Leto XI.
V.b.b.
Dunaj, dne 6. maja 1931
Št 18.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
I Izhaja vsako sreda. — Posamezna številka 15 grošev.
I Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g I Za Jugoslavijo
I četrtletno:	Din. 25*—; celoletno: Din. 1001—.
Deželni zbor.
je zasedal dne 27. in 29. aprila. Kot zanimivost moramo zabeležiti, da je dežela sprejela nekaj nemških učiteljev s Tirolske in predlagala, da se jim vštejejo službena leta v Italiji v službeno dobo in penzijo. Potrebno je, da o tej priliki ponovno povemo, kako je postopala dežela z domačimi slovenskimi učitelji in kako gre na roko učiteljem iz Italije. Nič drugače ni šla na roko nemškim učiteljem', ki so zbežali iz Jugoslavije. Po dvanajstih letih morajo jugoslovanski Nemci ugotoviti, ko so dobili svoje nemške manjšinske šole, da imajo premalo svojih učiteljev. Dežela niti ni sprejela v koroško^ učiteljsko službo-vseh po plebiscitu na Koroškem ostalih domačih učiteljev, ki sedanjega ozemlja avstrijske Koroške nikdar niso zapustili, temveč odreka na podlagi 100 let starega zakona celo državljanstvo, ker so se stavili na razpolago jugoslovanski upravi. Kaj takega menda v nobeni drugi kulturni državi ne bo mogoče. Tujcem, samo daso Nemci in ne pripadniki manjšine, se priznavajo službena leta v inozemstvu, domačinov pa. ki Koroške nikdar niso zapustili, a so Slovenci, se sploh ne vzame v službo. Zato je popolnoma pravilno, da sta se slovenska poslanca vzdržala glasovanja o tem predlogu. Če se Nemci zunaj še tako hvalijo, da smo mi najsrečnejša manjšina na svetu, govore dejstva in slučaji vendar precej drugače, namreč, da ima na Koroškem vse pravice samo Nemec ali nemškutar.
Po predlogih, ki so se odkazali odborom, a za naš del nimajo pomena, se sprejme obračun koroške deželne zavarovalnice proti požarom za leto 1929. — Zveza je uvedla davek na bencin, vsled česar odpade davek na avtomobile in prispevek k vzdrževanju deželnih in drugih cest, mostnina in cestnina. Občine bodo s tem zelo oškodovane, zato pa dobi dežela od davka na bencin 765.000 S. Dežela dobi, občine ne dobijo nič. — Mnogim občinam se dovoli nad 100 odstotna občinska doklada. O tem se razvije ostra razprava. Malo občin je, ki ne bi imele Preko 100% občinske doklade in to ravno v času najhujše gospodarske krize, ko je pomanjkanje denarja na deželi tako občutno. Občinska doklada znaša v občini Loga vas 180, Djekše 150, Brdo 360, Železna Kapla 500, Borovlje 300, Bistrica na Žili 160, Galicija 150, Vovbre 130, Straja vas 150, Ledince 130, Lipa nad Vrbo 200, Žihpolje 130, Medgorje 200, Pokrče 200, Št. Štefan na Žili 300, Žitara vas 135, Medborov-nica 300, Vernberg 170, Slovenji Plajberk 200 odstotkov.
Koroška jer prevzela v svojo službo 6 iz Italije pobeglih nemških učiteljev. Finančni odbor predlaga, da se vračunajo tem učiteljem službena leta v Italiji v službene prejemke in Pokojnino. Poročevalec Werner je predlog posebno toplo priporočal in navajal, da je treba nemškemu narodu v južnem Tirolu dati na ta način oporo, ker so ti učitelji v interesu nemškega naroda ostali na svojih mestih do trenutka, dokler jih iz šole ni pregnala italijanska vlada. Vse druge dežele bi storile isto. in vsled tega Koroška ne sme zaostajati. Predlog je bil sprejet z vsemi glasovi nemških strank. Slovenska poslanca se glasovanja nista udeležila. — izda se poseben zakon o varstvu narave, ki bo vseboval vse dosedaj izdane tozadevne zakone. — Sprejme se predlog, da se poizve, ali delajo bolgarski vrtnarji v okolici Celovca res samo s svojimi družinskimi Člani, ki niso podvrženi socijalnemu zavarovanju. Bolgari ležijo deželnemu zboru in celovškim vrtnarjem posebno V želodcu, ker jim delajo z boljšo in cenejšo robo veliko konkurenco. — Sprejme se spre-niemba volilnega reda mesta Celovec. O tem Poročamo na drugem mestu.
Drugi dan zasedanja se je izpremenil poslovnik deželnega zbora. Po tem poslovniku se mora sklicati deželni zbor najkasneje 29. dan po volitvah. Doslej je moralo vsak predlog podpisati 4 poslancev, zanaprej pa bosta zadostovala 2. S tem je tudi naši stranki dana možnost, da samostojno stavi svoje predloge. — Sprejme se deželni obračun čez leto 1929. Dežela je imela koncem tega leta 17,425.167 S 48 g čistega premoženja. — Sprejme se še par drugih točk, kakor glede tovorne poti Djekše—Svinec, nakar se jesensko zasedanje deželnega zbora zaključi.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 6. marca 1951.
(Konec.)
Socijaina bremena.
Da se Ozvald1 (soc. demokrat) pritožuje o dragih cenah trgovine, ne o cenah pridelka pri kmetu, se mi zdi čudno. Socijaina bremena pred vojno in danes so različna in to mora na ceno učinkovati. Pred vojno je bilo na delovni uri socijalnega bremena en vinar, zdaj petnajst grošev. K temu pridejo javna bremena. Če se proračuni dežele in občin od leta do leta višajo brez meje,, mora vse to plačevati gospodarstvo. Vsaj vemo, da v Avstriji za državo plačuje vsaka oseba 334 S, k temu pridejo davki dežele in občin, vse to se mora nekje dobiti in teži produkcijo,	, '
Če hočemo pomagati, ne zadostuje carina, ne ken tiger tiran je, ne monopol, treba je urediti vso upravo, -do bo cenejša. Bremena kmeta najbolj zadenejo. Industrija in obrt rpevalita več'e stroške na konzumente, kmet svojih bremen pa na nikogar ne more prestavljati, če se ljudem vzame ves denar, se bodo prestavili na naturalno gospodarstvo, plačevali bodo s pridelki.
Msgr. P odg or c: Razmere so zelo resne in kritične. Ko nam je Rusija zastavila lesni trg, ni več mogoče kaj prodati, ko položaj od meseca do meseca .postaja slabši, bo prišel dan, da ljudje ne bodo več mogli plačevati davka. Davkarija jih bo dražila, ali ■dražiti moremo 1000 ljudi, ne pa 20.000. V teh razmerah je treba iradjkalno pomagati in- ta pomoč je v monopolu, vse drugo ne zaleže nič več. Razloge sedarne mizerije vidimo vsi, in, jih poznamo, samo da se rperodajni ljudje ne upajo povedati resnice, ker to ni popularno. Nekje na spodnjem Koroškem je lepo urejeno gospodarstvo, ki ima dva hlapca in dve dekli. Ljudje so tam še cenejši kakor drugod, ali vendar stanejo gospodarja v letu 3000 S, to je šest lepih krav. To stanejo plače. Tako ni mogoče gospodariti. Plače so se pognale umetno kvišku do neznosne mere. Zato pravijo ljudje, do poslov več ne morejo imeti. Odslavljajo se ljudi, ki potem gredo seve v mesto in tam množijo število brezdelnih, pa pravimo — da dela ni! Dela je dovolj, ne samo na ■kmetih, tudi drugod. Stanovanj potrebujemo v mestu 'in na deželi za naše posle, na drugi strani pa imamo stotisoče brezdelnih. Kulturni svet se mora brigati tudi za manj pomembne stvari, ki pa vsekako pridejo 'v poštev: v Čelovcu se je vršil te dni neki kuharski kurz, na katerem se je kuharicam pravilo, kako je praktično, če se ne kupuje govedine, marveč kocke za juho, in kako je poceni rabiti ne naravno smetano in maslo, marveč tiste malovredne nadomestke, ki se izdelujejo v tovarnah. Ko bi tovarne ne imele uspeha, bi takih kurzov ne prirejale in njihovi uspeh ni v prid kmetom, zato se mora naša kmetijska organizacija ..kulturni svet“ postaviti proti ti gonji.
Kalo pri pošilianiu svini na Dunaj.
O kalu pri pošiljanju svinj bo poročal dr. 1 Scheuch. Zelo neprijetno je, da je kak> bil od pošiljatve do pošiljatve večji. Poslali smo svojega človeka ara Dunaj,' da pazi pri telit atiju. Poskušalo
se je s krmo omejiti kalo. Pri nekaterih pošiljatvah je bil kalo neznosno velik: pri neki partiji, ki je tehtala vkup 560 kg je znašal kalo kar 118 kg!
Prodajanje živine.
Dr. Scheuch: V vprašanjih kmetijske krize stoji za nas na prvem mestu skrb za prodajanje živine. Na Koroškem živijo kmejte po 70—100% od živinske cene. Zdaj si moramo izračunati, kako se
Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst so se
Togal-tablete izborno obnesle. Mnogoštevilne zahvalnice o Togalu pri zastarelih boleznih, kjer nobeno drugo sredstvo ni več pomagalo. En poizkus prepriča! V vseh lekarnah. S 2,40.
1/1
bodo praznile pokrajine, kjer se redi živjna, ako se hudem ne pomaga. Tudi na konje se mora dati višja carina, do 2 let 200, čez 2 leti 400 zlatih kron. Tudi se mora za konje, ki se uvažajo kot klavni, določiti starost čez pet let, da se ne bo žrebečjega mesa prodajalo za telečje. Kar je prebitka pri nas, mora vse na Dunaj, Koroška sama ne porabi svojega živilskega pridelka, tako pride, da je od cene živine na Dunaju odvisen dohodek našega kmeta. Koroška prodaja vole, ki se potem pitajo v tovarnah. Ako klavna živina nima cene, se tudi voli slabo prodajajo in če za pitane krave ni cene, se izmolženih krav ne spravi naprej, Izvoz v Nemčijo naprej pada.
Živinski trg.
Na Koroškem je silno veliko živine, ki se ne more prodati; več 1000 glav bi bilo treba spravit; naprej, a se ne morejo prodati, ko je cena prenizka. Na gornjean Koroškem se sploh vol ne spravi naprej. V spondji Koroški je z voli nekaj boljše, a srednje blago se težko prodaja. Prvovrstni voli bi še šli. izmolženih krav bi bilo vsaki teden nekaj vagonov, a se jih ne spravi. Niti mladih pitanih krav se gospodarji ne morejo znebiti. Mesarji so na mesece ven oskrbljeni. Iz dežele prihajajo naprej dopisi radi izmolženih krav. Koljejo jih še mesarji na deželi, v mestih se jih ni znebiti. Treba bo poskrbeti, da se to odvisno blago spravi na Dunaj. Za zdaj je najpr j treba, da se svinje naprej odpošiljajo, ker je to kmetu edini dohodek, zato bo treba iz drugih sredistev vzeti
50.000	S, da se pošiljanje nadaljuje. Pospeševanje produkcije stopa zdaj v ozadje in je prva skrb od-prodajanje. Veliki kalo- na Dunaju se je razmolrival. Zaupnik je bil na Dunaju pri odpravljanju in pitanju; ta teden se odpošlje 13 vagonov in se bo naprej opazovalo. Skrajšal se bo čas čakanja, poskusilo se bo z drugo krmo. Naprej se bo poslalo na Dunaj vsak teden 10—12 vagonov. Ljudje morajo si prizadeti, da se oprostimo naročevanja karuze in žita. Tisto se doseže z ensiliranjem krompirja. Ensiliranje hrani krompir za vse leto :n se lahko enakomerno krmi. Danes je že težko reči, kaj je boljše, kupovati kuruzo. ali saditi krompir? Veliki kalo na Dunaju je pripisovati temu, da živali po dolgem prevažanju ne jedo in da premrzle vode žival ne pije rada. Na Dunaju se opoldne živalim daje cela koruza, zvečer pa zdtob. Deloma pa je velikemu kalu krivo napačna krmljenje doma, ko se žival preveč nakrmi. Zanim-vo je, da so vagoni, pri katerih je kalo neznaten.
Naročevanje spmen.
Inž. Frank; Za semena je prišlo vsega vkup 598 naročil za 30.000 kg travnih seanen v vrednost!
70.000	S, za 6500 kg deteljnega semena, vrednega
20.000	S, in krompirja se je naročilo 169.000 Kg semenskega, in 30.000 za krmo. Za podpiranje se bo tu potrebovalo 457.000 S.
Semenski krompir.
Ker se potrebuje semenskega krompirja, se :e izposlak) 200 dopisov, od teh se je v 190 slučajih odpovedalo. Kmejte so krompir aM že pokrmiii, ali pa jim je cena prenizka. Za navadni krompir se je po-
nudilo 7 g, za semenskega 9,5 g. Zato se je moralo semenskega krompirja Parnasia kupiti na Nižje-avstrij.skem, iz Nemčije naročevanje ni mogoče, ker je krompir tam predrag.
Ensiliranje krompirja.
Za ensiliranje krompirja se je tako poskrbelo, da Se je poljedelsko ministrstvo prosilo, da da tri agregate strojev za parjenje v Do brio vas, Pliberk in Velikovec. Na dan spari takšen stroj 4000 kg krompirja. Stvar se je poizkusila na Gumiševem dvoru pri Grabštanju in se je dobro obnesla. Kmetje morajo svoj krompir pokrmiti, ker ga ni mogoče drugače spraviti v denar.	(Konec.)
M POLITIČNI PREGLED |
Avstrija. Novim predsednikom parlamenta je bil izvoljen soc. dem. dr. Renner. — Vest, da razpravljajo velesile o sklicanju kontrolnega odbora za Avstrijo, ki bo zasedal bržkone 10. maja je izzvala v dunajskih političnih krogih veliko razburjenje. Ta odbor je bil sestavljen leta 1922, ko so velesile dovolile naši državi veliko investicijsko posojilo. Ta odbor naj bi proučil sedanji položaj in predvsem ugotovil, ali niso ogroženi z avstrijsko-nemško carinsko unijo interesi upnikov, ki so dali posojilo. Smatra se namreč, da bodo z osnovanjem carinske unije odpadli skoro vsi oni državni dohodki Avstrije, ki služijo za jamstvo in odplačevanje tega posojila. Še večje vznemirjenje pa vlada na Dunaju radi poročil iz 2eneve, da v tamkajšnjih krogih resno razpravljajo o tem, da naj bi se za Avstrijo zopet določil generalni komisar, ki naj bi kontroliral njene finance. Zagotavlja se celo, da je za to mesto določen češkoslovaški finančni izvedenec dr. Pospišil.
Romunija. Državni podtajnik Nemec Brandsch je izjavil: Državno podtajništvo za manjšine je samo po sebi umljivo ustanovljeno ne samo za Nemce, temveč za vse manjšine v Romuniji. Trdno upam, da bo lahko mnogo koristilo ureditvi m izboljšanju razmer romunskih manjšin napram večini. Državno podtajništvo bo imelo nalogo, da obravnava vse manjšinske pritožbe ter jih pošilja dalje v takojšnjo in pravično obravnavanje ministrskemu predsedniku samemu. Državnemu podtajništvu pa je razen tega priznana tudi pravica lastne inicijative v vseh manjšinskih vprašanjih. Odločen sem delati praktično. Vsekakor je treba poziv Nemca za voditelja državnega podtajništva pozdraviti, ker je to nov dokaz za poseben položaj nemškega naroda v Romuniji in njegovo razmerje napram večinskemu narodu. — Po zaprisegi Brandscha je imel kralj nagovor v nemškem jeziku, v katerem je izrazil zadovoljstvo, da vidi kot sodelavca v vladi tudi zastopnika manjšine.
Politične vesti. V Beogradu so se pričela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Avstrija je namreč trgovinsko pogodbo odpovedala. — Jugoslovanska madžarska manjšina je zborovala v Horgošu. Ob tej priliki so govorniki naglašali zadovoljstvo in hvaležnost madžarske narodne manjšine, ki vidi v sedanjem režimu vse pogoje za svoj kulturni in gospodarski razvoj. Povsod se opaža dobra volja in se postopa z Madžari kot popolnoma enakopravnimi državljani. — Španski ministrski svet je sklenil, da se ustavi izplačevanje pokojnine vsem ministrom iz dobe diktature, ker so bili imenovani protizakonito. General Be-renguer je bil aretiran in odveden v vojaške zapore. Kakor se sedaj zatrjuje, postane Španija zvezna država s centralnim in pokrajinskimi parlamenti. — Vstaši na Azorskih otokih so se vdali. Več vstašev je pobegnilo na Kanarske otoke. Upornikom na Madeiri je poslala portugalska vlada ultimat, po katerem naj se uporniki takoj brezpogojno vdajo, ker bodo sicer napadeni z morske in kopne strani in iz zraka. Uporniki se niso vdali. Zato so se vladne čete izkrcale in uničile oddajno postajo upornikov, vjele nekaj upornikov in se vrnile na ladjo. Letala so jih obmetavala z bombami. Uporniki so streljali na vladne čete s topovi in poškodovali dve ladji. Tudi v portugalskih mestih samih stalno narašča nezadovoljstvo z diktaturo. V Lizboni je vojaščina streljala v demonstrante in jih nekaj ubila, okrog 50 pa ranila. — O odstopu bolgarske vlade se je govorilo že dalj časa. Dne 20. aprila je po zaključku parlamentarnega zasedanja končno podal Ljapčev ostavko celokupne vlade. S sestavo nove vlade je bil poverjen najprej Malinov, potem Cankov in za njim zópet Malinov.
DOMAČE NOVICE
1.	maj je praznik delavstva. Obhaja ga delavstvo v vseh državah, ki manifestacije izrecno ne prepovedo. V Celovcu je bil dopoldne obhod socijalnih demokratov in komunistov. Na deželi se je povečini delalo, saj je bilo letos še malo tako lepih dni. Razen malih prask so demonstracije potekle mirno. Delavstvo je demonstriralo proti znižanju mezd, proti odpravi brezposelne podpore, za dvig konzumne sile naroda, za preskrbo žrtev kapitalizma, za odpravo zaščitnih carin m za petdnevni delovni teden, proti militarizmu, proti oboroževanju, proti vojni, za razorožitev, za mir; proti fašizmu, proti reakciji, za demokracijo, za združitev proletarijata, za svetovno internacijonalo itd. Opažati je, da se obhodov udeležuje vedno manj delavstva.
Majska zbirka za ponemčevanje. Schul-verein Šiidmark izvede vsako leto majsko zbirko, da zbere denar za germanizacijo Siovencev, Hrvatov in Čehov. V svojem pozivu našteva, kaj vse je že storil „za svoje brate“; ustanovil je v krajih s slovensko, hrvatsko ali češko večino preko 100 šol, 273 šol je podpiral, 426 šolam je prispeval za prizidave in pozidave in otvoril še veliko otroških vrtcev, nudil je tisočim gospodarsko pomoč, ustanovil preko 400 knjižnic in prirejal izobraževalne tečaje. Z velikimi sredstvi je mogel zajeziti narodnopolitično in kulturno delovanje Cehov. Posebno pozornost posveča društvo glasovalnemu ozemlju. V .čisto slovenskem ozemlju je ustanovilo že par šol. V Zavrhu (občina Bistrica v Rožu), na Obirskem (občina Bela), v Lomu (občina Pustrica), na Golšovem (občina Zihpolje) itd. se morajo na vsak način ustanoviti nove šole. Še vedno rovari jugoslovanska iredenta proti enotnosti Koroške in narodno-slovenska o-brambna društva razvijajo s pomočjo velikih denarnih sredstev živahno protinemško delovanje. Da odbije iredentistične napade, je Schul-verein Stidmark odločen. Obmejne šole v Pod-roščici in Ljubelju so braniki proti prodiranju slovenske zavojevalne politike. (Zdi se nam, da drugi pozivi ne zaležejo več, ker pač trezni Nemci sami uvidevajo,^ da v nemški državi nemški interesi ne morejo biti ogroženi, zato je treba naslikati vraga na steno, da še sploh vleče.) Potrebne so tudi glavne šole v Št. Jakobu, Pliberku in Grebinju. Ko bomo obhajali 201et-nico plebiscita, tedaj mora biti na glasovalnem ozemlju cvetoče šolstva. —- Iz tega kratkega vsak lahko spozna, zakaj se zbira denar, v po-nemčevalne svrhe. V Celovcu in bržkone tudi v vseh drugih krajih naše republike se bo pobiralo za to društvo 9. in 10. t. m.
j	PODLISTEK
Se nekaj k »Brodi".
Hentajte moža, petnajst let drži, prej da zaboli. Ivan Pregelj (Zbrani spisi).
Petnajst... kaj petnajst... šestdeset in še deset let je Krokar iz Čepe, sin rožanski in učitelj, užival čast in ljubezen domovine. A duša. ki je upornost rožansko krotila šestdeset in še deset togotnih let, iz svoje razbolelosti pognala je pozni a pristni glas ...
Krokar iz Čepe v službi gospodujočega naroda bil je do tedaj krotljiv, sin slovenje Koroške. Živel je le ljubezni do svojih, veselil se tiho in bal se tresoče utripa srca, ki je ljubilo še preko svojih ...
Krokar iz Čepe, ljubim te duša rožanska, ko si osivel že, jel zbirati osamele in pozabljene Tvoje in naše planinske cvetke... kakor sem ljubil fanta edinega, ki je svoje žive dni ljubezni iskal, a ga je čudno zabolelo in je mlad umrl. Pozno, a še si jih našel v črticah o ..Brodi", „Dulje“, „šum“, „Kačjači“, „Žalk žene" in ..., ki pa jih bomo brali pozneje, ker majhen je kotiček za našega pripovednika in Rado pravi, da ima toliko drugih skrbi in vsakdanjih nujnosti za naš list...
Pa glejte in čujte vsi drugi nad dragi, dušo rožansko, osivelega Rožana, ki je na svoje pozne dni šel iskat ljubezni in zdravja izven ožje domovine, katero razjeda tuja nam hladna kultura, med še pristne in vedno mladostno-sveže hribovce pod Babo in Ljubeljem, pod Vrtačo in Kozjakom, pod Peco in Obirjem,
XI. ljubljanski velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija t. 1., je popolnoma zaseden, vsled česar uprava velesejma ne more več sprejemati prijav za razstavne prostore v paviljonih. Na razpolago je le še nekaj nepokritega prostora na prostem.
Zbor krščansko-socijalne stranke. Pisali smo1 že, da se je vršil! v Celovcu 25. in 26. aprila letni zbor avstrijske krščansko-socijalne stranke. Skoro vsi poročevalci in govorniki so v svojih izvajanjih strastno napadali ne le soci-jalne demokrate, temveč tudi Landbund in vse-nemce, ki sede s krščanskimi socijalci skupaj v vladi. Še večje zanimanje je vzbudil odpor, ki sta ga zavzela proti glavnima strankinima voditeljema Seiplu in Vaugoinu zvezni kancler Elider in Kunschak. Kunschak je izjavil, da se more le z bridkostjo spominjati na dogodke zadnjih dveh let, ki spadajo k negativnemui delu zgodovine stranke. Sicer res ni umestno1, da bi spor voditeljev prišel v javnost. Med voditelji pa tudi ne sme biti nobenih tajnosti in stran-potov. Ne sme se zgoditi nič takega, da bi tega ali onega odgovornega činitelja naenkrat presenetile odločitve, ki bi privedle do preobrnitve položaja. Kunschak je omenil s tem znana na-sprotstva v vprašanju Hehnwehra, ki so nastala med njim in drugimi voditelji. Dalje je Kunschak naperil tudi skrite očitke proti dr. Seiplu, ki je bil odsoten radi bolezni, s tem, da je ugotovil, da so se izjalovili njegovi volilni poizkusi, kakor enotna lista in protimarksistična fronta. Zanimivo je, da je bila stanovska politika Heim-vvehrov, ki jo je kršč.-socijalna stranka nekoč tako zelo podpirala, sedaj gladko odklonjena s strani zveznega kanclerja dr. Enderja, ki je imel svoj zaključni govor.
Zakaj Togal? Nad 6000 zdravnikov, med njimi mnogi znani profesorji, priznavajo odličen in zanesljiv učinek Togal-tablet pri protinastih, revmatičnih in živčnih bolečinah, kakor pri boleznih vsled prehlada. Bolečine takoj prenehajo!
Zihpolje. (Cerkven shod.) Na peto nedeljo no veliki noči, to je dne 10. t. m., se vrši na Žihpoljah velik cerkven sTiod s sledečim sporedom: Ob 'Vi 7. uri prva sv. maša, ob 7. uri pridiga in druga sv. maša, ob 8. uri, ko pride procesija iz Bilčovsa, zopet sv. maša, nato pridiga, procesija z Najsvetejšim in potem slovesna sv. maša. Popoldne ob en četrt na tri šmarnice, pete Marijine litanije s sv. blagoslovom.
Globasnica. (Ogenj.) Dne 24. aprila zvečer je na nepojasnjen način pogorela Stimnikova hiša v Podjuni. Ker je bil večer viharen, poslopje pa leseno, je ogenj silno hitro vpepelil vse, kar je bilo v poslopju. Le hitro došli pomoči sosedov je pripisati, da se je v zadnjem trenutku moglo rešiti posestnikovo ženo in fan-
kjer še živi basen naših babic in pastirsko petje. Našel in vzljubil jih je. Le nekaj črtic in nakratko sem jih tu povedal.
A kdo razume Krokarja, ko piše: „Pisatelj teh basen nisem pravilne slovenščine zmožen. Slovstvo napreduje in nam Koroščem so vse priložnosti v slovstvu slovenščine napredovati zabrane. KJE so naše ljudske, srednje in visoke šole?" In kdo razume, ko piše, da je do svojih sivih let le nemško pisal in učil, a ko mu je minilo šestdeset let, vzljubil Prešerna in njegove pesmi? Ko je iskal po Breznikovi slovnici in pesnil po svoje in po naše našemu velikemu pastirju Andreju v Svečah v spomin in drugo,,
Kdo to ume?
Blažej je bil sin Tepijevih in pasel je v planini. Ob koči je stal, ko je pristopil lovec in rijul „proč s planine!" Obenem je počil strel. Sodnik Steinberg pa je razsodil takole:
..... strel je slučajno zadel." Tepijevi so bili
izgnani iz doma — prelep je bil za nje silni dom... Pri starem križu je srečal Krokar iz Čepe starega Blaža. Po daljšem je pokazal osiveli Blaž šretelj in djal: ..Poglej, štirideset let sem nosil tale šretelj pod živo kožo, naposled je sam prilezel na dan." Topla solza je kanila na mrzlo svinčenko.
Kdo ume to? Krokarjevo pisano tožbo in toplo solzo Blaža?! Bol naših starih je to, v ljubezni rojeni! Rodila bo! Zorila bo! Bolest naše duše, vojne in povojne generacije! Tragika slovenjega Roža in koroške Gorenjske, ki razjoče — zaboli, čudno zaboli, četudi je minilo šestdeset in še deset let! Bog živi Te, Krokar! Zdravo Ti Blaž! Na svidenje Brodi!
ta, nekaj živine in perutnine. Žena je zadobila težke opekline. Oprava, obleka, vsa hrana in svinje pa so postale žrtev požara. Požarne brambe radi pomanjkanja vode niso mogle razviti rešilnega dela v zadostni meri. Škoda je sicer občutna, a se bo krila povečini z zavarovalnino.
Bilčovs. (Pogrešan.) Pečar Martin, rojen 1910 v tukajšnji občini, pristojen v Škofiče, je služil, že več let tukaj za hlapca. Fant je bil tih in priden delavec, kar priča, da je že tretje leto bil pri enem in istem gospodarju, pri Šenhlebu [ v Bilčovsu. Dne 19. aprila pa je izginil. Šel je tega dne večer v Želuče, kjer je bila plesna veselica, okrog enajste ure ponoči se je pustil Prepeljati preko Drave in se ni več vrnil. O fantu se govori in sumi marsikaj brez prave podlage. Dosedaj so bila vsa poizvedovanja brezuspešna. Je pač svarilo za mladino, da se/iepoi trebnih nočnih potov izogiba!
Drobne koroške novice. Deželna vlada je razpustila celovški občinski odbor in imenovala I okrajnega glavarja Outtenberga za komisarja.
Nove občinske volitve se vršijo 31. maja. Te ! volitve se bodo vršile predvidoma že na pod-! lagi novega volilnega reda za mesto Celovec, l Po katerem mora biti volilec 21 let, kandidat Pa 29 let star. — Dne 25. aprila so zabeležili na | Koroškem 9645 podpiranih brezposelnih, za 635 ! od prejšnjega tedna manj. — Dne 26. aprila je j nastal nad carinarnico v Podroščici gozdni po-: žar, ki je zavzel velik obseg. Požar se je dal Pogasiti.
t DRUŠTVENI VESTNllTl
Društvene prireditve. Izobr. društvo v Glo-| basnici obhaja v nedeljo dne 10. maja ob 3. popoldne pri Šoštarju „Materinski dan“. Na sporedu je igra „Sv. Elizabeta11, deklamacije in govor. Vstopnina prosta. — Izobr. društvo „Jepa“ v Ločah priredi v nedeljo dne 10. maja ob pol 8. uri zvečer in na vnebohod dne 14. maja ob ! 3. popoldne v Ročičnikovi dvorani igro „Grani-I čarji“. Čisti dobiček je namenjen požarni hrambi v Ločah za nakup motorne brizgalnice. Z o-zirom na dobrodelni namen prireditve menda nihče ne bo posebej pretehtal vsak krog groš.
Št. Jakob v Rožu. (Miklova Zala.) Dvajsetkrat že tekom šestih let stopa čez oder Miklova Zala in vedno je dvorana premajhna. Je bila Pa tudi posrečena misel, ki jo je pred šestimi Jeti sprožil rajni Zdravko, da naj „Miklovo Zalo“ igrajo pravi potomci nekdanjih branilcev domačij pred Turkom. Ne bom opisoval nastopa posameznih igralcev, naj navedem samo, kar mi je rekla o igri neka stara mamica : „Tri-krat sem jo že videla, pa če bi ne bilo tako težko za vstopnice, bi jo še šla gledat, saj se vedno razjokam, ker se mi tako smili Zala in Pa kristjani, ki jih Turki tako trpinčijo, in vedno •ue prime jeza na hudobno Almiro in Treso-■glava.“ In še nekaj naj povem, da gredo 14. uiajnika igralci gostovat v Ljubljano ter Maribor in Celje. Gotovo lepa priča o sposobnosti Paših igralcev, da se upajo nastopiti celo na uiestnem odru.
Globasnica. (Gostovanje.) Dobrlovaško društvo je 26. aprila gostovalo na našem odru z igro „Ne v loterijo14. Imeli smo priliko spoznati talente tamošnjega društva, ki jih ni malo. Nekaj jih bo treba še izpopolniti, večina pa nas ie 5 svojim nastopom kar očarala in nam vlila novega navdušenja. K poteku igre moramo društvu čestitati, ker uprizoritev in aranžma tako težavne igre ni igrača. Dvorana je bila ob pričetku igre res slabo zasedena, ker naše ljudstvo ni vajeno na točnost, zato pa je bila ob koncu natrpano polna. Točen pričetek prireditev bo tudi občinstvo polagoma privadil na točnost. Za prijetno zabavo in pouk iskrena hvala in na svidenje še večkrat na našem odru!
Žitara vas. (Iz društvenega življenja.) Dne t9. aprila se je vršil 24. redni občni zbor izobr. društva „Trta“. 'Poročila nam pričajo, da se je društvo razmeram primerno še dovolj gibalo, zakaj uprizorilo je v preteklem poslovnem letu 3 igre: ..Bogatinova smrt“, „Legijonarji“ in «■Rokovnjači14. Uprizoritve so zadovoljile, če-Unav je bilo treba spraviti mnogo novincev na °der. Udeležba vsakokrat sijajna, četudi je nasajalo slabo vreme, kar pač znači, da slovensko ‘iudstvo ne opusti kmalu tega, kar mu je vkore-uinjeno v srcu. Da se more društvo pravilno ^zvijati in dobro uspevati, je mnogo odvisno °d odbora in od članstva. Članstvo^ mora podpirati odbor in pomnožiti moč društva. Da se da članstvu prilika spoznavanja pravega po-
mena izobr. dela, je novo izvoljeni odbor skle- \ nil, da po razmerah to leto priredi več meseč- | nih sestankov in po možnosti tudi kakšne skupne izlete, za razvedrilo vmes pa kakšno lepo in poučno igro. Ker pa je k izvedbi teh sklepov j potrebna podpora članstva, zato je dolžnost teh, da se vsakemu povabilu polnoštevilno odzovejo ter skrbijo za mnogobrojen obisk vseh I prireditev. Le tedaj, ako bodo člani poznali disciplino, bo delo odbora imelo tudi trajen uspeh. S temi načrti stopa odbor v novo poslovno leto v procvit in blagor članstva.
i ŽENSKI VESTNIK |
Materinski dan»
10. V. 1931.
Steber države, bodočnost ljudstva so vzorne družine. Zgodovina človeštva nam to res- j nico jasno dokazuje. S propadanjem družine je | padalo marsikatero ljudstvo in izginilo s površja sveta. Srce in duša družine pa je mati. Ce srce v telesu zastaja, potem tudi glava in udje telesa ne morejo vršiti urejeno svoje naloge. Zato blagor ljudstvu, ki ima dobre matere. Materinski dan nas opominja, naj spoštujemo poklic in dostojanstvo matere, za matere pa naj bo dan veselja, dà naj jim novega poguma, da vršijo svoj veliki mnogokrat muče-niški poklic.
Danes vidimo mnogo nesrečnih družin, ki nimajo dobre matere. Pred očmi mi je žalostna ! slika. Mati krepke postave v najboljših letih pride s triletnim sestradanim otrokom prosit I vbogajme. Pravi, da je pri neki družini delala ! pol dneva in dobila hrano le zase, ne pa za otroka. Čudno! Mati, kje je tvoja ljubezen, ki žrtvuje vse za otroka in pozabi sebe? Poizve- ! dujem o družinskem življenju dotične matere. Mati živi ločena od družinskega očeta. Starejši otrok je v oskrbi katoliške sirotišnice. Žena se boji dela. Obiskuje kino, kadf dnevno do 20 cigaret, živi v slabi družbi. Žalostna slika matere današnjega časa. Koliko podobnih slik iz družinskega življenja sedanjosti bi lahko našteli. Kam smo prišli !
Mati, ki zanemarja svoj poklic in zametuje svoje dostojanstvo, koplje sebi, družini in ljudstvu grob. Vsi obsojamo morilca. Hujši pa je zločin, če postane mati morilka svojega otroka in ne dopusti, da bi otrok, bitje, kateremu je Bog ustvaril neumrljivo dušo, zagledal luč in se veselil sobica in življenja, da bi postal v krstu otrok božji in dosegel večno blaženost. S takim zločinom prekriža mati namene Stvarnika, kateremu bo morala dati v ostri sodbi odgovor. Žalostni pojavi današnjih dni!
Kdo naj da ljudstvu dobrih mater? Rešitev socialnega vprašanja, moderna kultura, gledališče, fadio, bogastvo in udobnosti življenja? ... Izkušnja nas uči, da je danes ravno v stanovih in krogih, ki se poslužujejo naštetih »modernih dobrin44, mnogo, nesrečnih družin. Nazaj k edinemu viru prave sreče in veselja — k Bogu! Vidni namestnik Kristusa kralja na svetu sv. oče Pij XI. opominja v zadnji okrožnici ves svet na božje namene v zakonu in družini. Ljudstva naj spoštujejo veliko skrivnost in svetost zakona, dostojanstvo matere ter po Kristusovih naukih uravnano družinsko življenje. Krščanska vzgoja otrok nam kaže pot v srečno bodočnost.
Pravzor matere, na katerega se naj ozira vsaka mati, je božja mati. Zgled božje družine v Nazaretu naj posnema vsaka družina, ki hoče biti srečna. V Nazaretu se učimo zvestobe v malem!, zadovoljnositi, potrpežljivosti, medse/ bojne ljubezni, dela in molitve.
V naših vaseh in domovih je še — hvala Bogu — mnogo dobrih mater, ki se zavedajo svojega velikega poklica, ki žrtvujejo vse svoje duševne in telesne moči za blagor družine, ki vzgajajo mladino k ljubezni do doma in vere. Drage matere! Hvala vam za ves y£š trud, vašo ljubezen in požrtvovalnost. V vaših rokah je v veliki meri srečna ali nesrečna bodočnost naroda. Zaprite vrata vsem modernim zmotam, ki vam hočejo vzeti vase dostojanstvo! Poslušajte glas matere Cerkve, živite in vzgajajte o-troke v njenem duhu!
Dan matere — dan hvaležnosti otrok. Bralec! Stoj! Bog ti je dal dobro mater. Poglej sliko svoje drage matere, ki te spremlja na potu življenja. Si li ostal materi zvest! Spolnjuješ nauke, ki jih je govorila ljubezen matere? Bodi hvaležen, spomni se svoje matere —tudi v molitvi! '	.
Na malerinem grobu.
1. Pada suežec beli, pada na gomilo,
kjer počiva srce zlato, ki le zanj je bilo
2.	Zjutraj, so mu v grob jo deli možje resni,
kako spi pač mama zlata v postelji ti tesni!
3.	»Marna... mama!44... Plakal, klical celi dan je;
celi dan je tukaj klečal, stražil mamin stan je.
4.	Pada snežec beli, pada, grobe krije;
čez polje, čez stanje mrtvih veter mrzli brije.
5.	Veter vije ... Njemu pa je toplo, voljno; srce mu je lahko, lahko, ni več, ni več bolno.
6.	Pada snežec beli, pada na gomilo;
dete se na zemljo mrzlo trudno je sklonilo.
7.	Pada snežec beli, pada na gomilo;
aj — za mamico pač dete več ne bo solzilo!
Fr. Ks. Meško.
Duša družine in domovine je mati.
Prijeten vojn vijolice prav ljubko vabi popotnika, da poišče in utrga vijolice cvet in se duhtečega cveta veseli.
Miroljubna mati je vijolica, ki s svojim zgledom razveseljuje in vzgaja svoje otroke. Vedno seje seme miroljubnosti v otroška srca, jih uči krotiti jezo, sovraštvo do bližnjega z vednim premagovanjem.
V prvem letu mojega zakona sem imela jako miroljubno oskrbnico. Govorila je nežno, mirno z menoj. Tako se je vlival v dušo mojega prvega otroka že prve mesece mir. Značaj fanta je miren. Prijazna oskrbnica je odšla v svoj rojstni kraj kot oskrbnita v župnišče. Vsled njenega miroljubnega značaja se je še pogostokrat s hvaležnostjo spominjam. — Fant je presadil pred letom iz travnika precej duhte-čih vijolic z velikim cvetom v vrt. Prav obilo vijolic je letos razcvetelo. Otrok razveseljuje z duhtečim cvetom svoje vzgojitelje v šoli in bolnike. Tudi letos je zopet vsadil precej duh-tečih vijolic v vrt. — Kakor poljublja vroče poletno sobice rastline ter jim daje lepoto, tako vliva vzorna mati z vso ljubeznijo v otroško dušo miroljubni značaj.
Mati, duša družine, duša domovine, vzgoji nam s svojo angelsko dušo srečen rod. Mati.
| GOSPODARSKI VESTNÌkI
Mednarodnost XI. velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija t. 1., najlepše dokazuje pregled razstavljalcev. Najraznovrst-nejše blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru od 40.000 m2 skoraj 800 tovarn, od teh ena tretjina iz inozemstva in sicer iz Anglije, Avstrije, Belgije, Brazilije, ČSR, Danske, Francije, Finske, Grčije, Holandske, Italije, Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, Švedske, Švice in
25. razredna loterija se prične!
Vs srečke S 6’—	Vi srečke S12-—
Plača se šele po sprejemu srečke pri
Geichaftutellel. PR0X0PP, Baden, H.-fi.
Razpošiljalnica za zvezne dežele.
Severne Amerike. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na jugoslov. železnici, in za četrtino znižane vožnje na avstrijskih železnicah, veljajo 30 Din. in se dobe v upravi našega lista, ki preskrbi tudi vizum. Priporočali bi, da bi posetiji.: koroški Slovenci velesejem skupno dne 4. junija.
RAZNE VESTI ffl
Drobne vesti. V Trofaiachu na Štajerskem je prišlo do pretepa med socijalnimi demokrati in narodnimi socijalisti. Obdelavah so se s stolicami in vrčki. Po bitki so našteli 15 poškodovanih. — Nemčija: Državni predsednik Hindenburg je krstni boter 14.000 otrokom. To je dokaz, da je v Nemčiji še mnogo družin s sedmimi otroci. Ker obdaruje Hindenburg ponavadi svojega varovančka s približno 20 markami, je v to svrho že izdal nad 280.000 mark. — V tvor-nici saharina v Magdeburgu se je pripetila silna eksplozija. 10 oseb je bilo ubitih, mnogo pa jih je ranjenih. Po eksploziji je nastal požar, ki je tovarno popolnoma upepelil. To je bila prva tovarna te vrste. — Francija: Blizu mesta Lille se je vlak zadel v avtobus, ki je bil poln potnikov. Vlak je avtobus popolnoma zdrobil. Izpod ruševin so potegnili 9 mrtvih in 34 težko ranjenih oseb. — V bližini bastilske postaje sta 28. aprila trčila dva vlaka. Ranjenih je bilo 80 potnikov. — Rusija: Rusijo so zadele katastrofalne povodnji. V Moskvi se ustanovili 1500 rešilnih postaj. Vode so poplavile 115 tovarn in 145 ulic. Velikanski most, ki so ga lani dogradili, je v nevarnosti, da se poruši. O poplavah se poroča: tudi s Poljske. — Nemški profesor Bergius je iznašel način pridobivanja sladkorja iz lesa. Po njegovem načinu se dobi iz lesenih ostružkov do 70 odstotkov sladkorja, primernega za živinsko krmo. Po nadaljnem procesu postane ta sladkor uporaben za ljudsko prehrano. Prve poizkuse bodo napravili v posebni tovarni v Harkovu, ki bo producirala 5000 ton sladkorja na leto. —• Ostali kraji : Na otoku For-mozi so se sprla gorska plemena. V hudih bojih je bilo 200 oseb obglavljenih. Več sto oseb so odpeljali v pragozdove. Mnoga naselja so pogorela do tal. Japonsko oblastvo je odposlalo v kraje neredov vojaštvo, da vzpostavi red. —
V	Egiptu se je pripetila 28. aprila strašna železniška nesreča. Med vožnjo iz Kaire v Aleksandrijo je pričel pri nekem vlaku goreti ekspresni vagon. Vlak je vozil z neznansko brzino in ni imel zasilnih zavor, da bi se na ogenj opozorilo vlakovodjo. Zato se je ogenj hitro razširil in se potniki niso mogli rešiti. Okrog 61 oseb \e zgorelo, 41 pa je bilo močno opečenih. Z brzovlakom so se vozili povečini domačini. Veliko ljudi je v blaznosti poskakalo iz vlaka. —
Zakaj je ruski les poceni? Neki francoski list piše o razmerah v taboriščih ruskih političnih pregnancev takole: V taborišče prihajajo skupine po 200 ljudi. Prvo noč morajo novinci prespati na prostem, v burji in snegu. Ko napoči zora, jih skliče poveljnik in jim razdeli delo. „Ko dovršite delo, si boste postavili barako, vaše prenočišče !“ Po delu privlečejo pregnanci iz gozda hlode in pričnejo postavljati barako. Potem namečejo po tleh stelje in se vležejo. Skozi streho lije dež, od strani žvižga burja, pregnanci se stiskajo drug k drugemu, da bi se ugreli. Ponoči ne sme nihče iz barake, sicer ga čaka smrt. Še pred zoro zapoje rog.
V	teku pol ure že morajo biti jetniki v vrsti.
Delili jim bodo živež i, krompir, košček kruha, včasih malo ribe. Nikdo nima ure in tudi straže ne smeš vprašati, koliko je ura, ker je pregnancem strogo prepovedano govoriti s stražniki. Ko delavci zapuste barako, se ne smejo več med seboj pogovarjati; molčati morajo tudi na delu. Razdelijo se na skupine po 30 mož, vsaka skupina si izbere svojega načelnika, ki je odgovoren za delo, za orodje in za svoje tovariše. Vsi v skupini so enako odgovorni drug za drugega in če kdo pobegne, odgovarja zanj vsa skupina. Nato obstopijo skupino stražniki, in sicer na 4 može po eden, in hajdi v gozd na delo. Tu odkaže poveljnik delo; navadno mora vsaka skupina posekati 60 dreves in jih nato obdelati. Skupina je dznačena s posebno številko, ki se potem vseka tudi na drevo, ki ga je obdelala. Smrtnih nesreč je na delu mnogo, drugi zopet podležejo vsled izčrpanja. Stražniki jih pokopljejo kar na mestu. Delo, ki je bilo naloženo skupini, se mora izvršiti pod vsakim pogojem! Vremenske neprilike ali noč ga ne smejo prekiniti. Po končanem delu preštejejo stražniki skupino in jo odpeljejo domov. Ako kdo manjka, tedaj uklenejo vojaki vso skupino in jo vržejo v ječo, v nekake jarke. Begi so pogosti, čeprav je obsojen na smrt vsak ubežnik. Pregnanci se ne strašijo smrti, ker v taborišču itak vsakdo prej ali slej podleže strašnemu trpljenju. Najlažje se da uteči meseca avgusta in oktobra, ko mnogo dežuje in so noči temne. V drugem času se le malokateremu posreči beg. Uideš lahko edino z dela. Barake so namreč obdane s strojnimi žičnimi ograjami in taborišče samo s šestimi vrstami žične ograje. Vojaki so do zob oboroženi in ponoči jih spremljajo psi. Taborišče je zavarovano s strojnicami in od časa do časa ga razsvetljijo žarometi; stražnice so med seboj zvezane s telefonom. Na prvi klic je ves tabor pokonci. Pregnancu se nakaže mesečno plača 5 rubljev. Nakazani denar pa se ne izplača; prejme ga konzumna zadruga,* ki dobavi za delavca razne potrebščine. Jetniki ne smejo dopisovati s sorodniki in ti navadno ne vedo zanje. Ženske so nastanjene in tudi delajo posebej. Otroke pregnanih mater navadno vzame Čeka in jih vzgoji v boljševiškem duhu.
Za .lužno Tirolsko. V Berlinu se je osnovalo društvo prijateljev Južne Tirolske, ki bo gotovo zbudilo pozornost Italije. Društvo si je postavilo za cilj, da s političnimi publikacijami, predavanji, poročili in širokopoteznim delovanjem opozarja v nemških listih Nemce na interese Južne Tirolske ter pripravlja zedinjenje te pokrajine z Nemčijo. V vsem delovanju je geslo priključitev očividno. Društvo prijateljev Južne Tirolske organizira tudi potovalno pisarno, ki hoče po vsej Nemčiji propagirati Južno Tirolsko kot najugodnejšo pokrajino za nemško turistiko, da bi se tudi na ta način čim bolj podprl nemški živelj. Društvo namerava nadalje v svojih vrstah zbrati znanejše izobražence vseh strok, predvsem novinarje, da bi delali za spoznavanje in kasneje za pridružitev Južne Tirolske. Za to akcijo se niso dale na razpolago samo stranke nemške desnice, temveč tudi najširši nemški krogi, kar je v ostalem jasno raz-
vidno iz dejstva, da je bil glavni poročevalec na ustanovni skupščini urednik lista „Germa-nia“.	M
'óamo i njim
ker
Dahlia-pcarilnik
8
Strojno pralno pripravo
je za zelo zaposleno kmetico velika pomoč.
Parilnik daje okusno, primerno krmo za živino, pere perilo in se da porabiti za mnogo drugih opravil v gospodinjstvu.
On hoče vsa ta dela opraviti tudi za Vas, naročite ga še danes.
Plačilne olajšave. Prospekte na željo zastonj.	te
DAHLIA-SEPARATOR-GESELLKHAFT
M. B. H
WIEN, XII/,, WAGENSEILGASSE Nr.4/48
Vabilo na občni zbor
živinorejske zadruge za Libuče in okolico, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v četrtek, dne 14. maja 1931 ob pol 9. pri Bruckenwirtu v Pliberku.
PREDMET:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Potrdilo računskega zaključka za leto 1930.
3.	Volitev načelstva in dveh računskih pregledovalcev.
4.	Prijava živine na zadružni pašnik.
5.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število deležev zbranih, se bo vršil pol ure pozneje na istem kraju in z istim sporedom drugi občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno.
Vse zadružnike vabi NAČELNIK. 82
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

Vabilo.
Marijina družba v Dobrll vasi priredi v nedeljo, dne 10. majnika 1931 ob 3. url popoldne v Društvenem domu
MATERINSKI DAN
z deklamacijami, govorom in igro
/]
A
r J
'* jA
z

Henko
weich dieWafche eini
faau»- ìuid tyiUcAeòoda
Heryestelli m aen Persil-Werner
*
/
MATERIN BLAGOSLOV
na katero prireditev prisrčno vabi vse prijatelje od blizu in daleč odbor
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦V
l	Vabilo.
4 Izobraževalno in pevsko društvo „Zvezda“ v ♦' Hodišah priredi v nedeljo, dne 17. maja 7 931 t izlet k Cingalcu na Trati ter igra tam krasno,
4	še nepoznano igro
!Z lastovkami
Začetek ob 3. uri popoldne.
X Sodelujeta moški in mešani pevski zbor društva »Zvezda".
Igra se ob vsakem vremenu.
K obilni udeležbi vabi vse, posebno pa T okoliška društva »Zvezda".	*
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatdj m odgovorni urednik: 2inkov»ky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9-Tiska L i d o v a tiskarna Ant Machft in družba (za tisk od ovoren Josip 2mkonty). Dunaj, V-, Margaretenpatz 7.