^^Jfr St. 49. V Gorici, 7. decembra 1877 ' „So5a" izhaja vsak petek in velj s poito prejemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto ..... f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po $lanicak" sepIaSujeza navadno tristop so TTStO? 8 kr. Le se tiska 1 krat 7 „ ,,,,,, 2 „ 6 » n » » 3 „ Zavece drke po prostoru. TeSajVH. Posamezne Stevilke se dobivajo f 10 soldov v Gorici v tobakarnici t g •• sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici ..Via della •»------a 60". Dopisi naj se blagotoljao poslliftjo urednigtvu „So6e" v Gorici „Via Duo-mo" h. Stev. 367, II. nadstr. naro5nina pa opravniStvu „Soce" v Gorici ..Via Bcuole" h. Stv. 429, n. nadstr. --Rofcopfai se ne traCajo; dopisi taj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drngim nepremoSnim se narofyu&a zniia, akose oglase pri urednistvu. (ilasilo slovenskcga poiiti&iega dnistva goriSkega za bmmbo narodnih pra?ie Vojna za osvobojenje Jugoslovanov. Plevna je le vedno v tmikih rokah—a skoro se bo morula podati, ker je jelo Osmanovi vojski ziveza in municije zmaojkavati in ker je tudi uze nesre6-aim tamoSnjim prebivalceni skoro vsa lirana poSla. Nada, da bi doSIa Osmatiu pomoc od Meheraet-Ali-je-ve strani, splavala je tudi po vodi, od kar so se Rusi lotili ofenzive proti Mehemetovi vojski ter jo vedno nile pode proti Sofiji. Po tern ko so Rusi pozicijev Pravcu vzeli, zapustili so Turki Novacin, Skriven in Orhanije in so se pomaknili na sotesko Viatel nazaj. Iz Edropolja so se umaknili na Sandornik sotesko pri Arabkoni, kjer so jih Rusi gonili onkraj soteske. Tudi so Turki zapustili zemljo raed vodania Isker in Ogost. Ruski oddelki so zaseli Belograd in Levace-vo na reki Ogost. Rusi so zaseli 30. novembra Kri-vino na reki Cibri in Kutilovieo na veliki cesti Lorn -Palanka-Berkovee. Telegram iz Carigrada poroCa, da je Sulejmano-va vojska 4. decembra osvojila mesto Eluno v jugu earjeviteve pozicije, pripleniia vee kanonov in vjela mnogo ruskih vojakov. — Turki se radi fiirokoustijo se svojimi zmagami, naj so pmnenljive ali ue, anuio-gokrat se zgodi, da se razkade v—nid. Dokler ne prejmenio ruskega oficijalnega potrdila, ne verjamemo mt Rumunri se prav juna&ko obnaSajo. Iz Ilahove ie pomikajo proti zapodu in so po iestdaevnej ka-nonadi zaseli Lom-Palanko. Tur§ka posadka Be je u* maknila proti Vidiuu. S e r b i se veudar enkrat resn<> pripravljajo, da stopijo v akcijo. Knez Milan je ogovoril svojo voj-sko in rekel, da bode Serbija v sedanjem bojevanji lep-Si vspeh inula, ker je bolje oborozena in naslonjeua na mogocnega zaveznika. — K serbski diviziji, ki pojde zoper Mehemet-AH-ja se pridruzi 8000 mo2 te§-ke Gurkove kavalerije. General Belimarkovifi dobi poveljniitvo javorske vojske. Hrabri Crnogorci so vzeli zopet dve mesti, XJltjin in Odshy. Udali ste se jim brez boja. Crnogoreenj so poslali za ranjenee in druge po-Irebe t Ameriki iivefii Cehi vsega skupaj uze nad 10.000 gld. Iz Karsa se porofa: Due 27. novb. je Der-vii-paSa po nocl zapustil Khazubani in v pozicijah tam pustil male moii. Ko se je dan delal. prijeli so USTEK Priligaleo, Roman v 2 zvezkih (I. zvez. SOS str.; II. zvcz. 512 str.) Iz angleifiine poslof. prot J. Jesenko t Trstu. Konee. A sre6a, bogastvo ga ne pokvari; njegov znaSaj je uze toliko razvit in uterjen, da ga ne omami no-bena izkuinjava. Dobro je preprifian^ da bogastvo in zunanja bli§&)ba ne delata filoveka areenega; srec-nega pa ga storS le blage lastnosti: pamet in delav-nost, miloserfinost in nesebicnost. Koliko mladeni6ev bi kljubovalo onini zapeljivira bssedam, s ktcrimi go-spod Filips v 15. in 16. poglavji izkuia Viljem Suli-Tana. Eljubovala bi jim le ona mala mnozlco v res-nici izobrafenih mladih mo2, ki so dovolj globokopo-gledali v {love§ko Shljenje, da jih ne motijo zlate pene, niti nieemurnoat visoke puhloglave gospode. Z razlogi vsemi me ne bo§ preveril, Da zbog gospodstva bi iskal bogastva, Hrepenel po gospodstvu zarad slave. Viljem je bil prava dika vsakemu krogu, s kte-rim je obSevaL Ni 6uda, da se povsodi svet ozira nanj, a Viljem sam se za to le malo zmeni, ker pre-sojeval je vse 2enske po blagi Jerici Fiintovi, svojej mladej prijateljici. Ta mu je bila oui uzor, po kate-rem je neprestaoo hrepenel, Rusi pod polkovnikom Kasbekom Katzubani in prisi-lili sovraznika, da je inienovane pozicije popohioma zapustil. Turki so v neredu be^ali za leko KintriSi. Rusi so priplenili tabor z barakami za 10.000 mo2, zlveza in municije. Rusi si pripravljajo, kakor porofia Muktar v Ca-rigrad, blizo Erzeruma v vaseh v planjavi Passin zim* ska stanovanja. Avantgarda njihova je ostala v De-vebojunu, Sneg je pal. Kratek pregled letodnje ruske vojne. (Dalje). Gibanje, ktero je napravil Osman pa§a 7. avgu-sta iz Lovca proti Selvijevu, da bi prispel na pomoC Sulejmantt bojujoeenm na Starej planini, dokonCalo se je za-nj popoluoma nesrefino. Tako tudi nej se posre-m poskus l. soptembra, kteri je napravil Osman paia, da bi izgnal iz Pelisata v ZgaUnici Ruse, ktcri so se vedno i vwlno v vetein §tevili okoli Plevne zbirali. Mej teni prestopilo jo tudi trideset fisoc rumun-ske vojske Dunav v Korubiji i zaOetkom septqmbra pridru2ili so se Rumuui ruskoj vojski, da bi I njimi proti zapadaej turskej annudi postopah. % Dm 3. soptembra vzela sta ruska generala Ime-retinski i Skobcljev z naskokom Lovec, dne 5. pre-gledoval je vso vojsko ruinnyski knez Karol, kteri je bil imenovan za zacasnega vrhovncga zapovednika ru-sko-rumunske vojske pri Plevni, dne 6. privedeni so bili vsi te^ki topovi na svoje mesto, dne 7. zapoCela je kanonada, dne 8. i 9. polastiii so se Rusi nekoli-ko turSkih pozicij, dne 11. prav na carjev god, na-pravljen je bil mogocni naskok proti plevenskim tur-skim pozicijam, — a tudi ta napad koncal je nesrec-no za Ruse. — Po samih ruskih izvestjih ostalo je pri tern napadu §estnajst tisu6 mrtvih i ranjenih Ru-sov na b')ji^i. Jedini uspeh Rusov je bil, da so do-bili eno tursko reduto, namrefi Grivico, kajti druge redute, kterih se je bil general Skobeljev polastil, moral je 12. septembra z velicimi izgubami zopet zapustili. Zastonj je poskulal Osman pasa 14. septembra, da bi izgubljeno reduto Rusom zopet vzel, a isto tako spodletel je naskok, kteri so napravili 18. septembra Rumuni proti drugej turSkej reduti. Rusi so hoteli pripraviti Osmanu paSi v Plevni Tebe ljubil sem uze otroka, blaga ti 1 Tvoj obraz 'soboj sem nesel prek morja, V sercu glas mi tvoj govori, da ziviS za mel Vsi dvomi so izginili; serci, drugo za drugo u-stvarjeni, sta se na^li in neomahljivi mladeniL sprej-me od svojega dobrega prijatelja Filip Amorya, nepo-znanega mu o^eta Jeri&nega, blago devojko za neve-sto. ,,Radostno jo Filip izro6i njenemu zvestemu lju-bimcu, ki jo je bolj ko zaslu2il.a Euako lepo so opisane tudi druge osobev povesti, njih znacaji dosledno razviti od perve do zad-nje poteze : Trueman Flint in gospa Sulivaaova, go-spica Grahamova in njen o6e, Filip Amory, Katinka &jeva, Izabela Klintonova, Marta PaCeva, Ben Brus in njegova sestra Francika itd. Trueman ali ZveatomoSFlint je uzor priprostega delavca v mestu. Kot sirota priSedSi v mesto je sedaj v tej, sedaj v onej sluSbi iskal zaslui-ka. Priprost in neolikan je ilivel vsa leta po naj pri-prostej&h naCelih kerSfianske vere; nje skrivnoati je le malo poznal, a izverScval jo je v svojem dejanji. Njemu je bilo kerSfianstvo res vera yubezni. Ta je napeljala milosrecnega moia, da se je usmilil od Na-ni Grantove izgnane Jerice, jo vzel za hcer ter jood-gojeval po priprostih svojih uadelih. Je v starostnih, v otrocjih letih ves naS up Podpora drugih; milosti uCiti nas Prirodi nalog pervi je, 61ove§tvu ta, In res obilo mu je povernUa mlada, dvanajsfc-letna ^ekUca tse njegove dol^rote, ves njegov trud, nov Sedan s tern, da bi mu odrezali vsak dovoz 2i-veza; a tudi to nej se jim posrecilo, kajti 23. septembra prodrl je Hifzl pala z novim oddelkom pod Set'ketom paSo v Sredei in Orhaniji itojeCo armade se zlvezem i strelivom v Plevno. Na to so zaseli Rusi pod generalom Totlebenoro, slavnim braniteljem SevastopoUa, kteri je bil kuezu rumunskemu prideljen, oblegati pravilno Plevno. Ob enem nastopila je za Ruse nesreca tudi pri armadi zabalkanskej. Pregnani iz zabalkanskih )?q-kraj in morali so se obmejiti na obrambo samo soteske Sipkske. Ko je bila dospela v Carlgrad vest o strelovitem i zmagovitem postopanji Gurkovem, sebral je Reuf pa§a v najveftej naglosti vse mogofie brambe-ne sile v Drinopolji, ter jih je vrgel Rusom uatprot. Polagoma prihajali so v Rumelijo ostanki arnogorsko armade Sulejmanove, tako, da so imoli Turci koncom julija tako presilo, da so mogli vie saml Ruse napa-dati. Dne 22. i 26. julija bojevaloseje v Karabunarjl, dne 30. i 31. julija bil je Beuf pasa v ncvuruoBti bi-ti popoluoma potolienim v Starej Zagori, a 1, septembra pride mu Sulejman paSa na pomoC. Rusi u-videvSi, da nej Se priSla ugodna doba da bt mogli o-peracije svoje z uspehom zad za Balkan razsiriti, ob-sedli so samo prevato gipsko i hankejsko, da bi ju, naj velja, koiikor lio^e, v oblasti svojej obdrzali. Dne 21. avgusta naskoCil jo Sulejman paSa ruske pozicije, iz te2kih, z tieClovebko silo tja privlecenih topov streljal je na Ruse. Ta naskok, pri kterem je Sulejman osodne i te2ke izgube imel, trajal je do 26. avgusta. Dne 9. septembra zacela je zopet turska kanonada, ki je s v vsej strahovitosti do 13. trajala i 17. odloCili so se Turki k hudemu naskoku na rusko trdnjavo sveti Miklavg, a bili so odbiti s krvavimi glavami. — Oddelek armade Sulejmanove nastopilje pot proti Sredcu, da bi pomnozll brambeno mo6 Sef-ketovo. NajpoznejSe od vseh treh armad turSkih zacela je napadati iztocua armada. V Dobrudzi nej se pri-petilo nifi kaj posebnega; samo tursko brodovje je po-skusilo polastiti se Kistendze. Ve<5iua zbora pod princem Hassanom v Bazard-2iku stojecega pripada k armadi Mehemedovej, ktere-mu je bilo koncem julija izroceno glavno poveljstvo. Dne 29. julija bil je boj v EsirdzJ, v kterem je Aziz pasa padel, v polovici avgusta zacel je pa Mehemed Onemogtega moza podpira ter ga ucl terdno zaupanje v neizmerno milost bozjo. Tej' se po.njenih tolazil-nih besedah blagi moz popoluoma uda ter mirno pri-eakuje svoje smerti. „PriSel je sel-, sklepa petnajsto poglavje, „mil in tih sel, ter je v tihej nofii, ko so ljudje spali, sprejel du§6 dobrega Truemana in jo je peljal v njeno domaCijo k BogU la ' Gospa Sulivanova jeskerbna mati krasne-ga Viljema; na tega ni tako ze!6 ponosna zaradi nje-gove krepke iepe postave, temeS zaradi njegovih du* §evnih zmoznosti in drugih krepostnih lastnosti, ki deCku in mladenicu naklanjajo celi svet. Sna^na in &dna je bila vsa njena telesna prikazen, enako c*ed-nostna je bila njena dusa. Lastne so jej bile vse kericanske kreposti in te je navdihovala svojemu si-nu Viljemu in vsem, ki so bili tako srecni z njo ob-cevati. Rahlo5utnost in neznost serca ste jo tudipo-sebno di6ili. Tej blagi zeni prav ni5 podobna, njej popolno-ma nasprotna pa je Nani Gran to va, pri kterej je Jerica pre^ivela perva otrocja leta. Terdosercna in neusmiljena se le malo zmeni za blagor drugih ljudi. Gerdo je ravuala z Jerieino umirajoio materjo, Se ger-Se pa potem s6 zapuSceno siroto. Po takem ni Luda, da je bil nje sin Stefan pravi cvet hudobnosti in za-nikarnosti. Z gospico Emilijo Grahamovo irnamoopra-viti skoro v celem romanu. Soditi po ujenej zunanji prikazni, vStevali bi jo med naj nesrefiuejSe ljudi, kaj-tislepaje, Osiepilajoje grqzovi^ Q&oda; iq ven^ A» oprezao fcostopati naprej i v nekterih menj§ih bit-kafe sraagal je tudi Ruse, namrec 23. avgusta v Rizi-larji, 30. v Earahasankoji, 5. sept, v Koceljevem, 15. sept pa v Sinankoje. Dne 8. sept. prekoraCil je Cr-ni Lbm v Ablavi in Opaki; ko je ru§CnCka posadka spodila po hudih bojih 4. 6. ia 7. sept. Base iz Ka-dikoje, padlo je vse lomsko porecje v turSko oblast. — A ne tu, na Jantri bill so Kusi slabo razpostav-Jjeni. Nemarnosti Mehemedovej ima se pripisati, da ie carjevic" imel easa zbrati pri Beli tri annadne zbo-re. Ko je Mehemed Ali 21. sept, svoje ogledke k Cerkovni poslal, zvedel je, da je ruska sila tako moL-ua, da je nej mogoce prolomiti. Bil je toraj prinio-ran za Crni Lorn zopet umakniti se. S tern je pa vzbudil nevoljo vojnega sveta carigrajskega, kteri je na njegovo raesto postavil Sulejmana paso. Pride Se. Dopisi. V Gliricit 6. dec (Isoneevo svobodnjaStvo; — moraliCna zausnica magistrate; — somenj sv. An-dreja.) — Kakor smo uze zadnjic med iamlmi vestrai poroeali, spodtikal se je na§ preljubeznjivi prijatelj ,V Isonzo" nad italijansko-slovenskinii razglasi, s ka-terimi so solske sestre Italijane in Slovence vabile, naj bi priSH ogledavat v municipalni dvorani razstav-Jjene loterijske dobitke — V tem se razodcvajo oni vecinoma poitalijauceni kulturonosci, kateri se pri vsaki priliki sirokoustijo se svobodnjaStvoin, pa niti pojma neuiajo v pravi svobodi. V tem spoznavamo one iskrene castitelje enakopravnosti, kateri sita „enakoa samo na se obracajo, pa so vselej gluhi in slept, ke-dar gre za to, da bi se naklonile enake pravice, po kakorsnih se oni spenjajo, da bi se odraenilo enako priznanje in spoStovanje, kakorsno oni zahtevajo, tudi onemu drugema narodn, s katerim jib je osoda zdiu-iila y eni dezeli in tndi v goriskem mestu. To so oni odkritosvcni in znacajni moije, katerim smo „com-paesani" in „fratelli4, kedar nas potrebujejft za svoje nameoe; tako na pr. o Casu mestnih volitev „bra-jcirajo" okoli tukajSnjih Slovencev, naj bi se oklc-nili njih kandidatov, — prej in poznej pa jib ne po-majo in kakor nam najnovejsi slucaj kaze, stejejo celo mestni dvorani v sramoto to, da vabijo Solske sestre v svojem interesu Slovence tudi v slovenskem jeziku, gledat razstavo, ki je v njej napravljena. 0 poznamo vas uze dolgo Ijubeznjivi IsonCevci! a jako nam vstrezate, da se nam se jasnejSe razkri-vate v vsem svojem svobodnjaStvu. Le oglasite se zopet, kedar bodo pribodnje volitve, ali kedar bi vam Slovenei pri kateri drug* priliki lahko v Cem vstregli! Povedali smo o svojem casu, da je v Gorici za-povedano, da se morajo greznice, stranista, (ne zame-rite, da zopet o tej zelo prozaifini stvari govorirao!) Cistiti po pueumatiCnem sistemu in da se je v ta na-men zraven u2e ustanovljenega druStva „Covacig et Cump." nasel se drug pod vzet nik, kateri, da si pri-prost kmet, ima vendar poguma zadosti, stopiti v kon-kurencijo s protezirano in dobro zalozeno hrmo. A ta pogum se je pri nasera mestnem z"upanstvu smatral najbrze za predrznost in za to so se zaCele vrie-mu kmetu ovire delati brez konca in kraja. Njegov pneumatiCni stroj je moral tri ostre preskusnje pre-stati in na to je bil §e le aprobiran. Pri vsem tem pa ni prejel pcdvzetnik dovoljenja, da sme uze dolgo poprej koncesionirano obrtnijo izvr^evati, marivec je ¦ww. j. j j.......ii i. l ..... i-----------------------¦ n i ,__________e-g dar je njena slepota bila le posamni uderec v njenem terpljenji, ki jej je v Sestnajstem letu ostrapilo nje-no mladost. Ka§ roman Prizigalec ima vec epizod, v katerih nam razjasnuje najglavnej^e dogodbe iz prc-teklega zlvljenja glavnib osob. Med najlep^e te episode se lebko vcrsti dvaindvajseto poglavje (v II. vz*ezku str. 256—275), r kterem blaga Emilija tola2i ZalujoCo Jerico ter odrasli devojki pripoveduje svoje minolo iivljenje. Mofino izobrazeno devojko difiijo vse najlepSe kerSianske Cednosti, kterib nima le na jeziku* ampak jih neprestano izverSuje v svojem 2ivlje-nji. Jerici je prava mati v vsakem oziru, kar ta sa-ma priziia nasproti tujcu, neznauemu jej gosyodu Fi-lipsu., Emilija je bila sperva posvetnakinja, a sredi svoje nesre&e se je ucila polna upanja in Ijubezni gle-dati kBogu ter sredi Cernega sveta cutiti mir, ki je najveca slast cebeSka (I. 262). „Ko pri§la, glej! v svetlobe krilo Vila pgernena nebeSka je$ megle, Ki mi oCi mrafiile, razsvetlila, Se vera je glasilo nje ime, Nebe§ko kazen je odobravah, Velela §ibo poijubiti mi, Za serce to uporno uk dajala Do svojega boga udanosti. (II. 256). Emilija je tako lepa podoba v nasem romanu, da bi se na pervi pogled nam zdela skoro preveS u-zorna. Pa nje nacela so tako uterjena, da je ravna-je se po njih nikdar ne zapeljejo v zadrege. Posne-ta so iz visoke naobrazenosti in iz kerSCanske iive vere, Res da se taki ^udje le redkpkrat nahalajo na Jr^inem Bvetu, a rpmana najlep§a lagfooat, da ns dalo mestno zupanstvo s tiskanimi plakati po vsem I mestu razglasiti, da ne sme Culot se svojimi stroji j drugih greznic prazniti, nego svoje in one v yojaSki I kasarni, katere je od erarja v najem vzel. Proti temu I razglasu je C. rekuriral na namestni§tvo in te dni je I prejel razsodbo, vsled katere ma je dovoljeno, da sme J svojo obrtnijo p o v s o d po mestu opravljati. In tako I je prav! Vstrezeno je s tem pogumnemu podvzetni- | ivu in njegovim podpirateljem, pa tudi interesom mest- I n;h hi§nih gospodarjev in slednji5 pcljedelstvu v na§i I okolici, katero potrebuje dobrega gnoja po spodobni I cen:; brez kouknrencije bi bil najbrze voden in drag. 1 — Na§e mestno zupanstvo je prejelo s to resitvo za- I sluzei.o moraliCno zau§uico, kmet je pa poskusil, kaj I se pravi gospodom konknrencijo delati. I Sv. Andreja somenj v Gorici je bil pri nengod- j nem vremenu dobro obiskovan, a razun kifmarjev, I kavarnarjev in iganjarjev ga ni bil menda nihce prav j vesel. Urez denara ni kupfije — in letos se denar I gati samo v zepe odrtnikov; po de^eli, med posestniki I in kmeti je povsod velika finanfna suSa. I IZ Solkana a. decembra. (Izv. dop.). (Zasluie- j na graja. ^- Volitev novega stareSinatva in iupan- I stva. — Citalnica.) Dopis iz Solkana v 46. St. „So- I ce", gotovo ni bil vsem nasim otetom po volji, po- I sebno pa tistim ne, kateri so za to postavljeni, da skr.- | be za obtni blagor noSega Solkana. Ni6 ne d6, | vsakemu naj gre hvala, kakorsno si zasluzi. Xa§i o- I Cetje gotovo ne morejo onemu dopisu kaj ugovarjati, | posebno pa kar zadeva strogo postopanje proti nat>i j mladini, in javuo varnost v Solkanu. Kdo se nc spo- j minja lepega miru pod 2apanstvom nepozabljivega I Doljaka? I Ohraniti g« je znal, ker je s pomoCjo oWinske I straie strogo postopal proti nasi mladini. Torej ne j more nikdo trditi, da ni zupanstvo odgovorno za o- I hranjenje miru v obCini, kateri se s tem ohrani tudi [ Castno ime. V kratkem bodemo imeli volitev novega j staresinstva in 2upanstva. Marsikateri bi nas utegnil I opominjati, naj bi zdaj pri novi volitvi za to skrbeli, I da bi se v obcmski zastotop volili taki mo^je, kateri I so delavni in vneti za blagor svoje obCine in za na- I predek slovenskega naroda. I Zalibog, da moram na to odgovoriti; obrnite se I na desno ali na levo, pri nas ga ne vdobite moza, I kateri bi bil kos vsem tem dolznostim. Roko na serce I in povejte, je 11 res, da, li ne. Za to tudi nimamo I za koga „agitirati" in ne ostane nam druzega, I nego novemu stare§instvu na serce polagati, naj sloz- I no in neutrudljivo skrbi za blagor svoje domovine, in I pred vsem na to dela> da se bo uze davno razgla- I Sen p o 1 i c i j s k i red strogo spolnoval, ker 1 e p o j tej poti se more uze precej razupitemu Solkana zo- j pet Castno ime pridobiti. | Nasa Citalnica bo imela 8. t m. uze drugi iz- I vanredni obCni zbor v tem letu: Pervi je bil sklican I meseca avgusta, ker se je bil J. V. iz posebnih vzro- I kov prostovoljno odpovedal predsedni§tvu, in je tako I tudi drugih §est odbornikov odstopilo. Tako se je I pri tem obenem zboru dopolnil Lital, odbor, kateri se I je potem ustanovil in si izmed sebe izvolil v. C. gosp. [ Josipa Godnita, kaplana, za svojega predsednika. I Dragi izvanredni obfini zbor bode jutri v sabo- I to. Dnevni red tega obfi. zbora je: Prememba Cital- I niCnih pravil in preselitev fttalnice v druge prostore. j Ker so te toCke se precej va2ue, bi bilo prav, da bi j se Litalnicni udje v obiir.ein Stevilu tega obc. zbora I I pravim perva dol^nost je, da pouzoruje svoje osebe. Dolznost citatelja pa je, da hrepeni po takih uzorih i ter skusa svoje 2ivljenje vravnati po njih vzviScnih naCelth. Po teh naCelih je razvit njeni zna^aj v celej povesti, tako da je blaga Emilija res Cisto zercalo najlep§ih CloveSkih kreposti. BMoja sladka, Cista, I blaga Emilija (pi§e Jerica o njej II. 308) me je uLi-Ia Ijubiti vse ljudi in cert in zauicevanje ste nezna-ni njenej naravi. Verb tega Emilija nema nobenega sovraznika na celem svetu, imela nij nobenega in tudi nij mogla ime-ti nobenega. Ravno tako lehko bi se pocela prepira-ti z angeljem iz nebes kot s tem tako svetim in lju-beznjivim bitjem.K Taka, pravi angelj iz nebe3 je Emilija v Priflgalcu. Gospod Graham, ofie Wage Emilije, je sa- ! I moglaven bogat tergovec, ki vendar ni brez serca. j i On iz svojeglavcev srede eden je, Ki zaglobivSi v kako misel se, I Cast kar zovejo in vero in po§tenje j Prej kot ono, rajSezapuste ftvljenje. I Njegova 2ena je Sirokoustna lehkomiselna gospa brez posebne izobrazenosti. Nij ravno zlobne- I ga serca, a vendar tako nesamostalna, da je osab- I na Izabela Klintoaova, njena sestranka, lehko navaia I na svojo pot ter jo vporablja za svoje zanikarne na-' I mene. * j I Precej vazni osobi v romanu sta njeni sebtianki: Izabela Klintonova in Katinka Rajeva. I Njuni znafiaj je jasno razvit v pervih odstavkih se- I demindvajsetega poglavja (L str. 462.463, in 464.). I Izabela je vsa drugaenn od svoje veseloBtne dobroierfi- i delezili. Ne odtegujmo se stvari, za katero se u2e veC let potegujemo. Pozabimo na vse homatije, katere so bile letos med nami nastale . Sicer ne prezirajmo takih oseb, katere v resnici 2e vec* let delajo za pro-speh Citalnice. Dajmo Cast in prednost, komur gre. Toraj zedinimo se in slozno delajmo za blagor naie Citalnice. Tudi Vi narodni pevci ne izostanite jutri, da po dolgem prenehljaji zopet enkrat skupno svoj glas povzdignemo: Ne prestraSene.krvi Za na§ rod navdu§eni Smo Solkanski fantje mi, Slavjani Slavjani! ____________ Sprava. Iz Kanala 26. novemb. (Izv. dop,). (Pseudo-zdravniki; — Voden sv. Martin; — Vodnjak; — KocjanciCeve domaCinke.) Na5 obCinski zastop si je mnogo prizadeval, da bi privabil v nas prijazen kraj dobrega zdravnika, kojt bi po mogotnosti ustrezal tudi drugim obCinam tega okraja. PosreCilo se mu je tudi, pogoditi se s prav razumnim zdravnikom, kojo-ga bi prav radi za vselej tukaj ohranili. A bati se j?, da nam ga neke prav neprilicne razmere krualo ne odzenejo. Imamo namrec tukaj neke zakotne zdravnike, kateri si drznejo pravemu zdravniku konkurencijo delati in mu ljudsko zaupanje izpodko-pavati. Med tend je posebno eden, kateri priprosto ljudstvc slepari, ?eS, da spoznava bolezen na bolniko-vi vodi; on napravlja tudi zdravila, morda par kraj-carjev vredna, ki se mu pa dobro placujejo. Bolniki u^ivajo atdodelno zmes—in Se*le kedar jim na to prav slabo postaja, poSiijajo po prav eg a zdravnika, kateremu, se ve, da ne povejo, kje in kakoSno po-moc so do zdaj iskali in naSli. i'dravnik naj zdaj cudeie dela! — Sodnija je sicer take mazafie uze kaznovala—pa le premalo. Trebalo bi jih ostro nadzorovati in jim z vso ostrostjo enkrat za vselej ljubezen do kazizdrav-niStva pregnati. Svet Martin nam je prinesel numesto vina—vo-de, dezja, s katerim nas zdaj neprcnehoma zaliva. Tega so pa k vecemu mlinarji kraj naSih potokov vc-seli; oni pravijo, da kedar nemajo vode, tudi vina ne. Letos smo golibog sploh slabo preskrbljeni z vi-nom, ker niso trtc v ccleiu kanalskem okraji toliko obrodile, da bi si mogli nasi delavci z domacim pri* ddkom skozi en sain teden zcjo gasiti. Naj bi nas prihodnji sv. Martin veselejSe naSel! NaSa obcina je potrosila za popravo vodujaka nad 300 gld. Vodnjak je zares lep in orjaSki Nep-tun na njem pvezi zopet z novimi rokami na Aetna kanalska dekleta, na dekle in kuhance; a kaj nam vse to koristi, ce vodnjak ne vstreza prav svojemu namenu? Da samo Cetrt ure dezuje, pa uze moramo namesto bistre vode mlako piti; Ce je pa veC kakor osem dni stanovitno lepo vreme, pa ostane vodnjak brez vode. Dober vodovod spada med najimjnejse po-trebe naSega kraja in jako bi bilo 2eleti, da bi na§ obCinski zastop tej potrebi v okom pri§el— predno trosi denar za druge manj potrebne naprave. Razveselilo nas je, ko smo citali v zadnjih Ste-vilkah 3SoCetf inserat, v katerem naznanja gosp. Ko-cijanCiC, da je izdal II. snoptf, obsegajo5 22 manj po-znanih, detveroglasno upravljenih narodnih pesmi. ^e-leti je, da bi se KocjanCiceve z'oirke po zaslugi povsod prikupile in razsirile, ker so v resnici prav lepo vredjene in harmonizirane. Slovenski pevci, prijatelji g----------------------!-------UL'J.'JJ.L-'l-UUJJlJl"-----!---------------------1-----------;.,iJJ.5!IPW ne sestri5ne Katinke. Izabela je bila po poatavi prava lepotica, a preSirna in osabna, kot bi drugi ljudje poleg nje bili same muhe. „So noge prevzetne, katere prehodiie Svet bi na zatilnikih ljudij poniznih." (II, 26). Taka se nam predstavlja v celem romanu, celo konci njega v Grahamovej govorilnici, ko ie od dalefi pogledovala zbirko bakrorezov ter je (sedaj pa sedaj izustila niCeve besede: „Tu je prodajalnica, v kate-rej sem kupila svoje krilo iz modre svilenine 1 ali „tu je slap, kterega smo obiskali z ruskimi castniki! Ben B r u s je puhloglav mladeniC, pravi odsvit oSabne Izabeie Klintonove. Ves zaverovan v svoje premozenje in svojo zunanjo prikazen se na drugi strani kaze silno zatelebanega in poversnega. Pa kaj bi kazali §e na druge osobe, ki so enako zlvo in dosledno opisane. H koncu u2e tako pre-obSirnega tega naznanila ie enkrat opozorujemo cita-telje in prijatelje slovenskih knjig, da naj nikar ne zaraude kupiti si Prizigalca1*1). Zanimljiva in pod-uCljiva povest jih bode obilo od§kodila za vse stroSke. S tem pa podpirajo tudi slovenske pisatelje, ker ti pii ubornih nasih domaCih razmerah le z velikimi 2ert* ! vami spravljajo slovenske knjige na dan. V Gorici 18. oktobra 1878. I A. Z. *) Da ponoTim* perrd nazflanilo, povemo ie enkrat, da se Prizigalec y dteh zvezkih dobira pri nas na Travniku pri Paternolia, Vofculatn in Oaseu. Po drugih slofen-akia mestih pri bukvarjili, ki prodajajo tndi matiSine knjige; ˇ Ter8ttt|«TSUTjanski fiitainici in Wwa pri t«« loiniku prot Jesenku «»mein, * in podpiratelji narodnega petja, segnite po narodnem zakladu, katerega je g. Kocijanfiic" s tolikim trudom nabral in vredil, da se ohrani narodu v Cast in diko! fZ Brd 28. novembra se nam pise: Ze zopet je Citalnica v KviSkem napravila vesclico s prav zani-mivim programom. Vkljub zelo neugoduemu vremcuu se je seSlo vendar se precej dosti ljudstva, toda le domacmov in bliznjih sosedov. Program se jc izvr-Seval prav povoljno in kar je najvece hvale vrodno, samo z domacimi inocnii. Godba je vbrano svirala in se tudi v tezavniSih komadik odlikovala. Petje se je prav dobro obneslo in je bilo tem zanimivse in mi-kavniSe, ker so tudi domace devojke sodelovale. De-klainacija in dvogovor sta jako dopala. Pri igri ni bilo smeha ne konca ne kraja; verli diietanrjc so za-res vse pohvale vredni. Po koncanem programu je gospod C. prav lepo razloftl namen in poineu iital-nic in z iskreno besedo vnelnal rodoljube, naj podpi-rajo doniace drustvo ter mu zagotove ne samo obsta-nek, ampak tudi cvrst razvoj. Veselica so je sklenila i domacim plesom, katerega se je delezila luladina z zivaliniiu "eseljein, pa brez najmanjse nerudnosti; sploh je bila cela zabava od zacetka do konca dostojna, da se sine eitalnicno drustvo z njo ponaSati. — Za uapredek in razvoj KviScanske <:italnice si med drugimi prav nmogo pri* zadeva gospod utitelj iz .St.; on neutrudljivo vzbuja, podpira in sodeluje. — Prav tako! V Brdih je posebno potrebno, da se pot vgiadi posteuim narodniui veaelieatn, katere vteg-nejo mnogo pripouiotfi, da se iztrebi pri nas tako o-bilo namesaua tujSfina, katera nam jo/ik kazi in su* rovi in da se sploh nasa mladina uckoliko poblaii in olika. Govori se mnogo, da nameravajo Kvi.sfanje na-praviti izvanrcdiir* ratoduo vcsdico, kakor bitio doj-de zeljno prifakovuuu vest, da se je Plcvua podala o-svoboditeljem nasih jugosloviui.vkih bratov. Nasi godei se uie vadijo v ta namen in kaj incnitt*, kako bi to grabilo obrezane in neobrezaue turske prijatelje v Gorici, ako bi vsa okolica s priziganjem kresov ob-hajala zmago slovauskcga orozja'.' Saj nan ravno krc-si spominjajo ouib zaloatnih »a>uv, ko jo Su divji Tu-rek razsajal j»o slovenskih dc/clali. Zakaj bi ne po-kazali svojega iskreuega socutja do juuaskib slovau-skih bratov? Pravoljub, Iz TrSta. 5. dec. (Izv. dop.j (Tiskovne pravde lista wLlndipendeutea<. — Italijauticem v svaritev. —-Dohodki Trsta in njib poraba. — Koucrrt za ranjeu-ce in druStvo rudecega kriza. — Patti v Ti>tu. — Morilec nekriv spoznan. — Ponarejeni bankovci. — Razno.) U2e zopet je zacel znani tuk. list „!/ indi-peudente* mocno dopadati drz. pravdniku; presli te-den obdrzal s-i ga je skoro vsak dan in obesil je/av-natelju tega ii^ta pa podpisanemu uredniku, katcremu pravijo Anglezi „prison redactora^ celo korbico tis-kovnih pravd na vrat, katere se bodo te dni vr§ile pred porotno sodnijo in mogofejecelo, da ^prison redactor* postane v resnici ra prisoner44. Vsega tega ne bi bil jaz niti omenil, ko ne bi bil dal povoda k zadnji konifekaciji tega lista nek clanek, ki je imel roenda namen odgovarjati zadnjim ostrim izjavam poiit. drultva „Edinosttt. V tem Clan-ku pravi „L' Indipendeute", da je zafela Husija celo tukaj rogovoliti, ker so Slovenci zaceli uze glasno pro-glaSati Trst, Istro. Dahuacijo za slovausko zemljo. Te zemlje, pravi omenjeni list, so italijanske. tukaj bode pac vihrala italijanska ?Tncolore"*, uikoli pa ne bodo tukaj gospodarili Busi itd. Mislite si lehko. da v tem utonu'* drzan clanek jepisan samo za drzavnega pravd-nika. A nas Slovence taka pisava lahonskega casnika nij eisto ni6 osupuila; mi se radujemo nad takimi ekspektoracijami, katere bodo morda vendar enkrat na pravem mestu zbadile potrebno pozornost. Mi Slovani smo prepricani, da te zemlje ne more in ne smc tr~ tovati Avstrija in ko bi jib ona popustila, ne bode jih nikoli popustilo Slovanstvo, katero se ne briga za ^fanfaronade* nekaterih italijanskih kricaiev v Trstu in Gorici. Mi Slovani moramo te zemlje imeti, ker so po naravi in po pravici nam prisojene; mi Siovani ae nijsmo probndili iz spanja, da bi se zopet vlegli v mrzli grob; mi niti „status quo" na Primorskem ne pripoznamo, ampak tirjali bomo, da se italijanski ii-velj na nasi zemlji omeji. in da mi postanemo gospo-darji v lastni hiSi. Zastonj so vse ^fanfaronade.* I-talijani naj pridejo po te dezele; fie so kos Avstriji in vesoljnemu Slovanstvu, imeii jih bodo; a zgodilo se ne bo veC, da jim po zgubljeni vojni in po popol-nem pobitju pade v narocje kaka nova zemlja. Pravi Italijani morajo biti zadovoljni s tem, kar so dosegli; pozeljenje po tujih zemljah znalo bi se straSno maSCevati. kakor se je uze maScevalo nad ve-cimi, krepkejsimi in mogocnejsimi narodi, nego je italijanski. In ce noCejo nasi ItalijanciiSi, ali reuegati osriiti naSega sv6ta. osrcijo naj saj besede prvega I-talijana, Garibaldija, kateri je te dni izjavil, da italijanski vojaki nijso v strpljivosti in v hrabrosti kos slo-vanskim vojakom in da ne bi se z njimi mogli uspesno meriti. p9 pa bo u2e lastuosti tako razlifine, kako razliCno je Se le Stevilo. Torej: „schon brav sein und \ zu Hause bleiben", bi rekel nemski nVaterchenK. ! Te dni je sklenilo na§e .mestno stare§instvo z i vlado pogodbo, po kateri bode placevalo drzavi uzit-ninskega davka 860.000 gl. eistega dobicka. Ce vzame-mo v poStev Se Yisoko mestno naklado na ta davek, razvidimo, da Trst dobiva vsako leto okoli 1 milijon samo ufttnine. Kj?. pa so §e drugi veliki dohodki? Tako na priliko je pred nekaterimi let* kupilo mesto plinovo tovarno od nekega angle^kega druStva in ta tovarna daje take dobicke, da je magistrat fabriko v malih letih iz dobickov izpla^al in zadnja leta §e Lez 100.000 gld. na leto v mestno denarnico dobival. Le-tosnja bilanca ka2e, da je magistrat plaial zadnji o-brok za tovarno in zraven tega §e dobil cistih 200.000 gold. In koliko §e drugih enakih virov ima naSe mesto! Ali uaSi mestni ofietje tudi trosijo in Trst ima gotovo veci budget, kakor mnoge male nemgke drzave. Zalostno pa je, da imajo v rokah znani Her-metovci tako velikansko gospodarstvo, ker jim ono daje velikansko, sredstva za njih uze poznano lahonske namene. Na tisuce slu^eb podelujejo ti guspodje svo-jim somisijiMiikom in mnogokiat takim, ki so se sem priklatili iz Itulije in neinajo niti sposobnosti. Demo-ralizacija v tem obziru je velika in prav bi bilo, da bi drzova ue podpirala tega gospodarstva. Dae naj bi ntj.se sama obdrzala in v mnoge sluzbe stavila dobre Avstrijce. Ko je ranjki Kalister dac imel, na sto-tine domafih slovenskih fantov imelo je dobcr kruh pri njemu. Zdaj pa sc veciuoma tuji Italijani rede in pasejo v dobiih .slu/bah in vlada to gospodarstvo mirno gleda in celo podpira. flV argent fait la guerre4* ta Napoieonov izrek je pa6 ^karaktcristikon" sedanjega casa.—Danes so zacele volitve za trgovsko zbornico; skoro gotovo je, da bode zmagala prava trgovska stranka in propala judovska drubal, katero nam hofie vriuiti kunsurterija na mugistratu z uamenom, da bode po tem popolnoma saina gospodarila tudi cez iuterese trgovcev. Ta konsorteiija je dosti kriva, tla je Ala po vodi predelska zeiezuica in da sploh Trat tako ne uapreduje, kakor bi moral, Danes zvecer bo velikanski koncert drustva Bru-dofega kriza" v rediitui dvoraui; pri tem koncertu bodo sodelovale samo evtopske korifeju in ker je a-gitaciju za koncert velika, se sme sodtti, da bode cisti dohodck m\\k\X na tisurc. Za ta denar kupuje drn-stvo ra/nih potiebsiMu za raujeniko ru»ke, crnogorske in turske brez razlocka.v Priuierno uajvec jo dobila do zdaj od tuk. agencije Cruogora. To v pravem zmislu cloveCausko drustvo zaslu^i priznanja vsakega blagega eloveka in torej utudi pudpore. Glavni sedci druStva je v Genfu na tSvicarskem. Ker ravno govorim o konrertu, naj Vam nazna-nim tudi zU prijatelje krasnega petja veleva^no vest, da menda Se v tem teduu dojde prva pevkinja celega sveta, Patti, v Trst. in bode pela v dveh operahvko-munalncm glcdisci. Vstopnina bode najmanj 5 gld.; pri vsem tem pa je gotovo, da bode gledifice vedno natlaceno. Patti bode menda dobila 5 do 8000 gld. za vsako predstavo. Ure te pevkiuje so gotovo naj-draie — torej drago bitje! Vceraj je bila. obravnava pred porotniki proti tistemu kocijazu, (Suebelj) o katerem sem vam poro-cal, da je bladnokrvno umoril svojo taSco. Bekel je celo policaju, kateri ga je peljal v zapor, da je pre-misljono ravual in da bi bil radubil tudi svojo zeno, ko bi jo dobil, in preiskovalnemu sodniku tudi nij tega tajil; a vkljub vscmu temu spoznali so ga porotniki nekrivega premisljenega umora in sodnija je Snebelja kakor nekrivega spustilo iz zapora. Kos je, da je boljse sto krivih spustiti, nego pa enega same-ga po nekrivem obsoditi; a pri tem slucaji si bo vendar marsikedo mislil, da so cloveske ko2e prevec po ceni. — Po Trstu je mnogo ponarejenih bankovcev po gld. 1, ponarejeni so prav dobro s fotografijo; jpozna se jih najlaze po Seriji: nX. p. 15* ali „Y. y. 34." Naj pazijo naSi kmetje in trgovci, ki hodijo v Trst prodajati blago na denar, katerega prejmejo. Imenitnega miljonarja morilca ^Tourville8, katerega proces je iuteresiral ves svet, dobite na Gori-sko; preselil se bode iz Bolzaue v Gradisko, kder bode prebival 18 let. Obsojen jc bil na smrt, a Cesar ga je pomilostil in najvisa sodnija ga je na to obsodila na 18 let jece. vojaskih novincev za 1. 1878. — Tudi ogersfce-mu zboru je predMla vlada nafcrt postave, po katerem bi dolo6be sedanje vojaSke postave v veljavi ostale do konca-1. 187,9. Delegacijam, katere so pri§le 5. t. m, sbu-paj, predlo2i se skupni proradun. Ce ne bodo iniele fiasa obravnavati ga, bode vlada tirjalaza tri mesece 25 inilijonov kredita. Vitez Sehmerling, ki je dozdaj predse-doval avstr. delegaciji, odlozil je svoj mandat. Nekda mu sedanji dualizem ni6 kaj ne 4opada. Nam tudi ne. Ker nameravajo Hrvatje izstopiti 125 oger-skega zbora, koji prezira vse njih pravice in zahteve, *ugajo jim Madjari zdirektnimi volitvami. DeMni zbor is ter ski je skUcanna 37. decembra. llazgovarjal se bode in sklepal 0 ne-kem posojilu z dezelno garancijo. lluski 6asniki razpravyajo vpraSanje ?a-rad rairovnih pogojev po konfiani vojni. Pogoji, katere bi imela Buska uze zdaj pravico Btaviti, so po mnenji BGolosa« naslednji: 1. vravnanje osode kristijanov na balkanskem poluotoku; 2. povracilo vojnih stroSkov 3. zavarovanje ruskih bregov na cmem morji pred novimi napadi od strani Turdije ali katere koli druge drzave. Iz Belgrada se poro6a, da je dobil srbski agent v Carigradu nalog zadostenje tirjatizato, ker turski vojaki vedno srbsko mejo skrunijo. Na Francoskem ni zmeSnjav ni konca ni kraja. Zbor 1500 industrijalcev je sklenil Mttc-Malionu adreso poslati, v kuteri ga prosgo, naj se vda Lclji naroda. Hepubllkanska levica v parlamentu se fie vedno bruni dovoliti budget, dokler vlada ne nastopi parlamentarne poti. — BivSi minister Dufaur ho^e posredovati med levico in marfia-lom; po zadnjih poro^ilih iz Pariza je nekoliko nade, da se mu posre&i poravnava. Dircktor prihodnje svetovne razstave vPa-rizu zagotavlja, da bo mogo6e razstavo uze prvega maja odpreti. Folitidni pregled. V dr^avnem zboru se §e vedno vle6e dol-gocasna razprava bankinega statuta; opozicija se le malo oglasa. — V seji 4. decembra je vlada predlozila osnovo postave 0 daljSeni pobiranji davka in pristojbin, in o/alo^bi dr^avnih stroSkov do konca marcija 1878, ob enem je zahte-vala, naj jo zbor pooblasti, izdati 10 miljonov zlate rente, da se pokrije deficit za 1. 1878. Dalje je vlada predlo^ila osnovo postave 0 po-da(jsanji veljave sedanjih dolodeb vojaSke po* state clo konca 1, 1879 in osnovo 0 nabiranji Razne vesti. Slugba uditelja v deLelni gluhoneraici v Gorici je razpisana se 700 gld. (ne kakor smo napecno predzadnjic naznanili se 600 gld.) plaCe in 100 gld. stanovuine. Prosuje naj se podajo dezelnemu odboru v Gorici do 14. t. m. Izpred sodnije. Dne 28. novembra so bile pri c. k. okrozui soiiuiji v Gorici kot sodnemu dvoru I. stopuje sledece obiavnave: I. a. Anton Saksida od Antona, imenovan Brik, iz Saksida, 17 leten, katoliCan, neozenjeti, kmet, ubog, nekaznovan, je bil krivega spoznan nude telesue no* skodbe, ker je 26. avgusta 1.1. ua cesti proti RoijCem pri mostu Cez Vipavo v tepezki, ki je bila nastala med mladenci iz Tabra in Saksida, Jakoba Vodopi-vec-a iz Doruberga se sovrazuiin namenom z zelezoin dvakrat po glavi udaril, tako da je bil Vodopivec na levi strani celahudo ranjen;za to je Saksida obsojen na 2 meseca zapora; b. France Saksida od Antona, imenovan Brik in c. * Andrej Saksida r. Jozefa imenovan Klancarjev, oba iz Saksida, sta bila kriva spoznana prestopka proti telesni varnosti, ker sta zgorej oineujenega V.o-dopivec-a cebala, in za to sta obsojeua prvi na 6, drugi na tri dni zapora. II. a. Ferd. Savli r. Franceta iz St. Petra, L8 leten, katolicau, neozenjen, zasebnik brez lastnega premozenja, uze kazuovan, je bil krivega spoznan, da je 16. septembra t. 1. v krCini Franceta Mervec-a v St. Petru se sovra^nim namenom hudo rami Andreja Komavli-ja iz St. Petra s tern, da ga je b pestjo na zgornjo ustnico udaril; za to je zarad hude teleane poskodbe obsojen na en mesec zapora; b. Andrej Komavli, kateri se je % ravno imeno-vanim &avli-jem boril, je bil krivega spoznan, da je tega pri tej priliki lahko v levi palec vklal in za to zarad prestopka proti telesni varnosti obsojen na 3 dni zapora. ,«/.,.. i- III. Anton Petean r. Jozefa iz Mirna, naseljen v Gorici, 58 leten, katolicau, ozenjen, iniajoft otrOke, eevljar, nekazuovan' ubog, uezmozen pisanja — je due 14. oktobra 1.1. z drugimi bahucal ua dvorisci krftme Jakoba Peteaoa viuhjauskem predmestji; ko jedrug igravec Jozef ValantiC, svojo kroglo potatil in se krogiam pribliial, vzdigniljetudi Petean svojo kroglo in io vrgel pa tako, da je Valantic-a v desno sence raneri. Zato je bil Anton Petcan krivega spoznan zlo-«ina zoper varnost zivljenja ter obsojen na tn tedne zapora. Obravnave pred porotnikiso zaSele 5. t. in. Prvajebila5.in6.t.m.proti Avgustu Komac-u r. An-tona iz Cez-Soce, Mariji vdovi r. Antona Komac-a zo-pet owozeni Velikonja in Mariji Seni Avgusta Komac-a Vojeni Breginc zarad hudodelstva goljubje. Predse-doval ie svetovalec pi. Gironcoli, prisednika: gosp. svetovalca Poljak in Graf, tozitelj: c. k. drzavni pravd-nik gosp. Urbaucic, zagovornik: advokat dr. Licen. Druga obravnava je danes proti Antonu in Jozefa bratoma Silic od Antona iz Gunjac zarad hudodelstva tatvine. Predsednik: g. svetovalec Zen-kovicb, sodnika gg. svetovalca Poljak in Graf, tozitclj c. k. diz. pravdnika namestnik g. Canevari in zago-vorqik advokat dr. Jakopic.0 izidn porottmo prihodnjtc. Sloverija dunajsko slovensko diuStvo vabi na PreSirnov vecer dne 8, decembra v dvorani Kriscit-ke III. Ungargasse 52 ob i/g8 uri zvecer Program 1. Presirnovim cestilcem. 2-, Auton Foerster: „Slava Slo-vencera"; zbor. 3. Venec slovanskih narodnih pesmi; igra na gosii se apremljvanjem glasovira. I. Davorin Jenko: „Dunte vctri4; zbor. 5. France Prasiren: Po-vodnii moi"; dcklaoaacija. 0. Bendl: Ruzinko ma drimej„; zbor. 7. Anton Hajdrih: aNisem Nemec, de-kle lepo1*; fiveterospev. 8. A. C. Vaupotic: „Die Fra-geblume"; poika franchise, za citre sestavil in Nj. ces. kr. preuzvisenosti nadvojvodinji gosp. Mariji Valerji poklonil skladatelj. 9. Dr. Benjamin Ipavk: „I!inja ozivljena"; zbor. 10. Davovin Jenko: „Stnumm*; tenor-solo se spremljevanjem glasovira. 11. France Pre-Siren: „Nova pisaruV; dvogovor. 12. Anton Hajdrih: „Pod oknora"; osmospev. 13. Bria: aOj Banovci"; zbor, Pevovo4ja: gosp. V. Kosovel. DruSvo Edmost v Ajdovifiini vabi k veselici dne 8. t. m. v korist rofiinjskini pogoreJcem. Jako zaniraiv program obsega razae toCke petja, deklaraacij, igre na glasovira in ialoigro „Visoki C.H Zaietekob 6 nri zvacer. Ystopuina 40, sedez 20 novcev. Badoaar-nosti se ne st&vijo meje. Opozorajemo posebno d. cerkvena predstojni-itva na oznanilo slikarja Anthoine-a, kterega tudi list „Ecott priporoca. Slike, ktere smo videli, kaz>jo ga wednega javnega priporocila, tern bolj ker ni v racu-nu drag. Konfiskovana je bila zadnja Stevilka na Dunaji izbajajocega, v slovanskem zmislii uredovanega tednika „Der Ostentt zarad clanfea o zapiranji Rume-dov v Bukovini. List j« pa brez zaplenjenega clauka drugi dan veodar izsel v drugem natisu z opaz-ko, na prvi strani tiskano, da je drzavno pravdni§tvo prvi natis zaplenilo.— Tako smejo delati easnikaiji na Dunaji, v Pragi, v Zagrebu, v Ljubljani in tako smo smeU tudi mi za casa poprej§njega g. drzavnega pravdnika. Zdaj pa ne smemo vec; sedanji drzavni pravdnik ne dovoljuje nikakor, da bi se kak list, ka-terega je zarad kakega posameznega clauka zaplenil, brez istega clanka drugiS natisnil in objavil! Man si boce s tem posebne zasluge pridobiti, da v~tem ozi-ru stroze postopa od dnigih? — Advokat in pravdar. Advokat: AH sfeizro-ifliraeun svojemu dolzniku? Pravdar: Se ve, da sem. Advokat: I kaj ?am je odgovoril? Pravdar: Poslal me je k vsem zlodjem. Advokat: I kaj ste Yi na to storili? Pravdar: Prisel sem naj prej k Vam. — Rumunska kojegiuja Elizabeta je jako blaga in tako odlicno izobrazena gospa, da bi se smel vsak cesarski prestol z njo ponasati. Ona je tudi nemska pesnica; v predzadnji Stevilki nOsteu" smo brali tri nje prav lepe pesni, katere so ne samo dovriene v obliki, ampak razodevajo tudi gorko LuteLe srce plemenite pesnice. Iz njih veje globoka oto^nost po zgubi edinega otroka. — Visoka gospa se je pa tudi z veliko ljubeznijo in pravo navdusenostjo vdala ru~ munski poeziji, katera je kakor vrt, polna najlep§ih, zlahtno diSecih cvetiic. Nje ljubljenca med rumim-Bkimi pesniki sta Aleksandri in Heliade; prvega ime-nuje „svojega Tassa". Knjeginja Elisabeta je nekda prar mnogo najmicnej§ih rumunskih pesni prevela v nem§eino. Tako, pravi ftOstenu, se nam kaze podoba rumunske knjeginje od vseli strani v najkrasnejsem svitu — ona je ve!ikodu§na knjeginja, ljubeznjiva so-pruga, z vsemi prednostmi duha in srca okincana dama. Telefon, tako se zove aparat, s katerim se, kakor pri elektri^nem telegmfu, po dratu glasovi V najvece daljave brzojavljajo. ZnaSel ga je Ameri-kanec Graham Bell, profesor v Salemu (v driavi Mas-sachutets v severni Ameriki). Telefon je prav pri-prosto zlozen. V Ieseno cev je vlozena tanka 2elezna ploScica, za katero se nahaja z dratora obvit magnet. V to cev se govori, zelezna plosSica jame vihteti (tresti), vihtenje preide na magnet, ki je posreduje na dratovod. Ce je na unem kouci dratovoda drug telefon, prenasa se vihtenje z dratovoda na magnet in z magneta na zelezno ploscico, in ce je tarn uho na- stavljeno, sliSi natanfino vse, kar se na nnem konci govori, gode ali poje. Y dunajskem glavnem telegraf-nem uradu so naredili s telefonom uie ve5 skuSenj, ki so se izvrstno obncsle. V Berlinn se je to uze dolgo poprej zgodilo in zdaj je uze napravljena tele-foniina zveza med Bismarkovim gradom v Yarzinu in njegovim uradom v Berlinn, tako da se nemski kan-clcr iz svojega veC nr oddaljenega grada lahko se svojimi uradniki v Berlinu, kedar hoce in kolikor hoCe pogovarja. Ni dvomiti. da se v kratkem povsod na-pravi telefonicna zveza, ker je obCenje po telefonu veliko bolj prileiuo in zanesljivo, kakor po telegrafu. Razjrks. Dne 11. decembra t. I. od 0. do poludne bo na Ualah pri Smurtncm javna drazba, na ka-teri se odda podvzetje novc eeste od Smarten-skega pokopali^'a da (itmjat*. I»«io je razdeljono v 8 koscv; oddajo se posamezui fcusi, ali pa vsi skupaj. Klicna cena znasa skupaj 3180 gld. Delo mora biti v 5 mesecih koiifano. Podvzet-niki polozijo 5% varseine. Xatantne pogojc in naert pregleda lahko vsukdo pri podpisanem. Cestni odbor Goriske okolico v Podgori dne 1. itecembra 1877 Amlrej Kocjaiicit- nacclnik. Ha Kranjskem, 2 >ele>niski postaji oil Ljubljane, je na prodaj lepa lilia % % soba-mi, kletjo, hlevom, lepim vertom in njivo za 2400 1. 1200 f. so koj i»la{aT 1200 f. ostaiie lehko vet* let iiitabuliranih po 6%. Hiia je prav pi'ipi'avna za kupiijo, stacuno in go-stilno in je v kaj lepeni kraju kder jezdaj obilno (lelalcev, tetlaj ilokaj kupeije. Kaj ved se pozvd pri uredniStvu lista »SoC*a.a Slikar Anton Anthoine izdelnje novo slike za cerkve, oltarje, ban-dere i. t. Tudi popravlja stare take slike in sicer po naj nizji ceni. 8 tan nje v via Giardino §t. 77. OKLIC! Bobrodelni bazar na Dunaji prodaja o priliki rasko-turske vojske nasledn© refi, ki naj se o bozicnih praznikih v nobeni druzini ne pogre-gajo. Cena je neverjetno nizka. Za ft gold. 7ft kr* a* v. a»be se nasledne rcci: 1 majhen eleganten gla-sovir, na kterem decki in deklice igrati zamorejo naj lepse komade. 1 tako imenovan Wurstel-Theater, ˇ prvem dejanji peklens^ek juda vzame. 25 krasnih dekoracij za bozicno drevo. 25 srefi za bozicno drevo. 25 krasnih svecnikov, r ktere se svece na boisiS-no drevo stavljo. 1 kinezki Mandarin, ki 14 kozolcer prebrne. 1 lepo obleceno puneko, ki je vpletenem koieku, Be Tozi, ypije in ae giblje. 1 perzijansk praznicen voz, kterega koza pelju. 1 benesko ognjisee, s po-sebnim pritiskom se po-kaze olaran knjeziv. 1 Simpans ilna pijurn ubvaruji; prt'ii drt«ko ali diirfjo. .S t«) k I f ii i <• a s t a rte 40 « I •!. .'{. Dor*irh'<*vo olje iz kitovih jet»*r (StokfiSovo o!j«) iz ll*T>f»'R-a na Norvi-skfrn. Stt>kb>nii-a ntam; 70 AA„ naravno bflo iz Ajufu-a 1 gld. 4. Krepilna t«kof*ina za konje. Ozdravlja slubont in /;«ti-klinc na pi. Anatcrinova voda m ustsi in /(>l»«< znajd»-I A. Fran-tmu J«- ("udovito dobra za Hrmzcriji' zob, hladi bolfnno, %usira htumt'.ek*; kr*-j>i fflju-Ui in ohrani priji'ttut uxta. •S te k 11- ni «• a Htunr »JO ^)»kih mnt-hi>vt WitkelniMvega raja za V-irttfitj*? krvi. Koristno naznanilo precast. duhovs6ini. * Tuvarna za ixdrlovanje vomU'iuIi svec, lastnina Alojzija Hadcr-ja v tiorici, ki je bila odlikovana s<'* sroberno svetiujo in Castnim diploiunm pri svetovni razstavi v Parizu l(;ta 1855, na Dunaji lcta 1H7IJ, ravno tako pri razstavah v (Jorici, Mona-kovem iu Trstu l«ta 1H71, priporuni svoje svrce h cistc^a voska od fiebtd, ki se ne kidajo in no oni'sna/ijo altarja. (lorijo, mirno, se no kidujo in se pocasi povzijejo. I'riporofujem toraj precastiti dtihov-scini, naj se ne daja inotiti po drugih pro-dajab'ih, ki prodajajo svefic, naraesane z drugimi tvarinami, kakorsne svcCe so po cerkvenih postavah prepovedane. CenajimjeS gl. OS kr. kilo nujboljSe prve vrste, 2 „ 33 „ „ druge vrste. Tla^uje se ob koncu leta, ali pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se precej plaLa. Baden lastnik. Alojzij mmm^ w od$o?orai wednik; ANTO|f FABIJAHI. — tiskar: BOJUH0 t Qorici Oznanilo. Podpisani ima zalogo vo§6enih s?e6 iz tovarne za sveie g. Alojzij a Bailer-ja t Ooriei. Sve6e iz te tovarne so bile odli- |j kovane se sreberao svetinjo in 6astnim di- ' plomom na svetovni razstavi v Parizu leta 1S55 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah y Gorici, Monakovem in y 1 Trstu leta 1871. Te sveLe imajo prednost, da so iz &i- |j stega voska od 6ebel, pa proste vsake druge tvarine, so zboljsane, da se ve6 ne kidajo in ne onesnalijo altarja, kakor poprej. Cena tern sveLam je 2 gl. 68 sld. kilo najboljSe prve verste, % 8 33 „ druge verste. Placuje se ob koncu leta. PreLastita dubovsCina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drugih prodajaleev, ki prodajajo sveSe, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedaiiimi tvarinami. V Kanali ima zalogo STEFAN KHALJ, bandar.