Glas zaveznikov Leto I - Št. 32 Informacijski dnevnik /P. W. B. Cena 2 liri TRST, sobota, 14. julija 1945 CB3BDNI8TVO DT UPRAVA: Via S. PeiUeo 8. - Telefon At 93804 OGLASI: Cene za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški b. 18 (osmrtnice I* 38), objave L- d, finančni in pravni oglasi la. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unlone Pubbllclta. Italiana S. A., Trst, vta Silvio PeHiuo št, 4, tel. 94044. Cena posamezne številke la. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. VOJNA NA DALJNEM VZHODU Tihomorsko vojno brodovje obstreljuje japonsko domače ozemlje New York, M. julija Preko tisoč letal, ki so se dvignila le letalonosilk, so napadla vojaško važne cilje na otokih Kipom in Hokajdo. Vojno poročilo admirala Nimitza poroča, da je tihomorsko vojno brodovje prvikrat obstreljevalo japonsko matično ozemlje. Glavni cilj je bile obale otoka Honšu, Napad se nadaljuje. Skupina približno S50 vetetrdnjav je napadla štiri japonska mesta, važna središča za čiščenje nafte. General Mac Arthur je Izjavil, da vsršl 7, ameriška zračna skupina veliko zračno ofenzivo. Skupina pripada letalstvu Daljnega Vzhoda In deluje podi vodstvom generala Georga C. Kenneya. Vojna letala •Mustang«-, ki Imajo oporišče na Iivovtad, so napadla v zadnjih mese-eletrgovino z blagom in Škotska zadruga za veletrgovino z blagom. Zadnji dve zadrugi, ki sta imeli značaj zvez za nakup blaga rta debela in za proizvodnjo v lastnih tovarnah, sta poslovati samo z lastnimi zadrugami v Angliji oziroma na Škotskem. DANAŠNJI POLOŽAJ Vrenotno se nahajajo zadruge v pdtožaju, Hi je znatno tzbotjlan. Njihove prodajalne, ki so svoječa-mo bile v postranskih, ulicah, se danes pojavljajo rut. glavnih mestnih prometnih žilah. V teh prodor jalnah so priključili prvotnim, /predmetom, za gospodinjstvo pse .predmete, katere človek in njegova | družina rabi za udobno življenje. Zadružno gibanje v Veliki Bri- _________ Rreaeeapus to-uman razgovarjL z .fosephoto bivšim ameriškim poslanikom v Moskvi, z nu VVIHiamom D. Leahyem, načelnikom glavnega Otona *n * Hnnryjmn Hopkinsom (desno), predsednikovim svetovalcem. Slika J» Mtoi posneta v Bell hiši v Wa»liingtonu. r. P«! Predsednik Truman Prva švedska parnika ▼ gdanskem pristanišču Gdansko, 14. julija Kljub temu, da težita nemški oklopnicl Gneisenau in Sehlesvvig Holsteto, pet tovornih to mnogo manjših ladij potopljenih v predelu morja med gdanskim in gdrinj-sklm pristaniščem ter je bilo danes odprto gdansko pristanišče trgovskim ladjam. Prva sta bila švedska parnika, ki sta bila natovorjena s papirjem. Vendar bo trajalo dolgo, preden bodo mogli pristanišče uporabljati zaradi velikih poškodb, ki so jih povzročili Nemci ter številne magnetske mine, ki so jih tam pustili. Generalni ravnatelj za pristaniška obnovitvena dela Wiadyslaw Szerovrica je izjavil dopdsnikarju «Assoeiadet Pressa*, da bo obnova pristanišča zahtevala mnogo časa. Dva pomola levega predela sta že urejena, dva popravljena žerjava moreta že iztovarjatt to nat’ tnega vojnega načrta. SESTRE «IZGUBLJENEGA BATALJONA» Iz Coiregidoija v §. Catalino NEZNOSNO ŽIVLJENJE IZČRPANIH BOLNIČARK 'J KONČNA REŠITEV n 25. junija, ko je kirurg ravno zašil raztrgano lice nekega vojaka, je nenadoma dospelo v operacijsko dvorano povelje: * Zberite vse vate stvari, v treh urah odidemo/» Ko je zdravnik končal, sem jaz skrbno zavila nate istru-mente in zdravila. Rečeno nam je bito: eVse, kar lahko vzamete, v, je po en kovčeg za dve bolničarkis. Neko drugo dekle in jaz sva pospravili v kovieg, kar je bilo mogoče. Nismo vedele, da pripravljamo kovčeg za *Weekend», ki bo trajal dve leti in pol. Nihče ni več videl svojih kovčkov in osebnih predmetov. Nismo se poslovile od zdravnikov in ranjencev, ker smo mislile, da bomo odpotovali skupaj. Ampak na ladji, ki je bila namenjena v Manilo, smo izvedele od japonskega častnika, M je bival pred vojno v San Franciscu in je vzkliknil: *0h, zar kaj misem ostal v Ameriki*, Nato nam je dal postreči e čajem in slaščicami. NOVI PRIJATELJI Sedaj nam je bilo jasno. Japonci so si prisvojili bot-Milnice ameriške vojske. Me bi morale biti internirane kot civilisti v taborišču na prostoru vseučilišča v Santo Thomas. To je bila do zdaj najslabša novica. Pripadale smo vojski in naša dollnost je bila ostati zveste našim sdi-Micam in negovati nate ranjene mote. Nismo hotele, da bi jih oskrbovale japonske bolničarke. V pristanišču so nas spravili na tri vozove. Vsak voz je stražil japonski vojak s puško. Tako smo se vozile po ulicah Manile. Trije vozovi polni prestrašenih in jeznih ameriških bolničark. Filipinci so nam ploskali, kas nas je nekoliko obrabilo. Na prostor vseučilišča so nas obkolili in objeli Američani, ki so biti le tam internirani. Mnogi med njimi so imeli mole, sinove ali zaročenke na Oorregidorju ali v Bataanu in so hrepeneli izvedeti kaj o njih. Japonski poveljnik taborila se je zelo razjezil zaradi te demonstracije. Morale smo zopet na vozove in »o nas peljali v Santa CataUna v neko katoliško dekliško šolo. Tu so nas zaprli n dve veliki sobi, ki so dva meseca predstavljale ves naš svet. Vsak dan so nam dovolili sprehod po dvorišča in lahko rečemo, da ves čas nismo delale drugega kot spale, ker so bile naše moči zaradi dolgih ur dela na Cot-regidorju zelo izčrpane. Ako bi se ne bil nepričakovano pojavil angel varuh, bi ostale popolnoma odrezane od sveta. Ta angel je bila gospa Hube, bivša bolničarka vojske Združenih držav, ki je po poroki z nekim bogatim Nemcem v Manili postala nemška driavljanka in ni bila internirana. Gospa Hube, M je štela 80 let, je zahtevala od višjega japonskega poveljstva dovoljenje, da nas sme obiskati. Prinesla nam je živež, sadje in druge osebne predmete, ki smo jih potrebovale. Kar pa je bilo najboljše, prinesla nam je vesti. Gospa Hube je imela tudi zaklad neprecenljive vrednosti: radio-apa- rat za sprejemanje na velike daljave. Naše novo bivališče so bile 4 sobe v stavbi vseučilišča. V vsaki sobi je bilo n navadnih, trdih postelj, druga poleg druge. Primanjkoval je prostor in domačnost. Santo Thomds je bil majhen svet 40 hektarjev, M je bil obdan e kamenitim zidom. Nekatere stavbe so bile starejše kot v Manili, druge pa bolj moderne. Trate trn vrtovi so bili zelo lepi, a gotovo niso bdi urejeni za sprejem 4 W* soč internirancev. Santo Thomas ni bilo nikoli vseučilišče, kjer bi mogli dijaki bivati in živeti. Ni imelo spalnic. Japonci so loHU moške od tensk in jih nastanili po hodnikih, predsobah, kleteh in podobno. Življenje v tem majhnem svetu je bilo za nekatere neznosno. Bolničarke, ki smo dstale neprekinjeno po 18 ur, nismo imele časa za godrnjanje. Izvolili smo si župana v osebi gosp. 0. C. Grinnla, bivšega poslovnega človeka in osrednji odbor. To je bila naša vlada, ki pa ni imela nobene oblasti. Imeli smo tudi ječo, ki pa ni prišla vpoštev, razen če so Japonci vtaknili koga vanjo. Eden, ki je cesto prihajal v ta prostor, je bil dr. Teodor Stevenson, naš primarij in sanitetni častnik v taborišču. Kadar je kakšen interniranec umrl, je zapisal dr. Stevenson kot vzrok smrti glasovali tudi angleški vojaki na vseh svetovnih bojiščih, kjer so angleške čete bor jo za svobodo sveta. Slika kaže volflea — angleškega vojaka — pri glasovanju v Trst«. Berlinska zračna obramba je bila boljša kot londonska eBeriin je M pMd zračnimi napadi mnogo bolje branjen kot London*, je Izjavil letalski poveljnik EawcAt, določevalec dljev pri letalskem maralu Harrisu, ko je govoril o bitki aa Berlin. «Nemct so svojo protiletalsko obrambo razvili do teke mere, da iso bili sposobna zbijati letela j Mosldto» na 14.000 m- Ob neki I priliki so od šestih Moskitov zbili štiri.* Kljub temu uspeh zavezniškega bombardiranja Berlina ni bil malenkosten. Število letal, ki so sodelovala pri zračnih napadih na nemško prestolnico, je bilo silno veliko, — Zavezniški letalci se ni. so ztrašill dobre berlinske obrambe, marveč so doprinesli s svojo aeustrašenostjo ta borbenostjo zelo pomemben deleč piri uničenju mesta, ki so ga Nemci hoteli prikazati kot trdnjavo, v kateri se bodo do kraja bojevali. Naslednje številke o letalskem sodelovanju prt boju aa Berlin, ki so bdi« zdaj Objavljene, govore same po sebi dovolj značilno; v teku bitke za Berlin Je BAF portala vek, ki ga je vrglo čez 800 metrov daleč, a je ostal kljub temu aiv. Jaoobs se Je vračal z letalom iz Kitajske domov na dopust, ko se je dogodila nesreča. Kesneje so odkrili, da ga je pahnilo skozi vrata letala, ki se je zrusilo.Sunek nek ga je vrgel v zrak ter ga nesel več kot 800 metrov daleč. Priletel je na gnil štor, ki jd omilil padec. Brez poškodb seveda ni ostal. Zlomil »1 je gleženj ta več reber, ostal pa je živ. Pet ur Je ležal v nezavesti. Domačini so javili nesrečo oblastem ta dva člana reševalnega oddelka sta se spustila s padali na kraj nesreče ter s penicilinom ta transfuzijo krvi rešila Jacobsovo življenje. Poleg tega sta tudi očistila prostor, na katerem je kesneje pristalo majhno letalo, ki Je od-premilo Jacobea v bolnico. ZNANOST■ IN TEHNIKA Letalo, ki J« lovilo leteče bombe Železniika nesreča Avana, 14. julija Vlak, ki j« vozil lz Havane v Santiago na Kubo, se je na ovinku pri Viktorla de las Tanas .iztiril nad mesto 18.000 letal. Od teh jih | [ stroj pa »e Je s tremi potniškimi je 16.666 izvedio napade. pri čenišir j prevrnil. Pri nesreči je J ' bilo 19 mrtvih ta 100 ranjenih. 40 000 ton bomb, bili samo štirje Iz- od- so odvrgla gubljenl so stotkl letal. Vodstvo bombnlške skupine samo je uničilo 1.080 ha mesta. Med zadetimi poslopji so ministrstvo za zrakoplovstvo, poljedelstvo, propagando, notranje zadeve, vzgojo, pravdo, finance, promet, pošto ta telegraf, kancelerska palača, predsedniška palača, trgovska zbornica, glavni stan Gestapa, vojno ministrstvo ta. poslopje ad-miralitete. Poleg tega Je bilo bombardiranih tudi 72 tovarn, pomembnih pošlo-ptj ta 59 vojaško zelo pomembnih ciljev. Uničenih ali poškodovanih je bilo tudi na stotin« manjših koncernov, ki so predstavljali važna kolesa nemškega vojaškega stroja. Naravnost neverjetno Narednik Jacobs iz Buffala lahko po pravici govori o sreči. Je edini preživeli potnik prevoznega letala, ki se j« zrušilo nad tibetanskimi gorami, pri čemer je našlo smrt 34 potnikov. Poleg tega je Jacobs najbrže tudi edini člo- Objavljenl so bili podatki, ki so jih do zdaj držali v tajnosti, o britanskem lovskem letalu «Me-teor» na raketni pogon, ki so ga lansko leto uporabljali proti letečim bombam ta ga sedaj cenijo kot najboljše lovsko letalo na sVe-tu. «Meteor» je enosedežni nizko-kritaik iz kovine, ki ima dva motorja združena v turbine, ki proizvajajo močan tok plinov, ki Izhajajo zadaj iz letala ta ga zaradi odboja ženejo,naprej. Oborožen Je s štirimi majhnimi 20 mm topovi «Hispano». Letalo ima tudi fotografski aparat, ki je obrnjeni v smeri cilja, a lahko deluje tudi brez uporabe orožja. Na poletu je «Meteer» zelo okretno letalo. To je prvo letalo na turbine in na odbojni plinski pogon, ki je v Veliki Britaniji letelo z uspehom, bilo tudi praktično uporabljeno in mogoč« ima prednosti, ki prekašajo vsa druga letala ■ .. 'i