Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST j . < / . _ ' . Časopis as« trgovino, Industrija " ^>rt BrediuStvo in upravništvo je v Ljubljani y Simon Gregorčičevi ulici. JPJ Naročnina za ozemlje SHS: leino . ?a 90 D, za četrt leta Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. iQ 45 D, mesečno 13 D; za inozemstvo: 210 j. — V' toži se v Ljubljani. LETO VII. Telefon štev. 332 LJUBLJANA, dne 23. februarja 1924. Telefon štev. 552 ŠTEV. 24. Državna obrtna banka. V Zagrebu se je vršil v prostorih trgovske in obrtniške zbornice dne 20. t. m. sestanek zastopnikov gospodarskih korporacij, na katerem »e je razpravljalo o ustanovitvi državne obrtne banke. Predsednik beogradske obrtne banke g. M. Stojanovič, ki je duša cele akcije za ustanovitev te banke, je podal izčrpen historijat tega vprašanja ter naposled pojasnil glavna določila bančnega pravilnika. G- Stojanovič je uvodoma omenil, da so gospodarske razmere, oso-bito neugodne carinske pogodbe primorale srbskega obrtnika, da je iskal že pred 40 leti izhod iz težkega položaja v zadružništvu. Ustanavljate so se že tedaj razne produktivne, kreditne zadruge v najrazličnejših oblikah, ki so stremele za tem, da se izboljša gmotno stanje obrtništva. Zbog pomanjkanja literature in dobrih učiteljev, ki bi podučili obrtnika o važnosti zadružništva in zbog pomanjkanja kreditov so pa zadruge propadle, šele po balkanski vojni se je začelo novo gibanje med obrtniki, tehnika se je izboljšala, obrati so se modernizirali in obrtnik je izdeloval že za trg. Zgodovina srbskega obrtništva ne pozna takega poleta, kakor je bil neposredno pred izbruhom svetovne vojne. Prva leta po vojni se je obrtništvo razmeroma kmalu opomoglo, toda denarna kriza je začela že 1. 1920. tlačiti med vsemi stanovi baš najbolj obrtništvo. Obrtni zbornici v Beogradu se je posrečilo, da je našla v osebi ministra trgovine in industrije g. dr. Kojiča človeka, ki je pokazal najboljšo voljo in dokaj umevanja za težnje obrtniškega stanu. Septembra meseca je minisier di-. Kojič prisostvoval seji obrtne zbornice v Beogradu, še isti dan se sestane odsek izvoljen za kompila-cijo zakonskega načrta, ki se je kmalu nato izdelal, obravnaval v zakonodajnem odboru in ki ima biti v nejkrajšem času predložen plenumu skupščine. Zbog te, uprav mrzlične hitrosti — se upravičuje g. Stojanovič — ni bilo mogoče zaslišati mnenja vseh zainteresiranih organizacij. G. Stojanovič je nato obrazložil pravila banke, ki določajo v glavnem: »Povlaščcna zemaljska zanatska tenka A. D.« je akcijska družba in ima svoj sedež v Beogradu. Banka bo po potrebah obrtništva otvarja-Ja filijale in zastopništva v vseh mestih kraljevine SMS. Cilj banke 3e, da podpira obrtniško delavnost in sodeluje pri jačanju ekonornsko-hnančne moči obrtništva, da bi na »a način olajšala obrtnikom in obrtniškim ustanovam čim intenzivnejši razvoj in da bi jim nudila cene kredite. Osnovna glavnica benke znaša 40 milijonov dinarjev, ki so razdeljeni na 400.000 delnic po nominalnih j 100 dinarjev. Vplačilo osnovne glav- 1 snice se bo izvršilo v dveh emisijah j Po 20 milijonov dinarjev vsaka. Prva emisija se ima vplačati do konca leta 1926. Nato se bo razpisala druga emisija na ta način, da se bo 50% akcij prepustilo novim delničarjem in 50% 'pa starim. Ako se od starih delničarjev ne vpiše 50% te emisije, se prepusti preostanek na svoboden vpis novim delničarjem. Osnovna glavnica se sme s sklepom zbora in po odobritvi ministra trgovine in industrije povečati. Način, čas vplačanja in emisijski kurz novih delnic, bo določil na predlog upravnega odbora, zbor delničarjev. Pri prvi emisiji bo določil razdelitev akcij ustanovni odbor, pri drugi pa upravni odbor. Pri vpisu delnic mora delničar dati pismeno izjavo z označbo svojega imena in priimka, mesta bivanja, zanimanja in iznos vpisa. Vplačilo prve emisije se ima izvršiti v roku treh let in io v mesečnih obrokih. Prvo plačilo mora znašati 20%, ostalo se razdeli ria enake mesečne obroke. Pri položitvi denarja dobijo delničarji začasne delnice na ime. Začasne delnice se smejo po predhodnem odobrenju upravnega odbora prenesti tudi na druge osebe. Na začasne delnice, ki niso popolnoma vplačane, bo banka delila dividendo sorazmerno z vplačanim kapitalom. Stalna delnica, katero dobijo delničarji po končnem vplačilu, se glasi na ime in se ne da deliti. Delničarji banke morejo postati: država, obrtniki, njih žene in otroci, obrtniške zadruge in vse obrtniške’ ustanove in deloma prijetelji obrtništva. Država je udeležena s 40%, obrtniki, obrtniške zadruge in ustanove z 51 % ; na ostanku smejo par-iicipirati prijatelji obrtništva. Banka odgovarja za svoje obveze s celokupno imovino, delničarji pa do nominalnega iznosa delnic. Delničarji imajo pravico na sorazmerno udeležbo na čistem dobičku, kakor tudi na premoženju banke. Da bo mogla banka doseči namen, ki ga zasleduje po svojih pravilih, se država odpoveduje udeležbi na dobičku. Banka bo dajala menična posojila in posojila na tekoče račune obrtnikom neposredno ali potom obrtniških zadrug; dajala bo posojila na proizvode in izgotovljeno blago; pomagala bo otvarjati skupne obrtne prodajalne (bazarje), kakor tudi obrtniške razstave; posredovala bo pri dobavi obrtnikom in njihovim strokovnim zadrugam ceni rnaterijal in polfabrikate, kakor tudi moderno orodje in stroje. Banka bo izvrševala vse posle, ki spadajo v delokrog banke, kot denarne, gospodarske ustanove. Obrestna mera se bo določila na skupni seji upravnega in nadzornega odbora po obrestni meri Narodne banke kraljevine SHS in po gospodarskih razmerah v državi, toda s lem, da ne sme obrestna mera banke prekoračiti dvakratno obrestno mero Narodne banke. Ako- bi se gospodarsko- finančne prilike tako izprc-menile, da bi predvidena maksimalna obrestna mera mogla ogrožati obstoj banke, sme upravni odbor na skupni seji z nadzornim odborom predložiti ministru trgovine in industrije, da se obrestna mera po njegovem odobrenju tudi zviša. Tri delnice imajo na zboru pravico enega glasu, toda posamezni delničarji ne morejo imeti več nego 10 glasov. Glasovati smejo delničarji osebno ali po pooblaščencih. Upravni odbor šteje 24 članov, ki morajo bili obrtniki, od katerih mora 12 stalno bivati v Beogradu. Izvoljeni član mora. predno nastopi svo-i jo funkcijo, položiti pri banki v de-I pozit 150 delnic na račun kavcije. I upravni odbor izbere na prvi seji po konstituiranju iz svoje sredine 6 oseb, ki bivajo stalno v Beogradu in ki tvorijo s predsednikom upravnega odbora in dežurnim članom izvršilni odbor. Izvršilni odbor ima med drugim nalogo, da sklepa o kreditih, o prenosu akcij in o vseh nujnih vprašanjih, ki se ne bi mogla odložiti do sestanka upravnega odbora. Nadzorni odbor, ki je vrhovni organ banke, tvori 9 članov. Od teh izberejo delničarji 6, 3 pa imenuje država in to: zastopnika Ministrstva trgovine in industrije, Uprave fondov in Narodne banke, člani nadzornega odbora, razen onih, ki so določeni od države, morajo, preetno nastopijo funkcijo, položiti kot kavcijo 100 bančnih delnic. Od čistega letnega dobička se odda: 1- 6% nojmanje za dotacijo rezervnega fonda; 2. 7% na račun tantjem čhlnom upravnega sveta; 3. 4% na račun tantjem nadzornemu odboru; 4. 3% na račun tantjem bančnim uradnikom; 5. 2% fondu za negotove terjatve; 6. \V>% pen-zijskemu fondu bančnih uradnikov; 7. \ % fondu za pomaganje obrtniške literature; 8. ostanek čistega dobička se razdeli med delničarje ali pa se s tem postopa tako, kakor določi zbor. Državno nadzorstvo bo izvrševal komisar, katerega imenuje kralj na Te dni je postala nemška rentna marka tri mesece stara. Malo je tako mladih otrok, ki bi bili toliko doživeli, oziroma sami povzročili zgodovinske dogodke, kakor jih je rentna marka, iz zgodovine nemškega denarstva ime te marke pač nikoli ne bo izginilo. Naš čas zelo hitro živi in se jc zato tudi prav hitro navadil na rentno marko in računi z njeno stalno vrednostjo kakor z nečem, kar je samoobsebi umljivo. Rentna marka je uspela in tega ne more nihče tajiti. Takrat, ko se je rodila, je delalo 60 naiiskalnic bankovcev dan in noč mrzlično. Vedno nove množine so prihajale na dan, z vedno večjimi številkami in z vedno manjšo nakupno močjo. Kolikor več denarja so napravili, tembolj neradi so ga ljudje sprejemali. Kajti veliko hitreje, kakor so se dvigale številke dohodkov, so se dvigale številke cen za predmete vsakdanje rabe. Sicer je bilo pa vse skupaj samo umetna samoprevara; to ni bila draginja, ki je prihrumela nad deželo, to je bita srevilčna omama, ki je omamila vse, najrevnejše in najbegatejše. Kakor hitro je kdo imel večjo množino denarja v rokah, takoj se je pričela skrb, kako bi se ga brez prevelikih izgub znebil. Kaj naj hitro kupim, če denar čez par ur ne bo rtič več vreden? Kupovali so predmete stalne vrednosti, plačevali so inozemske devize za previsoke cene, in vse to ni koristilo ne posa-| mezniku in rte nemškemu gospo-| darstvu v celoti; ležalo je mrtvo in j brez obresti, a bilo je vseeno boljše i kakor pa nakopičene marke, vsak ! dan manj vredne. Gospodinje so le-| tale okoli z denarjem, ki je dosege! I astronomsko visoke številke, ki je t bu pa vreden komaj pol groša. In kako so gledale, da so spravile zanj > vsaj borno južino skupaj. Morsi- j komu se zdijo tisti dnevi daveče j ; predlog ministra trgovine in indu-J strije z ukazom, v katerem se rriu j določi čin in letno plača. Komisar j je državni uradnik, a plača ga j banka. j Po poročilu se je razvila živahna i debata. Vsi govorniki brez izjeme | so odločno protestirali proti temu, ria se ni pri sestavi načrta vprašalo za mnenje zainteresirane zbornice in večino prečanskth obrtniških organizacij. V meritornem oziru se je ugovarjalo, da se niso zadostno upoštevali interesi prečanskega obrtništva, da ne nudijo pravila zadostnega jamstva, da bo banka služila v enaki meri interesom celokupnega našega obrtništva. Iz Slovenije sta govorila v imenu trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Pless in v imenu mariborskih obrtnikov g. Džamonja. Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani je zastopal g. E. Branehetti. Predsednik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice g. VI. Arko je ob sklepu konference apeliral na g. Stojanoviča, nej bi ministru g. dr. Kojiču poročal o uiisih, ki jih je do* bil na sestanku in naj bi mu toplo priporočal, da skliče takoj anketo vseh j.irizadeiih korporacij in organizacij, na kateri se naj podrobno ( razpravlja o definitivni redakciji na-j črta, predno pride v plenum skup-j ščine. more, kakor strašne sanje, kj jih imamo napol bdeč. V to gospodarsko meglo brezupnosti se je razlegel krik: »Tako ne more iti naprej!« Šlo je na vendar še malo naprej, vsaj toliko, da se je pojavila rentna marka. Pojavila se je kor nekakšno Kolumbovo jajce, kot ču dež. ki je pa temeljil na zelo realni podlagi. Vse nemško gospodarstvo je vzelo nase dolg 3.2 milijard, raz deljen na polovico ng poljedelstvo in sorodne obrate, na polovico pa na industrijo in sorodna podjetja. Ti dolgovi in te zadolžnice so pravzaprav nepremična glavnica, ki jo napravijo premično šele rentna pisma. Nemška rentna banka izdaja zaen krat za 2 4 milijarde rentnih pisem, obresfujočih se s 5%. To pisma so podlaga za izkaze rentne banke. One vsote rentne marke, ki prihajajo v zameno za rentna pisma nazaj, ostanejo v posesti Nemške rentne banke. Zato ni rentnih mark nikoli več v obtoku, kakor je pa rentnih pisem, ki jih ima banka; to se pravi, kritje je zmeraj zajamčeno. Zaenkrat ni nobene inflacijske nevarnosti; seveda se pa lahko pojavi. in — kakor slišimo — gledajo merodajni krogi pazno na to, da se taka nevarnost takoj v kali odstrani. Ravno dogodki zadnjih dni so pokazali, da ta marka še ni popolnoma varna pred raznimi napadi. Prvi napad je srečno odbila. Nemci pravijo, da si morajo rentno marko takorekoč šele zaslužiti. Treba je oživiti zavest, da se šie-denje zopet izplača in da si s sledenjem mora opomoči vse gospodarstvo. Zato so letos vpeljali tudi rentni pfenig, in pravijo, naj bo on njih gospodarski simbol. Pri pfenigu je treba spet začeti in ljudem je treba povedati: »Kdor pfeniga ne časti, marke ni vreden « To velja 3 potrebnimi spremembami seveda tudi za nas. Trije meseci rentne marke. Sit ah 2 . TRGOVSKI LIST, 85. februar* 1*24. šfev. 24. Inozemski krošnjarji. V zadnjem času se ponavljajo pritožbe o dohajanju tujih krošnjar-jev, posebno Rumunov v Slovenijo. Ti krošnjarji prodajajo manufakture in preproge in sicer slabe kakovosti. Izkazujejo se z legitimacijami bel-grajske mestne uprave, ki jih nekatera. okrajna glavarstva brez nadaljnjega vidirojo. Deloma je temu postopanju okrajnih glavarstev vzrok, ker je ministrstvo za notranje zadeve na intervencijo zunanjega ministrstva izdalo političnim oblaslvom nalog, naj obravnavajo Rumune, ki prihajajo v državo po trgovskih poslih, z vso blagohotnostjo in naj jim ne delajo ovir, češ, da se ti pritožujejo nad ravnanjem tukajšnjih obla-stev in bi Rumunija utegnila izvajati retorzijo. Na tozadevna vprašanja posameznih obrtnih oblastev je tukajšnji vladni oddelek za trgovino in industrijo leta sicer opozoril, da se mora blagohotnost nanašati le na vidiranje običajnih potnih listov' in ponašanje napram rumunskim trgovcem in trgovskim potnikom, ne pa #udi naoram onim Rumunom, ki hočejo v Sloveniji krošnjariti na podlagi potnega lista ali kakršnekoli legitimacije, ki ne odgovarja v Sloveniji veljavnim predpisom glede krošnjarjema. Legitimacij belgrajske mestne uprave ni smatrati za tukaj veljavne krošnjarske izkaze. Krošnjarstvo ureja na teritoriju Slovenije ces. patent z dne 4. septembra 1882, drž. zak. štev. 252, kratko nazvan krošnjarski patent, ki je na tem teritoriju edino merodajen. Po njega § 3., točki a), odnosno po smiselni razlagi te točke na sedanje razmere smejo v Sloveniji krošnjariti samo tuzemci. Edino ti zamorejo dobiti v Sloveniji krošnjarsko dovoljenje v smislu §§ 2. do 7. in vizum po § 8. Glede krošnjarstva tudi ne prihajajo v poštev reciprociteta, ker krošnjarski patent ne vsebuje § 8. obrtnega reda sličnega določila. Že z ozirom na to se rumunskim in sploh inozemskim krošnjarjem ne more izdati krošnjarsko dovoljenje, oziroma vidirati kakršnikoli dokument, ki naj bi služil kot krošnjerska izkaznica. Proti temu govori tudi okolščina, da prodajajo inozemski krošnjarji blago inozemskega izvora, dočim se sme po § 12. krošnjar-skega patenta krošnjariti le z blagom tuzemskega izvora. V zadevi so bila obrtnim oblast-vom izdana potrebna navodila. M Sarvič; in (Nadaljevanje J Okraski in barve preprog. Tako okraski, kakor barve naših pirotskih preprog so usmerjene na okus in za potrebe na vzhodu. V tej smeri so se okraski in barve, pa tudi kompozicije barv prilagodile okusu. V kolikor se je pri nas razvijala kultura, so se sporedno razvijali tudi okraski in barve ter kompozicije barv. To se opazuje, a del javnosti zahteva, naj se ne napreduje, ampak ostane v starem tiru. Zaradi tega se mora tako izdelovanje, kakor trgovina ravnati po potrebah in zahtevah kupcev in skrbeti za to, da zadovolji zahteve po blagu, ki vstreza novemu okusu, pri tem pa ne zanemarja zahtev po blagu, ki je izdelano na star način in po starem okusu. Da je to mogoče, je potrebno pirot-sko preprogarstvo postaviti pod strokovnjaško vodstvo z nalogo, da prilagodi izdelovanje glede okraskov, barv in sestave barv modernim zahtevam. Ako bi se to zgodilo, bi se brez dvoma moglo potrebo v Beogradu, kjer se na drobno proda največ pirotskih preprog, kakor tudi potrebo v inozemstvu izdatno dvigniti. čim bolj se naš okus približuje tujemu, in čim bolj posnemamo tujce in tudi glede pohištva, tem manj se prilagodujejo na prejšnji način izdelane preproge pohištvu tujega okusa. V toliko so naši izdelovalci prisiljeni, da spravijo v sklad okus glede preprog z okusom glede pohištva, ker se sicer preproge ne bodo kupovale. To se pojavlja pri naših najimovitejših slojih, ki kupujejo cele garniture za otročje ali kadilne sobe, ne kupuje pa domačih preprog za druge sobe, ker niso v skladu z ostalim pohištvom, tapetami in slikami. Najbolj se to pokaže pri primerjanju naših preprog s preprogami tvorniškega izdelka, katerim se daje prednost, dasi niso cenejši- To je jako važna zadeva. !n komur je mar naša narodna industrija, noš Pirot sam in pirotsko preprogarstvo, ta mora vpoštevati navedena dejstva, kajti prilagoditev izdelkov novemu okusu je vprašanje obstanka in bodočnosti našega preprpgar-stva. Izdelki se morajo prilagoditi ne le novemu okusu v Srbiji, ampak tudi splošnemu okusu v Evropi, ako se hoče uspešno prestati konkurenco na evropskem trgu. Zahtevi prilagoditve splošnemu okusu se ni mogla ogniti ne ena preprogarska industrija, ako je hotela, da se ne obdrži le na površju, ampak tudi širi in procvita. (Dalje sledi .1 Industrija. Lesna industrija na letošnjem velesejmu. 2e skozi dve leti se je čutilo na velesejmu veliko pomanjkanje ene najbolj razvitih panog naše industrije — lesne. Povpraševanje po blagu je bilo tu, ponudbe premalo. — Letos namerava naša lesna industrija, zlasti pohištvena, zasesti veliko prostora in razstaviti svoje prvovrstne izdelke. Zanimajo se že sedaj nekatere velike ljubljanske pohištvene tovarne. Poleg tega je zatrdil svojo podporo velesejmu lesni odsek Zveze indnsfrijcev za Slovenijo v Ljubljani. Ljubljanski velesejmi se smoireno in mirno razvijajo in od leta do leta bolj dokazujejo, kako odločilen faktor so postali na polju narodnega gospodarstva naše mlade države. Kriza v angleški bombaževinski industriji — Manchestersko udruženje bombažnih predilničarjev je sklenilo, da sc sklepa o predlogu, po katerem naj se ustavi delo v predilnicah v ponedeljek, sredo in soboto. Od novembra prošlegn leta ni bilo nobenega enotno organiziranega skrajšanja dela več. Če navedeni predlog prodre — potrebna je večina 80% — bo prizadetih okrog 100.000 delavcev. Simjenje rumunske železne industrije. Kakor poročajo »Berichte aus den neuen Staaten«, se peča rumunski ministrski svet z mislijo, združiti metolur-gično industrijo cele države v eno samo podjetje. Jedro naj bi tvorile železarne v Rečici, Cujiru in Hunyadu, priklopile pa bi sc tudi železarne »Astre« v Aradu. Te naj bi se strnile v eno družbo, v katero bi prinesla država domene in visoke peči v okolici Hunyada. Na la način bi se ustvaril monopol na polju železne industrije. Dopustitev inozemskega kapitala ni izključena. Prva papirnico v Ogrski. — Ogrska »Lloyd - tovarna papirja d. d.«, ki je pretvorila svojo velikansko tovarno za zrakoplove v Asodu v tovarno papirja, začne v kratkem z obratovanjem. Temeljna glavnica bo povišana od 30 na 60 miljonov kron. To bo prva papirnica v zmanjšani Ogrski. Trgovina. Pariška sladkorna in produktna borza se zapre. — Kakor poročajo časopisi, so pravkar zaprli pariško sladkorno borzo. Po »Havasu« temelji tozadevna naredba na prepričanju, da so zavzeli pogoji, pod katerimi se ondi notira, radi valutne krize tak značaj, da bi utegnili ogrožati prosto trgovino na domačem trgu in povzročiti nenavadno povišanje cen. Davki in takse. Prijave točilcev in prodajalcev alkoholnih pijač radi plačila takse za točenje. — Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Prijave radi odmere takse po tarifni postavki 62. (Uradni list, komad 116, številka 378 iz leta 1923) za leto 1924 in drugo pol- letje 1923 treba, ker je rok za io Že minul, v izogib kaznim opraviti od 27, februarja 1924 dalje najkas*eje v 10 dneh pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Seboj treba prinesti listine o točilni pravici, podatke o dimenzijah točilnih prostorov z verandami, dvoriščem in vrtom v decimetrih, o številu miz, sloiov in klopi, o količinah iztočenih pijač po njih vrstah v letu 1923 in o izkupičkih zanje (posebej na drobno, posebej na debelo), izkazila o obrtnih pravicah poslovodje in zakupo-dajalca in kolek za 5 Din. Ako točilec (prodajalec) absolutno ne more priti, naj pošlje legitimiranega zastopnika z iistinami in podatki. Javne trgovske družbe in dopolnilna prenosna taksa. — Javne trgovske tarife so bile po predpisih, ki so veljali do konca letu 1923., oproščene pristoj-binskega namestka, ako se je glasila družabna pogodba na določeno, petnajst let ne presegajočo dobo ali izrecno na dobo življenja prvotnih družabnikov ali njihovih dedičev. — Po točki 2. uVodne določbe v pripombi 12, k postavki 12, taksne tarife so vse delniške in drage pridobitne družbe in društvu, katerih članom pristoji izve-sien delež cenovne imovine, zavezane plačevati od svoje nepremične imovine dopolnilno prenosno takso. Sedaj veljavne oprostitve so v oddelku IV. cit. pripombe natančno in taksativno navedene. V oddelku X. cit. pripombe pa je izraženo, da so vsi predpisi poedinih pristojbinskih zakonov o odmerjanju in pobiranju pristojbinskega ekvivalenta prestali veljati dne 1. januarja 1924. Z ozirom na te jasne odredbe zakona ne more biti dvoma, da so zdaj tudi vse pridobitne družbe, katere so bile po točki 1 pripombe k tarifni poslavki 106 B e avstrijskega pri-stojbinskega zakona ekvivalenta oproščene, dopolnilni taksi zavezane. — Je-li zakonodavec prezrl te družbe v oddelek IV. pripombe 12. k postavki 12. taksne tarife med oprostitve sprejeti, sli jih namenoma ni navedel, je brez pomena; nesporni faktum je, da jih ni sprejel in zato tudi o kaki oprostitvi teh družb de lege lota ne more biti govora. — Javne trgovske družbe so torej isto-tako kakor oslale pridobitne družbe zavezane dopolnilni prenosni taksi, ako imajo na svoje ime vknjiženo kako nepremičnino in so dolžne do 15. marca t. I. vložiti prijave. Seveda ako so zem-Ijeknjižni lastniki nepremičnine posamezni družabniki in ne družba kot taka, potem tudi družba ni zavezana dopolnilni prenosni taksi. — Pridobitne družbe, katerih članom pristoji izvesten delež osnovne skupne imovine, plačujejo le polovico (0.2%) izmere, ki je do-ločeha za imovinske subjekte, katerih članom ne pristoji noben delež osnovne imovine, in če je njih značaj čisto indusirijski, ceio le četrtino (0.1%). Po točki 3. pripombe k tarifni postavki 106 B e avstrijskega pristojbinskega zakona je nastopila obveznost plačevati ekvivalent v obče šele z začetkom 10. leta od časa, ko je državni zaklad zadebii pravico do redne pristojbine od imovinske pridobitve. Po novem zakonu nastopi obveznost plačevati dopolnilno prenosno takso po določbah oddelkov I. in II. pripombe 12. k tarifni postavki 12. v obče takoj po pridobitvi začetkom njej sledečega trimesečja. Nadaljnja razlika med prejšnjimi in sedanjimi predpisi obstoji v tem, da je bilo po točki 4, pripombe k tarifni postavki 106 B e avstrijskega pristojbinskega zakona plačati za prenos lastnine, užitne ali porebne pravice na ali od ekvivalentnega zavezanca celotno redno pristojbino, dočim je po oddelku III. točka 1 pripombe 12 k tarifni postavki 12 plačati za prenos imovine od osebe, ki je zavezana dopolnilni taksi po točki 1. prvega odstavka te pripombe na osebo, ki ni zavezana tej taksi, le polovico redne prenosne takse in po točki 2 cit. oddelka za prenose od osebe, ki plačujejo dopolnilno takso na prav tako osebo, ni plačati nobene redne takse. Promet. Železniški promet na Sušaka. V mesecu januarju t. 1. se je odpremilo n Sušaka 51 tovornih vlakov. Za odpremo je bilo oddanih 262 pošiljk, med temi 82 polnovagonskih tovorov. Na Sušak je došlo 783 pošiljk, od teh 579 polnovagonskih tovorov. Z otvoritvijo prometa z Reko se bo promet na Sn-šaku morda nekoliko znižal, vendar bo pa Sušak brezdvoma obdržal precejšen del sedanjega prometa in .tvoril važno prometno točko naše drtavr. tudi v bodočnosti. Izvoz in uvoz. Izvoz v letu 1923. Statistična dela o našem izvozu so končana tudi za mesec december leta 1923. V tem mesecu se je izvozilo 247.837 ton blaga v vrednosti 278,150.695 Din, to je za 95.659 ton v vrednosti 549,823.407 več nego v istem času v letu 1922. Celo leto 1923. se je izvozilo 3,025.914 ton blaga v vrednosti 8.048,843.930 Din, to je za 312.033 ion v vrednosti 4.357 milijonov 677.767 Din več nego leta 1922. V odslolkih sc je izvoz dvignil glede blaga za 36.67% in glede vrednosti blago za 118.05%. IV. Ljubljanski velesejem. Ljubljanski velesejem in Mariborska, razstava. Lela 1922. in 1923. so se vršile v Mariboru Pokrajinske obrtne razstave, katere so pač bile za Maribor kot obmejno meško z rnočno rizvito obrija in deloma tudi industrijo velikega pomena, niso pa imele pričakovanega uspeha lako moralnega kot materijcl-nega. Vzroki so bili različni, prireditve so se vršile v majhnem obsegu v soh, obisk zlo skromen z ozirom na nezadostna sredstva za obsežnejšo reklama, največ pa je k temu vplival skoroda isiočasno sc vršeči Ljubljanski velesejem s svojo širokopotezno organizacijo, kateri si je danes kljub svoji mladosti pridobil že evropski sloves, čemur je pripomogel ludi intemacijo-nalni značaj. Iz navedenih razlogov, zlasti pa, da sc ne cepijo gospodarske sile vsaj v Sloveniji in bi bilo predvsem umestno in koristno za našo industrijo, obrt in trgovino, da se koncentrira le na enem samem mestu, je dosedanji odbor mariborske razstave, v katerem so bili zastopani najodličnejši mariborski gospodarski krogi, likvidiral razstave za daljšo dobo le? in sklenil mariborske pridobitne kroge pritegniti v celoti na Ljubljanski velesejem, ker ima le ta dane vse predpogoje za izvršitev te velike naloge 2e radi svojih velikopoteznih naprav in centralne prometne lege. Velesejem v Ljubljani leta 1924. bo toraj zrcalo napredka celokupne industrije in obrti Jugoslavije, posebno pa bo natančno zarisano ona necepljene Slovenije^ Sejmišče bo pač premajhno, da zbdo-sii vsem zahtevam za prostor, sigurno še bolj kot lansko leto, vendar pa kljub’-temu velesejmska uprava ne namerava-staviti novih paviljonov vsled današnjih visokih cen stavbenih materijalij in bn pravočasno prijavljene tvrdke, zlasti one inozemstva, natančneje vzela v presojo, zakasnele prijave pa najbržc sploh ne bo zamogla upoštevati. Dnevi od 15. do 25. avgusta bodo zopet nova, še večja manifestacija narodnogospodarske sile in napredka. dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Plačilo tudi r» obrokel Delovni čas v Ameriki. O delovnem času v Ameriki priobčuje »Labour Re-wiev« uradne podatke, raztezajoče se rt* vse ameriške industrije in obsegajoče okoli 10 milijonov delavcev, ki kažejo, da niti polovica ameriškega delavstva ne pozna tedna z 48 delovnimi urami-Več nego 50% vseh ameriških delavcev dela več nego 48 ur, 36% celo več nego 54 in 12% več nego 60 ur. V nobeni ameriški industriji se ne dela povprečno 48 ur, pač pa 52, 54 in še več. Niti v težki industriji ni 48-urnega dela na teden. V železni in jekleni industriji, ki šteje okoli p.ol milijona delavcev, del« samo 19% 48 ur na teden, 4% delajo 48 do 54 ur, 33% 54 do 60 in polnih 44% nad 60 ur. Američan se polašča svetovnega gospodarstva. Američan dela. Američan se smehlja evropskemu prepiru za časa najhujše gospodarske, krize, ali je zdravo in koristno par ra s*ev. 24. mar». m, i mmmm mmm TRGOVSKI LIST, 23. februarja 1924. Shran 3. 'dnevno več delati ali ne? Kanadski de- ■ hg&i Parson je na konferenci v Wa-ahingtonu I. 1919. rekel: >Ako uvedemo splošni osemurni delavnik, dobe ž njim ugodnosti in koristi le najznatnejši narodi. Oni bodo imeli prednost s posestjo »urovin, kapitala in transportnih sredstev in na ta način si zagotove levji delež.« Statistika delavskega zavarovanja. — Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je v zadnjem času objavil statistiko industrijskih delavcev in trgovskega osobja. Povprečno število zavarovanih delavcev je znašalo v februarju 1523: 389.885, od teh 311.814 moških in 78.071 žensk. Pri okrožnem uradu v Ljubljani je bilo zavarovanih 49.600 delavcev in 17.773 delavk, skupaj 67.373 oseb, kar znači 17.27% vseh zavarovancev. rara zabojev, v katerih se razpošiljajo jajca. Minister za finance je z razpisom z dne 13. februarja 1924, št. 6709 odredil, da se izza dne 20. februarja t. I., to je od dne, katerega se je la razpis objavil v Službenih Novinah, računi za taro pri zabojih, v katerih se običajno razpošiljajo jajca, 20%. 400 milijonov za brezposelne. Glasom Tribune je izdala Cehoslovaška v letu 1923 na podporah brezposelnim okrog 400 milijonov čehoslovaških kron. »BHB45&0SB[3eHSg?&xig?&f£B r--------- THSEčMaJi* l ------------------------------ *---1 Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 21. t. m. ■Pšenica: baška, 78-79 lig. 2%, 4 vagoni .-315 do 320; 78-79 kg, 2%, 1 vagon 320. 'Turšcica: baška, 5 vagonov 235 do 240; marc-april, 100% kasa, 10 vagonov 250; marc-april, 20% kasa, 5 vagonov 247.50; jmaro-april, 100% kasa, 3 vagoni 230, -sremska, duplikat kasa, 3 vagoni 242.50; irmrc-maj-junij, 15 vagonov, 255 do 260; maj, 100% kasa, 3 vagoni 230. Moka: baza »0«, 1 vagon 500, »Os«, 4 vagoni, 500 do 505, »2«, 2 vagona 435, >5«, 1 vagon 392.50, >0«, 6 vagonov 310, >6«, po vzorcu, 2 vagona 300. — Tendenca čvrsta. Žitni trg. Poročila iz inozemstva so precej trdna. Na severoameriških trgih so se simulirala poročila o vremenkih škodah, ki so povzročila nove nakupe. Pripomniti je treba, da cene v Ameriki nikakor niso previsoke. Cene bi le v tem slučaju poskočile, ako bi bila predvidena slaba letina, za kar pa za enkrat še ni nikakega povoda. V Argentiniji, kjer se je površina posejane koruze precej povečala, je stanje jako povolj-no. Kakovost letošnjega pridelka pa je slabša od prejšnjih let. Angleško strokovno časopisje se sklicuje na prevelike zaloge na celem svetu, ki so tudi povzročile nazadovanje obdelovanja v Združenih državah. Tudi v Evropi se to opaža, zlasti na Angleškem, JRumuniji in Bulgariji. Po poročilu mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu je letošnja obdelana površina približno enaka lanski. Zavod preiskuje obenem vzroke velikega pridelka pšenice v letošnjem letu in prihaja do zaključka, da je izreden slučaj, ker je v vseh državah letina dobro izpadla. Izvozna prepoved za moko na Francoskem je položaj na nemških žitnih trgih učvrstila. O izvajanju te prepovedi pa do sedaj še ni bilo slišati, ker se moka še vedno izvaža v Nemčijo. Posebno povpraševanje se vrši v Nemčiji za ječmen, posebno za boljše vrste. Tendenca ovsa je nazadovala. Vlada namerava dovoliti izvoz ovsa proti kompenzaciji za živila. Izvoz žita v Rutnuniji skoro popolnoma počiva, ker so vsa pristanišča na Donavi zamrznjena. Na praških trgih je promet malenkosten. Pšenica nespremenjena, rž se je pocenila, istotako ječmen. Buda-pštanski trg je v zadnjem času trden. V Jugoslaviji cene nazadujejo. Tekstilni trg. (Zagreb). Promet v pretečenem teduu je bil precej živahen in se je zlasti tiskanega belega blaga in različnih spomladanskih vrst blaga precej prodalo. Nakup v inozemstvu je z ozirom na momentano ugodno stanje dinarja še precej konvenabel. — Cene so sledeče: Cleo 17 Din; Zora 22; šifon 14—16, batist 23—30; hlačevina 36—40, hlačevina la 48—00, Atlas 48—50, moško blago 44—58, Molinoa 15—18, žamet 42—48, popelni 75, svila 56, oks-ford la 18, žensko blago, 140 cm 39—48, zcliri laški 14—18. zefiri češki 18 do 20 Din. nMHMMMUHMMI ■ j031 ZA*<^ S VSAKEGA 'O ■ gospodinjstva Je dobro ml!o, zato ■ zahtevajte povsod edino le t’ MILO „GAZELA“ S Zagrebški tedenski sejem. (20. t. m.). Sejem je bil nekoliko živahnejši nego prošlo sredo. Cene so bile splošno Čvrste razen pri teletih in krmi. Za kg žive teže ilbtirujo: voli I. 15. do 16, II. j 2.50 do 13.50, mlada živina 16 do 17.50, krave I. 15 do 17, II. 14 do 1450, teleta 17.50 do 20, svinje domače I. 26.50 do 27.50. II. 25 do 26, III. 18.75 do 20 Din. Konji: par težkih 20.000 do 30.000 Din, par lahkih 12.500 do 20.000 Din, par fi-jakerskih 10.000 do 12.000 Din. Krma: seno 87.50 do 112.50, otava 150, detelja 137.50 do 150, slama 85 do 100 Din za 100 kg. Masi in prekajeno meso. Cene za mast padajo na vseh tržiščih. Tudi na naših tržiščih se to že opaža. Nekatere tovarne so znižale ceno pri kilogramu za 1 Din, druge pa tudi za več; najvišje znižanje znaša 5 Din pri kilogramu. — Cene za domačo svinjsko mast znašajo v Zagrebu 34 do 39 Din, za svežo slanino 33.50, prekajeno slanino 40, pre- kajene gnjati 48 do 55 in za salami 90 do 100 Din za kilogram na debelo. Zagrebški trg s čevlji (21. t. m.). Kupuje se zelo malo, ker se pričakuje jpa-dec cen radi skoka dinarja. V zadnjem času so se tržili: moški čevlji, visoki, črni, boks po 200 do 350 Din, žolti po 250 do 350 Din, šolni 300 do 400 Din, ženski visoki 170 do 350 Din, šolni 150 do 300 Din, otroški 50 do 250 Din, platneni 100 do 150 Din. Hmelj. Pridelovalni stroški v 1. 1923. — En- keta izkušenih hmeljarjev je po temeljite® razmotrivanju in na podlagi zanesljivih podatkov dognala višino pridelovalnih stroškov hmelja v letu 1923. — Kakor zuano, je množina pridelanega hmelja v raznih krajih in pri raznih posestnikih relativno zelo različna, to se pravi, da je rodovitnost hmelja zelo neenaka. Najskrbnejše obdelavanje v najboljših legah povzročuje obilokrat veliko razočaranje, ker pridelek daleko zaostaja za pričakovano množino. Dognalo se je, da je 1. 1923. dalo 1000 hmelj, rastlin najmanj 80, največ pa po 200 kg subega hmelja. Pridelovalni stroški so znašali v prvem slučaju 323, v drugem pa 175 K za 1 kg suhega hmelja. — Ker je lani hmelj dal povprečno od 1000 rastin 140 do 160 kg pridelka, znašali so torej povprečno pridelovalni stroški 200—220 K za 1 kg suhega hmelja. Dobava, prodaja. Dobava kolesnih obročev. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 20 kom. kolesnih obročev iz bazičnega, niartinovega jekla. Pogoji Be nahajajo v vpogled vsak delavni dan od 10 'A do 12. ure dopoldan pri ekonomskem odelenju (Gosposvetska cesta, nasproti velesejma), kateremu je vposlati kolkovane ponudbe do 4. marca 1924.; Dobava osi za vagone. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje’ dobavo 20 kom. osi za vagone. Pogoji še nahajajo v vpogled vsak delavni dan od 10.—12. ure dopoldne pri ekonomskem odelenju, (Gosposvetska cesta), kateremu je vposlati kolkovane ponudbe do 8. marca 1924. o--^2 BEOOHAD ^ Se ©g; raci ©Seidl Cea/vSat Celje OeljtiiSica gSavnfca: 2>Iii «60,000-005)- Rezerve: JBln 32,515.000 CIEMTMAEiA (ZAČASNO) L|MSIj|ANA POBMUŽNECE: Biilsrovullc Korčula Maribor sDm Ercegnovl Motor Metkoič ;ŠIbeKlk JeEsa IKranj JPrevaije 25a®re£> Jesenice IJubUanai Sarajevo ’ ®rBOiavn!nari®v:jadran8ka ------ Amerlteansk;, otlcleIeR ---- Potniškiumd INOMMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Kanc® AeSrlatSca;, Trst, OpaaiSja, Satler. — AVSTStllA- Acftrlatische Wlen - - JU*NA BS„co Vo^v. de cite, vXo^?fo' Antofogasta, PunS« Aret,as, PorvenJr, Puerito rtatales. AFIElACSJA: JFramte Seskser Stafte Barak, Cortlandt St., Wfew Tori«. Clty. Bsnka Ima prvovrstne asve®© v vseh glavnih mestih sveta in se peča as vsemi hajtičjnSmi posli. TRGOVSKI UST, 23. februarja 1924. AVTO Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom javne ponudne obravnave dela in dobave za izvršitev osrednje kurjave, prezračevalne in naprave za gorko vodo, potem vodovodna dela ter dela in dobave za opremo kopelji in stranišč v novem uradnem poslopju na Miklošičevi cesti. bencin, pnevmatika olje, mast, vso popravila in vožnja. Le prvovrstne blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avlo, d z o. z. v Ljubljani. motorja«, svetilnih teles, srednje elektrarn, inštalacija elektrotehnično podjetje LEOPOLD TRATtttK LiUBUfiKA Sv. Peti a cesto 23. Ha debato I Na drobno I Razširjajte »Trgov. Iist“! Proračunjena vsota za vsa ta dela in dobave znaša okroglo 2,500.000 Din. Ponudbe morejo obsegati vsa navedena dela in dobave, nanašati se pa morejo tudi le na osrednjo kurjavo, prezračevalno in napravo za gorko vodo na eni ter na vsa ostala dela in dobave na drugi strani. Zapečatene, na ovitku z napisom: »Ponudba za izvršitev osrednje kurjave itd.«, oziroma »Ponudba za vodovodna dela itd. v Uradnem poslopju okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani«, opremljene ponudbe je vložiti najpozneje OkThIhIb zdray’ Pobran, kupujem. Pismene | ali brzojavne ponudbe z navedbe najnižje cene poslati na PredOjfitfiČ, Ilova Gradiška Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulite posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo I Na drobno t do 26. marca 1924 ob 12. uri pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Turjaški trg št. 4/I. v Ljubljani. Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju vpoštevane. Za ponudbe, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno. V Ljubljani, dne 19. februarja 1924. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Predsednik: Ravnatelj: Dr. GOLIA s. r. KOCMUR s. r. So naramnice lastnega proizvoda oddaja na veliko 30/o ceneje kot iz inozemstva IVAN SAVNIK, KRANJ Slovenija. Na željo se pošljejo vzorci! j Veletrgovina žita in | mlevskih izdelkov j priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. , Telefon šiev. 449. Brzojavi: VOLK. 3SAJBTEVAJTE t-OMIDEK J »»* ■«*» ■ n n Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 W vsakovrstna naročila za kleparsko, vodovodne inštalacije, kotlarstvo Telefon 52. 720. in ključavničarstvo. Montaža ^TOMODAMOV". STROJI IN APARATI ZA SLADOLED. POUAHSKA CESTA ŠT. 3. Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in kiosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lok in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve. TOVARNA ZA HlABILNE OMARE IN HLAOILNE NAPRAVE ,DRAVA4, d. d., Maribor TELEFON 25*. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! k žalezna blagajna pri FRAN STUPICA, trgovina z železnino in poljetfcMimi stroji. Ljubljana, Gosposvetska c. 1 Priporočamo lip-- Stroški pri vporebi bencina "*jBE H LJUBLJANA, j-.j Sv. Petra nasip 7. ■ Najboljši šivalni stroji v vseh g ■ opremah Gritzner, Adler za ■ " rodbinsko in obrtno rabo, J ■ istotam igle, olje ter vse po- g ■ samezne dele za vse sisteme, as En gros! limiuiinniuninN Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Rabim čimprej (Strassendeeker) rabljeni, ako ste pokvarjeni, sporočite, kako poškodbo imata in ceno na Venčeslav Vilar, Ljutomer. KAMENO V KOSIH IN ZMLETO NUDI V JEUSS ki ima podružnice v vseh vccjih mestih nase države in aitlijacijc igr generalna zastopstva v vseh trgovskih centrih kontinenta. Centrala v Ljubljani, Dunajska cesta 33. ■ VSAKI MNOŽINI NAJCENEJE ZA — ■murni ■ TAKOJŠNJO DOBAVO TVRDKA telefon 327 8 BRAČA OFNER - SOLNI MLIN - NO\ Dunajska c- 4