STREDNISTVV) ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. I (liskama L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne it od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« M sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna * 4'50, mesečna K l-50; za Nemčijo celoletno K 21’0O; za 5 : ostalo inoiemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : } Posamezne številke po 6 vin. Štev. 210. V Ljubljani, v petek dne 16. februarja 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«* .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ % UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici S te v. 6, II., id uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 9. do 7. iveČav. Inserati: enostopna petitvrstioa 20 vin., pogojen prostor 20 vtafc, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStv*. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se n« sprejema)*. ...... " Reklamacije lista so poštnine prost«. .......... Leto II. Socialno zavarovanje. V Avstriji hodi socialno zavarovanje, kakor je vlada krstila zavarovanje za starost in obne-moglost, trnjevo pot. Če bi bil to povsem nov problem, če ne bi bilo za rešitev tega vprašanja še nobenih zgledov po drugih državah, tedaj bi se za silo še razumela potrata časa in nezaslišano zavlačenje predmeta, s katerim se sicer ne rešuje socialno vprašanje, ki pa je vendar v sedanjih družabnih razmerah velikanskega pomena za delavsko ljudstvo. Na eni strani se dela vlada, kakor da bi se s socialnim zavarovanjem Postavila sedanja država že na socialno podlago, pa se s svojim načrtom baha in zahteva nekako oboževanje, ker je bila sploh tako milo-stiva, da je nekaj predložila; na drugi strani pa ne stori prav nobenega resnega koraka, da bi se ta košček socialnega dela res izvršil, temveč ga še ovira, kolikor ji le dopušča njena moč. Znano je, da je odsek za socialno zavarovanje določil poseben pododsek, ki se ima baviti 2 vladno predlogo, in zadnji teden se je ta pododsek sešel na dve seji. Tukaj se je pokazalo, da ima skoraj ves odbor največje pomisleke Proti podlagi, na katero hoče vlada postaviti socialno zavarovanje, zlasti proti skupnemu zavarovanju delavcev in samostojnih. Razume se, da nimajo socialisti nič zoper jo, da se vpelje starostno zavarovanje tudi za kmete, male obrtnike, male trgovce in enake sloje. Ali radi bi vedeli, kaj bi dejala vlada, če bi zahtevali da naj se združi penzijska oskrba oticirjev in državnih uradnikov s starostnim zavarovanjem privatnih uslužbencev. Ves oficiel-ni svet bi nam dejal, da je to norost in bi se zgražal ob takem predlogu, kakor da se zahteva svetoskrunstvo. In vendar ni med življen-skimi razmerami lajtnanta in trgovskega uradnika tako velika razlika, kakor med razmerami tovarniškega delavca in samostojnega kmeta. Da so težave nepremagljive, če se hoče združiti delavsko zavarovanje z zavarovanjem saniostalnih, so naglašali tudi meščanski poslan-j-1- Poljak profesar Buzek je vložil predlog, s ^aterini zahteva za Gališko in Bukovino pose-^n zakon, ker so tam velikanske ovire za zavarovanje kmetov. Zato naj bi veljalo obligatorno zavarovanje samostojnih v Galiciji le za c|ane obrtnih zadrug, ostalim samostojnim pa nai bi bilo le dovoljeno prostovoljno zavarovale. Če je res tako, da za veliko množico kmetov, ki žive še v takozvanem naturalnem gospodarstvu, ni podlage za zavarovanje: kako naj se tedaj to nemogoče zavarovanje spoji z zavaro-yanjem delavcev? In če ni nemogoče, ampak ga je treba še temeljito preučiti, da se iznajde kakšen način, tedaj je zopet nerazumljivo, zakaj £aj se zaradi tega odlaša zavarovanje delavcev, je doma že preštudirano na vse strani, in za katero je v tujini že dosti zgledov? Predlog poslanca Buzka je zgrešen, ker res °e gre, da bi se določal zakon, ki naj velja za vso državo, le za Galicijo ne. Ali jedro tiči v niem. In poslanec Licht ga je izluščil, pa je svetoval, naj se napravi za samostojne okvirni *akon, ki bi prepustil deželam, da bi po svojih domačih razmerah izdelale podrobne določbe. *a ideja je zdrava, ker so nedvomno kmečke razmere v posameznih deželah različne. Saj ni ..... .. .. . ..... . . _ treba hoditi daleč po to spoznanje. Kmet na Dolenjskem in kmet na Krasu, kmet na Gorenjskem in kmet po spodnještajerskih vinskih krajih — že tu najdemo dovolj razlik, ki pa postanejo še večje, da, ogromne, ako začnemo pri Dalmaciji, pa gremo od dežele do dežele do severne Češke in do vzhodne Gališke. Takih bistvenih razlik ni v položaju delavcev. Res je, da niso plače enake, da je delavni čas tukaj daljši, tamkaj krajši. Ali povsod mora delavec živeti od svoje mezde. Plačilne razlike se v zakonu lahko vpoštevajo s tem, da se vpeljejo različni razredi za doneske in rente; podlaga pa je za vse delavsko zavarovanje lahko enaka. Kljub temu popolnoma jasnemu dejstvu se vlada kakor trmast otrok drži svoje zahteve, da mora biti vse zavarovanje skupno. Poslanec Licht je nasvetoval, da naj se določi poseben pododbor, ki se bo bavil s temi spornimi vprašanji — katerim pripadajo tudi glasoviti okrajni uradi —, med tem pa bi glavni pododsek lahko nadaljeval delo o tistih točkah, o katerih ni nobenih načelnih nasprotij. To bi bil pameten izhod. Predlagani pododbor je bil že izvoljen, ali vladni zastopnik sekcijski načelnik Wolf se je trudil na vse kriplje in je res dosegel, da se je ta sklep preklical. To pomeni, da bo glavni pododbor zopet izgubil cele tedne s prepiri o teh točkah, namesto da bi opravil praktično delo, ki bi ga lahko opravil. Vse to vedenje kaže, da hočejo res zavlačevati vso zadevo. Prihodnja seja pododseka bo šele 20. t. in., ne da bi bil za to kakšen vzrok. Pač je poslanec sodrug dr. VVinter predlagal, da naj pododsek ogleda splošno delavsko in podporno blagajno ter dunajsko okrajno bolniško blagajno, da se pouči, kako zna delavstvo avtonomno upravljati te zavode. Ta študij bo gotovo koristen, ali zaradi tega ni bilotrebaod-goditi sej kar za štirinajst dni. Potem pa se približuje zasedanje državnega zbora, ki se ne bo moglo več dolgo odlašati. In tedaj se je bati, da bo še manj sej zavarovalnega pododseka, ker bodo imeli poslanci izgovor, da so zadržani v zbornici. Ali naj delavstvo zaradi vladne obstrukcije res čaka do sodnega dne, da se uvede v Avstriji zavarovanje, ki ga imajo celo »divje« dežele že davno? Na tisoče delavcev bi danes lahko že uživalo vsaj tisto skromno korist, ki jim jo ima prinesti starostno zavarovanje, če se ne bi to vprašanje zavlačilo že dlje kakor desetletje. Ali naj bo še na tisoče delavcev obsojenih, da bodo morali na stara leta trkati na tuja vrata, proseči za košček kruha, če ne bodo hoteli poginiti od lakote? Najbrže bo moralo delavstvo povedati nekoliko prav glasnih besed, da se bodo tam gori zgenili in spoznali, da delavsko ljudstvo ni osel, ki le prenaša bremena in udarce. Starostno zavarovanje je kulturna potreba; da ga v Avstriji še nimamo, je kulturen škandal za državo. Pred generalno stavko. Zagreb, 15. februarja. Za prihodnjo nedeljo je socialno demokratična stranka sklicala ljudski shod. Zvedeti moramo. Če veljajo na Hrvaškem še ustavni zakoni ali ne. Dvakrat je doslej policija prepovedala od stranke naznanjena shoda. Za uteme- 81*0100 T. 225 mr. Pie Kriegsflotten der&egenwart. us 31 mzooT. 2? 390 700 T. 301100 T. 169 ‘tOOT. C* 2/00007. 910007. 522 800T. 5 1091007, mooor. 11 139600T. 21 2100007. i 13 ?j m mr. J-noooi^ n 3' ^ ft36oo 1$ Motor. 4 - (S*** _ 3-19000 T. ^ 't ■ ■ iLiniensch. feriig 3 cvmoo Psn2^rk. fe, gs ati. IH___________ J —e 11 , o _ cSSsssSSF ^ 3-nmr-— Vojno bi odovje set anjostl. ljitev prepovedi ni mogla navesti nič drugega, kakor ubogo skrb za red in mir, s katero spreten policijot lahko suspendira vso ustavo. Dogodki so dokazali vso abotnost te utemeljitve. Mir se je v Zagrebu res kalil, krvavo. Ali skalil ga ni noben shod. temveč ravno prepoved shoda. Skalila ga je čuvajeva policija. Na Markovem trgu si mislijo; Kaj? Če bo ljudstvo razburjeno, imajo naši policisti sablje, žandarji pa puške in bajonete. Če nimamo dosti žandarjev v Zagrebu, jih pokličemo z dežele; če jih ni dovolj na deželi, ali pa če jih tam sami potrebujejo, si jih izposodimo iz Ogrskega. Res jih je Khuen že celo kompanijo poslal Čuvaju na posodo. Ali pri vladi so vendar pozabili na nekaj. Z bajoneti — to je dejal že Bisinark — se marsikaj lahko stori, ali sedeti se ne more na njih. Tudi s puškami se ne doseže vse. Pri zadnjih demonstracijah se je razbelila kri ljudstvu in policija je dobila priliko, da je sekala in bodla. Toda organizirano delavstvo ima druga sredstva. če nastopi z njimi, so puške in bajoneti brez moči. Kaj misli viada tako-le o generalni stavki v Zagrebu? Če misli Čuvaj, da je to prazno žuganje, lahko vpraša svojega predhodnika, prejšnjega bana Tomašiča. Ta je suspendiral okrajnega načelnika vsled generalne stavke, ki jo je uprizorilo zagrebško delavstvo brez priprave. Ukazal je izpustiti aretirane delavce, izdal je okrožnico vsem oblastnijam v deželi, objavil je izjavo v uradnih »Narodnih Novi-nah«. Tomašič dobro ve, da zna zagrebško delavstvo uprizoriti in izvesti generalno stavko. Takrat je prišlo vse nenadoma. Zdaj je delavstvo pripravljeno. In pripomniti je treba: Misel na generalno stavko ne prihaja od strankinega vodstva, temveč iz vrst delavstva, ki je hotelo že na zadnjo prepoved shoda odgovoriti na ta način. Takrat je imelo strankino vodstvo opraviti, da je s pomočjo zaupnikov pomirilo delavstvo. In tedaj ie zmagala disciplina. Sedaj ima stranka voljo: Ali bomo zborovali. in sicer tako zborovali, kakor nam jamči Emile zola: Rim. (Dalje). Pierre ie bil že skoraj dve uri tukaj. Konč- 0 se je poslovil, zelo začuden in ginjen od ohrKa’- ^ar v'^e* ’n slišal Moral je še enkrat oljubiti, da pride zopet, in da bosta tedaj dolgo Kramljala. Zunaj je šel kar za nosom dalje. Bilo . Komaj štiri popoldne; v tem krasnem času, ko Nahaja solnce na osveženem, neskončnem mo-JrJem nebu, je hotel postopati po Rimu, ne da bi 1 določil gotovo smer. Ali nenadoma je bil v “‘•C! Nazionale, po kateri se je bil prejšnji dan , vozom pripeljal s kolodvora; spoznal je bel- asto, brezmerno banko, zelene, proti Kviri-aiu se dvigajoče griče, pinije vile Aldobrandini; L? ,ni, ko se je ustavil na voglu, da bi še enkrat pogledal Trajanov steber, ki se je zdaj vzpenjal lenii in se odražal od ozadja že povsem mrač-u tr?a’ *e na sv°ie začudenje naenkrat opa-kočijo, ki se je ustavila, in mlad mož ga je 'ludno poklical, nalahko mahajoč z roko. »Gospod abbč Froment! Gospod abbe Fro-^entl« . Bil je mladi knez Dario Boccanera, ki se vsak dan za šetnjo vozil po korzu. Skoraj v ecni denarni zadregi je živel le še od radodarnosti svojega strica kardinala. Ali kakor vsak Rimljan bi bil rajši živel ob suhem kruhu in vo-■» kakor da bi se iznebil voza in konja ter od-voznika. V Rimu je voz neizogibna pozeba. »Gospod abbe Froment, če hočete prisesti, e bo veselilo, da Vam nekoliko pokažem na-se mesto«. _ Nedvomno je bil ljubezniv z varovancem . voje sestre, ker ji je hotel napraviti veselje. In njegovem pohajkovanju ga je tudi veselilo, seznani mladega duhovnika, ki je baje tako rateligenten, s tem, kar je sam smatral za cvet d- za življenje, ki mu m enakega. .. Pierre je moral sprejeti vabilo, dasi bi se rajši sam izprehajal. Kljub temu ga je zani-mladi mož, zadnji potomec izčrpanega ple- mena; čutil je, da je nesposoben za misli in za delo, toda s svojim ponosom in s svojo malomarnostjo zelo zapeljiv. Veliko bolj je bil Rimljan nego patriot in ni nikdar imel najmanjšega nagnjenja za kompromis; bil je zadovoljen s tem, da živi ob strani, da nič ne dela, in kljub svoji strastnosti ni uganjal nobenih neumnosti. Pravzaprav je bil zelo praktičen in razumen, kakor vsi Rimljani, kljub svoji navidezni vihravosti. Voz je oddrdral preko trga di Venezia, in ko je dospel na korzo, se je Dario povsem prepustil svoji otroški ničemurnosti, svojemu veselju do srečnega, radostnega življenja izven hiše, pod tem čarobnim nebom. Vse to se je povsem jasno izražalo v kretnji, s katero je izrekel besedo: »Korzo!« Pierre se je začudil kakor včeraj. Zopet se je raztezala dolga, ozka ulica tja do jasno obsijanega trga del Popolo, le s to razliko, da so bile zdaj hiše na desni videti v solncu okopane. na levi strani pa so bile zavite v senco. Kaj — to da je korzo? Ta med visoka, težka pročelja vrezani poltemni jarek? Ta klavrna cesta, kjer je imelo komaj troje voz v eni vrsti prostora, z gosto stisnjenimi prodajalnami, polnimi malovredne robe ob straneh! Ne prostega prostora, ne širokega obzorja, ne osvežujočega zelenja! Nič kakor suvanje, pehanje in dušenje po malih pešpotih pod ozko progo neba. Zaman mu je Dario našteval imena zgodovinskih razkošnih palač: Palazzo Bonapar-te, Palazzo Doria, Palazzo Odeschalchi, Palazzo Sciarra, Palazzo Chigi; zaman mn je kazal trg Colonna s stebrom Marka Avrela, naj-živahnejši trg mesta, kjer se neprenehoma giblje blebetava in zijala prodajajoča množica; zaman ga je upozarjal do trga del Popolo na cerkve, hiše, stranske ulice, na Via Condotti, kjer se je na koncu, na višavi prevzetnega španskega stopnišča v sijaju zapadajočega solnca dvigala cerkev S. Trinita de Monti, vse čisto zlato; Pierru je ostal razočarljivi vtisk ceste brez širjave in brez zraka. Palače so se mu zdele kakor bolnišnice ali pa žalostne vojašnice, nai trgu Colonna ni videl drevja, le S. Trinita de Monti ga je občarala s svojo oddaljeno božansko bleščobo. Potem sta se peljala od trga del Popolo nazaj do trga di Venezia, pa zopet nazaj — dvakrat, trikrat, štirikrat, neutrudljivo semin-tja. Dario je bil vzhičen; kazal se je, gledal na vse strani, pozdravljal in odzdravljal. Po obeh potih je romala gosta množica mimo; vsi ti pogledi so se pogrezali v voz, roke bi se bile lahko dotaknile notri sedečih. Polagoma se je število vozov tako pomnožilo, da se je morala vsa dolga, neprekinjena, gosto stisnjena, dvojna vrsta voziti korakoma. Ob večnem vstopanju in izstopanju so se ljudje lahko dotikali drug drugega in se ogledovali. To je bil ves Rim, ki se je na prostem mešal in se stiskal na čim tesnejšem prostoru; tu so bili ljudje, ki so se poznali, ki so se shajali v zaupnosti salonov, ljudje, ki niso govorili drug z drugim, ki so pripadali najraznovrstnejšim družbam, a tukaj so se dotikali in si s pogledi vzajemno segali v dušo. Zdaj je prišlo Pierru pravo spoznanje; zdaj je razumel korzo, starodavno navado, strast in ponos mesta. Da, zabava je tičala prav v tej tesnobi ulice, v tem prisilnem pehanju, ki je o-mogočilo pričakovano srečanje, zadovoljenje radovednosti, razkazavanje srečne ničemurnosti in zbiranje neskončnih čenčarij. Vse mesto se je tu dannadan gledalo in kazalo, opazovalo in glumilo; potreba po vsem tem je sčasoma taka, da je veljal mož iz dobre obitelji, ki se ni kazal na korzu, za divjaka, živečega izven svojega kroga, kakor brez časopisov. Pri vsem tem je bil zrak čudovito blag in ozka proga neba med težkimi rdečkastimi palačami neskončno modra. Dario se ni naveličal smehljati in nalahko kimati; našteval je Pierru imena knezov in kneginj, vojvod in vojvodinj, zveneča imena; zgodovina je bila vsa polna njihovega sijaja; njih doneči zlogi so pričaravali butanje oklepov ob oklepe v bitki, sijajne papeževe izprevode s škrlatnimi ornati, z zlatimi tiarami, s svetimi oblačili, posutimi z dragim kamenjem, v spomin. Ali obupal bi bil Pierre, videč debele da- zakon. da nas ne bo motila policija, ali pa poidemo v stavko. In tedaj bo stavka splošna. Za to lahko jamčimo. Kaj misli Čuvaj? Ali morejo njegovi žandarji streljati v prazne tovarne? Zoper ta boj ki ga lahko uvede delavstvo, ne bo našel pre-vzvišeni ban nobenega sredstva. Generalna stavka bo imela neprijetne posledice. To vemo. Za to se ne moremo brigati. V boju se ne vprašuje za take reči. Kaj bodo dejali tisti, ki bodo trpeli vsled stavke, je banova briga. Ali to je gotovo: Te nezakonitosti, ki je sedaj na Hrvaškem dosegla vrhunec, ne bo trpelo delavstvo. Čuvaj se pripravlja na svoj način. Obsedno stanje še ni razglašeno; ali malo izjemno stanje že imamo v Zagrebu. Zvečer se morajo zgodaj zapirati hišna vrata, gostilne, vajenci, razni služabniki itd. se ne smejo puščati na u-lico. Policije vse mrgoli po ulicah. Vemo tudi, da je orožništvo vedno pripravljeno. Vse to Čuvaj lahko dela, z vsem tem ne bo nič dosegel. Mir pa nastane v deželi lahko vsak hip. Čuvaj naj ukaže državnim pravdnikom, da nai puste časopisje pri miru, policiji, da naj ne provocira ljudstva, oblastnijam. da naj se drže zakona. Razpiše naj volitve in naj jih da izvesti zakonito, brez sleparstva in nasilstva, in če ne dobi večine v saboru — katere seveda ne dobi — naj se konstitucionalno umakne, pa bo takoj mir v Zagrebu in po deželi. Naravno je, da pričakuje ves Zagreb nedeljo z največjo napetostjo. O delavstvu lahko pravimo, da je pripravljeno na vse._____________ Dualistične bolečine. Grof Khuen Hedervary se je vrnil na Ogrsko. pa je prinesel z Dunaja lepo pridigo in drugega nič. Včeraj je nastopil v državnem zboru, in je tam lepo povedal, kar so mu ukazali. Ali nihče se ne bo upal trditi, da je imel mnogo sreče. Seja se je pač nazadnje odgodila do pondeljka, toda to je le profit kratkih dni; potem bo tisti boj, o katerem pravi Khuen He-dervary, da je nanj pripravljen in da se ga ne boji, pač neizogiben. Opozicija je že včeraj nekoliko razgrajala, zlasti ker so vladni mame-•irr«ium-!fi ■ juiiiiiu — i mmtammmmammmmmmmmm me, majhne gospode, napihnjena ali pohabljena bitja, ki so postala v moderni noši še grša. Bilo pa je videti tudi nekoliko lepih žen, zlasti deklet, nemih, z velikimi žarečimi očmi. Ko mu je Dario pokazal palačo Buongiovanni, velikansko pročelje iz sedemnajstega stoletja, z okni med zelenjem, neokusno do zopernosti, je razveseljen dodal: »A, glejte, tam je Attilio, na trotoarju. Mladi lajtnant Sacco — saj veste, kajne?« Pierre je za odgovor prikimal. Attilio, v uniformi, povsem mlad, živahnega in Čilega iz-gleda, odkritosrčnega obraza, v katerem so se nežno svetile modre oči njegove matere, ga je takoj občaral. To je bila res mladost in ljubezen z vsem fantastičnim in zaradi bodočnosti brezskrbnim upanjem. »Takoj boste videli,« je Dario nadaljeval, »ko se vrneva do palače. Še bo stal tam. Pokažem Vam nekaj.« Veselo je govoril o mladih dekletih, o teh v. Sacrč-Coeur v popolni osamljenosti vzgojenih, večinoma povsem nevednih malih princesinjah in vojvodinjah. Svojo vzgojo dopolnjujejo potem navadno ob predpasniku svojih mater, prihajajo z njimi obligatno na korzo in prebivajo neskončne dneve kakor v samostanu, vjete v, mračnih palačah. Ali kakšni viharji razsajajo v teh nemih dušah, v katere ni še nihče pogledal do dna! Kako izbruhne včasi izpod te trpežne pokornosti, izpod tega navideznega nepoznanja okolice, polagoma sila volje! Koliko jih je, ki so si trmaste same hotele urediti življenje, izbrati si moža, ki jim je ugajal in ga imeti, kiju-bojoče vsemu svetu! V poplavi mladih ljudi na korzu so si izbrale ljubega, na izprehodu so ga vjele z očmi, s čistimi, zgovornimi očmi, katerih pogled je izrekel vse priznanje, vso popolno vdanost, ne da bi zavel le dih preko nedolžno zatisnjenih trepalnic. Nazadnje so prihajala vtihotapljena pisemca v cerkvi, podkupljena dvornica pa posreduje začetkoma povsem nedolžne sestanke. Pogostoma se zaključi vse s poroko. (Dalje prihodnjič.) luki Khuenu aplavdirali. A to je bila le predigra, kateri sledi v pondeljek glavna predstava. Po tem. kar je ogrski ministrski predsednik včeraj povedal, ne more storiti opozicija nič drugega, kakor nadaljevati obstrukcijo z vso silo. Ni treba, da bi se človek postavil na ogrsko stališče, pa vendar lahko razume Justhovce in Košutovce. Apponyija in Andra-ssyja. Dvakrat se je peljal Klmen Hedervary na Dunaj. Ves čas je časopisje pripovedovalo, da se pogaja o koncesijah, s katerimi hoče opoziciji olajšati sprejem brambne reforme. Pogajal se je z opozicijonalnimi voditelji. Glasovi o nameravanih koncesijah niso bili nikakor ovrženi. Vse to je bilo pač zelo podobno obljubam. Če so vsaj Košutovci pričakovali, da jim prinese Khuen z Dunaja kupček nacionalnih pridobitev, se ni bilo čuditi. Nazadnje pride hedervarski grof nazaj v Budimpešto, napove se seja parlamenta z veliko reklamo, odgodi se potem na drugi dan, zato da je napetost še nekoliko večja, končno vstane ministrski predsednik v zbornici z velikanskim aplombom, obrne vse žepe, in iz njih pade — nič! Kako da ne bi si jezili? Khuen nastopa. \%2 pričakuje, da bo govoril o madjarsketn nacionalizmu, o povelj-nem in o vojnem jeziku. On pa pripoveduje zbornici, kakšna krasna institucija je militarizem. Poslanci čakajo, da jim pove kaj o razširjenju parlamentovih pravic, on pa hvali brambno reformo in poje pesem o »dveletni« vojaški službi, katera je v novem zaknu ravno toliko kolikor rozin v potici skopuha. Da bo brambna reforma pogoltnila milione, to ne šteje nič v Klmenovih računih. Pomisleki opozicije zaradi novih bremen so neopravičeni. Opozicija naj bo torej pridna, pa naj čedno glasuje za brambno reformo. Zato pa ima vlada madjarske zastave in madjarske grbe v — svojem programu! Saj so smešne zahteve glede zunanje na madjarske znake in na zelenobelomodro platno, Ali na Ogrskem so to razglasili za svetinje, Košutu in njegovim trabantom je več do njih kakor do stoterih političnih nravic za ljudstvo. A Khuen izjavlja z najnedolžnejšim obrazom: O, v programu imamo tudi to... Prav tako imajo tudi vse hrvaške vlade odpravo železničarske pragmatike in saniranje pogodbe » v programu«. Taki vladni programi, ki so napisani zato; da so pač napisani so pa očividno izgubili vplivnost. Madjarski opoziciji se je zdelo, kakor da ji Khuenov »program« osle kaže. Za Justhovo stranko je imel Khuen še mnogo manj. Volilno reformo »namerava« predložiti — tako nekam proti koncu leta; tudi o splošni volilni pravici bo v njej kakšna beseda. Dotlej pa naj bo opozicija pridna, posebno zato, ker bodo v volilni reformi privilegiji za Madjare. Opozicija pa noče biti pridna. Včeraj je hrumela, v pondeljek začne gotovo z obstrukcijo. Najbrže izroči Khuen tedaj predsedniku Navayu dekret, s katerim se razpusti parlament. Marsikateremu gospodu zlasti onkraj Litve se zdi, da so to le ogrska vprašanja. Pa ni res. V krizi je ves dualizem. Ureditev avstro-ogrske monarhije, razdeljene v dvoje držav, pa realno in personalno združene, se je zdela državnim kleparjem šestdesetih let neskončno modra in sklepana za večnost. A vse jasneje se kaže, da postaja že nemogoča. Nihče se ne počuti več dpbro v dualizmu: Ne tisti, ki vladajo, ne tisti, ci bi radi gospodovali, ne tisti, ki streme po ena-topravnosti. Ogrska kriza, hrvaška kriza, pa criza v večini avstrijskih deželnih zborov, ima-o notranjo zvezo. Razven posebnih lokalnih vzrokov imajo tudi skupen razlog, in v njem je zapredena kriza dualizma. Na vseh koncih in krajih so bolečine. Toliko je konfliktov, da vidi oko komaj še skupnost. V Avstriji stoji povsod narod proti narodu, na Hrvaškem vstaja narod proti tuji nadvladi, na Ogrskem se narodnosti branijo madjarske hegemonije, položaj Bosne in Hercegovine je nejasen, med Budimpešto in Dunajem je večen spor, madjarski fevdalci in avstrijski dvor si vzajemno ne zaupajo do prvega vogala. Cela veledrža-va je ogromen kaos. Vlade pa krpajo, sanirajo, podstavljajo stebre, kakor slab zdravnik, ki ne zna izreči diagnoze, pa daje bolniku prašek zoper kašelj, mazilo za hrbet, kapljice za želodec, obkladke na glavo, berglje, da bi zapustil posteljo, opium, da bi bolje zaspal — in kadar tako zaspi, da se sploh ne zbudi več, se začudi, kako je mogel umreti ob tolikih dobrih sredstvih! Dualizem je mogel biti za prvo dobo kon-Stitucionalizma to, kar so po stari slabi šegi povoji za otroka. Ali nekdanja deca je že davno shodila in se ne da več povijati v plenice. V dobi, ko si celo Kitajci snujejo republiko, se ne more od avstro-ogrsko-bosanskih narodov pričakovati, da bodo živeli v oblikah, v katerih se sploh ne more živeti. Dualizem je postal neznosen narodom in socialnim slojem. Da ne pogine kaj večjega, mora poginiti dualizem. Bolezen Avstro-Ogrske je konstitucionalna in se ne da ozdraviti s simptomatičnimi krogljicami. Šolske družbe in drugo. Piše dr. Josip Ferfolja. (Konec.) »Narodnost je kakor društvo,« slišim govoriti svoj tip, »danes sem lahko pri eni, jutri pri drugi.« Naš tip je zaljubljen v italijansko kulturo. Nič ni slabega na tej stvari. Jaz sem tudi naravnost navdušen zanjo, za to ker mi je najbližja in najbolj potrebna od vseh drugonarod-nib kultur. Ampak slabo se prične tam, kjer naš tipični slovenski sodrug začne prezirati, oziroma nespoitovati svoj materni jezik, svojo slovensko kulturo. In nespoštovanje samega sebe ni nič kaj častno in tudi ne moralno. To nespoštovanje je tu zavedno, tam nezavedno oziroma polzavedno. Pohajanje italijanskih šol in moč £ anes Aforders Jee//? 7e/Z Wiraa/}das Stčcftrorgenage/f V/ircZerschossen 3. Zrywrge/7 e/nesMorfas Perzijska justlca. tihe in nekdaj tako samoposebi umevne asimilacijske tendence k drugi, večji kulturi se brez-dvomno pojavlja v tej polzavednosti. Naš tip se pa ne zaveda, da ima ta tendenca v Trstu vedno manj moči, da se je slovenski živelj kulturno okrepil, da je ves prežet po vse drugi tendenci, to je oni samoobrambe, samoohranitve. Je vse zastonj, sodrugi, če si tiščimo zavezane oči pred tem dejstvom, zame, kot slovenskega socialista v Trstu eksistira le eden in edini problem v kulturnem pogledu: ali hočem ostati Slovenec ali pa postati Italijan. Prosto vsakemu, da si izbere kar mu je drago. Ali eno si mora izbrati vsak naš sodrug in potem se tudi mora tega držati dosledno in povsod. Polslovenstvo ali politalijanstvo je neplodno in potrata časa, ni torej v interesu socializma. To nespoštovanje samega sebe gre tako daleč, da se daje povsod prednost italijanskemu jeziku, tudi tam, kjer ni čisto nič potrebno in kjer se s tem naravnost greši proti socialističnim principom enakopravnosti in enakoveljav-nosti, proti socialistični mednarodnosti. Naš tip se tam, kjer je v večini, skrupu-lozno in često črez vso mero drži mednarod-nostnega načela, kjer pa je v manjšini, ne čuti često niti potrebe često pa nima korajže zastopati načela socialistične mednarodnosti. Naš tip se tu nahaja v veliki zmoti: meni, da bo s tem socializmu pomagal, med tem ko ga podira. Kar se razume pri Italijanskih in pri vseh drugonarodnih sodrugih, ki držijo kaj nase, samoposebi, tu vidi naš tip potrebo diplomatizi-ranja, opravičevanja. Slišim nedavno nekoga govoriti: »saj sem bil tudi jaz že pred leti za to, da se slovenske delavce organizira po slovensko, sicer ne iz ljubezni do Slovencev ali do Nar. doma, ampak ker je to taktično in praktično«. Ti sancta simplicitas! Ali se je treba komu opravičevati za to, ker smo Slovenci? Naš tip je ogorčen po slovenskem narodnjaštvu, boli ga, če vidi, da naredi to narodnjaštvo Italijanom kako krivdo. Dobro, do tu sem kot socialist popolnoma z njim. Toda naš tip niti od daleč toliko ne čuti ali sploh se za to ne zmeni, če italijansko narodnjaštvo napravi krivico slovenskemu življu. — Naš tip ne čuti, da so te krivice permanentne, ne čuti, da jih je deležen tudi on sam, ne briga se zanje, zdi se mu, da so — izključna zadeva slovenskih narodnjakov. Protestira proti krivicam, ki se gode Burom, Fincem, Arabcem, onih, ki se godi slovenskemu narodu na sploh, ne čuti, in se naravnost boji, da ne bi zašel v — narodnjaštvo. Strah pred narodnjaštvom ga podi od narodnosti. Naš tip ne zna delati razlike med narodnjaštvom in narodnostjo, med zadevami, ki se tičejo samo slovenske buržvazije in onimi, ki se tičejo celega slovenskega naroda, tudi slovenskega proletarijata. Naš tip meni, da je dovolj, če pokaže svojo narodnost le za velike praznike, pri posebnih oficielnih ali slavnostnih enunciacijah, ob delavnikih se ne zmeni za njo. Naš tip bi si prej roko odrezal, nego bi dal krajcar za Ciril-Metodovo šolo. Drugod pa vzdržujejo socialisti (nemški, češki, poljski, ru-sinski) svoje manjšinjsko šolstvo, drugod glasujejo socialistični poslanci (n. pr. v nižjeavstrij-skem deželnem zboru), dosledno za podporo privatnim šolskim družbam. Nemški sodrugi v Šiški pri Ljubljan pošiljajo svoje otroke v šul-fereinsko šolo, imajo svojo večino v odboru do-tične podružnice, podpirajo jo materialno in moralno, nobeden se nad tem ne spodtika. stvar le popolnoma v redu; socialistični državni poslanci so pred par leti po sodr. dr. Adlerju predlagali za manjšinske šole devetmiljonsko državno podporo, stvar, je bila v redu. Doživeli smo kon-čuo tudi to, da sta dva pametna italijanska so-druga (Pittoni in Oliva) dosegla današnjo državno subvencijo Ciril-Metodovih šol v Trstu. Vse to smo doživeli in še marsikaj drugega, a naš tip bi si raje roko odrezal... Sreča naša in sreča za socializem v Trstu je voditelj italijanskih sodrugov v Trstu, sodrug Pittoni. A niti on ne more vsemu kaj, ne more osobito iztrebiti še vseh narodnih predsodkov iz vrst italijanskih sodrugov, koji predsodki datirajo nazaj v Učekarjeve čase. Karakteristična zgodba iz najnovejše dobe: Gre za mednarodno socialistično manifestacijo. Pogovarjajo se besedniki vseh treh političnih soc. strank. Italijanski govor in govornik za manifestacijo je določen. Slovenski sodrug vpraša, kakšno vlogo bodo imeli slovenski sodrugi, ital. zastopnik, (ki je pa ostal v manjšini) odgovori: i fara propaganda, i vien drio. (Bodo agitirali za udeležbo in pojdejo za nami). Končujem. Hotel spm prispeti s svojimi izvajanji k spoznanju, da je naša socialistična dolžnost ustvariti v Trstu močno jugoslovansko socialistično stranko. Ne proč od italijanskih sodr., ampak z njimi in poleg njih, toda kot popolnoma enakopravna in enakovredna enota. Kulturna vprašanja niso za nas nepotrebne stvari, marveč jih moramo tudi mi razmotrivati s svojega stališča in se z njimi dejansko pečati. Na ta način odstranimo eno glavnih zaprek v poti, ki nam brani doseči ono politično moč, ki nam gre in ki jo potrebujemo za se in v prevspeh socializma sploh. NOVICE. Naši sliki. Slika na naslovni strani kaže primerjajočo statistiko marinistične blaznosti v raznih državah na podlagi stanja v začetku t. I. Vpoštev vzete so le ladje, ki še niso prekoračile 20. leta svoje starosti. Ladje, ki še niso dograjene, so vznačene s posebnimi znamenji. Na tablici je navedeno pri vsaki državi število ladij in vsota ton. — Druga slika nam kaže perzijsko justico, ki slovi po svoji krutosti pri delu. Zločince, obsojene na smrt, usmrčuje justica na tri načine: morilca zadavijo ali ga razsekajo, roparja pa usrele. Šovinizem z zračnim brodovjem. Dred-notska blaznost šovinističnega meščanstva se je začela prelevljati v aviatično blaznost in kmalu bomo zaslišali nad našimi glavami v svobodnih zračnih višinah prav tak hrupni bojni dirindaj kakor se je dvigal iz bojnega trušča na suhem ali na morju. Ali ne čudite se, ljudje božji! Kdor pozna tendenco kapitalističnega razvoja, temu je moralo biti že od vseh početkov jasno, da si bo prikrojila kapitalistično - militaristična meščanska družba tudi napredek zračne tehnike za svoje nebiage namene. Začetek svetovnega oboroževanja v ozračju je sprožila Francoska, čemur se prav tako ni čuditi, kajti šovinizem francoskega meščanstva je bil vedno za par stopinj bolj gorak kakor šovinizem drugod. Tozadevna beseda je bila padla zadnjo nedeljo na pariški Sorboni, v dvoranah, ki so sicer namenjene znanosti, ali prav zategadel5 se menda hočejo požuriti, da pripravijo dostojno bivališče novi znanosti — vojni motivi v zračnih višinah. Pred šest tisočimi osebami je predaval stotnik o koristi aviatike za vojno in z ognjevitimi besedami je pozival francosko ljudstvo, naj žrtvuje denarja, mnogo denarja, da dobi slavna Francija kmalu silno zračno brodovje, ki bo izdaleka preka-alo vsa inozemska zračna brodovja. Poziv je zbudil v srcih prisotnih šest tisoč francoskih buržvazijcev hrupno odobravanje, prekipevajoče v navdušenih vzklikih in — čujte — ne samo v njih srcih, ampak za enkrat celo v njih denarnicah. Seveda pri denarju navdušenost patriotov že ni bila tako velika, kajti svota 3000 frankov, ki jo je nabrala šesttisočglava množica generalov, senatorjev, vitezov častne legije, tovarnarjev, trgovcev in študentov, resnično ne more imponirati. Tudi patetična kretnja, s katero je podpisal avtomob. fabrikant Michelin 100 tisoč frankov in je gospod Henry Deutsch de la Meurthe položil letalni stroj na žrtvenik domovine, nas ne more razvneti, kajti natančno nam je znano, da bosta prav ta dva kapitalistična mogotca delala imenitne kupčije, ako prične šovinistična blaznost z zračnim brodovjem poganjati bujne cvete. Ampak od ljudstva pa bodo zahtevali iniljarde za to najnovejšo militaristično blaznost in krajtega militaristični pridigarji nimajo niti pojma, kako bi uporabljali zračne pošasti v vojni. Ali kaj vpraša šovinistična blaznost po tem! Sem z miljardami in čeprav ljudstvo izkrvavi sredi mira pod težo ogromnih vojnih bremen, sem z zračnim brodovjem in čeprav se v vojni izkaže za neporabno! * Stavka na krakovski univerzi. Slušatelji filozofske fakultete so sklenili dvadnevno demonstracijsko stavko, da protestirajo, ker že dve leti ni izpolnjeno mesto profesorja botanike. Obenem hočejo s stavko protestirati tudi proti nedostatnim uredbam laboratorijev. * Tragedija v hotelu V praškem hotelu je vzel 171eini trgovski sotrudnik Vaclav Horki s svojo ljubico 19letno prodajalko Antonijo Ružič-kovo sobo. Ko je hotelsko os >bje zjutraj zaslišalo strel iz sobe je vdrlo noter in našlo prodajalko mrtvo Dekle je držalo v roki revolver. Horki je izjavil, da ie spal, ko je deklica izvršila samomor Oblasti pa so mnenja, da je Horki dekle najbrž ustrelil, zato so ga prijele. * Alkohol V Inandu na Ogrskem sta streljala dva orožnika iz daljave 70 metrov drug na drugega. Ko sta izstrelila vse patrone, sta se vrgla z bajoneti drug na d ugega in si zadala celo vrsto ran. Slednjič so ju uklenili in odpeljali v Nagy S^alonto, kjer so ju izročili orožniškemu poveljstvu. Orožnika sta bila pijana in sta se spopadla iz neznatnega povoda, kakor se prav rado zgodi ob takih prilikah * Državni pravdnlk v pesteh stražnika. Kak duh navdaja budimpeštanske stražnike, priča naslednja zgodba. V budimpeštanskih juristič-nih krogih dobro znani državni pravdnik Lu-dovik Toth je opozoril v soboto zvečer stražnika Pavla Meszaroša na avtomobil, ki je drvil mimo s temno svetilko, in je zahteval, da stražnik zapiše avtomobilovo številko. Dasi se je državni pravdnik legitimiral, stražnik ne le da ni ugodil državnega pravdnika želji,, ampak ga je udaril s pestjo s tako silo po glavi, da mu je popolnoma zmečka! polcilinder. Slednjič je hotel korenjaški stražnik še sabljo potegniti, tako da je moral državni pravdnik porabiti hitrico svojih nog pred nasilnim »očesom postave«. Stražnika so odpustili iz službe kljub temu, da je skušal vse utajiti. Baje bo imel slučaj za bu-dimpeštansko policijo resne posledice. Doslej so namreč sodišča vedno verjela stražnikom, ako so se jetniki pritoževali nad dejanskimi nasil-stvi »čuvajev postave«. * Obrežni zid se je pogreznil, V San Remu se je 13. t. m. pogreznil obrežni zid ob morju. Na obrežju so se ob tistem času sprehajali učenci ljudske šole Okolo 20 učencev so razvaline zidu pokopale pod sabo, pet je bilo mrtvih, osem poškodovanih. * Učitelja so ubili. Na Angleškem je vrglo osem učencev v Meath Countyju svojega 27let-nega učitelja na tla in so ga brcali in s koli obdelavah tako dolgo, da je bil mrtev. Živinske učence so prijeli. * Carski steber — defravdant. V Peterburgu je od leta 1905 otroško zavetišče za otroke žrtev revolucije. Poslujočemu članu zavetišč-nesra načelstva generalnemu poročniku Toma-ševiču so zdaj prišli na sled, da je poneveril 21 tisoč rubljev denarja, namenjenega za vzdrževanje zavetišča. Vojaški imenitnik je ponaredil podpise. Generala so prijeli. * Ogromna lokomotiva. Za pensilvanijsko železnico so zgradili lokomotivo, morda največjo sveta. Dolžina lokomotive obenem s premogovnim vozom je 30 metrov, teža z vso opravo 669 tisoč funtov. Najtežji stroj za osebne vlake je bil doslej težak 420 000 funtov. Nova lokomotiva ima 16 koles. Premogovni voz lahko sprejme 30 000 funtov premoga in 40 000 litrov vode. * Parnika sta se potopila. Londonska Lloy-dova agentura poroča iz Nagasakija na Japonskem, da sta trčila japonska parnika „Ryohama-ru“ in „Morimaru“ na planem morju drug ob drugega Obadva parnika sta se pogreznila v morsko globočino. Vsega vkup je utonilo 46 potnikov in mornarjev. * Prezimovališče štorklje Poljski plemenitaš je ujel na svojem posestvu blizu L-ova štorkljo ter ji obesil okolo vratu obroč z latinskim napisom: .Haec oconia Polonia- (ta štorklja je s Poljskega). Nato jo je izpustil. Spomladi se je štorklja vrnila in plemenitaš je bral z velikim začudenjem na zlatem obroču, ki ga je imela namesto prejšnjega: „lndia cum doniš amiitit ci-coniam Polonis“ (Indija vrača Poljakom štorkljo z darovi). * Nevaren polet. V Novem Jorku se je dvignil aviatik Beatie z dvokrovnim aparatom v višine; v letalnem stroju je bila tudi dama. V vi' šini pa se je motor nenadno ustavil, ker je bil benzin zmrznil. Beatie se je hotel spustiti nizdol, toda njegova spremljevalka je v histeričnem napadu planila nanj. Letalec se je boril z napol blazno žensko, slednjič se mu je posrečilo osvoboditi eno roko, nakar se je brez nesreče vkrcal na zemljo. Zlata tehtnica. Avstrijski apotekarji so rojeni pod srečno zvezdo: Avstrijski minister ima večje dopa-dajenje nad enim umetnikom iz latinske kuhinje kakor nad devetindevetdesettisočdevet-stodevetindevetdesetimi državljani navadnega rodu. Vse prebivalstvo je mesece in mesece od vlade na ves glas terjalo odpomoči proti draginji in vlada ga ni uslišala. Pa je stopilo dva. tri tisoč lekarnarjev na prste, katerint so se podražile nekatere sirovine, in vlada jim je koj dala to, kar je ostalemu ljudstvu odbila-Vladna radodarnost in naklonjenost gre seveda na račun prebivalstva, ki bo v prijetnem položaju, da bo dražje plačevalo ne le živila zdravih temveč tudi živila bolnikov. Za srečne apotekarje pa je draginja takorekoč odpravljena; narobe, draginja je postala zanje prav izdaten vrelec novih profitov. Nova medicinalna taksa, ki jo je vlada pred nekja dnevi izdala, je izpreinenila ceno več sto predmetom. Le nekaj predmetov se ie za spoznanje scenilo, ogromna večina pa se je podražila za pet odstotkov, pa tudi mnogo višje, tudi za več nego sto odstotkov. Scenil' so se predvsem izdelki, ki se sicer nahajajo v seznamku zdravil, ki pa jih zdravniki le redko zapisujejo, tako da bodo lekarnarji ta udarec brez 'bolečin prenesli. Podraži pa se je prav izdatno vsakdanji kruh bolnikov, poskočila so v ceni zdravila, ki jih zdravniki ordinirajo največ. Kar poglejmo! Eno zdravil, ki se je najbolj podražilo, je fructus foeniculi. Cena ^ 100 gramov se je zvišala od 30 na 60 vin. Lekarnarji. ki imajo polna usta tožba o neznosni draginji sirovin, so v svojem strokovnefl1 glasilu sporočili, da morajo za 100 gramo^ fructus foeniculi plačevati namesto 16 po $ vin., vlada pa je pfodajno ceno povišala kaf za 30 vin.! 10 gramov fungus secalis se je ^ lekarnarje podražilo od 4 in pol na 12 et** tretjino vin. Vlada pa je podražila bolnikom to zdravilo ne za^ 8, temveč od 15 na 30 v* torej za 15 vin. Gram mentola je po navedb1 apotekarjev veljal prej 3.6 vin., sedaj 6.2 vin-Za vlado je bila ta podražitev povod, da ie določila ceno gramu od 10 na 20 vin. Grafl1 Morphium Hydrochloricum se je podražil, kor pripovedujejo lekarnarji, od 32 na 71 vin-Vlada je povišala ceno od 70 vin. na 1 K 65 'r-Lekarnarji plačajo za gram tega zdravila 39 več, pa ga prodajajo za 95 vin. dražje! Ampak vladi to še ni zadosti. Lekarnarji so veliki reveži in na stara leta po navadi v81 beračijo... Zato pa je zvišala tudi t. zv. de' lovno takso. Praški bodo odslej dražji ne 'e. vsled podražitve sirovin, temveč tudi vsle“ poviška lekarnarske delovne takse. Taksa zjj razdelitev praškov je znašala doslej do deseti'; praškov po 5 vin. na prašek, za vsak nadaljn* prašek po 2 vin. tako da je delo za 15 praškov veljalo 60 vin. po stari delovni taksi. Sedaj pa je vlada določila, da sme lekarnar za pr^-J 15 praškov računati po 5 vin. od praška* v«l®“ česar velja delo za razdelitev 15 praškov V° novi delovni taksi 75 vin. Oblatnl zavitek J® veljal doslej 2 vin. za dfelo, odslej 5 vinarje^: Naj zadošča en sam zgled! Kodeinski prašek. K. vsebuje 0.45 grama čistega kodeina, je ve»a V soboto Vlil. velika mednarodna maškarada. doslej: 45 vin. za kodein, 5 vin. za sladkor, 30 vin. za mešanje. 60 vin. za razdelitev praškov, 20 vin. dispenzacijske pristojbine in 34 vin. za škatlo. 15 praškov je veljalo 1 K 94 v. Po novi taksi bo veljal teh petnajst praškov 2 K 50 vin.; kodein stane 41 vin. in razdelitev 15 vin. več. Antipirinski prašek, ki je doslej veljal 1 K 88 vin. bo veljal odslej 2 K 48 vinarjev. Podražitev zadeva občutno tudi bolniške blagajne. Podražitev a conto sirovin morajo Plačati tudi bolniške blagajne. Vlada je sicer ugodila nekaterim željam bolniških blagajn, vendar vse te ugodnosti niti od daleč ne odtehtajo nove obremenitve, in že danes je gotovo, da se bodo izdatki bolniških blagajn za zdravila — ob enakem konzumu — pomnožila za 5 ali 6 odstotkov. V Avstriji je že tako: drago živiš, še dražje umreš! LfUbgaiu in Kranjsko — Seja deželnega zbora bo danes ob 11. dopoldne. v ~ O podržvljenju ljubljanske policije se je Včeraj posvetoval deželnozborski ustavni odsek. Po »Slovenčevem« poročilu je predelal zakonski načrt. Kako, tega ne pove klerikalno glasbo, po bi bilo zanimivo. O višini prispevka, ki fjaj ga plačuje Ljubljana, se odsek rii mogel zediniti, vsled česar pride stvar pred drugo od-sekovo sejo. Deželni zbor torej danes ne bo sklepal o tem. »Slovenec« tudi poroča, da je dejal deželni predsednik sledeče: »Take policije, kakršna je sedaj, Ljubljana ne sme več imeti, razmere so nevzdržljive ne samo pri policiji, ampak tudi pri zglaševalnem uradu. Ce se zakonski načrt ne sprejme, bom vedel z uporabo pbčinskega reda prisiliti prizadete faktorje, da jz mestnih sredstev oskrbe Ljubljani tako podijo, kakršne je Ljubljana potrebna in vredna, j-0 Pa bo Ljubljano gotovo mnogo več stalo, kakor če se sprejme vladna predloga. Pripomnim se enkrat, da tako, kakor je sedaj ne more in tle sme ostati. Meti drugim je tudi predsednik °menil, da je bilo popolnoma nepravilno, če so na magistratu uporabljali policijo za druge nadene, kot za javno varnost«. — To je prav lepo* Razmere pri policiji smo tudi mi kritizirali 111 nihče menda ne dvomi, da je tam treba re-jnedure. Vprašanje je le, če v tistem zmislu, kakor želi baron Schwarz. Ali na vsak način je v'elika razlika, če se zahteva od občine, da ie Pri policiji red, ali pa če se policija podržavlja. Sicer pa bi bilo dobro vedeti, če je dejal deželni predsednik o mestni policiji ravno to, kar PjŠe »Slovenec«, ali če je kaj obrazložil obdol-^‘tev. Bilo bi čudno, če bi mogla mestna policija tako sumarično obtožbo tiho vtakniti v žep. ~ Izprememba ljubljanskega mestnega šta-‘Uta je včeraj rešil ustavni odsek deželnega zbora* Nedvomno bo tudi večina deželnega zbora Pritrdila izpremembi občinskega reda in hote-a vsiliti Ljubljani »zunanje davkoplačevalce« a občinske družnike. Ustvarjati privilegije, ki jnajo priti klerikalni stranki v prid, je »demokratičnim« klerikalcem jako ljubo opravilo. Ob-jjjftvo pa sj ne more misliti večjega užitka, Kakor če sliši potem klerikalno gospodo deklamirati o pravici. To je namreč po klerikalnih na-z°rili sila pravično, če ima človek, ki šteje denarce, volilno pravico trikrat, proletarec pa ne enkrat. Tak davkoplačevalec naj voli n. pr. v ?voji občini, potem pa še v Ljubljani v drugem 111 tretjem razredu; ali pa za deželni zbor do-nia v razredu kmečkih občin in v splošnem raz-redu, potem pa še v Ljubljani v kuriji mest in v splošnem razredu — delavec pa, ki je moral faradi dela par tednov zapustiti Ljubljano, se •ahko za volilno pravico sploh pod nosom obrije. Seveda bo večina v deželnem zboru vse Potrdila, kar zahteva klerikalni generalštab; radovedni smo, kaj poreče vlada, ki je tako vne-‘a za objektivnost, tej krivici in tej kršitvi ljubljanske avtonomije. Tembolj smo radovedni, ..®r je imela vlada nekoč sama drugačno .va-‘išče v tem vprašanju, ,. — Blrokratično dolgočasje (Štorija posel-~kih knjižic.) 11. julija lanskega leta je županstvo v St. Janžu na Dolenjskem izstavilo posel-v*0 knjižico Fr. Kapusu, ki je šel kot vajenec k eevljarskemu mojstru g. Goletu v Vevčah pod Mubljano. Knjižico je poslalo županstvu na Ko-°ski Beli v podpis, ki pa je knjižico nepodpisano vrnilo, češ da deček ni pristojen na Koroško ve‘°. Šentjanški župan je poslal nato knjižico 2upan. v Lesce, kamor je bil pristojen dečkov P*-d; a iz Lesc ni bilo ne knjižice ne odgovora. ~7* septembra je šentjanško županstvo napravijo poselsko knjižico za dečkovo sestro Arito-> in jo poslalo leškemu županstvu, pa tudi te , njižice ni bilo več nazaj. Nato je oče obeh otrok ^°vač Jan. Kapus pisal okr. glavarstvu v Radovljico in mu razložil vso zadevo. Brez uspela! Pozneje se je šentjanško županstvo obrnilo p radovljiško okr. glavarstvo, ki se je v tem r^notku zganilo in začelo poslovati. Najprvo je Prišlo od okr. glavarstva vprašanje, kje je bil «ed obeh otrok doma, kaj je bil, kaj je oče in če ? ie^ o očeta Janeza Kapusa domovinski pra-. *ci že kdaj razpravljalo. Šentjanško županstvo !e zaslišalo Janeza Kapusa in poslalo radovljiškem okr. glavarstvu poročilo, da je stari Ma-®vž Kapus bil rojen v Lescah, da pa je bival Jeta 1869 do svoje smrti 1893 na Javorniku 'Oočjna Koroška Bela) kot kovač pri fužinah; ra je oče Janez Kapus bil rojen 1869 na Javorni-U (občina Koroška Bela) in da je bival ondi Čas do leta 1908; da je županstvo na Koro- Beli naznanilo svoj čas Jan. Kapusu, da je 'Prejet v občino Koroška Bela, kar je razvidno Jdi iz knjižic, ki jih je izgotovilo županstvo na ^oroški Beli leta 1908. Radovljiško okr. glavar-Jvo je nato zahtevalo še poselsko knjižico Jan. p*Pusa in je tudi to sprejelo. Od tedaj pa je že ri mesece absoluten molk, dasi si je prizadeti že dvakrat obrnil na okrajno "'-■'^rstvo v Radovljici. — Dolga štorija poselskih knjižic upravni škandal brez primere. Vsled nemar-osti občinske uprave na Koroški Beli in vsled anikrnosti okr. glavarstva v Radovljici je se- vsa Kapusova rodbina brez posel, knjižic, ‘n se uči že pol leta čevljarstva — brez knjiži- * oče je že tri mesece brez knjižice — glavar- stvo mu je doslej niti vrnilo ni — in hči je ostala doma, pa je ondotni župan že izjavil, da ji ne more napraviti niti certifikata, če bi hotela v službo. Upravne oblasti s svojim dolgočasnim postopanjem, od katerega imajo delavski ljudje očitno škodo, le potrjujejo naziranje, da je naprava delavskih knjižic zrela za staro šaro. — Elektrokinematograf „ldeal“. Danes v petek, dne 16 februarja: Priljubljeni specialni večer. 1. »Islandija" in »Soteska Lichtenstein*. (Krasna naravna posnetka). 2. „Zigotto kot tore-ador“. (Velekomično.) 3. .Testament". (Samo zvečer. — Drama) Posebno omeniti je 5. »Levova hvala*. {Drama v barvah. — Velika učinkovitost. 30 levov pri odprti sceni.— Pri vseh predstavah) 6. „Leo in njegove tri neveste". (Velekomična ainerikanska veseloigra) V soboto, drie 17. februarja: »Življenska laž". (Učinkovitost Nordiskfilm & Co.) ter »Svatbeni večer". (Velekomično.) V torek, dne 20. februarja: »Kaznjenca štev. 10 in 13". (Senzacionalna drama iz življenja.) Nordisk-film Co. — Štiri prste sl je odsekal. V prisilni delavnici si je 8. t. m. kaznjenec Ivan Buhmajer pri delu odsekal štiri prste leve roke. — Nezgoda pod vozom. Zadnjo soboto je delavec Viktor Kozina iz Spodnje biške nalagal m prevažal oblanje. Medpotoma se je voz prevrnil in je Kozina zašel pod njega. Poškodoval se je težko. — Uboj. V nedeljo 4. t. m. je bila v bitenj-ski gostilni plesna zabava, ki se je je udeležilo več domačih fantov. Ob 10. ponoči so se sporekli in kmalu se je razvil pretep. Sorodnik gostilničarke, 25!etni fant Ivan Siherl je hotel miriti, a je planil nanj fant Ivan Šilar z odprtim nožem in mu zadal globoko rano v trebuh. Kljub zdravniški pomoči je S'herl 6. t. m umrl za rano. Padel z vlaka. Sprevodnik južne železnice Ivan Longar, star 55 let, doma iz Kočevja, stanujoč v Ljubljani, je blizu Nabrežine padel z lokomotive tovornega vlaka. Pretresel si je močno možgane. Prvo pomoč so mu nudili na Nabrežini, odkoder so ga potem prepeljali v tržaško mestno bolnišnico. — Vlom. V Kočah pri Postojni je ukradel tat obvdovelemu dninarju Francetu Boštjančiču njegov prihranek v znesku 100 kron, ki ga je imel zapitega v kovčegu. Tat je šiloma iztrgal omrež;e in se splazil skozi okno v spalnico; po vlomu je šel po prvi poti in izgubil medtem desetkronski bankovec Kdo je vlomilec, ne vedo. — Zagorje ob Savi. Podružnica »Vzajemnosti" priredi v nedeljo, dne 18. t. m. v dvorani g. Rih. Michelčiča na Toplicah veliko predpustno veselico. Na veselici sodeluje tam-buraški zbor »Vzajemnosti". Pričetek veselice je ob 6. zvečer Vstopnina za osebo 50 vin. Delavce in delavke vabi na obilno udeležbo — odbor. Idrija — Zanimiv shod se obeta na 25. t. m. Delavstvo vseh strank je edino, da si zbojuje to, kar mu gre. Žalostno je le dejstvo, da nekateri otročaji, ki z delavstvom nič opraviti nimajo, spravljajo po zakotnih klerikalnih lističih v javnost stvari, ki kršijo disciplino vsaj na zunaj. 'Iakim individuom gre pasji bič. da bi se naučili politične abstinence, ker drugo imajo itak le na jeziku. Tržič. — Združene socialistične organizacije pri-rede predpustni zabavni večer v soboto 17. t. m. v gostilniških prostorih prostorih pri Pelarju. Začetek ob 8. zvečer. Spored: godba, ples, šaljiva pošta; prodajali se bodo tudi koriandoli m serpentine. V soboto vsi k Pelarju! vif ~ ™e žem,le Prodaja pekovski mojster v man. Ako mu kdo vrne take žemlje, pa strese ošabnost, češ še bosi jih boste »petlali«. Ta oho-lež kaže očitno svojo pristranost s tem, da hrani za njemu neljube stranke stare žemlje; svetujemo mu, naj ravna manj hinavsko, naj raje reče: jaz imam že dosti delavskih grošev, pojdite drugam. Ako noče postreči, ga ne more seveda nihče siliti, ali da bi si pustili od njega pro-rokovati, kdo bode stare žemlje »petlal«, zato ste g. Vilfan preweuivmi! — Moralna cvetka. A.~d orli imajo podna-čelnika, katerega so stavili za vzorec vsej orlovski četi. Pretečeni teden se je pa bliskoma razširila vest, da se je mizarski pomočnik v tržiški predilnici skril v kopalnih prostorih in opazoval prepovedan sad, ko se je kopalo neko dekle. Dekle ga je opazilo in je bilo vse tajenje zaman. Da je kaj takega zagrešil kdo drugi, bi gotovo frčal iz tovarne, orli bodo pa že kako zmanjšali pregreho svojega nesramnega podna-čelnika. ŠlHj*3* t'"**. — Trbovlje. Neki liberalci krošnjarijo okolo s polami in nabirajo podpise pevcev za liberalno pevsko društvo. Gospoda stoji drugače na stališču gesla: svoji k svojim, proti čemur nič nimamo, da pa skušajo za svoje narodnjakarske fraze pridobiti tudi rudarje, dokazuje le, da smatra ta gospoda rudarje, ki so ji drugače pre-umazani in jih drugače z vsem zaničevanjem prezira, za štafažo dosti dobre. Zagotavljamo, da bodo med rudarji jako malo kalinov vjeli na svoje limanice, kajti tudi med rudarji se dani, in če misli gospoda, da bodo delavci predstavljali repe in priveske liberalnega frakarstva, tedaj se motijo. Delavci rudarji imajo svoj lastni pevski zbor, koder so sami med sebo' torej svoji med svojimi. In tako je prav! Liberalni frakarji pa naj bodo tudi med seboj. Gospodom liberalnega kalibra bodi povedano, da je nabiranje članov za falitno pevsko društvo med rudarji, za katere sicer nimajo druzega kakor zaničevanje, milo rečeno — nesramnost. — Lep podjetnik. Iz Celja nam pišejo: V nedeljo 11. t. m. je bil nenadoma odpuščen v Pagiaffovi tovarni za zlatnino sodrug Mihael Koren, vodja podružnične vplačevalnice zlatarjev in načelnik delavskega pevskega društva »Naprej«, ne da bi mu bili navedli vzroke nenadne odpustitve. Razmere v tem obratu so že delj časa neznosne. Obrtno nadzorstvo naj le malo pogleda po domačiji gospoda Pagiaffa pa bo našlo marsikaj, kar spada v njegov delokrog. Delavni prostori so v zdravstvenem oziru za- nemarjeni, da je groza. Vajence izkoriščajo naravnost nezaslišano; na teden dobe pet kron za hrano (!) in od tega naj potem žive! Zaušnice in psovke so na dnevnem redu. Kakor rečeno, ako gospod obrtni nadzornik nepričakovano napravi obisk v to izkoriščevalnico, bo našel marsikaj, kar ga mora zanimati. Mehaniki, strojniki, izdelovalci verig in dragotinarji naj ne hodijo v Celje! — Volna je videl lovec Miha Teržan dne 6. t. m. pod Brezjem v občini Dobje. Odkod se je zver priklatila, ni znano. — Žensko truplo. V bližini Dogoš so našli žensko truplo; baje je mrtva ženska doma iz Šentjanža na Dravskem polju. — Morilka svojega moža pomlloščena. Posestnica Julijana Kmetič iz Razvanj, ki je bila pri porotni obravnavi dne 15. decembra 1911 v Mariboru zaradi zavratnega umora, izvršenega na svojem možu, obsojena na smrt na vislice, je po-miloščena. Smrlno kazen so ji spremenili v 20 letno ječo. — Pretep v cerkvi. Na Vranskem sta se v soboto med blagoslovom sprla fanta Ivan Poznič in Franc Goričan. Beseda je dala besedo in Poznič je pretepel Goričana do krvi in mu grozil z nožem. Zunaj cerkve ga je uklal z nožem v roko. — Satnoinor vojaka. V Gradcu se je ustrelil z vojaško puško 13. t. m. ob pol osmih zvečer v vojašnici vojak 2 bosansko-hercegovskega pešpolka. Ko je prišel rešilni voz, je vojak že izdihnil. — Zločinska ženska. V Celju so prijeli orožniki že večkrat kaznovano Marijo Ribičevo Ribičeva se je potikala že dalj časa brez dela po Kranjskem in Spodnjem Štajerskem ter zlorabljala nedorasle deklice za pohotne namene. Proti Ribičevi je naperjena cela vrsta ovadb zaradi goljufij, tatvin, zapeljevanja in prestopkov proti nravnosti. Ribičevo so izročili celjskemu sodišču — Požar. V Logarovcih pri Ljutomeru je pričelo zvečer 8. t. m. goreti pri posestniku Antonu Senjurju Strešje hiše je zgorelo, prav tako shramba za vozove, seno, vozovi in gospodarsko orodje. Vzrok požara ni znan. —S kamnom. Lani 12. novembra se je ponoči vračal v Celju Alojz Zajc z Mihaelom Kladnikom iz gostilne domov. Pod gledališčem jim prideta nasproti Štefan Knez in Andrei n~~’1-lari. Knez in Zajc sta bila prijatelja ter sta sc pozdravila. Mihael Kladnik je napravil o Knezu prezirljivo opazko, ki je povzročila —erekanje; posledica je bila, da sta Kneza in njegovega spremljevalca Zajc in Kladnik zapodila v beg. Da se maščujeta, sta se Knez in Capilari vrnila in Knez je zagnal težek kamen proti nasprotnikoma, ki je zadel Zajca na glavo in ga tako poškodoval, da je oslepel na enem očesu. Obtoženec je pred celjsko poroto priznal dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom. Obsojen je bil vsled prestopka zoper varnost življenja na štirimesečno težko ječo z enkratnim postom vsak mesec. — Pogrešana smučarja. V Gradcu že delj časa pogrešajo dr. Schrolla in dr. Haasa, ki sta odšla s smučmi v gore. Poslali so vojaške oddelke, da bi ju poiskali, pa so se vrnili brez u-speha. Smučarja sta nedvomno ponesrečila v snežnih zametih. — Prijet kolesni tat. V Mariboru je prišel 13. t. m. k trgovcu s kolesi mlad fant in mu ponudil dobro ohranjeno kolo za 60 kron. Ker je bilo kolo vredno trikrat toliko, se je trgovcu zdela stvar sumljiva. Pridržal je kolo in rekel prodajalcu, naj čez pol ure zopet pride. Medtem je obvestil stražnika. Dognali so, da je fantovo kolo tisto, ki je bilo ukradeno 12. t. m. v Gradcu pismonoši. Tat je bil 171etni fotograf Ludovik Kuruč iz Zagreba; v njegovi družbi je bil tudi 18Ietni brat Štefan Kuruč, ki je tudi imel pri sebi kolo, o katerem ni mogel povedati, odkod ga je dobil. Stražnik ju je prijel in izročil okrožnemu sodišču. Koroško. — Požar delavskih barak. V okolici Šentvida je pogorelo več delavskih barak, last posestnika Kalinšeka V barakah je prenočevalo okoli 40 delavcev, ki so se v zadnjem času, komaj napol oblečeni rešili. Pogorela je vsa obleka in več prihrankov delavcev. Tudi Kalinšek je imel v neki baraki 1400 K papirnatega denarja, ki mu je pogorel. Ogenj je bil skoro brezdvomno podtaknjen iz sovraštva. Storilca še niso izsledili. — Ponesrečen železničar. V Sinčavesi je prišel pri premikanju tovornega vlaka sprevodnik Karl Zima med odbijača dveh voz. Odbijača sta mu stisnila prsi in so Zimo SttKtS0 rsujenega odpeljali v Celovec Goriška Smrt Ljubljančana v Soči. Poročali smo zadnjič, da je hotel neki Ljubljančan, ki se je izdajal v Gorici za dijaka Mulley iz Ljubljane, na goriški pošti s ponarejeno knjižico poštne hranilnice dvigniti večjo svoto denarja. Uradnik pa ie spoznal ponarejeno knjižico, poklical policaja, a dozdevni Mulley je pobegnil in bežal proti Soči, policija ga je zasledovala, a Mul-ley je skočil v Sočo in izginil v valovih. Dognalo se je tudi. da se samomorilec ne piše Mulley, temveč da si je nadel to ime, ker v Ljubljani ni nobenega dijaka s tem imenom. Zdaj se je pa cela zadeva pojasnila. Včeraj zvečer se je oglasil na goriški policiji neki dijak Boris Pupis, ki je prinesel pokazat policiji pismo nekega ljubljanskega petošolca. V pismu piše ljubljanski dijak, da je stanoval skupaj z nekim 18 let starim dijakom, doma iz Štajerske. Dotični dijak je bil v dneh v Gorici, odkoder je do petka pisal vsak dan neki gospodični v Ljubljani razglednico. V petek je do-tična gospodična dobila zadnjo karto. Kakor čujemo, se je že dognala identiteta samomorilca. ki je iz Ljubljane in se piše F. — Iz Loč-nika pa poročajo, da so našli včeraj pri Majnici na ločniški strani utopljenca, ki so ga fotografirali in ko ga je komisija ogledala, so ga pokopali na ločniškem pokopališču. Utopljenec je lep fant, star okolu 20 let. sezut, brez jopiča, papirjev ni imel nobenega pri sebi in zato niso mogli dognati, kdo je bil. Po vseh znakih pa je soditi, da je utopljenec dijak F. iz Ljubljane, ki je skušal v Gorici priti s ponarejeno knjižico do denarja ter potem skočil v Sočo. Trsi. — Najboljši in najstarejši sodrugi imajo tudi najnevšečnejšo napako. Zato ker so najboljši in najstarejši, si domnevajo, da smejo poravnati svoje dolžnosti napram stranki šele ob koncu leta. Narobe si pa mislimo mi, da bi morali biti taki sodrugi v zgled mlajšim.Sami vedo, koliko nepotrebnega dela nalože administraciji stranke oni, ki ne poravnajo prispevkov pravočasno. Koliko pisem, koliko tirjatev, koliko se na tak način potrosi denarja — seveda neplodno. Ti starejši sodrugi navadno tudi veliko zahtevajo napram stranki. In kljub temu, da vedo sami, ker so poskusili, da stranka brez vsestranske opore od vseh strani ne more izvršiti potrebnega dela, kljub temu zanemarjajo stranko. Tako moramo n. pr. konštatirati, da je med onimi, ki še niso poravnali strankinega prispevka za leto 1912, največ starejših sodrugov. Upamo, da bodo te vrstice, ki smo jih napisali v najboljšem namenu, imele ugoden uspeh in, da bodo kmalu storili vsi svojo dolžnost napram stranki. — Narodnjakarska »Edinost« si je dva dni zaporedoma izposodila bolniško blagajno. Prvi dan je pripovedovala, kako se je ravnalo -r bolniški blagajni z »neko« ubogo žensko. Drugi dan je pa pripovedovala, kako se je godilo pri bolniški blagajni »nekemu« delavcu. Zakaj pa »Edinost« ne pove imena dotičnih dveh oseb, da bi se imelo vodstvo bolniške blagajne priložnost prepričati, v koliko so bile trditve »Edinosti« resnične? Mi vemo, zakaj se »Edinost« boji, priti z imeni na dan. Zato, ker se »Edinost« boji popravka, ki ga je morala priobčiti vsikdar, kadar je kaj pisala zoper bolniško blagajno. Pri vsem tem bi pa vsekakor svetovali »Edinosti«, naj najprej pometa pred svojim pragom. Najprej naj se prepriča, kako ravna s člani del. pod. in bralnega društva dr. Pertot, o katerem se pripoveduje, da noče člana niti zdraviti, ako je socialist. Naj le pogleda nekoliko »Edinost« v tiste tržaško del. podporno in bralno društvo ki ni hotelo izplačati bolnemu članu Haberju bolniške podpore niti tedaj, ko je zdravnik glavnih skladišč oficielno ugotovil, da ima Maber pravico do podpore. In — nota bene — del. podporn. in bralnemu društvu bi se bil ves denar vrnil od glav. skladišč. To je škandal, gospa »Edinost«! Pometajte pred svojim pragom. Prašajte, gospa »Edinost« rajši svojega dr. Mandiča, ako je izplačal vse uslužbence pri konzumu N. D. O. Bliže vas, gospodje Edinosti, bliže kakor na vam je bolniška blagajna, se dogajajo nečuvene, gnjusa vredne stvari. Te pometajte. Drugače se obvežemo, da za vsak rokovnjaški napad »Edinosti« objavimo zgodbico iz Narodnega doma. — Pevski odsek »LjuJskega odra" pure4i v nedeljo dne 18. februarja t. 1. v restavraciji »International*, via Giovanni Boccaccio štev 25 veliko'predpustno veselico s sledečim programom: 1. Pevske točke: »Slava delu", (Iv. plem. Z#jc); »Vzbujanje duhov*, (***); »Zvončku*, (Fr. Ferjančič); 2. Veseloigra v enem dejanju: »Nemški ne znajo"; 3. Kupleti; 4. Šaljiva pošta, korijan-doli, korzo in druge zabave; 5. Tombola — Ples. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Vstopnina 30 v, za osebo. Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto prvič na našem odru burleska »Milijon«, ki je vseskozi napetega dejanja in velezaniini-va. Predstava se vrši za par-abonente. — V nedeljo popoldne »F. S. Finžgarja ljudska igra »Divji lovec«. Predstava se vrši izven abone-menta za lože par in sicer pri zelo znižanih cenah; zvečer drugič velezabavna burleska »Milijon« (za nepar-abonente). Delavsko gibanje. — Rudarji, izogibajte se Leš na Koroškem! Vodstvo rudnika v Lešah na Koroškem pošilja v zadnjem času v razne kraje svoje agente (birinovce), da nabirajo delavce za rudnik. Izvedeli smo, da se v to svrho potika neki indi-vidium po Eibisvvaldu. Namen takega birmanja je prozoren; delavcev rudarjev v LešatV namreč ne manjka, toda vodstvo ondotnega rudnika hoče itak jako slabe plače Še bolj zmanjšati, za to išče ljudij, katerim so ondotne razmere neznane. Vrhu tega oi vodstvo rado vrglo nekaj starejših izkušenih rudarjev na cesto. Rudarii in delavci vseh krajev, pokažite duri vsakemu takemu agentu, ki pride kupovat pod raznimi pretvezami duše, da jih potem izroči na milost in nemilost najbrezobzimejšemu izkoriščevaniu! = Belgijska rudarska stavka. Zbornica je sprejela spremembo zakona o starostni pokojnini ni določila, da se smejo mesečni prispevki članov tam, kjer je v navadi osemdnevno izplačevanje, samo mesečno vplačevati. S tem je izpolnjena ena glavnih zahtev stavkujočih rudarjev v Borinaži. Upajo, da se stavka konča, kakor hitro sprejme senat zakon. Vestnik organizacij. Trbovlje. Sodrugi pevci, pozori Redna vaja pevskega zbora bo v nedeljo dne 18. februarja t. 1., topot ob 9. dopoldne. Trbovlje. V četrtek dne 22. februarja 1912 bo v .Delavskem domu* važna seji revirnega odbora Unije avstrijskih rudarjev, ki se prične ob 9. dopoldne. Zunanji člani revirnega odbora naj pridejo pravočasno v Trbovlje. Občni zbor izobraževalnega društva za Pulj in okolico. Na dan 4. t. m. sklicani občni zbor našega izobraževalnega društva se ni vršil, ker je bilo več odbornikov službeno zadržanih. Vsled tega je bil preložen na pretečeno nedeljo. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je bilo v blagajni koncem leta 40 K prebitka; toda iz tega še ne smemo sklepati, da je bilo minulo leto za društvo kdove kako ugodno; do rednega plačevanja male tedenske članarine se še dosedaj nismo povzpeli in število plačujočih članov zastaja za številom vpisanih članov. Da je ob koncu leta vzlic temu prebitek, je pripi- sati dejstvu, da društvo v- preteklem letu ni razvilo živahnega delovanja. Kakor navaja predsednikovo poročilo so bile vse leto le štiri seje, dva shoda in eno predavanje. Tudi knjižničar nam ni sporočil nič veselega: društvene knjižnice člani niso skoro nič uporabljali in se je izposodilo ves čas komaj 20 knjig. Po poročilih funkcionarjev je bila volitev novega odbora, v katerega so izvoljeni: Kako-tovič za predsednika, Haramina za podpredsednika, Sever za tajnika, Fabijančič za njegovega namestnika,Moderc za blagajnika, Pleša za njegovega namestnika, Kolančič za knjižničarja, Popovič za njegovega namestnika, Zlobec za gospodarja, Cigojnovič za preglednika. Leskovec za njegovega namestnika ter Makula in Pogačnik za odbornika. Glavna točka občnega zbora pa je bil živahen razgovor o bodočem društvenem delovanju. Zanimanje, s katerim so društveniki sledili razpravi, je najboljši dokaz, da bo društvo v bodočem letu poživelo svoje delovanje za izobrazbo puljskega delavstva. Sodr. Haramina je v lepih, poučnih besedah pokazal, kako kapitalistična družba sistematično odriva delavsko ljudstvo od izobrazbe. Sedanji družabni red, red krivic in izkoriščanja, sloni na slepoti ljudskih mas, ki postanejo nezadovoljne,uporne in nepokorne v trenutku, ko dobe vpogled v razvoj družabnih razmer, ko se jim odpre spoznanje trhlosti sedanje družabne zgradbe. Med ostalimi govorniki se je oglasil tudi sodrug Leskovec, ki je omenjal, da društveno delovanje v minulem letu ni bilo zadovoljivo. Če čhočemo krivdo tega društvenega zastoja pravično razdeliti, se moramo spominjati društvenega vodstva in društvenikov. Ampak tudi druge okolišč. so povzročile, da društvo ni moglo v tej smeri vršiti svojih smotrov, kakor bi bilo želeti. Minulo leto je bilo za puljsko delavstvo leto boja: za veliko stavko zidarjev, stavka tramvajskih uslužbencev, krojačev in plina. Ti boji za vsakdanji kruh so absorbirali vse delavske sile in vso pozornost, vsled česar je nastopilo na vseh ostalih poljih delavskega gibanja mrtvilo. Po uspešnih bojih se moramo s podvojeno silo lotiti izobraževalnega dela, zakaj osnovni pogoj socialistične zmage je izobrazba delavstva. Ker kapitalistična država sistematično zanemarja delavstvo, nam ostaja le samopomoč. Delavska izobraževalna organizacija pa nam more podajati blagoslov izobrazbe le tedaj, če jo z vsemi močmi podpiramo. Po triurni razpravi je predsednik sodrug Kakotovič zaključil uspelo zborovanje, ki bo za izobrazbo puljskega delavstva ob dobri volji odbora in članov lahko velikega pomena. Pošljite naročnino, če je Se niste 1 ZADNJE VESTI. SHOD JUŽNIH ŽELEZNIČARJEV. Ključarji na železnici. Trst, 15. februarja. Nocoj ob 8 je bil v »Delavskem domu* velik shod južnih železničarjev, ki se ga je udeležilo preko 600 uslužbencev. Predsedoval je sodrug Žnideršič. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o odstranitvi ključarjev Prvi je poročal sodrug Adolf M U 11 e r od centrale o pogajanjih pri generalnem ravnateljstvu južne železnice, katero noče ustreči zahtevi delavstva po odstranitvi ključarjev, ki jo je tržaško ravnateljstvo priporočalo. Za njim je poročal sodrug K o p a £ Shod je bil skrajno buren. Na vprašanje, kdo izmed navzočih je zadovoljen z odgovorom, se ni dvignila niti ena roka. Naposled so delavci sklenili, da bodo pri delu dali duška svoji nezadovoljnosti. AEHRENTHALO V A BOLEZEN. Brezupno stanje bolnika. Dunaj, 15. februarja. Ministrova bližnja o-kolica je zeto pesimistična. Noč je bolnik le slabo prespal. Njegovo stanje je jako nezadovoljivo. Zdravniki se boje, da se prihodnje dni še poslabša. Opoldanski biljetin označuje zdravstveno stanje bolnikovo za neizpremenjeno. Popoldne je minister pogostoina omedlel in krvavel; zavžil je le nekaj ohlajenih šampanjskih pilul. Dihanje izvršujejo zdravniki z umetnimi inhalacijami kisika. ______ Kdo bo njegov naslednik? Dunaj, 16. februarja. Zdravstveno stanje grofa Aehrenthala je brezupno in zdravniki pričakujejo vsak čas katastrofe. Med nasledniki grofa Aehrenthala v ministrstvu vnanjih zadev se je zadnji čas pogosto imenovalo ime skupnega finančnega ministra Buriana, na katerega mesto bi stopil tržaški namestnik princ Hohen-lohe. Vendar Burianova kandidatura nima mnogo verjetnosti in prihaja kot najresnejši kandidat v poštev v prvi vrsti grof Berchtold in grof Szecsen, BRAMBNA REFORMA. Slabe šanse na Ogrskem. Budimpešta, 16. februarja. Vse konference ministrskega predsednika grofa Khuena so pokazale, da na mirno rešitev brambnih predlog ni računati. Merodajno je zlasti odklanjajoče stališče grofa Andrassyja, ki je izjavil ministrskemu predsedniku, da so modifikacije na brambnih predlogah nezadostne in da zlasti ni misliti na parlamentarni mir, dokler se ne iz-preineni paragraf o službenem jeziku. Kossuth in Justh sicer nista dala grofu Khuenu nobenih obveznih odgovorov, vendar je toliko kot gotovo, da bodeta obe neodvisni stranki s tehnično obstrukcijo pobijali brambno predlogo. Ministrski predsednik groi Khuen o brambni in volilni reformi. Budimpešta, 16. februarja. Na današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik grof Khuen pojasnil stališče ogrske vlade v brainbnem vprašanju. O načrtu triletnega bram-bnega provizorija je izjavil, da ga ni kompetentnega vojaškega faktorja, ki bi se hotel resno pečati s takim planom in ki bi smatral ta načrt za izvedljiv. Brambni provizorij bi prinesel enaka bremena, pa bi spravljal ugodnost ugodnost dveletnega službovanja v nevarnost. Brambno reformo hoče vlada rešiti povsem ločeno od o-stalih vprašanj. Nacionalna rešitev vprašanja praporov in emblemov je v programu sedanje vlade. O volilni reformi je izjavil, da se ni prenagliti; zasnovano v načelu splošnosti in narodnega značaja ogrske države jo namerava vložiti še pred koncem leta. (Ironični vzkliki.) Koncem govora je izjavil, da se vlada in večina tudi boja ne strašita, ker je gotovo, da morata vlada in večina iziti kot zmagovalki iz tega boja. DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. Tik pred odgoditvljo? Zader, 16 febr. Vsled stališča klerikalnih pravašev bo deželni zbor vsak čas odgoden. De-želnozborski poslanci hrvaške narodne, srbske stranke in demokrat dr. Smodlaka so se združili v skupen blok; sedanji strankarski klubi ostanejo še naprej v okvirju bloka. RAZPOR MED NACIONALNIMI LIBERALCI NA NEMŠKEM. Bassermannova svilena vrvica. Berolin, 16 febr. Razpor med levim in desnim krilom narodnih liberalcev, ki so pod reakcionarno komando igrali v predsedniškem vprašanju tako klavrno vlogo, se je še poostril. Značilno je, da je Bassermann od desničarskih liberalcev iz Eisenacha dobil svileno vrvico z lakon-skim besedilom: Ob pravilni uporabi se razjasni politični položaj. DELAVSKI BOJI. Praški izpor končan. Praga, 16. iebr. Pogajanja med lastniki strojnih tovaren in izprtimi delavci so dovedla včeraj do popolnega sporazuma. V pondeljek prično v večini obratov z delom. Uradniki stavkajo. Budimpešta. 16. febr. V glavnem uradu prve ogrske delniške družbe za papirno indu* strijo so stopili vsi uradniki v stavko, ker so nezadovoljni s plačo in službenim napredovanjem. Ker so dobili na svojo spomenico nepo-voljen odgovor, so vsi do zadnjega zapustili urad. KITAJSKA REPUBLIKA. Sunjatzenov odstop. London, 16. febr. Predsednik Sunjatzen je sporočil narodni skupščini, da po izvolitvi novega predsednika in njega dohodu v Nanking odstopi od provizorne vlade. Nadaljni pogoj odstopa je, da bo Nanking glavno mesto. Za predsednika nove republike je Sunjatzen priporočal Juan-š i k a j a , ker se je bil izjavil za republiko. Mlada republika. Peterburg, 16. febr. Stališče velevlasti do zadnih dogodkov na Kitajskem še ni povsem jasno; gotovo bo trpelo nekaj časa, preden priznajo republiko. Vnanji minister nankinške vlade, Vankčunkvu, je pozval kitajske poslanike na inozemskih dvorih, da priznajo republiko. Kitajska vlada je tuje države obvestila o ustanovitvi republike in sporočila, da ostanejo dosedanji diplo-matični zastopniki Kitajske še nadalje na svojem mestu. PREGANJANJE AMERIŠKIH STRCaOVNIH ORGANIZACIJ. 54 delavskih voditeljev prijetih. Novi Jork, 16. iebr. Predvčerajšnjem in včeraj so prijeli po raznih mestih Unije 54 delavskih voditeljev, večinoma načelnikov organizacij delavcev za gradnjo mostu in železnih naprav. Dolže jih. da so Napleteni v zaroto, ki je hotela uprizoriti proti kapitalistom dinamit-ne atentate (?). (Taki »razlogi« so bili izkoriščevalcem vedno dobrodošel povod za zatiranje delavskega gibanja.) Odgovorni urednik Pran Barll. Iidaja ln lal&ga jaloibs Zarja. Tiska Učiteljska Usk^ma v Ljubljani. Sprejme se takoj dobra izurjena prodajalka Povprašati je v pisarni ,,Konzumnega društva za Ljubljano in okolico", v Spodnji Šiški štev. 56. Kupujte wZarjo“. Nova knjiga! Arcibašev: Slike iz revolucije. V tej knjigi je zbranih več povest znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem. Izvod stane 1 K 60 vinarjev po pošti 20 vinarjev več. Naroča se pri založniku Štefanu Klausu, Ljubljana, Krlževnlška ul. 5 in pri vseh knjigarnah na Slovenskem. Denar sevpošilja naprej. Tudi znamke. Razpis zdravniške službe. Pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani je oddati službo o blagajniškega zdravnika S to službo je spojena letna plača 2400 K in za obiske bolnikov izven teritorija ljubljanskega mesta po 40 vin. oddaljnine od vsakega kilometra ter prosta vožnja. Prosilci imajo vložiti svoje prošnje do 20. februarja t. I- pri podpisani blagajni. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani dne 13. februarja 1912. Načelnik: Pr. Eartl. Št. 70. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski je z odlokom z dne 30. januarja 1912. 1. št. 42160 določil na novo obi' čajno dnevno mezdo, katera ima biti odmeri bolniščine in blagajničnim prispevkom za podlago, tako-le- I. Za II. Za III. Za IV. Za V. Za VI. Za VII. Za Vlil. Za IX. Za A. Za delojemalce: vajence, praktikante in volonterje delojemalce, kojih dnevna mezda ne presega 2 K delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K do delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 30 delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 60 delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 90 delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 20 delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 50 delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 80 2 K 30 v . v do 2 K 60 2 3 3 3 do do do do K 90 K 20 K 50 K 80 B. Za delojemalke: X. Za vajenke, praktikantke in volonterke........................... XI. Za delojemalke z dnevno mezdo do 1 K 60 v........................ XII. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 1 K 60 v do 2 K . . XIII. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K do 2 K 40 v . . XIV. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K 40 v do 2 K 80 ' XV. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K 80 v do 3 K 20 XVI. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 20 v do 3 K 60 XVII. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 60 v........................ Ti nastavki stopijo z dnem 1. marca 1912. 1. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih i>c spremeni obrtna oblast. Pri preračunanji blagajničnih prispevkov se nedelje ne vpoštevajo in se za celi mesec trt' jajoče delavsko razmerje šteje povprečno 26 mezdnih dni. Na podlagi teh dnevnih mezd odmerjena, po pravilih utemeljena 60 odstotna bolniščina tef pogrebščina v 20kratnem znesku dnevne mezde znaša torej:___________________________________ Določena dnevna mezda Mesečni prispevek delojemalca delodajalca K V K v K V 1 52 -- . 26 1 80 94 47 2 20 1 14 57 2 50 1 30 65 2 80 1 46 73 3 10 1 61 82 3 40 1 77 89 3 70 1 92 96 4 2 08 1 04 80 42 21 1 30 — 68 34 1 60 — 83 42 2 — 1 04 52 2 40 1 25 63 2 80 1 46 73 3 20 1 66 83 3 60 1 87 94 a) za moške v < Bolniščina Pogrebščina K V K v ' I. mezdni vrsti 60 20 — II. , 1 08 36 — III. , 1 32 44 — IV. . 1 50 50 — V. . 1 68 56 — VI. 1 86 62 — VII. 2 04 68 — VIII. 2 22 74 — 1 IX . 2 40 80 IX... 48 16 XI. „ — 78 26 — 1 XII. „ — 96 32 — J XIII. 1 20 40 — XIV. „ 1 44 48 — XV. . 1 68 56 — XVI. , 1 92 64 — XVII. . 2 16 72 b) za ženske v Da bode blagajna zamogla uvrstiti delojemalce v njihovemu zaslužku primerno mezdno vrsj0' poživlja se delodajalce z ozirom na določila § 7. blagajničnih pravil, da prijavijo pri podpisani bi** gajni na novo vse svoje, zavarovanju zavezano delavsko osobje z navedbo zaslužka v gotovini ( dan, na teden, na mesec) posameznega delavca (uslužbenca) ter morebitnih prejemkov v naturahj« (hrana, stanovanje itd.) najkasneje do konca februarja 1912. Ako bi se delodajalci temu pozivu ne odzvali, izvršila se bode uvrstitev v primerne gorije uradnim potom. V tem slučaju pa odklanja blagajna vsako odgovornost za kake morebiti tozadevne nepravilnosti. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, dne 10. februarja 1912. Načelnik: 3Tr- IBaartl »•r- Naznanilo. „Konzumno društvo za Ljubljano in okolico", vpisana zadruga z omejeno zavezo se je preselila 8 svojo društveno pisarno ■=r— v lastno hišo .................. v Spodnjo Šiško, Kolodvorska cesta 56. Pisma za društvo je pa naslavljati kot doslej na Ljubljano, poštni predal št. 13. Uradne ure v pisarni so: od 9—12 dopoldne in od pol 3 do pol 7 ure zvečer Načelstvo.