ŠTEV. 22.
'ošttcina plačana t gotovini.
LJUBLJANA, dne 13. maja 1925.
j.	w ^gvc^r


LETO vn.

Utasllo jtamosloln«
SŠ&račsiaa i
.......................^ Din 80—
Din 15'— Din 7-50 Din 1 —
kviMtlJslMi stisnil® is ovmllo
m
Kmet pomagaj si sam,
¥ držav!
sam!

hseratii «2» $ rat ....,., . . , » k m
s4 n patti vrat a spre? ....... i Bta fcfe*
reSdam p«tit Trat« .... k Mu
• i...	i MKaBaŽM—I......i !■ lili II Miri II ..1111111» 11 .1. rnmi I I. ■!! I .na I II ........■i.nin.iini.i.iliMH
.	SSSB!
foa&t y LjttfrH»ai. Kstedhrorateti «3«* * 1*141
0 sporazumu.
Zgodovinsko važni sklepi, ki jih je storil naš peti redni občni zbor, nadalje resolucije ter smernice, ki so se dale načelstvu in izvrševalnim, kakor tudi posebnim odborom, vse to je močno učinkovalo na naše nasprotnike tako s klerikalnega, kakor z mladinskega tabora. Razumem zato njihovo besno jezo, izvirajočo iz težavnega in naravnost obupnega položaja; psovke in natolcevanja me pa samo v toliko zanimajo, v kolikor so za mene dokaz njihove duševne dekadence.
Važna je samo ena stran njihovih intrig in še ta samo za one, ki bivajo daleč od političnih centrov ter so navezani dostikrat edinole le na motne in nepoštene vire mladinskega tiska. Za take ljudi, zlasti če nimajo krepkega samoniklega mišljenja, je nevarnost, da nasedejo eni ali drugi intrigi in laži, ki jih židovsko-rafinirana žurnalistik a bruha liki« žaromet v temno poletno noč iz svoje svinčene tiskarne. Najpoprej začno s stavkom: >Pucelj pravi, da je za sporazum, a naj ve, da sporazuma ni brez Srbov, ki so dali naši državi toliko in toliko ... Drugi dan nadaljuje: V sporu med Srbi in Hrvati bi morali zavzemati Slovenci nevtralno stališče. In že zavije tretji dan, da je uspo-stavljati slovensko fronto, biti proti Srbom« in tako dalje. In iz vsega tega nastane uvodni članek, da smo separatisti in boljševiki in menda celo koritarji.
Na tako podlo zavijanje in sunuii-čenje je treba jasnega odgovora, ne tistim, ki to pišejo bolj iz hudobije, ko iz neumnosti, nego tistim, ki so v nevarnosti, da jih taka ognjemetna pisava momentano zaslepi.
• Sporazum je: doseči tisto srednjo linijo našega notranjega državnega življenja, ki bi dobila odobritev vseh, ki se jih tiče. To je: naša notranja sporazumna ureditev more "biti samo taka, s katero bi bili zadovoljni Srbi, Hrvati in Slovenci, to je večina vseh treh bratskih edinic. Naša državna ureditev, s katero eden ali drugi ne sogtaša ali je celo izvršena proti njegovi volji, more biti samo zasilna in začasna, iapremeniti pa jo je v trajno in stalno ter po volji vseh, od katerih zavisi in to čimprej mogoče. Kdor torej sporazum ovira ali celo proti njemu deluje, ta istočasno po-
daljšuje naše neznosno gospodarsko stanje, ki je zašlo v tako desolatne razmere ponajveč radi našega notranjega spora. Sporazum pospeševati je torej naša dolžnost ne samo s političnega in obče državnega stališča, nego tudi pred vsem z gospodarskega, kar posebno bridko občutimo zlasti vsi prečanski kmetje.
To je vsakemu jasno. Kdo pa naj sporazum izvrši? Srbi, Hrvati in Slovenci! In sicer dobri Srbi, dobri Hrvati in dobri Slovenci. Kdor ni dober Slovenec n. pr. ne more oiti dober Jugoslovan. Ako hoče Slovenec biti večji Srb od samega Pašiča, ne more biti dober Jugoslovan in tudi ne more biti za sporazum, niti na njem sodelovati. Sporazum morajo stvoriti Srbi, Hrvati in Slovenci. Kako naj sporazum stvori slovenski ali hrvatski Srb? Srbi so dosedaj vsaj bili toliko dobri Srbi, da še niso dali naši javnosti srbskih Slovencev ali srbskih Hrvatov. Če niti oni tega dosedaj niso počenjali, zakaj bi morali to Slovenci in Hrvati, ne uvidevam. Ob sklepanju sporazuma bodo vsi trije branili vsak svoje. Ne uvidevam nadalje zakaj bi nastajala za nas potreba braniti srbske interese mesto slovenskih, ki jih nihče ne bo branil, srbske pa bodo Srbi boljše, nego bi to storil kak slovenski ali hrvatski Srb, ki je vselej pomilovanja vreden, kadar iz političnega oportunizma zapade v tako klavemo vlogo.
Za sporazum je nadalje potreba poleg prevdarnosti, ki nikoli ne temelji v politični strasti, tudi popuščanja, strpljivosti in mnogo, mnogo pravične bratske ljubezni.
Če se vseh teh činjenic zavedamo in če na podlagi tega spoznanja pripravljamo sporazum, ali ni potem največja lopovščina nazvati naš trud za protisrbsko gonjo?
Zato le bodimo brez strahu najpoprej dobri Slovenci, kot taki dobri Jugoslovani in enakopravni in enakovredni bratje Hrvatom in Srbom, s katerimi hočemo mirno, bratsko in sporazumno živeti v naši skupni državni zajednici ob varovanju svojega in v spoštovanju skupnega. Tiste pa, ki jim to ne gre v račun, puščajmo mirno ob strani; naj se uduše v blatu lastnih psovk.
Ivan Pucelj.
Glavna politična govora na občnem zboru SKS.
Danes prinašamo glavna politična govora z občnega zbora SKS, ki je vsled svojih važnih sklepov povzročil pri mladinih toliko jeze. Govora prinašamo v istem redu, kakor sta bila govorjena. Čitajte pazno in iščite, kje je najti kakršnokoli hujskanje proti Srbom ali proti državi, kakor to trde mladini v svojih listih. Čitajte, da se prepričate o mladinskih lažeh.
Prvi je govoril tov. dr. Marušič, ki je izvajal sledeče:
Z dananšjim občnim zborom, ki je peti po številu, praznujemo majhen jubilej in lahko z zadoščenjem pogledamo nazaj na pretečenih pet let in na ogromno delo, katerega je v tem času naša stranka izvršila. Toda današnji občni zbor ni toliko važen radi jubileja samega, temveč predvsem radi trenutka, v katerem se vrši.
Po štiriletni abstinenci so Hrvati prišli v nar. skupščino. S tem, da so oni-stopili na parlamentarno torišče, kjer se hočejo boriti za svoja prava, je nastal
nov položaj
v naši državi, ki je odločilen za ves
njen nadaljnji razvoj. Vsi vemo in čutimo, da se brez poštenega, lojalnega sporazuma med bratskimi plemeni v naši državi ona ne more razviti niti gospodarsko, niti kulturno, in da do tega sporazuma mora priti. Vsi vemo in čutimo, da je sedaj nastal čas, ko pride do sporazuma. Vsled tega je potrebno, da zastavimo tudi mi Slovenci vse svoje moči v tem času, ko se bo delal sporazum med tremi narodi Jugoslavije, da ne ostanemo na strani kot nemi gledalci in da lahko povemo kaj hočemo in kje nas čevelj žuli.
Pretečena politična zgodovina naše države nam kaže, da dosedanje vlade v naši državi niso imele nikakih jasnih smernic, temveč da smo jadrali od eksperimenta do eksperimenta. To je deloma razumljivo, ker smo Slovenci, Hrvati in Srbi prvič prišli skupaj v novo državo in se nismo med seboj dobro poznali ter se tudi še sedaj ne poznamo. Zato pa je naša dolžnost, da vsi odkrito povemo, kaj želimo, ker se edino na tej podlagi more vstvariti zaupanje, ki je za sporazum potrebno.
Čast srbskim žrtvam.
! Kar se nas Slovencev tiče, lahko j rečemo, da smo stopili v novo državo z odkritim srcem, polnim zaupanja. Vsi globoko občutimo, in je prav, da to tudi iz tega mesta povdarjamo, da se imamo v prvi vrsti zahvaliti nadčloveškim naporom in žrtvam hrabrega srbskega naroda, ki je izgubil milijon svojih najboljših sinov, da je prišlo do ujedinjenja. Razumeli smo, da je po vojni bilo predvsem treba pomagati onim, ki so med vojno največ trpeli. Razumeli smo, da država rabi denar, vsled česar tudi takrat ni bilo mnogo odpora med Slovenci, ko je dr. Korošec odnesel v Beograd ne samo vse državne davke, temveč tudi deželne doklade.
Govornik navaja dalje, da je tudi zamenjava predvojnih kron v dinarje bila v izključno korist Srbom, kakor tudi neenaka razdelitev davčnih bremen.	i
Proti zapostavljanju gospodarskih interesov Slovenije.
Vse te žrtve niso našle tistega odziva, kakor smo pričakovali. Ravno nasprotno. Gledalo se je v Beogradu na to, da se iz nas čim več iztisne. In to mnogokrat ne v državno korist, temveč v korist raznih partij in posameznikov, ki so smatrali državo za molzno kravo, mesto da hi bila skupna mati vseh.
Take razmere se morajo nehati.
Ena stvar je za nas izven vsake diskusije,
da hočemo in želimo eno močno državo.
To ne samo iz etničnih razlogov, ker so nam bratje Hrvatje in Srbi najbližji. Če pogledamo zemljepisno karto, vidimo, da smo Slovenci kot najzapadnejša veja Slovenstva izpostavljeni nemškemu navalu in pritisku na vzhod in pa v smeri Jadranskega morja. Zato vidimo lastno rešitev samo v močni državi, za katero hočemo delati in če treba tudi se zanjo boriti. Svetovna vojna je bila za nas vprašanje našega narodnega obstoja. Če bi centralne sile zmagale, bi bil s tem postavljen križ na grob slovenskega naroda.
Izjavljamo pa, da nismo zadovoljni z razmerami v naši državi. Nismo pa otroci, ki bi ostali v kotu in se kujali, temveč hočemo pošteno sodelovati, da najdemo izhod iz sedanjega nevzdržnega stanja. Smatramo, da je danes tudi psihologičen moment za sporazum.
Ustava in SKS.
Dasi ustava ne odgovarja našim potrebam in se vrh tega, tudi ni do danes izvajala, jo vendar priznavamo kot nekaj obstoječega in na podlagi ustave hočemo delati za njeno revizijo. Ustava se mora izpremeniti predvsem v smislu kmečke demokracije, ker je v naši državi 80 odstotkov kmečkega stanu.
Za vojsko.
Izjavljamo tudi, da smo za državno obrambo. Ravno radi tega, ker je naš narod po svoji naravi miroljuben in konservativen, vendar nam kaže zgodovina, da je kmet v nevarnosti naj-vnetejši branitelj svoje grude in domovine. Hočemo mir, ali ravno radi tega smo si v svesti, da je najboljši branitelj miru v sedanjem svetovnem položaju dobra armada. Vsled tega nismo proti vojaštvu, želimo pa, da se isto organizira kot narodna milica, da se skrajša prezenčna služba in olajša vojaška bremena.
Za stalnost državne politike.
Hočemo imeti red v državi in zato bridko občutimo, kaka ogromna škoda je nastala celemu državnemu gospodarstvu s tem, da tekom teh 7 let,
odkar obstoji naša država, nismo mogli priti do pravega miru in reda, da se takorekoč dnevno menjajo smeri vladne politike, da se menjajo veliki župani, uradniki itd., kar čez noč, ne da bi se mogli skoraj ogreti stolci, na katerih sedijo.
Resolucije SKS.
Na današnjem občnem zboru bo predložena resolucija, v kateri povdarjamo svoje stališče k najvažnejšim vprašanjem državne ureditve in jasno definiramo naše razmerje napram drugim strankam.
Zlasti povdarjamo v resoluciji potrebo lojalnega bratskega sporazuma na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in socialne enakopravnosti vseh državljanov in posebno še spoštovanje zakona. Dalje smatramo, da je
narod absoluten suveren,
to pomeni, da v smislu moderne demokracije sam odloča o vseh svojih zadevah. On tudi najbolje ve, kaj mu je potrebno. Povdarjamo nadalje široko
zakonodajno samoupravo posameznih pokrajin
ter najširšo samoupravo okrajev in občin. V tem oziru mislim, da med nami ne more biti spora. Če pogledamo nazaj v zgodovino razvoja Slovenstva, vidimo, da se imamo v prvi vrsti zahvaliti ravno naši deželni in občinski avtonomiji, da srno se vzdržali na površju in da smo napredovali. V ostalem ta zahteva po široki samoupravi ni, nič novega pri naši stranki, ker izhaja že iz programa samega, po katerem je naš končni cilj združena država. To pomeni, da tvorijo posamezne gospodarske edinice poedine zadruge, ki so popolnoma samoupravne glede vseh vprašanj, ki se tičejo samo teh zadrug in da nad temi zadrugami stoji zveza, katera je zopet samoupravna glede vseh vprašanj, ki se tičejo zadružne skupine, katero zastopa.
Sicer je pa zahteva po široki samoupravi nekaj samo po sebi umevnega. Če pogledamo v politično zgodovino srbskega naroda, vidimo, da se je ravno največja srbska stranka, t. j. radikalna stranka, zato borila za samoupravo naroda in ni brez razloga, da se njeno oficielno glasilo imenuje .>;Samouprava«. Mislimo, da bi bilo tudi za srbske kraje koristno, ako se tam samouprava čim mogoče razširi in zlasti še, ako se Srbija osvobodi kuratele srezkih poglavarjev in velikih županov. Po našem mnenju morajo biti kompetence samoupravnih edinic popolnoma odločene cd kom-petenc državnih organov. O sklepih naše samoupravne edinice ima odločevati višja upravna edinica in o sklepih višje samoupravne edinice ima odločevati samo zakon v rokah nepristranskih in neodvisnih sodnikov ter kralj.
Smatramo, da je v interesu svobodnega razvoja vseh gospodarskih in kulturnih sil posameznih pokrajin važno, da se kompetenca pokrajinskih skupščin ne omeji taksativno v ustavi, temveč da si narodna skupščina pridrži vse za državo bistvene prerogative, da pusti pokrajinskim skupščinam kompetenco v vseh ostalih zadevah. Na ta način lahko skupščine, ki so gibčnejše, zavzamejo svoje stališče o vseh vprašanjih, ki lahko nastanejo nanovo in ki se niso mogla kodificirati v ustavi.
SKS in vera.
V resoluciji izjavljamo dalje, da hočemo spoštovati in čuvati verski čut našega naroda. Vera naših staršev je prešla v kri in meso našega ljudstva. Dalje je vera najmočnejši moralni
faktor v življenju vsakega posameznika. Ali ravno radi tega odklanjamo izrabljanje vere v strankarske in politične namene in obsojamo-vsak tuj, nenaroden vpliv na narodno politiko. Smatramo, da je za verske stvari du-hovništvo absolutno kompetentno in zato se kot politična stranka ne smemo in nočeftio vmešavati v čisto verske zadeve.
Na drugi strani pa smo odločno za to, da se tudi duhovščina kot taka ne meša v čisto politične stvari, ker vlačiti vero v dnevno politično borbo pomeni: vlačiti eno največjih svetinj po blatu.
Povdarjamo dalje potrebo, da se kmetske stranke in politične skupine v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji združijo v enotno fronto za dosego skupnega cilja. Ta skupni cilj je vlada kmetske demokracije.
SKS in SRS.
Slovenska republikanska stranka se je že odzvala pozivu in je izjavila pripravljenost, da stopi z nami v pogajanja za skupen enoten nastop. Razume se, da roke,-ki se nam bratski in odkrito ponuja, ne bomo odbili, temveč jo tudi bratski stisnili.
Apel Kmetski zvezi.
Ali v Sloveniji poleg Slov. republikanske stranke prihaja v poštev še druga skupina, to je Kmetska zveza. Smatramo, da pripadajo kmetje, člani te zveze, k nam. Zato iz tega mesta iskreno vabimo te naše tovariše, da se nam pridružijo v naši borbi za pravice našega malega človeka. Po programu nas ne loči nič. Tudi ti naši tovariši imajo isto trpljenje, iste težave in iste cilje. Samo nekaj nas loči in to je ono, kar smo povdarjali že poprej, ko smo rekli, da mora biti narodno mišljenje prosto vsakega tujega vpliva. Nam se zdi, da bi bilo tudi tem našim tovarišem in vsemu kmečkemu in delavskemu prebivalstvu v korist, ako bi se oni osvobodili tega tujega vpliva in ako bi odvrgli od sebe komando internacionalne klerikalne organizacije ter korakali z nami v isti vrsti.
Apel inteligenci.
K sodelovanju vabimo tudi vso tisto mnogoštevilno inteligenco, ki je pri tem političnem boju dosedaj stala ob strani. Smatramo, da je dolžnost v prvi vrsti inteligence, da stopi v službo naroda,' iz katerega je izšla. Kakšnega pomena pa je za našo stranko, ako se ji pridruži v sedanji borbi inteligenca, ki čuti z narodom, o tem ni treba posebej govoriti.
Naloga politike je, da koordinira napore vseh državljanov, da postane država močna, da v njej vlada blagostanje in da so ustvarjeni pogoji' za socialni in kulturni napredek.
Prepričan sem, da bo današnji občni zbor v tem oziru storil svojo dolžnost in s tem koristil ne samo stranki, ampak pred vsem narodu, ki ga zastopa.«
Na to je burno pozdravljen govoril tov. poslanec Pucelj slfedeče:
»Odgovor »Jutru«.
Cenjeni! Tudi če vas ne bi videl in če vas ne bi slišal, bi vendar vedel, kakšno je vaše razpoloženje. Imamo za to stvar nad vse zanesljiv barometer — in ta je nam nasprotno časopisje. Iz njegovega sovraštva, iz njegovih napadov sem videl, da je naše razpoloženje dobro in videl sem, da "delate pravilno, ker kadar delate slabo, se nasprotniki ne jeze.
In za to vaše razpoloženje, hvala vam!
Peti redni občni zbor naše stranke se vrši v silno važnem trenutku in dolžnost naše stranke je, da zavzame jasno stališče.
Kmet in obrtnik delata največ, a imata uajmanje!
■ I II TIIMIMJUMHH»HHffgtWi. g! II«

Kaj nam je stranka?
Stranka nam ni cilj ali namen, temveč samo pripomoček, da dosežemo to, kar je celoti v prid. Stranka je samo orodje za udejstvovanje naših političnih teženj. Zato pa mora stranka biti taka, da služi namenom in koristim tistih, ki jo vzdržujejo in ki pripadajo k njej. In če stranka ni to, ne more nič koristiti. Stranka mora sodelovati v našem javnem političnem življenju, mora motriti in spremljati ves razvoj političnih dogodkov in se mora temu razvoju življenje tudi vedno prilagodevati, da izvede in doseže to, kar v danih prilikah more doseči.
Stranka ni dogma ali okorel zakon, nego je živa življenjska sila, orodje, s katerim si pomagamo.
Povedati sem moral to, da je čisto jasen pomen današnjega občnega zbora. Vi morate danes določiti pot stranke in ji dati možnost, da more ob vsakem trenutku zastopati mnenje, ki odgovarja vašim težnjam, ker vsak dan ni mogoče sklicati občnega zbora. Vi morate dati danes stranki polnomočje za nadaljnje delo in na današnjem zboru se določa taktika in politika stranke .in odtod važnost občnega zbora.
Naše notranje življenje je prišlo na mrtvo točko. Nič ne pomaga. Resnica je tukaj: naš notranji politični položaj je tak, da ne more iti več tako naprej. S katerimkoli politikom sem govoril, vsak mi je priznal; »da ovako ne može više, da ide«.
Ni ga politika v naši državi, ki ne bi priznal, da je dosegla notranja borba v naši državi najvišjo točko in da je neizogibno spoznanje, (la tako ne gre naprej.
Kako pa gre?
Tudi na to vprašanje moramo odgovoriti! Za ta odgovor so poklicane politične stranke, da ga dajo.
Vsaka stranka stremi za tem, da pride sama do vse politične moči. Zato daje odgovor le z ozirom na njen boj za politično moč. Vsled tega se je rodilo vse polno idej za rešitev našega notranjega političnega položaja in vsaka stranka je imela svojo idejo. In kdor se ne pokori tej ideji, tega napada in zato napadajo nas vse stranke, ker jim oviramo, da bi prišle do vse moči v državi.
V	Sloveniji si stojita v glavnem dve ideji, dve stranki, nasproti.
V	prvi vrsti moram omeniti
SLS.
"Pred vojno je bila samoverska stranka. In v bistvu je to še danes. Toda, da si pridobi čim več glasov, se je vedno odevala v razna gesla. Tako je enkrat poudarjala socialistično načelo, potem delavsko, kmetsko in na koncu samoslovensko. Toda ni nastopala odkrito in zato tudi ne more dati rešitve. Druga stranka
je
Samostojna demokratska stranka.
Leta 1919. je šel Pribičevič na ono nesrečno pot, da Hrvati nimajo nobene besede pri ureditvi našega notranjega življenja, nego da jih je treba pogaziti. Naši demokrati so se
obesili na ta frak in zašli na slepo ulico, ker je ta teorija obsojena na smrt. Odtod izvirajo napadi*SDS. Da bi lažje uspevala, je hotela biti nekaj popolnoma nasprotnega Slovenski ljudski stranki. Zato je ena centralistična, druga avtonomistična. Toda račun se ni obnesel in z vso pomočjo žandarmov, partizanstva in terorizma je dobila komaj dva mandata. Nad 12.400 glasov pa ni hotelo kljub vsem vabam kreniti s pota, ampak so ostali zvesti programu SKS.
To sta naša nasprotnika, s katerima ne moremo imeti nobenih stikov za reševanje spora za 'naše specialno ekonomske in plemenske razlike.
Pač pa je naša dolžnost, da povabimo k sodelovanju ali vsaj v rahlo zvezo vse one, ki so nam idejno najbližji in ki danes niso v političnem boju samo radi tega, ker jih je bilo sram sodelovati v politiki, ki je zavzela take oblike ko naša oficielna.
Obstoji veliko vprašanje, ki ni nastalo pri nas, ker smo mi premajhni. Ali to vprašanje je nekaj takega, tako silnega, da ga ne moremo zbrisati in spraviti z dnevnega reda. Je to element, s katerim mora računati vsak pameten politik.
To vprašanje je sporazum Jugo-slovenov. To vprašanje je dozorelo radi vztrajne borbe hrvatskega naroda, ki čuti, da se mora boriti do konca in da ne sme odnehati. Njegovi uspehi so lepi in vidni. Eden izmed uspehov je: dobra vzgoja hrvatske inteligence, ki ni taka kakor naša inteligenca.
Napačen je nazor, da je inteligenca tisti, ki ukazuje, narod, pa mora le ubogati.
Inteligenca mora biti samo podpornik in pomočnik naroda in politiko mora voditi narod sam. Vsak naj čuti, da je treba med ljudstvo in pregledati, kakšne so njegove potrebe, nato pa vstopiti v službo tega (naroda) kot njegov služabnik.
Druga zasluga Hrvatov je, da so z vztrajno borbo prisilili druge, da so spoznali potrebo sporazuma. In to so dosegli Hrvati, ker so ostali Hrvati in tako združili ves narod. In pod vplivom Hrvatov se je morala pre-orientirati vsa naša javnost.
Radikalna stranka, ki je danes najmočnejša in ki združuje v svoji stranki ves srbski element, je prišla do prepričanja, da se mora doseči notranji sporazum. Kralj sam se je prepričal, da hrvatski kmet ni to, kakor so ga grdili. Prepričal se je, da je dober in lojalen, da pa hoče imeti svojo pravico-in besedo, ki mu gre po številnosti in njegovi pomembnosti.
Značilno je stališče SLS in njen odhod na levo. Ko je Pavle Radič govoril o Bogu in veri, da je vera najpotrebnejši element človeškega življenja, so klerikalci krenili na levo. Videti je bilo, da jih je Radič s tem zadel v živo, ker oni ne dopuščajo, da bi bil še kdo drug veren. Klerikalci smatrajo, da imajo samo oni vero v »štantu« in da imajo samo oni pravico v tem pogledu. Zato bo SLS pri reševanju teh sporov izključena, ako se ne bo spremenila. Druga stranka SDS, t. j. Pribičevič-Žerjavovo krilo pa je že eo ipso izključeno! Ti go-
spodje so absolutno izključeni. Tudi mi ne moremo iti ž njimi, ker so skupina zla, nezadovoljstva in nesreče. Nas vabijo k sebi, ker jih je strah njihove samote.
Dopolnitev vlade.
Mladinski listi se tolažijo s sedanjo rekonstrukcijo vlade. Toda to prav za prav ni nobena rekonstrukcija, nego samo dopolnitev vlade, ki je bila formelno potrebna in je moral zato nanjo tudi kralj pristati. Toda vsa pogajanja za končni sporazum potekajo v popolnem redu. Rekonstrukcija je samo prehodna stvar.
Radičevci so še pod obznano in anketna komisija še ni sklepala o spornih radičevskih mandatih. Dokler niso vse te stvari rešene, ne morejo radičevci sklepati sporazuma. Kraljeva volja je, da se mora to vprašanje rešiti in se bo tudi rešilo.
Tedaj pa nastane za nas Slovence nova naloga in velika dolžnost stoji pred nami, pred katero ne smerno bežati. Ko se bo to vprašanje reševalo .ned Srbi in Hrvati, bo moral biti tu nekdo, ki bo zastopal Slovence.
Samostojni demokrati in klerikalci	v	_______________
so izključeni. Zato je SKS, ki je naj- domnevo na naš, je Italija. Italijani močnejša za njimi, v to poklicana. K so skušali vzbuditi popolnoma trdno sebi pa moramo vabiti vse in vsake- vero, da smo zadnje dogodke mi orga-ga, ki je pošten. To smo morali pove- nizirali. Pričakujemo, da bo ljudstvo dati, da bo vsakdo vedel, kako je za- zmagalo in prišlo do svojih uspehov, vožena in napačna oficielna sloven- Mislimo, da še ne bo prišlo do reda ska politika.	in miru, dokler ne bodo odstranjeni
Ta notranji položaj nas je prisilil, vsi oni, ki samo izžemajo trpeče slo-da moramo biti nekoliko širši. Če kdo je, dokler bo trajal ta režim, ne more z nami roko v roki, naj gre Rumunija se nahaja v bolj slabem vštric z nami, da bomo močnejši. Od- položaju, ker je v strahu za Besara-tod izvira vse naše popuščanje. Ko- oijo. Njena uprava je nazadnjaška in risti so skupne za celo naše ljudstvo reakcionarna. Bojarji izkoriščajo svo-in zlasti v gospodarskem pogledu.	r.o^mr.n^ ----- at_v.
žava ne more misliti, da bi vodila sa- na®a vlada zahtevati, da se osiguramo ma vso politiko, ne da bi se pri tem 'i tudi Proti bodočemu velikemu nem-ozirala na svoje sosede. Med temi so- ! 5kemu rajhu. Najboljša meja bi bila sedi imamo svoje prijatelje in svoje i Drava, ali pa še dalje. Jaz se v tah sovražnike. Vsaka državna politika i stvareh ne spoznam! Seveda bo "o zavisi tudi od zunanijh okoliščin. ! imeli Pri tem velik interes tudi Ite. -Država trpi radi takih razmer veliko škodo.
Grčija se je nekoliko pomirila. Prišla je na pravo pot, da je njena sreea samo v tem, da živi z našo državo v dobrih odnošajih. Sedaj se vrše pogajanja za obrambno pogodbo. Kaže, da b° ta pogodba ugodno zaključena.
Bolgarska nam povzroča silno veliko stroškov vsako leto. Če bi Bolgarija prišla k nam v skupno državo, bi seveda vsi ti stroški odpadli. Bolgarska je krvava država. Govornik razlaga, kako so prišli krvniki do vlade, ker je kralj v njih rokah samo navauen pajac. Sedanja vlada krvnikov mori in vlada s silo. Zakon pri-rode je, da vsak pritisk rodi proti-odpor. S tem v zvezi so tudi sedanje grozote. Ta bolgarska vlada je prvi dan poskušala vreči na nas krivdo in se pokazati pred celo Evropo kot nedolžno jagnje. Prva, ki jo je pri tem podpirala in ki je skušala zavrniti to
! S,
jam. V tem je za nas stalna nevarnost.
Italija je nam prijazna, sladka. Nikjer nič ne popušča. Dogaja se torej, da redno izgubljamo. Temu so vzrok naši notranji spori. Vsaka beograjska vlada je čutila jako malo zanimanja v tem pogledu. Sedaj se vrši izigravanje zadnjega aduta, hočejo nam zapraviti še zadnje ostanke, ki bi se dali rešiti.
Nemčija. — Večina nemškega naroda se je postavila na stališče, da ni treba, da bi moral vzeti nase pokoro mirovnih pogodb, nego se je nemški narod temu odločno uprl. Pokazal je, da hoče še vedno biti »Herrenvolk« in da bo to tudi dosegel. Mislim, da bo tudi pojačalo politiko Angleške, Francoske in Amerike proti Nemčiji.«
Na koncu govornik poziva zboroval-ce, naj vztrajajo pri započetem delu!
Vemo pozitivno, tudi če se situacija tako spremeni, da bodo samo radičevci v vladi, da bo Davidovič tudi tako vlado podpiral. Kajti on je šel na volitve s parolo: »za sporazum« in v tem znamenju tudi napredoval. Znak, da tudi Srbi želijo sporazum in nočejo zgrda rešiti tega vprašanja. Če bodo šli sam radičevci v vlado, bodite prepričani, da bodo šli z Da-vidovičevim privoljenjem. Ako se to izvrši, kdo pa naj zastopa Slovenijo, če ne SKS. Ako bi mi vstopili za časa volitev v »nacionalni« blok, bi izgubili za vselej vse zaupanje. Danes bi bili obsojeni na smrt in Hrvati nas ne bi niti pogledali in ne mogli bi sodelovati. To se nam danes, priznava in če se mi izkazuje spoštovanje, ker smo ostali zyesti sebi, tedaj velja to spoštovanje vam, ker ste -si ga zaslužili pred volitvami.
Zato vam rečem: Ne verujte različnim racam! Jaz se samo smejem, ko vidim, kako divjajo, kako lažejo, kakor da se cel svet tepe za mladinsko kliko. • Bodite pa dosledni-, kakor v času volilne borbe. Zakaj naša pot je dobra in vodi k sporazumu, h konsolidaciji države in k gospodarskemu napredku Slovenije.«
Končno preide govornik na
zunanjo politiko
in izvaja to-le:
»Kakor sosed na svojem posestvu ni sam in ne more biti, ker ni tako močan, da bi sam živel, tako tudi dr-
je kolone, najemnike in delavce. Naši državi kaže prijazen obraz, ker se namreč vsakega boji.
Razne politične vesti.
NA »JUTROV« POZIV.
V početku leta 1919 sem pomagal organizirati demokratsko stranko, zlasti po Dolenjskem. Imel sem nebroj shodov, tako v Robu, Lužarjih, Ortne-ku, Laščah, Turjaku, Ribnici, Dobre-poljah, žužembergu itd. Na vse te shode so prihajali iz centrale različni ljubljanski gospodje, ki tvorijo še sedaj po večini štab ljubljanske žerjav-ščine. Ti gospodje so si razne izdatke zapisavali. Prav dobro se še spominjam, da sem v Stični vprašal ob
Madžarska je bila tako vzgojena !u 1J VT • • - V T T kakor Pruska! v šovSu^Sla « ^ pnllkl' ^ Je t0 P°trebn° in je, da so Madžari prvi narod na svetu
(Herrenvolk), kateremu bodo vsi dru gi sužnji. Izreden položaj, ki ga je dajala Avstrija Madžarski, jo je tako vzgojil. Čujejo se zopet fantazije o restavraciji monarhije, ki naj bi segala tja do morja. Sedaj se je ta duša zopet odkrila, vzdignil se je stari duh, ko je prišel Hindenburg v Nemčiji do veljave. Pri bodočih volitvah se bo ta režimski duh zopet podprl. To je za nas slabo, ker nam veča stalno nevarnost neprijetnega soseda in vsled tega tudi. drugi, ki tam vladajo. Še do danes nismo prišli z njo do dobrih .zvez. Tukaj smo gospodarsko oškodovani.
Avstrija je reva, slaba, finančno i uničena. Ko se je Nemčija postavila i na stran velikonemškega šovinistič- \ nega duha, se je v Nemški Avstriji j vzbudil apetit po združitvi z Nemčijo. ' To je za nas nova nevarnost. Koroško smo zgubili zato, ker naši tedanji politiki niso poznali prave politike in ker se nismo postavili na strategično-državni princip. Oni pa so se zadovo-
dobil odgovor, da potrebuje to za po-] laganje računa ter vprašanje, če jaz \ tudi ne polagam račune. Ko sem ta-j kratnemu blagajniku g. prof. Brezni-| ku izročal tiste male vsotice (1 kronsko članarino), ki smo jo organizatorji nabrali po shodih, me je najmanj dvakrat opozoril, da naj stroške sho-. dov kar pisarni predložim v izplačilo, češ saj drugi tudi tako delajo. Ob neki drugi priliki sem slučajno izvedel, da znašajo taki računi od 600 do 800 | kron, kar se mi je za nekatere »mo-; či« in takratno valuto zdelo mnogo, i Ko sem izstopil iz demokratske stran-I ke, sem prosil iz takih razlogov potr-š dila, da nisem nikoli sprejel iz stran-\ kine blagajne niti vinarja ne na ra-\ čun stroškov ne iz kakršnega drugega naslova. Tega potrdila mi niso dali, pač pa zagotovilo, da je to nepotrebno, ker je to bilo itak vsem znano. Če j se torej »Jutro« jezi zdaj na mene, da • sem moral tudi to konstatirati, ko mi i je očitalo »dijetarstvo« in »koritar-] stvo«, naj pa za imena in vsote kar lepo pogleda v svoje blagajniške knji-
^ n	1	ge, pa bo vse tako našlo, kakor sem
ljih m omejili samo na nacijonalno J *	TvU Pnceli.
vprašanje. Če br vzeli takrat drug rai-
son d'etre, bi bila Koroška naša. Ako
pa bo Avstrija dobila apetit in bo na-
; daljevala to svojo politiko za združi-
; moral povedati.	Ivan Pucelj.
NAR. S0C. STRANKA
___ ;i
Zdr^žRmrjl.
* !
Kmečka povest iz predvojne dobe.
Spisal Metod Dolenc.
(Nadaljevanje.)
Trček je šel za stopnjo dalje: Morda bosta i pa še kaj več posodila Baničevim? Intabulacija bi j se lahko naredila za več, kakor je sedaj dolga! Klemenčič je pogledal ženo, žena pa je odmajala, češ, kaj bi več posojevali, ko pa nimamo. Zdelo se ji je vendar le imenitno, da jih ima Trček za imovite. Dala sta mu vina in kruha in Trček jima je moral obljubiti, da pride povedat, kaj je rekel 'Banič.
Drugi dan je bil Trček že v mestu pri — Men-ceju. Ali ta mu je razložil, da stvar vendar ne gre tako lahko, kakor si jo on misli. Treba legalizacije podpisov na pooblastilu, kakor tudi na zadolžnem pismu. No, za legalizacijo pooblastila bi se prosilo pri sodišču samem, ali vse drugo bi moral napraviti in opraviti notar; on, Mencej, se v take velike reči ne meša... —
Dva dni pozneje je bil Trček pri Mici Bani-čevi. Njen mož bi rad ž njo govoril. Kaj, tistega Trček »ni vedel povedati«.
Popoldne sta se odpravila žena in Trček v mesto. Otroka je vzela s seboj. Mož je bil žene in otroka kaj vesel. Izprašal je ženo po gospodarstvu. Vse gre v redu.
Trček je napeljal pogovor na pooblastilo... Izvlekel je tiskan papir in dejal, da naj bi se žena podpisala pred sodniškim uradnikom, pa ne bi bilo treba ženi v mesto. Vse bi opravil mož za njo.
Mica Baničeva je debelo gledala, Martin pa je začudivši vprašal, odkod ima pooblastilo. Trček se je delal nejevoljnega in rekel: »Saj sva se zadnji "dan, ko sem bil tukaj, zmenila, da preskrbim pooblastilno listino. Kaj si na to pozabil?«
Martin Banič ni vedel, kaj bi rekel na Trč-kovo predrznost. Ali prilika se mu je zdela ugodna in pred paznikom, ki je bil pri celem pogovoru navzočen, ni hotel osramotiti Trčka. Rekel je ženi, če je že pooblastilo tu, naj ga podpiše. Utegne res priti, da bi bila žena vabljena v mesto, pa bi pri slabem vremenu ne mogla z otrokom z doma... Mici Baničevi se je pa zdela cela stvar sitna, ali tisto — glede na otroka pa je morala pri sebi potrditi.
»Če hočeš, Martin,« reče možu, »jaz ti že podpišem, arnpak vedeti moram jaz vendar, kaj storiš za mene!«
»Seveda, seveda!« sta zatrjevala mož in Trček in paznik je šel po uradnika, ki prf sodišču po-verja (legalizira) podpise. Mica Baničeva je podpisala, Martin je dobil in spravil legalizirano pooblastilo svoje žene. —
Trček ni dal miru. Poslal je prihodnje dni Klemenčiča z ženo k Mici, da bi ji rekla, naj se njun dolg intabulira. Rekel jima je, naj ne povesta, da ju je on poslal. Ona bi bila nanj huda...
Mica se ni branila intabulacije. Rekla je, dolga je res 150 K v denarju in pa za nakupljene stvari kakih 20 do 30 K. Če se to intabulira, nima ničesar zoper to. Le moža naj še vpraša, ki ima že itak njery> pooblastilo.
Še tisti večer je zvedel Trček, kaj je Mica rekla. Obečal .je Klemenčiču, da pojde v nfesto »pripravit Baniča.« —
Obiskal pa je najprej Menceja. Napravila sta ves načrt. Treba obvestiti Baniča, koliko bi se in-tabuliralo »čez dolg«, a treba pripraviti tudi Klemenčiča.
Banič ni hotel sprva pred paznikom govoriti, češ, naj ga pusti v miru. A Trček se ni dal odpraviti. Dejal je, da ga pošiljata žena in svak zaradi intabulacije dolga. Sedaj se je moral hočeš, nočeš spustiti v pogovor. »Za koliko bi se naredilo dolžno pismo«, je vprašal Trček in pomežiknil Baniču.
»Tisto ve žena bolje, kakor jaz!«
je imela zadnjo nedeljo svoj občni
tev z Nemčijo, nastane za nas to vpra- i	zbor v Ljubljani. Med resolucijami, ki
šanje odkrito. Tedaj bi morala vsaka j	so bile sprejete nas najbolj zanima
-_...._________________________..................sledeča: »Glavni zbor NSS izjavlja,
'	da smatra za predpogoj notranje kon-
»Meni sta rekla tvoja žena in Klemenčič«, je ;	solidacije in s tem ureditve zunanje-
asral Trček. »da ie že nosodil okoli 200 K in	—i:*:?;^«™ ^lAJoio načo Hr5nvfv «s-
razlagal Trček, »da je že posodil okoli 200 K in da je precej nakupil za vaju v mestu. Pa za veliko potov, zastran otrok, posojila in tako dalje, bi tudi nekaj zapisali. In če bo še posodil, bi se dalo to tudi že sedaj v pismo.«
Banič je kar gledal. Čuditi se je moral zvitosti Trčkovi, pa cela stvar mu ni dišala.
»Kaj bi se intabuliral Klemenčič! Naj čaka!« reče in zamahne z roko.
Trček pa ga ni pustil iz rok.
»Le ti daj mir in dovoli intabulacijo! Če ne, bo spet tožba!« reče prav na glas, da se je na strani stoječi paznik kar ozrl. Ko pa se je paznik spet obrnil proti oknu, zašepeče Trček Baniču naglo v ušesa: »Zapišita najmanj dva tisoč, moja skrb bo, da Klemenčič ne bo o tem ničesar vedel!«
Banič je zardel. Najrajši bi Trčku povedal v obraz, da je slepar ali--tega vendar ni hotel...
Trček je stal pred njim in čakal mirno odgovora. Vedel je, da Banič že omahuje in da tudi omahne.
»Če imaš raje tožbo, pa lahko odložiš!« reče prešerno Trček.
»Pusti tisto! Pa pridita, podpišem, kakor si rekel!« pravi naglo Banič in pogleda proti pazniku, kakor bi iskal odkod podpore ...
Mencej in Trček sta Klemenčiča pripravljala najprej z vinom. Rekla sta mu, da ni prav nič na tem, naj le pred notarjem reče, da sta mu zakonska Banič dolžna 2000 K. Klenjenčiču ni šlo v glavo, zakaj bi več zapisali. Pa dal se je pregovoriti. »Če je Banič s tem zadovoljen, pa naj bo!« je rekel; »ampak jaz ne bom zahteval od Mice in njega niti krajcarja več, nego sem posodil.«
»Tako je prav!« reče Trček. »Če boš še kaj posodil, pa imaš že v naprej varnost-«
Pred- notarjem se je Klemenčič moško držal. Banič je takisto pred notarjem, ki je prišel k njemu v ječo, potrdil dolg 2000 K in osem dni pozneje je dovolilo sodišče vknjižbo (intabulacijo) tega dolga na obeh polovicah Baničevih.
političnega položaja naše države, iskren sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci na podlagi popolne dejanske enakopravnosti. V dosego tega cilja je v mejah svojih osnovnih načel stranka pripravljena sodelovati z vsemi političnimi strankami in skupinami v državi, ki so kot predstaviteljice svobodne volje naroda resnično za sporazum.« Ta sklep pozdravljamo! Naj mu kmalu slede dejanja! Mladinsko časopisje kajpada psuje tudi nar. soc. stranko.
»JUTR0VCI«
kar tulijo od same jeze radi združitve naprednih kmetov, obrtnikov in delavcev. To njihovo tuljenje je dokaz, da smo na pravi poti. Ne boste ubogega delavnega ljudstva več tako dolgo izžemali in izkoriščevali, kakor ste ga že!
! _
MI IN SRBI.
Lažnjivi mladini tulijo, da SKS nastopa proti Srbom, ako se hoče približati hrvatskim kmetom. In vendar cel svet ve, da je hrvatska kmečka stranka po govoru poslanca Pavla Radiča že ves čas v prijateljskih razgovorih z Srbi radi skupnega političnega delovanja v državi. Ali se to pravi sovraštvo proti Srbom? Tu se zopet vidi, koliko je mladinom do domovine in države! Samo na sebe in na svoje malhe mislijo, drugače bi se morali samo radovati dela za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, za katerega se poteguje tudi SKS. Res vzorni domoljubi ti mladini!
Naročajte »Kmetijsko Matico«!
NAPREDNA FRONTA.
V vsaki številki »Jutra«, »Domovi-( ne« in Ata »Naroda«; smo čitali, kako y strašno žele gospodje napredno fron-[t te in kako silno jim leži na srcu uje-c! in jen je naprednih strank in s koliko bolestjo gledajo na razcepljenost na- j prednih vrst. Kaj je bolj naravno, kot to, da iz globočin svoje duše pozdravijo delo SKS, ki je pričela z delom in prišla od mladinskih solznih želja k dejanskemu ustvarjanju napredne fronte. Sedaj ko se bo napredno kmetsko gibanje pojačalo, ko se razcepljene vrste združujejo in jačajo, pa zopet isti listi s krokodilovimi solzami zdihujejo, kaj bo, kaj bo? Čudni ljudje ti naši Žerjavovci. Kaj bo? Ustvarjena napredna fronta in konec batinašev.
TOV. PUCELJ IN V0L0VSKA KUPČIJA.
Mladini v »Domovini« namigavajo nekaj o volovski kupčiji, vendar tako previdno, da falote ni mogoče tožiti. Povejte jasno, kaj je tov. Pucelj imel opraviti z volovsko kupčijo, da se bomo mogli z Vami pogovoriti pri sod-niji. Tov. Pucelj se sodnije ne boji, ker je doslej še vsakogar tiral tja, kdor mu je očital kako nepoštenost, pa bo tiral tja tudi mladinske obreko-valce.
PUCELJEV PENZIJ0N.
Že parkrat smo Jutrove in Domo-vinine mladine pozvali, naj povedo, ali Pucelj res sprejema ministrski penzijon, kakor so lagali v volilnem boju. Toda pošteni mladini molče!
»NARODNI DNEVNIK.«
Narodni dnevnik« je priobčil cel potek našega občnega zbora, kakor se je vršil. Prinesel je vse tri govore: dr. Marušiča, posl. Puclja ter inž. Zupančiča. Temeljito je razkril vse laži 2 Jutra« in »Slov. Naroda«, ki so jih raznašali o našem očnem zboru na svoj gnusoben način. Kdor je naročen ua kak dnevnik in hoče biti neprw stranski informiran, naj se naroči na »Narodni dnevnik«. »Jutrove« laži in /Narodove« prismodarije pa naj hvaležno vrne gospodi v Ljubljano.
ŽIDOVSKA DIKTATURA.
Ne v sovjetski Rusiji, temveč v Sloveniji. Največje kapitalistično podjetje v naši državi je Trboveljska družba. Lastniki so po veliki večini mednarodni Židje in nekaj prvakov Žerja-vove stranke, ki vzdržujejo celo mladinsko stranko, »Jutro«, »Domovino? in »Slov. Narod«. Ti mednarodni Židje mrcvarijo Slovenijo in so jo privedli do tako bednega stanja, kakor še nikdar v zgodovini ni bila. Tako so spravili žerjavovci Slovenijo v nenasitno žrelo mednarodne čifutske zveze in njihov bič bo žvižgal nad nami, dokler ga sloga kmetskega naroda ne zlomi. Kmetje, v naših rokah je, da se zlomi židovska diktatura nad Slo-
venijo.
NOVI DAVEK.
Vlada Pe-pe-tov je povišala ceno morski soli za pol dinarja pri kili. To v času, ko vrednost našemu denarju raste in bi vsakdo pričakoval znižanje in ne povišanje cene. Razen tega se poviša cena blagu, ki ga jemlje le revno ljudstvo, ker se gospoda morske soli ne poslužuje. Res veliko ljubezni imajo Pe-pe-ti za revno Ijud-stvol
KLERIKALNI STROKOVNJAKI.
O zakonskem načrtu za kmetijski kredit sta govorila tudi tigra Kulovec in Pušenjak. 0 Kulovčevem govoru pravi »Slovenec«, da je bil »strokov-niaški«, Pušenjaka pa tudi smatrajo tigri za »strokovnjaka«. No in sedaj poglejmo: »Strokovnjak« Kulovec pravi glasom »Slovenca« to-le: »Predloženi zakonski načrt kaže napredek napram onemu, katerega sta izdelala Pucelj in Jankovič.« »Strokovnjak«
Pušenjak pa pravi: »Takoj v uvodu moram povedati, da je sedanji načrt zakona najslabši izmed vseh dosedanjih.« Kateri tigrovski »strokovnjak« ima sedaj prav? Niti v osnovnem pogledu za zakonski načrt tigra nista iste misli, kako bosta potem uspešno branila koristi kmečkega ljudstva? Zopet nov dokaz, da je klerikalce sama farbarija ubogega ljudstva, drugega pa nič.
»ENI DOBIVAJO PODPORE, DRUGI NE.«
Tako se huduje klerikalni »Slovenec«, čes, da dobivajo danes podpore le društva, zadruge in poedinci, ki pripadajo vladnim strankam. Kako pa je bilo, ko je sedel v vladi nesposobni Kulovec? E, gospodine, se še spominjate, komu ste dali podpore? Celi vrsti svojih zadrug in mnogim takim, ki jih nikakor niso vredne, razun tega celi vrsti klerikalnih priganjačev, a nobenemu pristašu drugih strank. In ta banda se sedaj zgraža, če se ji vrača milo za drago!
NASILJA MLADINO V IN KLERIKALCI.
Mladini nadaljujejo- z nasiljem. Zopet so pregnali iz Slovenije tri profesorje, dva v Srbijo, jednega v Bosno. Nasilje obsojamo! Toda čudimo se, da se radi tega nasilja jeze klerikalci. Še leto ni minulo od tega, ko so klerikalni ministri na istotako ostuden način vršili nasilja proti uradništvu. Takrat nasilja niso obsojali, nego celo sami vršili, a danes, ko sami niso več v stanu, premetavati in odpuščati uradnike, se hudujejo na nasilje. Banda ostudna!
RADIKALNA »SAMOUPRAVA«.
V divji in divjaški borbi proti naši stranki se »Jutro« poslužuje tudi citata in glavnega glasila radikalne stranke beograjske »Samouprave«. Slog in duh tiste notice pa kaže, da je zrasla na ljubljanskem zelniku, pa jo je kvečjem mali Lenart presadil v Ko-basičin vrtiček. Da ne boste naši či-tatelji zaradi takih mladinskih pod-ložkov v zmoti, ne bo odveč, če ponatisnemo »Samoupravo« od 8. maja in sicer v tistem njenem resnem delu, kjer piše ta oficijozno o sporazumu tako-le:
»Važnost i ozbiljnost političkog preokreta, koji je nastupio u poli-tičkom životu naše države po izjavama Pavla Radiča i dra. Šuperina u sjednici Narodne Skupštine od 27. marta o. g. kao i poslije rezolucije vodstva Hrvatske Seljačke Stranke od 26. aprila o. g. nesumljivo je utvrdjen prvo i prije svega usrdan i povoljan dojam u cijeloj našoj zemlji i u zemljama svih naših prijatelja i saveznika. Važnost i ozbiljnost toga pokreta tako isto utvrdjuju i ona mrštenja i ona zlovolja, koje su se tim povodom pojavile kod naših neprijatelja u ino-stranstvu. Najposlije važnost i ozbiljnost toga preokreta utvrdjuju pakosna i neumorna rovarenja i spletkarenja oko sporazuma, koji ima da dodje kao politička posljedica toga preokreta, od strane poedinih opskurnili i poli-tičkih bezbojnih listova u našoj zemlji. Važnost toga preokreta, dakle nesumljivo je izvan svakog spora. Shva-čajuči tako tu važnu političku pojavu, radikalna stranka svijesna o velikoj odgovornosti svojoj za daljnji tok po-litičkih dogodjaja u zemlji, uložila je svu snagu u to, da sporazum, koji se od svukuda očekuje, donese narodu i državi one koristi, koje se s razlogom mogu predvidjati kod preokreta koji znači slogu i bratsko sporazumjevanje hrvatskog i srpskog dijela našeg naroda, u poslovima koji imaju da po-vedu državu ozbiljnom napretku i da narodu donesu sve one koristi, koje on s pravom može očekivati od svoje slobodne i nezavisne narodne države.«
.Stavek, ki smo ga podčrtali, naj gospodje od »Jutra« prebero vsaj dvakrat!
Shodi in razne prireditve.
Seja okrožnega odbora SKS v Mariboru se vrši v soboto dne 23. maja 1925 ob 10. uri v gostilni tov. Pečnika na Rotovškem trgu v Mariboru.
DTenov grič pri Vrhniki. Dne 26. aprila smo imeli občni zbor kraj. org. SKS. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo obilna. Občni zbor je otvoril podnačelnik tov. Fran Oblak, ki je po uvodnih besedah podal besedo odposlancu iz Ljubljane. V svojem govoru je očrtal najpreje delovanje vseh političnih strank, koliko delajo za kmeta. Po končanem govoru je bila volitev delegatov za občni zbor stranke. Izvoljeni so bili tov. Fran Oblak in Martin Petkovšek. Po za-ključitvi občnega zbora, med polnim navdušenjem za odločno nadaljevanje našega kmetskega gibanja se je vnel
živahen razgovor. Oglasila se je tudi neka zmešana glava od nacijonalnega bloka, ki je odvisen le od splošnega kmetskega blagostanja, in je pričel zabavljati čez naše pristaše, ker ni mogel čez stranko. Toda ta pobožen mož naj bo le potolažen, da naše kmetsko gibanje z nobenim blatenjem ne bo zaustavil. Ono inteligenco, ki organizira naš pokret, mnogo bolj cenimo, kot pa demokratske kupljene priganjače, ki nas hočejo zasužnjiti požrešnemu demokratskemu veleka-pitalu. Sicer pa že danes na njihovo veliko žalost moramo reči, da se nas za naprej ne bo več vodilo za nos, kot preje. Kajti okrog kmetskega pokreta se zbirajo vedno novi pristaši, ki uvi-devajo, da je to edina rešitev za de-želana. Prepričani smo, da se povsod
tako živahno razvija kmetska misel in da se bližamo z urnimi koraki kmetski zmagi.
V	Topolah pri Rogaški Slatini je bil v nedeljo dne 26. aprila občni zbor okrajne organizacije SKS pri tov. Antonu Debelaku. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: Predsednik Anton Ka-menšek, posestnik in župan, Sv. Katarina; podpredsednik Beno Madile, posestnik, Teržiše; tajnik Ivan Žurman, posestnik, Sv. Trojica; blagajnik Martin Kidrič, posestnik, Topole. Odborniki: Tekačevo Ivan Ceček, Ivan Ogrizek, Matija Cebular. Topole: Martin Hidrič, Sv. Mohor: Anton Debelak, Andrej Debelak, Sv. Katarina: Anton Kamenšek, Nezviše: Anton Perkovič, Janez Vehovar, Anton Kos. Sv. Trojica: Ivan Žurman. Rjavica: Anton Toplišek. Sv. Križ: Ivan Jurše. Teržiše: Beno Madile, Josip Plemen-tas. Cerovec: Tomaž Potočnik. Male Rodne: Josip Bercko, Janez Bercko. Tevnik: Ivan Ceček. Ceste: Josip Šeligo. Velike Rodne: Jakob Inkret. Ranjkovec: Ivan Kamenšek. Nimno: Miha Lesjak. Za celi okoliš Takačevo: Alojz Herček in Franc Marko. — Občnega zbora se je udeležilo 30 uglednih in zavednih mož. Poročal je tovariš Žurman o organizaciji in o delu za kmetsko stranko v prihodnjosti. Navzoči so z veseljem pozdravljali našo misel in so navdušeno sklenili vse sile posvetiti kmetskemu pokretu. Sklenilo se je tudi, da bo pri tov. predsedniku sklican v poletnem času velik shod naše stranke, na katerega se povabi tov. poslanec Pucelj. Živel naš kmetski pokret. Iv. Žurman, tajnik.
Beričevo. Društvo kmetskih fantov in deklet Dol—Beričevo je v nedeljo dne 3. maja t. 1. otvorilo društvene prostore. Ob tej priliki je uprizorilo 2 igri in sicer: »Vedež« in »Gasilca hoče samo«. Igralci so vkljub kratkemu času društvenega obstoja rešili svoje vloge v občo zadovoljnost. Ugajali ste tudi deklamaciji: »Kres na poljani« (deklamirala Milka Grad) in »Slovenski ratar« (deklamirala Min-ka Velepec). Pevci pa so zapeli »Slovenec sem« in »Od Urala do Triglava«. Vsa čast društvenikom, ker so v tako kratkem času izvršili ogromno delo. Le tako naprej po začrtani poti in zmaga bo Vaša, kljub vsem klevetam Vaših nasprotnikov, katerim se same zavisti že meša v glavi. — Opazovalec.
V	Borovnici je bil sestanek krajevne organizacije. Udeležili so se ga tudi v lepem številu pristaši SRŠ. Po poročilu tov. Mravljeta o političnem
in gospodarskem položaju se je vnela živahna debata. Vsi so občutili in povdarjali potrebo skupne fronte med podeželskim ljudstvom in za solidarnost s hrvatskim in srbskim kmet-skim ljudstvom. Obsojali so splošno za vedno zavoženo in nesrečno klerikalno politiko in z ogorčenjem protestirali proti samostojnim demokra-tarjem, ki igrajo na Hrvatskem in v Sloveniji vlogo steklega psa. Kakor pa mora v kratkem času taka stekla be-stija sama od sebe poginiti, tako bo tudi Žerjavščino pomedla enotna napredna kmetsko-delavska fronta. Izvoljen je bil tale skupen odbor: Ivan Suhadolnik, Borovnica, predsednik; Artač Franc, tajnik; Ivan Podboj, blagajnik; odborniki: Franc Kokalj, Ivan Turšič, Drašica, Anton Hržič, Brezovica, Brancelj Joše, Laže, Franc Švi-gelj, Borovnica, Ivan Hrovatin, Dole; čuvarji skrinjic: Ivan Hrovatin, Franc Artač.
Sv. Janž - Dravsko polje. V nedeljo 10. t. m. smo imeli tukaj gospodarsko predavanje, katero je priredila zadruga »Panonia«. Vodil je član odbora Štefan Dobnik, predaval predsednik Ivan Mrmolja. Poučni razlagi so pozorno sledili navzoči kmetje. Poleg že starih članov v tem kraju je pristopilo k zadrugi ob tej priliki 18 novih. K pristopu je vzpodbujal navzoči župan Gregorc iz Gorice pri Cir-kovcih, označujoč, kako je zadruga skrbela za odjem krompirja v pretekli sezoni ter za ugodne cene. 0 krompirju, ki je glavni izvozni pridelek dravskega polja, je obširno poročal Mrmolja, kakor o semenih, gnojenju, o trgih in konkurenci. Istotako je poročal o trgovini živine, svinj, fižola, o tržiščih teh, konkurenci, neurejenosti carinskih tarifov ter trgovinskih pogodb v Avstrijo in Italijo in o valutnih razmerah. Takšne poučne prireditve so nam potrebne ter si jih pogosto želimo.
Živinorejcem sreza Kočevje se daje v vednost, da se vrši dne 18. maja t. 1., to je prihodnji pondeljek, zadružno premovanje goveje plemenske živine v Velikih Laščah ob 9. uri dopoldne. Na to premovanje se priženejo biki od enega in pol leta starosti naprej ter krave in telice dolenjske pasme. Člani komisije bodo te živali pregledali ter jim na podlagi njene
kvalifikacije odmerili primerne nagrade po razmerju razpoložljivih sredstev. Ta dan se tam vrši tudi licencovanje bikov za sodni okraj Vel. Lašče in občino Struge. — Franc Hočevar, nač.
Jarenina. Mirno brez hrupa se pripravljajo naši Sokoli na okrožni zlet, ki se vrši v nedeljo, dne 17. maja v Jarenini. Je to njih prvi telovadni nastop pri nas in malo čudno je, da prevzamejo skrb in delo za tako prireditev. A, ker poznamo naše Sokole in Sokolice, same mlade, požrtvovalne fante in dekleta, smo prepričani o njihovem uspehu. Pokazati moramo tudi mi, da vemo ceniti njihovo požrtvovalnost, ki velja v prvi vrsti izobrazbi podeželja. Zato jim nudimo tudi mi moralne in gmotne podpore! V nedeljo na svidenje!
ZBOROVANJE DRUŠTEV KMETSKIH FANTOV IN DEKLET NA GRMU.
V nedeljo, dne 10. t. m. je zborovalo na Kmetijski šoli na Grmu nad 50 članov in članic iz Dolenjske in Gorenjske. Z zborovanjem je bilo združeno tudi predavanje o kmetijstvu in ogled Kmetijske šole.
Ravnatelj šole g. kmetijski svetnik Skalicky nam je po prisrčnem pozdravnem nagovoru predaval o pomenu in namenu kmetijske šole, nje zgodovini in razvoju. Kako velikanske važnosti so kmetijske šole še posebno za našo državo, v kateri se na 80% prebivalstva peča s poljedelstvom je dokazal s statističnimi podatki in primerjanjem razvoja kmetijskega šolstva in sadov kmetijske na-obrazbe v bratski Čehoslovaški in naši državi. Poudarjal je potrebo večjega stremljenja kmetskih gospodarje in njih sinov po kmetijski naobraz-bi, obenem pa tudi naglašal, da bi morala država za kulturno povzdigo najštevilnejšega stanu več žrtvovati. Prispevki za kmetijsko šolstvo od strani države so veliko prepičli. Treba pa bi bilo poleg že obstoječih osnovati in jih vzdrževati še veliko takih šol, kakor to delajo, posebno po vojski druge naprednejše države.
Če se bomo otresli starih predsodkov in opustili zastareli način kmetovanja ter se posluževali vseh novodobnih naukov in pripomočkov kakor strojev za obdelovanje zemlje, umetnih gnojil, izbiranja semenja, pravilnega kolobarjenja itd. bo odpadlo naziranje, češ, kmetija ne nese več, bo prenehal beg kmetskega ljudstva v industrijska mesta in izseljevanje v inozemstvo.
Naprednejši način kmetijskega proizvajanja omogoča celo tako oddaljeni Ameriki, da z uvažanjem svojih cenejših pridelkov tišči cene naših navzdol. Bolj izobraženi, naprednjaški ameriški, danski, češki i. dr. kmetje trpijo manj in so v državi, dasi sorazmerno z našo maloštevilnejši tudi upoštevan stan. Pri nas pa je kmet še vedno tlačan gospode, ki vse kar kmet boljšega pridela poje, njega pa zasmehuje in ga ne smatra enakovrednim.
Zato se moramo tudi mi izobraziti in se oprijeti novega načina kmetijske produkcije, pa se bo vrnilo v kmet-
ske hiše blagostanje in veselje do kmetskega dela. V ta namen so nam nujno in neobhodno potrebne kmetijske šole, katere še pri nas od strani kmetovalcev in države še vedno premalo uvažujejo.
Strokovni učitelj g. Malasek je nato predaval o živinoreji. Grajal je, da se naš kmet tako malo zaveda važnosti gojitve enotne pasme in izbiranja dobre plemenske živine. Enotna pasma v posameznih za nje prikladnih pokrajinah, zbiranje dobrih plemenja-kov, pravilno krmljenje in oskrbovanje živine bo pripomoglo, da bomo mogli postreči kupcem iz inozemstva s prvovrstnim blagom in za to zahtevati tudi primerno višje cene.
To pa velja tudi za našo državo samo. Povpraševanje po dobri plemenski živini narašča tudi iz južnih krajev naše države, kjer je živinoreja na še nižji stopnji, kakor pri nas. Sramovati bi se morali Slovenci, da moramo kupovati v Švici in drugod za drag denar plemenske krave in bike, mesto, da bi jih sami prodajali in to vsaj v naše domače pokrajine.
Večjo važnost bomo morali posvečati tudi pravilnemu krmljenju in oskrbovanju živine, če hočemo vzdržati hudo konkurenco tujih držav tudi v tem za nas tako važnem viru dohodkov. Lega Slovenije je kakor nalašč za to ustvarjena in tudi vsi drugi pogoji so dani. Treba je samo da se v tej-smeri zadostno izobrazimo in upoštevamo nauke strokovnjakov.
Strokovni učitelj — mladinski pesnik in pisatelj — g. ing. Jeglič nas je s prelepimi pesniško prikrojenimi besedami spodbujal k ljubezni do lepega, spoštovanja vrednega poklica in rodne grude.
Kakor prva dva gg. predavatelja je tudi on povdarjal, da je tudi kmetu treba izobrazbe, kajti le izobražen kmet si bo znal in mogel v državi priboriti tako mesto, kakršno mu po številnosti in važnosti pripada.
Fantje pod vodstvom gosp. strok, učitelja Malaska, dekleta pa pod vodstvom g. ing. Jegliča, ki sta med ogledovanjem tolmačila razne naprave in odgovarjala na vprašanja smo si na to najprej ogledali šolo, mlekarske naprave, potem pa po vrsti vzorne hleve, svinjake, druga gospodarska oo-slopja in naprave z modernimi stroji, krasno urejen vrt, cvetljičnake, drevesnice, botanični vrt, trtnice in pre-izkuševališče za razne pridelke.
Žal mi radi premalo odmerjenega prostora ni mogoče obširneje popisati vsega, kar smo lepega slišali in videli. Zato pa svetujem, fantje, v kmetijsko šolo! Onim pa, ki ne morejo in jim sedaj ni mogoče je ogledati, naj to gotove store. Ne bo jim žal.
Po končanem ogledu nas je g. svetnik Skalicky pogostil s skupnim kosilom, nakar smo se v posameznih skupinah zadovoljno razšli in odpeljali na domove. Motilo nas je edino slabo vreme.
V imenu vseh udeležencev se na tem mestu najiskrenejše zahvaljujem vsem gospodom, posebno pa še g. kmetijskemu svetniku Skalickemu za gostoljubje in požrtvovalnost. Ohranili jih bomo v najlepšem spominu, njihove lepe nauke pa skušali obrniti nam in drugim v korist.
Kmetski fant.
Dopisi.
ŠTAJERSKO.
3Iaribor. (Škofova posestva pri Mariboru.) Na najlepšem polju v predmestju Maribora leži dedno velepo-sestvo mariborskega škofa, zvano Bednava. Za današnje čase je to posestvo v zasmeh demokraciji, napredku in socialni pravici. Posestvo meri nad 200 oralov, katerega velik del so gozdovi in parki na ravani najplo-dovitejše zemlje. V okolici posestva žive nižji jsloji, mali posestniki, ki hrepene po koščku zemlje. Zemljišča, ki jih zavzemajo gozdovi na najlepšem polju, bi se s slastjo porabila za vrtove in njive zemljelačnega prebivalstva. Gozdovi na tem ravnem polju, kjer zemlje primanjkuje za potrebni živež, in je blizu gozdnato Pohorje, so naravnost sramota za napredno državo, ki je proglašala naj-demokratičnejšo agrarno reformo. Posestva se tudi upravljajo na način, da nima nihče od tega haska, tudi ne škof, kvečjemu kakšni upravitelji srednjeveškega sistema. Pred kratkim je dobil tam službo podoskrbni-ka neki poštenjak, ki se je zgražal nad upravo ter grajal upravitelja, vsled tega ga je upravitelj nagnal iz
Pod vplivom teh se tudi v vsej državi ovira agrarna reforma. Ti ljudje se znajo prilagoditi razmeram. Vedno drže z isto stranko, ki je na vladi, ter so z organi agrane reforme v najboljših odnošajih. Cas bi že bil, da se te škandalozne razmere enkrat končajo. Gotovo pa je, da tega ne bode preje, dokler ne dobita oblast države v roke kmetski in delavski stan, šele tedaj bode gospodar zemlje oni, ki jo potrebuje in sam obdeluje. Tedaj se bode tudi izkoriščala v splošno korist. Zemlja naj zapade zemljepotrebnemu narodu! Zatorej, kmetje in delavci, vsi vseh volitvah skupno v boj proti dosedanjim izkoriščevalcem!
Sv. Rupert v Slov. gor. Naš g. kaplan je dal pri cerkvi oznanit, da je dal svoj vinograd regulirat in prosi farmane za prispevke k stroškom. Ali ne zadostujejo lepi prispevki, ki mu jih dajemo farmani v beri in drugih dajanjih, ker nam je sitno njegovo beračenje, katero je razun tega protizakonito? Kadar bo g. kaplan užival pri delih iz vinogradov, gotovo ne bo mislil na uboge farmane, ki mu naj sedaj pomagajo. Ali niso g. kaplanu
službe. Dotični se je pritožil samemu znani že itak ogromni davki, ki jih
škofu ter prosil, naj se ga obdrži v službi, češ, da je revež in bolehen, brez vsakih sredstev. Prošnja se je brez upoštevanja prezrla, v veljavi pa je ostal nadalje režim takih upravnikov, ki zelo pazijo na svoj položaj.
plačujemo državi? Ali nas želi še bolj izmozgati? — Še eno: Naše mnenje je, da naj bi služili gg. kaplani za vzgled moralnega življenja farma-nom, posebno pa mladini. Proti temu načelu se pri nas greši. Za danes sa-
4
Kmet, vedno brani ugled in čast svoje S. K. S. !
mo toliko. Prihodnjič več, ako ta naš opomin ne bo zadostoval! Ali g. kaplanu niso znane besede: Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme. Da je volk slab čuvar ovc, da je kozel slab vrtnar, da ni vse zlato, kar se sveti in da je mnogo poklicanih, a malo izvoljenih, je vsakemu znano.
Pilštanj. Kristusa so Judje ubili (v resnici pa farizeji, ki so se skrivali za ljudskim hrbtom). In so mislili, da je vse končano. In glej! Kristus je vstal v vsem svojem sijaju in oni, njegovi ubijalci, leže v prahu pred njim. — Ali se nam ne godi ravno tako, nam, ki stokamo pod pezo vsakdanjih neznosnih bremen, bodisi, da so to davki, takse, bodisi duševna tiranija od strani takozvanih naših vzgojiteljev, ki bi najraje zopet uvedli srednjeveške običaje (grmade za sežiganje kri-vovercev, vešala itd.) Vse stopa proti nam, vse bi nas rado po svoje mika-stilo, vse kar leze in gre ... Zdi se človeku, bežečemu skozi to temo, da se sam kmet smatra hlapca onih ljudi, ki največ ne poznajo ne dela, ne svojega bližnjega, temveč samo svoj žep. V našem kraju je fletno samo tako-le ob volitvah in po volitvah. Tedaj namreč stopijo — na plan razne Marijine device (pestra izbira) in naši dični člani »Orla«, ki so nekateri znani daleč na okrog po svojem nočnem potepanju, rogovilenju in pijančevanju, vsem na čelu je nas župnik, .včasih bolj skrito, drugič bolj očito, kakor je pač vreme. No in gospod so zopet dali duška svoji sveti jezici sedaj v postu, v pridigi, češ da farani preveč berejo »nekrščanske liste«. — Mi bi samo radi vedeli, kateri so tisti nekrščan-ski listi in bi bili g. župniku zelo hvaležni, ko bi nam to stvar pobližje razložil... In še nekaj! Takoj prvi dan po volitvah je g. župnik prikorakal na trg med nas kmete, da nas nekoliko počasti s svojo tako znamenito prisotnostjo. In sem ter tja se je prav lju-beznjivo obregnil na kakega fantka, o katerega očeta ali bratu je vedel, da je volil SKS: »Tvoj ata (ali tvoj brat) so se pa prodali včeraj...«. Pri tem se je prav po jezuitsko režal... Vprašamo g. župnika, kedaj se je še kdo prodal, ki je volil našo SKS? Pri nas ni tako, kakor pri Vas, kjer se je večji del slovenskega ljudstva prodal za tistih 20 klerikalnih poslancev, ki se gonijo po parlamentu za neko »samo-slovenstvo«, (ki bode, če bomo imeli še nekaj let take zastopnike, kmalu izginilo v žrelu nemškega in italijanskega morja). Seveda ko bi vsi delali tako, ko Vaši poslanci, ki hodijo v Beograd samo na uro gledat in po dnevnice. Ali bi ne bilo bolje, g. župnik, da bi Vi mladino raje učili dostojnosti in reda svoje mlade farane, ki so večinoma orli? Sicer se nam zdi, da ima pri Vas svojo veljavo krščansko življenje le v knjigah, drugače ne. Samo, da si kelrikalec, pa počenjaš, kar hočeš, še za svetnika te morda proglase kakih 100 let pozneje. G. urednik, nekoliko dolgi smo vedno, kadar se oglasimo, ker se pač redko-kedaj in zato nam oprostite! Povolilna situacija je pri nas izborna. Še tisti do dna duše zagrizeni fanatični klerikalci tarnajo, kaj bo. Čevelj jih namreč žuli ravno tako, kakor nas. Pa mi smo že zadovoljni sami s seboj, ker smo storili ob volitvah svojo dolžnost in nismo pljunili v svojo lastno skledo. Nek star in vnet pristaš klerikalcev je rekel, da bodo morali tigri drugače delati. Mi pa pravimo, da je možakar prav naiven, če misli, da bodo njega poslušali. Sicer pa je takih eksem-plarjev več pri nas, ki sedaj tako govore, ko pa pridejo volitve, jo pa vrežejo po starem kolovozu. Slavni načelnik »Orla« je še bolj brihtno po-gruntal, češ da bode on ženskam priboril volilno pravico. — Haha! Tako je pri nas, dragi tovariši, vsem teče že voda v grlo, a klerikalni listi (posebno »Slov. Gospodar«) pa zvračajo vso krivdo na druge. Črni so črni, ko zamorec in pranje prav malo pomaga. Dejstvo je, da se tigrovski poslanci gonijo za frazami, gospodarski dobrobit naših kmetov pa jim je španska vas! Pilštanj je res en slaven kraj — drnuljski raj! — Pika.
Marija Snežna pri Cmureku. Kako izmozgavajo klerikalci, ki se nazivajo ob vsaki priliki predstavitelje kmečkega in delavskega ljudstva ter zastopnike kmečkih interesov, naj Vam pokaže sledeči slučaj: Dne 16. aprila 1924 je pogorelo v tukajšnji občini gospodarsko poslopje in ž njim vred tudi gospodar, žena in en otrok, ki se niso mogli rešiti. Ostala sta samo mladoletna fant in deklica. Ti dve siroti je vzel župan k sebi. Bili smo mnenja, da iz krščanske ljubezni do bližnjega, ali kmalu smo videli, da iz čisto drugih razlogov. Siroti je potem, ko sta pojedli po njegovem pričanju, kar se je rešilo od ognja, postavil na cesto. Pa to mu še ni zadostovalo. Vse, kar je ostalo pri gospodarstvu teh sirot,
je izvozil na svoj dom! Ker so se našli dobri ljudje in sorodniki, ki imajo namen sirotam postaviti nov dom na njihovi rodni grudi, se danes župan izgovarja na vse načine, da bi mu ne bilo treba vrniti odpeljanih stvari. Izpreglejte, kmetje prizadete občine in pokažite na dan občinskih volitev v klerikalno škrinjico figo in si poiščite za župana moža, ki ima čiste roke brez ozira na stranko. — Kmetje občine Spodnja Velka.
Iz mariborske okolice. V minulem mesecu je prepotoval vse tukajšnje gostilne nek višji finančni uradnik. Med pogovorom se je neki gostilničar, trdna kmetska korenina, tudi temu gospodu pritožil radi težav kemčke-ga, delavskega in obrtniškega stanu, posebno glede davkov itd. Dotični gospod pa se je kar z vso svojo inteligenco zaletel v kmečki in podeželski stan ter je med drugim dejal: »Kaj ta pro-kleti kmet, temu gre izborno, zakolje letno do 5 in še več prašičev in potem žre meso kot prašič; dokler bo kmet tako potratno živel, se mu bo še zmi-raj-predobro godilo!« Tako govori g. financar. Res je, da kmet zakolje do 5 prašičev letno, vendar pa mora s tem tako oprezno varčevati, da zadostuje njegovim letnim potrebam za družino in delavce pri napornem in težkem zemeljskem delu. Financarjeva sreča je bila ta, da sta bila z gostilničarjem sama! Vsled takega postopanja javnih nastavljencev je ljudstvo ogorčeno in bi bilo pač pričakovati, da se tudi taki gospodje napram kmetske-mu, obrtniškemu in delavskemu stanu obnašajo dostojno! Če kmeta, obrtniki in gospodje živijo brilantno in se treba več uradnikov, a najmanje fi-nancarjev. Kaj bi rekli gospodje, če bi Vam kmetje rekli: »Prokleti uradniki in gospodje šivijo brilantno in se po gledališčih, kinih in sličnih zaba-vališčih zabavajo!« Gotovo bi tudi Vi bili ogorčeni! Vsak jugoslov. državljan ve, da se ne godi nobenemu stanu dobro, ne uradniku, ne kmetu, ne obrtniku, ne delavcu, samo ta komisar tega ne ve. Zato kmetje, obrtniki in delavci, skupaj v eno fronto! Vedno dobite nove dokaze, kako nas ljubi gospoda, kako nas cenijo in kako vidijo v kmetu, delavcu in obrtniku živino! Dotični komisar je bil ali pristaš SDS ali SLS, kajti obe stranki zastopata edino le interes gospode. Danes je kmet pes, prasec, osel itd., ali pri volitvah nas spoštujejo vsi! Kakor čebele ne spadajo med sršene in ose, tako tudi kmetje, obrtniki in delavci ne spadajo med klerikalno in demokratarsko gospodo. Zavedimo se in strnimo se v svojo kmečko stranko! Pristaš samostojne kmečke stranke.
Kozjanski okraj. Na dopis v »Kmet. L.« z dne 18. marca t. 1. je prinesel »SI. Gosp.« odgovor, ki kaže v bengalični luči vso zmožnost zavijajočega dopisnika. Da je naš dopis zadel v živo, se je pokazalo iz dejstva, da je g. Tomažič, načelnik okr. zastopa, takoj mobiliziral ves klerikalni štab za pro-tiakcijo: »Gospodarjev« dopisnik ne ve nič stvarnega navesti. Očita le dopisniku »K. L.«, da on ni »civiliziral« Slovenije. Obrazložite nam, kedaj in kje ste si vi pridobili zaslug za kozjanski okraj? V čem je domovina deležna vaših dobrot? Ali, mar v povišanju davka, ki so ga vaši bratci izpo-slovali, da »civilizirajo« Slovenijo? Ali morda s tem, da ste gonili mase v strelske jarke prelivat kri za — tujce?! Gospoda! Za civiliziranje Slovenije ste i vi bore malo prispevali in nam je prav žal, ker moramo zabeležiti, da ste imeli vedno neuspeh, ker je bil edini smoter vašega delovanja: pririniti se do korita ter živeti na račun izstradanega in po vaši zaslugi izmozganega ljudstva. Vaš ideal je korito! Čutimo se »počaščene« vseeno, da se nas potom časopisja »vabi« k plenarnim sejam okrajnega zastopa v Kozje. Računi da so baje pravilni... Sicer pa mi nismo trdili, da imate fin-girane račune... Mhm! ... Mi smo se le drznili dvomiti o gospodarski sposobnosti okrajnega zastopa. — Kadar gradite kak most, čemu gradnje javno ne razpišete, da bi se delo oddalo najcenejšemu ponudniku?! Protekci-ja!? Za nabavo gramoza je ista! Zopet ž protekcija!? Če je ta »smotrena« in »nesebična« gospodarska politika v »blagor in korist celega kozjanskega okraja«, naj javnost sama presodi! Kar se tiče »ministrovanja« tov. Anto-
nu Bovhu, županu v Veračah, pa itak dobro veste, da mu ves kozjanski klerikalni štab sam najbolj ministrira in da mu navzlic njegovi samostojni zavednosti — ali baš radi nje — roke liže, uporabljajoč vsa sredstva, si ga duševno podjarmiti, ker se zaveda njegovega za vas poraznega vpliva na občinstvo. — Čisto logično je, da javnost, od vas neštetokrat opeharjena, vam več ne zaupa ter zahteva vpogled v vaše gospodarstvo ter vas poziva, da po »zaslužnem delovanju« stopite »na razpoloženje«! Veseli nas, ko vidimo, da dobro razumete, kam pes taco moli.
—	»Po malih ovinkih in skrivnih ovinkih in dolgih ovinkih« mi ne hodimo! Mi ne poznamo nasilja! Mi gremo po začrtani poti naravnost do cilja. Vaša za ljudstvo škodljiva in le za vaše žepe blagonosna politika vas je diskrediti-rala pri ljudstvu, ki vas, zavedajoč se, da je opeharjeno, kliče na odgovor!
—	Vaš dopis v »Slov. Gosp.« omenja, da se dopisnik »Kmet. lista« »sam samcat bori« proti vam ... Čudno, da imate pred »samim samcatim« človekom tak strah! Načelnik g. Tomažič v svoji razburjenosti podpisuje »edik-te« z naslovom: »vsem županstvom kozjanskega okraja«, z jeremijadno vsebino, ki jasno kaže obupno stanje skrahirane klerikalne stranke in nezmožnost klerikalnega okrajnega zastopa. Glasom dekanove okrožnice je ljudstvo razburjeno... Treba ga je pomiriti... (Z morfijem?) G. dr. Ku-nej iz Št. Petra je baje naprošen, naj v zadevi posreduje pri velikem županu v Mariboru, da bo okrajni zastop razpuščen in naj se imenuje g. Poglin-šek za gerenta ... Dekanova »okrožnica« sicer prizna, da je še dokaj mostov nepopravljenih, toda je pa »denarja nekaj v blagajni« ... Končno okrožnica omenja, da se bo proti vsakemu, ki podpisuje »neosnovane« pritožbe proti okrajnemu zastopu, »sodnijsko postopalo« ... Zopet nov, nam do sedaj še nepoznan način »ci-viliziranja« kozjanskega okraja. G. Tomažič, s terorjem se ne ubijajo ideje. Čas gre svojo pot in vas bo pometel s pozorišča! — Pribijem še, da so mi ceste v albanskih hribih znane, ker som Albanijo kot vojak prehodil. Dopisnik »Slov. Gosp.« je mnenja, da zato ne poznam albanskih cest, ker po njegovem naziranju v Albaniji bil nisem. Potem ste bili vi, klerikalni hujskači, že gotovo v peklu, ker veste, posebno o času volitev, z vsemi podrobnostmi opisovati grozote peklenskega ognja! — No, vaše »delovanje« na gospodarskem, prosvetnem, kakor tudi na političnem polju itak dovolj jasno kaže, da ste prišli res iz pekla. Vedite vi »mogočnjaki« iz Kozjega, da je ta dopis izraz ljudske nevolje proti vam in da je dopisnik sin naroda, od vas teptanega, ki nazvlic temu, da ni v vaši bližini, čuti dovolj knuto vaše klerikalne strahovlade. Dne 1. junija pa se vidimo pri plenarni seji — takrat pozor! — Podsibov.
Sv. Barbara y Slov. gor. Pri nas se je ustanovila krajevna organizacija SDS. Veličastno obiskano zborovanje je pokazalo veliko zanimanje za sestanek kmetskih neprijateljev. Skupno število gostov je bilo 8 (osem). Imenovali so se naši pristaši brez njih dovoljenja in vednosti za SDS zaupnike. Samostojni kmetje, bodite previdni, ker stranke SLS in SDS so gosposke stranke, njim je obstoj kmečkega ljudstva deveta briga. Kajti klerikalci in demokratarji so prijatelji svojih žepov, za kmečki in delavski žep pa moramo sami gledati. — Barbarčan.
Planina pri Sevnici. V zadnji volilni borbi so klerikalni poslanci obljubljali vse mogoče avtonomije. Kakor pa danes stvari stoje, se menda tista klerikalna avtonomija še ni iz-kotala y Beogradu, ali pa se je ponesrečila vsled prevelikega prerivanja klerikalnih poslancev. Ker so nas že dvakrat spravili na led s svojo avtonomijo, zato smo se je že navolili ter obenem spametovali in javno povemo v »Kmetijskem listu«, da ne bomo nikdar več glasovali ne za klerikalne poslance in tudi ne za njihovo avtonomijo. Prepričali smo se dovolj, da se čisto nič ne brigajo za kmečko ljudstvo.
3Iariborska oblast. Po končanih volitvah se govori eno in drugo. Tudi se je govorilo za skupni nastop
vseh naprednih strank pri bodočih volitvah. Toda glejte, kaj pravijo nekateri pristaši SDS med njimi tudi nekateri učitelji: »Ja, ja, če Vas le mi sprejmemo in pod kakimi pogoji!« Glejmo nesramnost in njihov kratki pogled. Ali mislijo, da so oni pridobili mandat dr. Pivku in dr. Žerjavu? Se vidi, da ste zelo kratkovidni, kajti večino Vam je dalo napredno kmetsko ljudstvo. Seveda je večini teh volilcev že zdavnaj žal, ker vidijo polno košaro obljub, pa nobenih uslug. Spoznavajo, da so bili zapeljani. V tem se vidi, da ni mogoč skupen nastop SKS z SDS pač pa z vsemi drugimi naprednimi strankami, ki več mislijo, mnogo delajo in manj govorijo.
KRANJSKO.
Gorenja Sava pri Kranju. V »Domovini« št. 17 se neki mlečni dopi-sun jezi nad drugimi naprednjaki, ki niso demokrati, in krsti vse za klerikalce. Zabavlja proti našim ženam in dekletom, češ, da agitirajo za klerikalce, kar pa ni res. On v očesu svojega bližnjega vidi pezdir, v svojem očesu pa ne vidi bruna, če pa bo čakal, da mu ga drugi izderemo, ga bo bolelo. Kaj pa tisti nežni spol, ki je bil do nezavesti v objemu demona alkohola in kaj se je vse delalo z njim, da so morali drugi posredovati in to iz najbolj demokratičnih hiš. Pojasnite nam to, na čigav račun je ob času volitev teklo vino od miz? Kdo je plačal avtomobil za vožnjo volilcev na volišče? Za enkrat naj zadostuje, če pa hočete še več, gradiva imamo dosti. Vas pa, frakarski vaščan, pozivam, da se z imenom podpišete, da si tako javno izprašamo vest. Zakaj pa se po kukavičje skrivate za urednikov hrbet? Vidi se, da nočne ptice ne ljubijo svetlobe. — Zdravo! Franc Jagodic.
Radovljica. (Čudno postopanje radovljiškega župana.) Molčali in prenašali smo dolga leta oblast radovljiškega župana kot glavnega vodje skupnega vodovoda občin Lesce, Begunje, Pretrg, Radovljica in Mošnje. Ali sedaj je mera polna! Do 1. 1911 je upravljal ta vodovod vodovodni odsek, voljen od vseh prizadetih občin. V vsaki izmed teh občin pa je v svojem delokrogu odločal občinski odbor v zadevah vodovoda posameznih občin. V ta namen je imela vsaka občina posebna tiskana pravila. Z odlokom št. 18082 od 8. dec. 1911 pa se ie posrečilo nekomu, da je bivši deželni odbor izdal naredbo, s katero je prešla vsa oblast nad skupnim vodovodom popolnoma v upravo mestne občine radovljiške pod vodstvom vsakokratnega župana. Od takrat se godi razna škoda prizadetim občinam. Proti temu se je začel boriti že pokojni župan Žark za časa pivovarne v Lescah, toda ni uspel. To borbo nadaljuje sedaj ves čas sedanji občinski odbor leški ali pri Resmanu je vse bob ob steno. O sejah ne mara ničesar slišati, nego sam »upravlja« in »vodi«. Občine Lesce, Begunje in Mošnje so vložile pri velikem županu ljubljanske oblasti protest dne 12. januarja 1925 proti takemu postopanju. Sploh je vse obremenilno gradivo izročeno oblasti in upamo, da bo g. vel. župan energično posegel vmes ter napravil red, kajti prizadete občine trpe veliko škodo radi g. Resmana.
D. M. v Polju. Dopisnik v »Slovencu« se močno moti, če misli, da bi mi nabavljali luksuzni avto. Treba nam je največji tovorni avto, da izpeljemo iz občinske pisarne klerikalni gnoj, sicer bo celo občina uničena. Podtika-vanje Jakobu Dimniku je gola laž, vendar mislimo, da je skrajni čas, da Veliki župan napravi red v naši občini. Kajti kmetje in obrtniki nikakor ne moremo dopustiti, da bi nam klerikalna nesposobnost uničila naše gospodarstvo. Kako je gospodom pri srcu, ko cele večere presede v občinski pisarni in urejujejo stvari, a jim vendar ne štimajo, si lahko mislimo. Luč je itak na naše stroške.
Lesce. V naši občini se ta teden zelo pridno gibljejo naši osamljeni demokrati. 3. maja se je vršil občni zbor S. D. S. Navzočih je bilo toliko oseb, da so morali za odbor ljudi skupaj goniti in še ti se niso odzvali. Dne 9. maja pa so poizkusili s predavanjem o davkih. Poročal je neki g. Cimerman, ki je rekel, da se je začelo delati za izenačenje davkov po 8. februarju in da to dela stranka, ki ji pripada on. Mi tudi priznamo, da se je po 8. februarju začelo zvišanje davkov: 2 % pri delavcih, 100 % pri invalidih, 100 % pri komori je povišanje v dvanajstinah. Tega g. Cimerman ni povedal, da sta za te davke glasovala tudi Žerjav in Pivko! Tudi se kaj čudno sliši, ko pravi »Jutro«, da zaleže Žerjav za 20 in Pivko za 20 poslancev. G. Cimerman pa pravi, da en poslanec ne more ničesar, nego jih mora biti petdeset!
Suho pri Kranju. Tudi v vasi nas živi nekaj, ki ne trobimo v klerikalni rog. Ali se vseeno razumemo z sosedi drugih strank, ne pa tako klerikalci. Nedavno smo imeli med sosesko Suha in Visoko občinski ogled radi ugotovitve meje. Komisija, sestoječa iz dveh občinskih svetovalcev pod vodstvom župana g. Sajovica, je prisodila mejo v korist soseske Visoko, v kateri se nahaja županov žlahtnik, za cela dva metra! Ako ne bo pravice in reda, bomo nastopili z drugačnimi sredstvi. — Kaj pa Roženov ata sedaj hodijo tako potrti okrog, ko so nekdaj hodili tako visoko zravnani? Sosedje se s strahom sprašujejo, če se jih je lotila bolezen ali če so si pokvarili želodec? Mogoče je pa tudi, da v letošnji Veliki noči ata niso dobili tako dobro povite in pomazane potice, kot pred tremi leti, ko je še večkrat štruca putra plavala v pinje-nem mleku na poti iz mlekarne na Suho. — Vedež.
Krško. Radovedni smo, od kdaj imajo pravico orožniki pregledovati kontrolne liste, kar čisto in bistro spada v delokrog finančne kontrole. Dogodilo se je celo, da so ustavljali mirne pasante o priliki neke veselice o pol 1. zjutraj, in ker se zavedajo, da te pravice nimajo, so zbudili finančnega stražnika, ki pa je pri pregledovanju našel vse v najlepšem redu. Tatovi in drugi malopridneži pa brez skrbi opravljajo svoje posle in jih prosimo, da bi tu napravili red, mirne pasante pa raje pustili pri miru.
Iz Lesc nam poročajo: Od 29. aprila do 1. maja smo imeli v občini štiri invalide iz Zemuna. Srezko poglavarstvo jim je dovolilo, da nabirajo od hiše do hiše denar. Manj kakor 10 dinarjev so neradi vzeli. Nimamo proti invalidom nič, so reveži, žrtvovali so ude in zdravje za državo, a za uslugo jih država goni od hiše do hiše z berglami ljudem v nadlego. Vprašamo, kam gre denar, bi ga plačamo pod firmo invalidski davek? G.
4 Papler starejši iz Doslovč, trgovec z usnjem in lesom, je nekoč rekel, da si upa samo od tega, kar sam plača invalidnega davka, dajati boljše mesečne prispevke invalidom v celem okraju, kakor plača sedaj država! Koliko bo šele sedaj prišlo tega denarja, ko sta Žerjav in Pivko glasovala za 100% povišanje tega davka?
BOHINJSKI KOT.
Dobičkanosno sadjarstvo. Zadnji sadjarski tečaj me je vspodbudil, da sem začel premišljevati o tem, ali je sadjarstvo v splošnem za Bohinj do-bičkaoosno, oziroma katere vasi v našem kotu bi iz tega pridobitnega polja imele najboljše vire dohodkov, ako se te panoge oprimejo z veseljem in vso resnostjo na podlagi izkušenj, ki so si jih zadnja desetletja pridobili umni sadjerejci v Sloveniji. Da v tem pogledu prednjači vsled svoje prisojne, proti severnim vetrovom zavarovane lege naša zgornja dolina, je naravno. V spodnji dolini tekmuje lahko z njo samo naša idilična, v zatišju ležeča vas Bitje. Na druge okoliščine se danes ne oziram. Češnjica in Bitje imata že danes najlepše v Bohinju vzgojeno sadje. Zdi se mi pa, da bi Je-reka in Podjele dosegla na tem polju še boljše vspehe, seveda pod gotovimi predpogoji. Načenjam to vprašanje, ne da bi se spuščal v podrobnosti. Umestno pa se mi zdi, da glede njega spregovore naši strokovnjaki, jasno, točno in odločno, da pravočasno začnemo orati tudi to ledino. Izjavite se, prosim. — A. M.
Sv. Janez Boli. Jezero. Pri nas bomo kmalu zopet prišli do živahnega tujskega prometa, saj že težko čakamo, da bo kaj zaslužka. Tudi nov gledališki oder je v hotelu Sv. Janez. Pri prvi predstavi je bilo zelo veliko ljudi. Samo odslej iz zgornje doline pa ne bodo mogli več priti, ker je od Sv. Janeza na Srednjo vas čez most pri jezeru vozovni promet ustavljen glasom nabite table. Če se komu podere most, je sam odgovoren. Prepovedano je voziti čez most z avtomobili in vozovi. To je sramota za vse, tudi za gradbeno direkcijo in za novi cestni odbor, da nimajo več toliko denarja, da bi postavili nov most. Ograje so le še s krajnikov, če gre voz čez, se most gunca kot bi bil na vrveh. Ves je trhel in razpada. Ali ni sramotno, ko bodo tujci to gledali in bo tudi njegovemu Veličanstvu kralju prepovedano se voziti čez most. Predno nastane kaka nesreča in da ne bodo to zanikrnost tujci gledali, naj merodajne oblasti skrbe, da se zgradi nov most, saj davke tudi tirjajo, če ima kmet kravo ali ne. Zaenkrat to v pojasnilo, v drugič kaj več.
Srednja vas. V zadnjem času je bil občni zbor kmetske zveze, na katerega je prišel tudi novi klerikalni posla-
iVAN VIOMAR V BREŽICAH
naznanja slavnemu občinstvu, da ima trgovino zopet v prejšnjih prostorih in priporoča novo došlo zalogo manufakturnega, špecerijskega blaga in papirja vseh vrst najboljše kakovosti po znižanih cenah.
Istotako ima tudi v zalogi strelivo vseh vrst, smodnik ter zalogo zagrebačkega piva v vsaki količini v sodčkih in steklenicah.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
IVAN VIDMAR V BREŽICAH.
Koristi kmečkega ljudstva nesebično zastopa samo S. K. S.!
5
nec ing. Sernec. Ljudje so imeli strašno veliko prošenj in želja. Obljubil je vse, da se bo z vso močjo zavzel za njihove prošnje. Kakšen bo pa uspeli, to bodemo že videli in tudi povedali javnosti. V drugič bi tudi mi .želeli, da bi smeli iti poslušat.
V Srednji vasi je v sredo nenadoma umrl naš stari pristaš Matevž Markeš. Mož je bil dober delavec, hribolazec in starejši prijatelj lovcev. Bil je zdrav, če ravno je bil star okrog 66 let. Bolan je bil samo en dan, že dru-
gi dan je zapustil svoje in nas prijatelje. Ostane nam trajno v spominu. Bodi mu zemlja rahla in počivaj v miru! — H.
Srednja vas v Bohinju. Dne 27. aprila se je poročil naš najagilnejši borec tov. Ivan Arh, sin uglednega našega pristaša. Naše iskrene čestitke. Pri tej priliki je nabral predsed-nih krajevne organizacije tov. Martin Zupan, ki je bil starejšina na svatbi, 40 Din za Kmetijsko matico. Hvala! Odbor kraj. org. SKS.
Možice In ra^no.
Šmarje pri Sevnici. V najlepši dobi življenja utrgana je nit življenja. Umrla je gospa Pepca Trupej, spoštovana tovarišica predsednika krajevne organizacije SKS v Sevnici Frana Trupeja. Kako zelo je bila rajnica priljubljena, videlo se je tudi na njenem veličastnem pogrebu, kjer jo je spremljala tisočera množica. Bodi ji lahka žemljica domača! Ostalim pa naše največje sožalje! Tem potom se zahvaljujemo tudi častitemu g. župniku za v srce segajoč krasen nagovor ob odprtem grobu. Čast in hvala! Mesto venca na grob darovali so pristaši SKS za tiskovni sklad SKS: Mastnak Jožef 10 Din, Možič Martin 10 Din, Jazbec Ivan 10 Din," črnič Ivan 10 Din in Franc Lipovšek 10 Din, vsi iz Ledine.
Velika nesreča na Bledu. V torek 5. t. m. pozno zvečer je šlo 5 ljudi v večji čoln, ki je določen za 8 ljudi, da se še nekoliko vozijo po jezeru. Čoln se je, ko so skakali vanj, začel močno zibati in se je kake tri metre od brega prevrnil ter vseh pet oseb pokopal pod seboj. Dasiravno se je nesreča dogodila tako blizu brega, se je vendar samo dvema posrečila rešitev, med tem, ko so trije, vsi po poklicu čevljarski pomočniki, utonili.
Velika tatvina v vlaku. Med vožnjo z Dunaja v Trst je bila nekemu trgovcu iz Češkega vkradena listnica, v kateri je imel 30.000 dolarjev, kar pomeni blizu 2 milijona dinarjev. Zakaj nosijo ljudje pri sebi toliko gotovine?
Na Bregu pri Ptuju so zlikovci vlomili v trafiko uradniške vdove A. Žajdela in odnesli tobačnih izdelkov za 22 tisoč dinarjev.
Velik požar je bil v petek 8. t. m. zvečer v vasi Zlatoličje, obč. Št. Janž na Dravskem polju. Zgorelo je 21 gospodarskih poslopij. Požar je izbruhnil pri posestnici Tereziji Ertl. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Št. Janža, Maribora, Ptuja in Hajdina. Ker so bila poslopja lesena in s slamo krita, se ni dalo nič rešiti. Pogorelo je tudi vse gospodarsko orodje, vozovi, krma, perutnina in precej svinj. Govedo in konje so rešili. Franc Orešek, posestnik, je dobil težke opekline. Škoda vsled požara znaša več milijonov! Pamoč je nujna!
Avto je zgorel med vožnjo iz Maribora proti Pesnici, ker se je vnel motor in se razpočil. Voz je bil naenkrat v plamenu in popolnoma zgorel. Ostale je le železje. Voditelj avta je še pravočasno skočil z voza in si rešil življenje. Avto je bil zavarovan.
Ček za 146 milijonov dolarjev ali približno za 9 milijard dinarjev je izstavila neka ameriška avtomobilna družba, ki je kupila neko ogromno podjetje. To je bil največji ček, kar se jih j,e doslej v Ameriki izplačalo. Pomislimo, da znaša svota toliko, kakor celoletni državni proračun Jugoslavije.
Po 44 letih pomiloščen. Carmine Surace je bil pred 44imi leti obsojen kot razbojnik v dosmrtno prisilno delo. V pondeljek pa je bil izpuščen iz ankonske ječe, pomiloščen od italijanskega kralja. Surace, ki ima sedaj 75 let, je še dovolj krepak in pri dobrem zdravju. Iz Ancene se je napotil v Bagnaro, kjer ima sestro. — Pomiloščen je bil radi lepega vedenja ves čas dolge 44-letne dobe, ki jo je prebil v kaznilnici. Starček se je silno razveselil pomiloščenja in svobode.
Žrtev prašiča. Kmet Jan Le-vosjeeko iz Hornostajewic na Poljskem je praznoval svojo zaroko s svojimi prijatelji in sosedi. Pri zaroki pa se je tako silno opil, da je naposled, ko so gostje odšli, obležal pod mizo. Ker je pustil v pijanosti hišna vrata odprta, je prišel po noči v hišo prašič, ki se je prosto gibal po dvorišču. Prašič je pobiral pod mizo ostanke in odpadke pojedine in med drugim je hlastnil tudi po ušesu Svojega pijanega in spečega gospodarja. Odgriznil mu je kos ušesa in mu ranil žilo do-vodnico, radi česar je Lewosjecko izkrvavel. Naslednje jutro so ga našli pod mizo mrtvega.
Smrt čudnega pritlikavca, V Na-polju je umrl te dni pritlikavec, znana ulična prikazen. Pri raztelešen ju so
zdravniki ugotovili, da je imel dvojna j prebavila. Tudi nekatere druge orga- j ne je imel dvojne. Odtod razlagajo njegov nenavaden dober tek. Njegovo truplo so shranili na kliniki v znanstvene svrhe. Pritlikavec je bil visok 1.15 m.
<5rožen čin veleposestnikovega najemnika. Iz Neumiinstra se poroča, da je najemnik veleposestva Birkenhofa postrelil vso domačo živino'(15 konj, 20 krav in 5 prašičev), potem pa še ženo kakor tudi sedemdesetletno taščo. Naposled je zapalil poslopje in ko je bilo vse v najhujšem plamenu, je ustrelil še samega sebe.
Kdaj bo konec sveta? Italijanski listi poročajo, da so našli v neki stari koči rokopis prerokovanj nekega ka-pucina. Rokopis je pisan okoli leta 1760. Vsa v rokopisu našteta prerokovanja so se doslej izpolnila. Tako je kapucin prerokoval za leto 1792 francosko revolucijo in iznadbo giljotine, za 1. 1830 zopet revolucijo, za 1. 1848 upor v kraljevini Neapol in meščansko vojno v Franciji. Svetovno vojno je napovedal za 1. 1915. Za 1. 1925 prerokuje potrese. L. 1950 se bodo pokazala tri solnca, 1, 1960 bo Sicilija izginila v morje, 1. 1970 bo Španijo in Francijo uničil potres, 1. 1980 bo divjala kuga v Aziji, 1. 1990 bo nastala vsled solnčnega mrka dolgotrajna tema in 1. 2000 bo konec sveta.
Vsak Francoz bo imel svoj avto. Ford bo napravil v severni Franciji tovarno za izdelovanje avtomobilov in bo zaposlil tam 25 tisoč delavcev. Pravi, da bo prodajal avtomobile po izredno nizki ceni in da bo imel v desetih letih vsak Francos svoj avto.
O tobaku. Ni je kmalu reči, o kateri bi bile sodbe tako različne, kakor so o tobaku. V neki knjigi iz leta 1656, v kateri so popisana razna zelišča, se čita: Tobak povzroča kihanje in spanje, očisti usta in glavo, prežene bolečine in ustrujenost, -pomiri zo-bobol, obvaruje človeka pred kugo, prežene uši, ozdravi grinte, vnetje, stare otekline, rane in poškodbe. V drugi knjigi iz leta 1700 čitamo: »Tako pa se to zelišče v zadnjem času zlorabi tako, da ni dežele, ne stanu, ne mesta, ne gradu, ne trga, ne vasi in ne sela, nobene hiše, v kateri bi se ne dobilo neizrečene množine smrdečih tobakovih ljudi. Prišlo pa je^ že tako daleč, da ne kadijo samo moški, marveč tudi ženske, katerim kajenje tako pristoja kakor medvedu piskanje, da celo siprkavi pobje, katerim še ostanki palic tiče v hlačah, nosijo v gobcu tobačno pipo, žvečijo tobak in ga kade.«
Nekaj o toči. Naravoslovni urad v Vašingtoriu je izdal poročilo, iz katerega povzamemo, da je lani toča po celem svetu povzročila škode do 200 milijonov dolarjev. Po vsaki enaki nevihti se ljudje povprašujejo: »Kako debela je bila toča?« Odgovori na to vprašanje so mnogokrat zelo pretirani, zlasti, ako kdo izreče svojo sodbo po tem, kako debelo točo najde na tleh, ker se več krogel strdi v eno samo kepo. Vendar pa se je dognalo, da je 17. aprila 1874. v Natalu v južni Afriki padla toča, ki je tehtala poldrag funt. Ena taka kepa je prebila železno streho, kot da bi streha bila iz papirja. V Cazola v Španiji so se hiše porušile pod težo ledene toče 15. junija 1829. Nekatere kepe so tehtale štiri in pol funta, v oktobru leta 1844 je toča v Set v Franciji rušila hiše in potopila več ladij. Malokdaj se poroča, da so ljudje izgubili življenje vsled toče. Toda taka poročila prihajajo iz Indije, kjer je bilo 1. maja 1888 ubitih 250 oseb.' Dne 22. junija 1915 je v državi Maryland padala toča debela kot kurja jajca. V Anapolis je padala toča 20 minut in razbila debelo stekleno streho pomorske akademije.
RAZGLAS.
Da se ocenijo prizadeta zemljišča, ki se i -!3. imajo razlastiti odnosno obremeniti s i Rlužnostimi ob priliki uravnave Gradaščice, j Glinščice in Malega Grabna ter da se bo | mogla v tem pogledu izdati razsodba po §§ ; 64. in 65. vodopravnega zakona bivše vojvo-dine Kranjske z dne 15. maja 1872, deželni zakonik št. 15,
odrejam
uradno cenitev onih zemljišč, glede katerih se že ni sklenil dogovor med glavnim odborom za obdelovanje barja in lastniki odnosno
j	njihovimi zastopniki.
i	Uradna cenilna komisija se snide v pon-
i	deljek, dne 18. maja 1925 ob devetih dopol-
i	dne pri jezu v Kožarjih ter bo cenila ta "dan
;	ter naslednje dneve, dokler ne izvrši svojega
!	dela, na Malem grabnu vzdolž do izliva v
■	Ljubljanico.
!	Za ocenitev zemljišč ob Gradaščici in Glin-
;	ščici se komisija snide v petek dne 22. maja
j	1925 ob devetih dopoldne pri jeza v Kozar-
|	jih ter bo cenila ob Gradaščici do izliva Glin-
!	ščice, nato ob Glinščici ter Gradaščici do iz-
:	liva v Ljubljanico. Ce bi ne končala dela te-
|	ga dne, bo nadaljevala prihodnji dan.
i	To dajem na znanje, da se more cenitve
i	udeležiti vsak prizadeti lastnik, odnosno po-
!	sestnik, tabularni upnik in služnostni upravi-
\	čenec, odnosno njegov zastopnik ter more-
i	biti staviti svoje ugovore cenilcem odnosno
i	poravnalne pogoje zastopnikom Glavnega
i	odbora za obdelovanje barja.
i
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Dr. Kremenšek.
P. n.
DOM. ČEBIN,
Lj ub1j ana .
Z Vašim angleškim kovaškim premogom in angl . livarniškim koksom, ki ste ga nam dobavi 1 i , smo bili povsem zadovoljni. Cena je z o z irom na kakovost in v primeri s ceno oglja vsekakor nizka. Z odličnim spoštovanjem
Lovro TEPINA, žzdr. upr. drž. podkovske šole
SELO-LJUBLJANA
»Prerodi s prilogo »Zdravje«. Ravnokar je izšla 5. številka tega lepega lista. Oblika z naslovno sliko je prikupljiva, vsebina bogata in raznovrstna, da ga ne bo nihče odložil, ne da bi zase našel kaj posebno primernega. Združena sta dva lista, ki prav po bratovsko delata za treznost in zdravje, to je za prerod posameznika ter celega naroda sploh. List izhaja mesečno na 32 straneh ter stane letno samo 25 Din. Ni to list, da bi ga naglo prečital in položil na polico, temveč hrana, tečna in krepka, ki je posebno v današnjih časih potrebna. List se naroča pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
Gospodarstvo.
GOSPODARSKE ZAHTEVE SKS.
(Poročal na letošnjem občnem zboru i	SKS tov. inž. Zupančič.)
j	Naš gospodarski položaj
i je z ozirom na težko gospodarsko krizo, pomanjkanje gotovine ter nam , nenaklonjeno državno gospodarsko 1 politiko naravnost kritičen. Slovenija se bori v najakutnejši krizi, ki lahko postane usodepolna za ves naš marljivi rod. Celo nekdaj najbolj cvetoče panoge našega gospodarstva : so prišle v prav bedno situacijo. Kaj je temu vzrok? Za nas je odgovor t enostaven, ker stoji naša stranka ne-I omajno na stališču, da bodi država ! urejena tako, da bo v njej svobodno in neodvirano odločevala ljudska volja v vseh zadevah bodisi političnega ali gospodarskega značaja. ' Nacijonalni moment je bil, ki nam je izvojeval svobodo, ki nas je ujedi-I nil v eno državno celoto in ki bo tudi i v bodoče poklican v obrambo naše i narodne svobode. Sad te svobode, socijalno srečo in blagostanje nam za-| more roditi pa šele dobro narodno j gospodarstvo. V tem poglavitnem ! vprašanju tiči pravo
I	jedro svobode
' in nje pravi pomen. Narodnemu uje-1 dinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državno telo mora slediti neposredno tudi tesna gospodarska spojitev naših gospodarskih enot. Nepo-bitno dejstvo je, da tvorimo Slovenci eno gospodarsko enoto in zato ne moremo razumeti, da se iz gole strankarske strasti ali celo iz materijaliz-ma in osebnega egoizma izroča to gospodarsko edinico v brezobzirno gospodarsko izkoriščanje.
Promet.
■
Medsebojni promet in trgovina v državi bi morala postati kar najživah-nejša. V okviru državnih mej je potreba odstraniti vse tozadevne zapreke. Predpogoj dobremu gospodarstvu so pa v splošnem dobre komunikacije, to je dobre ceste in ugodne železniške zveze. Slovenija potrebuje za svoj gospodarski razvoj dograditve treh važnih železniških prog in sicer:
1.	Zvezo Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola z obstoječo progo Kar-lovac-Reka tako, da dobimo najkrajšo zvezo s Sušakom. Potrebno je, da postane naša trgovina neodvisna od italijanskih pristanišč: Trsta in Reke.
2.	Spojitev Št. Janža s Sevnico. Tukaj gre le za progo 12 km. Ta železniška zveza je bila kot .prva že leta 1919 sprejeta v program novogradenj železnic m je bil tudi dovoljen državni kredit' za trasiranje, katero se je izvršilo že v letu 1920.
3.	Tretja potrebna železniška zveza je spojitev Rogaške Slatine s Kra-pino, kjer manjka ca 17 km železniške proge. S to zvezo bi se spojila Šta'jerska s hrvatskim Zagorjem. Zgradbo te železnice zahtevajo tudi hrvatski gospodarski krogi.
i Pripominjam, da je zgradba obeh prvih gori navedenih prog že uzakonjena v zakonu o Bleerovem dolarskem posojilu. ! Razen teh železnic, od katerih so bile prve dve vzakonjene po izrecni zaslugi SKS, je še obilo drugih nujnih zvez. Radi tega smelo zahtevamo, | da se končno vendar že premakne I vprašanje železnic v Sloveniji z mrt-! ve točke. Ravno tako bo brezpogojno j potreba pristopiti tudi k gradnji po-; trebnih mnogih cest v Sloveniji, i Naša skrb gre za tem, da se dose-
že popolna gospodarska osamosvojitev kmečkega ljudstva, ker to ljudstvo ni le stan, ampak je narod sam. Položaj tega kmečkega naroda pa je od dne do dne težavnejši. Vedno težje občutijo produktivni sloji davčno breme. Gospodarski krogi sami radi uvidevajo težak položaj države in avtonomnih korporacij, vendar pa mora
imeti vse gotove meje.. (Dalje sledi.) * * *
KRMLJENJE GOVEDI Z ENSILAŽO.
Kakor sem v jeseni poročal, je državna kmetijska šola na Grmu ensili-rala ca 500 q zelene koruze in druge krme, ki se je prav dobro obnesla. S tako krmo smo krmili že tri zime z najboljšim uspehom. Kravam se je pokladalo povprečno 15 do 20 kg en-silaže dnevno. Molža se je vsled tega držala na isti višini kakor pri paši ali pa krmljenju v svežo krmo. Mleko ni pri tem prav nič trpelo in tudi iz njega napravljeni siri so najboljšega okusa in kakovosti.
Ensilaža je sicer star način konser-viranja sveže krme, vendar pa pri nas ni splošno vpeljan, kakor bi to moralo biti. Posebno za take kraje, kjer igra mlekarstvo glavno vlogo, po zimi mlečnost vsled krmljenja z izrazito suho krmo znatno pade, to bi se ne zgodilo, ako bi pravočasno mislili na preskrbo s sočnato krmo za zimo. Sedaj je čas za setev koruze za zeleno krmo. K tej koruzi se priporoča sejati grah ali pa grašico, ki pa je pri nas primeroma draga. Na mesto graha ali gra-šice bi priporočal sejati zmes dve tretjini koruze in eno tretjino doma-« čega nizkega fižola. Fižol ima iste lastnosti kakor grah ali grašica in je seme poceni, 3 do 4 Din za kg. Fižol se opleta okoli rastoče koruze, napravi veliko listja in zgosti pridelek tako, da dobimo veliko zelene snovi za krmo. Taka krma vzraste v 2 mesecih in se lahko porabi za poletno krmljenje. S tem bi si prihranili veliko druge sveže krme za sušenje in za zimo. Po taki pokošeni koruzi lahko nasejemo še enkrat koruzo z isto primesjo fižola, ki nam ostane na njivi tako dolgo dokler ne pozebe. Potem jo takoj pokosimo, spravimo v zemljo ali- betonasto obzidje in stlačeno z zemljo pokrijemo. Po 4 do 6 tednih se stlačena krma okisa in jo lahko rabimo celo zimo za krmljenje. V do-gledni dobi ne bode ensilaža več zadostovala in bodemo mogli začeti na-pravljati sladko konservirano krmo, t. zv. s i 1 a ž o, ki je še boljša kakor i ensilaža. Tudi na Grmu upamo, da nam bo mogoče zgraditi tako silo za sladko silažo. — Fran Malasek, Grm.
JESENSKI P0DLESEK.
Ta zelo škodljiv plevel naših travnikov in pašnikov je po nekod, posebno po skritih dolinskih krajih naše domovine, zelo razširjen ter se širi stalno naprej. Kjer ga je pred par leti bilo jedva opaziti, ga vidiš danes gostega liki salate, dušeč ob sebi vsako drugo rastlinsko rast. Na žalost, ni pa opaziti nikjer, da bi se ga z vsemi silami zatiralo, temveč, trpi se ga mirno naprej, tako, da obstoja resna nevarnost, da bodo v doglednem času okuženi z njim še dragi, veliki travniški kompleksi. Zelo neprijeten pa ta plevel — kot tak — ni samo na travniku, nego skrajno opasen pa utegne biti živini, vsled svoje strupene sesto-jine, ako ga ta med drago krmo povži-je. Izvrženje pri kravah, hudo obolenje prebavil, mnogokrat tudi pogin živali, — pripisovati je pogostoma na račun tega škodljivca.
Jesenski podlesek (Colhicum au-tumnale) uvrščen je znanstveno, po svojih botaniških svojstvih med eno-količnicami, v družino lilij. Za nas važno svojstvo te skupine je, da člani le-te imajo trajna podzemeljska debla, kot: čebule, gomolje, korenike. Tako ima tudi podlesek svoje podzemno deblo, čebulo*; usidrana globoko v zemlji je koj varna pred raznimi zunanjimi poškodbami. Pa ne-le to; v gomolju nabrana rezervna (pričurna) hrana povzroča tudi, da rastlina ne pogine, čeprav smo ji sicer uničili liste in drage dele — in je čebula osta-
* Pravilno: gomolj, vendar v lažje razumevanje, nazivam ga čebulo.
Ia nepoškodovana. Tukaj je torej vzrok, da mu je pri zatiranju priti tako težko do živega. Cvete že jeseni. Prihodnjo pomlad prikažejo se iz zemlje njegovi temnozeleni, suličasti listi, sredi katerih tiči tropredelasta glavica, polna strupenega, lepljivega semena. Cela rastlina je hudo strupena, posebno še gomolj; pri pokonča-vanju postopati torej s primerno pazljivostjo, — izkopane ali izruvane dele eventualno sežgati ali zakopati!
Najlažje se ga zatre, dokler še ni preveč razširjen, zato pri pomladanskem čiščenju livad paziti na njega! Kjer je pa podlesek že zelo razširjen, bo mogoče edino izdatno, da se dotič-ni svet jeseni globoko preorje ali prekopa. Še popolnejši bo uspeh, če sledi temu — kjer mogoče — sajenje okopavnin, nakar svet zopet pritegnemo za travnik ali pašnik. Na travnikih z manj razširjenim, posamezno le tu-patam rastočim podleskom, zatiramo ga enostavno z izkopavanjem, ali mu pa v zemlji ležečo čebulo uničimo (prebodemo z primernim ostastim železom ali debelo žico). Samo izrava-nje listov — kot rečeno — ne pomaga dosti; preprečimo s tem kvečjemu tvorbo semena. Ker kljub skrbnemu iskanju ta ali oni vendar še uteče našemu očesu, je zatiranje letno ponavljati, dokler nismo sigurni, da smo ga iztrebili popolnoma. — Vendar posameznik, kljub najboljši volji, pri zatiranju ne more imeti trajnega uspeha, če je pa mogoče njegov svet obdan kroginkrog s sosednjimi, s podleskom zaraščenimi zemljišči. Podle-skovo seme prenaša živina na park-ljih, trosi se pri prevozu sena itd., skratka: trud posameznika bi bil zastonj, ali le začasne vrednosti. Trajno popolno iztrebljanje na skupno ležečih parcelih zamore se pa doseči le z združenim, sistematičnim delom vseh prizadetih — in dati v to pobudo, je namen teh vrstic. — Posavec.
RAZSTAVA VAJENIŠKIH DEL V LJUBLJANI.
Nad 4000 vajencev iz raznih krajev Slovenije so pripeljali vlaki v Ljubljano. Bila je to mogočna armada obrtnega naraščaja, ki je razstavil svoje izdelke na sejmišču Ljubljanskega velikega sejma.
Zastopanih je bilo čez 50 obrtov, med katerimi nas zanimajo posebno obrti, ki jih goji podeželje in ti so: čevljarski, čipkarski, krojaški, kovaški, ključavničarski, kolarski, košar-ski, krznarski, mizarski, sodarski, stavbeniški, tesarski in zidarski.
Nad 1000 izdelkov- so poslali vajenci na razstavo. Ugajali so splošno oni izdelki, ki so jih vajenci res samostojno izvršili. Za podeželje bi prišla v poštev kot domača obrta zlasti pletarstvo za moške in čipkarstvo za ženske. Za razširjenje teh obrtov skrbita v prvi vrsti pletarska šola v Radovljici in pa državni osrednji zavod za ženske domače obrte v Ljubljani, ki ima po deželi 9 čipkarskih šol in tečajev. Z ozirom na skrajno slabo gospodarsko stanje našega kmeta je potrebno in koristno, da se čipkarstvo vdomači zimski čas po naših kmečkih hišah. Zaslužek od kraja ni velik, vendar si čipkarice lahko zaslužijo za obleko.
Potrebno bi bilo tudi, da bi se začeli naši ljudje zlasti tam, kjer so reke in močviren svet, baviti z vrbogoj-stvom, da se lahko dobi materijal za pletarstvo na mestu. Vrbove šibice se pa tudi sicer lahko prodajo zlasti v severne kraje, kjer vrba ne uspeva. Kakor čujemo, se ljubljanska okolica precej zanima za vrbogojstvo in treba bi bilo kar pričeti s zasajanjem vrb, ki so sposobne za pletarstvo.
Razstava je bila zelo okusno prirejena, zlasti je bil zelo učinkovit razstavni prostor Drž. osred. zavoda za ženske domače obrte, ki je razstavil izdelke svojih desetih čipkarskih šol. Zelo lepa dela so razstavili tudi mizarski in kovinarski vajenci.
Mnogo kruha je še pri obrtih in zato bi bilo prav, kakor smo že'zadnjič omenili, da bi" se predvsem naši kmečki sinovi iz slabih krajev posvetili obrtom, da razbremenijo domačo hišo, v kateri je za vse premalo kruha.



Kmet, vedno brani ugled in čast svoje S. K. S. !
KMETIJSKI TEČAJI PO DEŽELI.
Kmetijska družba je priredila letošnjo zimo 32 poučnih tečajev po raznih krajih naše dežele. Ta pouk je bil omogočen s podporo kmetijskega ministrstva. Tečaji so trajali po dva dni in so povsod dobro uspeli. Ude-ležniki so jih obiskovali z velikim zanimanjem in izražali po raznih krajih željo po zopetni prireditvi takih tečajev. Kmetovalci uvidevajo čim dalje bolj, da jim je treba strokovnega pouka v enem in drugem pogledu. Velika večina našega kmetskega ljudstva je seveda napram takim priredbam še močno pasivna in se zlasti naša mladina v tem pogledu odlikuje. Premalo zanimanja za napredek in za tozadevni pouk je največja ovira, da ne napredujemo tako, kakor bi lahko, in prav pri mladini, ki bi se morala pred vsem ogrevati za svoj poklic, najdemo premalo zmisla za svoje stanovske težnje. Ti tečaji so bili zara-ditega namenjeni tudi pred vsem odrasli kmetski mladini. Udeleževali so se jih pa tudi samostojni gospodarji in gospodinje.
Na razpis Kmetijske družbe, ki se je tikal teh tečajev, se je oglasilo 42 podružnic in drugih korporacij, ki so na podlagi došlih prijav prosile za prireditev teh tečajev. Iz bivše Kranjske je došlo 26 prošenj, iz bivše Štajerske pa 16.
Na Kranjskem so se odzvali s svojimi prošnjami vsi politični okraji, iz-vzemši logaški, kamniški in kranjski. Tudi na Štajerskem so ostali trije okraji brez tečajev in sicer konjiški, ljutomerski in prevaljski. Za ljuto-mer je bil tečaj na prošnjo ondotne podružnice sicer določen, toda se ni mogel vršiti, ker ni bilo priglašenih udeležnikov blizo. Vsa ta pasivnost imenovanih okrajev kaže, da treba tudi po teh krajih mož, ki bodo po-budno vplivali na kmetski živel j in ga vzbujali k potrebni stanovski zavesti.
Od navedenih 42 prošenj se je ugodno rešilo 33 prošenj, izvedlo pa le 32 (zaradi izjalovljenega tečaja v Ljutomeru). Priredilo se je namreč na Kranjskem 17 tečajev (med temi« 6 planšarskih tečajev) in na štajerskem 15 tečajev.
Po političnih okrajih odpadejo ti , ni ekonomi. Pritegnile so se k sode-tečaji na Kranjskem tako-le: 1. Ljub- j lovanju pa tudi druga poklicane moči
Ijana z okolico 2 tečaja (Št. Jošt nad Vrhniko, Polhov Gradec). 2. Litija 1 tečaj (Izlake). 3. Novo mesto 2 tečaja (Ambrus, Mirnapeč). 4. Krško 3 tečaji (Kostanjevica, Bučka, Št. Rupert). 5. Črnomelj 1 tečaj (Semič). 6. Kočevje 1 tečaj (Sv. Gregor). 7. Radovljica 7 tečajev (Dobrova pri Kropi, Boh. Bistrica, Srednjavas, Sv. Križ, Podkoren, Bled in Begunje).
Na Štajerskem so se vršili tečaji po političnih okrajih in sicer: 1. Brežice 4 tečaji (Dobrova, Zdole, Sromlje, Pišece). 2. Celje 3 tečaji (Braslovče, Celje, Sv. Pavel v Sav. dol.). 3. Slov. Gradec 1 tečaj (Št. IIj pri Velenju). 4. Maribor 3 tečaji (Sv. Benedikt v Slov. Gor., Št. Lovrenc na Pohorju, Hoče pri Mariboru). 5. Ptuj 3 tečaji (Zavrč, Polenjščak pri Moškancih, Št. Vid pri Ptuju). 6. Murska Sobota 1 tečaj (Benica pri Dol. Lendavi).
Vsi ti tečaji so bili v splošnem prav dobro obiskani. Pri vseh teh tečajih so sodelovali poleg raznih drugih strogih strokovnjakov tudi okraj-
obeh kmetijskih oddelkov v Ljublja-| ni in v Mariboru, vseh treh kmetij-j skih šol na Grmu, v Mariboru in v Št. j Jurju, dalje uradniki agrarske operacije, živinozdravniki, sadjarski strokovnjaki in družbeni tajnik.
Zaradi predavanj na Štajerskem se je morala Kmetijska družba obračati tudi še na velikega župana v Mariboru, da je dobila potrebne predavatelje, kar je bilo združeno z nekaterimi zamudami in neprilikami. V enem slučaju je morala že napovedan tečaj zopet odpovedati, ker sta bila oba ondotna predavatelja zadržana po drugih poslih. Bilo je to v Šmarjeti pri Moškanjcih.
Uspeh tečajev je bil v splošnem prav dober in je želeti, da se kmetijski družbi pospeši prirejati s pomočjo državne podpore še nadaljnje učne
tečaje po deželi.
* * *
Za dolar se dobi 61.25 do 62.25 dinarjev.
nnnnMKnntmKnn*
Za predstoječo sezijo nudi
wEKONOMrt
osrednja gosp. zadruga v Ljubijani, r. z. z o. z.
Kolodvorska ulica Stev. 7
K
turške z etiketo 65 cm po Din 28.— 70 cm po Din 29,— 75 cm po Din 30.—
»Vulkan« z etiketo 65 cm po Din 27.50 70 cm po Din 28.50 75 cm po Din 29.50
Plamenite z etiketo 65 cm po Din 29.— 70 cm po Din 30.—
75 cm po Din 31.— **************
Telefon št. 9. r. z. z o. z. Telefon št. 9.
Ljubljana, Mestni trg št. e.
obrestuje vloge zelo ugodno in sicer
vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8®/o vloge z enomesečno odpovedjo, . - „ 10% vloge z trimesečno odpovedjo, ... „ 12% vloge z šestmesečno odpovedjo . . „ 14%
Izventjubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Jamslvena glavica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti.
n
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.
ima v zalogi:
Domačo deteljo . . . '.	po Din 32.—
Lucerno.......po Din 31.—
Pasjo travo .......	po Din 30.—
Laško ljuliko.....po Din 19,—
Angleško ljuliko ....	po Din 18.50
Mačji rep.......po Din 18.—
Vse vrste pese.....po Din 22.—
nadalje sledeča	gn0|i|a •
Apneni dušik 16/17% . .	po Din 320.-
Thoniasovo žlindro 18% .	po Din 135.—
Rudninski superfosfat 16%	po Din 5)0.—
Kostni superfosfat 18%	po Din 150,—
Kalijevo'sol 42% . . ..	po Din 160,—
Kajnit 15%.....po Din 100,—
Cene se razumejo franko Ljubljana.
Vse zgoraj navedeno blago se dobi tudi pri poslovalnici v Kamniku.
Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno.
Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica
ANTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
KAMGARN
In modni SevIJot moSke obleke.
R. MIKLAUC LJUBLJANA
Velika Izbiral	Nizke cene!
Edino najboljši	|
šivalni stroji In kolesa so le »
I
JOSIP PETELINC-a;
Telefon 913. Ljubljana Telefon 913. ■
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke Oritzraer, Phonix in Adler	■
za rodbinske, obrtno in industrijsko rabo.
Pouk v vezenju in krpanju nogavic brezplačen.	■
Delavnica na razpolago	"
Večletna garancija.
■■■■■■■■■■■■■I
Posluje po celi Jugoslaviji
Ustanov. I. 1915. — Del. glavnica znaša 3,000.000 Din v zlatu
)]UGOSLAVI)A<
sploSna zavarovalna družba.
Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. živlJensVa zavarovanja, J. nezgodna in Jamstvena zavarovanja. 4. zava j ..... ...... 1	- '--------'— zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam
rovasja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna ----------- -----------
vsled razbHJa stekla. — Nalvečji tu delujoči zavod. Družba Je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb .Feniks, ((jožarnt oddelek) in .Franko-Hongroise" ves njlhot kupčljski obstoj v naš' državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. — Glasom neredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. dražbe JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike,
Telefon 571
Pisarna: Dunajska cesta 15
j
A iIIlik
Zdravilišče Rogaška platina.	*
Najlepše in najbolj moderno"urejeno zdravilišče kralj. SHS	^
Svetovnoznani zdravilni vrelci: „TEMP!L", „STYRIA", „D0HAT"	*
Zdravljenje vseh želGtsinih in drevesnih
bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.	||
Sezona: Maj — september.	n
Cene zmerne. V pred- In posezoni znaten popust. — Kontertlra	||
vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost. — Prometne zveze	M ugodne. — Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.

;&************************^
-.t
Jugoslovanski kreditni zaroči v Ljubljani
iimiHiiitHiiiiiiiiii Marijin trp štev. S iiiiiiiiuiiimiiuiiii
v	•	I
sprejema hranilne vloge in v'.oge na tekoči račun ter jih obrestuje siajllflJOCllieJe. Vezane vloge obrestuje po i dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, j trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
m-IHIIMIi KLIliU DRUŽBI
ULICA 13. TEUFOfl ŠTEV. 552.
Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: več barvah. :-: lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllillllllj LASTNA KNJIGOVEZNICA.
^i« i mir
ŠPAGO
dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to
stroko spadajoče .blago dobite v skladišču
„K0N0PJUTA" v Ljubljani,
Gosposvetska 2.
Priporočamo tvrdko
Najcenejše
strešno
kritje!
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popi« in ponudba!
Največje vrtnarsko podjetje t Jugoslaviji „VKT", Džamonja in drugovi, družba z orne;, zav., Maribor. Največji tibar rainevrstnik plemenitih sadnih dre
ves (čepov) t najplemenitejiih vrstah in v vseh ehlikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tndi eepe in podloge istih. Seme aetenjave, cvetja ia gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in rasno »krasno grmovje in drevje imam s Zahtevajte cenike! eelo leto. Zahtevajte cenike t
Ljubljana
(hliiu Prešernovega spomenika ol> Ljubljanici)
NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šiiona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt.
Na veliko in malo!
„PAN0NIJA"
osrednja gospodarska zadruga
Maribor
Meljska ulica 12 (na dvorišču)
nudi svojim članom:
umetna gnojila — galico žveplo — rafijo — cement koruzo. — V zalogi ima tudi krajnike za ograje. — I
udi vse nnlinti in
Prometni zavod za premog
D. D. V LJUBLJANI
prodaja premog
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi- za industrijska podjetja in razpečava na debelo
3ST INOZEMSKI PREMOG IN KOKS -»C
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
N A S L 0 V : Prometni zavo<l za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta Št. 15/11.
Natisnila tiskarna >M«rknr<, trg.-ind. d. d. v Ljnbljanl.
Urednik: MILAN MRAVLJE.