krst. Poštnina plačnim ▼ gotovini. I. izdaja. 11_____ Ptihjtft Din f—- Izhaja »sak dan zjutraj ra zvon r ponedeljkih in dnevih po praznikih Posamezna Številka Din 1’—. lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—,za tujino SO-—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-09 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne vraCa u> o. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24. tel. 29-GO. V Celju: Slomškov trg 4. Po?! ček. ra!5.! Ljubljana 15.(521. St 43 Ljubljana, sobota, dne 21. februarja 1931 Leto II. Admiral Aznar, predsednik nove španske vlade. Priljubljenost naše kraljice Atene, 20. februarja. 1. »Elefteron Vima« pri-nnHiijo povodom vesti, da je zbolela nasa kraljica Marija: Bolest jugoslovanske kraljice je izzvala iskreno sožalje vsega grškega javnega mnenja. Na vsak na(vin iskreno želimo, da bi vzvišena bolnica, ki je ena izmed najsimpatičnejšili kraljic na svetu — vzor žene in matere — da bi čimprej popolnoma ozdravila. Volilna zmaga delavske stranke London, 20. februarja. AA. Pri nadomestnih volitvah v Eastislingtonu je bila izvoljena kandidatinja delavske stranke Leah Manning z 10.591 glasovi. Nova MacDonaldova zmaga London, 20. februarja. AA. Spodnji dom je snoči z 245 glasovi proti 242 odklonil predlog konservativcev, da naj so fond za podpore brezposelnim zviša 8amo za 10 na mesto za 20 milijonov funtov. Nova izjava dr. Wirtha o položaju v Nemčiji Berlin, 20. februarja, d. V proračunskem od-boru državnega zbora je govoril danes državni notranji minister dr. VVirth o komunistični propagandi in izjavil, da ministrstvo posveča pozornost ne samo levičarskemu, temveč tudi desničarskemu radikalizmu. V ministrstvu zbirajo vse gradivo. Organizatorno se je zgodilo vse, kar se je dalo napraviti, da se ta radikalizem pobija. Pravijo, da je v nemških deželah državljanska vojua pred vrati. Teinu nasproti izjavlja minister: Državljanske vojno ni pred vrati, pač se dogajajo tu in tam kaki .pretepi, ki se lahko raztegnejo tudi na ves okraj, vendar pa se taki nemiri lahko zatro samo s policijskimi sredstvi. Tako državna vlada kot pruska vlada se ne bosta niti eno samo minuto obotavljali, da storita vse, kar je potrebno. — Sicer smo pa laliko mnenja, da je neki višek radikalnega vala že dosežen. Pred očmi pa moramo imeti, da prvemu valu sledi drugi in da ni nič kaj težko v sedanji gospodarski stiski varati ljudstvo in ga izkoristiti za politične namene. Končno je izjavil minister, da je vlada natančno poučena o namerah narodnih socialistov, ker so v njihovih vrstah tisti, ki vlado obveščajo. Sporazum med vlado in liberalci na Romunskem Bukarešta, 20. februarja, n. »Adeverul« prinaša kot veliko politično senzacijo vest, da jc med na-rodno-kmetsko in med liberalno stranko prišlo do sporazuma v vprašanju sestave koncentracijske vlade To naj bi bil kabinet sodelovanja obeh teh najmočnejših romunskih strank. Avstrijski parlament za splošno vojaško obveznost Dunaj, 20. februarja, d. Avstrijski narodni svet je danes v drugem čitanju sprejel proračun za prihodnje proračunsko leto. Glasovanjo ee je izvršilo gladko. Pri poglavju: vojska sta bila stavljena dva predloga, prvi od Velenem-cev, drugi pa od Kmečke zveze. Velenemški predlog, ki je zahteval, da se vsem vojaškim osebam odvzame aktivna in pasivna volilna Pravica, je bil odklonjen. Soglasno pa je bil sprejet predlog poslanca kmetske zveze Deva t.va, s katerim se vlada poziva, naj stori kora ke, da doseže pristanek signatarnih sil st. ger-mainske mirovne pogodbe za uvedbo zakonitih brambnih organizacij na temelju splošne brambne dolžnosti in po vzorcu miličnega si stetna. Atentat v nemškem parlamentu Berlin, 20. februarja. AA. Danes popoldne ob ?• je neki starejši gospod udrl v državni zbor in odda) brez vsakega vzroka na demokratskega poslanca Kuelza dva strela. Policija je dognala, da je atentator slaboumen. Pomorska pogajanja med Francijo in Anglijo Angleški pomorski strokovnjak Craigie o koncilijaninosii Francije - Francija pristopi k trojnemu pomorskemu paktu - Osamljena Italija London, 20. februarja, n. Po povratku iz Pariza v London je britanski pomorski strokovnjak Craigie predložil podrobno poročilo o rezultatu svojih pogovorov ministrskemu predsedniku Mac Donaldu. Tukajšnji uradni krogi so izvedeli, da so pariški razgovori za določitev tonaže francoskega vojnega brodovja napredovali. Francija si je izgovorila nekatere rezerve. Ni znano, na kaj se te rezerve nanašajo. Vsekakor pa je Francija pripravljena ugodili Veliki Britaniji glede tonaže svojega vojnega brodovja, kolikor je to mogoče. Francija, kot vse kaže, tonaže svojega bro-dorja ne bo povišala nad 650.000 ton, to da to le pod pogojem, da se na sličen način zaveže tudi Italija. To je Craigieju podrobno obrazložil francoski pomorski strokovnjak Massigli. Ta strokovnjak je Craigieju izročil obsežen referat o francoskem vojnem brodovju po kategorijah. Francija si namerava zgraditi na vsak način toliko brodovja, kolikor je nujno potrebno, da brani svoje interese. Craigie je obvestil britansko vlado, da je francosko stališča opravičeno in da je v svojih pariških razgovorih dobil vtis, da jo Francija sila koncilijantna glede pomorske razorožitve in ureditve odnošajev med svojim ter britanskim in italijanskim voj nim brodovjein. Craigievi razgovori v Pa rizu so bili preliminarni. Craigie se bo lunalu spet vrnil v Pariz ter nadaljeval in zaključil svoje razgovore. Rezultate teh razgovorov bodo uredili v formalnem sporazumu mod Anglijo in Francijo. Ta sporazum bo med drugim vseboval tudi zaščitno klavzulo, kakršna že velja za trojni pomorski pakt. Kakor znano, so postavili to zaščitno klavzulo radi tega, da se v resnici ohrani pomorsko ravnotežje in da se prepreči eventualno tekmovanje v pomorskem oboroževanju, ki bi ga mogli med seboj pričeli Francija in Italija. V slučaju, da Francija res uredi svoje pomorske odnošaje z Veliko Britanijo, ne bo nobene ovire več za njen pristop k trojnemu paktu. Zaščitna klavzula bi osta- la v veljavi edinole zaradi eventualne opasnosti s strani Italije. Vsekakor pa hi pristop Francije k trojnemu paktu pomenil izolacijo Italije. Zaradi tega britanski uradni krogi silijo vlado, da se sporazume v tem pogledu s Francijo, ker so prepričani, da Italija ne bo hotela ostati izolirana, in da bo prisiljena, da tudi ona pokaže več koncilijantnosti ter tako omogoči, da se njeni odnošaji s Francijo kompromisno uredijo in da se končno trojni pakt razširi na vseh pet velikih pomorskih sil. Rim, 20. februarja. AA. Italijansko časopisje ostro napada francosko vlado, ker je povišala mornariški proračun za tri milijarde frankov. »Popolo dTtalia«, ki je v tesnih stikih z italijanskim zunanjim ministrstvom, pravi, da Italija troši polovico manj za svoje nove vojne ladje kot Francija, ki da trajno krši locarnsko pogodbo in angleško načelo, da mora biti angleško vojno brodovje talco močno, kakor vojni brodovji dveh največjih pomorskih velesil v Evropi. Konsolidacija v nemški notranji politiki Briiningova zmaga nad ekstremisti - Pokopane nade liitlerovcev - Popolen preobrat v notranji politiki Berlin, sredi februarja. (Od našega dopisnika). Nad vsako pričakovanje je dosegla Biiinniiigova vlada v nemškem državnem zboru vulikci iu silno pomembno zmago: obstrukcija Hitlerjevih narodnih socialistov in Hugeubergorili nemških nacionalistov proti državnemu proračunu jo bila zlomljena, proračun je biil z veliko večino sprejet in daljši mirni razvoj razprav v državnem zboru je zagotovljen z reformo poslovnika. To pomeni gotovo važen preobrat v nemški notranji politiki, ki preseneča toliko bolj, ker je bilo že prevladalo mnenje, da bo treba proračun zagotoviti z diktatorskim paragrafom 48. nemške ustave, ki se sklada s § 14. staroavstrijskega absolutizma. Za proračun so glasovali: centrom, državna stranka (bivša demokratska), nemška ljudska, bavarska ljudska, deloma gospodarska in socia-listiška stranka. Proti pa so glasovali: hitler-jevci, luigenbergovci in nekatere manjše skupine na desnici. Razlika med današnjim in predvolilnim položajem je velika. Takrat se je opiral Briinning na srednje stranice, torej na centrom, državno stranko, nemško in bavarsko ljudsko stranko, gospodarsko stranko, dočim so stali socialisti v ostri opoziciji, kajti vlada se je močno nagibala na desno. V živem spominu politikov je dejstvo, Itako se je pomalo drobila vodilna stranka desnice — nemški naoionalci. Bila je druga največja stranka nemškega državnega zbora, ali cepila se je in cepila, dokler mi prišla na žalostno — tretjino. Vsi ubežniki so se oddaljevali Čedalje bolj od Hugenberga in se družili s sredino ter se bližati Biiinniugu. Vladni krogi so to izkoriščali in odpadnika Čedalje bolj vlekli na se. Tudi predsednik Hindenburg je rad gledal razkol Huggenbergovega tabora in begunstvo njegovih ljudi od opozicije v vladni tabor. Tako se je tiho in mirno ustvarjala nova večina sredine in zmerne desnice ob izključitvi Hitlerovcev, Huggenberga, komunistov in — socialistov. Tailc je bil položaj pred jesenskimi volitvami, ko je državni kancolar upal, da volitve pot rde ta razvoj. Ali doživel je veliko razočaranje. Iz volilnega boja so se vrnili zmagovalci — Hitler, srednje stranke so bile zdeoimovane in še bolj begunske skupine od Hugenberga na sredino. Vsa Briinningova kombinacija o bodoči večini je 'padla v vodo in na obnebju se je kazalo strašilo — Hitlerjeve diktature. Toda Briinning ni izgubil glave in ni pobegnil s pozornice, kakor je Hitler upal. Briinning je spoznal svoje hibo in je v pravem času obrnil zastavo. Ker ni odstopil, se niso mogli polastiti vlade bitlerovci. Skušnje, ki jih je imel s to stranko etostravagantov, mu niso dopuščale niti kompromisa s bitlerovci, za katerimi so se poganjali nekateri pristaši ljudske in gospodarske stranke. Dr. Briinning si je izvolil drugo in po razmerah edino pravo pot: zatekel se je po pomoč k socialnim demokratom, ki jih sprva ni hotel imeti v vladni večini. Prej še je pretrgal stike s skrapo desnico ter je odklonil vse divje notranje, gospodarske in posebno zunanje načrte njihovih radikalnih glav. Zato so mcgl.i socialisti pripomoči Briinningu, kajti zdaj ni več šlo za Briinningovo vlado, marveč za veliko več: šlo jv za parlamentarizem, za republiko, za demokracijo — tudi se je pokazala ofenziva proti delavstvu in njegovim mezdam, hi lu je bila Briinningova vlada neprimerno ugodnejša nego vlada Hitlerjeva, ki bi bila popolnoma pod komando veleindustrije. Iu tako je prišlo do zgodovinskih dogodkov v nemškem državnem zboru, da je Briinning do- bil zares ogromno ve&rao nad združeno opozicijo hitlerovcev, huggenbergovcev in komunistov, ia tako združil veliko demokratiško in republikansko stranko z levico — s socialno demokracijo. Ker se je tej veliki večini posrečilo vsiliti v parlamentu nov poostren poslovnik, je vsaka nevarna obstrukcija izključena, sabotaža ekstremistov nemogoča (zato so bitlerovci iz parlamenta kar pobegnili) in po dolgi dobi neuspehov je mogoče govoriti o ugodnem preobratu v nemški notranji politiki, ki ne ostane brez vpliva niti na zunanjo politiko te velike države Kdo je finansiral D’ Annunzia na Reki Osebe, ki so izmikale orožje iz državnih skladišč, oproščene pred fašistovskim sodiščem — Kako si je D’ Annunzio prisvojil 2,000.000 lir državnej?a denarja Rim, 20. februarja. 11. D’ 11. D unzijeva ekspedicija in njegovo večmesečno vladanje na Reki so dali povod tudi nekaterim aferam, ki so jih deloma tudi formalno rešila italijanska sodišča. Tako se je vršil še pred kratkim proces zaradi nasilnega odvzetja streliva in hrane, ki jo je prevažal parnik »Cogne«. Ta parnik je pomotoma sprejel na krov nekaj D’Annunzlje-vih zaupnikov, ki so kapetana prisilili, da je pristal na Reki, kjer so D’Annunzijevi pristaši hrano in strelivo zaplenili. Sodišče je D’Annunzijeve pristaše oprostilo, češ da niso postopaji kot pomorski roparji nego kot veliki patrijotje. Te dni so objavili v fašistovskem tisku v obliki junaške legende drugo afero, ki pa ni imela svojega epiloga pred sodiščem, ker po mnenju fašistovskega tiska danes ni potrebno, da se take afere >iz junaških časov« spravljajo pred sodišče. Fašistovski tisk obsoja takratno vlado, češ da se je formalno upirala D'Annunzijevemu podjetju. »Gazzetta del Popolo« poroča, kako jc prišla svota 2,000.000 državnega denarja, ki je bii namenjen italijanski vojski v Albaniji v roke IVAnnuiizija. Junak te afere je bil Attilio Ferraris, ki je bil takrat rezervni poročnik. V decembru leta 1919. je on redno služil v četah, ki so bile v Albaniji. Takrat je vrhovno poveljstvo poslalo tem četam hrano in večjo količino denarja. V Albanijo so bili sporočili, da je provi-jant in denar že v Tarantu. Iz Albanije so poslali v Taranto Ferrarisa in kapetana Melleja, da prevzameta denar in hrano Ko sta prišla pa v Taranto, so se oglasili pri Ferrarisu trije D’Annunzijevi častniki in sporočili, da primanjkuje D’Annunziju in njegovim pristašem denarja in hrane. Ferraris in Melle sta se dala takoj navdušiti za naklep. Ko je parnik zapustil luko, so najprej napadli oba karabinerja, ki sla stražila zaklad in ju razorožili, potem so pa tudi nju navdušili za avanturo. Tudi kapetan je vedel, da denar ni namenjen D’Annunziju in mesto da bi krenil na pot proti Albaniji, je parnik krenil proti severu na Reko, kjer so ga triumfalno sprejeli. D’Annunzio je objel Ferrarisa in mu sporočil, da ga je rešil. Prevzel je denar in Ferrarisu, ko se je vrnil nazaj, izročil to-le potrdilo: »Da bi mogel plačati svoje vojaštvo, ki trpi pomanjkanje, sem rekvi-riral 2,000.000 lir, ki sta bila zaupana poročniku Ferrarisu. On je izvršil svojo dolžnost kot čuvar tega denarja in kot vojak, a se premoči ni mogel ubraniti iu je denar izročil meni. D'Annunzio.« Zanimivo je, da niti takrat in ne kasneje nihče ni Ferrarisu očital njegovega postopanja. Tudi takrat so v Italiji priznavali in upoštevali takšna potrdila. Odhod g. Piacentinija iz Sofije Sofija, 20. februarja. AA. Odpoklicani italijanski poslanik Piacentini je odpotoval v Italijo. Na postaji so se od njega poslovili predsednik vlade, ministri, člani diplomatskega zbora in zastopnik italijanske kolonije. Predsednik vlade in ministri so se italijanskemu poslaniku zahvalili za delo, ki ga je opravil za zbližanje med Bolgarsko in Italijo. Originalno občinsko posojilo Essen. 20 februarja. A A. Nenehoma naraščajoča gospodarska kriza je prisilila občinsko upravo Essen, da najame originalno posojilo za kritje mestnega deficita. Uprava predlaga namreč. naj bi mesto najelo pri svojih uradnikih, nameščencih in delavcih posojilo na ta način, da si pridrži neke odstotke njihovih prejemkov, jih obrestuje po običajni obrestni meri in jih kasneje vrne. Za posojilo te vrste pa je še potreben pritrdilni sklep držuvne vlade. Deklaracija nove španske vlade Dan parlamentarnih volitev v njej ni določen - Različno presojanje položaja ko oboroženo premirje. Veliko nezadovoljstvo je vzbudilo v javnosti tudi dejstvo, da so v vladi same stare politične osebnosti, Madrid, 20. februarja. A A. Razen izrazito konservativnih in monarhističnih časopisov so listi hladno sprejeli novo špansko vlado in njen program, ki je sestavljen zelo nejasno. Vlada v svoji izjavi poudarja, da ne bo trpela nemirov, ter ne navaja časa pokrajinskih, občinskih ter parlamentarnih volitev, ki jih je obljubila. Vladna izjava naglaša nadalje važnost stabilizacije španske valute in potrebo po strogem varčevanju. Sestava nove španske vlade je imela za posledico precejšen dvig pezete na inozemskih borzah. Monarhistično časopisje meni, da je to znak mednarodnega zaupanja v novo špansko vlado. Opozicijonalno časopisje se zaradi stroge cenzure po večini vzdržuje vsakih komentarjev ter obžaluje, da novi kabinet ni, proti vsakemu pričakovanju, proglasil amnestije. Sedanji položaj v Španiji je neka- ki ne pomenijo prav za prav ničesar. Politični krogi menijo, da bodo nastale v Španiji v nekaj mesecih velike težkoče in komplikacije. Madrid, 20. februarja. A A. Med demonstracijami, ki so bile zanj in proti kralju, je bilo več oseb ranjenih. Med poškodovanimi je tudi sin bivšega diktatorja Primo de Rivere, ki so ga republikanski manife-stantje napadli in težko raniU. Madrid, 20. februarja. AA. Guverner »panske narodne banke je podal ostavko. Pari«, 20. februarja. A A. Sem je prispel iz Bruslja katalonski revolucijonarni voditelj polkovnik Macia. Namerava se vrniti v Barcelono. Iz Pariza je odpotoval tudi major Franco, najbrže v Španijo. Avstrija pripravlja znatno zvišanje carin Večje zvišanje, nego so pričakovali največji pesimisti Lažniv sporazum Z velikim pompom razglašajo listi ma-kedonstvujuščih, da je bil dosežen popolen sporazum med obema na smrt 9prtima taboroma makedonstvujuščih in da bo odslej vladala med njimi najlepša harmonija in popolna sloga. Tudi tuji tisk, zlasti nemški in italijanski, se je potrudil, da ta dogodek čim preje in čim bolj intenzivno oznani svojim bralcem in pohvali makedonstvu-jušče, da je vendar enkrat zmagala med njimi politična razsodnost. Vse pa kaže, da je ta pohvala bolgarskega in tujega tiska mnogo prezgodnja, ker pobližje pogledano je ta tako hvaljeni sporazum vse prej ko sporazum, temveč mnogo bolj podoben prav ordinamemu izsiljevanju. Ta sporazum, ki sta ga podpisala voditelj oficijehie skupine makedonstvujuščdh neskrupulozni Vanča Mihajlov in voditelj protogerovcev Pop Hristov, se je namreč izvršil na ta način, da je Vanče Mihajlov čisto navadno Pop Hristova ugrabil in ga potem prisilil k podpisu sporazuma. Špijo-nažna afera poročnika Andrejeva je več ko dovolj dokazala, da 9e Vanča Mihajlov na takšne ugrabitve dobro razume; neusmiljeno mučenje poročnika pa je tudi vsemu svetu pokazalo, da znajo Vanča Mihajlov in njegovi oprodi izsiliti vsako priznanje. Del bolgarske javnosti, zlasti oni, ki noče imeti nič skupnega z razbojniškim delom makedonstvujuščih, pa tudi dobro ve, zakaj je Vanče Mihajlov potreboval ta navidezni eporazum s protogerovci. Je sicer res, da je dejanska moč Vanče Mihajlova tako velika, da more sredi Sofije ob belem dnevu dati ustreliti kogarkoli, ali teh umorov je bilo v zadnjem času že tako mnogo, da se je pričela buniti celo ona Sofija, ki sioer simpatizira z makedonstvujusčimi. Na drugi strani pa so pričeli tudi protogerovci vračati milo za drago in če bolgarske oblasti niso kaznovale mihajlovističnih atentatov, tudi niso mogli kaznovati protogerovskih. Stvar je postala tem bolj nerodna, ker ljudje že niso vedeli, kako se naj obnašajo. Če so poslušali mihajloviste, potem so bili v nevarnosti, da jih ubijejo protogerovci, če pa so poslušali te, so tvegali, da jih doleti smrtna obsodba Vanče Mihajlova. Zato je verjetno, da se je sofijska javnost oddahnila, ko je čita la o sklon jen ©m sporazumu. Drugo vprašanje pa je, če bo sofijska javnost tudi verovala v ta sporazum. Tako-le namreč računa Vanče Mihajlov: Sedaj, ko je sklenjen in podpisan sporazum — vseeno na kakšen način je prišlo do njega — med obema taboroma makedon-stvujuščih, bo javnost smatrala vsakega bodočega atentatorja na ljudi njegove skupine kot navadnega racsbojnika, ki moti mir h? krši narodno disciplino. Tako si upa Vanče Mihajlov zasiguirati simpatije javnosti, obenem pa svoje ljudi obvarovati pred atentati iz drugega tabora. Ker pa je sedaj vsa oblast itak v njegovih rokah in je ta oblast po sklenjenem sporazumu priznana tudi od bivših nasprotnikov, bo mogel sedaj uničevati svoje nasprotnike še bolj nemoteno, ker bo mogel nastopati z avtoriteto celotne makedonske organizacije. Ta račun je sicer sila premeten ali vendar ne dovoli, da bi držal. Kajti na eni strani bodo protogerovci vsled lažnega sporazuma morda za kratko dobo prenehali z atentati, zaito pa se bo njih jeza še bolj zagrizla v siroe, ker so bili po vsem silovitem preganjanju še najnesramnejše osleparjeni. Druga bolgarska javnost pa, ki od Stam-bolijskijevega umora sploh ne simpatizira i makedonstvujuščimi, bo še bolj okrepila svoj odpor, ko vidi, kakšnih sredstev se poslužujejo mak edonst v 11 jušč i celo proti lastnim rojakom. Od Miihajlova izsiljeni sporazum ni samo lažniv, temveč sloni tudi na čisto napačni podlagi. Oficijelni cilj tega sporazuma je, da se s slogo med makedonstvujuščimi okrepi gibanje proti naši državi. Večina bolgarskega naroda pa je že davno spoznala, da jo to gibanje sicer v korist neki tuji državi, ne pa tudi bolgarskemu narodu. Stam-bolijski je zato s to politiko v tujem interesu čisto prelomil in zato je postal žrtev grozovitosti makedonstvujuščih. Kmečki narod pa je kljub vsemu preganjanju ostal zvest Sta mibol i jakemu in njegovi politiki in kdor se je tej politiki izneveril, ta je bil med kmetskimi množicami nemogoč. To so okusili vsi, ki jih je pridobil Vanče IVShaj-lov zn sebe in postali takoj za kmečko ljudstvo politični mrtveci. Gnil je zato od Vanče Mihajlova izsiljeni sporazum in držal bo šele tisti, ki ga bo »ankcijoniral bolgarski kmet. A sporazum za tuj račun take sankcije ne bo doživel. Dunaj, 20. februarja, d. Vlada je na današnji seji glavnega odbora predložila peto carinsko novelo, ki naj bi izšla kot nared-ba. Ta novela naj bi bila osnova za tekoča trgovinska pogajanja. Novela obsega celo vr3to agrarnih proizvodov, dalje različne tekstilne proizvode, papir, usnje, čevlje, steklo, železo, kovinsko blago, stroje, aparate in kemikalije. Novela zahteva veliko večje zvišanje carine, nego so pričakovali najhujši pesimisti. Najvažnejše zvišanje carin na agra: .e proizvode se nanaša na žito in na živino. Avtonomne ostanejo postavke za carino na žito 8 6 zlatimi kronami, t. j. nespremenjeno napram dosedanji tarifi; pač pa je v opombi določeno, da vlada lahko pobira k carini na pšenico, rž, ječmen in ove3 še dodatno carino, kadar bi bilo potrebno, da prepreči padec cen tega ali onega žita, če bi ta padec o-grožal obstoj pridelovanja žita in to ne samo začasno. Višina gibljive dodatne carine se določi vsakokrat posebej z na- Beograd, 20. februarja. 1. Ekspert naše delegacije na jugoslovansko-roinunski konferenci za ureditev vodnega režima g. Ne-šič, beograjski župan, se je snoči vrnil iz Bukarešte v Beograd. G. Nešič je kot ekspert za hidrotehnična vprašanja opravil svoje delo in se udeležil 19 sej. Ostali del naše delegacije, ki jo vodi šef odseka pri zunanjem ministrstvu g. Pantič, pa je že ostal v Bukarešti in sedaj skupno z romunskimi zastopniki redigira sporazum speci-jalne narave. Romunsko delegacijo na tej konferenci je vodil minister Concescu. Naša in romunska delegacija sta se docela redbo zvezne vlade, ki potrebuje samo pristanka glavnega odbora. Ta dodatna carina pride v poštev tudi za slad in moko in bi znašala, kakor se čuje, od 4—16 zlatih kron. Avtonomna carina na živino se bo najmanj podvojila, in sicer: za klavno živino od 15 na 30, za delavno in plemensko živino od 75 na 150, za mlado živino od 45 na 90, za teleta od 8 na 18, za ovce in koze od 2 na 4, za jagnjeta in kozličke in polovice na 1 zlato krono. S tem se carina na živino prilagodi avtonomni nemški carini. Carina na perutnino se za živo perutnino zviša od 12 na 20 zlatih kron, na mrtvo od 25 na 40, za sveža jajca se carina zviša od 40 na 250 zlatih kron. Carina na meso se po tarifni postavki 96 a, 2 zviša od 36 na 70 zlatih kron, konserve govejega mesa od 50 na 100, druge mesne konserve od 120 na 160 zlatih kron. Nova carina se uvede tudi na strojno obdelano posteljno perje. strinjali pri vseh vprašanjih, ki so se nanašala na generalno konvencijo med Romunijo in našo državo. S to konvencijo bodo urejena vsa vprašanja, ki se nanašajo na režim voda in rek, preko katerih gre meja med obema sosedama. Ostala so še nerešena nekateri specijalna vprašanja in baš glede teh se sedaj pogajajo. Rešili jih bodo .3 specijalnimi sporazumi, tako n. pr. s sporazumom o obmejnih vodnih zadrugah itd. Vse kaže, da bo tako generalna konvencija kot ostali specijalni sporazumi v najkrajšem času nele podpisani, ampak tudi ratificirani. Odlikovanja Beograd, 20. februarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za zgradbe podpisal uk-iz 0 odlikovanju inženjerjev, nadzornikov potov in cestarjev, ki so se v toku leta 1930 odlikovali z vestnostjo in energičnim delom za vzdrževanje cest. Odlikovani so bili pri poedinih banovinah ali po en inženjer, nadzornik potov lili cestar. Tako je odlikovan z redom Belega orla V. stopnje tehnični svetnik v Novem mestu Alfred Walter. Z zlato kolajno za redno službo so bili odlikovani trije nadzorniki potov, s srebrno kolajno pa trije cestarji. Tramvaj od šiške do Št. Vida Beograd, 20. februarja. 1. Nocoj je odpotoval V Ljubljano ljubljanski podžupan prof. Jare, ki je skupno z dr. Fettiehom in inž. Žcnkom, ravnateljem maloželezniške družbe interveniral pri merodajnih oblastih, da bi odobrile poročilo komisije odnosno elaborat za zgradnjo tramvajske proge od Šiške do št. Vida v širini 4 m. To gradnjo bi morali čimprej začeti. Pristojne oblasti 60 ob-'jubilfv sežnega predavanju »Nevarnosti v pubertetni dobi. če spolna vzgoja ni bila pravilna«. Predavatelj je žel tudi za ta del predavanja splošno odobravanje. Zveza Dravske banovine z morjem Vozni red , po katerem se skrajša in nazaj Ljubljana, 20. februarja. Nocoj je pomočnik direktorja drž. železnice inž. Klmlič nadaljeval v Ljubljanskem dvoru svoje zanimivo predavanje o zvezi Dravske banovine z m or j etn. Razpravljal je v prvem delu svojih izvajanj predvsem o tehničnih težkočah pri izvedbi projekta zveze Kočevja s sušaško progo. Prva težkoča je globoko vrezana dolina Kolpe med dolenjskimi železnicami in sušaSko progo, ki je proti zapadu do 500 m globoka, pri Vinici pa komaj 20 m, široka pa med Brodom—Mora-vicaml in Cabarjem do 10 km, d očim je od Broda—Mora vic do Vinice zelo ozka. Problem je bil, kako to dolino prekoračiti: ali na kakem ožjem meril u z visokim mostom ali pa da se gre v široki dolini do dna doline in z nizkim mostom čez Kolpo. Merodajni so bili tudi načini priključka nove proge k sušaški progi. Edino pripravna za priključek je postaja Srbske Mora vice, v drugi vrsti Delnice, medtem ko je mimolaznica Brod—■ Moravice popolnoma neporabna. Druga težleoča je zelo plazovit svet v dolini Kolpe v njenem širokem delu. Ta svet izkjuouje gradbo proge na pobočjih, ker obstoji nevarnost usadov na progi, v predorih pa je pričakovati velik pritisk, ki bi gradnjo otežkočil in jo podražil. Svarilen primer imamo na obstoječi sušaški progi med Brodom— Mornvicami in Delnicami, ki leži v takem plazovitem terenu in T.ahifeva letno ogromne zneske za popravo in vzdrževanje. Tretja težleoča je bližina državne meje, ki ne dopušča, da se žetezn. proga gradi preblizu nje. V drugem delu svojih izvajanj je predavatelj vožnja iz Ljubljane do Sušaka za 10 ur razpravljal s tem, kako so vse oko!nosii in študije dovedle ministrstvo prometa do zaključka, da ustreza najbolj proga Kočevje—Staritrg—Vrbovško, ki je biila uzakonjena že leta 1922. Ta proga se izogiba vseh težkoč glede globoke doline, slabega terena in bližine meje, ima pa še to prednost, da omogoča kratko in dobro zvezo na Črnomelj, ki bi skupaj že z zasigurano zvezo Št. Janž—Sevnica omogočila tudii novo pot k Maribora na Sušak. Javnost bo nedvomno zanimalo, kako zelo bi se skrajšala vožnja iz Ljubljane na Sušak na progi Kočevje—Stari trg—Vrbovško, ako bi se podaljšali sedanji brzovlaiki št. 1, 5, 4 in 2 z Jesenic preko Ljubljano na Sušak in nazaj. Pričujoči vozni red nam to kaj nazorno prikazuje, s čimer pa seveda še ni rečeno, da bi vlaki zares tako vozili. Št. 1 5 Postaje 4 2 904 19-36 prihod Ljubljana 8 44 20-20 9 34 20-06 odhod Ljubljana 8 05 19-40 1001 20-33 Grosuplje 7-39 19-14 10-57 21-2» Ribnica 652 18-27 11-19 21-51 Kočevje 634 1809 11.55 22-27 Stari trg 5-49 17-24 12-55 23-27 Srbske Moravice 5'00 16-85 13-46 24-18 Delnice 4-10 15-46 14-44 1-16 Plaze 3 07 14-42 15-26 1-58 prihod Sušak odhod 2-02 13-87 Od Ljubljane do Sušaka bi potrebovali komaj 5 ur in 52 minul. Danes absolvirumo to pot Sele v 11 urah. Nazaj s Sušaka v Ljubljano bi potrebovali 6 ur in 3 minute. Profit bi tedaj znašal v vsaki smeri 5 ur! Napram obstoječi progi čez Novo mesto—Karlovec je nova proga čez Vrbovško krajša za 106 krni Častni večer dr. Žižka Ljubljana, 20 februarja. V četrtek zvečer je priredil JZSS Častni večer g. dr. Cirilu Žižku, ininistcrijalnemu svetniku in načelniku ministrstva, v znak priznanja za njegove zasluge na športnem in tujsko-prometnem polju. JZSS mu je podelil zlat znak, najvišje priznanje saveza. Intimna in skromna prireditev se je vršila v Beli dvorani hotela Union, katere so se udeležili podban dr. Pirkmajer, župan dr. Pue, načelnik trgovinskega oddelka banske uprave dr. Marn, polkovnik Ožcgovič kot zastopnik vojske, konzul dr. Dular, tajnik TOI dr. Ples, zastopnik sokolske župe starosta Sokola II. dr. Šubic, predstavniki JZSS in raznih športnih klubov in organizacij. Večer je počastila tudi prijateljica našega naroda angležinja miss Copeland. Pozdravni večer je otvoril predsednik JZSS dr. Pirc, ki je v svojem govoru izrazil priznanje dr. Žižku na polju športa. Dr. Žižek je bil oni, ki je takoj po vojni položil temelje ideji organizacije splošne Športne zveze, bil je eden prvih propagatorjev smuškega športa. V dobi 10 lef je stal dr. Žižek savezu zvesto ob strani in mu nudil vsestransko podporo in pomoč. Skratka pospeševal je športno udejstvovanje v Jugoslaviji. Za te in mnoge druge zasluge mu je izročil predsednik dr. Pirc zlat savezni znak. Odlikovanec dr. Žižek se je nato v lepem govoru zahvalil za odlikovanje povdarjajoč, da je storil samo to, kar je bilo v njegovi moči. Veseli ga, da športna ideja zmaguje in da se smučarstvo tako naglo širi ne samo v Sloveniji, temveč v vseh krajih Jugoslavije. Nato so pozdravili slavljenca banski svetnik dr. Marn, mestni župan dr. Dinko Puc, ki je slavljencu osebno čestital. V imenu Sokolsstva je čestital slavljencu br. dr. Šubic, ki je povdarjal, da je sokolstvo prevzelo v svoj program smučarstvo, kar so nedavno pokazale smuške tekme gorenjskega sokolstva v Kranju. V imenu SK Ilirije je v daljšem nagovoru čestital odlikovancu kot članu SK Ilirije predsednik dr. Dulur. V inienu vojske je čestital polkovnik Ožegovič, ki je povdarjal velike zasluge dr. Žižka za smučarstvo v naši vojski. Dalje so čestitali za TS Skalo Janko Ravnik, za SPD dr. Tominšek, za smuški tub Ljubljana g. Ante Gnidovec in končno je miss Copelandova poklonila dr. Žižku svojo propagandno angleško knjigo o lepotah našah planin. Slavljenec dr. Žižek se je še enkrat zahvalil vsem, nakar je bil oficijelni del proslave zaključen ter se je nato razvil prijeten družabni večer. Cerknica Husi je za nami. Spet je /.a eno leto v kraju, pust namreč! V Cerknici smo ga še precej veselo obhajali. Uvoil v pustno veselje je kila Sokolova muškerada na pustno nedeljo zvečer v Sokolskem domu. Udeležba na maškerudi je bila še precej velika. Najlepša maska je bila ga. Carncluttijeva in jc zato prejela prvo nagrado. — Višek veselja pa je bil na obu pustna praznika, to jc v torek in sredo. V torek so imele maškare svojo »ohcet«, v sredo so pa po starih običajih pokopali na mostu preljuhljencga pustu. Nenavaden pojav. V noči od torka na sredo se je nad Cerknico vso noč bliskalo. Do polnoči se je bliskalo neznatno, po polnoči pa zelo svetlo, tako kot v poletnem času. Bliskalo se je kar eden za drugim. Cuid a; Homan 6 »Svobodno kretanje v dominu mi je tako po godu, da bi hotela, da bi ves svet bil ena sama veselica z maskami,« je rekla mala grofica; pri tem je koketno uprla oči v Farnmora, ki je imel veliko srečo pri nežnem spolu, dasi je trdil, da mu niso ženske nič inari. »Kaj pa je svet drugega kakor to, kar si vi želite? Povejte mi koga, ki hodi okrog brez krinke?« je odgovoril in se polagoma prerival skozi vrvečo množico viso-korodnih gostov, medtem ko se je iz daljave razlegala godba do sem in so nebfojne luči obsevale sijajne obleke povabljencev. »Zare9, kdo neki bi bil brez krinke? Se lord Cecil Farnmor-e, dasi pravi, da je sovražnik žensk in istočasno ljubimkuje z damami,« mu je nenadoma zašepetal na uho neki glas. »Kdo je to govoril, lord Cecil?« je vprašala grofica, ki se je čutila nekoliko zadeta zaradi nepričakovanega napada. »Kaj vem? Toda zdi se, da je neka dama;« oziral se je, da bi videl, kdo je bila oseba, ki ga je spoznala vkljub maski. Blizu tam je stal bel, z zlatimi čebelami obšiti domino. »Imenitno! Dama je bila kajpak. Gospod bi mene nagovoril, ne vas,« je rekla gospa de Chautal in rahlo udarila s pahljačo svojega spremljevalca. Bila je ljubosumna na belega domina, za katerim je Farnmor obračal oči; ljubosumje pa se je stopnjevalo v jezo, ko se ji je Farnmor spretno izmaknil, jo prepustil Bellosu in v vijugastih črtah sledil belemu dominu. Zelo ga je zanimalo zvedeti, kdo je bila oseba, ki ga je prepoznala pod masko. Pokimala mu je z glavo, kakor da mu je hotela reči, da je spoznala njegovo namero, nato ga je z veseljem vodila v vijugah po dvoranah; zdaj se je pojavila sredi množice blizu njega, zdaj mu je zopet izginila izpred oči, tako da je ni mogel doiti. Končno ga je ta lov naveličal in že je hotel obstati, ko je videl, da je gneča zastavila dominu pot. Zato je pospešil korak in posrečilo se mu je dohiteti damo v Flora paviljonu, nekakšnem zimskem vrtu, kjer so še mogli gostje Louize pl. Luilhiersove izprehajati med žuborečimi vodometi in palmovim drevjem. »Tudi če sem sovražnik žensk, lepa gospa, vendar vam sledim,« je zašepetal Farnmor maski, »in sicer zato, da bi zvedel, kdo ima tako bistro oko, da me je prepoznal v tej preobleki.« Ona je takoj njega spoznala, toda on si je zaman prizadeval, da bi njo prepoznal. »Motite se,« je odvrnila maska, od katere je videl samo smejoče se oči in mladostno brado, »sam sebe varate, mylord, zakaj vi me zasledujete samo zato, ker sem se vam umikala«. Njen glas se mu je zdel znan, toda če si je še tako prizadeval, se ni mogel spomniti, kje in od koga ga je slišal. »Ali sva prijatelja?« je prekinil masko. »Morda — morda tudi sovražnika,« je odgovorila. »Saj veste, da je oko sovraštva po vsem širnem svetu močnejše kakor oko prijateljstva in ljubezni. Kako sle na primer ugnali kneza Mihaela? Pač tako, da ste računali na najmočnejšo človeško strast, na maščevanje?« »Za vraga! Gotovo je čarovnica ali jasnovidka,« je pomislil Farnmor presenečen. Svoje politične zadeve je države v strogi tajnosti. Kdo jih je izdal temu belemu dominu? Edina ženska, ki je morala utegniti razkriti tajno, je bila princesinja Luvvine; toda princesinja je bila rjavolasa rmenolična sardinska hčerka, a mala bradica le maske je bila bela kakor pri najbolj nežnih plavolaskah. »Ali ste mislili, da so vaše državne tajnosti nerazrešljive, lord Cecil?« je naglo zašepetala in jasne oči so se ji lesketale od škodoželjnega veselja. »Tedaj ne poznate vohunskih darov žensk. Me smo najboljši detektivi sveta — žal pa ne moremo molčati. Me smo tako ponosne na ukradene orehe, da jih tremo ob belem dnevu.« »Karamba, gospa,« se je zasmejal Farnmor in ji pogledal v lesketajoče se oči. »Sem mnenja, da se hudo moti, kdor splošno trdi, da ženske ne znate čuvati nobene tajnosti. Če le hočete, morete svoje tajnosti prav dobro očuvati vse življenje; le drugih tajnosti rade prenašate okrog*« Pri teh besedah ni imel nikake zahrbtne misli; vendar pa je pogled lepega domina za trenutek nekoliko potemnel; toda koj nato se je dama zopet veselo zasmejala in nadaljevala: f^e^dipczvl/eziz J V praznično obleko je odet naš divni Bohinj in z navdušenjem pozdravlja številne goste, tuje in domače, ki so prihiteli na našo zimskošportno olimpijado, ki se je danes pričela pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in vse kraljevske vlade. Obenem s prebivalstvom Bohinja pa pozdravlja udeležence bohinjske olimpijade tudi vse prebivalstvo Jugoslavije in zlasti Slovenije, kjer se vrši olimpijada. Posebno pa pozdravljamo vse tuje goste Norvežane, Čehoslovake in Avstrijce, ker so s svojim prihodom dvignili pomen naše olimpijade in ji dali mednarodno veljavo. Še posebej pa jih pozdravljamo, ker so s svojim prihodom izrekli tudi najlepše priznanje našim zimskim športnikom in sploh našemu zimskemu športu. Zato jim bodi poleg našega iskrenega pozdrava izrečena tudi naša iskrena zahvala. Enako prisrčen pozdrav pa tudi našim zimskim športnikom. V kratkem času so udomačili pri nas zimski šport, ki je gotovo med najlepšimi in najbolj zdravimi športi. V sled njih idealnega dela stalno narašča armada naših vedno uspešnejših zimskih športnikov in prepričani smo, da bo vedno boljšo kvaliteto našega zimskega športa dokazala tudi bohinjska olimpijada. Nov napredek pomenijo za nas bohinjske tekme in zato še posebej iskren pozdrav vsem, ki so ta napredek omogočili. To tembolj, ker ta napredek najjasnejše dokazuje, da naš narod tudi na polju telesne vzgoje koraka vštric z najnaprednejšimi narodi. Veseli smo bohinjskih tekem, ponosni na našo zimskošportno olimpijado in zato vsem njenim udeležencem iskren pozdrav z željo, da bi jim ostali, bohinjski dnevi v najlepšem spominu! Celje Razglas kr. banske uprave o pocenitvi mešanega umetnega gnojila za travnike je nabit na deski mestnega načelstva in se nanj opozarjajo vsi interesenti. * Smrtna kosa. 17. t. m. je na Spodnji Hudinji 58 umrl 60-letni tesar Podjaveršek Gregor. * Zahvala. Zimsko-sportni odsek SPD v Celju se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri medklubski slalom-tekmi pri Celjski koči. Zlasti pa se iskreno zahvaljuje Mrkonjičevemu ste-gu skavtov v Celju, ki je tako nesebično in požrtvovalno opravljal rediteljsko službo. * Posebni vlak za smuško tekmo v Bohinju. Zimsko-sportni odsek SPD v Celju opozarja svoje člane in prijatelje zimskega športa v Celju in Savinjski dolini, da je osebnemu vlaku, ki odhaja v soboto ponoči iz Maribora ob 21'50 priključenih nekaj posebnih vagonov za smučarje. Ta vlak pride v Celje ob 23-^7 in vozi do Zidanega mosta, kjer se bodo smučarski vagoni priključili posebnemu vlaku iz Zagreba, ki nato zapelje direktno v Bohinj, kamor pride ob 8. zjutraj. Povratek zvečer z istim vlakom. Udeleženci naj kupijo v Celju cel vozni listek, ki ga ob prihodu v Bohinj naj ne oddajo, ker opravičuje za povratno vožnjo, če se lastnik listka izkaže s potrdilom »Put-nika« ali JZSS, da je tekmi prisostvoval. * Lovski ples. Danes teden bo v vseh prostorih Narodnega doina velik Lovski ples. * Lov na, sulce podaljšan. Ribarsko društvo v Celju objavlja, da je letos podaljšalo lov na sulce do vključno 28. februarja. * Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 22. do 31. januarja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 4; Škrlatica v ineslu 1, v okolici 1; davica v mestu 1, v okolici 2; šen v okolici 1. * Nova klavnična tarifa. Kr. banska uprava je potrdila nove pristojbine za mestno klavnico. Za klanje in ogled se plača za 1 govedo Din 48, za 1 konja Din 48, za 1 tele Din 18, za 1 prašiča pod 00 kg Din 20, nad (30 kg Din 25, za 1 ovco, kozo, jagnje, kozlička ali prašička Din 8: izvozničarjem se od teli pristojbin lahko popusti 50 odstotkov. Za uvoženo zaklano živino ter za meso v komadih in slanino se plača za 1 kg Din 0-50. Za uporabo velike tehtnice se plača Din 2 50. Za potrdila se plača Din 10. Za veliko hladilnico se plača leton Din 4000, za malo hladilnico Din 3000, za hladilnico za konjsko meso Din 2400, za hladilnico za osoljeno'meso Din 2000. Istočasno je stopil v veljavo novi red za klavnico, tako zlasti glede delovnega časa, oddaje klavnic, kazenskih določb itd., na kar se interesenti opozarjajo. * Dražba v mestnem gostiln. Mestna občina bo prodala ves iz mestnega gozda v Pečovniku iz redčenj smrekovih sestojin pridobljen smrekov stavbni les. Dražba bo 2. marca ob 0. uri pri Gabrovskem mostu nad ribjim vališčem v Pejovniku, oziroma na sstarem placiK ob Svetniški cesti. Novo mesto Občni zbor Kola jngosl. sester se vrši v soboto 21. t. m. zvečer v mali dvorani Sokolskega .lomna. Na dnevnem redu so poročila odbora; revizorjev in volitev novih odbornic. Lutkovo gledališče. Tiifcajšnjii Sokol si je nalet hvalevredno natogo, us.tvairi.ti našimi matč- l-romi prebrisanega Gašperčka, ki jih bo po svoje razveseljeval in zabaval. Profesor Krajec jim s fuikajSnjiiin osnovnošolskim učiteiljst voin pripravlja sladke urce im jih bo prihodnji teden ■unije!no iznenada]. Pa tudi odrasla pridejo pri uašperoku na svotj račun. Za enkrat samo to. Jz ®ravsfee banovine d Napredovanje v sodni službi. V tretjo skupino I. kategorije sta pomaknjena dr. Mastnak Lavo in Strausser Vinico, sodnik apelaoijskega sodišča v Ljubljani. d Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 13. z dne 21. februarja 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o popisu prebivalstva, pol.' ‘delskih gospodarstev in živine na dan 31. marca. 1931.; Zakon o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni služiji; Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o redu »Jugoslovanska krona?; Razglas o popravku § 11. pravilnika o ustanovitvi, sestavi in upravljanju gradbenih fondov javnih bolnic Dravske banovine; Popravek datuma nekaterih objav glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.; Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. d Zastopniki zasavskih občin pri gospodu banu. Včeraj so se zglasili pri gospodu banu dr. Drago Marušiču zastopniki zasavskih občin, in sicer ljubljanski župan*g. dr. Dinfco Puc, litijski župan g. Hinko Lebinger, zagorski župan g. Grčar in ravnatelj ing. Loskot, občinska svetovalca gg. Vinko Pavlin in Roš iz Trbovelj, g. Berdajs in župan Grabner iz st. Lalnperta, župan Medved iz sv. Jurja pod Kumom, župan g. Pograjc in Borišek iz Polšnika ter župan g. Poljanec in Ravnikar jz Radeč. Zastopniki občin so gospodu banu podrobno obrazložili ogromen gospodarski in tujsko-prometni pomen nove zasavske ceste. Nova cesth bi bila le nekaka podlaga za veliko moderno asfaltirano cesto, ki naj bi se čimpreje zgradila od državne meje, ki bi vezala Maribor, Zagreb in Beograd, ker le na ta način se bo naše gospodarstvo in tujski promet uspešno dvignil. Gospod ban je deputacijo zasavskih občin ljubeznivo sprejel ter obljubil vso pomoč. Zato je upati, da bo prvotni načrt za gradnjo zasavske ceste vendarle v doglednem času prodrl, s čemer bi se omilila tudi naraščajoča brezposelnost, ki se v zadnjem času tudi v industrij, revirjih množi. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398 d Na avtomobilni progi Brežice—Novo mesto bo od 20. t. m. dalije odhajal avtomobil iz Novega mesta cb 12.00 in prihajal v Brežice, kolodvor ob 13*55, kjer ima ob 14-05 priključek na I vlak proti Ljubljani in Mariboru. Z 20. t. m. se spremeni tudi vozni red na progi Mestinje— Sv. Peter pod Sv. gorami tako, da bo avtomobil odhajal iz Sv. Petra pod Sv. gorami ob 11'55 in prihajal v Mestinje ob 13-50. S to spremembo ima avtomobil v Mestinju ob 14-02 zvezo na vlak proti Mariboru in Ljubljani. d Preklic dražbe lova. Za četrtek 26. t. m. razpisana dražba lova občine Polhovgradec se do nadaljinega odgodi. d Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani. Pevski tečaj za meša,ni zbor se vrši 21. in 22. februarja. Pričetek 21. ob 20. uri v Glasbeni Matici, turneja je pred durmi. Nihče naj ne izostane. — Odbor. d Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. uri v Ljubljani 764-5, termometer 2.2, mirno, oblačnost 10. Zjutraj je deževalo (do 7. ure 13 mm). V Mariboru je kazal barometer 763 3, termometer 1, mirno, megleno, najvdčja temperatura je bila v Ljubljani 3-16, najnižja 1, v Mariboru 0, v Mostaru 7, v Zagrebu 1, v Beogradu 5, v Sarajevu 5, v Skoplju —1 In v Splitu 12. Ejiihljana Sobota, 21. februarja 1931., Eleonora. Pravoslavni: 8. februarja, S. Sava, P. a, s. Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski c. in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. ¥ ■ Otvoritev 1]. prosvetno - organizatoričnega tečaja Zveze kmetskih fantov in deklet*. V ponedeljek, 23. t. m. prične »Zveza kmetskih fantov in deklet« svoj drugi prosvetno-organizato-rični tečaj, ki se ga bode udeleževalo nad 50 kmet. fantov i« cele Drav. banovine. V vzgojnem oziru in kar se tiče same izobrazbe kmetske mladine je ta tečaj za kmetsko mladino tehtnega pomena, bodisi v smislu narodnega gospodarstva, bodisi v smislu zavednosti kmetskega stanu. A ne samo to; tudi kar se tiče upoštevanja tesnejše vezi med kmetsko mladino in inteligenco je neprecenljive važnosti. Že prvi »Zvezni« tečaj je jasno in dovolj močno pokazal, da so taki tečaji prepotrebni za našo kmetsko mladino, vsled tega si je »Zveza« nadela nalogo, da jih priredi čimveč, čim boljših; a tudi upa, da bo našla med javnostjo odziva in razumevanja. Otvoritev sama se vrši v po- Jz dvugih bemevin Veliko neurje nad Jadranom Iz Šibenika poročajo, da jc divjalo nad Jadranskim morjem v sredo in četrtek in deloma tudi včeraj veliko neurje. Pihal je južni veter in padal je silovit dež. Zaradi neurja so prispeli parniki v pristanišča z veliko zamudo. Manjše ladje in čolni se pa sploh niso upali na odprto morje. Iz vasi Petrčen so javili, da so našli v sredo v Zadarskcm kanalu prevrnjeno ribiško ladjo, poleg katere je plavalo truplo utopljenega mornarja. Vse kaže, da je prišel tudi mornarjev tovariš, ki je bil z njim na ladji, ob življenje. Njegovo truplo so valovi odnesli na odprto morje. Doslej ga ribiči še niso našli. V veliki nevarnosti je bila tudi še neka druga ladja v bližini Šibenika, kateri je pa pravočasno prišel na pomoč brod šibeniške pristaniške komande in jo rešil. V četrtek se je neurje poleglo, vendar je morje bilo še v petek zjutraj močno razburkano. Zverinska detomorilka V sredo je našla neka mimoidoča ženska v Sarajevu za državno bolnico tik za mrtvašnico v živi meji trupelce nekega novorojenčka. O strašni najdbi je tako obvestila policijo. Policijska komisija je res našla na označenem mestu mrd dvema grmoma truplo komaj dva ali tri dni starega otroka, ki je bilo strašno razmesarjeno. Neznana detomorilka je novorojenčku z ostrim nožem odrezala nogo in ga tako po vsem telesu razmesarila, da ni bilo mogoče ugotoviti spola umorjenega deteta. Odrezane noge niso našli nikjer v bližini. Truplo so odpeljali v prosekturo državne bolnice, policija je pa takoj uvedla strogo preiskavo, da izsledi zverinsko mater in njene morebitne pomagače. Izdala je tudi na meščanstvo oklic, naj ji pomaga v preiskavi in ovadi, četudi anonimno, vsako osebo, ki bi se zdela sumljiva in v zvezi s tem strašnim umorom. b Usoda sirote. Iz Sošic poročajo, da je 4. t. m. odšel neki Marko Poljak iz Sopata v Dravsko banovino s trebuhom za kruhom Ker ga pa ni bilo nazaj in tudi ženi Pavli ni sporočil, kje je, se je Pavla napotila preko Gore v Slovenijo, da bi moža poiskala. Ker ga ni našla, se je vrnila, toda spotoma je omagala na Planini. Vlekla se je po kolenih še kakih 20 korakov, nato je pa od onemoglosti umrla. Njena hči Mara je poslala nekega Buriča, naj gre po mater. Ta jo je našel rta cesti mrtvo. Moža Marka pa doslej še niso našli in kakor vse kaže, je tu li on našel žalostno smrt v snežnih zametih, ki so tedaj divjali tam okoli, ko se je napotil z doma. b Misterijozna grozilna pisma. V Nišu so do-oivale v zadnjem času razne ugledne osebnosti grozilna pisma, v katerih se jim je grozilo s smrtjo, ako do gotovega čaša ne plačajo visokih vsot denarja. Nepoznani odjiošiljatelji niso bili prav nič skromni, zahtevali so vsote kar po 50 do 250.000 Din. V pismih so grozili, da bodo imeli opravka z nekim znanim hajdukom, ki ne pozna nobene milosti, ako ne plačajo zahtevanega denarja. Policija je iz pisem spoznala, da gre za dobro organizirano družbo, ki je v zadnjem času izvršila v Nišu mnogo prevar. Posrečilo se ji je zaslediti vodjo v o%abi nekega Obrada Deniča iz bližnje vasi Gornja Vrežina. Denič je bil že večkrat predkaznovan zaradi tatvine in se je sedaj vrgel ne mnogo bolj plodonosen posel. V svojem zagovoru je dejal, da je pisal pisma, ker se mu ni ljubilo več pohajkovanje. Do denarja je hotel priti, da bi mogel pričeti nov posel. Na policiji je izdal vse svoje pomagače, ki- jih je policija še istega dne aretirala. t) Nepojasnjen umor. V bližini Čakovca so našli nedavno umorjenega Ivana Žalega iz Lipe v dolnjelendavskem srezu. Orožniki so aretira- li več osumljencev, toda vsem se je posrečilo dokazati alibi. Le Rudolf Krištovič iz Čakovca je ostal v preiskovalnem zaporu do četrtka. Ta dan so pa tudi njega izpustili. Tako je ostal umor nepojasnjen. b Razneslo ga je. V Mostaru slavijo muslimanski prazrtik bajram. Ob tej priliki streljajo z možnarji, kakor je to tudi pri nas navada cb svečanostih. 20-letni Alija Školjie je nabijal možnar in ga prižgal. Ker se pa netilna cev ni vnela, je stopil k možnarju v trenotku, ko je smodnik eksplodiral. Mladeniča je raztrgalo sko-ro v kosce. 1) Krvoločno dejanje sobnega slikarja. Prad dvenii tedni je napadel v Zagrebu v Martičev! ulici sobni slikar Zimbrek 141etno hči gostilničarja Ivko Vrljan. Krvoločnež ji je zadejil 10 sunkov z nožem in jo sinrtnonevarno ranil. Nesrečna žrtev je včeraj podlegla poškodbam. •Deklico policija sploh ni mogla zaslišati o vzrokih dejanja, ker so zdravniki radi njenega težkega stanja to prepovedali. Zdravniki so poskušali s transfuzijo krvi, katero je dal prostovoljno na razpolago neki zagrebški detektiv. Vsa umetnost zdravnikov pa je bila zastonj. b Ljubavna tragedija v Ražnju. Srbsko mestece Raženj je dobilo v kratkem času 2 senzaciji. Še ni dobro minil dnevni razgovor o skrivnostnih kopalcih zaklada, že je dobilo mesto novo senzacijo. V sredo zjutraj se je odigrala krvava tragedija. Žandarmerijski kaplar Sreten Marlinovič je dvakrat streljal s puško na neko dekle Zorko Stamenkovič, nato pa je ubil sebe. Tragedija je izvala povsem mestu veliko senzacijo. Mrtvi Marti novic je bil v službi zelo vesten in sploh na glasu kot izredno dober družabnik in kot tak pri Vseh priljubljen. Zaljubil se je v Zorko in se je z njo po-gostoma shajal. Razkril ji je svojo ljubezen in ji obetal, da jo bo vzel za ženo, toda Zorka se je vedla napram njemu precej odklonilno. Vedela je, da se kot žandarmerijski kaplar ne sme poročiti. V zadnjem času je bil Marlinovič izredno pobit, od svojih prijateljev je slišal, da ga Zorka ne mara. Usodnega dne bi se moral zadnjič sestati s svojo ljubljenko. V razgovoru mu je najbrže odkrito povedala svoje stališče, kar je Martinovima spravilo v obup in je izvršil grozno dejanje. Zorko so prepeljali težko ranjeno < niško bolnico nedeljek, 23. t. m, ob 14. uri v sejni dvorani ZKD v II. nadstropju Kazine, Kongresni trg 1. Odbor »Zveze« vljudno vabi vse, ki jim je vzgoja in napredek kmetske mladine pri srcu, k otvoritvi tečaja, da se na ta način ustvarijo tesnejša spoznanja drug drugega: kmeta in in-teligenta. Otvoritve se udeleže tudi zastopniki bratske čehoslovaške kmetske mladine, in naša^ dolžnost je, da tudi nje, ki so nam stali v težkih dneh ob strani in za nas manifestirali, ob tej priliki naj toplejše pozdravimo. H 0 nevarnostih osnutka novega zakona o so-eijalnein zavarovanju predava v torek 24. t. m. ob 20. uri v dv.orani restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti poddArektoir Pokojninskega zavoda dir. Janko V ran Si 5. Predavanje priredi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev. ■ V »Soči« bo predaval danes v salonu pri Levu naš rojak, izredni prof. univerze g.dr. Milko Kos o zgodovinsko znanstveni terni, ki se glasi: »Kdaj in kako smo prišli na Kras in Sočo«. Vabljeni rojaki, Sočani in prijatelji ter sploh vsi, ki se za to zgodovinsko temo zanimate! Pričetek ob pol 21. uri. Vstop vsem prost ■ šentjakobski gledališki oder ponovi danes 21. in v nedeljo 22. t. m., vsakokrat ob 20.15 vel e zabavno komedijo: »Exteimporale«, ki je doživela pni primijeri tako lep uspeh. Zasedba Ista ko pri pr etnij eri. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v trgovini g. Miloša Kairničnika na Starem trgu. ■ Hudožcstveniki pridejo! To je oni del Moskovskega umetniškega gledališča, ki je pod vodstvom znamenitega ruskega igralca Pavlova in umetnice Grečeve. Gostovali bodo v našem gledališč" dvakrat, in sicer v petek 27. t. m. z Gogoljevim Revizorjem, v soboto 28. t. m. pa z Belo Gardo, katero je napisal Bulgakov. To delo se prvič izvaja v Ljubljani. Hudožestv. niki so vedno dobrodošli gosti zaradi svoje visoke umetniške igre in prepričani smo, da je uprava le ustregla gledališki publiki, ko jih je tudi v letošnji sezoni povabila na gostovanje. Vstopnice se že dobe pri dnevni blagajni v operi. " °''!)rta nož >n dan so groba vrata. Umrli so Karlin. Karol, 76 let star, bivši hlapec, Vidovdanska cesta 9; Kajin Jurij, 76 let star, občinski ubožec, Vidovdanska c. 9; Kalšek Manja, 59 let stara, kuharica, Nunska ulica 3 in Mihelčič Cecilija, 80 let stara, občinjka uboga, Vidovdanska c. 9. V ljubljanskih bolnicah so umrli: Stare Ivana, 58 let stara, poljska dninarica, Skaručeta; Kopač Josip, 72 let star, pro-sjak, nestalnega bivališča; Konstantin Franc, 26 let star, klepar, pom., Moste; Boltezar Ivan! 21 let, delavec, Črna vas 3; Seršen Janez, pol' ure star, sin posestnika, Potok pri Kamniku; Podjed Primož, 54 let star, rudar v p., Vače pri Litiji; Krese Jožef, 8 let star, sin pošt. zvaniC., Zvezdarska ul. 1. ■ Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola igra v nedeljo 22. t. m. pravlimo igro »Sneguil-čic«« v 3. dejanjih, v Narodnem Dounu (vhod z Bleiweisove ceste). Začetek točno ob 4. uri poldne. ■ Koncert ge. Pavle Lovšetove. Naša najboljša koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova priredi v petek 6. marca samostojen koncert. Na sporedu bodo koncertne pesmi in pa operne arije iz svetovnih literatur. Podrobnosti in natančen spored javimo. Koncert se bo vršil v Filharmonični dvorani. ■ Bitka v Florjanski ulici. V K. gostilni v Florjanski utici so se včeraj popoldne sporekli in nato tudi stepli vinski bratci. V pretepa je bil ranjen 671etni K. Ivan, brezposelni delavec, stanujoč na Tržaški cesti. Zatekel se je s hudimi poškodbami na glavi in na nosu v bol-, nico, židano razpoložen, čeprav mu je kri curkoma lila iz nosa. Prosil je za sprejem in bil je tudi sprejet. Dejal je, da žrtvuje narodno kri ter da se je boril s komunisti, ■ Nesreča v šolskem drevoredu. V Šolskem drevoredu je spodrsnilo postrežnici Avsec Marjeti, stanujoči na Dunajski cesti 12, da je padla in si poškodovala levo roko. ■ Žepna ura ukradena. Trgovskemu sl’igi Hojniku Konradu, stanujočemu na Šmartinski cesti 10, je bila ukradena srebrna žepna ara z zlatim obročem in rožnat.i.m številnilcom, vratna 500 Din. Uro je imel v žepu suknjiča, ' ’ ga je. obesil na obešalnik dvoriščne terase. ■ Tatvina kolesa. Izpred gostilne Miloša Vladimirja v Aškerčevi ulici je bilo ukradeno kolo, vredno 1800 Din, last . *ča Franca. Kolo je bilo zaklenjeno in opremljeno s sesalko. ■ Vlom v Fraiv’;r,'nnski ,;ci. V Frančiškanski ulici je bilo vi o ni. „ -> v podstrešno shrambo Valenta Vere in ukraden kovček t< dva para gorskih čevljev v vrednosti 600 Din. ■ Vlom v avtogiražo. V Igriški ulici 11, je bilo vlomljeno na dvorišču v .vtogaražo, last družbe »Lux«, in ukraden električ ' likalnik, oblic še več predmetov v vrednosti 610 Din. Poslovodja družbe g. Barkov je izpovedal, da se je moral tat že v zgodnjih večernih urah skriti n- dvorišču, ker so bila glavna dvoriščna v^a zjutraj zaklenjena. Dvoriščna vrata zvečer ob 20. in zjutraj ob 6. zapira in odpira hišni lastnik siv Litija Težko je obolela tukajšnja gostilničarka »Na fiošti« gospa Avdieeva. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Te dni je minulo ze 10 let, odkar je prevzel po pokojnem notarju Luka Sveteu izpraznjeno notarsko pisarno g. dr. K revi Josip. Vrlemu starosti tuk. Sokola toplo čestitamo, želeč, rta nam ostane se nedosledno dobo let v naši sredini. Gledališka prireditev. V nedeljo 22. t. m. priredi mladinski odsek društva »Narodni dom« v Šmartnem oh 15. uri popoldne mladinsko igro »Sirota Jerica*. BES Aleksander Hudovernik 70 lesnik Ljubljana, 20. februarja. Aleksander Hudovernik, notar, predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda in predsednik notarske zbornice praznuje danes svojo sedemdesetletnico. Jubilant iz one dobe, ko se je boril Se narod za najpriniitivnejše pravice, je stail vedno na braniku narodne obrambe. Njegovo delovanje je bilo tiho, smotraio in polno najlepSih uspe-hov. ltojen je bil v Stični na Dolenjskem 21. februarja 1801 kot Siin sodnega uradnika. Gimnazijo je dovršil v Novem mestu leta 1878 in pravne študije na Dunaju leta 1882. Poslal je notar, prvo mesto je imel v Kranjski gori, potem v Kostanjevci in od leta 1904 službuje v Ljubljani. Kot vnet Girilmetodar je bil voljen leta 1006 v družbin odbor, kjer se mu je poverilo mesto glavnega blagajnika. To funkcijo je odbržal do septembra 1926. V cela dobi 20 let si je pridobil kot blagajnik C. M. družbe neprecenljivih zasilug za Družbo, vsled česar je bil na veliki skupščini v Rogaški Slatini voljen za častnega {lana Ciril Metodove družbe. Po smrti veleza-skižnega družbinega predsednika g. Andreja Senekoviča je bil jubilant voljen dne 17. oktobra 1926 na njegovo mesto. Kot odličen jurist si je stekel veliko zaslug za svoj stan, radi česar ga je vodila notarska »fbonnica leta 1919 svojim predsednikom, ter ga * tem za njegova dela najprimernejše odlikovala. — V mlajših letih se je udejstvoval tudi kot pisatelj, zlasti na juridičnem polju, pa tudi v beletristiko je posegel, posebno pomembna je njegova prestava iz ruščine »Tuirgenijeva dela«, ikii jih je priobčil v »Kresu« in »Ljubljanskem Zvonu«. Pridružuejmo se njegovim SeMMccm in jubilantu iskreno čestitamo, želeč mu: Še mnogo let! Jože Škerli — 70 Eerfnik Poljčane, 20. februarja. V četrtek je poteklo 70 let, ko je naš jubilant na Ralu pri Krškem zagledal beli dan. Navzlic temu, da je v svojem dolgem življenju moral zavžiti marsikatero grenko kupo, je možak še čvrst koit le kaj; niti 6 križev bi mu ne prisodili. Do vstopa v vojake je bil kot posestnikov sin doma. Vojaška leta so ga zanesla po svetu. Nazadnje je po od služenju 121etne vojaške, odnosno orožniške službe, stopil kol certifikatist s položajem brzojavnega mojstra v Poljčanah v državno službo ter ostal na tem mestu do leta 1916, ko je po 36-letiih službe stopil v zasluženi pokoj. A že takoj naslednjo Jelo, ga je zadel hud udarec. Vojna vihra mu je ugrabila sina edinca. Ravno se je iašolail za vzvišeni učiteljski po-kilio. A mu ni bito dano izvrševali ga. Pred nekako 6 leti mu je Sla v večnost Se žena ter je tako ostal sam — begunec, kakor se včasih sam imenuje. Begunec tudi radi tega, ker je po ženini smrti prodal tudi svojo hišico z vinogradom (ivse to si je pripravil sam s svojimi pridnimi rokami) češ: Kaj mi bo dom brez žene in otrok!« Toda brez zemlje, na kateri je zrasel, tli mogel zdržati. Zato sd je kupil kmalu za tem že zapuščen vinograd. Danes je ta vinograd eden najlepših in natjvzornejše obdelan. Svoj jubilej je obhajal pri sv. Miklavžu na Boču (624 m). In to ob tem vremenu. Rog ga živi še na mnoga leta! —ank—. Snrard \ snecgu Laško, 20. februarja. V soboto popoldan je šel iz Št. Ruperta k »voji fari v sv. Peter pri Oleščah mežnar Franc Rozman. Zasačila ga je noč — bil je menda tudi malo vinjen — in ker so isto noč razsajali hudi viharji) i,n snežni zameti, je revček onemogel in zmrznil v snegu. Isto noč je zapadel nad pol metra sneg, ki je brupilo popolnoma pokril. Ko so ga domači le pogrešali, so ga šli iskati in v torek, ko je južni sneg osedel. so našli Rozmana v snegu. Rajnki je bil prav priljublejn krnel. Josipina Koblerjeva f Litija, 20. februarja. Komaj pred dobrim tednom je poročal »Jugoslovan« o 90-letnici rojstva g. Josipine Koblerjeve. Tokrat moramo žal poročati, da je 19. t. ni. udano v Bogu preminula. Pokojnica je bila rodom iz hiše Martinkovih iz Litije. Bila je z pokojnim Luka Svetceiu neutrudljiva članica družbe CMD in si je stekla mnogo zaslug na narodnem polju, posebno še v onih težkih časih, ko je bil vsakdo od marljivejših narodnih delavcev »nevaren« t. j. izdajalec ter preganjan. Saj je pa tudi še vsem starejšim občanom znano, kako so preganjali njenega pokojnega moža, sodnega uradnika, in je kljub vsemu neustrašna potovala celo v Gradec z njeno tovarišico Dimnikov® iz Trbovelj in dosegla, da je ostal njen mož do zasluženega pokoja v Litiji. Bila pa je tudi vzor mati in je vzgojila oba sina že vpokojena višja državna uradnika Karola in Pavla ter Martino, vdovo po notarju Gregoriču, v strogo narodnem duhu ter je g. ing. Pavel še sedaj odbornik pri tuk. Sokolu. Vsem iskreno sožalje ob težki izgubi ljubljene mame, pokojnici pa naj bo lahka domača zemlja. Pokojnico bodo danes v soboto popoldne položili k večnemu spanju poleg svojega soproga na litijskem pokopališču. Maribcr m Odlikovanje. Red Jugoslovanske krone pete stopnje je bil izročen včeraj zaslužnemu športnemu delavcu ISSK. Maribora in rezervnemu častniku g. Radovanu Šepeti, trgovcu v Mariboru. Čestitamo! m Sadjarski tečaj. Dvodnevni sadjarski tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja bo dne 2. in 3. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen ter bo trajal oba dneva od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure. Tečaj bo brezplačen. m Občni zbor Olepševalnega in tujskopromet-nega društva. V soboto, dne 28. t. ni. ob 20. uri v_ restavracijskih prostorih Narodnega doma občni zbor Olepševalnega in tujskoprometnega društva v Mariboru s sledečim dnevnim redom: poročita odbora, poročilo preglednikov; volitev dveh računskih preglednikov in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti bo novi občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. m Iz gledališča. Danes zvečer se bo pjvič ponovila Frankova vojna drama »Karol in Ana« za abonente reda B in kupone. Jutri, v nedeljo popoldne bo zabavna burka »Odgodena noč«, zvečer od 20 pa Lebarjeva opereta »Ciganska ljubezen«. Za prihodnje dni pa se pripravlja v Skrbinškov! režiji Nestrojova vesela igra »Utopljenca« in v režiji g. Trbuhoviča na novo Kalmanova ereta »Kneginja čardaša«. m Gostovanje Marija Šimenca. Slavni tenorist g. Marij Šimenc bo gostoval v soboto, dne 28. t. m. v vlogi Janka v Smetanovi komični operi »Prodana nevesta«. m Mestno načelstvo poziva vse hišne posestnike, da takoj očistijo pločnike pred svojimi hišami in zemljišča od snega in da odstranijo sneg, ki je padel na pločnike in cestišče s streh, sicer bo mestno načelstvo odredilo, da se očistijo pločniki in cestišče pred privatnimi stavbami na stroške hišnih lastnikov. ni Avstrijski zimski šport na naši meji. Avstrijski in zimski športniki iz Lipnice, Arveža, Lučan in Tivnika posvečajo letos izredno pozornost našim obmejnim planinam. Na Ko-banjskem so se v avstrijski šoli pri Sv. Duhu na Ostreni vrhu uredili tudi športno postojanko s 25 posteljami. V vsej letošnji zimi pa nasprotno ni bilo na meji še niti enega Slovenca. Bilo bi potrebno, da bi naši ljudje ne posvečali vse pažnje samo Pohorju, temveč tudi Ko-banjskeni. m Delna vzpostavitev avtobusnega prometa po mostu. Ker so nekatere ceste in ulice po mestu že očistili snega, so včeraj mestni avtobusi pričeli spet redno voziti na progah Glavni kolodvor - Vojašnica kralja Petra in Glavni kolodvor - Tezno, dočim so se na progi v Studence vršile le poskusne vožnje. Promet po deželi pa je še vedno ukinjen. m Mariborsly peki obtoženi. Državno pravd-ništvo je pri tukajšnjem okrožnem sodišču vložilo tožbo radi navijanja cen proti vsem pekom in lastnikom pekarn v Mariboru. Razprava, ki bo prva svoje vrste pri nas, je določena na torek 10. marca. m Športni vlak. Posebni vluk za udeležence mednarodnih smuških tekem v Bohinju )>o odpeljal z Glavnega kolodvora danes, v soboto ob 21'50, v Bohinj pa bo prispel jutri ob 8. uri. Iz Bohinja bo odšel jutri ob 20. uri, v Maribor pa se bo vrnil v ponedeljek ob 3. uri zjutraj. m Trg za ribe. Na včerajšnjem trgu za ribe so se prodajale samo sardele, in sicer po 16 Din kilogram in pa morske jegulje po 26 Din. m Plazovi. Plazovi snega, ki še vedno drče s streh, povzročajo povsod občutno škodo. Skoraj nobena streha ni ostala nepoškodovana in povsod morajo mašiti luknje z novo krovno opeko. V Barvarski ulici je plaz razbil tudi šipe v nekem oknu, drugod pa poškodoval vrtne plotove in nasade. ni Zopet nož. V Ivanjskom vrhu je posestnik Gregor Kavčič z nožem zabodel v levo roko svojega svaka, 26-Ietnega posestnika Antona Krefta in ga tako nevarno ranil, da je moral v mariborsko bolnico. in Samomorilen poskus. Včeraj je okrog 11. dopoldne v Vrazovi ulici 3 stanujoča 35-letna železničarjeva žena Marija Ž. izpila s samomorilnim namenom večjo količino lizola. Ker so jo še pravočasno našli in prepeljali v bolnico, je že izven nevarnosti. m Poškodbe v mestnih nasadili. V zadnjem času se zopet množijo slučaji poškodb mestnih nasadov in tamkajšnjih klopi in drugih naprav. Da se ta vandalizem čini bolj prepreči, se občinstvo naproša, tla vsako poškodbo, ki bi jo opazilo, javi najhližjemii stražniku, in sicer po možnosti z na-vedho storilca ali vsaj njegovega osebnega opisa. V slučaju, da bi ne bilo pol. stražnika v bližini, pa se naj o poškodbi obvesti mestni višji vrtnar g. Borovka v Koroščevi ulici št. 29 ali tajnik olepševalnega društva g. Kolar, uradnik mestnega gradbenega urada v Frančiškanski ulici št. 8-1 — telef. št. 2236. m Aretacija tatu. V sredo je tukajšnja policija aretirala 32-lctnega Stanka R,, doma z Notranj- Zakrknjenost morilca — Po Ljubljana, 20. februarja. Danes so morilca Laknerja ves dopoldan zasliševali. Šef kriminalnega oddelka g. Žajdela, ki vodi preiskavo, je skušal predvsem izvedeti, koliko denarja je morilec odnesel in kam ga je skril. Spričo morilčevega cinizma je zelo verjetno, da si je skrivališče pod Čevljarskim mostom izmislil in da je preostali denar, ki ga niso dobili pri njem, varno shranil. Preiskava policije bo še danes zaključena in bodo morilca izročili jutri deželnemu sodišču. Za preiskovalnega sodnika je določen sodnik dr. B i z j a k. Ker je Lakner že vse priznal, je pričakovati, da bo sodna preiskava v kratkem zaključena in da se bo obravnava proti Laknerju vršila že v najkrajšem času, verjetno žo meseca aprila. Lakner se v zaporu obnaša kakor najbolj zakrknjeni morilci. Zdi se, kakor da ga ne more nobena stvar spraviti iz ravnotežja. Noč je prespal tako mirno, kakor bi bil najnedolžnejši človek na svetu. Lakner nakupuje in se zanima za morilca Kako hladnokrven je morilec, je razvidno iz tega, da se je po umoru napotil v Ljubljano in da se je zglasil na Sv. Petra cesti pri Preskerju, kjer si je kupil obleko, črno suknjo, čepico, kravato, šal in čevlje, za kar je plačal 1776 Din. Prav nič ga ni motilo, da je vzbudil v trgovini pozornost, ko je plačeval in se je izkazalo, da ima še mnogo denarja. Iz trgovine je odšel v klet v Dalmatinovi ulici št. 7, Razburljivi doživljaji dveh Mariborčank Dne 25. januarja letos sta odšli iz Maribora za kruhom v vzhodne kraje naše države 221etna Marjetica H. im 201etna Emilija P. Hoteti sta v Beograd k posredovalnici »Jadram«, a med vožnjo sta se v vlaku seznanili z dvema moškima, od katerih se je eden izdal za hotelirja v Pančevu ter jima ponudil službo, eni blagajniško, drugi natakarsko. Ponudbo sta mladenki sicer odklonili, a ko sta dospeli v Beograd, so jima v posredovalnici povedali, da imajo samo dvoje mest v — Pančevu. Hotelir je namreč prispel v posredovalnico prej kakor mladenki. Ker na cesti nista mogli ostati, sta službo sprejeli in se odpeljali s parnikom v Pančevo, tam pa sta prišli na svoje presenečenje v nek nočni lokal in dobili tudi legitimacijo za nečedno obrt. Obe sta hoteli takoj pobegniti, a posrečilo se jima je to šele po neštetih težkočah in borbah ter s pomočjo policije, ki je že iz Maribora dobila obvestilo, da sita dekleti najbrže zašli v roke trgovcem z belimi sužnjami. Za obe se je zavzela potem tudi neka tamkajšnja Slovenka in je Emilija doibila pošteno službo, Marjetica pa se je pri svoji dobrotnici seznanila z nekim ladijskim strojnikom in se bo te dni — poročita. Tako se je vsa razburljiva .avantura romantično, a srečno zaključila. »Hotelirja« pa ima v rokah policija. Ciganske preveijanosti Škofje Loka, 19. februarja. V starološki občini, v neposredni bližini Dor-farij se je naselilo pred kratkim 90 ciganov z 37 vozovi. Ljudem so pričela sprva zmanjkovati drva. Kmalu zatem so se posamezne skupine ciganov razkropile po hišah z vsemi mogočimi vabami in ponudbami. V hiši kmetskega gospodarja se je zglasila ciganka in je poprosila za plenice in povoje novorojenčku, ki ga imajo v taboru. Domači so postregli tujki, a so bili žal slabo poplačani za dobrolo. S ciganko je izginilo nekaj denarja, ki ga je prevejainka iztaknila v predahi omare. Pl fiat cigan se je dmgod piv.l4.avil za pi-skroveza. Nu, gospodinja je izročila zgovornemu možakarju v popravilo umivalnik, da ga zvari. Cigan je posodo odnesel; lahkoverna ženica pa je zaman pričakovala piskroveza. Ciganska družba si je izmislila tudi svečano poroko. Botre in bolnice so iskali vsevprek in res je ciganom uspelo, da so dobili darov za izvan redno svečanost. Poleg kuretine, mesa in jajc so ljudje darovali žito, pridelke, moko itd. Ker pa poroke le ni hotelo biti, so dobrotniki spoznali, da so grdo opeharjeni. Pritožbe so se množile, dokler ni posegla vmes oblast. Cigani so se prestrašili in so povrnili več sto dinarjev. Dolnja Lendava /ulivala. Kmečka hranilnica in posojilnica v Dolnji Lendavi je nakazala kmetsko nad. šoli v Dolnji Lendavi 300 Din podpore. Vodstvo šole se ji s tem najlepše zahvaljuje za velikodušen dar z zagotovitvijo, da je denar dobro naložen. Otroška maškerada »Kola« je bila za Lendavo nekaj povsem novega. Gotovo pa se bo vsako leto vršila, ker se je pokazalo, da se tovrstna prireditev dobro obnese. Sokol v Dolnji Lendavi goji zimski šport. Na saneh so namreč poselili v nedeljo telovadci in skega, ker je osumljen, da je dan poprej ukradel Ivanu Brezovšku v neki gostilni na Koroški cesti suknjič, usnjato suknjo in čepico v skupni vrednosti krog 800 Din. Aretirani dejanje taji kljub temu, da so ga videli oblečenega v ukradeni usnjeni jopič in trdi, da je bil omenjenega dne tako pijan, da sploh ne ve, kje je bil in kaj je počel. Izročili so ga sodišču. zločinu z ljubico k fotografu kjer se je preoblekel in pustil stare cape kar v kleti. Ves prenovljen se je Lakner spomnil, da bi bilo dobro, da bi se še bolj polepšal, saj denarja mu ni manjkalo. Izložbeno okno modne trgovine »Berko« ga je izvabilo v trgovino, kjer si je kupil fin modni klobuk za 270 Din, ele gantno barvasto srajco za 105 Din, svileno kravato, ovratnik, gumbe za ovratnik in manšete, več robcev, par nogavic, za svojo izvoljenko pa lepo žensko jopico, kar je vse skupaj zneslo 660 Din, potem ko mu je g. Učak popustil sam od sebe 6 Din. Zanimivo je, da je med nakupovanjem stopil v trgovino znan gospod, ki je na vprašanje, kaj je novega in če že imajo morilca mengeškega župnika, kliknil: »So mu že na sledu 1 Ga že imajo!« Lakner se je zelo zanimal za ta pogovor in je še celo vprašal g. Učaka: »Kdo pa je morilec? Le kako so ga mogli tako hitro najti.« Ko je plačeval račun, je še vprašal, kdaj odhaja vlalc v Brežice. Skupaj z izvoljenko k fotografu Ko je končal nakupovanje po mestu, je odšel Lakner po svojo izvoljenko in zavil % njo k fotografu Grablovicu, kjer se je dal z njo fotografirati. Ko ga je pot peljala mimo glavne pošte, kjer stoji stražnik, se je stražniku nasmehnil in ga kot starega znanca pozdravil. Zvečer je odšel Lakner v dramo in prisostvoval predstavi Balzacovega »Mercadeta«. telovadkinje »Tamburaški odsek lendavskega Sokola« v Petešovcih in Sokolsko društvo v Murskem Središču, ki sta imela ta dan društveni prireditvi. Veliko pozornost je vzbujala dolga karavana malih sani, ki so bila privezana na večje sani, katere je bilo vpreženih par konj. Polna življenja, je sokolska mladina zelo poživila obe prireditvi. — V Murskem Središču se je našel neki zlikovec, ki je zadnje sani odrezal in hotel tako priti prav poceni do lepili sani. Vendar pa se mu to ni posrečilo, ker so ga po snežni cesti takoi izsledili. Ljutomer Vlak je povozil lepega psa-volčjaka g. Saše Kukovca, ki je bil vreden 2000 Din. Zalotil ga je na cestnem prelazu, pes sc je skušal rešiti z begom, toda visoki sneg na obeh straneh železniškega tira je preprečil rešitev. Olepševalno društvo je zborovalo v gostilni Triglav. Delovanje društva je bilo v 1. 1930 živahno ter se sukalo okrog, kopališča, ki je dobilo več kabin, in raznih cvetličnih nasadov po mestu. V odboru so gg. Veselič (predsednik), dr. Čeh (podpredsednik), Mihe (blagajnik) Pušenjak (tajnik), Horvat, Prelog Joško, Verbnig, Kokot in Kukovec Leo (odborniki). Zaradi lažjega dela sta se izvolila dva odseka: olepševalni (Veselič) in kopališki (Verbnig). Kopališče dobi v 1. 1931 prhe, dalje se popravi razdrta kopališka struga, uredi otroško igrišče in izvedo pripravljalna dela za zimsko kopališče. Letno kopališče je dalo društvu tudi največ dohodkov — nad 5000 Din — ter bo skoro prosto vseh dolgov. Mestna občina je določila društvu 2000 Din pod pore. Pragersko Kap. Med krmljenjem konj sc je v Mihovcali pri Pragerskem nezavesten zgrudil na tla posestnik Franc Nuk, star 60 let. Ko je prispel zdravnik, je bil starček že mrtev. Zadela ga je kap. Smrt. V četrtek, dne 19. t. m. je umrl tu Jernej Drjon. Omračil se mu je najprej um, nato pa ga je smrt rešila muk. Pogreb pokojnika bo danes v soboto. Brežice bO let skupnega zak. življenja. V nedeljo 15. februarja sta obhajala v krogu svojih sorodnikov in znancev demantno poroko g. Silcošek Franc in njegova žena Ana. Nekdaj je bil g. Sikovšek vesten slikar, znan daleč na okrog. Rad pa še vedno zapoje kako pesem, saj je bil vse življenje pevec. Oba slavljenca sta kljub visoki starosti še vedno čila in zdrava. Številnim čcstil-cem se pridružujemo tudi mi in želimo vedrima narodnjakoma še dosti zadovoljnih let! Ponovitev igre. Igra »Domen«, ki jo je vpri-zorilo »Prostovoljno gasilno društvo v Globokem z sodelovanjem globoškega Sokola, je lepo uspela. Ponovili jo bodo še v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri popoldne v šoli. Poselite igro tudi okoličani! Jesenice Na javnem shodu, katerega sklicuje podružnica Narodno strokovne zveze na Jesenicah za v nedeljo 22. t. 111. ob 10. uri v Sokolskem domu, bo govoril dr. Joža Bohinjec o osnutku novega zakona o socijalnem zavarovanju. Podčetrtek Na pustno nedeljo je priredila tukajšnja požarna branvba dobro uspelo prireditev pod vodstvom spretnega g. uradnika Tušeka, drugje pa ni bilo nič. — Snežni zameti so objeli celo ob-sotetsko dolino. Poštni promet se vzdržuje z največjo težavo. Pa ker imajo vsi dobro voljo, gn čisto dobro. Španska bolezen se je hotela razširili tudi pri nas. Obolelo je tudi nekaj ljudi. Sedaj pa je ponehala in ljudje so v »plodnem zdravi. Pridi Gorenc — vabi Dolenc! Dobra vinska kapljica po nizki ceni iz Smeuske gorce je na prodaj; kdor hoče kaj dobrega naj se potrudi, dokler je še kaj zaloge Morilca Laknerja so danes izročili sodišču Kako se prijavi škoda vsled ujm Večina zemljiških posestnikov in mnogo županstev še danes ne vedo, kako naj se prijavi škoda po ujmah, povzročena na poljskili pridelkih, v vinogradih itd., odnosno si še vedno niso na jasnem, na kaj imajo pravzaprav pravico posestniki, ki so utrpeli škodo po vremenskih ali drugih nezgodah. Tako se dogaja, da vsebujejo take prijave, ki jih županstva zgolj iz nepoznavanja tozadevnih predpisov predlagajo kumulativno pristojnim davCnim oblastveni, četudi so čisto individualnega značaja, poleg tekoče številke samo še ime oškodovanca z navedbo višine škode v dinarjih, ki jo je leta vtrpel, ne da bi pri tem prizadeti, odnosno dotična županstva označila: lego in vsaj približno tudi površino oškodovanih pareel ter čas, kraj in vrsto elementarne nezgode. Očividuo mislijo županstva, odnosno poedini oškodovanci, da jim bo država povrnila vso škodo enostavno, kakor je bila ocenjena in kumulativno vnesena v dotične cenilne zapisnike pristojnih županstev, ki naj bi nadomestiti posamezne prijave poedinih oškodovancev. Iz tega pa sledi, da interesenti večinoma ne vedo, da se odpiše navadno le en del osnovnega davka za poškodovano parcelo in še to pa samo v slučaju, ako je žetva (trgatev) na njej uniče- nega za najmanj četrtino od normalnega pridelka. Povdarja se, da imajo katastrske uprave radi takih s strani županstev, odnosno poedincev, nepravilno sestavljenih prijat čestokrat največje teiave in sitnosti. Z ozirom na to je nujno potrebno, da se županstva do dobrega seznanijo s tozadevnimi predpisi, »Uredbe o odpisu davka ol> elementarni škodi« z dne 20. oktobra 1928, štev .137.095, ki -je izšla v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 18. decembra 1928, pod štev. 394. Županstva se še posebno opozarja na določila člena 9. te uredbe, ki jasno določajo, katero prijavo je smatrati za individualno in katero za skupno (kumulativno), to se pravi, kdaj jih morajo vložiti posamezni oškodovanci sami in kdaj županstva, kumulativno za vse oškodovance skupaj. Obenem se županstva opozarjajo, da je treba vsako večjo elementarno škodo v občini po občinskih izvedencih ugotoviti ter dotični cenilni zapisnik (prepis) g kratkim poročilom službenim potom predložiti sreskemu načelstvu in tudi kraljevski banski upravi. To je potrebno zlasti v primeru, ako se v svrho omilitve škode reflektira na podporo iz javnih sredstev. Gospodarske vesti X Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Dne 20. t. m. se je vršila bilančna seja Kreditnega zavoda. Iz predložene bilanie za leto 1980 je razvidno, da je znašal celokupni promet v poslovnem letu 1930 okroglo 28 milijard dinarjev. Vloge na knjižice so narasle od 82 na ca. 84 milijonov dinarjev, vloge na tekočem računu so ostale skoraj enake kakor v letu 1929 in znašajo okroglo 363 milijonov dinarjev, debitorji pa ca. 349 milijonov dinarjev. Celokupne rezerve bodo znašale po letošnji dotaciji Din 16,000.000— pri delniški glavnici Din 12,500.000---. Računski zaključek za leto 1930 izkazuje Din 3,578.780-— čistega dobička (za leto 1929 Din 3,625.717-50). Občni zbor se bo sklical na dan 7. marca t. 1. ob desetih dopoldne ter bo predlagal upravni svet izplačilo dividende v dosedanji odmeri, t. j. 10V«. X Zadolženje našega kmečkega prebivalstva. V bulletinu st. 4911 z dne 11. februarja t. 1. (izdanje tajnika Društva narodov) je poročilo odbora, ki ima nalogo, da podrobno prouči načrt mednarodnih poljedelskih kreditov na podlagi odgovorov držav, ki so sodelovale na varšavski konferenci. O naši državi so v tem poročilu navedeni podatki o zadolžitvi kmečkega prebivalstva. Skupna zadolžitev znaša 733 milijonov dolarjev, a na vsakega kmetovalca odpade 59 dolarjev dolga, pravi to poročilo. — V naslednji številki 4912 tega bulletina z dres 13. t. m. pa je objavljena ugotovitev, da je fi-nančni odbor dognal te številke napačno in da je istovetil papirnati dinar z zlatim. Zato pravi to poročilo, da znaša skupna zadolžitev samo 67-3 miMjona dolarjev in da odpade na posameznega kmetovalca 5 40 dolarje*'. Ti podatki odgovarjajo dejanskemu stanju. X Bilanca Prve hrvatske štedionice. enega izmed najvažnejših denarnih zavodov v naši državi, ki razpolaga s 75 milj. delniškega kapitala in nad 1954 milj. vlog, prikazuje čistega dobička za preteklo poslovno dobo Din 17 milj. 787 000*—. X Priprave za trgovinska pogajanja * Nemčijo. Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe z Nemčijo bodo pričela 15. marca v Berlinu. V posameznih ministrstvih se intenzivno pripravlja mttterijal, ki mora biti obdelan do prve polovice prihodnjega meseca. X Redukcija delavstva tudi pri »La Dalma-tienne«. V zadnjih dneh je francoska družba »La Dalmatienne* odpustila večje število delavstva, v prihodnjih dneh pa se pričakuje novih redukcij. Ravnateljstvo družbe zagotavlja, d« je ta odpust samo prehodnjega značaja in to vsled preureditve obrata. Ko bodo ta d>ln dovršena, se bo delavstvo v polni meri lahko ponovno vrnilo na delo. X Prodaja lesa. Mestno načelstvo v Celju sprejema do 1. marca t. I. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani.) X Izvos obrabljene avtomobilske pneiimati-k« v Albanijo. Albanija je prvovrsten odjemalec za staro obrabljeno avtomobilsko pneumati-foo brez žebljev. Iz pneumatike izdelajo Albanci letno 400.000 podplatov za opanke. Glavna uvozna tvrdka je Osman Zhabjaku Skadar, Pad-zar. Uvozna carina znaša za pneumatiko brez žebljev 22 zl. frankov za 100 kg. X Češkoslovaška zunanja trgovina v mesecu slovaška zunanja trgovina bilančno vsoto 1883 milj. kč, t. j. za 968 milj. manj kakor pa v me-januarju. V mesecu januarju prikazuje češko-gecu januarju leta 1930. Uradni krogi nagla-šajo, da je ta padec v zvezi s splošno pocenitvijo izvoznega blaga. Dobave Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. februarja t. I. ponudbe glede dobave 100 kg motvoza; do 27. februarja t. 1. pa glede dobave 830 komadov hrastovih pragov. — Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 4 blagajn. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih in direkcijah.) Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg olja ter glede dobave kabla. Direkcija državnega rudnika Zenica spreje ma do 26. februarja t. I. ponudbe glede dobave olja za jamske vozičke; do 5. marca t. 1. pa glede dobave inozemskih časopisov. Direkcija državnega rudnika Serijski Rudnik (Srbija) sprejema do 2. marca t. I. ponudbe (Sporf glede dobave kablovskega materijala; do 9. marca t. 1. pa glede dobave 6000 kg strojnega olja. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 m* jamskega lesa. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala, 40 komadov karborundum-plošč in 30 m gumijevih cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. marca t. I. ponudbe glede dobave železnih drogov ter glede dobave 1 planimetra. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. marca t. 1. pri Splošni vojni intendan-turl v Tirani (Albanija) glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 7. marca t. 1. pa pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jeklenega materijala; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave 250 m’ hrastovega lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 20. februarja 1931 Devizna tržišča. Ljubljana. 20. febr. Amsterdam 22’80, Berlin 13-495—13-525, Bruselj 7’9211, Budimpešta 9-9096 Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9631—7-9931, London 275-66—276-46, Newyork 56-625—56-825, Pariz 221-76—223-76, Praga 167-60—168-40, Trst 296-20—298-26. Magreb, 20. febr. Amsterdam 22’80 bi., Dunaj 796-31—79931, Berlin 13-495—13-525, Bruselj 792 11 bi., Budimpešta 989-46—992-46, London 275-66—276-46, Milan 296-30—298-30, New* york kabel 56-735—56-935, Newyork ček 56-625 do 56-825, Pariz 221-76—228*76, Praga 167-60— 168-40, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 20. febr. Amsterdam 22‘77-22-83, Berlin 13-4950—13-5250, Budimpešta 989-46 do 992-46, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 798-31 do 799-31, London 275-66-276-46, Milan 296-30 do 298-30, Newyork 56-6250—56 8250, Pariz 221*76 do 223-76, Praga 167-60—168-40. Duuaj, 20. februarja. Amsterdam 285-64, Beograd 12-5263, Berlin 169-19, Bruselj 99-23, Budimpešta 124-19, Bukarešta 4-231, Kopenhagen 190-15, London 34-5090, Madrid 73-20, Milan 37-3475, Nevvyork 711-75, Pariz 27-90, Praga 21-0737, Sofija 5-1570, Stockholm 190 40, Varšava 79-72, Curih 137-27. Curih, 20. febr. Beograd 9-1275. Pariz 2033, London 25-19, Newyork 518-575, Bruselj 72-28 Milan 27-14, Madrid 53-80, Amsterdam 208-05! Berlin 123-25, Dunaj 72-84, Sofija 3-7525, Praga 15’3o, Varšava 58-05, Budimpešta 90‘425. Vrednostni papirji Na jubljanskem tržišču ni sprememb Zagreb, 20. febr. Drž. papirji: 7% inv pos. 86-50—87, vojna škoda ar. 416-85—417 voj. škoda kasa 416-50—417, vojna škoda februar marc, april, maj, junij 416-417-50, 4% nat obv. 51-25—51-75, 7% Bler. pos. 81-25-81*>0 (81-50, 81-25, 81-125), 8% Bler. pos. 91 -75—92-25, 7% pos. hipot. b. 81-50—81-75 (81-50). — B a n-k e : Ilrvatska 50 d., Praštediona 975—980, Udruzena 194—194-50, Ljublj. kreditna 125 d, Medjimarodria 69 d. - Industrije: Šeče-rana Osijek 275-285, Trboveljska 330-337, Slavonija 200—202, Vevče 129 d! Beograd, 20. febr. 7% inv. pos. 87, 4% agr. obv. 51—52, 7% pos. drž. hipot. b. 81-50—82, 7% Blaire 81-50—81-75, 6% begluške obv. 68-50 do 69, vojna škoda 416-50—417, uit. jun. 718, Uit. julij 418-50—419, Narodna b. 8000—8080. Dunaj, 20. februarja. Bankverein 16-50, Kreditni zavod 46-65, Dunav-Sava-Adria 15-80, Prioritete 94, Trbovlje 41-23, Leykam 3‘60. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 20. febr. 7% Blaire 8050—82-50. Newyork, 20. febr. 8% Blaire 91-50—92-50, 7% Blaire 81—82, 7% pos. drž. hip. banke 8125-82-25. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa. Novi Sad, 20. febr. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 11 vagonov, ječmen 2 vagona, koruza 21 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta. 20. febr. Tendenca: trdna. Promet: miren. Pšenica: marc 14-96—15 (14-99 do 15), maj 15-12-15-23 (15-19-15-20). - Rž : marc 11-25-11-32. (11-32-11-34), maj 11-35 do 11-42 (11-42—11-44). — Koruza: maj 12-46 do 12-59 (12-57—12-59), julij 12’78—12‘85 (12-87 do 12-88). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca: neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon jelovih letvic, 1 vagon škoret. Motokolesarski klub »Ilirija« v Ljubljani bo imel svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo dne 8. marča t. I. ob 8. uri zjutraj v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. SK Tržič je priredil v nedeljo dne 15. I. in. mladinsko smuško tekmo in sicer v dveh skupinah. V I. skupini na ca. 2 km je bilo 10 tekmovalcev v starosti do 12. leta; v II. skupini na ca. 3 km pa je startalo 8 tekmovalcev v starosti 12 do 17 let. Od I. skn pine je prišel kot prvi v času 8:10 Lukane Franc, drugi Vidmar Tugomir v času 8:30 in kot tretji Jerman Viktor v 9 min. Vsak tekmovalec je prejel darilo. V drugi skupini pa je dosgel najboljši čas 8:40 g. Bračič Mirko in je prejet klubovo darilo. Vremensko poročilo s Pohorja z dne 19. II. 1931, 1. Mariborska koča: temp. —3° C, 100 cm novega »nega na stari podlagi, oblačno, sneg suh, sankališče uporabno; 2. Ruika koča: isto; sankališče uporabno do Ruš; 3. Klopni vrh: temp, —4° C, nad 100 cm novega suhega snega, oblačno, mirno. 4- Zavetišče pod Jezerskim vrhom: temp. —5° C, 120 cm novega suhega snega, mirno, oblačno. Izgledi za nedeljo zelo dobri, smuka ugodna. Do vseh koč vodi isgažena pot in se s smučmi brez nadaljitega prispe do koč. XSO — SPD. Ljubljana, sobota, 21. februarja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 17.30 Radio orkester. 18.30 Bogo Pleničar: Šahovska ura. 19.00 Dr. Fr. Veber: Filozofija evangelijev. 19.30 Ga; Orthaber; Angleščina. 20.00 Akademija II. drž. rertloe gimnazije v Ljubljani, 21.00 Kuharjev Šramel kvartet. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Ki.dio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednja dan. ^ Ljubljana, nedelja. 22. februarja. 9.00 Ing. Edo Fugiina: O osuševanju zemljišč. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Dr. Jagodic: Versko predavanje. 10.30 F. Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Cas, napoved in dnevne vesti. 14.00 Prenos (reportaža) ir. Bohinja: Mednarodne ziunaiko-sportae tekme: Skoki (poiioča g. Ulaga). 15.50 Nastop godbenega društva in pevskega odseka prosvetnega društva v St. Juriju pni Grosupljem. 20.00 Večer mladih pevcev (gdč. Korenčan, gdč. Arko in g. Burger). 21.00 Radio orkester. 22.00 Cas, dnevne vesti, šport. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 21. februarja. 12.30 Sneg in vreme. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert radio orkestra. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Zagreb, nedelja, 22. februarja. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvon etn je. 12.05 Koncert. 12.30 Kuhinja. 14.00 Prenos iz Bohinja. 17.30 Koncert zbora »Kolo«:: Nemška komorna glaaba. 20.30 Vesel večer. Beograd, sobota, 21. februarja. 11.30 Dopoldanski koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert radio orkestra. 18.00 Predavanje. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere, nato plošče. Beograd, nedelja, 22. februarja. 9.15 Otvoritev živinske razstave v Vel. Befikereku. 9.45 Prenos zvone n ja iz Vel. Bečkereka. 10.00 Prenos službe božje iz Vel. Bečikereka. 11.90 Plošče. 12.30 Radiio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Prenos iz Vel. Bečkerek«. 18.00 Zdravstvo. 1.9.30 Spomini s potovanja. 20.00 Komedija. 20.30 Komorna glasba: C. M. von Weber. .21.00 Vokalni koncert. 21.00 Operetna glasba. 23.30 Novice. 22.50 Ruske balalajke. Važno predavanje o pokojninskem zavarovanju Preteklo nedeljo dopoldne je imel poddirek-tor Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. danko Vrančič v salonu rudniške restavracije v Zagorju ob številni navzočnosti privatnih nameščencev zanimivo predavanje o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev. Vabilu Društva rud. nameščencev so se odzvali skoraj vsi privatni nameščenci, ki so z vidnim zanimanjem sledili predavanju. G. dr. Vrančič je orisal v uvodnem govoru razvoj Pokojninskega zavoda v Ljubljani po likvidaciji bivšega Pokojninskega zavoda na Dunaju ter označil številne težkoče v početlcu delovanja radi pomanjkanja rezerv. Primerjal je sistem našega in sistem enakega zavarovanja v sosednjih državah, posebno v Avstriji, iz katerega je razvidno, da smo mi v mnogem na boljSem kakor zavarovanci v sosednjih državah. Iz govora predavatelja posnemamo, da je dana vsakemu nameščencu prilika, da si svojo zavarovalno premijo zboljša in sicer da jo valorizira od nižje na višjo stopnjo. Od leta 1909. pa do konca leta 1923. je znašala valorizirana premija 150 Din in to kot temeljna premija, ki se pa po letih in vplačanih zneskih po letu 1923. sistematično dviguje in to od 150 na 180, 210 Din in tako naprej do najvišjega razreda, t. j. 420 Din. Tako si lahko vsak nameščenec zviša premijo g tem, da doplača v gotovih olajšanih obrokih razliko med razredom, v katerem je sedaj, in razredom, v katerem je bil poprej, recimo pred letom 1924. Ta ugodnost je posebno za starejše zavarovance velike važnosti, torej za one, ki računajo že po nekaj letih stopiti v pokoj. Razlika, ki znaša 30, 60 ali 90 Din kot doplačilo za višje razrede, bo vsak rad plačal, četudi jih težko pogreša, ker se mu ti doplačani zneski povrnejo pozneje že v nekaj letih. Predavatelj je opozarjal nameščence, naj se v lastnem interesu kolikor mogoče zanimajo za to, da so pravočasno prijavljeni pri Pokojninskem zavodu, ker se jim računa pokojnina šele od časa prijave, kakor tudi, da so prijavljeni v plačilni razred, v katerega spadajo po svojih prejemkih. Navedel je nekaj primerov, kjer so uvideli nameščenci šele po več letih, celo potem, ko so stopili v pokoj, da niso bili pravočasno prijavljeni, nakar so sledile tožbe, ki niso prinesle nameščencu ugodne rešitve. Vse te nedostatke skuša uprava Pokojninskega zavoda omejiti in »Organizator«, kot glasilo privatnih nameščencev Slovenije, daje nameščencu potrebna navodila o postopanju kakor o pravilnem ocenjevanju njegovih prejemkov, odnosno, v kateri plačilni razred spada. Starostno reuto, ki jo je dosegel zavarovanec poprej šele z dovrSenlm 70 letom, jo doseže po novem osnutku že s 65, odnosno 60 letom, kar se smatra splošno za umestno, ker je malo nameščencev, ki bi bili po 65. letu starosti še delazmožni. Izjemo delajo kvečjemu upravitelji in nameščenci veleposestev in graščin, ki so stalno na svežem zraku. Zavarovanci ženskega spola dosežejo starostno rento s 55. letom, ako imajo dovolj službenih let ter so tudi po prejšnjem zakonu za 5 let na boljšem. Ker si nekateri nameščenci zaradi višjih dajatev in o plačevanju razlike za višje plačilne razrede niso bili povsem na jasnem, je dal g. dr. Vrančič potrebna pojasnila, naknr se je uspelo predavanje zaključilo. P. ,JAVOR“ lesna Industrija v Logatcu ima svoj lokat za pohii4vo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje In v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Telefon 2059 Premog /\ suha drva PaoaE>.il<, Bohotite v a ulica 5 Gg-, odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana« — Cena Din fi-— Zakoni v kniiži-cah: Zakon o pobijauju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o lavnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. -Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4. Zalivala Ko se je za večno poslovil od nas preblagi pokojnik Jr. Josip Goljevšček odvetnik v Mur*ki Soboti nas je zlomila pretežka bol, da bi se mogli vredno zahvaliti vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da ga sprejmejo k večnemu počitku ali pa sicer izrazili z vonci in sožalji prizadeti družini svoje sočustvovanje. Zato naj jim bo na tem mestu izrečena najtoplojSu zahvala. PoBebrio se pa zahvaljujemo Sokolu v Murski Soboti za častno spremstvo Družina Jr. Goljevšček-ova minil ll Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, prastara mama, tašča itd. gospa Josipina Kobler ll danes ob 16.15 uri po dolgotrajni bolezni v 91. letu svo-U jega življenja, providona s svetodajstvi, prominula. riŠ Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, ll dne 21. t. m. ob 15-30 uri na litijsko pokopališče. Litija, dne 19. februarja 1931. Žalujoči ostali Soholstvo Prosvetni odbor Sokolu na Viču javlja svojemu članstvu in vsej vitki javnosti, da otvori v nedeljo 22. t. m. ob 10. dopoldne svojo nanovo urejeno javno knjižnico, ki bo poslovala vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Pristop je dovoljen vsakomur, in se bodo izposojale knjipe pod običajnimi pogoji kot v ljubljanskih knjižnicah. Knjižnica je popolnoma preurejena po strokah in jo bodo vodile samo starejše zato kvalificirane članice in člani. Na razpolago so že 6cdaj vsa novejša dela iz domače, slovanske in prevodne literature, v kolikor jih pa ni, se pa bodo sproti dokupavala,. ter ne bo treba naši čitajoči publiki v mestne knjižnice. Odbor prosi vse, ki imajo morda kake knjige v domačih knjižnicah odvef da jih darujejo društvu, obenem pa poziva pro svetni odbor vse tiste, ki imajo društvene izposojene knjige, da jih nemudoma vrnejo. Nova uprava sokolskega društva v Zagc-hi. Celjska sokolska župa je sprejela predlog društva glede nove uprave in je ta sestavljena iz sledečih br., oz. s.: starosta Pol:šak Ferdo, nam. Korbar Drago, načelnik Klun Franc, namestnik Mrnuh Ivan, načelnica Žitnik FanČi. namestnica Fink Poldi, prosvetar Kopriva Ivan, tajnik Kalan Jože, blagajnik Majer Anton, matrikar Saks Avgust, gospodar Firm Ignac in žlanj uprave: Wemberger Mirko, Mrnuh Polde, Mejak Rudolf, Levstik .limko, Kolenc Lojze, Šulin Matko, Adamič Araošt. Dalje je bilo imenovanih 10 namestnikov, 3 revizorji in 5 člansko društveno razsodišče. Zdravstveni odsek vodi Se naprej marljivi sokolski delavec br, dr. Tomo Zarnik. Praporščak je br. Turk Jože. Kulivva Dostojevski v današnji Rusiji Negativno, skpraj skozinskoz odklonilno zadržanje današnje olicijelne Rusije nasproti Do-stojevskemu in njegovemu delu nam bo razumljivo, če si le prikličemo v spomin, kako se je Dostojevski v svojem življenju in v svojih delih zadržal nasproti socializmu in nasproti vsem upornim gibanjem, ki so se polagoma zbirala v carski Rusiji. Ta njegov odnos do ruske družbe je dovolj znan, da ga ni treba ie bosebej razčlenjevati in raziskovati. Zato je pa tudi jasno, da v vodilnih krogih današnje Rusije in pri njeni oficijelni kritiki Dostojevski dandanes nikakor ni »persona grata«. Literaturnaja gazeta, glasilo združenih pisateljskih organizacij v Rusiji, je svojo številko z dne 9. t. m. posvetila spominu Dostojevskega — z devizo: za razredno prevrednotenje Dostojevskega! V enem izmed člankov poziva Lunačarski ruske pisatelje, naj se nikar ne dajo zavajati od sugestivnega vpliva njegovih del; to navduševanje za Dostojevskega, meni Lunačarski, je z vidika »interesov našega družabnega dela protizakonito in odveč«. Aleksander Cejtlin je zapisal: »Proletarska literatura naših dni se od Dostojevskega nima kaj učiti... Preštudirati logiko razvoja 'fcga najodličnejšega predstavnika reakcionarnega demokratizma, mora biti ena najbližjih bojnih nalog današnje literarne vede ... »Do-stojevščina« še ni umrla, ona še vedno živi pri nas in onemogoča politično vzgojo poputčikov, na zapadu še vedno uživa kolosalno popularnost. Napad tega sovražnika bo treba zavrniti z nabrušenim orožjem marksistično-leninistične metode.« — Edini, ki se je pri tej priliki zavzel za Dostojevskega, je kritik Mihajl L c -vido: on je šel Dostojevskega reševat za revolucijo, kakor pravi sam. Po njegovem mnenju Dostojevski ni bil zmožen, da bi se ideološko uredil — »Dostojevski ni imel talenta za svetovno naziranje.« Temu članku je uredništvo pripisalo opombo, v kateri očita piscu »maskirano malomeščansko miselnost«. Ta razdor med Dostojevskim in pa organizirano sovjetsko javnostjo se nam torej zdi povsem umeven. Vsa znamenja pa kažejo, da tako gigantskega literarnega umetniškega in filozofskega pojava, kar je Dostojevski v razvoju ruskega in človeškega duha, ni mogoče z eno potezo izčrtati iz sveta. In najzgovornejši dokaz, da delo Dostojevskega še vedno živi in snuje tudi v današnjem ruskem življenju, je vprav dejstvo, da najsilnejši poganjki nove ruske literature zajemajo največ iz njega (Leonid Leonov i. dr.). »SnCrtret V'sateUa Finžgarja v predzadnjem i a „JeiIIBI}iku«, o katerem smo včeraj poročali, , L rTay" akad- slikar Miha M a 1 e š. Maleš J ucii ilustriral »Pravljico o tem, kako se je mesec uprl Bogu«. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDA- LISCA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uii zvečer. Sobota 21. februarja: »Trije vaški svetniki« Red D. Nedelja, 22. februarja ob 15. uri: »Ddvji lovec« Ljudska predstava po znižanih cenah Izv Ob 20. uri: jMercadeM. Ljudska predetava po globoko znižanih cenah. Izvem. Ponedeljek, 23. »Glavni dobitek«. Red B. Opera v > 21. februarja: »VaUcura«. Red B. Nedelja, 22. februarja ob 15. uri: »Nina nana, PUiuSka moja«; balet Figurine. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izv Ob 20. uri: »Grofica Marica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23. februarja; Zaprto. ŠENTJAKOBSKI gledališki oder V nededjo, 2. febr. ob 20.15: »Exteniiporale«. V soboto, 21. febr. ob 20.15: »E^temporale«. NARODNO GLEDALIŠKE V MARIBORU Sobota, 21. februarja ob 20. uri: »Karol i Ana« ah. i,. K Nedelja,22. februarja «bl5. uri: iOdgodena noč Kuponi — Ob 20. uri; »Ciganska ljubezen« Kuijx>ni. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 45/6. Pregled nalezljivih bolezni ▼ Dravski banovini od 1. februarja do 7. februarja 1931. Srez O Ostali a nov Dbolel > . S ■O Umrli 55 O £.'J5 © t- GM o ► Skupina tifuznih bolezni. Celje . . Dolnja Lendava . Konjice . . . Kriho .... Litija............... Ljubljana (mesto) Ljutomer ... Novo mesto Sloveujgradec . . Skupaj Skrlatinka. - Celje . . ('elje (mesto) . . Dolnja Lendava . . Kamnik . . . . Kočevje . . . ■ . Krško ...... Litija ..... Ljui>ljaria (mesto) . Ljutomer Maribor desni breg . Mariboi levi breg Murska Sobota . . Ptuj . . Šmarje pri Jelšah . . • • 4 1 1 1 • • 1 — — — 1 — — — • • 2 — 1 — • • 4 1 * • 1 - 1 — • • 1 — — — 1 — — - I Mi 2 j 3 j Searlatina. Ptuj. . . . Ptuj (mesto). Skupai | 37 | 11 | 7 Ošpice. — Morhilli. 41 1 14 21 2 32 Skupai | 41 | 23 | 32 Davita. — Diphtcria et Group. 41 t • • • • i • • Brežice . , Celje . . Celje (mesto) . Dolnja Lendava Gornjigrad . , Kamnik . . . Kranj . Kočevje Konjice Krško . Litija Logatec . . . . Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi breg . Maribor (metto) . Murska Sobota . . Novo mesto . , . PrevRlje . . » Ptuj . . . . Radovljica . . Šmarje pri Jelšah . 24 22 a 32 80 Skupai I 80 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica. Celje (mesto)' .... — 1—1 Ljubljana mesto . . Skupaj DuSljivi kašelj. — Pertussia Murska Sobota 1 I - 1 - Skupai gen. — Erysipelas. Celje Kočevje Konjice ...••< Krško ...... Litija.............. . Ljubljana (mesto) Maribor desni breg . , Maribor levi breg . . Maribor (mesto) . . Radovljica .... Skupaj Otročniška vročica. — Sepsis puerpe-ralis. Novo mesto Šmarje pri Jelšab , 2 1 Skupaj . Ljubljana, dne 11. februarja 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. Razglasi sodišč C 29/31—1. 454 Oklic. Tožeča stranka Bračika Janko, posestnik in trgovec v Metliki- št. ‘229, je vložila proti toženi stranki Dragelj Nikotu, posestniku iz Hrasta St. 16, sedaj neznanega bivališča, radi 1000-— Din k opr. št. C 29/31—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 2 4. februarja 1931. ob poldevetih pred tem sodiščem, razpravna dvorana štev. 20. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Rajakovič Janko, trgovec v Metliki, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 17. februarja 1931. * EV 390/31—2; EV 464/31—1; EV 455/31—1. 432 Oklic. Artač Matevžu ml., prej posestniku na Plešivici št. 33, sedaj v Kanadi, je vročiti v izvršilnih stvareh dr. Moder Ivana, odvetnika v Ljubljani, in Artač Frančiške, za«ebnice v Podpeči št. 8, zastopane po prvem, zoper Artač Matevža ml. sklep z dne 10. februarja 1931. opravilna številka EV 390/31—2, EV 454/31—1 in E V 455/31—1 s katerim se dovoljuje rubež sodnih depozitov. Ker je bivališče Artač Matevža ml. neznano, se postavlja za skrbnika gosp. dr. Krivic Rudolf, odvetnik v Ljubljani, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 10. februarja 1931. * Nc I 120/31-1. 467 Oklic. Na predlog Goloba Franceta iz Šenčurja št. 48 je dovolilo podpisano sodišče š sklepom z dne 16. februarja 1931., opr. štev. Nc 120/31—1, amortizacijo naslednjih pri njegovem zemljišču vi. štev. 85 k. o. Šenčur zastavnopravno zavairovanih terjatev: 1. Arha Mairtina in Arha Jakoba iz dolžnega pisma z dne 3. aprila 1950 a 23 20 gld. s prip.; 2. Arha Martina in Arha Jakoba in dolžnega pisma z dne 4. oktobra 1850 a 14-45 gld. s prip.; 3. Arha Jakoba iz izročilne pogodbe z dne 4. marca 1850 v znesku 15-75 gld.; 4. Vidic Uršule iz izročilne in ženitne pogodbe z dne 25. februarja 1859 v znesku 210-— gld. Vsi ki mislijo, da imajo kako pravico do teh terjatev, se pozivajo, da jo priglase pri podpisanem sodišču najkasneje do 1. marca 19 3 2, ker se bo sicer po brezuspešnem preteku tega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremen© zastavne pravice in njen izbris. Okrajno sodišče t Kranju, odd. I., dne 16. februarja 1931. * 456 E IX 3896/30—28. Dražboni oklic. Dne 13. aprila 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) k. o. Sv. Lovrenc na Poh., vi. štev. 213, b) k. o. sv. Lovrenc na Poh., vi. štev. 9, c) k. o. Rečenjak vi. štev. 10. Cenilna vrednost: a) 264.636 Din; b) 399.366 Din; c) 155.707 Din; vrednost pritikline: a) 5315 Din; b) 23.390 Din; c) 2515 Din; najmanjši ponudek: 525.666-66 dinarjev. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Maribor, dne 9. februarja 1931. Konkurzni razglasi S 9/31—2 425 les. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovdni Dolničarja Vekoslava, bivšega restavraterja v Ljubljani, hotel Tivoli. Konkurzni sodnik Jerman Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase dr. Hacin Josip, odvet-ni_ v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 28. februarja 1931 ob devetih. Oglasit veni rok do 28. marca 1931. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 4. aprila 1931. ob devetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 16. februarja 1931. * S 2/31—2. 39C 169- Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Krick Franca, trgovca v Celju, registrovanega pod firmo Pos. II. 107. Konkurzni sodnik Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Upravnik mase dr. Kariovšek Josip, od vetnik v Celju. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 2. marca 1931 ob devetih. Oglasitveni rok do 15. marca 1931 Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3 0. marca 1931. ob 9. uri. Okrožno sodišče ▼ Celju, odd. I., dne 11. februarja 1931. Sa 2/31—4. 40-1 m Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Čadeža Antona, trgovca v Slovenj-gradcu. Poravnalni sodnik Romold Ivan. starešina okrajnega sodišča v Slovenj-gradcu. Poravnalni upravnik dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik v Slovenjgiradcu. Narok za sklepanje poravnave pri zgo-'i imenovanem sodišču dne 17. marca L 9 3 1. Rok za oglasitev do 10. m a r e a 1931. Okrožno sodišče ▼ Celju, odd. I., dne 11. februarja 1931. Razne objave Vabilo m na VUL redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna zaves >Stora« d. d. t Št. Vidu nad Ljnblj&no, dne 10. marca 1931. ob 15. uri popoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1930 in predložitev računskega zaključka za leto 1930. 2. Poročilo nadzorni šiva. 3. Odobritev bilance za leto 1930. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev nadzorstvenega odbora. 5. Slučajnosti. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, tri dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora. Na občnem zboru daje vsakih 10 delnic po en glas. Delničarji, ki se osebno ne udeleže občnega zbora, se ga lahko udeleže po pooblaščencih, katerim ni treba, da bi bili delničarji. Upravni svet. * 461 Vabilo na XI. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo \ Ljubljani, ki bo v soboto dne 7. marca 1931 ob desetih dop. v sejni sobi zavoda v Ljubljani, Prešernova ul. št. 50 z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1930 in predložitev letne bilance z dne 31. decembra 1930. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta in po delitev absolutorija. 4. Odobritev bilance za leto 1930 ir. sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. 5. Predlog glede prenosa iz rezervnega fonda za dubiioze v posebni rezervni fond. 6. Potrditev popolnitve upravnega sveta. 7. Volitev članov nadzorstvenega sveta ter njih namestnikov. 8. Ustanovitev lastnega penzijskega fonda ra nameščence zavoda. * Po § 17. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe vsaj šest dni pred občnim zborom — najkesneje dne 27. februarja 1931 — delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, pri likvidaturi Kreditnega zavoda z« trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer se jim izdado legitimacije. Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil). V Ljubljani, dne 20. februarja 1931. Upravni svet 8®W €>. SM. fJemcfr^i/e: 23 Pet nazaj Roman (Copyriglit by M. Fenture Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Tjaden je vohal po zraku, tudi mi smo dvignili nosove. Rum je bil dober. Trčili smo in pili. Kosole je naenkrat prevrnil svoj kozarec in zavpil: »Ničesar podarjenega nočem.« »Človek,« je zavpil Tjaden, »pa bi ga dal vsaj meni!« Poskusil je rešiti s prsti, kar se je sploh še dalo, toda ni bilo mnogo. Krčma se je začela prazniti. »Delopust,« je zaklical Seelig in začel spuščati oknice na navoj. Vstali smo. »No, Ferdinand?« sem vprašal. Zrrfajal je z glavo. Ni si bil na jasnem, ker tisti tam ni bil pravi Seelig, temveč le uslužen natakar. Krčmar nam je odprl vrata. »Na svidenje, gospodje, pa dobro spite.« »Gospodje,« se je zakrohotal Tjaden, »gospodje — tam zunaj nas je pa imenoval svinje —.« Ko je bil Kosole že skoraj zunaj, se je slučajno ozrl na tla in videl Seeligovi nogi, ki ste tičali še v dobro poznanih zavoj nicah. Tudi na hlačah so bile še vrvice in poznal se jim je še vojaški kroj. Zgoraj je bil Seelig krčmar, spodaj še vedno narednik. To je bilo odločilno. Sunkoma se je obrnil Ferdinand. Seelig se je umikal nazaj, Kosole mu je sledil. »Pazi malo,« je renčal, »Schroder! Schroder! Schroder! Ali ga še poznaš, ti pes? Dal ti bom nekaj od njega! Lep pozdrav iz groba!« Takrat je udaril. Krčmar je omahnil, skočil za točilno mizo in zagrabil kladivo. Udaril pa je mimo. Kosole ga je zagrabil, potisnil mu je glavo tako k točilni omari, da je zažvenketalo; v tistem trenutku je odprl vse pipe pri sodčkih v točilni omari. Pivo je lilo Seeligu za vrat. Ves obupan je poskusil suniti Ferdinanda v trebuh. Kosole mu je pa močno stisnil nogi in pustil, da je dragoceno pivo lilo zdaj Seeligu za hlače, ki so se kmalu napihnile kot balon. Seelig je rjovel od jeze, ker mu je bilo žal za dragoceno pivo, kakršno je bilo težko dobiti. Posrečilo se mu je zagrabiti kozarec in suniti Kosola od spodaj v podbradek. »To je narobe,« je dejal Willy, ki je stal med vrati in z velikim zanimanjem opazoval boj. »Moral bi suniti z glavo«. Nihče izmed nas ni posegel vmes, ker vse to je bila Kosolova stvar. Tudi če bi bil tepen, bi mu ne smeli pomagati. Toda ni bil tepen. Njegov nos je začel sicer krvaveti, kar ga je pa še bolj razkačilo. Hotel je biti hitro gotov. Pobil je Seeliga na tla, ga zagrabil za uhlje in začel udrihati z njegovo glavo po tleh tako, da se je omehčala. Potem smo šli. Natakarica Lina je stala, smrtno bleda, pred grgrajočim gospodarjem. »Najbolje bo, če ga spravite v bolnico,« je zaklical Willy, »približno dva do tri tedne bo že trajalo.« Kosole se je zadovoljno smejal. Schroder je bii maščevan. Podal nam je roko. »Tako, zdaj moram brž k svoji ženi —.« 4. Na trgu smo se ločili. Jupp in Valentin sta šla v vojašnico, škornji so jima ropotali po tlaku, ki ga je obseval mesec. »Najraje bi šel z njima,« je dejal Albert naenkrat. »Tudi jaz,« je potrdil Willy, »doma — petelin — prekleto. Čudni ljudje so tu, kaj?« Pokimal sem. »Kmalu bomo morali zopet v šolo.« Obstali smo in se režali. Tjaden se kar ni mogel zavedati od samega veselja nad tem, kar nas je še čakalo. Willy se je popraskal po glavi. »Mar mislite, da se tisti tam nas vesele? Tako udobni jim pač ne bomo več —.« »Kot junaki, čim del j proč, smo jim bili gotovo ljubši,« je dejal Karel. »Zelo sem radoveden na tisti teater,« je izjavil Willy. — »Tako kot smo zdaj zraščeni — utrjeni v jekleni kopeli —.« Malo je dvignil nogo in spustil nadvse mogočnega. »Tridesetkoma-pet,« je zadovoljen ugotovil. »Potem tudi kaj takega ne boš smel več,« je menil Karel. V odgovor je zagrmel Willy drugič in zginil. Dobrodelna akcija na Saksonskem Dobrodelna akcija irnia namen, da nabira in deli darove 8 pomočjo vojaštva vsem, ki jih Je težko zadela huda gospodarska kriza. V službi dobrodelne akcije so vsi vojaški avtomobili. Kaznilnice v Rusiji Načelnik ruskega sovjetskega kaznilništva je danes Dimitrijevič Gerasiinov. Ta mož je ruske kaznilnice' že zelo preuredil in o ruskem preurejenem kaznilništvu poroča prav zanimivo v »Prager TagblatU-u nemški časnikar Artur Rundt. Ta pravi med drugim: »V sovjetski Rusiji je vsaka kaznilnica ob enem tvornica. Glavna misel ruske kaznilniške reforme je to, da se mora izrabiti vsa delavna moč,, kaznjenca v korist družbe, ker je brezsmiselno in negospodarsko pustiti kaznjenca »sedeti« in ga rediti na državne stroške. V kaznilnici Lefortovo (blizu Moskve) imajo n. pr. veliko tkalnico. Zaslužek porabijo v prvi vrsti za kritje upravnih stroškov kaznilnice.. Vsak kaznjenec zasluži mesečno HO rubljev za hrano in za svoje neprostovoljno stanovanje in za precej skromno kurjavo. Kar zasluži kaznjenec nad 30 rubljev, to se razdeli na dvoje: polovico na-lože na kaznjenca kot prihranek za čas, ko bo izpuščen, za drugo polovico pa lahko nakupuje v kaznilnišld kantini kakšne malenkosti, n. pr. tobak, sladkor, cigarete ali obleko. V ruskih kaznilnicah namreč ne poznajo posebne kaznilniške obleke. Lefortovo je kaznilnica strožje vrste in tu sem pridejo le tisti, ki so že bili lcedaj kaznovani in pa tisti, ki so obsojeni na več kot na 3 leta ječe. Kaznilnica obstoji iz upravnega poslopja, iz tvornice in iz ječe. Vsa poslopja obdaja visok zid. Kaznilnice milejše vrste so pa namenjene za tiste, ki so kaznovani prvič, ali pa ki so obsoje-ni na manj kot na 3 leta zapora. 1'oslgpja »lahkih« kaznilnic niso obzidana z zidovi in tisti, ki se dobro vedejo, smejo tudi iz kaznilnice odhajati, tako da so te kaznilnice prav za prav le neke delavske vojašnice. A tudi v Lefortovem zaklepajo celice samo ponoči. V vsaki celici spita po dva jetnika; ker pa mora en del jetnikov vedno delati, dočim drugi del počiva, stanuje torej v vsaki celici prav za prav le po en jetnik V vsaki celici pa imajo radio, da ne izgube jetniki zaradi samote vsega veselja do dela. Jetniki, ki so prosti, smejo tudi kaditi. V Lefort >-vem imajo jetniki celo »rusko« parno kopel, imajo pa tudi svoje klube in svoj kino. V neki drugi »lahki« kaznilnici, tudi v bližini Moskve, delajo kaznjenci v neki »pekarni. Tam sploh nihče ne opazi, da je to kaznilnica, ampak vsak misli, da je to le navadna opekarna. Prizna) pa je nadzornik kaznilnic Gerodmov, da niso še vse kaznilnice v Rusiji preurejene, toda za vsako stvar je treba mnogo časa. Vse to smo videli — vpraševali pa smo se vseeno: čemu pa vse to razkazujejo ameriškim turistom in nam? Mar ne zato, da bi videli, kako človekoljubno ravna sovjetska Rusija z jetniki? Povedali so nam tudi odkrito, da je to, kar smo videli le višek — kako pa je drugod? Tega nam niso povedali, dokler nismo sami prišli v Sibirijo v kraj, kjer smo slišali, kako mučijo jetnike z neverjetnimi mučili. V Sibiriji smo videli dolge vrste pregnancev, ko so se vračali vsi zdelani od zastonjskega dela zvečer domov v svoja taborišča. In takrat se nam je zdelo, da bi sovjetska Rusija storila bolje, če bi o svojih reformah raje molčala, dokler gledamo na svoje oči. da so današnje muke še mnogo hujše kakor pod caristično vlado. Za tiste, ki so zaprti v Lefortovem, ni sreča to, da so zaprti v Lefortovem, ampak to, da leži Lefortovo pri Moskvi. Toda drugod? Vse za lepoto Znamenita ameriška prvoboanteljica za lepotičenje Barbara Gould je le dni prišla v Pariz. Ta ženska uživa med ameriškim ženskim svitam velik sloves, lcer je iznašla posebne metode za lepotičenje in za nego telesa. V Parizu jo je sprejela znamenita igralka Cedile Sorel, ki jo je vsa navdušena pozdravila. Igralkin pozdrav je sprejemal tudi radio, tako da so tudi v Amerika ljudje lahko slišali, kako je tudi Evropa navdušena za lepotičenje ... Princa Sove Angleški prestolonaslednik potuje po nalogu angleške vlade sedaj po južni Ameriki. Njegovo potovanje ima namen, da obnovi in po možnosti še razširi stare, trgovske stike med Anglijo in južnoameriškimi državami. Za bogate dolarske princezinje pa ima potovanje angleškega prestolonaslednika še drug pomen. Angleški princ je namreč še fant, ki se je doslej trdovratn upiral vsem vabam zapeljivega ženskega sveta v Evropi. Ta okolnost pa je vzbudila v srcih ameriških dolarskih prin-cezinj upanje, da se V morebiti le kakšni Američanki posrečilo, ka je še vsem Evropejkam SpcdloVlo — da vjame princa v svoje mreže. Ov' ne vidijo Amerikanke nobenih pred seboj — kajti zgodilo se je že večkrat, da se je ta ali oni evropski knez poročil z bogato Amer.ikan posebno če je iz kakšne »staro«— ameriške rodbine, kar velja v Ameriki kot plemstv . V modnih salonih v Parizu, v Londonu in v Ne\vyorku pa delajo sedaj noč in dan najsijajnejše obleke, ki naj prestolonaslednika omamijo. Škoda je le, da princ ne zua slovensko. Ce bi znal, bi si gotovo zapomnil Jurčičev verz iz »Tugomera«; »Trd bodi, neizprosen mož jekleni« Prvo tovorno veletalo »Ju 52« Znana tvornica letal »Junkers« v Dessau-u je izgotovil a nove vrste veletalo, ki bo prenašalo jave. Letalo ima 700 konjskih sil, nosi pa 3000 kil velike tovore na velike daljave. na 1500 kilome- trov daileE v 9 in ool urah. Uničena Rembrandtova slika Znamenito sliko slavnega slikanja Rembrandta »Anatonija dr. Doyman-a<:, ki so jo hranili kot neprecenljivo dragocenost v muzeju v Amsterdamu, je te dni nelci blazne z, unical. Kazseicm jo je s sekiro. Upajo pia, da ee bo dala slika še popraviti. Z mednarodne razstave avtomobilov v Berlinu Slika nam kaže avtomobili posebne vrste, kakor ga je zamislil inžener Flettner, izdelala ga je pa tvrdka Krupp. Novi avtomobil obstoji pravzaprav iz dveh delov; prvi del igra vlogo lokomotive, drugi del pa je namenjen za tovore. Avtomobil pelje lahko do 15 ton teže. Carslii briljanti Čez nekaj dni bodo v Ne\vyorku zopet proda jali briljante, ki so bili nekdaj last ruskih carjev. Proti tej prodaji so pač ugovarjale nekatere sorodnice zadnjega ruskega carja, češ da so bili briljanti iz dvorskih poslopij ukradeni, toda vsi taki in podobni ugovori doslej niso imeli nikakega uspeha. Briljanti in drugi dragulji, ki jih bodo te dni prodajali v Newyorku, so bili nekdaj shranjeni v dvorski zakladnici, ta pa je bila v drugem nadstropju takozvane »zimske palače« v Petrogradu (danes Leningradu). Navadni ljudje, ki so dobili dovoljenje za obisk zimske palače, niso imeli dostopa do dvorne zakladnice, pač pa so lahko videli dvorske dragocenosti v manjši obliki. Te dragocenosti v manjši obliki pa niso bile ponarejene v pravem pomenu besede, ampak so bile tudi pristne, samo da kamni niso bili tako veliki, oblika pa je bila ista. Za obisk same dvorne zakladnice pa je bilo potrebno posebno priporočilo. Najbolj dragocen kos v dvorski zakladnici je 1 bilo carsko žezlo z znanim diamantom »Orlov-om«, ki je tehtal 185 karatov. Samo la kamen so cenili na 2 in pol milijona rubljev. Poleg žezla je počivala ruska carska krona, ki jo je dala narediti carica Katarina II. Na vrhu krone se je blestel križ, v katerega je bilo vdelanih 5 velikih briljantov, križ sam pa je bil vdelan v ogromen rubin. Poleg teh dragocenosti je bilo v zakladnici še nešteto dragega kamenja in okraskov, ki so jih raznim carjem in caricam darovali razni orientalski mogočniki. Večina teh dragocenosti je sovjetska vlada že razprodala. Svetovni rekord za drobno pisavo Svetovui rekord za drobno pisavo je do ne' davnega »držal« neki Španec, kii je napisal na navadno dopisnico 4760 besed. Ta rekord j® presegel Nemec Frauenberger, ki je napisal na zadnjo stran dopisnice 115 vrstic z 5413 bes®' dami. Za svoj trud je rabil 16 ur. Nekii Siegfried Greiderer pa je te dni poslal uredništvi* nekega dunajskega lista dopisnico, kjer je bij0 napisanih na zadnji strani 5460 besed, ki ji*1 je napisal pred pričami v 15 urah. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Z« tiskarno odaovaria Otmar MiliAlck.- Urednik Milan Zadnck. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rim"»n Val v Ljubljani