(ft LETO I - St. 2 UD DOM2ALE, 12. marec 1976 PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ PREDLOG DNEVNIH REDOV SEJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BODO PREDVIDOMA DNE, 29.3.1976 /. Predlog proračuna občine Domžale za leto 1976 Predlog odloka o proračunu občine Domžale Osnutek proračuna občine Domžale so zbori občinske skupščine obravnavali že na sejah 9. in 10.3.1976 s tem, da je kompletni osnutek objavljen v tej Številki Občinskega poročevalca, ki naj služi delegatom ter delovnim ljudem in občanom za javno razpravo. 2. Poročilo o delu sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1975 V letu 1975 je začelo tudi za območje ljubljanske in zasavske regije delovati prvostopno splošno sodišče združenega dela, ustanovljeno z republiškim zakonom o sodiščih združenega dela. Temeljna naloga sodišča je reševanje sporov na področju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Sodišče naj bi predvsem varovalo samoupravne pravice delavcev, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbeno lastnino. Praksa sodišč združenega dela je bila od vsega začetka naravnana tako, da bi tudi sporna razmerja iz samoupravno združenega dela reševali na nov način v samoupravnih sodnih postopkih in ne več v klasičnih pravdnih postopkih. Sodišče združenega dela v Ljubljani je prejelo v letu 1975 skupno 393 predlogov za uvedbo postopka, 355 predlogov so vložili delavci za varstvo svojih samoupravnih pravic, 37 predlogov so vložile organizacije združenega dela, 1 predlog pa družbeni pravobranilec samoupravljanja. Sodišče je rešilo 159 spornih razmerij. Med spornimi razmerji, ki jih je obravnavalo sodišče, so predvsem tako imenovani delovni spori med delavci in njihovimi organizacijami združenega dela. Od 393 spornih zadev je namreč 368 sporov iz medsebojnih razmerij delavcev. Med temi spori prevladujejo spori iz delitve osebnih dohodkov, dalje spori v zvezi z ugotavljanjem kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov, spori o razporeditvi oz. premeščanju delavcev po delovnih mestih ter spori v zvezi s prenehanjem lastnosti delavca. Od 393 spornih zadev je sodišče obravnavalo 14 zadev z območja občine Domžale. 3. Poročilo o delu občinskega javnega tožilstva v Domžalah za leto 1975 V letu 1975 je pripadlo občinskemu javnemu tožilstvu občutno več zadev kot v letu 1974. Pri svojem delu je tožilstvo dajalo prednost reševanju družbenopomembnih zadev, to je zlasti l političnega in gospodarskega kriminala. Kljub hitremu reševanju zadev mnoge zadeve še niso rešene, ali pa je bil čas za njihovo rešitev dolgotrajen, čeprav so tudi sodišča dajala prednost pomembnejšim zadevam in so v primerjavi s prejšnjim letom rešila več zadev. Razlog za dolgotrajnost postopka je predvsem v njegovi zapletenosti, zlasti pri gospodarskem kriminalu, pri katerem morajo sodišča redno angažirati izvedence, pri tem pa spisi ležijo kljub urgencam po več mesecev. Nadalje vpliva na trajanje postopka dejstvo, da so številni storilci kaznivih dejanj sezonski delavci, ki se po storitvi kaznivega dejanja odselijo neznano kam in pogosto menjajo kraj bivališča in zaposlitve. Ugotavljanje njihovega prebivališča pa preprečuje hitro reševanje zadev. Tudi zaradi nediscipliniranosti strank in prič je treba obravnave večkrat preložiti. Redki pa tudi niso storilci kaznivih dejanj naši zdomci. Ti povzročajo predvsem kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa, po storjenem kaznivem dejanju pa odidejo nazaj v inozemstvo. Zadrževanje zdomcev do glavne obravnave pa v večini primerov ni mogoče, ker bi to trajalo predolgo. V tem času bi jim že potekel dopust, če pa bi ostali dlje, bi zgubili službo v inozemstvu. V težjih primerih jih sodišča kljub temu zadržijo do glavne obravnave, oz. dokler ne prestanejo zaporne kazni. V letu 1975 Je bilo vloženih ovadb zoper 1039 oseb, od teh dobro tretjino zaradi kaznivih dejanj ogroženja javnega prometa. Največ teh nesreč j« na magistralni cesti Ljubljana—Maribor, pogoste pa so tudi v samih Domžalah. Veliko število teh kaznivih dejanj, ki pa so še vedno v porastu, je razumljivo glede na vedno večje število motornih vozil na naših cestah, ki pa se bistveno niso spremenil« in prilagodile potrebam prometa. Kazniva dejanja zoper življenje in telo so še vedno pogosta. Do njih pride 1 glavnem zaradi sosedskih in stanovanjskih sporov ter v pretepih vinjenih nlajših ljudi in mladoletnikov. Redka pa tudi niso kazniva dejanja nasil-niškega obnašanja in preprečitev uradnega dejanja uradnim osebam.. Med gospodarski kriminal spadajo vsa tista kazniva dejanja, s katerimi se na kakršenkoli način poškoduje narodno gospodarstvo oz. družbeno premoženje, to so zlasti tatvine, zatajitve, poneverbe, goljufije, zlorabe uradnega položaja, nevestno gospodarsko poslovanje, nedovoljena trgovina, davčne utaje in podobno. Gospodarskega kriminala na našem območju, glede na njegovo gospodarsko razvitost ni veliko, vendar pa je v primerjavi z letom 1974 v porastu. Mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v letu 1975 je bilo manj kot v prejšnjem letu. Po vrsti kaznivih dejanj so zagrešili največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, odvzem motornih vozil in ogrožanje javnega prometa. 4. Poročilo o delu občinskega sodišča Domžale v letu 1975 V letu 1975 je občinskemu sodišču Domžale pripadlo 317 preiskovalnih zadev, 736 kazenskih zadev, 452 pravdnih zadev, 449 zadev v zvezi s plačilnimi nalogi, 640 izvršilnih zadev, 554 zapuščinskih zadev, 348 dolgih raznih, zlasti nepravdnih zadev in dalje 4361 zemljiškoknjižnih zadev. Razen tega je sodišče napravilo še 3129 zemljiškoknjižnih zadev in 2697 sodnih overovitev. Od preiskovalnih zadev je ostalo nerešenih 71 zadev, od kazenskih zadev 281, od pravdnih zadev 143, od izvršilnih zadev 103, od zapuščinskih zadev 192, od nepravdnih zadev 64 in od zemljiškoknjižnih zadev 1649. V letu 1975 je pripadlo 11 zadev s področja gospodarskega kriminala, 1 ki je pripadla v letu 1974, pa je ostala nerešena tako, da je sodišče obravnavalo 12 zadev, od katerih je bilo rešenih 9, tri ki so pripadle koncem leta 1975 pa so ostale nerešene. Pri kazenskih zadevah s področja gospodarskega kriminala sta bili obravnavani dve kaznivi dejanji davčne zatajitve, tri kazniva dejanja poneverbe, tri kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti in eno kaznivo dejanje nevestnega gospodarskega poslovanja. Med družbi posebno nevaren kriminal je treba šteti kazniva dejanja nasil-niškega obnašanja. Teh zadev je pripadlo v obravnavanje 22, rešenih pa je bilo 15. V vseh teh primerih je sodišče izreklo nepogojne prostostne kazni. Številčno so najmočnejša kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa, ki predstavljajo okoli 30 % celotnega vseh kaznivih dejanj. 5. Poročilo o delu Postaje milice Domžale za leto 1975 Kljub naglemu razvoju gospodarstva, gradnje stanovanj, priseljevanje krajanov, število kaznivih dejanj v občini Domžale v zadnjih letih ne narašča, kakor tudi ne upada. Ugotovljeno je, da se to število giblje med 469 in 485 kaznivih dejanj. Da kazniva dejanja ne naraščajo, je vsekakor vzrok v tem, da je s strani delavcev Postaje milice tem problemom posvečena večja pozornost in delavnost. K gornji ugotovitvi je pripomogla tudi reorganizacija službe postaje milice Domžale z ustanavljanjem varnostnih okoli->ev oz. miličnikov varnostnikov. Največ prekrškov zoper javni red in mir je bilo storjenih pod vplivom alkohola. Temu problemu bi morali v bodoče posvetiti več pozornosti, strožje ukrepati zoper gostince, ki točijo pijanim osebam alkoholne pijače. Vsekakor je zaskrbljujoč podatek, da rastejo prekrški v zasebnih stanovanjih. Vzrok le-tem je skoraj v vseh primerih pijanost ali nesoglasje med zakoncema. V letu 1974 je bilo storjenih prekrškov zoper javni red in mir 502, v le -tu 1975 pa 399. Eden izmed razlogov, da je število kršitev manjše v letu 1975, je tudi ta, da pijane osebe, ki so se napile do onemoglosti, niso pa drugače kršile zakona, delavci milice odpeljejo domov in prvič zoper njih ne ukrepajo. Na zmanjšanje števila prekrškov je vplivala tudi opazovalna služba, ki je uvedena v Domžalah. Miličniki - opazovalci kršitelje opozorijo že na samem začetku ter tako pozneje ne pride do hujših kršitev. V letu 1975 se je pripetilo na območju občine Domžale 75 prometnih nesreč več, kot v preteklem letu, vendar lahko ugotovimo, da je manj prometnih nesreč s hujšimi posledicami. Kljub temu, da je bilo v preteklem letu manj prometnih nesreč s smrtnim izidom, je zaskrbljujoč podatek, da je v prometnih nesrečah v letu 1975 bilo udeležnih več otrok kot v letu 1974. ^98544698109^9 V preteklem letu je Postaja milice organizirala več prometnih akcij, v katerih so delavci milice ukrepali zoper voznike, ki vozijo z neizpravnim vozilom, pod vplivom alkohola in z drugimi tehničnimi pomanjkljivostmi. Te akcije so bile uspešne, saj je bilo ugotovljenih veliko nepravilnosti. 6". Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške v letu 1975 V letu 1975 je občinski sodnik za prekrške Domžale prejel 2552 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, iz leta 1974 pa je bilo obravnavanih še 396 zadev, skupno torej 2948. Iz naslova pravne pomoči je bilo prejetih 549 spisov, ki so bili v celoti rešeni. V letu 1975 je bilo rešenih 2722 zadev, od tega v rednem postopku 1472, v skrajšanem pa 972, z ustavitvijo postopka pa 278 zadev. En sodnik za prekrške je v letu 1975 rešil kar 1361 zadev, iz česar je razvidno, da je storilnost posameznega sodnika, kot tudi pisarniškega osebja zelo velika. Pri reševanju zadev je bila dana prednost družbeno pomembnejšim kršitvam, kot so črne gradnje, opravljanje obrti brez dovoljenja, prekomerno onesnaževanje voda, kršitev zakona o blagovnem prometu in drugim. Največ kršitev v letu 1975 je bilo s področja prometne varnosti na javnih cestah, saj jih je bilo kar polovica vseh zadev, to je 1371. Med temi je bilo največ voženj pod vplivom alkohola, 349, kjer je bilo v vseh primerih, ko je bil kršilec voznik motornega vozila z vozniškim izpitom, izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja in to v 474 primerih. Sledijo prekrški vožnje brez vozniškega dovoljenja, ki jih je bilo 334, kjer je bil v vseh primerih izrečen varnostni ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja za dobo od enega do treh let. Na drugem mestu so prekrški s področja javnega reda in miru, ki jih je bilo obravnavanih kar 410, sledijo jim prekrški s področja gospodarstva, zdravstva, socialnega varstva in socialnega zavarovanja ter kršitve obveznosti do dejavnosti organov oblasti in uprave. 7. Poročilo o delu občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1975 Občinsko javno pravobranilstvo v Ljubljani je v letu 1975 opravljalo naloge za 9 občin, za občinske sklade, za krajevne skupnosti, interesne skupnosti, za zavode in delovne organizacije na njihovem teritoriju za zaščito njihovih pravic, premoženjskih pravic in obveznosti. V letu 1975 je občinsko javno pravobranilstvo vložilo 56 plačilnih nalogov v zastopstvu svojih strank in obravnavalo 28 plačilnih nalogov po tožbah drugih strank, nadalje je bilo obravnavanih 169 pravd v vrednosti 6,387.982,25 din, vloženo je bilo tudi 331 izvržb v vrednosti 1,067.474,85 din, z 12 predlogi pa je bilo zaseženo premoženje njihovim strankam za znesek 161.962,10 din, nadalje je bilo prejetih 432 zaprosil za izdajo pravnih mnenj k pogodbam in 9 zaprosil za pravno mnenje o drugih vprašanjih. Občinsko javno pravobranilstvo je prejelo v letu 1975 tudi 275 raznih drugih zadev, kamor spadajo upravni spori, razlastitve, substitucije itd. Poleg tega je občinsko javno pravobranilstvo v preteklem letu prejelo še približno 1500 raznih odločb upravnih organov, ki so jih ti dolžni pošiljati pravobranilstvu v vednost. Pri delu občinskega javnega pravobranilstva se v preteklem letu ni pojavila kakšna posebna problematika, niti niso bili opazni izrazitejši primeri zlorabe družbene lastnine, na kar so vplivali predvsem sprejeti ukrepi v zaščito družbenih interesov in premoženja, posebno pa še vloga družbenega pravobranilca samoupravljanja. 8. Predlog odloka o organizaciji civilne zaščite v občini Domžale Predlog odloka predpisuje organiziranje enot civilne zaščite v občini Domžale in sicer v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Z novim odlokom o organizaciji civilne zaščite se predvideva tudi ustanovitev združene enote civilne zaščite. 9. Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti Zbori občinske skupščine so že na novembrski seji v preteklem letu obravnavali osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti. Osnutek družbenega dogovora je bil objavljen v Občinskem poročevalcu ter je razprava o njem trajala do 20. decembra. Iniciativni odbor je po javni razpravi pripravil predlog DD o družbeni samozaščiti, ki ga morajo KS in TOZD sprejeti do 25.marca 1976, hkrati pa mora vsaka KS in TOZD imenovati tričlanski iniciativni odbor za družbeno samozaščito. PRORAČUNSKA PORABA V LETU 1976 Skupščina občine Domžale je na svoji seji dne 23. 2. 1976 obravnavala in sprejela medobčinski družbeni dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1976. S tem družbenim dogovorom se vnašajo nekatere spremembe na področju financiranja družbenopolitičnih skupnosti v skladu z ustavnimi načeli. Družbeni dogovor določa, da je prvenstvena naloga proračuna, da zagotavlja sredstva za dejavnost upravnih in državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, za del socialnega skrbstva in splošni ljudski odpor. Izjemoma se v letu 1976 financira iz tega vira še redna dejavnost krajevnih skupnosti in komunalna dejavnost. Tako naj bi se v letu 1976 proračuni očistili financiranja vseh tistih dejavnosti, za katere so že ustanovljene ustrezne samoupravne interesne skupnosti. Glede na resolucijsko izhodišče se proračunska poraba lahko v občini poveča za 11 %, ta procent pa se zviša ali zniža glede na višino poprečne proračunske porabe na prebivalca. Na podlagi takih izhodišč je sestavljen predlog proračuna občine Domžale, ki ga izvršni svet daje v javno razpravo. V globalu se sredstva povečujejo za 8,3 % v primerjavi z letom 1975. V letošnjem letu bo občinski proračun še financiral komunalno dejavnost in sicer izgradnjo čistilne naprave, vendar iz sredstev zbranih nad kalkulativnimi dohodki, ki se ne štejejo v dovoljeno porabo. Predlog proračuna za leto 1976 temelji na določenih zakonih o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in na dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1976, ki predvideva, da bo splošna poraba zaostajala za realno stopnjo rasti družbenega proizvoda za okoli 20 %. V predlogu proračuna za leto 1976 se zagotavljajo sredstva za dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, za priznavalnine borcev NOV, za del dejavnosti splošnega ljudskega odpora ter za financiranje drugih, z ustavo določenih nalog občine. Poleg teh se v proračunu zagotavljajo tudi sredstva za komunalno dejavnost, delno tudi za šolstvo, za pospeševanje kmetijstva. Prikazana sredstva za potrebe ljudske obrambe so le informativna in začasna, ker bo dokončno vi- Upoštevajoč merila in kriterije dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976, je mogoče v občini Domžale povečanje dovoljene porabe za leto 1976 za 8,33 % in znaša k temu se prištejejo še sredstva, ki se ne štejejo v dogovorjeno porabo — preseženi dohodki iz I 1975 — neporabljena sredstva v okviru dogovorjene porabe v letu 1975 — lastna sredstva, ki jih ustvarja uprava 35.031.000 din 2.015.000 din 806.000 din 3.077.000 din 40.929.000 din Dohodki v predloženem predlogu so ocenjeni na49.217.000 din in so na izdatke v okviru dovoljene porabe 40.929.000 din za komunalno dejavnost (višino odobril Sekretariat za finance) 1.775.000 din za gospodarske posege 3.300.000 din (sredstva povečanih davkov v smislu 43. člena dogovora o splošni porabi) angažirano za LO 3.213.000 din 49.217.000 din šino teh sredstev določil Republiški sekretariat za finance, skupaj s sekretariatom za ljudsko obrambo. Dejanske potrebe te službe pa so prikazane med razporejenimi dohodki v namenu 02. V oceno dohodkov (so kot vir proračunskih dohodkov upoštevane vse vrste dohodkov, ki jih glede na 25. člen dogovora o splošni porabi v občinah morajo občine predpisati. Višina istih je izračunana na podlagi obstoječih odlokov in stopenj. Glede na povečane stopnje davkov, ki jih dopušča 43. člen dogovora, je pri oceni že upoštevano povečanje davkov od opravljanja samostojne obrti in drugih dejavnosti v višini 3.300.000 din. Ta sredstva se lahko porabijo samo za posege v gospodarstvo in so namenjena za izgradnjo I. faze centralne čistilne naprave. Dohodki organov se povečujejo 3.437,90 din realizacije v letu 1975 na 650.000 din. To so dohodki, ki jih dosega organ uprave in jih je v letu 1975 koristil preko finančnega načrta, v letošnjem letu pa se morajo ti dohodki v smislu 19. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih izkazati v proračunu. I S,SOB DOMŽALE /O ljubljanska banka Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRU2NICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah. IN SE TO: Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem. LJUBLJANSKA BANKA PODRU2NICA DOM2ALE PREDLOG OSNUTKA PRORAČUNA ZA LETO 1976 D DOHODKI Prvotni plim Plan po rebalansu Realizacija 1975 Predlog 1976 Indeks plan 1976 real. 197S I. Sredstva, prenesena iz prejšnjega leta II. Sredstva, dosežena v tekočem letu Vrsta 1 - Davek na dohodek in davek iz OD 13. Davek iz OD od kmetijske dejavnosti Davek iz OD od opravljene samostojne obrti in drugih dejavnosti 14. Občinski davek od avtorskih pravic Davek iz OD od samostojno opravljene obrtne dejavnosti, ki se plačujejo v % ali pavšalno od kosmatega dohodka in intelektualnih storitev 15. Davek od skupnega dohodka občanov Skupaj vrsta 1 Vrsta 2 - Davki 23. Posebni občinski prometni davek na storitve 23. Posebni občinski prometni davek na malo 23. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu 23. Občinski prometni davek od prometa blaga v trgovini na drobno 24. Davek od nepremičnin in pravic 25. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 2S. Davek na dediščine in darila 25. Davek na dohodke od stavb 25. Prometni davek na motorna, priklopna ter kombi vozila Skupaj vrsta 2 .11 .12 13, Vrsta 3 - Takse Upravne takse Turistične takse Sodne takse Skupaj vrsta 3 Vrsta 6 - Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 61. Dohodki organov (račun 845) 61. Prenos sredstev za napredek in organizacijo davčne uprave 62. Sredstva sodnika za prekrške 62. Razni drugi dohodki Skupaj vrsta 6 Vrsta 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 72. Odstopljeni dohodki 73. Dopolnilna sredstva (namensko) SKUPAJ VRSTA 7 Skupaj vsi dohodki Se ne šteje v dovoljeno porabo: - lastni dohodki (po čl. 19) dohodki doseženi zaradi povečane stopnje davkov - namenjeni za gospodarske posege 2,449.150 1,800.000 8,800.000 2.000.000 669.500 13,269.500 1,080.000 845.000 5,700.000 9,71 1.000 1,000.000 300.000 400.000 150.000 400.000 19.586.000 750.000 25.000 728.000 1,503.000 104.000 250.000 354.000 250.000 250.000 2,449.150 1,300.000 15,000.000 3,200.000 770.000 20,270.000 1,080.000 6 5.0,000 5.300.000 9,000.000 1.500.000 200.000 400.00 300.000 600.000 19,030.000 750.000 25.000 700.000 1,475.000 104.000 2,100.000 120.000 130.000 2,454.000 250.000 70.000 320.000 2,449.150,11 151.522,70 1,5 19.404,35 15,452.096,45 275.340,55 3,647.333,55 644.058,05 21,386.710,25 1,300.472,65 837.342,20 5,744.163,55 8.907.043,85 2,056.036,05 268.55 1,35 419.992,00 369.1 14,80 552.1 13,70 20.454.830,1 5 848.382,20 2 4.691,5 5 732.647,00 1,605.721,65 3.437,90 2,259.089,80 127.153,00 260.180,25 2.649.860,95 353.898,25 70.000,00 423.898,25 48,970.171,36 2,015.000 1,400.000 16.300.000 3,600.000 700.000 2 2,000,000 1,300.000 700.000 6,100.000 7,500.000 1,800.000 200.000 500.000 1,200.000 650.000 19,950.000 850.000 25.000 750.000 1,625.000 650.000 2,300.000 127.000 200.000 3,277.000 350.000 350.000 49,217.000 3,077.000 3.300.000 82 92 105 98 109 103 99 84 106 84 88 74 119 325 I 18 97 100 101 102 101 102 100 77 122 99 59 100,5 IZDATKI Plan po reba- Realiza- lansu in spremem- cija Plan bah IS 1975 1 2 3 Predlog korist-nikov za 1976 Indeks zahtev. 1976 na realiz. 1975 Predlog IS Indeks 6:3 Glavni namen 01 - Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 14.196.101 skupaj I lastnimi sredstvi Finančni načrt občinskih orga- , , , ... nov * 10.978.700 13.598.700 13.598.700 15.145.000 1 11,37 16.847.000 1 18 Štab teritorialne obrambe — - — 1.035.500 Služba pravne pomoči 2.900 2.900 2.900 - - 10.000 344 Občinsko sodišče Domžale, redna dejavnost 1.925.840 1.925.840 1.925.840 2.833.000 147,25 2.638.000 137 Občinsko tožilstvo Domžale, redna dejavnost 282.400 288.086 288.086 380.220 132 420.000 145 Organ za kaznovanje prekrškov, redna dejavnost 534.500 604.300 600.860 829.000 138 730.000 121 127.000 702.000 iz dov. iz last porab* doh. Skupno financiranje javnega pravobranilstva Ljubljana 121.000 121.000 121.000 140.975 116,5 131.000 108,3 Sofinanciranje sodišča združenega dela Ljubljana 60.000 60.000 59 010 165.857 281 166.0O0 281 Postopen prehod na celodnevno šolo tudi v Domžalah V kongresnih dokumentih in družbenih razpravah na področju vzgoje in izobraževanja je zapisan pomen in namen organiziranega in načrtnega vzgojnoizobraževalnega procesa od predšolskih otrok naprej. Sklepi partijskih kongresov narekujejo vsem družbenim dejavnikom, posebej pa članom Z K na področju vzgoje in izobraževanja, da jih dosledno uresničujejo in da se tudi z vsemi silami in znanjem borijo proti ohranjevanju starega koncepta vzgoje in izobraževanja in proti vsem, ki na kakršenkoli način ovirajo uvajanje novih oblik in metod dela v naše šole. Vzgoja in učenje naj bosta prežeta z marksizmom in (vrednotami naše revolucije. Naloga vsake šole je, da nenehno išče sodobne oblike in metode dela. Šola mora biti tudi pobudnik, iniuator in dober organizator, sposobna prikazati cilje svojega dela. Šola mora angažirati vse družbene dejavnike, kajti to je družbena institucija in mora biti tesno povezana z vsemi porabniki njenih uslug, KS, interesno skupnostjo, DPO, društvi in seveda tudi s starši. Seveda je napredek šole odvisen tudi od prizadevnosti, strokovnosti in idejne usposobljenosti pedagoškega kadra. Zato je nujno, da se pedagoški kader nenehno in sprotno dopolnilno izobražuje, da se lahko hitro I vključuje v revolucionarne tokove preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Ravno zato bomo morali posvečati vse več pozornosti kadrovanju v pedagoški poklic. Bodoči pedagoški delavci bi morali biti usposobljeni tudi za delo v celodnevni šoli. Menim, da je pomembna družbena naloga šole tudi skrb za družbeno izobraževanje staršev. Otroci se namreč brez sodelovanja staršev ne bodo vključevali v celodnevno šolo kot najboljšo obliko dela in življenja v njej. Šola mora biti staršem vedno odprta. To pa pomeni, da morajo biti starši seznanjeni s programom šole in z oblikami in metodami dela. Starši morajo biti informirani o uspehih in neuspehih ter o celotni problematiki šole. Vsi smo prepričani, da nam bo celodnevna šola s svojo bogato vsebino in načinom dela dala zares tisto, kar sedaj potrebujemo v socialistični samoupravni družbi. Celodnevna iola ima nešteto prednosti pred staro kLsično osnovno šolo. Naj naštejem samo nekatere od njih: - večja učinkovito« vzgojno-rzobraževalnega dela, bolj ta vzgojna in socialni pomoč stirtem. Sofinanciranje samostojnega javnega pravobranilstva Domžale Skupno financiranje gozdne inšpekcije Sofinanciranje skupnosti slovenskih občin Redni OD in honorar voljenim članom IS in honorar zunanjim sodelavcem Nagrade za PM Domžale, dopolnilno delo Postaja Milice Domžale Sklad skupne porabe občinskih organov Sklad skupne porabe občinskega sodišča Funkcionalni izdatki občinskega sodišča Sklad skupne porabe organov za kaznovanje prekrškov Sklad skupne porabe občinskega tožilstva Domžale Potni stroški voljenih in članov IS Potni stroški delegacij republiške skupščine Stroški za proslave in sprejeme Stroški skupščine, svetov in komisij Stroški v zvezi z najdenimi predmeti Družbene samozaščite Oglasi in objave Stroški revizjj >n analiz Financiranje Občinskega poročevalca Proslava občinskega praznika Članarine in članski prispevek Stroški popisa zgradb Preventivna vzgoja v prometu Izdatki za poroke Strokovna komisija za ugotavljanje izvora premoženja Stroški za odlikovanja Mehanografska obdelava katastrov Stroški regionalne urbanistične dokumentacije Figuracija pri katastrskih meritvah Obnova poligonske mreže Reprodukcija starih katastrskih map Izdelava srednjeročnega programa Financiranje študije odstranjevanja odpadkov Ostali funkcionalni izdatki Stroški SDK Prispevek za Kozjansko Nastavitev mehanografske obdelave katastrov občine Homec Izdelava zbiranja katastrsko komunalnih naprav Medobčinski agronom Pomembnejše gradnje v 1976 (dokument) Stroški računanja površin parcel pri parceliranju zemljišča Skupaj 01 02 Ljudska Glavni namen obramba Izdatki za ljudsko obrambo Skupaj 02 Glavni namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Občinska konferenca SZDL Domžale - redna dejavnost Zbor aktivistov Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZB NOV Domžale za spomeniško varstvo in zemljišče Komisija za vprašanje invalidnin pri občinskem odboru ZB NOV Zveza združenj rezervnih vojnih starešin Domžale Turistična društva Izseljeniška matica Kamnik - Domžale Občinski komite ZK Domžale Občinski odbor LT Združenje borcev NOV Škofja Loka (Domžale, odbor za Gorenjsko vojaško področje) Občinska zveza DPM 1 2 3 4 5 6 7 40.000 17.180 - 237.600 - 213.000 - 18.000 21.800 21.800 21.800 100 23.600 108,3 ilizirano pri članarini in članskih prispevkih 18.300 .432.000 1.432.000 1.415.148,90 2.545.300 179 1.831.000 129 100.000 291.000 100.185 291.000 100.184,90 291.000 120.000 434.000 120 149 100.000 400.000 100 137 528.200 528.200 528.200 946.000 179 520.000 98 92.00" 92.000 92.000 180.000 196 210.060 228 58.170 73.170 pr. rez. 35.000 73.170 pr. rez 35.000 165.000 153 165.000 152 21.590 24.100 24.100 50.400 209 40.000 166 64.600 68.200 68.200 21.900 32 75.000 110 20.000 20.000 18.899,95 22.000 1 16 20.500 108,4 10.000 104.900 10.000 104.900 83.144,90 10.000 97.000 116 91.000 109,4 40.000 41.020 41.012,75 44.400 108 44.400 108,3 80.000 3.000 101.206 3.000 101.205,50 244,00 1.500 10.000 105.000 3.000 104 1.229 10.000 109.600 108,3 20.000 79.000 115.000 34.000 5 2.000 21.734 90.687 155.000 34.000 52.975 21.731,45 85.143,00 127.450,00 34.000,00 52.974,60 270.000 22.000 1 17.000 36.000 18.000 101 137 106 33 270.000 50.000 98.700 36.000 18.000 230 1 IS 106 34 4.000 2.892 4.000 2.892 2.892,00 4.440 3.000 104 5.000 3.000 104 45.00 45.000 45.000,00 65.000 144 65.000 144 5 5.000 55.000 55.000,00 5 5.000 100 5 5.000 100 5.000 17.500 5.000 17.500 4.972,00 17.500,00 io.o'oo 35.000 201 200 5.400 35.000 108,5 200 30.000 30.000 30.000,00 35.000 1 16 35.000 1 16 100.000 300.000 140.000,00 - - 80.000 57 23.500 10.000 50.000 14.700 23.500 10.000 80.000 14.700 7.369,80 66.075,10 2.203,95 1 1.000 90.000 149 136 8.000 80.000 15.000 108,5 121 - - - 19.750 - 19.750 : : - - 13.000 18.000 - 1 3.000 18.000 - - - - 8.000 - 8.000 - 7.466.892 20.470.77520.148,019,55 80.000 26.721.642 130 80.000 25.81 1.250 128 750.000 750.000 750.000 750.000 750.000,00 750.000,00 5.364.67 1 5.364.671 715 715 - - 655.186 205.000 655.186 205.000 655.186 205.000 862.480 132 800.000 122 277.000 iz rez-277.000 10.635 277.000 417.696 145 350.000 122 221.000 55.000 22 1.000 25.000 221.000 25.000 309.310 204.300 78.000 140 312 250.000 37.100 1 13 148,4 141.000 6.000 141.000 6.000 141.000 4.539 202.804 5.000 144 110 180.000 5.000 127 1 10 3.000 50.000 3.000 50.000 3.566 3.000 ni predloga 50.000 3.566 3.300 1 1 1 100 3.250 108,3 - iz rez. - 34.109 5.000 73.000 - 5.000 _ — nadomešča kulturni primanjkljaj pri otrocih, — vsem učencem daje enake možnosti za dosego vzgojnoizo-braževalnih smotrov, — zadovoljuje njihove interese in odkriva nagnjenja, — učenci so manj izpostavljeni negativnim vplivom, — zmanjšuje osip. Prav zaradi teh prednosti smo se tudi na šoli Šlandrove brigade odločili za prehod na celodnevno bivanje, kar pa še ni tisto, kar dejansko želimo. To je le korak naprej na poti k celodnevni šoli. Pomemben prispevek k prehodu na celodnevno bivanje so dale tudi nekatere učiteljice nižjih razredov, ki so bile pripravljene storiti vse za kvalitetnejšo vzgojno in izobraževalno delo. Zavedale so se, daje to delo težko, ker terja dodatno izobraževanje ob delu in za delo. Vse pa delajo z velikim optimizmom, ne oziraje se na nezadostno stimulacijo. Delo so si razdelile po interesih in sposobnostih. Potrebno bi bilo ustanoviti odbor, ki bi se povezal s koordinacijskim odborom pri SZDL in ostalimi dejavniki, ki so odgovorni za postopen razvoj CŠ. Sedaj je od 830 učencev naše šole zajeto v celodnevno bivanje 108 otrok, v podaljšano bivanje pa 51 učencev. Tehten razlog, da smo se odločili za prehod na CŠ je tudi ta, da so bili oddelki podaljšanega bivanja preštevilni. V dveh oddelkih prvega in enem oddelku drugega razreda je bilo po 38 učencev. Najprej smo formirali čiste oddelke podaljšanega bivanja v prvih in dnigih razredih z namenom, da bo kvaliteta dela boljša glede na povezavo učiteljic. Dopoldan je v razredu poučevala ena učna moč, popoldan pa je v istem razredu podaljšanega bivanja delala druga. Vendar so težave ostale pri učenju zato, ker delo v podaljšanem bivanju sloni na individualizaciji. S pomočjo pedagoške svetovalke tov. Sivec smo izvedli reorganizacijo prvih in drugih razredov ter PB. O vseh teh spremembah in uvajanju v CŠ so bili pravočasno in podrobno informirani tudi starši, ki so naše prizadevanje za CŠ podprli. Pripominjam, da smo s prehodom na CŠ ostali pri istem številu prostorov, kuhinjskih zmogljivostih in pri istem številu učnega kadra. K delu v CŠ pa smo pritegnili nekatere učne moči ostalih nižjih razredov in tiste učenec sedmih in osmih razredov, ki so se opredelili za pedagoški poklic. K sodelovanju pa bi morali pritegniti tudi zunanje sodelavce. Večina učencev v CŠ ima tudi jutranje varstvo. Pedagoške ure, interesne dejavnosti drugo vzgojno delo, krožke, počitek, kosilo smo časovno razporedili tako, da ustreza psihofizičnim normam. Pouk se odvija samo v dopoldanskem času. Takrat učenci izdelajo tudi domače naloge. To so tzv. ure samostojnega dela. Opoldne je kosilo in počitek. Od 13. do 14.35 ure se vrstijo interesne dejavnosti, telesna vzgoja, estetska in filmska vzgoja, 1 3 3 4 5 6 7 Pokrajinski odbor za ljubljansko 26.300 pokrajino - - — 26.376 214 SKUPAJ NAMEN 03 1.613.186 1.586.752 1.S8S.291 2.187.266 141 1.656.650 104,5 Glavni namen 04 - Negospo- darske investicije 434.985 435.000 Sklad za opremo SOb Domžale 150.000 150.000 150.000 1.341.600 118 600.000 400 Sklad za opremo občinskega 229 sodišča 48.000 48.000 48.000 110.000 229 110.000 Sklad za opremo občinskega 143 tožilstva Domžale 6.000 7.000 7.000 15.000 214 10.000 Sklad za opremo organa za 41.200 108,3 kaznovanje prekrškov 12.000 38.000 38.000 55.500 146 Stanovanja za delavce uprave — _ — 800.000 - 600.000 - Urbanistični načrti - revizija 90.000 — — — — Obnova kino dvorane v Dom- žalah - 90.000 90.000 — — — Geodetske izmere 110.000 110.000 110.000 110.000 100 110.000 100 Poslovni prostori za sodišče 127.350 združenega dela — — - obr. 3.750 — Sklad skupne porabe za odpla- 123.600 — čevanje anuitet 63.000 63.000 63.000 59.600 95 59.600 9 5 Odplačilo kreditov za: 102 stanovanja 156.000 152.757 152.756,40 156.000 102 156.000 oprema zdravstvenega doma Domžale 3.633 7.250 7.242,80 — - — — gradnja zdravstvenega doma Domžale 64.000 128.000 128.000 — — — komunalni center Domžale 150.500 150.500 150.116,50 132.810 88 132.810 80 vodovod, kanalizacija 16.000 21.227 21.226,60 22.560 106 22.560 106 kritje izgube KZ Lukovica 8.000 6.016 5.805,45 7.730 133 7.730 133 Gradnja montažne zgradbe 750.000 750.000 750.000,00 _ - — — Nabava računalnika uprave — — _ 45 2.600 _ 864.950 — Stanovanja za PM Domžale - _ 800.000 _ 400.000 — Semaforizacija križišča — — 1.271.573 _ 100.000 _ Sklad za šolstvo — — — 3.200.000 — 2.000.000 — Nakup terminala - - — 350.000 _ Oprema in ureditev prostorov za pravobranilstvo samo- upravljanja - - - 126.503 - 126.503 - Črna gradnja - rušenje - - - - - 30.000 - Načrti za vodovodno omrežje Dobeno - - - 94.000 — 94.000 — SKUPAJ GLAVNI NAMKN 04 1.627.122 1.721.750 1.721.147,75 9.667.81 1 549 6.027.700 350 Glavni namen 08 - Socialno skrbstvo Kadrovske podpore 120.000 96.470 38.938,60 20.000 5 1 20.000 Preživnine kmetom 250.000 250.000 190.889,00 200.000 105 200.000 Prispevek za zavarovanje od preživnin - prenos na 09 70.000 70.000 33.000,00 77.700 — — Redne priznavalnine 634.000 673.600 672.540,00 528.000 528.000 105 105 Priznavalnine za kmete borce - - - 180.000 180.000 Priznavalnine za šolanje 34.000 25.100 25.050,00 20.000 80 20.000 80 l.nkratne priznavalnine 29.000 85.900 85.898,30 30.000 35 30.000 35 Pogrebni stroški za umrle ude- ležence NOV 15.000 20.930 20.930,00 30.000 143 30.000 143 Dotacija SIS skrbstva 625.000 625.000 625.000 - - - Dotacija SIS skrbstva (izven dov. porabe) 401.000 401.000 - - - - Oskrbnine v domovih — - 1.075,00 - — - — Skupaj glavni namen 08 2.178.000 2.248.000 1.691.170,90 1.008.000 47 1.008.000 60 Glavni namen 09 - Zdravstvena zaščita Topliško in klimatsko zdrav- ljenje občanov 132.000 — 144,00 - — *~ Klinično bi topHško zdravljenje borcev NOV v naravnih zdravi- liščih 70.500 100.500 70.742,55 48.000 136 40.000 1 13 Okrevanje borcev NOV - — — 48.000 - 40.000 Zdravstvene kolonije 33.000 33.000 21,016,40 25.000 119 25.000 119 Izredni zdravniški pregledi voznikov motornih vozil 1.000 1.000 6.000 _ - _ Ogledna služba 500 500 _ Prispevek za zdravstveno zava- rovanje borcev - - _ 1 0.000 10.000 _ Prispevek za zdravstveno zava- rovanje kmetov, ki s* Jim izplača preživnina — 70.000 33.000 39.000 1 18 39.000 118 Skupaj glavni namen 09 »37.000 10S.000 124.614,95 176.000 141 154.000 123,5 Glavni namer 10 - Komunama dejavnost Občinski gasilski sklad - dota- cija 200.000 200.000 200.000 220.000 111 236.600 1 18,3 Vzdrževanje občinskih cest 1,300.000 1,300.000 1,300.000 2,430.000 187 1,538.400 118,3 Skupaj glavni namen 10 1,500.000 1,500.000 1,500.000 2,650.000 176 1,775.000 1 18,3 izven dovol. Glavni namen 11 Dejavnost porabe krajevnih skupnosti Krajevne skupnosti redna de- javnost 2,300.000 2,300.000 2,300.000 2,553.000 1 1 1 2,490.900 — Skupaj glavni namen 1 1 2,300.000 2.300.000 2,300.000 2,553.000 1 11 2,490.900 108,3 šivalni, likovni in dramski krožek, ura pravljic in zborno petje. Prvi rezultati so že tu in sicer: - učenci nimajo dvoizmen-skega pouka, - zmanjšan je osip, - domov prihajajo že ob 14.40 in ne ob 17. uri, tako da lahko velik del popoldneva prebijejo s starši, - učencem nudimo boljšo vzgojo in več kulturnih dobrin, - učitelje se lažje približa posameznim učencem, - dah smo možnost vpisa v CŠ vsem učencem prvih in drugih razredov in ne samo nekaterim kot v PB zaradi številčno premočnih oddelkov, - boljša je prehrana in zdravstvena zaščita učencev, - učenci vse delo opravijo v šoli, - o načinu in vsebini dela ter o dobrem počutju učencev se starši it učitelji pohvalno izražajo. m - učenci so v CS bolj sproščeni in jo imajo radi. Napak bi bilo misliti, da smo s sedanjo CŠ že rešili vse probleme in da ni nobenih potreb tudi za sedanjo stopnjo organiziranosti. V CŠ nam marsikaj manjka, vendar vse to bistveno ne vpliva na potek in vsebino dela. Z raširitvijo CŠ pa bomo nujno potrebovali dodatno opremo, učila, športne rekvizite in drugo. Pred nekaj leti zgrajena nova šola ima velike prednosti za postopen razvoj in prehod vseh razredov na CŠ. Za reševanje tovrstne problematike bomo nujno morali sodelovati s KS in DPO ter porabniki. Z boljšo šolo dosežemo več, to pa koristi nam vsem. Glavni namen 13 - Gospodarske investicije Rojsko naselje v Domžalah se bo pričelo komunalno urejati Krajevna skupnost Domžale je povabila na razgovor predstavnike Rojskega naselja ob Kamniški Bistrici, ki obsega sledeče ceste: Ulica 29. novembra, Mumova, Vegova, Ješetova, Rojska, Sej-miška, Kreigherjeva, Chvvatalova in Detelova. Namen razgovora je bil, da se s predstavniki tega območja in podjetji Biro-ja 71, Komunalnim podjetjem Domžale in KS Domžale dogovori o akciji za komunalno ureditev omenjenega naselja. Navzoči predstavniki so obrazložili predvideni obseg komunalne ureditve in ocenjeno oziroma predračunsko vrednost del. Po sedaj znanih cenah in ocenah bi znašali stroški za izgradnjo kanalizacije, javne razsvetljave, telefonskega omrežja in asfaltiranja cest preko 13 milijonov dinarjev. Pri financiranju bo sodelovalo podjetje BIRO 71 s približno 5 milijoni dinarjev, razliko preko 8 milijonov dinarjev bi morali zbrati prebivalci, podjetja zaposlenih s tega območja, Krajevna skupnost in cestni sklad. Obstojajo realne možnosti, da bi se v letošnjem letu pričelo z deli na izgradnji kanalizacije. Odplačilo kreditov za: - mostove - poštno poslopje - ceste Gradnja mostu preko Kamniške Bistrice Cesta Selo-Vrhpolje Anuitete za ceste - cestni sklad Program zdrave pitne vode Skupaj glavni namen 15 Glavni namen 16 gospodarstvo Posegi v čistilne Gradnja kolektorja naprave Pospeševanje kmetijstva Ostali posegi v gospodarstvu (ceste) Skupaj glavni namen 16 Glavni namen 17 - Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Tekoča proračunska rezerva Sredstva za solidarnostno prelivanje Sredstva za solidarnostno prelivanje 1975 Obveznosti iz prejšnjih let Skupaj glavni namen 1 7 Glavni namen 18 - Krediti, vezana in izločena sredstva Izločena sredstva rezerv - rezervni sklad Skupaj glavni namen 18 Skupaj izdatki Že angažirano Skupaj 1.500 28.500 300.000 1.380.000 1.136.000 2.846.000 186.100 5.577.350 782.000 6.545.450 348.000 348.000 37.41 1.650 1.500 1.326,70 500 28.500 28.134,30 300.000 300.000,00 300.000 1.380.000 1.380.000.00 1.136.000 1 136.000,00 _ _ 910.000 - 150.000 2.846.000 2.845.461,00 1.360.500 2.000.000 300.000 2.027.000 4.327.000 2.000.000 300.000 2.027.000 4.327.000 356.023 284.452,20 4.622.3504.622.350,00 800.000 800.000 365.000 435.000 1.969.500 4.068.000,00 782.000 687.640,70 806.000 7.729.873 9.662.443,00 1.606.000 383.000 333.292,40 438.000 383.000 333.292,40 438.000 45.998.15046.955.440,45 58.248.903 38 100 39 129 9 1 17 132 132 500 300.000 18 4.400.000 38 100 910.000 150.000 1.360.500 48 4.000.000 266 400.000 108,3 392.000 456.000 848.000 472.000 472.000 46.004.000 3.213.000 102 173 66 10 141 141 98 49.217.000 104,8 Pričakujemo, da bodo razgovori s pristojnimi podjetji, organi in prizadetimi prebivalci opravljeni glede financiranja v prvi polovici letošnjega leta. Prvi sestanek predstavnikov naselja je pokazal, da obstoja pripravljenost celotnega naselja, da se pristopi k ureditvi komunalne opremljenosti. V času pripravljalnih razgovorov se bo razčistilo vprašanje plinovodnega omrežja, kar je vsekakor treba tudi upoštevati. Izgradnja tega naselja se je intenzivno pričela izvajati po letu 1963 oz. 1965, ko bi se morala oddajati komunalno opremljena zemljišča. Skupščina občine Domžale je sedaj sprejela sklep, da se odda zemljišča komunalno neurejena. Navzoči na sestanku so se zavedali, da se z odlašanjem priprav poslabšujejo pogoji in povečujejo stroški, s tem tudi sofinanciranje. Prisotni so bili enotni, da se o pripravah in akciji seznani tudi ostale prebivalce na tem območju preko Občinskega poročevalca. Ko bo pripravljen dokončni predlog programa bo sklican sestanek vseh prebivalcev za dokončno odločitev sprejema del in financiranja, an URADNI LETO IX - št. 4 Domžale, 12. marec 1976 VESTNIK DOMŽALE PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67 in št. 22/72) ter 134. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na sejah zborov, dne 20. in 23. 2. 1976 sprejela ODLOK o spremembi urbanističnega programa občine Domžale (št. projekta P - 1866, januar 1968, ppPP Kranj), sprememba koridorja za daljnovode visoke napetosti ob naseljih Dragomelj - Pšata. 1. člen Urbanistični program občine Domžale se spremeni, in sicer koridor za daljnovode visoke napetosti ob naseljih Dragomelj - Pšata. 2. člen Sprememba obsega prestavitev daljnovodnega koridorja proti vzhodu za približno 80 m. 3. člen Navedena sprememba je prikazana v grafični dokumentaciji, ki jo je izdelalo podjetje Biro 71 Domžale, pod št. 1810/L, december 1975. 4. člen Navedena sprememba urbanističnega programa je stalno na vpogied občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Domžale, ki je pristojen za urbanizem in pri Biro 71 Domžale. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 350-3/76-1 1 Datum: 25.2.1976 Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21/74 in 39/74), zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 (Ur. list SRS, št. 29/75) in 192. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. 2. 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora 20. 2. 1976 sprejela ODLOK O SPRF.MKMBAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE DOMŽALE 1. člen V odloku o davkih občanov občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št.7/75) se drugi odstavek 23. člena spremeni tako, da se glasi: „Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjem odstavku tega člena, plačujejo še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove dinarjev nad do stopnje % 10.000 32 10.000 20.000 37 20.000 30.000 42 30.000 50.000 46 50.000 100.000 50 100.000 150.000 53 150.000 200.000 55 200.000 57." 2. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. januarja 1976. PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, l.r. Na podlagi 259. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale ne seji zborov združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 20. in 23. 2. 1976 sprejela SKLEP o izvolitvi občinskega sodnika za prekrške. Tanja SRAKAR, roj. 15. 7. 1948, diplomirana pravnica, stanujoča v Ljubljani, Koželjeva 18, se izvoli za občinskega sodnika za prekrške Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE PREDSEDNIK Številka: 111-10/76-11 skupščine občine Domžale Datum: 25. 2. 1976 Jernej LENIČ. l.r. Na podlagi 53. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organoih v SR Sloveniji (Uradni list SRS 20/65) in 192. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na seji družbenopolitičnega zbora, 20. 2. 1976, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 23. 2. 1976, sprejela SKLEP V višje disciplinsko sodišče upravnih organov skupščine občine Domžale se imenujejo: za predsednika: Emil TOMC, Domžale, Ljubhanska 83, za člana: Franc KERČ, Domžale, Podrečje 17, za namestnika: Leon STIFTAR, Domžale, Partizanska 8, in Janko UKMAR, Preserje, Tovarniška 29. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 021-11/76-11 PREDSEDNIK Datum: 25. 2. 1976 skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, l.r. Predsednik Številka: 422-7/76-11 skupščina občine Domžale Datum: 25. 2. 1976 Jernej Lenič,l.r.