CEUE, 19. JUNIJA 1980 - ŠTEVILKA 24 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
: UREDNIKOVE MIZE
Dopustniška mrzlica nam že grozi, toda z načrtnim delom ji bomo kos. Smo pa
pred značilnostjo, ki govori o tem, da so časi poletnih kislih kumaric minili in da
bomo morali presneto dobro organizirati svoje delo, če bomo hoteli spremljati
bistvene dogodke na celjskem območju.
Danes tudi odpiramo na 2. strani novo rubriko »Poglejmo naokrog*, kjer bomo
skušali iz tedna v teden pripraviti pregled pomembnih in zanimivih dogodkov iz
Jugoslavije in sploh iz dogajanja v svetu. Tako bomo v zgoščeni in upajmo,
učinkoviti obliki, razširili obzorje informacij v Novem tedniku. Za poskus tudi
prvič objavljamo mini koledar dogodkov oziroma prireditev. Da pa ne želimo
biti samo posredovalci dogodkov, pričajo nekateri prispevki v tej številki: od
reportaže o celjskih Romih do sestavka z naslovom Preden dozorijo jagode.
DRAGO MEDVED
NOVOSTI, KI NAS 2IV0 ZADEVAJO - OTROCI, BEŽITE, CIGANI GREDO! i
PA SO LE UČAKALI SONCE
Zadnji zares poletni dnevi so prišli prav kmetovalcem, ki so pohiteli s spravilom sena.
Letos je prva košnja zelo obilna, saj nekateri pravijo, da toliko niso nakosili že nekaj let
T. TAVČAR
OBMOČJE
15.861 NAROČNIKOV
Letos začetek gradnje ptt centra v Velenju
štirinajsto redno zaseda-
nje delegatov obeh zborov
skupščine območne skupno-
sti za ptt promet ni veljalo
samo oceni o uresničevanju
razvojnega načrta v prvem
trimesečju letos, marveč,
glede na to, da je potekel
tudi štiriletni mandatni rok
članom določenih organov
skupnosti, še pregledu dela
v tem obdobju, torej v zad-
njih štirih letih.
Ocena letošnjega poslova-
nja je pokazala, da so sploš-
na gospodarska gibanja ime-
la svoj vpliv tudi na ptt de-
javnost. Zato nekoliko slabši
rezultati poslovanja temelj-
nih organizacij. Na izpad ce-
lotnega prihodka je vplivalo
zlasti slabo plačevanje ptt
storitev pri organizacijah
združenega dela. Sicer pa se
čuti zavzetost, da bi ptt de-
javnost na celjskem območ-
ju v največji možni meri kre-
pila lastne izvajalske sposob-
nosti, da bi se lahko tudi sa-
mi lotili večjih del.
Primerjava z enakim ob-
dobjem lanskega leta je po-
kaz^a, da so pri vseh stori-
tvah, razen telegrafskih in ti-
stih, ki so vezane na hranilno
službo, presegli planska pre-
dvidevanja. Poštne enote na
celjskem območju so v prvih
treh mesecih letos imele
4,238.403 poštnih storitev ali
za 9% več kot lani, 684.310
telegrafskih, oziroma za 8%
manj ter telefonskih skoraj
50 milijonov ali za 15% več
kot v istem času lani. Očiten
je padec telgrafskih impul-
zov. Poštni delavci vidijo v
tem tudi določene ustaUtve-
ne napore v organizacijah
združenega dela.
V prvih treh mesecih letos
se je število teleks naročni-
kov povečalo za 2, novih te-
lefonskih za 502. Tako je bilo
ob koncu marca že 15.861 te-
lefonskih naročnikov. Razen
tega so v tem času vključili v
promet eno krajevno in štiri
medkrajevne telefonske go-
vorilnice in ne nazadnje je
bila v tem času zajeta v avto-
matski mednarodni telefon-
ski promet centrala v Žalcu.
Seveda pa je v teku največja
naložba v zadnjem času,
gradnja telekomunikacijske-
ga centra na Golovcu.
Ko so ocenili delo organov
območne skupnosti za ptt
promet v zadnjem štirilet-
nem obdobju so v skladu s
postopkom o evidentiranju
možnih kandidatov za prev-
zem funkcij v skupščini in
njenih organih vnovič izvoli-
li za predsednika skupščine
Marcela Medveda (Velenje),
za predsednika zbora upo-
rabnikov Antona Hrena (Na-
zarje), za predsednika zbora
izvajalcev Elizabeto Navrš-
nik (Smart.no ob Paki), za
predsednika izvršilnega od-
bora Jožeta Staniča (Laško)
ter za predsednika samo-
upravne delavske kontrole
Franja Krajška (Šentjur).
MB
-\
Čeprav je umirjenost v zaposlovanju
več ^ manj običajen pojav na začetku
vsakega leta, ima letošnja vendarle ne-
katere posebne značilnosti, ki se kaže-
jo tudi v prizadevanjih za uskladitev
načrta zaposlovanja, ki sta jih vodila
izvršni svet občinske skupščine in
skupnost za zaposlovanje in ne nazad-
nje v odločitvi, da bi naj letos v celjski
občini povečali število na novo zapo-
slenih le za 1,5% oziroma za okoli 600
delavcev.
V primerjavi s koncem lanskega le-
ta, je bilo zadnji dan marca letos zapo-
slenih v celjski občini celo za 0,3%
manj ali za 110 delavcev.
DVOREZNI MEČ
Realno je pričakovati, da bodo te
številke ob koncu leta in že prej neko-
liko drugačne, navzlic temu pa začetek
vzbuja določena razmišljanja, saj ima-
jo tudi te številke, ki se nanašajo na
prve tri mesece letos, svojo govorico.
Govorijo namreč o tem, da se je po-
večalo število zaposlenih na področju
družbenih dejavnosti, medtem, ko je
bil večji padec zaposlovanja očiten v
industriji, trgovini in gostinstvu.
Nekateri pravijo, da bo zmanjšanje
števila zaposlenih v industriji moč
ublažiti z notranjimi premiki v delov-
nih organizacijah, z notranjimi rezer-
vami. Če bo v resnici tako in če pome-
ni ta korak tudi napredek v boljši orga-
nizaciji proizvodnje, prav in v redu.
Toda, kaj bo, če temu ni tciko?
Kot kaže pa je bolj zaskrbljujoče
zmanjšanje števila delavcev v gostin-
stvu in trgovini. Res je, da čutimo do-
ločeno umiritev v blagovnem prome-
tu, toda navzlic temu se sprašujemo,
ali bo imel ta odliv kadrov vpliv tudi
na kakovost ponudbe?
Vprašanj je torej več, prav tako od-
govorov. Prinesel jih bo čas in prineslo'
uresničevanje politike zaposlovanja!
M. BOZiC
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
Prva faza bo veljala 330 milijonov dinarjev
Zdaj gre čisto zares! Z iz-
kopom 25.000 kubikov zem-
lje in z 9000 m^ zazidalne po-
vršine so se pričela dela v
preteklem tednu pri gradnji
prve faze osrednjega objek-
ta modernizirane bolniš-
nice.
Pravzaprav pa začetki
gradnje segajo v leto 1976, ko
so delavci celotnega celjske-
ga območja začeli združevati
sredstva za gradnjo in obno-
vo prepotrebne bolnišnice v
Celju. To je bila in je še zdaj
velika politična manifestaci-
ja, kajti združevanje je pote-
kalo brez pripomb, z edino
samo željo, da se z deli čim-
prej prične.
Do zdaj je bilo v okviru
modernizacije bolnišnice že
zgrajenih nekaj objektov.
Tako so zgradili toplarno in
novo pralnico, zdaj pa so za-
čeli z gradnjo prve faze
osrednjega objekta. Da pa so
to lahko začeli, so morali po-
rušiti tri hiše ter postaviti
eno montažno. Vse to so de-
lali v sklopu pripravljalnih
del.
Prva faza osrednjega ob-
jekta, ki se je z gradnjo prav-
kar pričela, pa bo obsegala:
gradnjo dveh trafopostaj, iz-
praznitev Glazije, preselitev
NK Kladivarja ter temeljenje
in prvo ploščo na njej. To naj
bi se predvidoma napravilo
v letošnjem letu. V prihod-
njem letu pa naj bi nadalje-
vali z gradbenimi deli pri
osrednjem objektu moderni-
zirane bolnišnice ter prvo fa-
zo gradnje tudi zaključili. Ce
bo graditeljem uspelo v tem
času z^aditi del trakta za
specialistične ambulante, bo
to uspeh, vreden pozornosti
in pohvale.
Osrednji objekt moderni-
zirane bolnišnice bo imel ve-
liko svojih prostorov v kleti.
To bo servisna etaža, kjer bo
imel svoje prostore arhiv, tu
bodo zaldonišča, transfuzij-
ska postaja, pult za informa-
cije, manjša trgovina, manj-
ša restavracija, pediker, fri-
zer ter tehnični prostori. Od
tu se bo tudi speljala poveza-
va s cestiščem.
V pritličju bo poliklinika,
ki bo imela sedemdeset enot,
v prvem nadstropju pa bo
centralni laboratorij, opera-
cijski blok, prostori za inten-
zivno terapijo in nego ter od-
delek za hemodializo. V tret-
jem in četrtem nadstropju
bodo bolniške sobe.
Gradnja prve faze moder-
nizirane bolnišnice bo stala
330 milijonov dinarjev, na-
ložba pa je v celoti pokrita.
Izvajalca del sta gradbeni
podjetji Ingrad Celje in Gra-
diš, tozd Celje, ki skupno
zdnožujeta delo, ki ga ne bo
lahko opraviti, saj gre za naj-
večjo gradbeno investicijo
na celjskem območju v na-
slednjih petih letih. Investi-
tor je regionalna zdravstvena
skupnost Celje, dela pa vodi
sklad za modernizacijo bol-
nišnice; Le-ta vzporedno z
gradnjo prve faze skrbi že za
gradnjo druge faze moderni-
zirane bolnišnice. Pri vsem
tem usposablja dotrajane ob-
jekte sedanje bolnišnice ter
razmišlja o kadrovski zased-
bi, predvsem o namestitvi
medicinskih sester.
Gradnja nove bolnišnice v
Celju, ki se bo v obliki velike
človeške noge povezovala s
staro v enoten, moderen bol-
nišnični kompleks, ne pome-
ni razširitev posteljnega fon-
da, ampak le korak naprej v
standžirdu in le nadomestilo
za izgubljene postelje. To je
kljub vsemu velik napredek,
tega se zavedajo tudi vsi
podpisniki samoupravnega
sporazuma celjskega območ-
ja o združevanju sredstev za
modernizacijo bolnišnice.
Pri tem velenjska občina ni
izvzeta, čeprav samouprav-
nega dogovora formalno še
ni podpisala.
ZDENKA STOPAR
Danes, v četrtek, 19. junija, bo ob
desetih dopoldne najprej ogled celj-
skih kulturnih znamenitosti pod stro-
kovnim vodstvom dr. Ivana Stoparja.
Zbirno mesto bo na Tomšičevem trgu
št. 7.
Ob enajstih dopoldne se bo začel za-
nimiv in aktualen razgovor z gostinci.
Ob tej priložnosti bodo podelili tudi
priznanja za najboljše dosežke v oce-
njevanju gostinskih obratov.
KAJ DO
ZAKUUČKA
DRUGEGA
TURISTIČNEGA
TEDNA V CELJU?
Ob 19.30 pa bo v atriju na Tomšiče-
vem trgu št. 7. predavanje z diapoziti-
vi, na katerem bo prof. Viktor Povše
opozoril na ohranjene celjske umet-
nine.
Jutri, v petek, se bo ob desetih do-
poldne pričel posvet o sodelovanju
celjskih turističnih agencij. Sicer pa
sta petek in sobota rezervirana tudi za
predstavitev kuharskih posebnosti iz
Doboja. Kuharji iz pobratenega mesta
Doboj bodo svoje izdelke predstavili
oba dni v hotelu Merx in to opoldne in
zvečer.
Sicer bo jutri, v petek, z začetkom ob
18.30 še koncert plesnega orkestra Ža-
be. Prireditev bo na Tomšičevem trgu,
za zaključek drugega turističnega te-
dna pa bo v soboto, 21. junija ob 16.
uri, na Starem gradu še promenadni
koncert.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
ŠOLSKEMU LETU OB ROB
PREDEN DOZORIJO JAGODE
Ko padejo »cveki«, je včasih že prepozno
v petek dopoldne so se
osmošolci na Prvi osnovni
šoli poslavljali od svojih
mlajših vrstnikov in učite-
ljev. Dali so si duška s cere-
monialom, ki je sicer na šoli
običajen vsako leto, vendar
so ga letos začinili malce po
svoje. Pri obhodu po nižjih
razredih višje stopnje so de-
lili »cveke,« kot njihovi
predhodniki, se svojevrstno
zabavali in se s tulci, zvitimi
iz revij in časnikov preveč
resno lotili nrUajših glav. Te
so nekatere zajokale, druge
so se poskrile pod klopi, spet
druge so se branile kakor so
vedele in znale.Komentirale
niso veliko, kajti spoštova-
nje do starejšega in močnej-
šega se je v njih že okorenini-
lo. Trije osmi razredi, oziro-
ma nekaj posameznikov iz
njih, je tako v kratkem času
obvladalo »situacijo«. Pre-
den so mednje posegli osupli
učitelji, je kakšen tulec le
preveč oplazil nižješolca. Sli-
ši se kot humoreska iz prejš-
njega tedna, če stvar v minu-
lih dneh ne bi dobila drama-
tičnega priokusa. Nekateri
otroci so se potožili staršem,
nekateri starši novinarjem in
morda še komu (šoli baje ne)
in učitelji so stvar, kot že re-
čeno, osvetljevali na izredni
seji OO ZK te šole.
Z nekaterimi starši mlajših
osnovnošolcev (njihova ime-
na ostajajo na njihovo željo v
novinarski beležnici) nam je
uspelo v kratkem času pred
zaključkom redakcije priti v
stik in se z njimi pogovoriti.
Tudi z nekaterimi »tapre-
bunkami« smo se pogovarja-
li in z nekaterimi osmošolci.
Seveda tudi z učitelji.
»Kaj hudo resnega ni bi-
lo,« so rekli starši. »Otroci so
v svojih igrah vse pogosteje
zelo grobi. Nasilni filmi, na-
daljevanke vseh vrst, stripi.
Vse to mladina jemlje za svo-
je. Nasilje v šolskih klopeh
obstoja. Kako se mu upre-
ti?« Z Vzgojo. Doma, v šoli,
pri interesnih dejavnostih, s
pogovorom, z razumeva-
njem in ljubeznijo.
Seveda se ob vseh teh ne-
ljubih pripetljajih poraja
vprašanje, kdo v tem prime-
ru ni položil male zrelostne
mature? Otroci so odblisk
vzgoje staršev, vzgojiteljev
in okolice, kjer preživljajo
svoj prosti čas. In prav pro-
stega časa imamo za našo
mladež vse premalo. Pa si ga
bomo morali vzeti! Čimprej!
Dokler še lahko govorimo,
da imamo zlato mladino. Tu-
di o tem je tekla beseda na
partijski seji šole, ko so uči-
telji menili, da ob primeru,
ki ga navajamo, niso prav
reagirali. Resda so osmošol-
ce, ko je le šlo preveč zares,
napodili iz razreda. Napodili
pa so jih, skoraj dobesedno,
brez predhodnega slovesa
tudi iz šole. Na šoli so sicer
trdili, da so bili njihovi mla-
dinci skozi vse leto vestni in
marljivi in so bili silno začu-
deni, da se je petkovo slovo
tako končalo. Končalo pa se
je z grenkim priokusom na
račun vzgojiteljev in učite-
ljev, ki niso obvladali nastale
situacije, ki niso prav regira-
li, ki si niso vzeli časa za po-
govor in pameten vzgojni na-
potek. To pa je konec kon-
cev njihova osnovna naloga
in dolžnost. To bi bilo od
njih pričakovati. Zato bo ma-
dež, ki se je razlil po šoli,
težko zbrisati.
MATEJA PODJED
ZA SKUPNO
DELEGATSKO GLASILO
Svet za informiranje pri občinski konfe-
renci SZDL v Celju je potrdil vsebinsko
zasnovo skupnega delegatskega glasila. To
naj bi že s prihodnjim letom nadomestilo
vse dosedanje oblike različnih informativ-
nih biltenov, poročevalcev in drugih pisnih
informacij, namenjenih delegatskemu odlo
čanju.
Odločitev je izredno pomembna, saj po-
meni pričetek akcije, s katero naj bi v celj-
ski občini vendarle zagotovili ustreznejše in
boljše poti delegatskega obveščanja. Zneino
je namreč, da so sedaj obstoječa delegatska
glasila preobsežna, pogostoma pisana v pre-
več strokovnem jeziku, s tem pa tucfi ne
dosegajo svojega namena. Druga slabost je
v tem, da delegatska baza gradiv ni dobivala
in tako so doslej delegacije v veliki večini
primerov na pamet ocenjevale skladnost
odločitev z interesi svoje delegatske baze.
Skupno delegatsko glasilo naj bi dobivala
vsa gospodinjstva v občini, predvidoma en-
krat mesečno, a po potrebi tudi pogosteje. V
njem pa bi objavljali izključno povzetke ob-
sežnih gradiv, medtem ko bi vodje delegacij
in konferenc delegacij, tajništva samoup-
ravnih organov, krajevne skupnosti in še
nekateri, dobivali celotna gradiva. Nedvo-
mno bo bitka za takšno vsebino delegatskih
informacij v Celju še težka, a prevladati mo-
ra interes po učinkovitejšem obveščanju de-
legatov in zasnova skupnega delegatskega
glasila to obeta.
SB
PRIZNANJA OB DNEVU
CIVILNE ZAŠČITE
Jutri, ko je dan civilne zaščite, bo ob 12.
uri v stranski dvorani Narodnega doma slo-
vesnost, ko bodo enajstim organizacijam in
posameznikom izročili priznanja za dolgo-
letno požrtvovalno delo na področju civilne
zaščite. Slavnostni govornik bo predsednik
IS občine Celje Venčeslav Zalezina.
Priznanja bodo prejeli: gasilska enota CZ
v Emo, Center za prvo pomoč pri Občin-
skem odboru Rdečega križa, Kristina Jarh
iz KS Dolgo polje, Stane Meznarič iz KS
Šlander, Franc Pungeršek iz Železarne
Štore, Lovro Blažin iz KS Nova vas, Av-
gust Hojnik iz tozda Plinarna, Enota prve
medicinske pomoči Aero tozd kemija. Ko-
munalno podjetje Celje, Zavod za požarno
varnost in reševalno službo ter NIVO Ce-
lje. V tem tednu bo več praktičnih vaj enot
civilne zaščite, večja vaja pa bo tudi v sobo-
to popoldne na Hudinji, kjer bodo sodelova-
la gasilska društva in enote civilne zaščite.
T. VRABL
SREDA, 11.6.:
Alžir: Članice mednarodnega združenja
dežel, izvoznic nafte OPEC so določile
nove cene nafte. Od 1. 7. naprej naj bi
sodček najboljše nafte stal 32 dolar-
jev...
Tokio: Ena največjih proizvajalk mo-
torjev in avtomobilov Honda je sporoči-
la, da so podpisali pogodbo o sodelova-
nju z delovno organizacijo Standard iz
Osijeka. V skupno tovarno, ki bo proiz-
vaj^a predvsem motorje za uporabo v
kmetijstvu, bo Honda investirala 200
milionov jenov...
Beograd: Na seji Gospodarske zborni-
ce Jugoslavije so poudarili, da je nujen
sestavni del stabilizacije pregled dose-
danje proizvodnje in razvojne usmeri-
tve, še predvsem pa investicije. Pred-
nost naj bi dobilo to, kar lahko največ
prispeva k zmanjševanju uvoza in hi-
trejšemu spreminjanju sestave gospo-
darstva ... Beograd: Letalske vozovnice
v mednarodnem prometu so se podraži-
le za 30%...
ČETRTEK, 12. 6.:
Beograd: CK ZKJ je na današnji seji
razpravljal o uresničevanju gospodar-
ske stabilizacije. Kot zelo dober so oce-
nili politični položaj v Jugoslaviji. Vse
forume in člane ZK so pozvali k odloč-
nemu uresničevanju politike gospodar-
ske stabilizacije. Ukrepi ZIS morajo sa-
moupravno povezati jugoslovansko go-
spodarstvo na dohodkovnih temeljih.
Za predsednika predsedstva CK ZKJ z
enoletnim mandatom je bil imenovan
Stevan Doronjski... Tokio: Tik pred
parlamentarnimi volitvami je zaradi
srčne kapi umrl japonski premier Masa-
joši Ohira... Beograd: Zakonodajna
pravna komisija zveznega zbora Skup-
ščine SFRJ je sprejela predlog zakona o
vajaški obveznosti. Vojaški rok bo trajal
poslej 15 mesecev, mogoče pa ga bo
skrajšati na 12 mesecev...
PETEK, 13. 6.:
Benetke: Tukaj se je končalo vrhun-
sko srečanje evropske deveterice -
predsednikov vlad EGS. Zavzeli so se za
varnost vseh držav, priznanje zakonitih
pravic Palestincev, umik Izraela z zase-
denih ozemelj, sprejeli pa so tudi novo
izjavo o položaju v Afganistanu, skladno
z resolucijo generalne skupščine OZN.
Vzroke krize v gospodarstvu so pripisali
predvsem visokim cenam nafte, rasti
cen surovin ter politični negotovosti v
svetu...
Ljubljana: Predsednik CK ZKS Fran-
ce Popit je sprejel vodilne delavce v
slovenskem gospodarstvu. Na pogovo-
ru je poudaril potrebo po trajnih izvoz-
nih usmeritvah. Ukrepi ZIS ne bodo da-
li rezultatov sami po sebi. Položaj bomo
izboljšali le z večjo produktivnostjo,
boljšim izkoriščanjem zmogljivosti, pa-
metnejšimi naložbami in boljšanjem
strukture gospodarstva... Ljubljana:
Pomanjkanja pomembnih zdravil bo
kmalu konec, obljubljajo v Kemofarma-
ciji. Odobren je intervencijski uvoz in-
sulina, analgetikov in nekaterih zdravil
za srčne in bolezni ožilja...
SOBOTA, 14. 6.:
New York: Odbor generalne skupšči-
ne OZN za Indijski ocean je po hudih
zapletih končal zasedanje in s tem tudi
priprave na konferenco o Indijskem
oceanu kot območju miru, ki bo 1981.
leta v Colombu. Varnostni svet je sogla-
sno obsodil politiko apartheida in repre-
salij nad črnim prebivalstvom v Južni
Afriki... Madrid: Španski minister za
zunanje zadeve Oreja je izjavil da bo
1983. leta Španija vstopila v NATO pakt.
Ta korak povezuje z vstopom Španije v
EGS in vrnitvijo Gibralt^a pod špan-
sko suverenost. Opozicija o tem vpraša-
nju zahteva nacionalni referendum...
Pucarjevo: Ob 31 letnici najmlajšega
jugoslovanskega mesta Novega Travni-
ka, so to mesto preimenovali v Pucarje-
vo, v spomin na revolucionarja Djuro
Pucarja...
NEDEUA, 15. 6.:
Rim: Generalni sekretar KPI Enrico
Berlinguer je sprejel člana predsedstva
CK ZKJ Aleksandra Grličkova. Izme-
njala sta mnenja o odnosih med država-
rna in partijama in mednarodnih odno-
sih, ter se zavzela za razvoj prijateljskih
odnosov.. Podljubelj: Tukaj je bilo 12.
srečanje gorenjskih borcev in aktivi-
stov, na katerem je govoril sekretar
predsedstva CK ZKS France Šetinc.
Poudaril je, da se mora stabilizacija iz
resolucij spremeniti v vztrajno prizade-
vanje vseh... Zagreb: 3000 članov enot
civilne zaščite, RK, oboroženih sil in
drugih je uspešno izvedlo zvezno vajo
ob dnevu zaščite in hrvaški akciji Nič
nas ne sme presenetiti...
PONEDEUEK, 16. 6.:
Ljubljana: Predsedstvo ZKS je na da-
našnji seji velik del razprave posvetilo
pripravam za nov srednjeročni plan.
Poudarili so, da je gradivo dobro, da pa
bo treba ostreje ločiti med željami in
možnostmi. Večji poudarek naj bi dobi-
lo samoupravno povezovanje, izognili
naj bi se prevelikemu številu investi-
cij... Ljubljana: Skupščina republiške
skupnosti za ceste je sklenila, da naj bi v
prihodnjem srednjeročnem obdobju za
ceste namenili 31,3 milijarde dinarjev
namesto predlaganih 35,6 milijarde...
Phnom Penh: Pripadniki sil Demokra-
tične republike Kampučije so pričeli
močno ofenzivo proti silam phnompen-
škega režima. »Rdeči Khmeri« imajo
pod orožjem okoli 40.000 borcev...
TOREK, 17. 6.:
Ljubljana: Član predsedstva SFRJ in
predsedstva CK ZKJ dr. Vladimir Baka-
rič je bil sprejet v Klinični center na
pregled in zdravljenje... Zagreb: Na
Okrožnem sodišču v Zagrebu so progla-
sili za krive člane ilegalne teroristične
skupine iz Zagreba in Samobora. Se-
dem članov skupine je dobilo od 5 do 15
let zapora... Kairo: Predsednik Sadat je
uvedel izredno stanje ob meji z Libijo.
Ljubljana: Predsedstvo RK SZDL Slo-
venije je ocenilo kot dober osnutek za-
kona o stanovanjskem gospodarstvu.
REZIKA
PLAZNIK
Nov obraz v vodstvu
občinske organizacije
SZDL Mozirje, toda ne
nov v družbenopolitič-
nem življenju Gornje Sa-
vinjske doline.
Rezika Plaznikova se je
kmalu, sicer pa že tedaj,
ko je obiskovala celjsko
pedagoško gimnazijo,
vključila v aktivno druž-
benopolitično dogajanje.
Tako je bilo delo v komi-
teju občinske konference
ZK le nadaljevanje zače-
tega. Pred kratkim je
prevzela novo funkcijo -
sekretarja Občinske kon-
ference SZDL.
Skoraj v zadregi je go-
vorila o novih dolžnostih,
toda, navzlic temu s tisto
zavzetostjo, ki je njena
značilnost.
Doma je iz Logarske
doline, iz devetčlanske
družine. Ko je hodila v
osnovno šolo v Solčavi, jo
je čakalo vsak dan po 14
km hoje. Sprva seje sicer
odločila za učiteljski po-
klic, toda namesto, da bi
po opravljenem študiju
dobila delo na kateri koli
domači osnovni šoli, je
bila telefonistka, admini-
stra torka, referen tka...
In morda jo je prav zaradi
tega pot vodila na Višjo
pravno šolo v Mariboru.
Mlada pravnica je dobila
svoje novo delovno po-
dročje v mozirski komu-
nali...
In zdaj je na mestu se-
kretarja občinske konfe-
rence SZDL.
»Ne vem, če poznam
vse delo, ki me čaka, toda
zanesljivo je, da poznam
tistega, s katerim se sre-
čujem. Zdaj se lotevam
organizacije javne razpra-
ve o telesni kulturi. Sledi-
la bodo še druga družbe-
na področja. In ne samo
to, tu so še tekoče akcij-
ske naloge, ki jih nikoli
ne zmanjka in podobno.
Aktualno delo me čaka
tudi v zvezi z družbenimi
sveti. Sama sem odgovor-
na za tistega, v katerem se
bomo srečevali z vpraša-
nji družbenopolitičnega
sistema...«
Tako teče beseda in ta-
ko pripoveduje o delu; ki
ga spoznava, in ki jo je že
zajelo in prevzelo.
Pripoveduje s tistim
značilnim gornjesavinj-
skim naglasom, govori s
tisto odločnostjo, ki zago-
tavlja, da bo naloge dobro
opravila.
M. BOZIC
KOMUNISTI OBMOČJA
NOVOSTI TERJAJO DELO
Še vedno preveč očitna forumska oblika dela
Mesto in vloga osnovne organi-
zacije ZK je bilo v središču raz-
prave na razširjeni seji medob-
činskega sveta ZK za celjsko ob-
močje, ki so jo pripravili minuli
teden v Šentjurju. Priprave na
razpravo so bile skrbne. Tem
vprašanjem so namenili seminar-
je s sekretarji osnovnih organiza-
cij, posebne delovne skupine so
obiskale več terenskih organiza-
cij ZK, nenazadnje, tudi razprave
na nedavnih programsko-volil-
nih konferencah so problematiki
metod dela osnovnih organizacij
ZK posvetili precej časa. Na seji
medobčinskega sveta so posa-
mezni člani temeljito poročali o
vprašanjih novih metod dela in
oblik organiziranosti v osnovnih
organizacijah, o obnovi članstva,
izobraževanju, povezovanju os-
novnih z občinskimi organizaci-
jami ZK in podobno. Velik del
razprave so namenili vprcišanjem
dela svetov ZK, ki z redkimi izje-
mami še niso zaživeli v vsej vse-
bini dela. Sicer pa je razprava iz-
zvenela v ugotovitvi, da se nove
metode dela v organizacijah ZK
dobro uveljavljajo. Predvsem se
je močno okrepila vloga ZK zno-
traj družbenopolitičnega siste-
ma, predvsem še znotraj dela
drugih družbenopolitičnih orga-
nizacij, pa tudi skupnosti. Zaži-
vele so tudi sveže oblike dela ob-
činskih organizacij, kjer pa nove
občinske konference čaka še obi-
lica nalog.
Kljub razmeroma ugodni oceni
pa je slabosti v delu še vedno
veliko. Te se odražajo tako v sa-
mi organiziranosti, ko gre za delo
svetov ZK v krajevnih skupno-
stih, kot tudi in predvsem v še
premočno izraženih forumskih
oblikah dela. Se vedno so osnov-
ne organizacije ZK, ki so zaprte v
lasten krog razprav in zavzema-
nja stališč, ni pa izražena njihova
vloga v delu drugih organizacij.
Mnogo je komunistov, ki so de-
javni le v svojih osnovnih organi-
zacijah, ne pa tudi v okoljih, kjer
živijo. V mnogih občinah ugotav-
ljajo, da sicer več kot polovica
osnovnih organizacij dobro dela,
da pa je ob tem tudi precejšnje
število orgžinizacij, ki se ne sesta-
jajo in ne delajo, če ne pridejo za
to pobude od zunaj.
Veliko nalog bo še pri stalnem
idejnopolitičnem usposabljanju
članstva in tudi pri obnovi član-
stva, ki je bila lani skromnejša.
Nenazadnje, konference v obči-
nah bodo morale spodbujati več-
jo samoiniciativnost osnovnih
organizacij in zagotoviti vez in
skladnost dela z občinskimi or-
ganizacijami.
Razprava je bila iztočnica za ši-
roko politično aktivnost v obči-
nah celjskega območja. V pri-
hodnjih mesecih bodo namreč
ista vprašanja vnovič obravnava-
le vse občinske konference ZK.
Vendar ne le z namenom, da do-
bijo pregled stanja, marveč tudi,
da opredelijo konkretne naloge
članov konference in komiteja za
še bolj tvorno in aktivno, meto-
dično pravilno usmerjeno delo
osnovnih organizacij ZK.
B.S.
št. 24 - 19. juni) 1980
NOVi TEDNIK - stran 3
CELJE: VISOKA TITOVA ODLIKOVANJA
V petek, 13. t. m., opoldne, je podpredsednica Občinske konference SZDL Celje Majda
Trogar izročila večjemu številu delovnih ljudi in občanov visoka odlikovanja, ki so jim bila
namenjena kot priznanje za uspešno delo na različnih področjih že v času življenja predsed-
nika Tita, podeljena pa zdaj.
Tako sta Red republike s srebrnim vencem sprejela Drago Ceh in Anton Aškerc, Red
• zasluge za narod s srebrno zvezdo so dobili Franc Gazvoda, Miro Klančnik, dr. Zvone
Lamovec, Romana Lončar, Branko Verstovšek in Neva Iršič.
Red dela s srebrnim vencem so dobili: Božena Dojer, Ivanka Dješnič, Vladimir Kuštrin,
Jože Lipnik, Srečko Naraks, Dani Tovornik, Marijan Turičnik in Franc Verdev. Red
republike z bronastim vencem je dobil dr. Jože Cakš, medaljo zasluge za narod pa Tone
Goršič, Niko Zimšek in Anica Krajnc.
Poleg tega je Majda Trogar podelila še priznanja in plakete »Vlaka bratstva in enotnosti«,
prav tako visoka družbena priznanja za opravljeno delo pri organizaciji tradicionalnih
srečanj med nekdanjimi gostitelji v drugih republikah in slovenskimi pregnanci.
Priznanja so dobili Štefan Žvižej, Ivan Kramer, Neva Iršič, Zdravko T^irnšek, os. šola
»Franja Vrunča« na Hudinji, mešani pevski zbor »France Prešeren«, delovni kolektiv'
»Merx« ter kolektiv Novega tednika in Radia Celje. Plaketo »Vlaka bratstva in enotnosti«
pa so sprejeli Janko Zevart, Bojan Volk, Tone Vrabl in Tone Rožman. Enako plaketo je
dobila tudi Občinska konferenca SZDL Celje.
MB
ZLATARNE CELJE
SLOVESNO OB UPOKOJITVI
Vladimirju Vebru visoko Titovo odlikovanje
To je bilo samo slovo od aktiv-
nega dela, to je bil spet krepak
stisk rok s sodelavci, s katerimi
se je kot direktor celjskih Zlatarn
šestnajst let prizadeval, da bi na-
pravil največ. To je bil hkrati ko-
rak v upokojitev in vnovična pri-
ložnost za oceno prehojene poti,
uspehov, ki jih je bilo na njegovi
delovni poti več kot veliko. Zače-
li so se tedaj, ko je kmalu po
koncu druge svetovne vojne sto-
pil na čelo kolektiva tovarne-
tehtnic, nadžiljevali v tovarni
EMO, ki jo je vodil dolga leta in
sklenili v Zlatarnah.
Bila je slovesnost, ki so jo v
Zlatarnah pripravili v počastitev
upokojitve Vladimirja Vebra. Na
njej je bil tudi predsednik celjske
občinske skupščine Jože Marolt,
ki se je Vladimirju Vebru, ki je
pred kratkim slavil tudi šestde-
seti življenjski jubilej, zahvalil za
opravljeno delo, saj je bil Vladi-
mir Veber več kot tri desetletja
vselej kot najodgovornejši člo-
vek v določeni delovni sredini,
neheno tesno povezan ne samo z
življenjem tistega kolektiva,
marveč prav tako celjskega go-
spodarstva in industrijskega me-
sta.
»V tem obdobju so Zlatarne
dosegle velik razvoj, saj so se iz
obrtne delavnice razvile v veliko
delovno organizacijo, ki se je
uveljavila ne le doma, marveč tu-
di v tujini,« je poudaril Jože Ma-
rolt.
In ne samo v kolektivu, njego-
vo delovno področje je bilo tudi
zunaj podjetja, tako v mnogih re-
publiških in zveznih gospodar-
skih organih, v Ljudski tehniki, v
družbenopolitičnih organizaci-
jah itd.
Predsednik Marolt je to slove-
snost izkoristil še za to, da je Vla-
dimirju Vebru izročil Red zaslug
za narod s srebrnimi žarki, s ka-
terim ga je odlikoval še predse-
dnik Tito. Razen tega je izročil
Ljudmili Cizejevi, računovodki-
nji delovne organizacije Red dela
s srebrnim vencem, prav tako v
priznanje za opravljeno delo.
Od Vladimirja Vebra, ki zaradi
upokojitve odhaja iz kolektiva
celjskih Zlatarn, so se poslovili
in se mu zahvalili za delo, ki ga je
vložil za razvoj tega podjetja, še
predsednik kolegijskega poslo-
vodnega organa Stane Seničar,
direktor TOZD Zlatarne Trbov-
lje, sicer pa v imenu vseh proiz-
vodnih temeljnih organizacij
Zlatarn Janez Zavolovšek in
predsednik delavskega sveta de-
lovne organizacija Franc Lotrič.
Za pozornost kolektiva in viso-
ko Titovo odlikovanje se je zah-
valil Vladimir Veber z besedami,
da odhaja v pokoj v zavesti, da se
je v vseh letih in povsod, kjer
koli je delal, zavzemal za najbolj-
še rezultate.
M. BOŽIC
Med govorom predsednika Jožeta Marolta, zraven njega
Franc Lotrič, Vladimir Veber in Stane Seničar
T. PERČIČ
SODNICA VIŠJEGA
SODIŠČA
Delegati zborov republiške
skupščine so na zadnjih zase-
danjih med drugim izvolili
Tatjano Perčič za sodnico
Višjega sodišča v Celju. Do
izvolitve je bila strokovni so-
delavec tega sodišča.
LEKARNA TUDI NA
HUDINJI
v začetku tedna so na Hu-
dinji v Celju odprli novo le-
karno. Pridobitev je izredno
pomembna za prebivalce te
krajevne skupnosti, posebej
zato, ker sodi tudi nova lekar-
na v okvir sodobnega trgov-
sko gostinskega in družbene-
ga centra na Hudinji. Lekar-
na bo odprta vsak dan od 8.
do 15. ure.
SEMINAR ČLOVEK, DELO, KULTURA
STREHA BREZ TEMEUEV
Kdo bo poslej organizator seminarja?
čeprav pretresen z mno-
gimi organizacijskimi, ka-
drovskimi, finančnimi in
drugimi težavami, bo kon-
cem meseca v Celju že dru-
go leto zapored zaključil z
delom stalni seminar Člo-
vek, delo, kultura.
Tokrat je delal v štirih sku-
pinah, čeprav je skupščina
seminarja sprejela delovni
program za pet slušatelj skih
skupin. Toda zaradi tega, ker
je bilo v skupino poklicnih
kulturnih delavcev kadrova-
nih premalo slušateljev, ta
skupina v tem izobraževal-
nem obdobju ni delala. Tako
so predavanja tekla le za
skupino organizatorjev kul-
turnega življenja, v katero je
bilo sicer kadrovanih 41 slu-
šateljev, pa jih je seminar
obiskovalo le okoli trideset,
za skupino režiserjev, v kate-
ro je bilo aktivno vključenih
le 15 slušateljev, za skupino
zborovodij, ki je štela približ-
no 10 aktivnih slušateljev in
skupino mladih kulturnih
delavcev, ki je štela nekako
15 aktivnih slušateljev. Se-
minar bo tako letos dal okoli
osemdeset z znanjem oboro-
ženih slušateljev, ki bodo
okrepili jedro predvsem
amaterskih kulturnih delav-
cev v celjski občini. To pa je
tudi njegov osnovni namen.
Kot smo dejali že v uvodu,
je seminar in njegovo izved-
bo letos ponovno pestilo več
vrst težav. Kljub temu, da so
izvajalci seminarja - Razvoj-
ni center Celje - poslali v de-
lovne organizacije samoup-
ravni sporazum o financira-
nju seminarja, je bil odziv
delovnih organizacij nanj ze-
lo skromen. Kaže namreč, da
v delovnih organizacijah in
krajevnih skupnostih še niso
dojeli mesta in vloge organi-
zatorja kulturnega življenja.
Kajti, kako si drugače razla-
gati njihove najpogostejše
besede, da bi denar za finan-
ciranje seminarja sicer radi
dali, vendar da v njihovi sre-
dini ni ljudi, ki bi bili zainte-
resirani za tovrstno delo. Go-
vorjenje na pamet, bi lahko
temu rekli! Po drugi strani
pa so organizatorjem belile
lase prav kadrovske težave.
Slušateljske grupe so bile
močno okrnjene, ena celo ni
zaživela. Pa zagotovo ne za-
radi prej omenjenega nezani-
manja ljudi za amatersko in
animacijsko kulturno delo,
temveč zato, ker v delovnih
organizacijah in krajevnih
skupnostih niso znali kadro-
vati v seminar pravih ljudi.
Tistih, ki so živo zainteresi-
rani za razmah kulturnega
utripa, za organiziranje kul-
turnega življenja. V delovnih
organizacijah so pri tem od-
povedale predvsem osnovne
organizacije sindikata, ki so
razmišljanja o poživitvi kul-
turnega dela in s tem v zvezi
tudi kadrovanje v stalni se-
minar Človek, delo, kultura
pustile vnemar. Marsikatero
napako pa so napravili tudi
organizatorji seminarja sa-
mi. Čeprav kot organizatorji
niso dolžni skrbeti za kadro-
vanje v to pomembno obliko
družbenega izobraževanja
(to so dolžne storiti pred-
vsem družbenopolitične or-
ganizacije, ki bi morale biti
za nemoteno delo seminarja
najbolj zainteresirane), bi
morali vseskozi .terjati od
najpomembnejših družbe-
nopolitičnih organov v obči-
ni, da pretresajo probleme,
ki so se kopičili ob uresniče-
vanju programa seminarja.
Kajti sami resnično niso bili
kos vsem nalogam, ki jih ter-
ja tako zahtevna izvedba
programa, kot je bil seminar
CDK.
Zaradi vseh nakopičenih
težav in nenazadnje zaradi
kritik, ki jih je bil deležen, je
sedanji izvajalec programa
seminarja - Razvojni center
Celje - odrekel nadaljno pri-
pravljenost za to delo. Zato
posebna delovna skupina
skupčine stalnega seminarja
Človek, delo, kultura pretre-
sa možnosti, s katerimi bi se
dokopala do novega izvajal-
ca tega seminarja.
Na zadnji seji skupščine so
delegati izvolili tudi novega
predsednika skupščine. So-
glasno so podprli predlog,
naj to funkcijo poslej oprav-
lja Dane Debič, sel^etar
strokovne službe Kulturne
skupnosti občine Celje, saj je
dosedanji predsednik Ivan
Seničar prevzel nove delov-
ne dolžnosti v Ljubljani.
DAMJANA STAMEJCIC
CEUE: 18 ODLIKOVANCEV
V ponedeljek je podpredsednik celjske občinske skup-
ščine Anton Jelenko izročil nekaterim članom Hortikultur-
nega društva. Rdečega križa. Zveze kulturnih organizacij.
Tehniške šole in orgeinizacij združenega dela Titova odliko-
vanja, kot priznanja za njihovo dolgoletno aktivno družbeno
delo.
Red republike z bronastim vencem je dobil Tone Zorko,
Red dela s srebrnim vencem Štefka Jerin, Ivan Zupan, Jože
Vovk, Slavko Aleš, Nada Simoniti, Vera Hamarič, Mira Go-
dec, Božidar Jordan in Stane Plazar.
Red zasluge za narod s srebrno zvezdo so sprejeli: Zofija
Pavšer, Albin Della Mea, Stanislav Lipovšek, Franc Kolar in
društvo Ljudske tehnike EMO.
Medaljo zasluge za narod pa so dobili: Avgust Kovač,
Emilija Vengust ter Marija Vajdec.
O EMO IN RC NIČ NOVEGA
Vozel, ki je ovil nekajletno sodelovanje med Razvojnim
centrom in Emo Celje, se še ni začel razpletati. Na medob-
činsko Gospodarsko zbornico, celjski izvršni svet, v pisarno
družbenega pravobranilca samoupravljanja in na nekatere
druge organizacije in organe je pred kratkim prispel sveženj
dokumentov, ki so jih poslali iz Razvojnega centra. Poslali z
namenom, da bi s svojega zornega kota osvetili potek in
posledice sodelovanja z Emo Celje. Vsi našteti bodo menda
že do konca tega tedna obravnavali tako gradivo, ki so ga
pripravili v Emo, kot onega, ki so ga pripravili v Razvojnem
centru. Nato pa bodo ugotovili vzroke, ki so pripeljsdi do
zapleta odnosov med Emo in Razvojnim centrom ter s tem
podali osnovo za razčiščevanje spora med obema celjskima
organizacijama.
DS
NAŠI POGLEDI
PAPIR ALI ČLOVEK?
Zakon je zakon. Predpis je predpis. Postopek pa Je posto-
pek. Zakona ali predpisa se ne da kar po svoje spreminjati.
Sprejeti ju je treba taka, kot sta. Moč pa je spremeniti,
prilagajati in pospešiti postopek, s katerim je treba zadostiti
zakonu ali predpisu. In kar je najpomembneje, videti v ok-
viru izpeljave nekega postopka človeka. Njegove težave,
probleme. To videti pa ni ravno lahko.
Primer Adama Kožuha iz Celja o tem zgovorno priča.
Petnajst let je delal na Švedskem, ko pa je sin zaključil
osnovno šolanje, se je odločil, da se bo vrnil v domovino.
»Vedel sem,* je povedal Adam Kožuh, »da sin ne bo ostal
Slovenec, če se ne vrnem domov. Kajti star je bil sedemnajst
let. In če bi na Švedskem ostal še nekaj let, bi se sin zagotovo
odločil, da bo tam tudi ostal. Saj veste, pride dekle, pa se
poroči ... Potem pa odločitve o povratku domov zbledijo.*
Lani v februarju je bil Adam Kožuh doma, v Celju. V
Tmovljah je njegov dom, kmetija, ki jo je do smrti obdeloval
njegov oče. Potem jo je želel obdelovati tudi Adam sam, saj
je izšolan kmetijski tehnik. Toda zemlja je počasi kopnela.
Nekaj jo je pobrala avtocesta, del jo je odkupila neka celjska
delovna organizacija. Zemlje je ostalo malo. ZatosejeAdam
Kožuh odlo-čil, da bo opustil misel na kmetovanje in da bo
raje odprl zasebno obrtno delavnico.
Toda problemi so okrnili začetno zagnanost. Adam je na-
mreč želel delavnico postaviti v poslopju, katerega zidove je
postavil že njegov pokojni oče. Poslopje je bilo grajeno z
namenom, da bo v njem sodoben hlev za goveda. V ta namen
je bilo izdano tudi dovoljenje za gradnjo. Ko je bil Adam
Kožuh lani februarja doma, je zaprosil za strokovni ogled
poslopja in za privolitev, da bi v poslopju postavil delavnico
za izolacijo in pranje avtomobilov. Postopek za spremembo
namembnosti objekta je stekel. In je tekel, tekel, tekel. Sko-
raj leto in pol je trajalo, da Je Adam Kožuh dobil večino
soglasij, dovoljenj, privoljenj in vseh drugih papirjev, s po-
močjo katerih je lahko pred dnevi začel začasno obratovati!
V tem času si Je delavnico čisto uredil, pripravil vse po-
trebno. da bi začel delati. Toda - vedno mu Je manjkal še
kakšen papirček, brez katerega ni mogel začeti z delom
Sama sreča. Je povedal Adam Kožuh, da Je na Švedskem
ostal nekoliko dlje kot njegova družina, ki se Je že lani Junija
priselila v Celje. Kajti odtlej, pa do danes, bi bil brez do-
hodka! Tako mu je le nekaj prišepnilo, naj ostane na Šved-
skem še do konca leta. S tem sije skrajšal čas brezposelnosti
za šest mesecev.
Ob tem primeru Je brez pomena poudarjati, kako zelo smo
neorganizirani in brezosebni v nekaterih postopkih. Kako se
utapljamo v administraciji in kako birokratsko gledamo na
zadostitve zakonskim določilom ali predpisom. Kaj nam
mar. če se človek, zdomec odloči, da bo prišel nazaj v domo-
vino! Kaj nam mar zanj. pa čeprav smo mu mnogokrat
pripovedovali, da ga doma čakamo razprtih rok in da mu
bomo pomagali, ko se bo srečeval z začetnimi težavami!
Narobe. Mar nam Je! Želimo, da se čimveč naših delavcev
vrne iz tujine. Le pokazati tega ne znamo. Zazrimo se torej
vase in se vprašajmo: smo res tako brezosebni, da so nam
papirji več kot človek? In odgovorili si bomo: »Ne.*
Torej, dokažimo!
DAMJANA STAMEJČIC
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
ŠOŠTANJ
NA PRELOMNICI
Srečanje s predsednico DS
Ciani ali bolje rečeno čla-
nice temeljne organizacije
združenega dela Toper v Šo-
štanju so se v ponedeljek na
referendumu odločili za
pot, ki so si jo izbrali že ob
koncu lanskega leta. Odlo-
čali so o priključitvi mozir-
skemu Elkroju. Od 120 se je
glasovanja o tej pomembni
odločitvi udeležilo 116 čla-
nov. Od teh jih je 93 glaso-
valo za priključitev Elkro-
ju, 20 jih je bilo proti, med-
tem, ko so bili trije glasovi
nevieljavni.
»V kolektivu smo se začeli
o novi organiziranosti, oziro-
ma povezavi pogovarjati že
proti koncu lanskega leta, to-
rej dosti prej, preden je de-
lovna organizacija Topra zaš-
la v težave in dobila začasno
poslovodno vodstvo. Tak ko-
rak je bil nujen, seveda z na-
šega stališča, saj smo iskali
možnosti, da se okrepimo,
da povečamo celotni priho-
dek, da dobimo boljše delov-
ne pogoje, tudi stroje, saj so
sedanji že zastareli, in še kaj.
Seveda smo se zavedali, da
bomo z večjim prihodkom in
dohodkom ustvarili tudi več
sredstev za sklade, imeli več
za osebne dohodke in si tako
zagotovili večjo socialno var-
nost,« je povedala predse-
dnica delavskega sveta v tej
šoštanjski enoti, Anica Oš-
lak.
Beseda teče sproščeno, od-
krito. Anica Ošlak, sortirka v
krojilnici, ki je v tej delovni
sredini vse od njene usta-
novitve, torej polnih triin-
dvajset let, dobro pozna po-
ložaj temeljne organizacije.
»Sem delavka v pravem
pomenu besede. Čeprav sem
se hotela šolati, tega nisem
mogla. Zato sem takoj po
opravljeni osnovni šoli stopi-
la v ta kolektiv in tu sem še
zdaj. Toda, želja, da bi se šo-
lala, je ostala še predvsem v
tem, da veliko berem...«
»V kolektivu smo imeli ve-
liko razprav o naši prihodno-
sti. Na voljo smo imeli dva
programa, tistega, ki ga je
ponudila matična delovna
organizacija Toper in onega,
ki so ga pripravili v mozir-
skem Elkroju. Oba predloga
smo obravnavali zelo resno.
Odločili smo se za mozirski
program, ker smo v njem vi-
deli našo perspektivo. Tudi
zagotovila, da v kratkem pri-
demo do novih poslovnih in
proizvodnih prostorov, do
nekaterih novih strojev, ki
jih bomo potrebovali itd.«
Preden se je delavski svet
temeljne organizacije v Šo-
štanju odločil za razpis refe-
renduma, je sklical zbor de-
lavcev, na katerem sta bila le
dva člana kolektiva proti
priključitvi Elkroju. Glede
na takšno odločitev je delav-
ski svet rcizpisal referendum
in opravil vsa dela, ki jih
takšna odločitev zahteva. V
teh pripravah ni šlo za meše-
tarjenje ali za kaj podobne-
ga. Računi so bili čisti in ja-
sni.
»Odločitev ni bila lahka. V
kolektivu nas je še vsaj polo-
vica delavk, ki smo tu od
vsega začetka. Toda, zdrava
presoja je premagala senti-
ment^nost,« je poudarila
Anica Ošlak.
Zanimiva je ugotovitev, da
so se člani šoštanjske enote
Topra že v pripravah na refe-
rendum podrobneje seznani-
li s proizvodnim procesom
Elkroja, bili so tudi na obi-
sku v tem kolektivu in tako
tudi po človeški strani nave-
zali z novo sredino drugačne
stike. Iz Celja takšnih pobud
ni bilo.
Dosedanja šoštanjska te-
meljna organizacija Topra
bo poslej, oziroma do for-
malne priključitve novi de-
lovni organizaciji, poslovala
kot Konfekcija Šoštanj, sicer
pa bo do prvega oktobra le-
tos proizvodno in poslovno
vezana na Toper, se pravi, da
bodo tu še naprej izdelovali
srajce, od oktobra dalje pa
boto prešli na nov proiz-
vodni program, ki se napo-
veduje v izdelovanju otro-
ških in jeans hlač.
M. BOZiC
SINDIKA T ŽELEZARNE ŠTORE O TRAKTORJIH
AU DO TAM DODOČISANATOR?
»Se bodo vremena tralitorjem zjasnila?«
Na drugi problemski konferenci, ki
so jo osnovne organizacije sindikata
v železarni Store namenile proble-
mom svojega tozda tovarne traktor-
jev, so se dokončno odločili, da 14
temeljnih organizacij združenega de-
la in 6 delovnih skupnosti, skratka
3500 članski kolektiv železarjev iz
Štor, ne more več pokrivati vse več-
jih izgub zaradi poslovanja svojega
tozda tovarne traktorjev.
Ali drugače povedano: ne more ure-
sničiti sanacijskega programa, ki je si-
cer sam po sebi dober, edino glede
rokov »ozdravitve« v režiji železarne
Store, ni spi'ejemljiv. Kot kaže je bi-
stvena ovira v sanacijskem programu
nizka proizvodnja. Za primerjavo: le-
tošnji plan 6000 traktorjev do sedaj še
nikoli ni bil dosežen, pa tudi številka
je za 2000 traktorjev nižja od praga
rentabilnosti proizvodnje.
Praktično so se torej v sindikatu že-
lezarne Store prejšnjo sredo opredelili
za sanatorja, ki so ga kot kaže našli v
mariborskem Tamu. Le-ta se sicer ura-
dno in dokončno še ni odločil, da prev-
zame v svoje sozdovske okvire štorsko
tovarno traktorjev, ki naj bi se v bodo-
če oblikovala kot samostojna delovna
organij^cija.
Predvsem gre tu še za izredno po-
memben odnos do tujega, italijanske-
ga poslovnega partnerja ^ata, s kate-
rim želi Tam vzpostaviti, to je tudi bi-
stven Tamov pogoj za sprejem vloge
sanatorja, drugačne in zelo prenovlje-
ne pogodbene, kooperacij ske in dru-
gačne poslovne odnose.
Vsekakor je druga problemska kon-
ferenca sindikata štorskih železarjev
znova dokazala, da je solidarnostni lok
med vsemi temeljnimi organizacijami
združenega dela železarne Store dose-
gel skrajno mejo napetosti, ko bi vsa-
ko nad^jevanje proizvodnje traktor-
jev v okvirih zmožnosti železarne že
lahko pomenilo usodne udarce za ra-
zvoj ostalih področij proizvodnje črne
metalurgije, predvsem v valjarstvu in
jeklarstvu. Pa ne nazadnje zaradi
izvoznih usmeritev, saj vemo, da se je
železarna Store pred kratkim že povz-
pela na prvo mesto med izvozniki v
celjski občini.
Vse je sedaj odvisno od Tama, da se
o prevzemu sanatorske funkcije do-
končno odloči, dogovorijo roki in po-
goji, čeprav je treba razumeti Tamovo
odločitev v soodvisnosti od novih po-
slovnih odnosov s Fiatom. Letošnje
vroče gospodarsko poletje bo torej ko-
renito zaznamovalo usodo štorske to-
varne traktorjev. Da pa bi bila priho-
dnost te proizvodnje bolj rožnata od
sedanje, je potrebno uresničiti nasled-
njih pet temeljnih zahtev:
• proizvodnjo traktorjev količin-
sko povečati, na vsak način pa hitre-
je od predvidevanj sanacijskega pro-
grama;
•	čim več in čim bolj povečati ju-
goslovanske sestavine v traktorju,
saj je odvisnost od uvoza prevelika;
•	zagotoviti večjo lastno udeležbo
proizvodnje, kar je v Tamu mogoče, v
okviru železarne ne več;
•	na novo urediti odnose do tujega
poslovnega partnerja Fiata, saj je
nujnost spremembe pogodbe in dose-
danjih ekonomskih odnosov očitna;
•	začeti z uresničevanjem svežnja
organizacijskih in drugih posegov, ki
so vezana na bodočega sanatorja in
jih ^ treba posebej in natančno dogo-
voriti z železarno Store, segajo pa na
področje prenosa nekaterih poslov-
nih funkcij in podobno.
MITJA UMNIK
Lepotec v svojem okolju: upanje, da se je njegovo drsenje navzdol, v izgube,
ustavilo!
SLOVENSKE KONJICE
SAMI ZA STANOVANJE
V Konusu že četrto leto soudeležba delavcev
V delovni organizaciji
Konus v Slovenskih Konji-
cah so se že leta 1975 odloči-
li za sovlaganje delavcev
pri pridobitvi stanovanjske
pravice. S tem so lahko ve-
čim delavcem omogočili
pridobitev stanovanj, spre-
menil pa se je tudi odnos
prosilcev do stanovanj. Ko-
nus ima razpolagalno pra-
vico pri približno 200 stano-
vanjih (pri 1800 zaposlenih).
V celoti so na osnovi soude-
ležbe zgradili 24 stanovanj
na Prevratu oziroma ulici
Borisa Vinterja, 40 stano-
vanj v novem »140 pošlov-
no-stanovanjskem bloku«
in druga.
Število prosilcev za stano-
vanja se v Konusu zmanjšu-
je. Pred leti jih je bilo preko
sto, letos le še 35. Pri tem
moramo seveda upoštevati
zmanjšanje zaposlovanja no-
vih delavcev in tistih 40 pro-
silcev, ki se bodo v jeseni
vselili v nov »140 poslovno-
stanovanjski blok«. Vseeno
Franjo Ulčnik, vodja dejav-
nosti družbenega standarda
v Konusu
pa je res, da Konus veliko
naredi za zagotovitev stano-
vanj.
Soudeležba delavcev za
pridobitev stanovanjske pra-
vice je različna. Stanovanja
so razdelili v tri skupine. V
prvi so stanovcinja, ki so bila
zgrajena pred 1. 1. 1955 in
zanje ni potrebno sovlagati
ničesar. Za stanovanja, ki so
bila zgrajena kasneje, je de-
lež 10 odstotkov sedanje vre-
dnosti stanovanja, vendar ne
več kot 15.000 din. Delavec,
ki pridobi novo stanovanje,
po načelu solidarnosti vloži
2-14 odstotkov vrednosti
stanovanja, odvisno od pov-
prečnega mesečnega dohod-
ka v zadnjem letu pred pode-
litvijo stanovanja. Soudelež-
bo vloži v enkratnem znesku
ali v dvanajstih mesečnih
obrokih pred vselitvijo v sta-
novanjski sklad delovne or-
ganizacije za dobo petih let.
Vložena sredstva mu vračajo
v obrokih z dvo odstotno
obrestno mero.
Soudeležba je po oceni v
Konusu obrodila sadove.
Delavci so bolj zavzeti in
imajo tudi več možnosti za
pridobitev stanovanja. Pri
razpisu za stanovanja v »140-
poslovno stanovanjskem
bloku« so se lahko prijavili
tudi tisti, ki še niso dolgo ča-
sa v Konusu, so pa namen-
sko varčevali. Imeli so pred-
nost pred tistimi, ki se še ni-
so odločili za varčevanje.
Tem bodo omogočili vselitev
v starejša stanovanja, kjer je
soudeležba nižja. Zakaj pa se
nekateri delavci za varčeva-
nje niso odločili, je težko re-
či. Ni pa to odvisno od oseb-
nih dohodkov. Samo v dveh
primerih je komisija za sta-
novanjska vprašanja odloči-
la, da soudeležba zaradi sla-
bih socialnih razmer prosil-
cev ni potrebna. S soudelež-
bo letno privarčujejo do dva
milijona dinarjev.
Precej delavcev pa se odlo-
ča za individualno gradnjo.
Tudi njim delovna organiza-
cija pomaga. Letno nameni-
jo zanje do štiri milijone di-
narjev, kar je 40 odstotkov
sredstev stanovanjskega
sklada. Veliko, vendar m^o
v primerjavi z deležem, ki ga
graditelji sami prispevajo.
Poleg tega so deset stano-
vanjskih potreb rešili s soli-
darnostnimi stanovanji. V
Konusu tudi dobro ocenjuje-
jo izkoristek sredstev, ki jih
združujejo na nivoju občine,
niso pa našli pravega ra-
zumevanja pri drugih delov-
nih organizacijah, saj so le en
primer rešili skupno.
MILENA B. POKLIC
REGIJSKI POSVET O
SLOVENSKEM TEKSTILU
Najbrž je sejna soba tovarne perila TOPER Celje v
sedanjem aktualnem gospodarskem trenutku še
kako pravšnji prostor za dogovarjanje in uskla^va-
nje pogledov na razvoj tekstilne in oblačilne indu-
strije Slovenije v naslednjem srednjeročnem plan-
skem obdobju.
Posvet je za včeraj sklicalo Splošno združenje tek-
stilne industrije Slovenije, ki je pripravilo tudi
osnovno gradivo. Nekaj jedrnatih podatkov!
Tekstilna in oblačilna industrija v naši republiki je
organizirana v 71 delovnih organizacijah, ki imajo sku-
paj 205 tozdov. Konec leta 1979 je bilo v njej zaposlenih
52.000 delavcev, kar predstavlja 15 odstotkov od vseh
zaposlenih v industriji in rudarstvu Slovenije. Od vseh
zaposlenih je velika večina žensk, okrog 40.000, sicer
pa poslovanje in proizvodnjo tekstilne in oblačilne
industrije označujejo tudi naslednji podatki: 23,7 mili-
jonov dinarjev prihodka, 9,65 dohodka, 196,26 do-
hodka na delavca, ki je imel poprečno nekaj čez 6000
dinarjev mesečnega osebnega dohodka. Le-ta je v pa-
nogi industrije in rudarstva z indeksom 88, na repu!
Iz bodoče usmeritve! Z vsemi silami si bo tekstilna
industrija prizadovala zamenjevati zastarelo, nizko
produktivno strojno opremo. Poglobila tvo sodelova-
nje z domačo strojegradnjo. Naložbe bodo usmerjene v
modernizacijo, racionalizacijo in rekonstrukcijo proiz-
vodnje in notranjega transporta. Izgradnja novih obra-
tov ni predvidena. Novogradnje smejo biti redka iz-
jema za popolnoma dotrajane zgradbe. Hkrati bo
zmanjšala obseg zaposlenosti, tako da bo še posebej
nazadovala zaposlenost v tekstilni in stagnirala seda-
nja minimalna rast zaposlenosti v proizvodnji oblačil.
MITJA UMNIK
št. 24 - 19. juni) 1980
NOVi TEDNIK - stran 5
SEJEM VSE ZA OTROKA
NAŠA SKUPNA SKRB
Izz/V načrtovalcem, kupcem, trgovcem
Dva meseca pred običaj-
nim rokom so v soboto v ha-
li Golovec odprli 4. medna-
rodni sejem »Vse za otro-
ka.« Odprl ga je Franc Raz-
devšek, član republiškega
Izvršnega sveta ob prisot-
nosti družbenopolitičnih
delavcev Celja in številnih
prvih obiskovalcev. Sejem
si je ogledala tudi Zora To-
mič, članica predsedstva
SZDL Jugoslavije.
V svojem pozdravnem go-
voru je Franc Razdevšek ori-
sal pomen te celjske manife-
stacije, ki je že prerasla v me-
dnarodno prireditev, saj se s
svojim izdelki za otroke
predstavljajo tudi razstav-
Ijalci iz petih tujih držav. Na
1400 kv. metrih pa svoje iz-
delke razstavlja 71 domačih
proizvajalcev. Tudi letošnji
sejem je odraz prizadevanj,
da postaja skrb za naše naj-
mlajše vse bolj naša skupna
skrb. Paviljoni in razstavlje-
ni izdelki v njih so rezultat
usmerjenega in načrtovane-
ga razvoja za napredek otro-
ka. Ta skrb je obogatena z
ljubeznijo in veliko mero pri-
zadevanja, da bi prireditev
pustila v starših, vzgojno-
prosvetnih delavcih, trgov-
cih, proizvajalcih in seveda v
otrocih, kot bodočih delav-
cih, trajen pečat. Iz misli, da
izdelek za otroka ni nikoli
dovolj dober, se je pred leti v
delavskem Celju rodila za-
misel o sejmu, ki bo odprt še
do 21. junija. Vzpodbudne
možnosti za še pestrejšo vse-
bino sejma se sicer ob pestri
ponudbi vsiljujejo kar same
po sebi. Zato ne gre prezreti
tudi številne spremne prire-
ditve sejma »Vse za otroka«.
Ob tem, da si obiskovalci
lahko ogledajo najnovejše
dosežke s področja izobraže-
vanja vzgoje in zdravja
otrok, rekreacije, športa in
igre, so enako pomembna
številna posvetovanja in se-
minarji, ki se vrstijo v teh
dneh. Naj izpostavimo semi-
nar za prodajalce igrač na te-
mo: Kaj je to dobra igrača in
kako jo ponudimo potrošni-
ku?, pa razgovor s prodajal-
ci, tekmovanje pionirjev pro-
metnikov in kolesarjenja, ša-
hovsko prireditev in po-
dobno.
Celotna prireditev je torej
naravnana na prizadevanja
za ustvarjanje čim boljših
pogojev za razvoj otrok v
vseh sredinah, v katerih pre-
življajo svoj delovni in prosti
čas. Posebno pomembno ob
vsem tem pa je, da je tudi
letošnji sejem Vse za otroka
izziv načrtovalcem, trgov-
cem, kupcem in potrošni-
kom.
MATEJA PODJED
JUBILEJNA ODLIČJA HAISTROVIM BORCEM
V spomin in počastitev 60-
letnice bojev za severno me-
jo so pred dnevi v Šoštanju
podelili 25 zlatih odličij ko-
roškim borcem - prostovolj-
cem iz leta 1918-19 in zasluž-
nim članom Zveze borcev
NOV občine Velenje.
»Ce v onem času ne bilo bi
nas, še večji kos slovenske
zemlje bi odtrgal tuji plaz.«
Tako je zapisano na meda-
ljah, ki jih je 14 še živečim
koroškim borcem prosto-
voljcem v imenu Republi-
škega odbora borcev za se-
verno mejo na prisrčni slove-
snosti podelil predsednik
občinskega odbora zveze
borcev NOV Velenje Nestl
Žgank. Odličja so prejeli Ma-
tevž Glušič, Anton Ručman,
Viktor Prevorčnik, Ferdo
Kumer, Vinko Huber, Mirko
Goričnik, Avgust Fišer, An-
drej Lesjak, Jernej Poprask,
Jožie Kl^čnik, Martin Biz-
jak, Anton Meh, Fortunat
Kumer in Jože Cimerman.
Prav tako so prejele odličja
tudi vdove pred kratkim pre-
minulih borcev Jožeta Skra-
barja, Ivana Kumra, Rudija
Acmana, Antona TVapa in
Vinka Kugovniča. Poleg od-
ličij so vsi prejeli v dar še
knjigo, v kateri so opisani
boji za slovensko Koroško.
Zanimivo je, da je najmlajši
še živeči koroški borec star
80, najstarejši pa 88 let. Pred-
sednik je Matevž Glušič iz
Bevč pri Velenju, prapor-
ščak pa Anton Ručman iz
Šoštanja, tajnik občinske
zveze pa je Milan Pugelj.
Republiški odbor je pode-
Ul spominska odličja šo
Nestlu Žganku, Franju Ko-
runu, Jožetu Tekavcu, Filipu
Lesnjaku, Milošu Volku in
Milanu Puglju - članom Zve-
ze borcev NOV občine Vele-
nje, ki zelo zavzeto pomagajo
članom zveze borcev prosto-
voljcev za severno mejo iz le-
ta 1918-19.
V. KOJC
DAN CZ V KS LAŠKO
V okviru dneva civilne zaščite so na območju krajevne
skupnosti Laško organizirali vajo enot civilne zaščite, v
kateri so sodelovale vse specializirane in splošne enote de-
lovnih organizacij in krajevne skupnosti. Namen te vaje je
bil preveriti stopnjo pripravljenosti in usposobljenosti enot
civilne zaščite, v kateri so sodelovali tudi občani.
Prezgodaj je še dajati kakršno koli oceno uspešnosti in
kakovosti izvedene ^cije. Gotovo pa je, da se je celotno
združeno delo akcije lotilo dovolj resno in da smo si neka-
tere izkušnje že nabrali, le-te pa morajo biti osnova za na-
daljnje delo na področju civilne zaščite, ki je sestavni del
koncepta SLO in DS.
FANIKA LAPORNIK
FRANCOSKI
VOJAKI
V BANGUlJU
Organizirana francoska pomoč pri
prebrisani izpeljavi vojnih udorovalipri
razpihovanju strasti med strankami,
skupinami ali osebnostmi v svobodnih
afriških deželah rase iz globokih kore-
nin: iz kolonialne preteklosti in iz go-
spodarsko-političnih interesov danes
razdeljenega sveta. Francozi so že od
začetka gradili kolonialno politiko na
afriških tleh drugače kot Angleži - kolo-
nije so šteli kot del Velike Francije. Do
konca so upali (ne vem, kako da so poza-
PIŠE: JOŽE VOLFAND 1
bili na Napoelona), da bodo iz Afričana
vzgojili črne Francoze...
Na ulicah Banguija, v glavnem mestu
Centralnoafriške republike, so se vojaM
iz mogočne zibelke duha umetnosti in
kulture, iz Pariza, središča poduhovlje-
nega sveta torej, sprehajali kot okupa-
torji. Saj ima država svojo vlado, predse-
dnika, vse institucije. Kulturni Francozi
- vojaki pa so skoraj neslišno, mimo, s
strojnicami čez ramena, česah peš ali v
džipih banguijske ulice. Prizadelo me
je. Ne zato, ker smo Jugoslovani drugač-
ni. Ker imamo radi svobodo. Ker bi nam
bilo že nedoumljivo in nesprejemljivo,
če bi kak tuj vojak hotel poškiliti zeč
mejo. Kaj šele, če bi se neovirano gibal
po naši zemlji. Svobodoljubnost ne trpi
tujčeve vojaške pete. Enako diha in čuti
vsako afriško pleme. Vsaka država ozi-
roma vlada. Četudi ždi v senci vojaško
skrbništvo za vsak primer. Za primer
neubogljivosti. Za primer, če bi kdo
ogrozil interese močnejšega.
Vojaška navzočnost Francozov me je
zadela še zaradi nečesa drugega. Preglu-
hi smo poštah za tuje vojaške interven-
cije. Ce se razcepljenosti sveta še ne da
odpraviti in če nasprotja med blokoma
ali državami odražajo objektivne okoli-
ščine, iz katerih se stežka izmotava člo-
veštvo 20. stoletja, pa bi morali katero-
koli agresijo in intervencijo do kraja na-
čelno, nedvoumno in jasno obsoditi. Tu-
di tako se kujejo novi odnosi v medna-
rodnem življenju. Ne bo miru, če bo
lahko močnejši in večji po mili volji kro-
jil življenje v majhni državi slabotnega.
Ne bo dobro, če bomo premalo občutlji-
vi do nesvobode drugega naroda.
V Banguiju, ko sem gledal veliki ka-
mniti podstavek, s katerega je razjarjena
množica dobesedno strgala Bokassin
spomenik in ga zvrnila na cesto, sem se
zalotil v razmišljanju, da celo mi, Jugo-
slovani, tu in tam prehladno, preozko,
nerazumevajoče spremljamo dogajanja
v Afriki. Mislim na vojaške udare, inter-
vencije in na grozljivost lakote. Na Afri-
ko, ki se hoče osloniti, opreti na lastne
sile, a sama tega ne bo zmogla.
Zato Francozi lahko nastopajo kot
glavni režiserji usode trimilijonske Cen-
tralnoafriške republike in še cele vrste
držav po Afriki. Tako je to.
Joseph Ki-Zerbo je že v omenjeni
knji^ Zgodovina črne Afrike napisal,
da bi morali francoščino vse bolj pouče-
vati kot tuj jezik in se opreti na domači,
afriški jezik pri premagovanju fonetič-
nih posebnosti in razlike v sintaksi...
Poleg jezikov pa poznamo, pravi, še dru-
ga sredstva, ki trdno povezujejo skup-
nost: zgodovinske preobrate (vojna, di-
plomatska kriza), ideologije, ali tehnič-
ne in gospodarske osnovne panoge. Ni
res, da bi predvsem razlike v jezikih
pov^očile drobljenje skupnosti, tega so
bolj krivi drugi vplivi. Uvoženi jezik je
tista vez, po kateri pritekajo iz evrop-
skih dežel duhovni, sociološki in mate-
rialni vplivi, ki odločilno oblikujejo živ-
ljenje v Afriki. Francosko govorečega
črnca boste spoznali, še preden bo odprl
usta...
Nič čudnega. Francozi so po drugi
vojni v bistvu nadaljevali z bistroumno
kolonialno politiko, tako nasprotno An-
gležem, podiranja vseh plotov za zgraje-
vanje velike črne francoske Afrike. Zna-
čilen primer. Za Bokassia vemo. Nosil je
nekaj činov francoske armade. Predse-
dnik Slonokoščene obale Felix Houp-
honet-Boigny (predseduje že od 27. no-
vembra 1960), je najprej ministroval v
francoskem kabinetu. Čvrste zveze med
francoskimi političnimi partijami in po-
litičnimi organizacijami afriških držav
se tako, kar je razumljivo, ne zrahljajo.
Staro prijateljstvo, osebno in uradno, se
razkriva v dobrodušnem razumevanju
za vse, kar diši po francosko.
Priznam. Prav Slonokoščena obala,
vsaj z Abidjanom, dokazuje koristnost
povezav z ex-metropolami. V marketih
Abidjana preskrba in založenost preka-
šata naše trgovine. Kakšen izbor sirov,
zelenjave in sadja! Sladoledov! Kaj si
naj bi mislil, ko me je ArthurJack, pred-
sednik Kovinotehne, popeljal v razko-
šen hotel Ivory, kjer premorejo celo dr-
sališče. Umetno drss^šče sredi tropske
Afrike, v državi, ki se sicer uvršča med
bogatejše - leta 1975 je po podatkih sve-
tovne banke dosegla 500 $nacionalnega
dohodka na prebivalca. Lani že okrog
700 $. A še nekaj je - Slonokoščena oba-
la riše zemljevid, kakšno naj bo razvito
plantažno kmetijstvo v Afriki. Nikoli si
nisem predstavljal tako obsežnih, vzor-
no urejenih plantaž ananasa, kavčukov-
ca, oljne palme, banan...
To niso Potemkinove vasi.
Žagama v Bayangi, sredi džungle (Centralno-afriška republika) x delavci Slove-
nija Bois
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
POČASTILI
DVA
JUBILANTA
Klub upokojenih pro-
svetnih delavcev na ob-
močju Celja je imel na
svojem rednem junij-
skem sestanku na progra-
mu dva pomembna jubi-
lejna dogodka. Najprej se
je spomnil 80-letnega ju-
bilanta, upokojenega rav-
natelja vadniške šole na
bivšem učiteljišču v Ce-
lju, tovariša Janka Pogač-
nika, ki je po rodu »Go-
renjec«, a se je popolno-
ma prilagodil Celju, kjer
je kot vzgojitelj in kultur-
nik Celju mnogo doprine-
sel.
Drugi jubilant pa je bil
nek	ravnatelj celj-
skega učiteljišča prof.
AntAškerc, kot 70-let-
nik, že nekaj let upoko-
jen, a še vedno zelo viden
in neumorni kulturni de-
lavec na območju Celja.
Ob njegovem jubileju ga
je odlikovalo že samo me-
sto Celje. Značilno je tudi
to, da sta oba jubilanta,
pred več leti službovala
na bivšem celjskem uči-
teljišču. Prof. Anton
Aškerc kot ravnatelj, a
Janko Pogačnik kot rav-
natelj vadnice.
Prof. Aškerc nam je pri-
kazal humoristično sati-
ričnega Ivana Roba - De-
setega brata -, ki je pač
edinstven v slovenski
književnosti.	Prof.
Aškerc in Ivan Rob sta
skupaj pred vojno študi-
rala na ljubljanski univer-
zi, zato je bil ta prikaz še
bolj zanimiv.
STANKO SKOCIR
DELOVNA AKCIJA V JURKLOŠTRU
V SOUDARNOSTI JE MOČ
Delavci PTT Celje pomagali pri napeljavi
7. junija smo delavci PTT
ponovno dokazali, da nas od-
nos do solidarnosti še ni za-
pustil, saj smo ponovno or-
ganizirali delovno akcijo na
področju krajevne skupnosti
Jurklošter. To je ena največ-
jih krajevnih skupnosti obči-
ne Laško, pa vendar majhna
glede na število prebivalcev.
Srečanje z občani Jurklo-
štra in okoliških vasi ni bilo
prvič, pa tudi zadnjič ne. To-
krat smo povezovali med se-
boj najbolj oddaljene kraje z
Jurkloštrom, saj do sedaj te-
lefonske zveze med njimi ni
bilo. Istočasno pa gre tudi za
odpravo zadnje ročne cen-
trale na območju celjske re-
gije, katero bo nadomestila
moderna avtomatska cen-
trala.
Celodnevno udarniško de-
lo nam je minilo izredno hi-
tro in pozno popoldne, ko
smo se vračali vsak iz svoje
smeri v center Jurkloštra,
smo bili veseli, ko smo ugo-
tovili, da smo presegli vse
delovne norme, saj so štiri
ekipe položile kar 7300 me-
trov telefonskega kabla.
Pred odhodom smo se po-
govorili z nosilcema akcije
na tem področju, Vilijem
Krajncem, predsednikom
sveta KS in Edijem Gračner-
jem, predsednikom regijske-
ga odbora za izpeljavo akci-
je. Sicer sta bila vseskozi pri-
sotna in sta prav tako delala
kot mi, PTT delavci in obča-
ni, vendar med delom ni bilo
časa za pogovor. Povedala
sta nam, da so vsi občani ve-
seli, da smo se odzvali tej so-
lidarnostni akciji, da je do
nje prišlo kaj hitro po zad-
njem obisku in po razgovoru
z direktorjem podjetja za
PTT promet Celje Danetom
Rincem, ki je obljubil pomoč
in sodelovanje. Vse priprave
za napeljavo telefonskih žic
so krajani organizirali sami,
saj so očistili traso, postavili
136 drogov za glavne linije,
vseh pa je stalo kar 300. To je
bil tudi njihov prispevek.
Povedali so tudi, da si želijo
otvoritev telefonske poveza-
ve na svoj občinski praznik
2. julija in da bi na ta dan
lahko prvič zazvonil telefon
na vseh 25 številkah. Ta po-
vezava pa jim pomeni tudi
večjo varnost, saj bodo lahko
takoj poklicali zdravnika, ži-
vinozdravnika, gasilce, mo-
žen bo takojšen klic v sili.
Prav je, da povemo tudi to,
da so kraji med seboj pove-
zani s centrom v Jurkloštru
in sicer je dobila vas Mrzlo
polje 4 številke. Blatni vrh 2
številki, Marijina vas 1 števil-
ko, Polana 4 številke, Paneče
1 številko, Laška vas 1 števil-
ko, Mišji dol 1 številko in La-
hov graben 1 številko. Vse
ostfde, do 25 številk pa cen-
ter v Jurkloštru.
JURE VOVK
V BESEDI IN SLIKI
PRAZNIK V LETUŠU: TELEFON, RAZSTAVA...
V krajevni skupnosti Letuš praznujejo krajevni praznik
12. junija v spomin na leto 1942, ko so krajani množično
odšli v partizane. Osrednja slovesnost je bila v soboto
popoldne v kulturnem domu v Letušu. Na svečani seji
sveta krajevne skuposti, skupščine in družbenopolitičnih
organizacij je zbranim o dosedanjem delu in o načrtih za
naprej govoril podpredsednik sveta KS Miha Tržan. Pou-
daril je, da so tudi letos v kraju marsikaj postorili. Med
glavna dela pa vsekakor sodi telefon. Sedaj so dobili 25
novih priključkov, kasneje pa še deset. Na svečani seji so
podelili pet priznanj OF, ki so jih prejeli: Janko Jager,
Marija Travner, Ivan Fevžar, Zora Dobnik in Tinca Lenov-
šek. Podelili so tudi dve priznanji krajevne skupnosti,
prejeli pa sta jih NIVO Celje in Ivan Fevžar. Za praznik so
v avli kulturnega doma pripravili kar tri razstave. Raz-
stavo slikarja samouka Jožeta Perčiča iz Celja, razstavo
cvetja in ročnih izdelkov.
Na sliki: Pogled na del razstave v kulturnem domu v
Letušu.
T. TAVCAR
POBRATENJE GASILCEV ŽALCA IN
KRUŠEVCA
Minule dni se je v Žalcu mudila na obisku pri gasilskem
društvu Žalec delegacija prostovoljnega gasilskega dru-
štva iz Kruševca. Na izredni seji upravnega odbora, od
koder je tudi naš posnetek, je tekla beseda o medseboj-
nem sodelovanju. Listino o pobratenju naj bi podpisali
čez kak mesec dni. Gostje iz Kruševca so si nato ogledali
še znamenitosti Savinjske doline (jamo Pekel, rimsko
Nekropolo, celjski stari grad, itd.). Precej časa so se za^-
žali tudi pri gasilcih celjske poklicne brigade.
T. TAVCAR
NOV PTT OBJEKT V ŠENTJURJU
V petek 13. jimija je bila v občini Semjur majnna slove-
snost, pa vendar velikega pomena za kraj sam, saj so
občani pridobili nove prostore ptt enote Šentjur. Občani
bodo s to pridobitvijo prišli tudi do kvalitetnejših ptt
storitev, delavci ptt podjetja pa imajo zagotovljene boljše
pogoje za delo.
Vrednost celotnega objekta z opremo je znašala
3,300.000 din v katerega je vključena tudi javna telefonska
govorilnica.
S pridobitvijo novih prostorov, so se sprostili prostori v
stari stavbi, ki bodo namenjeni za razširitev telefonske
centrale, katere investicija bo znašala ca. 15,000.000 din.
Prav tako, bodo dani pogoji za izgradnjo telefonskih
omrežij v vseh krajevnih skupnosti te občine, za kar pre-
dvidevamo, da bodo znašala investicijska sredstva v višini
20,000.000 din.
Na svečani otvoritvi prostorov nove ptt enote v Šent-
jurju so bili prisotni vsi predstavniki družbenopolitičnega
in gospodarskega življenja te občine, osrednji govor pa je
imel direktor Podjetja za ptt promet Celje Daniel Rine.
JURE VOVK
ŽALČANI NA VLAŠiČU
Konec prejšnjega tedna so bile na Vlašiču nad Travnikom
v Bosni in Hercegovini že četrte športne igre pobratenih
občin iz vseh jugoslovanskih republik. V nogometu, namiz-
nem tenisu, streljanju, pikadu, in šahu so se med sabo
pomerile ekip)e iz Varaiždina, Trogira, Kruševca, Kosovske
Mitrovice, Kumanova, Bačke Palanke, Travnika in Žalca. V
skupni uvrstitvi so prvo mesto osvojili žalski športniki in
tako ponovili uspeh z lanskoletnih iger v Žalcu. Prihodnje
leto bodo igre v Trogiru. Reportažo s srečanja in 1500 me-
trov visoke planine Vlašič bomo objavili v prihodnji številki
Novega tednika.
Na sliki vidimo žalske športnike z osvojenimi pokali.
JANEZ VEDENIK
V TKANINI PO PROGRAMU
V celjski Tkanini so pretekli torek skromno proslavili
pomemben delovni uspeh, ko so otvorili prenovljene pro-
store tretjega nadstropja blagovne hiše s sodobno opremlje-
nimi oddelki, na katerih je način prodaje samoizbiren. Ob
tej priliki so v Tkanini povabili na ogled prostorov tudi
pomembne celjske družbenopolitične delavce, direktor
TOZD maloprodaja Alojz Forštner pa je v kratkih besedah
orisal napore in uspehe, ki so jih dosegli od lanske jeseni, ko
so se lotili programa obnovitvenih del, ki so si jih začrtali v
tekočem srednjeročnem obdobju. Kmialu po otvoritvi se je
pojavil tudi prvi kupec. To je bila Ivanka Kugler iz Celja, ki
je od delovnega kolektiva Tkanine d^lje prejela tudi prak-
tično darilo (na sliki).	M. A.
roški Beli, nato pa se spet
vrnil v Celje.
Leta 1947 nastopi kot
začasni upravitelj III.
osnovne šole, leta 1948pa
je bil imenovan za upravi-
telja II. osnovne šole - va-
dnice, kjer je ostal do svo-
je upokojitve 1963. leta.
Na tej šoli je gostovalo
Učiteljišče, ustanovljeno
istega leta v jeseni. Tako
je postal tovariš Janko
Pogačnik vodja vadnice,
te odlične šolske skupno-
JANKO POGAČNIK-
SO-LETNIK
Te dni je v najožjem
krogu svojih sodelavcev
in prijateljev proslavil
svoj visoki življenjski ju-
bilej - 80 let - Janko Po-
gačnik, ugleden prosvet-
ni delavec, šolnik in pe-
dagog-praktik.
Vse svoje strokovne
sposobnosti in ljubezen
je posvetil mladini ter z
osebnim vzgledom in to-
varištvom spodbujal in
vodil svoje delovne tova-
riše.
Rojen Gorenjec, iz
Ljubnega, je po konča-
nem Učiteljišču v Ljub-
ljani nastopil leta 1919
svoje prvo službeno me-
sto na Dolenjskem v Ra-
ki, kmalu zatem pa ga je
službena dolžnost pripe-
ljala v Celje, kjer je leta
1922 do 1941 poučeval na
raznih šolah in pri tem ra-
zvil svoje sposobnosti kot
vzoren učitelj pri delu z
mladino tudi izven šole.
Tudi kot vzgojitelj in va-
ditelj v telesnokultumi
organizaciji Sokol.
V času okupacije je bil
leta 1941 pregnan iž Celja
in je živel v Ljubljani,
kjer se je angažiral pri
zbiranju tajnih prispev-
kov za pomoč svojcem
družin internirancev, tal-
cev, in partizanov.
Po osvoboditvi je naj-
'prej nastopil kot učitelj
na Jesenicah, nato v Ko-
sti, kjer so dijaki hospiti-
rali in pod vodstvom uči-
teljev mentorjev tudi sa-
mi prvič nastopali pri
pouku. Vrste učiteljev,
absolventov celjskega
Učiteljišča so dobile tako
prvo podlago in solidne
napotke za poznejše
praktično delo.
Pedagoški čut in orga-
nizacijska sposobnost vo-
di v tem obdobju tov. Po-
gačnika povsod tja, kjer
je mladina. Tako je v
Društvu Partizan oprav-
ljal različne funkcije, za
kar je dobil tudi priznanje
častnega predsednika te-
ga društva. Pri vsem vest-
nem poklicnem pedago-
škem delu ga srečamo tu-
di kot odbornika Skup-
ščine občine Celje in ne-
kaj časa je bil tudi predse-
dnik sveta za šolstvo.
Za svoje plodno delo je
dobil naš jubilant vrsto
službenih in javnih priz-
nanj, med katerimi naj
omenimo medaljo dela in
red dela s srebrnim ven-
cem.
Zato je tovariš Janko
Pogačnik kot osebnost in
tovariš nam vsem drag in
zato mu želimo ob njego-
vem visokem jubileju to
povedati. Mu iskreno sti-
sniti roko v želji, da bi ga
še dolgo srečavali zdrave-
ga in vedrega med nami.
ANTON AŠKERC
št. 24 - 19. juni) 1980
NOVi TEDNIK - stran 7
KAJ PRINAŠA OSNUTEK ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
NOVOSTI, KI NAS 2IV0 ZADEVAJO
V razpravi o tem dokumentu bo treba še marsikaj doreči
v teh dneh teče v vseh slovenskih občinah javna razprava o osnutku Zakona o
stanovanjskem gospodarstvu. V Celju so o tem pomembnem dokumentu razprav-
ljali že številni najodgovornejši organi, pomembno pa je, da živahna razprava
steče predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupno-
stih, kjer delovni ljudje in občani izražajo svoje potrebe po stanovanjskem
prostoru ter se odločajo o financiranju stanovanjske gradnje.
Z namenom, da bi pomagali osvetliti nekatere najbolj bistvene dele osnutka
Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, smo na tej strani strnili nekaj prispev-
kov, ki vsak zase zaokrožajo eno od tem, ki so podrobno razložene v tem pomemb-
nem dokumentu. Prepričani smo, da bomo s tem vzpodbudili razmišljanj in
razpravo o dokumentu, ki bo v bodoče temelj za celovito in zaokroženo urejanje
razmerij in odnosov na tako pomembnem področju, kot je stanovanjsko gospo-
darstvo.
KAKO DO STANOVANJA?
Financiranje stanovanjske graditve v
pogojih nove stanovanjske politike, bo
temeljilo pretežno na sredstvih, ki jih
bodo v te namene zagotavljale organiza-
cije združenega dela iz čistega dohodka.
Zato bo potrebno v srednjeročne in let-
ne plane TOZD vključiti tudi potrebe po
gradnji stanovanj in seveda tudi zagoto-
viti v skladih skupne porabe dovolj veli-
ka sredstva za granjo potrebnih stano-
vanj. Še naprej se bomo dogovarjali za
vzajemnostno združevanje dela sred-
stev namenjenih za stanovanjsko gradi-
tev, da bi ustvarili kreditni potencial za
gradnjo družbenih stanovanj za tiste
Stanovanjske zadruge so sestav-
ni del stanovanjskega gospodar-
stva, ki pa naj ne bodo ustanov-
ljene na osnovi ozkih interesov
posameznih občanov, ampak zara-
di organiziranja in vključevanja
individualne gradnje v sistem
družbeno usmerjene stanovanjske
gradnje, kar pomeni racionalnej-
šo izrabo časa in prostora zaseb-
nih graditeljev. To pa nareki^
potrebo po samoupravni organizi-
ranosti zadrug v okviru stano-
vanjske skupnosti.
OZD, ki v določenem časovnem obdob-
ju ne bodo same zmogle zagotoviti sred-
stev za pokrivEinje svojih stanovanjskih
potreb in za kreditiranje nakupa oz.
gradnje zasebnih stanovanj. Ta sredstva
se v skladu s samoupravnimi sporazumi
vrnejo organizacijam združenega dela in
drugim v obliki novih stanovanj, ki po
vre^osti odgovarjajo deležem sred-
stev, ki so jih združili.
Drug pomemben vir financiranja sta-
novanjske graditve so lastna sredstva
občanov, pridobljena na osnovi lastne
udeležbe, za pridobitev družbeno-naje-
mnega stanovanja in privarčevana sred-
stva za nakup in gradnjo individualnih
stanovanj oz. hiš. Kot vemo, bodoči za-
kon o stanovanjskem gospodarstvu
opredeljuje, da je vsakdo, ki pridobi sta-
novanjsko pravico na stanovanju v
družbeni lastnini ali posojilo za nakup
stanovanja oz. gradnjo stanovanjske hi-
še, dolž^ prispevati lastna denarna
sredstva, glede na vrednost stanovanja
in v skladu s svojim ekonomskim oz.
socialnim stanjem.
Tudi v novih investicijah organizacij
združenega dela, bo moral biti zagotov-
ljen del sredstev za rešitev stanovanj-
skih vprašanj novozaposlenih delavcev
pri razširitvi materialne osnove združe-
nega dela.
Poleg omenjenih treh glavnih virov
financiranja so tu še minimalna sred-
stva stanarin, kadar gre za nakup oz.
gradnjo nadomestnih stanovanj, saj v
Celju ne moremo pričakovati, da bi lah-
ko uporabljali amortizacijo tudi za raz-
širjeno reprodukcijo.
Sredstva oblikovana na skladih skup-
ne porabe za stanovanjske namene ne
bodo zapadla omejitvam, istočasno pa
gre za potrebo po družbenem dogovar-
janju, da ta sredstva ne bodo izpostav-
ljena davčnim obremenitvam. Sicer je
pričakovati ob takšnih pogojih zagotav-
ljanja sredstev in ob stanju v kakršnem
se nahaja Celjsko gospodarstvo stagna-
cijo oz. nazadovanje stanovanjske grad-
nje.
Za gradnjo solidarnostnih stanovanj
bodo tudi v bodoče združevale organiza-
cije združenega dela in druge delovne
skupnosti svoja sredstva iz dohodka.
Tudi iz pokojnin se bodo še v nasled-
njem srednjeročnem obdobju do leta
1985 zbirala sredstva v okviru solidarno-
sti za gradnjo stanovanj borcev in upo-
kojencev. Za gradnjo solidarnostnih sta-
novanj pa se uporabljajo tudi še naprej
sredstva anuitet odpravljenih stano-
vanjskih skladov, kakor tudi sredstva
lastne udeležbe upravičencev do soli-
darnostnih stanovanj, anuitete kreditov
danih iz teh sredstev ter sredstva obča-
nov, ki samostojno opravljajo dejavnost
z osebnim delom in sredstvi v lasti obča-
nov in pri njih zaposlenih delavcev.
Poudariti pa je spremembo, ki jo pri-
naša zakon, da se iz solidarnosti ne
rešujejo več stanovanjska vprašanja
zaposlenih delavcev z nizkimi OD, am-
pak le tiste kategorije, ki ne združujejo
svojega dela nikjer (upokojenci, inva-
lidi, študenti, itd.).
O načinu in višini zagotavljanja po-,
trebnih sredstev za stanovanjsko gradi-
tev in solidarnost, kakor tudi o obsegu,
strukturi in kvaliteti gradnje stanovanj
se bodo delovni ljudje in občani dogo-
varjali s samoupravnimi sporazumi o te-
meljih planov stanovanjskih skupnosti.
O VIŠINI STANARINE BODO
ODLOČALI HIŠNI SVETI
1.	vzdrževanje, prenovo in ohranjanj
nezmanjšane vrednosti stanovanjskih
hiš in stanovanj v družbeni lastnini,
2.	upravljanje s stanovanji in stano-
vanjskimi hišami v družbeni lastnini,
3.	odločanje o oblikovanju in uporabi
sredstev stanarin in o drugih sredstvih
za gospodarjenje s stanovanji in stano-
vanjskimi hišami.
To pomeni, da ob novih pogojih sta-
novanjskega gospodarstva preide
upravljanje s stanovanjskimi hišami
in stanovanji od stanovanjske skupno-
sti na skupnosti stanovalcev, ki mora-
jo istočasno tudi skrbeti za vzdrževa-
nje, prenovo in ohranjanje vrednosti
stanovanjskega fonda.
Da bi lahko skupnosti stanovalcev oz.
njihovi izvršilni organi zbori stanoval-
cev - hišni sveti opravljali funkcije
upravljanja in vzdrževanja pa jim je po-
trebno določena materialna osnova -
stanarina. Tako bodo hišni sveti oz.
skupnosti stanovalcev na osnovi ugo-
tovljenih potrebnih sredstev za uprav-
ljanje, vzcU^evanje in enostavno repro-
dukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš
odločali o višini stanarine in njeni na-
menski uporabi.
Zbori stanovalcev in hišni sveti bodo
torej sprejemali letne in srednjeročne
plane gospodarjenja in se tako vključe-
vali v samoupravne sporazume o teme-
ljih planov stanovanjskih skupnosti,
kjer bi se dogovarjali o uporabi amorti-
zacije in drugih sredstvih namenjenih
za gospodarjenje. Kajti še vedno se bo
moral del stanarin novejših stanovanj
solidarnostno prelivati oz. združevati v
okviru stanovanjske skupnosti za vzdr-
ževanje in prenovo starih hiš, ki terjajo
velika popravila, ustvarjajo pa glede na
opremljenost stanovanj in vse ostalo
majhna sredstva stanarin. Takemu sta-
nju pa ni kriva le starost teh hiš, ampak
dejstvo, da se prva povojna leta, ta fond
ni primerno vzdrževal, ker so se stanari-
ne uporabljale predvsem za gradnjo no-
vih stanovanj.
V Celju se bomo morali v naslednjem
srednjeročnem obdobju dogovoriti tudi
o zdniževanju dela sredstev skladov
skupne porabe za prenovo oz. revitaliza-
cijo starih hiš ter prenovo mestnega je-
dra, kjer bi ne s£imo združevali propada-
nje kultumo-spomeniške dediščine,
ampak s preureditvijo neprimerno izko-
riščenih stanovanj z velikimi površina-
mi pridobili tudi nove stanovanjske
enote.
Drug tak problem, ki zahteva tako
zagotavljanje sredstev pa je v Celju
sanacija »Jugomont« naselja.
Strokovna dela, naloge in opravila na
področju gospodarjenja bodo morale še
vedno opravljati za to usposobljene de-
lovne organizacije na osnovi svobodne
menjave dela. V delavskem svetu take
delovne organizacije pa morajo enako-
pravno odločati o vseh interesih upo-
rabniki preko svojih delegatov. Kajti
iluzorno je misliti, da bi hišni sveti ob
neustrezni kadrovski zasedbi zmogli
opravljati taka strokovna dela ter prev-
zemati odgovornosti, ki iz tega izhajajo.
VEČJA ODGOVORNOST
STANOVALCEV
Osnutek zakona je ohranil dosedanje
načelo samoupravnega organiziranja, ki
je bilo določeno z zakonom o stanovanj-
ski skupnosti (Uradni list SRS, štev.
8/78) z nekaterimi spremembami in do-
polnitveimi, ki izhajajo iz dosedanje
prakse in novejše Zcikonodaje s področja
družbenoekonomskih odnosov, samo-
upravnega organiziranja in svobodne
menjave dela.
Še vedno zakon določa, da delovni
ljudje in občani ustanovijo s samoup-
ravnim sporazumom Samoupravno sta-
novanjsko skupnost, da bi skupno in
enakopravno odločali o vseh področjih
dela, ki zadevajo stanovanjsko gospo-
darstvo. Zakon pa daje tudi možnost
ustanavljanja enot samoupravne stano-
vanjske skupnosti, ki jih lahko delovni
ljudje in občani ustanovijo za uresniče-
vanje posebnih interesov in potreb pri
gradnji, prenovi in gospodarjenju s sta-
novanjskimi hišami in stanovanji, pa tu-
di za reševanje drugih potreb iz stano-
vanjskega gospodarstva.
Zakon določa bistveno več pravic in
dolžnosti stanovalcem stanovanjskih
hiš v družbeni lastnini. Le-ti postajajo
temeljni nosUec vseh pravic in obvez pri
upravljanju s stanovanjsko hišo in vse-
mi stanovanji v družbenem upravljanju
- postanejo pravna oseba. Samouprav-
no organizirani stanovalci družbenih
stanovanj in etažni lastniki se v stano-
vanjskih hišah povezujejo v zbore sta-
Zakon ne opredeljuje nobenih
ukrepov za rešitev neracionalno
izkoriščenih stanovanj. Morda bi
bila potreba po določilu, da se za
prekomerne površine plačuje po-
višana stanarina.
novalcev, ki pomenijo temeljno obliko
organiziranega upravljanja. Za izvršilne
naloge in operativne potrebe zbor stano-
valcev izvoli hišni svet.
V bodoče bo zbor stanovalcev;
-	programiral potrebe po vzdrževa-
nju stanovanjske hiše in določal sred-
stva iz stanarine za ta namen,
-	določal višino in način uporabe sta-
narine v stanovanjski hiši in podrobneje
opredelil sredstva za amortizacijo, vzdr-
ževanje (tekoče, investicijsko), upravlja-
nje in za kritje funkcionalnih stroškov
stanovanjskih hiš,
-	določal potrebe in sredstva za obra-
tovanje stanovanjske hiše,
-	se odločal o združevanju dela sred-
stev stanarine med stanovanjskimi hiša-
mi v občini,
-	na osnovi obsega in programa opra-
vil opredeljeval sredstva namenjena za
funkcioniranje stanovanjske samoupra-
ve od zborov stanovalcev, hišnih svetov
do samoupravne stanovanjske skupno-
sti,
-	sprejema samoupravne splošne
akte.
Zbori stanovalcev odločajo neposre-
dno o načinu uporabe sredstev in dogo-
varjanju z izvajalci za vsa sredstva sta-
narin, s katerimi neposredno gospodari-
jo v stanovanjski hiši. To pomeni, da se
odločajo, ali bodo sami zagotavljali izva-
jalce in se z njimi dogovarjali ali pa bodo
del teh opravil prenašali na delovno
skupnost pri samoupravni stanovanjski
skupnosti oziroma na organizacijo za
vzdrževanje stanovanjskih hiš.
Hišni svet je samoupravni izvršilni
organ zbora stanovalcev in s tem pred-
lagalec in izvajalec njegovih sklepov.
Na podlagi planskih opredelitev in kri-
terijev zbora stanovalcev hišni svet:
-	določa razmerja financiranja in deli-
tve stroškov za vzdrževanje skupnih de-
lov in naprav z lastniki pjosameznih de-
lov stanovanjske hiše (etažni lastniki) in
sklepa z njimi pogodbe o načinu in viši-
ni kritja stroškov,
-	določa razmejitve skupnih stroškov
stanovanjske hiše na posamezne nosilce
stanovanjske pravice ter razmejitve
obratovalnih stroškov stanovanja, če s
posameznimi merilnimi napravami to ni
neposredno ugotovljeno (voda, ogreva-
nje),
-	zagotavlja pravilno uporabo in
vzdrževanje funkcionalnega zemljišča
hiše, zelenic, igrišč,
-	izvaja naloge družbene samozašči-
te, nekatere ukrepe splošnega ljudskega
odpora ter druge naloge, ki mu jih pove-
ri zbor stanovžJcev.
Vprašanje, ki se poraja v zvezi s tem,
je v dejstvu, kako usposobiti in organizi-
rati hišne svete, da bodo imeli možnost s
hišo dobro gospodariti in upravljati in
da bodo za to prevzemali odgovornost.
Zlasti je to vprašanje pomembno, ker
ni več veliko časa, saj bo v šestih mese-
cih po uveljavitvi zakona potrebno pre-
nesti stanovanjske hiše in stanovanja v
družbeni lasti v gospodarjenje samou-
pravno organiziranim stanovalcem.
Mogoče bi bilo j^trebno razmišljati v
smeri, naj bi hišni sveti in zbori stano-
valcev prenesli tisti del nalog, ki so ad-
ministrativno-tehnične narave, na de-
lovno skupnost pri samoupravni stano-
vanjski skupnosti oziroma na organiza-
cijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
To stran je pripravila v sodelovanju s
Samoupravno stanovanjsko skupnostjo
Celje
DAMJANA STAMEJCIC
Soseska v Celju: Lava. Družbena in zasebna gradnja v sožitju na posnetku. Če
pogledamo v zakon, pa vidimo, da so stvari precej različne. Zasebnik si je med
samo gradnjo belil lase s težavami, v bloku pa vseljeni stanovalec prevzema vse
večje odgovornosti na svoja ramena.
Foto: D. Medved
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
SMERNICE SREDNJEROČNEGA NAČRTA SLG CELJE
niDI STENE PODREDITI OASU
Prostorski, finančni, tcadrovsiii problemi na dnevnem redu
v prejšnji številki smo obljubili na-
daljevanje povzetkov pogovorov, ki
jih je omogočila sekcija o problema-
tiki Slovenskega ljudskega gledali-
šča v Celju. V prvem delu je tekla
beseda o predlogu repertoarja za no-
vo gledališko sezono, danes pa se bo-
mo pomudili pri smernicah za sred-
njeročni razvoj, ki je takorekoč pred
vrati.
Pred udeleženci sekcije je razgrnil
uvodne misli upravnik SLG Celje
Stanko Potisk. Ker je bilo gradivo z
določenimi podatki že prej poslano
med razpravljalce, ni bilo treba izgub-
ljati kaj dosti besed o tem, da je stara
gledališka stavba, v katero se praktič-
no ni vlagalo več kot trideset let (razen
centralne kurjave - izkušnja pa je po-
kazala, da je sistem krpanja izredno
slab in neučinkovit), potrebna temelji-
te prenove. O tem so v gledališču mno-
go razmišljali. Izhajali so iz dejstva, da
je bilo gledališče zgrajeno za 30 ljudi,
da ne ustreza sodobnim normativom,
še manj čisto normalnim delovnim po-
gojem, kakršne zahteva današnja gle-
dališka tehnologija, da o socialnem in
varnostnem vidiku podobe določenih
delovnih mest niti ne govorimo, pa naj
velja to za igralce ali tehnično osebje.
Takšno razmišljanje je celjske po-
klicne gledališčnike privedlo pred
zaključek, da bi bilo potrebno gledali-
ško poslopje tudi povečati, oziroma
obstoječo kvadraturo maksimalno iz-
koristiti. Gre predvsem za bolj funk-
cionalno uporabo sedanjega stolpa, ki
nudi na zunaj markantno podobo
ostanka srednjeveškega Celja in je po-
temtakem pomemben kulturno-zgo-
dovinski spomenik, gre za funkcional-
no povezavo z Oražmovo hišo v nepo-
sredni bližini in možnost izvedbe pasa-
že ter prehod proti tržnici - pa še več
variant obstoja, ki so zelo zanimive za
novo podobo ne le gledališča, ampak
celotne soseske v starem mestnem je-
dru. V gledališču že imajo soglasja tu-
di s strani Zavoda za spomeniško var-
stvo in druge potrebne dokumente,
problem je le v tem, da nimajo denarja,
kajti projekt, ki bi zagotavljal res stro-
kovno celovitost pristopa ni poceni. Ni
namreč problem samo v starih in rahlo
utrujenih zidovih, statiki in podob-
nem. Vprašljiva je celotna oprema:
lučni park je zastarel, premajhno je
število reflektorjev, upravljanje z vso
to tehniko bi moralo biti elektronsko
in podobno. Gledališče nima delavni-
ce, oder se po končanem delu z igralci
spreminja v delavnico, še več podob-
nih primerov bi lahko našteli. Gledali-
šče nima tudi kulisarne (tudi tej funk-
ciji delno služi oder), skratka, je mno-
go stvari, ki v tehničnem smislu ne
omogočajo normalnih pogojev za po-
klicno gledališko delo.
Nikakor ne smemo prezreti tudi dej-
stva, da je gledališče po naravi svojega
dela in vzdušju, ki vlada v njem, takš-
na kulturna ustanova, kjer življenje in
delo teče domala ves dan od dopoldan-
skih do poznih večernih ali nočnih ur.
Pa ni v hiši družbene prehrane, spo-
dobnih garderob, kopalnice in vsega
tistega, kar bi moral imeti pri roki tak-
šen poklicni profil kot je igralski, saj
ob umskih, združuje tudi nemalo fizič-
nih naporov.
Na tem mestu ne kaže izgubljati be-
sed, kakšen je celjski poklicni gledali-
ški ansambel. O tem govorijo kritike
del skozi sezono, številna priznanja in
dejstvo, da je celjsko gledališče po
svoji sporočilni fakturi prodorna in
pronicljiva delavnica v službi družbe-
nega napredka. Posebej še Celjani zna-
mo kar naprej vzklikati: ponosni smo
, na svoj teater!
Zdaj pa poglejmo, kako bomo v re-
snici morali biti ponosni. Obnova, ta
pa mora biti izvedena, o tem ne sme
biti dvoma (misli o tem, zakaj ne, pre-
puščamo vsakemu posamezniku pa
tudi vsem organizacijam v intimen in
poglobljen, vase obrnjen razmislek...)
ne bo poceni. Stabilizacijski ukrepi so
resni. Na prepihu so investicije, zlasti
tiste, v katerih ni strojev, ki bi že kar
jutri iz svoje notranjosti sipali cekine v
blagajno družbenega blagostanja. A v
teatru trmasto vztrajajo pri tezi, da je
kultura, zlasti pa gled^iška, precej
upravičena investicija v človeka in to
investicija, ki doslej še ni izkazovala
izgub. No, resnici na ljubo, tudi njeni
dobički se ne dajo meriti ne z metri ali
tonami, še manj s številkami v banč-
nem trezorju. V ljudeh so ti indeksi, v
tistih samoupravljalcih, za katere kar
naprej trdimo, da morajo biti izobraže-
ni, kultuvirani, razgledani, informira-
ni, skratka - ljudje znanja in samoza-
vesti.
Na stran z besedno igro in morda v
tem trenutku škodljivimi epitetoni:
obnova gledališča bo draga, menda
milijarda ne bo dovolj. Takoj, jasno in
natančno bo treba z načrti pred jav-
nost. Slej ko prej bo pred vrati pro-
gram tretjega samoprispevka. Res da
bo treba marsikoga dalj prepričevati,
naj da denar za gledališče, kot če bi ga
skušali prepričati, naj da denar za
vrtec - pa vendar. Sistem samouprav-
nega dogovarjanja je treba krepiti, mu
zaupati, vztrajati, delati. To je edina
pot, da bomo v Celju dobili prenovlje-
no gledališko hišo. Mnogo besed bo še
potrebnih, mnogo sestankov, mnogo
potrpežljivosti. A to je delo, to je red-
nost današnjega dne.
Tile sklepni stavki so tudi povzetek
razprave na nedavni seji sveta za kul-
turo OK SZDL Celje, ki je o tej proble-
matiki temeljito razpravljal. Zdaj so na
vrsti še drugi.
DRAGO MEDVED
ŽENSKI PEVSKI
ZBOR V LAŠKEM
PONOVNO DELUJE
Na pobudo nekdanjih
pevk kulturno prosvetne-
ga društva Svoboda La-
ško, ZDUS Slovenije iz
Ljubljane in domačega
društva upokojencev, je
bil pri društvu upokojen-
cev Laško 14. januarja le-
tos ustanovljen ženski
pevski zbor, ki danes šte-
je 30 članic, v pretežni ve-
čini upokojenk, nekaj pa
je tudi mlajših članic.
Zbor vodi požrtvovalni
pevovodja Julij Gorič.
Po večletnem mrtvilu
ženskega zborovskega
petja v Laškem je zbor
prvič samostojno nasto-
pil na regijskem srečanju
upokojenskih pevskih
zborov 31. maja 1980 v Tr-
bovljah in bil deležen vse-
stranskega priznanja, 7.
junija letos pa tudi na re-
publiški reviji upokojeni-
ških pevskih zborov v
Mariboru. Veliko veselje
do zborovskega petja so
žene in dekleta pokazale
tudi na ta način da so si
same nabavile koncertne
obleke. Nakup so delno
pokrile tudi iz lastnih
sredstev.
Želja vseh pevk je, da
bi v zboru prepevale žene
in dekleta iz vseh delov-
nih organizacij laške ob-
čine. Želimo tudi, da bi
laške delovne organizaci-
je ne pozabile na nas, da
bi upoštevale naše seda-
nje in minulo delo ter nas
vabile na njihove interne
proslave, da bi lahko, kot
nekdanje oziroma seda-
nje soupravljalke, s pe-
smijo počastile praznike
naših delovnih ljudi.
Pesem naj nas združuje
in krepi prijateljstvo m^
ljudmi.
LINCi MLAKAR
DIJAKI CELJSKE GLASBENE ŠOLE
VISOKA RAVEN NASTOPA
Priznanje kolektivu in njegovemu vodstvu
v navadi je že, da ob kon-
cu šolskega leta glasbena šo-
la prikaže javnosti svoje uč-
ne uspehe na ta ali oni način.
Letos se je odločila za obliko
koncerta, za katerega je
izbrala vrsto najboljših dija-
kov iz višjih letnikov klavir-
ja, violine, flavte, klarineta,
trobente in harmonike.
Prireditev je bila v sredo,
11. junija, ob 19. uri v Naro-
dnem domu. Nastopilo je 15
učencev in šolski orkester,
vsi zelo skrbno pripravljeni.
Prvi se je predstavil godalni
kvartet, ki je presenetljivo
čisto, z enotnim muzicira-
njem zaigral dva stavka iz
Haydnovega kvarteta. Sledi-
le so solistične točke: harmo-
nikar Tomaž Guček (5.1.) ter
vrsta zelo sposobnih piani-
stov: Bernarda Ojsteršek (6.
1.), Natalija Cimperman (6.
1.), Urška Koren (6. L), Tadeja
Malenšek (8. L), Aleš Studen
(8.1.) in Iztok Pilih (9. L). Vio-
linisti so bili trije: Sonja Vu-
kovič (9.1.), Klementina Ple-
terski (8.1.), Tanja Hrastelj (8.
1.). Vsaka je igr^a po en sta-
vek iz koncertov Haydna,
Stamitza in Boccherinija na
pamet, zanesljivo in z zelo
solidno tehniko. Dva klari-
netista, Leon Cizelj (6. 1.) in
Boštjan Zupančič (6. 1.) sta
nastopila solo in v duetu z
lepim tonom in čisto intona-
cijo. S trobento se je predsta-
vil David Jarh (5. L). Koncert
je zaključil šolski godalni or-
kester, ki je izvajal simfonijo
v B duru J. G. Janitscha. Vsi
učenci kažejo solidno znanje
in lepo muzikalnost. Posebej
velja podčrtati skupinsko
igro, ki je važen sestavni del
glasbene vzgoje, ker daje di-
jakom možnost sodelovanja
v orkestrih in drugih skupi-
nah, daje jim veselje do mu-
ziciranja ter izredno razvija
muzik^nost. Zato še poseb-
no cenimo nastop godalnega
kvarteta in orkestra, ki ju je
naštudiral prof. Radovan
Marvin. Tudi ne kaže prezre-
ti spremljevalcev (Studen,
Pilih), ki so vešče spremljali
svoje kolege na klavirju z do-
bro mero občutka za skupno
igro.
Spored je bil dobro izbran
od skladb Haydna in Bo-
ccherinija do Chopina in De-
bussyja. Izvajanje odličnih
dijakov pa je dokazalo, da ni-
vo glasbene vzgoje na celj-
skem zavodu raste ter je že
skoro na stopnji srednje šo-
le. Vodstvu šole in učiteljem
lahko le čestitamo k uspeš-
nemu vzgojnemu delu. ^iz-
nanje nastopajočim je dalo
tudi številno občinstvo, pre-
težno starši in ljubitelji lepe
glasbe, ki so pozorno sprem-
ljali program ter nagradili
uspešne izvajalce z močnim
aplavzom. EGON KUNEJ
100 LET GASILSKEGA
DRUŠTVA VOJMIK
Gasilsko društvo Vojnik je eno najstarejših na območju celjske
občine. Ustanovljeno je bilo 1880. Med prireditve za proslavo častit-
ljive obletnice sodi tudi izdaja knjižice pod zgornjim naslovom in
izpod peresa dolgoletnega gasUskega aktivista in kronista gasilstva
na celjskem območju Franja Mauerja.
Nastanek in razvoj vojniškega gasUskega društva je avtor zabeležil
že v svoji Zgodovini gasilstva v Celju 1971, toda knjižica, o kateri na
tem mestu poročsimo, je seveda izčrpnejši, na številne vire in druš-
tveno dokumentacijo oprt prikaz življenja in dela vojniških gasilcev.
Uvodoma se predstavlja sedanji 15-članski upravni odbor s predse-
dnikom Jurijem Bojsinovičem na čelu, sledi povzetek društvenega
razvoja od ustanovitve (3. 10. 1880) do zloma stare Avstrije, nato
drugi del, ki zajema leta bivše Jugoslavije (1920-1941) s poimenskim
seznamom vsega tedanjega članstva in odbornikov, tretji, najobsež-
nejši del pa posveča razvoju v novi Jugoslaviji; kot prejšnje, tako
tudi to poglavje zaključuje poimenski seznam članov in odbornikov
od osvoboditve (1945) do danes. Besedilo dopolnjuje ustrezno sli-
kovno gradivo.
Se to: pristno povezanost gasilskega društva z domačim krajem
odseva sklepna opomba predsednika Bojanoviča, da so izdajo bro-
šure omogočili obrtniki Vojnika in okolice.
Izid tega, tudi za krajevno zgodovino zgovornega dokumenta, so s
pozdravno besedo pospremili predsednik celjske občinske skup-
ščine Jože Marolt, direktor območne zavarovalne skupnosti Vinko
Jagodič, predsednik skupščine KS Vojnik Hubert Kolšek, častni
predsednik okrajne gasilske zveze Vili Spat in društveni predsednik
Jurij Bojanovič.
G. G.
ZANIMIVOSTI IZ P0KRAJINSKE6A
MUZEJA V CEUU
RAZSTAVA O LOVU
OKTOBRA VUUBLJANI
Lastniki dragocenih grafik z lovsko tematiko - Lov-
ski muzej Slovenije, Narodna galerija in Narodni mu-
zej v Ljubljani ter Pokrajinski muzej v Celju so se
odločili, da bodo v okviru velikih lovskih prireditev na
Gospodarskem reizstavišču v Ljubljani oktobra letos,
pripravili reprezentančno razstavo z lovskimi motivi -
kot prvo tovrstno prireditev v naši državi. Pobudo za
to razstavo je z velikim navdušenjem sprejela Lovska
zveza Slovenije, velike naloge pri preučevanju gradiva
in selekcioniranju pa so zaupane tudi Pokrajinskemu
muzeju v Celju. Z ozirom na veliko zanimanje za to
razstavo lahko pojasnimo že zdaj, da je evidentiranih
nad 200 listov, kar je vsekakor nepričakovano število.
Avtorji grafik so razhčni svetovni in domači mojstri, ki
so delovali od 16. stol. vse do leta 1923. Nekatere
grafike so nastale kot samostojni listi, druge pa kot
spremljajoče likovne ilustracije določenih besedil lov-
ske vsebine, kot v raznih topografijah, lovskih priroč-
nikih in drugih publikacijah.
Z ozirom na razsežnost tematike je bilo treba obliko-
vati posamezne grupacije z vsebinskimi pomeni moti-
vov kot npr.: lovec (način oblačenja, lovec in narava,
lovec in pes), lovski običaji (srečanja, odhodi in po-
vratki iz lova, lovske zabave in humor), divjad (redki
primeri, divjad med seboj), lov (načini in različne
lovne naprave), lovske trofeje, lov v mitologiji, na-
rava.
Kot vse kaže bo reizstava prikazala razkošje vsebin-
ske pripovedi in likovnih izpovedi z največjim smi-
slom za veliko občutljivost, ki je uzakonjena v prasta-
rih določilih lovske etike in je povezana z usklaje-
nostjo ekološkega bontona.
Celjski muzej ima v svoji zbirki 62 listov z lovsko
tematiko, med avtorji pa so celo Albrecht Diirer, Jac-
ques Callot, Johann Ridinger in drugi.
Predstavljamo bakrorez Albrechta Durerja iz leta
1501, na katerem je avtor grafično prikazal srednjeve-
ško zgodbo o sv. Hubertu, kateri je postal zaščitnik
gozdarjev, lovcev, krzn^ev, psov ter čuvar pred po-
divjanostjo. Prizor je prikazan na robu gozda v bližini
grajskega kompleksa, ki se dviga na strmini v ozadju.
Hubert je oblečen v tedanjo nošo in kleči ob osedla-
nem konju ter dviguje roke v znak začudenja nad
zapaženim jelenom, ki nosi med rogovjem mali križ. V
ospredju so še lovski psi, ki pomagajo pri lovu, je pa
tudi drevje, grmovje in še mnogo drugega rastlinja.
Ta Diirerjeva grafika je vsekakor zelo pomembna v
zakladnici lovske motivike na Slovenskem in najzani-
mivejša varianta med različnimi interpretacijami Hu-
bertove motivike, ki bo prikazana na razstavi. List je
last celjskega muzeja.	MILENA MOSKON
»KOLEDA« POTUJE NA
PORTUGALSKO
Včeraj je odpotovala skupina 45 plesalcev in glasbenih
spremljevalcev šaleške folklorne skupina »Koleda« iz Vele-
nja na Portugalsko. Na povabilo mednarodne zveze za teh-
nično, znanstveno in kulturno sodelovanje bodo obiskali
Lizbono, kjer bodo nastopili s spleti jugoslovanskih plesov,
v skoraj vseh kompletih (14 različnih) narodnih noš na »Fe-
stiumu delavcev«. Nastopili bodo tudi v mestu SabadeU,
kjer organizira prireditev jugoslovanske folklore »Unidad
Hermetica«, 29. junija. V dveh tednih bodo nastopili predvi-
doma še v več drugih krajih, ob tej priliki pa si bodo ogledali
zanimivosti in znamenitosti Portugalske.
Potem, ko se je »Koleda« predstavila domačemu občin-
stvu pred nedavnim, s svežim programom (o tem smo v
Novem tedniku že poročali), bo turneja (že 60 v tujini in 160
doma) le še ena pomembna uveljavitev in nagrada za mar-
ljive kulturne delavce SFS »Koleda« iz Velenja.
JO2E MIKLAVC
št. 24 - 19. juni) 1980
NOVi TEDNIK - stran 9
KONJIŠKA MLADINA IN VOJAKI
Z ROKO V ROKI
Štiri leta prijateljstva
Dobra štiri leta so že mi-
nila, odkar so se mladinci iz
Slovenskih Konjic in pripa-
dniki Jugoslovanske ljud-
ske armade iz Slovenske Bi-
strice odločili za sodelova-
nje. Iz začetkov, ko so se v
sodelovanje vključili pred-
vsem mladi iz Konusa, se je
skupno delo razširilo ne le
na občinsko konferenco
mladih, ampak tudi na ta-
bornike, Rdeči križ, pa pla-
nince ... Sedaj v konjiški
občini skoraj ni področja,
kjer se mladi ne bi povezo-
vali s prijatelji iz Bistrice.
Mladi vojaki so v Sloven-
ski Bistrici ustanovili več os-
novnih organizacij. Prav vse
sodelujejo z mladimi iz oko-
lice - iz Slov. Bistrice, Polj-
čan, Polskave, predvsem pa
iz Slov. Konjic. Usklajujejo
načrte dela, pripravljajo
skupne prireditve, sodeluje-
jo na delovnih akcijah. Mla-
dim vojakom, to je potrdil
tudi Srdan Bajovič, to veliko
pomeni. Sicer pa je po njego-
vem mnenju vojaško življe-
nje popolnoma drugačno,
kot so si ga prej predstavlja-
li. Tudi sodelovanje z mladi-
mi iz okolice predstavlja do-
prinos k poglabljanju bratr
stva in enotnosti, ki je med
pripadniki Jugoslovanske
ljudske armade tako močno
razvito. To je bilo še zlasti
očitno v času bolezni in
smrti našega maršala. »Ta-
krat smo spoznali, kako lju-
bimo svojo domovino in da
smo jo pripravljeni in spo-
sobni vedno braniti.«
Kulturne prireditve so naj-
bolj pogosta oblika skupne-
ga dela. Konjičani sodelujejo
pri vseh prireditvah, nasto-
pili so Uidi v kvizu, ki ga vo-
jaki pripravljajo v okviru pri-
kaza kulturrje dejavnosti v
armadi, v naslednjih mese-
cih pa se bodo pomerili v
kvizu »Titovo delo«. Skupaj
pripravljajo pohode. Letos
so bili na Osankarici, na Sa-
gadinovi domačiji in bolnici
Jesen. Na delovnih akcijah
so že tudi stari znanci. Pri
Treh kraljih so urejali smu-
čarske steze, na Osankarici
vodovod. Letos bodo sodelo-
vali s Konjičani na republi-
ški delovni akciji v Sloven-
skih Goricah. Vsaj kakšne tri
dni. Saj bi več, pa zaradi ob-
veznosti vojaškega življenja
verjetno ne bo mogoče.
Radi se spominjajo skup-
nega pričakovanja štafete
mladosti. Pa sproščenih sti-
kov, tistih, ki so se rodili
brez priprav. Kot na primer
izleta na Konjiško goro za 1.
maj. Vsem srečanja koristijo.
Mladi Konjičani spoznavajo
življenje in delo v armadi,
vojaki spoznavajo ljudi, kra-
je in delovne organizacije -
če ne vse. Konus vsekakor.
Tja namreč povabijo vsako
skupino, ki je na novo prišla
v bistriško garnizijo.
Tako obsežno je njihovo
skupno delo, toliko načrtov
še imajo, da je to kar težko
strniti. Res pa je, da bi si ta-
ko uspešnega sodelovanja
lahko želeli tudi v drugih
okoljih.
MILENA B. POKLIC
80COOOOOOOOOOOOOOOOC
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO?
HUSINSKI RUDAR
ZA RECITATORJE
TŠ
Kulturno življenje na Te-
hniški šoli v Celju je že več
let razvejano. To dokazujejo
tudi uspehi kulturnega druš-
tva te šole.
Pred dnevi je recitacijska
skupina na 5. festivalu recita-
torskih in dramskih skupin
šolskih gradbenih centrov iz
Jugoslavije, ki je bil na Reki,
osvojila prvo mesto. Tekmo-
vanje je potekalo pod mo-
tom: »Iz besede in igre raste
najlepša zgradba prija-
teljstva«. Skupina dijakov iz
TS je štela 11 članov in se je
občinstvu predstavila s skraj-
šanim izborom iz Naše bese-
de 80. Pri tem pa ne gre pre-
zreti, da je pesmi, ki so osvo-
jile občinstvo in žirijo, napi-
sal bodoči kemijski tehnik,
letošnji maturant Andrej Ko-
lobar. Recital s petjem in ple-
som je naslovil: »Ujeti v veso-
lju časa.«
Re(j^acijska skupina je preje-
la za svoj nastop diplomo, sli-
ko v bakrorezu, knjigo z izbo-
rom stotih del književnikov
jugoslovanskih narodov in
prehodni kipec husinskega
rudarja. Tako bo Tehniška
šola iz Celja naslednje leto or-
ganizator 6. festivala dram-
skih skupin gradbenih šol-
skih centrov iz jugoslavije.
MP
CENEJE DO
UČBENIKOV
Tričlanske komisije za
brezplačno delitev učbeni-
kov so po vseh osnovnih šo-
lah v šentjurski občini dobro
opravile svoje delo. Akcija je
letos stekla že tretjič. Starši
otrok od 1. do 4. razreda pri-
spevajo letno minimalni pri-
spevek 150 din, za otroke od
5. do 8. razreda pa 300 din,
kar v nobenem primeru ni ni-
ti četrtina izdatkov za obvez-
ne učbenike.
ER
ŠEMPETER
VEDNO VEC PRERIVALCEV
Naslednje leto tudi nov vrtec
v minulem tednu se je v
krajevni skupnosti zvrstilo
več prireditev, ki so bile po-
svečene krajevnemu prazni-
ku KS Šempeter. Osrednja
slovesnost je bila v petek
zvečer v dvorani Hmeljar-
skega doma v Šempetru,
kjer so se na svečani seji
zbrali številni predstavniki
družbenopolitičnega življe-
nja občine Žalec in kraja.
Med njimi so bili tudi Jože
Jan predsednik IS občine,
Franc Jelen, sekretar OK
ZKS Žalec in drugi. Slav-
nostni govornik je bil pred-
sednik skupščine krajevne
skupnosti Šempeter Vinko
Janič, ki je najprej govoril o
pomenu praznovanja nato
pa dejal: »Trenutno živi v
vseh zaselkih KS Šempeter
2920 občanov, z vselitvijo v
nove bloke v Doberteši vasi
pa bo v prihodnjih tednih to
število poraslo za okoli 160
novih prebivalcev. V zadnjih
20 letih se je število prebival-
cev povečalo za okoli 50 od-
stotkov. Značilno za krajev-
no skupnost Šempeter je, da
je v zadnjih letih prešla iz
kmečke v industrijsko razvi-
to krajevno skupnost. Tak-
šen razvoj pa prinaša s seboj
vrsto problemov v urejeva-
nju in opremljanju našega
bivalnega okolja...« V nada-
ljevanju je Vinko Janič go-
voril še o razvitosti v posa-
mezmh zaselkih, kako je z
trgovino, gostinstvom, obrt-
ništvom, turizmom itd.
Ob koncu govora pa je na
kratko orisal srednjeročni
načrt razvoja krajevne skup-
nosti Šempeter. Poudaril je,
da bo že v letu 1981 zgrajen
nov vrtec z 8 igralnicami, v
katerega bo mogoče zajeti
nekaj več kot 50 odstotkov
predšolskih otrok. Nadalje
se bo v istem letu pričela iz-
gradnja prizidka osnovne šo-
le za 6 učilnic, 4 kabinete,
večnamenski prostor in za-
klonišče. Po govoru so prvič
podelili diplome KS Šempe-
ter. PREJELI SO JIH: Kra-
jevna organizacija Zveze
borcev, turistično društvo,
KUD Svoboda Šempeter,
TVD Partizan, Ribiška dru-
žina, Šahovsko društvo, Ga-
silsko društvo. Društvo pri-
jateljev mladine, OŠ Bra-
tov Juhart, mladinska orga-
nizacija, Vida Naraks, Alojz
Žnideršič, Alojz Terglav,
Ivo Kuhar, Vinko Ušen,
Martin Časi, Mirko Zupane
in Amalija Javoršek. V kul-
turnem programu je nastopil
mešani mladinski pevski
zbor ter recitatorji OS Šem-
peter.
2e med tednom se je zvr-
stilo več drugih prireditev.
Tu velja posebej omeniti
otvoritev odsekov asfaltira-
nih krajevnih cest v Zgor-
njih Grušovljah in v soseski
Šempeter. Gelotna vrednost
vseh petih odsekov znaša
kar 1 miljon dvesto tisoč din.
Pri tem pa so se izkazali ob-
čani, saj so pri gotovih odse-
kih cest prispevali kar polo-
vico denarja, veliko pa tudi s
prostovoljnim delom. Zani-
miv primer v Zgornjih Gru-
šovljah je Micika Fugina, ki
bo letos dopolnila 97 let in je
prav tako primaknila za bolj-
še ceste v kraju del svoje po-
kojnine. V okviru praznova-
nja so pripravili obrambni
dan v OZD LIK Savinja
TOZD POHIŠTVO Šempe-
ter, ribiči tekmovanje na je-
zeru Presarje, društvo TVD
Partizan pa športna tekmo-
vanja.
T. TAVČAR
ŽIVAHNO V SINDIKATIH
V tem tednu je tekla v Celju živahna sindikalna aktivnost.
Že v ponedeljek so se sestali člani aktiva predsednikov
osnovnih orgsinizacij zveze sindikatov ter se dogovorili o
pripravah na 2. konferenco ZSS in o izvedbi razprave o
osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu. V torek je
bila skupna seja članov občinskega odbora sindikata delav-
cev zdravstva in sociednega varstva ter aktiva predsednikov
osnovnih organizacij zveze sindikatov, na kateri so obravna-
vali sporazum o svobodni menjavi dela v zdravstvu za leto
1980 in ocenili izvajanje sprejetih ukrepov za nadaljnji ra-
zvoj zdravstvenega varstva v občini Celje. Danes pa bo ob
11. uri v delovni organizaciji Klima Celje seja predsedstva
občinskega sveta ZSS. To je zanimiva delovna novost tega
organa, saj si bodo člani pred sejo ogledali proizvodne
obrate Klime, nato pa bodo ocenili še izvajanje srednjeroč-
nega družbenega plana občine Celje ter razpravljali o poro-
čilu o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in
sodišča združenega dela v Celju.	DS
GOSPODARSKA, A NE TUDI
POLITIČNA VELESILA
Hegel, vodilni nemški filo-
zof prejšnjega stoletja je zatr-
jeval, da se narodi iz svoje
zgodovine nič ne naučijo.
Stephan Tomas eden od
najvidnejših sodobnih časni-
karskih peres in publicist, ki
PIŠE:	a
JURE	^
KRAŠOVEC
trenutno dela na pisanju
knjige »Od hladne vojne do
politike popuščanja«, trdi,
da so se Nemci po Hitlerju
vendarle česa naučili, da je
bilo leto 1945 leto nič in da se
je od takrat začela nova nem-
ška epoha.
To bo najbrž res držalo, res
pa je tudi, da so se česa iz
zgodovine naučili tudi drugi,
predvsem zahodni zavezni-
ki, ki so s poraženo Nemčijo
po letu 1945 ravnali drugače,
kot po prvi svetovni vojni z
določbami versajskega miru.
Razdeljena Nemčija, nagla
povojna ohladitev med me-
dvojnimi zavezniki zahodne-
ga in vzhodnega bloka, se je
z obeh strani spremenila v
področje prvega ešalona.
ZRN je z Marshalovo po-
močjo hitro razvila svojo go-
spodarsko moč, pospešen je
bil proces meščanske demo-
kracije in v okviru NATO
pakta je ZRN dobila tudi do-
kaj močno vojaško pozicijo.
Veliko počasneje se ZRN
uveljavlja v svoji mednaro-
dni vlogi, ki pa nikakor ni
tako neodvisna, kot je njena
gospodarska prodornost v
sodobnem svetu.
Vrhunski politik in šef
SPD frakcije Herbert We-
hner je zelo preprosto opisal
to odvisnost. Ravno v tistih
aprilskih dneh bi bil moral v
ZRN priti na obisk nek mad-
žarski minister. Ni prišel, ker
po namigu iz Moskve ta
obisk ni bil zaželen. Za ta-
krat že načrtovan obisk
kanclerja Schmidta je dejal,
da bo potoval v Moskvo, če
bo dobil politično vizo Was-
hingtona.
Gospodarski vidik ZRN
pa je naposled tudi pod vpli-
vom njenega političnega po-
ložaja v svetu. Izguba kolonij
po prvi svetovni vojni je
Nemčijo osiromašila suro-
vinske baze, kar je Hitler ho-
tel nadomestiti s politiko
»Drang nach Osten« (prodor
na vzhod), ko je reizglašal
»sveto pravico« po »Leben-
straumu« (življenjskem pro-
storu). Dekolonizacija med
in po drugi svetovni vojni je
terjala od vseh'bivših kolo-
nialnih dežel sicer določene
žrtve, vendar so nekdanje in-
dustrijske velesile bile tam
kakorkoli prisotne - razen
Nemčije. Prav zato je interes
ZRN za tako imenovani tret-
ji svet toliko večji, od tu tudi
pobude za vzhodno politiko,
ki jo je razvil Willy Brandt,
kar poleg iskrenih mirovnih
pobud v tem okvirju šteje za
močno samostojen korak
ZRN v mednarodni politiki -
precej bolj, kot je utegnilo
biti njenim zaveznikom
všeč, zlasti ZDA.
»Eden od dokazov, tako
Stephan Thomas, je franco-
sko-nemška pomiritev. V
stoletni zgodovini vojn se je
Nemčija z lastno pobudo in
ravnanjem obdala z »dedni-
mi sovražniki« in med njimi
je bila tudi zahodna soseda.
Treba je priznati, da današnji
mejašici v sotočju reke Ren
nikoli nista imeli tziko do-
brih odnosov«, ki jih ne sim-
bolizira zgolj prelesten park
prijateljstva med Francijo in
ZRN v Saarbriicknu, ki leži
natanko med nekdanjo Sieg-
friedovo in Maginotovo utrd-
beno črto.
Enako voljo po pomiritvi
je ZRN po prihodu socialnih
demokratov na krmilo drža-
ve izkazala proti vzhodu, zla-
sti do Poljske. Priznanje
poljsko-nemške meje je bilo
za revanšistične sile v Nem-
čiji prav tak izziv, kot gesta,
ko je Willy Brandt poljubil s
krvjo prepojeno zernljo v
nekdanjem taborišču smrti
Auschwitzu. Od takrat je
preteklo precej vode po Re-
nu in Nemci so se navadili
kazati sosedom ter svetu pri-
jaznejši obraz. Moram reči.
da sem bil po svoje vesel, te
spremembe, ki se je kazala v
tem, da so tudi o Jugoslaviji
govorili kot o sosedi čez dvo-
rišče.
Ljudje, predvsem so to bili
visoki funkcionarji, ki so
prišli z nami v stik, so bili ali
med nacizmom preganjani
antifašisti, ali pa tako mladi,
da niso mogli imeti na vesti
nacistične preteklosti. Napo-
sled je ena od značilnosti, da
v vseh desetih dneh nismo
naleteli niti na enega Nemca,
ki bi Nemčiji na vzhodu da-
jal vzdevke iz obdobja hla-
dne vojne kot »Ostzone«,
»oni tam čez«, »Pannkovv«
itd. Imenujejo jo NDR. V Po-
sarju pa niti ne skrivajo neke
vrste ponosa, da je šef Nem-
ške demokratične republike
Erich Honeker njihov rojak,
ki bo, kot dodajajo v šali,
najbrž kot upokojenec prišel
živet v Saarbriicken. Značil-
no je namreč, da morejo neo-
virano priti v ZRN predvsem
upokojeni državljani Nem-
ške demokratične republike.
Pripadnost zahodni zvezi
in NATO je gotovo nesporna
vrednota programa vseh
nemških parlamentarnih
strank (SPD, FPD, CDU in
CSU), vendar pa ob zadnjih
pritiskih ZDA o solidarnosti
do njenih političnih ukrepov
ni manjkalo izjav:
»Zvestoba zaveznikom gor
ali dol, naši fantje v uniformi
v kakšnem Perzijskem zali-
vu nimajo kaj iskati!«
Prizor volje po odjugi v novih zaostritvah v Beogradu ob pogrebnih svečanostih 8. maja.
Kancler Schmidt in poljski premier Gierek: Ne pustimo se vmešati.', tako komentira
»Spiegel*.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
CEUSKIROMI
OTROCI BEŽITE,
CIGANI GREDO!
Še vedno se obnašamo, kot da se jih sramujemo
Ce je mošnja brez denarja
in srce prav žalostno
vzamem svoje gosli v
roke,
da preže ne m žalost zlo
Tako si je nekoč zapel
cigan. Celjski Romi ne
igrajo na gosli, kljub te-
mu, da je njihova mošnja
brez denarja in srce prav
žalostno. Čeprav se sliši
neverjetno, pa je res, da
Romov v Celju ni ravno
malo. Pet družin jih živi
tu. V knjigi Pavle Štruk-
Ijeve, Romi na Sloven-
skem, ki je pred dnevi
izšla, piše, da sta v Celju
le dve romski družini:
Pestnerji in Heldi. Vseh
skupaj jih naj bi bilo IZ,
mi pa smo našli še druži-
ne Rajhard, Koprivšek
in Kuzniecov. Kako žive
ti ljudje, kakšne težave
imajo, se počutijo enako-
vredne člane naše druž-
be, kaj smo Celjani stori-
li za te ljudi... To nas je
zanimalo, ko smo pri-
pravljali to reportažo in
prišli smo pravzaprav
do žalostne resnice. V na-
ši družbi si prizadevamo
za enakopravnost naro-
dov in narodnosti. Ciga-
ni ali Romi so prikrajša-
ni za marsikaj. Res, da
tudi zaradi lastne kriv-
de, vendar to še ne more
biti naš izgovor.
Največ Romov v Celju
živi v KS Nova vas. Nase-
ljeni so v stari hiši na Go-
lovcu. Točneje, na hribu
pod radijskim od-
dajnikom. Mimica Ko-
privšek šteje 22 let in ima
tri otroke. Eden izmed
njih je povsem nepokre-
ten, ker je prebolel gnojni
meningitis. Prepozno
zdravljenje! Mimica živi v
izvenzakonski skupnosti
z Dragom Strnadom v
zgradbi Komunalnega
podjetja TOZD Pokopali-
ška služba. Tja sta se na-
silno vselila, ker ni šlo
drugače, potem ko sta iz
zgradbe odstranila krste.
Vsi ostali kot že rečeno
žive v stari hiši, v kateri
sicer sta elektrika ter vo-
da, bivalni prostori pa so
nemogoči, saj imajo v ku-
hinji podtalnico in celo
meteorske vode so tekle
skozi kuhinjo. 12 ljudi z
otroci vred živi v eni sobi
in eni kuhinji. Družina
Jožeta Rajharda in mate-
re Marije. Elica Rajhard,
ki je stara 20 let ima ene-
ga fantka, Alma Plajhard
ima tri otroke. Šestnajst-
letni Džoni Koprivšek,
postaven fant, ki mu že
človek po očeh vidi, da je
bistre narave, nam je po-
vedal, da je hodil na prvo
osnovno šolo, vendar ni
dokončal sedmega razre-
da. Ni mogel več prenaša-
ti posmehljivih pogledov
sošolcev, ki so vedeli, da
je. »cigan«. Bolelo ga je.
Vse to se je dogajalo tudi
Mimici, Elici in Almi. Ka-
ko žive in od česa? Nekaj
denarnih podpor dobiva-
jo, sicer pa oče Jože zaslu-
ži še, ko hodi naokrog s
svojim vrtiljakom ter
zračnimi puškami, s kate-
rimi ljudje za »nagrade«
streljajo na raznih veseli-
cah in drugih prireditvsih.
Potem smo naše sogovor-
nike povprašali, zakaj si
ne poiščejo redne zaposli-
tve, ko pa so vendarle
mladi in sposobni za delo.
Povedali so nam, da so
poskušali, pa so se vse-
povsod nehali pogovarja-
ti tisti trenutek, ko so
izvedeli, da imajo pred sa-
bo Rome. In to se je v
resnici godilo.
PRI NAS NI
PROSTORA ZA
ROME!
Alma Raj h je že nekaj
dni delala v LIK Savinja,
so nam povedali na kra-
jevni skupnosti Nova vas,
vendar so jo odslovili z iz-
govorom, da Romov ne
rabijo! Džoni Koprivšek
nam je povedal, da je po-
skušal že na več mestih.
Nikjer ni uspel. Sedaj vi-
di svojo bodočnost pač v
nadaljevanju dela Jožeta
Rajharda.
Emil Jančar, tajnik KS
Nova vas nam je zaupal,
da KS v sodelovanju s
centrom za socialno delo
skrbi za zagotavljanje
osnovne preskrbe Ro-
mov. Silva Koprivšek do-
bi mesečno 1934 dinarjev
in to je njen edini vir za
preživljanje. Alma Raj-
hard dobi za svojega ne-
pokretnega otroka 1264
dinarjev v obliki prehra-
ne v Merxovi samopo-
strežni trgovini, začasno
pomoč 1367 din^ev dobi
Herizanda Koprivšek, Ta-
nja Koprivšek pa lahko
mesečno kupi prehrano v
vrednosti 1488 dinarjev.
To je vse in od tega naj
žive ti ljudje. 25 ljudi pod
Golovcem. No ja, pozabili
smo na nemogoče prosto-
re, ki jim jih je dala ali so
si jih vzeli od djoižbe.
Emil Jančar večkrat
obišče Rome in ugotavlja,
da imajo izredno slabe
življenjske pogoje. Ce so
na stanovanjski skupno-
sti že poskrbeli za prosto-
re, naj bi jim oskrbeli vsaj
normalno stanovanje. KS
skupaj s centrom za so-
cialno delo pomaga tudi
tako, da Romom oskrbi
kurjavo. Dejstvo pa je, da
bi bin potrebni večkrat
obiski patronažne službe
in bolnemu otroku Aliju,
ki je prebolel gnojni me-
ningitis, omogočiti zdrav-
ljenje v enem izmed do-
mov. V krajevni skupno-
sti pričakujejo, da bosta
Drago Strnad in Mimica
Koprivšek vendarle dobi-
la stanovanje. Ogled biv-
šega skladišča krst so
predstavniki stanovanj-
ske in krajevne skupnosti
že opravili.
Smo pa v uredništvo
dobili tudi pismo, v kate-
rem ljudje, ki imajo v bli-
žini mesta, kjer žive Ro-
mi, vrtove, pišejo, da jim
»cigani« kradejo pride-
lek. Romi so nam zatrje-
vali, da oni ne kradejo,
Emil Jančar pa meni, da
vseh kraj res niso krivi
Romi, pač pa v njihovem
imenu počenjajo to drugi
ljudje. Jože Rajhard, ne-
kakšen starosta ciganske
družine v Celju uspeva.
da drži svoje ljudi tako,
da ni kaj narobe. Tudi na
KS je obljubil, da^o
skrbel za red in poštenost
svojih ljudi.
ROMI SO LAHKO
TUDI ZA VZGLED!
V Gotovljah živi Rom,
ki ga Savinjčani poznajo
pod imenom Maks. Bil je
v partizanih in potem ho-
dil po Savinjski dolini,
popravljal ljudem dežni-
ke in brusil nože in nik-
dar ni bilo kaj slabega sli-
šati o njem. To nam je za-
trdil tudi komandir po-
staje milice v Žalcu Ra-
fael Mohor ko. Sirom po
domovini je zaslovela
družina Pestner, ki slovi
kot diTižina glasbenikov
in se je vsestransko vklju-
čila v našo družbeno
skupnost. V KS Nova vas
tudi drugače skušajo skr-
beti za vključevanje Ro-
mov v našo družbeno
skupnost. Vabijo jih na
sestanke in ko so na eni
izmed sej govorili o ljud-
ski obrambi v KS, so priš-
li. Oče Jože Rajhard je ce-
lo pripadnik civilne zašči-
te. Almina sestra sedaj
končuje 4. letnik srednje
medicinske šole.
Kako pomagati dru-
gim, da bi se počutili ena-
kopravne člane naše Ju-
goslavije? O tem je pred
časom poslal obširno pi-
smo predsedstvu CK
ZKJ dr. Aleš Bebler, ki
pravi, da moramo prizna-
ti indijski narodni manj-
šini status nerazvite naro-
dnosti, uporabo in razvoj
njihovega jezika in večje
možnosti izobraževanja.
In kaj naj bi storili zanje v
Celju. Emil Jančar je pre-
pričan, da je več možnosti
za reševanje njihovih te-
žav. Sedanje družbene
podpore v bistvu ničesar
ne rešujejo, saj se nihče
ne vpraša, kako lahko to-
hko ljudi živi s tako malo
denarja. KS, zavod za za-
poslovanje in Center za
socialno delo bi se morali
potruditi in za Rome najti
delovna mesta, kjer bi po-
glavitno pozornost name-
njali njihovemu razvija-
nju delovnih navad, s tem
da bi razliko v ustvarje-
nem dohodku morali ne-
kako kriti. Tako bi sčaso-
ma lahko rezbremenili se-
danje dajatve. Morda ne
bi bilo napak razmišljati o
razvoju domače obrti, ta-
ko da bi za razvoj te de-
javnosti namenili del
sredstev, ki je sicer name-
njen pospeševanju drob-
nega gospodarstva. Seve-
da bi bile potrebne v za-
četku nekatere olajšave
in pa seveda stalni druž-
beni nadzor. Poskrbeti bi
bilo treba tudi za to, da
mladi dokončajo osnov-
no šolo, (celodnevna šola
bi bila odlična priložnost)
na tistih šolah, kjer so
učenci Romi, pa bi se mo-
rali posvetovati tudi s
krajevnim skupnostim.
Doslej namreč iz šol ni bi-
lo še nikakršnih pobud za
sodelovanje. Dejstvo pa
je, da bo za vse to treba
spremeniti tudi našd mi-
selnost.
Besedilo: JANEZ VEDE-
NIK
Slike: TONE TAVCAR
Mimica Koprivšek s svojim povsem nepokretnim
otrokom, ki je prebolel gnojni meningitis. Dobrih
1000 dinarjev na mesec zanjo in za njenega sinka ter
Še dva otroka...
Naši sogovorniki Romi so si z zanimanjem ogledali
knjigo Romi na Slovenskem. Pisati in brati znajo
slovensko, ciganski jezik pa le govore.
Mati Marija pravi, da je ni nič sram, ker je pripa-
dnica Romov. Ponosna je na svoj rod in svoje ljudi.
To so ljudje, ki včasih sami dvomijo, če so res - ljudje
št. 24 - 19. juni) 1980
NOVi TEDNIK - stran 11
UPOKOJENCI IN
ZAHVALA
PIVOVARNI
Od leta 1950, ko je kolektiv
Pivovarne Laško uveljavil
delavsko samoupravljanje,
se je skrb za zaposlene in za
delavce minulega dela moč-
no povečala. To ugotavljajo
tudi starejši upokojenci, ki
so kot delavci delniške pivo-
varne in med vojno poruše-
ne tovarne vztrajali v izredno
težkih pogojih ter dočakali
dan, ko je kolektiv zaživel v
novi pogojih.
Invalidski in starostni
upokojenci Pivovarne Laško
smo ponosni na dosežke in
razvoj kolektiva. Ponosni na
to, da smo tudi mi prispevali
svoj del ali delček k temu
uspehu. Zato v naših srcih še
vedno čutimo pripadnost te-
mu kolektivu. To spoznanje
nam s svojim humanim in
tovariškim odnosom utrjuje
celoten kolektiv.
Dogajalo se je, in ponekod
v svetu se dogaja še danes,
da se mora delavec z upoko-
jitvijo za vedno posloviti s
prizorišča, kjer je v delu pre-
živel velik del svojega življe-
nja, v registru pa ostane le
številka njegovega priimka.
V naši družbeni skupnosti,
posebej pa v kolektivu Pivo-
varne Laško, smo delavci
minulega dela cenjeni in
spoštovani. Vabljeni smo na
jubilejna srečanja, na konfe-
rence sindikata, na oglede
novih tovarniških objektov
in naprav, tudi glasilo kolek-
tiva sprejemamo vsi upoko-
jenci. Prehod iz starega v no-
vo leto upokojenci praznuje-
mo sicer bolj skromno, ven-
dar gre tudi ob teh primerih
za čestitke z darili. Podobno
praznujemo praznik dela,
prvi maj.
Posebno zahvalo smo
dolžni kolektivu za izredno
skrb in pozornost do upoko-
jenih invalidov, predvsem
pa za pomoč Društvu invali-
dov Laško, v katerega so
vključeni tudi zaposleni in
upokojeni invalidi pivo-
varne.
Višek zadovoljstva in sre-
če pa čutimo upokojenci pi-
vovarne ob vsakoletnih izle-
tih, na katerih nas spremlja-
jo vodilni delavci kolektiva.
Tako šmo bili 30. maja na
izletu, na katerem smo si
ogledali proizvodnjo v ljub-
ljanski Kolinski. Sprejem v
tej tovarni je bil enkraten.
Razkazali so nam delovne
prostore in nas seznanili s
procesom proizvodnje. Ob
vrnitvi v avtobus pa nas je
čakalo novo presenečenje -
na sedežih so bila darila -
kolekcija izdelkov te tovar-
ne, za kar se jim posebno
zahvaljujemo.
V nadaljevanju poti smo si
ogledali muzejsko zbirko,
mučilnico in spomenik na
Urhu.
Večina udeleženci jebila
prvič na Rožniku, kjer smo
imeli izdatno kosilo. Tu se je
oglasila tudi naša lepa pe-
sem.
Skoda, da je nadaljnji pro-
gram izleta pokvarilo slabo
vreme, ni pa moglo pokvariti
prijetnega razpoloženja.
In tako se udeleženci izleta
zahvaljujemo kolektivu za to
pozornost, še posebej pa
spremljevalcema . Marjanu
Zoru in Marku Jugoviču.
Delavcem laške pivovarne
želimo veliko osebne sreče
in zdravja ter največ delov-
nih uspehov.
-ner
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anominmo, toda na željo av-
torja smo ga podpisali le s
tremi črkami. Razumemo
vaš prijetni občutek in bo-
gastvo spoznanja, da vas
kolektiv tudi po tem, ko ste
ga zaradi upokojitve zapu-
stili, ni pozabil. Vaše delo v
njem je ostalo.
POŠTENOST!
Iz osnovne šole »Slavko
Slander« v Preboldu smo
sprejeli pismo, ki ga v celoti
objavljamo:
V četrtek, 29. maja letos,
sem pri potniški blagajni
Izletnika v Celju kupovala
vozovnice za skupino učen-
cev, ki so bili namenjeni na
zaključni izlet. Tovarišica
Rebernikova, ki mi je vozov-
nice . prodala, se je zmotila
pri ceni v našo škodo. Takoj
naslednji dan me je poiskala
v šoli in mi vrnila preveč za-
računan denar.
Za poštenje in izredno po-
zornost tudi do skupine
otrok, se ji najlepše zahvalju-
jemo.
OS Slavko Slander,
Prebold
IDA ZAVRSNIK
UREDNIŠTVO: Pripis tu
ni potreben. Besede povedo
vse. Bodimo ponosni na
takšne delavce!
MOST IN CESTA
BREZ
SKRBNIKOV
Cas, v katerem živimo, go-
vori o napredku tehnike, o
modernizaciji na vseh kon-
cih in krajih in tudi na infra-
strukturi.
Zal, nam pa tu in tam le še
ostajajo spomini iz preteklih
časov, kot da smo pozabili
ali zanemarili določene in-
frastrukturne objekte. Tudi
ceste. Ena takih je cesta, ki
povezuje Stopče in Novo vas
v šentjurski občini.
Blago vijugasta cesta, ki je
dolga približno poldrugi ki-
lometer, je danes spomenik
preteklih časov. Njej se pri-
družuje tudi most, katerega
krasita na obeh bregovih Vo-
glajne prometna znaka, ki
prepovedujeta čezenj ves
promet. Tako sta cesta in
most ostala osamljena, brez
skrbnikov. Se dobro, da ni-
sta živi bitji.
In vendar ni povsem tako.
Tudi krajani smo pripravlje-
ni prevzeti del »skrbništva«,
toda pred tem bi radi vedeli
od pristojnih, kdo je sploh
odgovoren in zadolžen, da
»spomenika« preteklosti
spremeni v objekta današ-
njega časa.
Kot pisec teh vrstic ne mi-
slim na velike naložbe, tem-
več le na najnujnejše vzdrže-
vanje, to je na nekaj kamio-
nov gramoza, da bi tako za-
delali velike luknje na cesti,
medtem, ko most potrebuje
večja vzdrževcdna dela.
Prosim, če bi odgovorni za
ta dela le zapisedi, kako in
kaj. In že v naprej hvala!
ALBERT TANSEK,
Tratna 5, Grobelno
UREDNIŠTVO: Izziv, po-
sredovan na svojevrsten na-
čin. Strinjamo se, da bi spo-
mina preteklosti presadili v
dostojni obliki v današnji
čas, ju zato oba uredili in
vzdrževali. In če so za ta de-
la pripravljeni tudi krajani,
zakaj odlašate?! Nanveč,
zakaj odlašate tisti, ki bi za
cesto in most morali skrbe-
ti. Zato prosimo najprej
Krajevno skupnost, da po-
sreduje odgovor in mnenje
glede teh del.
PO ČEM JE
SLADOLED?
Dne 5. junija sem hotela
kupiti Planica sladoled v tr-
govini Rio nasproti restavra-
cije Koper v Prešernovi ulici
v Celju. Preden je blagajni-
čarka zabeležila znesek v
blagajno, sem še vseeno
vprašala, koliko stane ta sla-
doled. Povedala mi je, da 55
dina^ev. Ko sem jo vprašala,
zakaj ga v drugih trgovinah
prodajajo po 45 dinarjev in
od kdaj je pri njih cena za ta
sladoled 55 dinarjev, mi je
dejala, da že celo leto.
Sladoleda v Riu nisem vze-
la. Odšla sem v »T« in ga tam
kupUa za 45 dinarjev. Blok in
sladoled sem nato nesla po-
kazat nazaj v Rio, pa me je
tovarišica nič kaj prijazno za-
vrnila: »Ja, pri nas stane pač
55 dinarjev!«
Rada bi vedela, zakaj takš-
na razlika?
NEŽKA STIPLOVSEK
Breg 20, Celje
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje, ki zasluži odgovor. Poi-
ščimo ga pri Dobrini, če pa
bo prišlo tudi iz Ria, bomo
veseli. Morda pa je to tudi
primer za tržno inšpekcijo?
Kdo ve?
ŠE ENKRAT:
»SEM
OGORČEN
ZARADI
BANČNEGA
POSLOVANJA«
Po izjavah delavk Milice
Mijač (agencija Hudinja) in
M^ice Olup (ekspozitura
Celje) so navedbe v članku,
objavljenem v Novem tedni-
ku 29. maja letos, v glavnem
točne. Zato bomo podrobne-
je opisali vzrok za nastanek
negativnega stanja na deviz-
nem računu M^ana Grila
ter vzroke za opisano ravna-
nje obeh delavk.
Dne 24. aprila letos, ko je
delavka v agenciji Hudinja
izvršila telefonsko primerja-
vo stanja z espozituro v Vo-
dnikovi ulici 2, je devizni ra-
čun (DM) na ime Marjan
Gril, izkazoval negativno sta-
nje DM 875,71. Ko se je tova-
riš Gril dne 30. aprila letos
oglasil v ekspozituri v Vo-
dnikovi ulici, je bilo ugotov-
ljeno, da je do negativnega
stanja prišlo zaradi napačno
knjiženih DM 970, ki jih je
tov. Gril 25. marca letos po-
ložil v Ljubljanski banki, Te-
meljni banki Velenje. V ve-
lenjski banki so na obračunu
pologa navedli drugo števil-
ko in se je znesek DM 970
knjižil kot polog na devizno
hranilno knjižico, namesto
na devizni račun. Delavka v
ekspozituri Celje, Djurdja
Golež ki je napako dne 30.
aprila letos ugotovila, je to-
Vcirišu Grilu tudi pojasnila
vzrok negativnega stanja z
dne 24. aprila letos.
Ravnanje delavke v agen-
ciji Hudinja je bilo nepravil-
no v tem, da je dne 24. aprila
ob 18. uri stranko napotila v
Vodnikovo ulico. Ne samo,
da po tej uri banka ne poslu-
je več za stranke, delavka v
Vodnikovi ulici tisti dan tudi
ne bi mogla ugotoviti vzroka
negativnega stanja na deviz-
nem računu, saj ni imela na
razpolago ustrezne doku-
mentacije. Vendar je do ne-
ke mere ravnanje delavke v
agenciji Hudinja opravičlji-
vo, ker se je tovariš Gril ne-
malo rcizburjal, s tem pa de-
lavko spravil v tak položaj,
da ni več vedela, kaj bi stori-
la, da bi mu ustregla. Ko se je
tov. Gril isti dan, nekaj pred
18.30 uro vrnil v agenciji Hu-
dinja, je prav tako ra-
zurnljivo, da mu delavka ni
mogla ustreči, saj se dejstva
med tem niso nič spremeni-
la. Pismene izjave, kakršno
je od nje zahteval, pa delav-
ka ni pooblaščena dajati, niti
taka izjava ne bi ničemur
služila.
Za napako, ki je nastala, pa
se opravičujemo.
MARTINA SUHEL
vodja ekspoziture Celje,
LB Splošne banke Celje
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
POMEN VZGOJE V DRUŽINI
Temeljna človekova pravica oziroma
pravica staršev je, da o^očajo o številu
otrok in o presledkih med rojstvi. Ta
njihova pravica je hkrati dolžnost, da
spoštujejo humane medčloveške od-
nose, da so odgovorni do otroka, ki ima
pravico biti rojen zaželjen kar pa pome-
ni, da starši sprejmejo svojo starševstvo
odgovorno in s pripravljenostjo, skrbeti
v družini kot v samoupravni družbeni
akciji za to, da zagotovijo kar najboljše
možnosti za otrokov vsestranski telesni
in duševni razvoj.
Z načrtovanjem družine in rojstvom
otroka pa roditelja še nista končia svo-
jega poslanstva. Poleg nege in skrbi, da
ol^animo otroka pri življenju se kmalu
pojavijo v družini nove, vzgojne naloge,
k sreči in zadovoljstvu, da smo postali
starši se pridružijo tudi velike odgovor-
nosti tako do otroka kot do širše družbe-
ne skupnosti. Otrok naj bi bil uresniče-
na želja obeh roditeljev, saj mu le tako
lahko zagotovita varnost, ki se povezuje
s potrebo po ljubezni, ki je hkrati po-
membno vzgojno sredstvo in tudi pogoj
za razvijanje otrokovih lastnosti.
Socialnih sposobnosti kot so ljubezni-
vost, sočustvovanje, upoštevanje dru-
gih, se otrok nauči le takrat, kadar sam
občuti ljubezen, pomoč in razumevanje
staršev.
Tudi občutek varnosti je nujno potre-
ben za uspešen razvoj otrokovega zna-
čaja, samozavesti, poguma, le če se po-
čuti varnega, se lahko izogiba strahu in
stopa v življenje z veliko mero optimi-
zma. Otroci se istovetijo s starši kar po-
meni, da v svojo osebnost vnašajo šte-
vilne pozitivne in negativne strani svo-
jih staršev, ki jim popolnoma zaupajo in
jih občudujejo. Pri učenju se otrok opira
na izkušnje in znanje odraslih kot se pri
razvoju osebnosti svojih staršev. Naloga
staršev je težka, saj zahteva otrok od
njih nenehno pripravljenost za sodelo-
vanje. Otrok pa ne potrebuje le naše
pripravljenosti ampak tudi nešteto od-
govorov, potrebuje našo iskrenost in
spoštovcinje njegove osebnosti, nene-
hno potrebuje svoje iskanje in svoje od-
govore. Poleg čustev ljubezni in varno-
sti, so odnosi med družinskimi člani
vzorec za nadaljnje otrokove odnose v
širši družbeni skupnosti. Otrok pričaku-
je od svojih staršev, da mu bodo zagoto-
vili takšne življenjske pogoje, v katerih
bo lahko razvijal svoje sposobnosti pre-
ko igre, z delom, učenjem ter s sporazu-
mevanjem. Seveda je za vse to potreben
čas in pripravljenost staršev, da otroka
naučijo hoditi, govoriti, čustvovati. Vse
to pa bodo laže razvijali pri otroku, če
bodo zahteve vzgoje ter vzgojno vode-
nje povezovali s širšo družbeno skup-
nostjo ter strokovnimi institucijami, ki
lahko nudijo staršem pri vzgojnem vo-
denju otrok tudi pomoč.
Ce roditelja nista pripravljena prevze-
mati odgovornosti do otrok, nastane v
dmžini (med roditeljema) nerazumeva-
nje, nezadovoljstvo, vrstijo se nepresta-
ni očitki in nesporazumi, kar vse pa naj-
bolj občuti otrok, ki je tako prikrajšan
za občutek varnosti, ljubezni, zaupanja,
kar pa nujno potrebuje za njegov nemo-
ten socialni in osebnostni razvoj.
MOJCA ZVI2EJ, soc. del.
CELJE
Likovni salon: razstava fotografij na temo »Tito«
Joca Znidaršiča.
V	Narodnem domu se bo v četrtek, 26. 6. ob 20. uri
pričel koncert vibrafonista Boška Petroviča. SprenJjal
ga bo Zagrebški jazz ansambel.
LAŠKO
V	nedeljo, 22. 6. se bo ob 17. uri pričel v Vojnem
centru za medicinsko rehabilitacijo Rimske Toplice
večer narodnih pesmi in plesov Jugoslavije. Nastopili
bosta folklorna skupine ZPD PVance Prešeren iz Celja
in folklorna skupina Anton Teme iz Marijagradca.
ŠMARJE PRI JELŠAH
V	petek, 20. 6. se fc>o ob 20. uri v zdraviliški dvorani
v Rogaški Slatini pričel nastop folklorne skupine
ŽPD France Prešeren iz Celja.
V	sredo 25. 6. ob 19.30 bo v pivnici zdravilišča v.
Rogaški Slatini otovritev razstave likovnih del aka-
demske slikarke Alenke Gerlovič. Ob tej priliki bo
imela svoj koncert tudi sopranistka Vanda Gerlovič.
VELENJE
V	že tradicionalnem petkovem večeru na velenj-
skem gradubo to pot nastopU pantomimik Andres
Valdes. Pričetek nastopa bo ob 19. uri.
V	galeriji na gradu pa razstavlja svoja dela Tone
Lapajne. Predstavlja se s 30 kiparskimi deli na temo
»barjanska zemlja«
CELJE
Rojenih je bilo 45 dečkov in 40
deklic.
ŽALEC
Rojen je bil 1 deček.
ŠENTJUR PRI CELJU
Rodil se je 1 deček.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstev ni bilo.
LAŠKO
Rojstev ni bilo.
CELJE
Poročilo se je 5 parov.
ŽALEC
Poročili so se MIHAEL HAN-
ClC iz Letuša in MARJETA LO-
VREC iz Letuša, MATIJA MA-
RAKOVIC iz Aije vasi in DUR-
DICA GREGURIC iz Arje vasi
ŠENTJUR PRI CELJU
Porok ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročil se je en par.
LAŠKO
Poročila sta se ANTON KRE-
ŽE iz Savne peči in ANICA
FEMC iz Zagrada
CELJE
FRANC AMBROŽ, 56, iz Stor;
FRANC RAMŠAK, 71, iz Celja;
MARTIN POZNIč, 62, iz Smart-
nega ob Dreti; MARIJA KRE-
SNIK, 85, iz Breznega; MIRKO
LUKCEC, 81, iz Laškega; IVAN
TERŽAN, 66, iz VeUke Pirešice;
IGNAC KRIŽNIK, 70, iz Stor;
KATARINA FELDIN, 77, iz Lo-
ke pri Žusmu; FRANCISKA PE-
SAK, 68, iz Celja; BARBARA
PAJK, 83, iz Celja; IVANA FUN-
DA, 65, iz Žebnika; MIHAEL
BERGANT, 58, iz Tabora;
FRANC UPNIK, 70, iz Stojnega
sela; FRANC KNAP, 48, iz Vele-
nja; FRANC FIJAVŽ, 70, iz Paro-
ža; FRANC ESIH, 59, iz Šentvi-
da; HAMID LJUBIJANKIC, 24,
iz Male Pirešice.
ŽALEC
JANEZ GOTAR, 72, iz Laške-
ga; ANA MARKIC, 88, iz Pdvina
pri Polzeli; FRANC GOLOB, 87,
iz Podgorja pri Letušu; HELE-
NA KOSNIK, 76, iz Podgorja pri
Celju.
ŠENTJUR PRI CELJU
FRANC VRSNAK, 26, iz Zaga-
ja pri Ponikvi; MARIJA ZDOL-
SEK, 82, iz Ostrožnega; FRAN-
ČIŠKA OREHOVEC, 69, iz
Uniša.
ŠMARJE PRI JELŠAH
MARIJA SVETELSEK, 94, iz
GrUč; JERNEJ KEGU, 83, Iz
Kristan vrha; MARIJA KIDRIC,
67, iz Cerovca pod Bočem; LEO-
POLD FERLEŽ, 65, iz Zgornjega
Sečovega; JANEZ ARTIC, 65, iz
Loga.
LAŠKO
ANA RAVBAR, 79, iz Laškega;
VALBURGA ZEMU, 49, iz Malih
Grahovš; OTMAR ŽUMER, 34, iz
Strmca; JOŽE SRSEN, 86, iz Re-
čice; JOŽE SOTLAR, 66, iz Ra-
deč.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ZIDA
Zidani most letos gosti občinsifi praznilt 2. /i
Tipična razglednica, ki pa danes ni več edina karakteristika kraja.
PABERKI
IZ PRETEKLOSTI
KRAJA
Predzgodovinske najdbe, najdbe predrimske in rim-
ske dobe v bližini gotovo tudi Zidani most uvrščajo
med davno naseljene kraje. Rimljani so severozaho-
dno od izliva Savinje imeli čez Savo most, ki ga seveda
ni več. Kraj je ime dobil po mostu čez Savinjo, ki ga je
iz kamenja dal postaviti Babenberžan Leopold VI. in
mu za stražo navrgel še gradič Klausenstein.
Zidani most je bil živahno pristanišče iz časov
plovbe po Savi in Savinji. Tu so se ravsali Celjani s
Habsburžani, saj je Jan Vitovec porušil med boji zi-
dani most in grad ob njem.
V času francoske Ilirije je imel idrijski rudnik v
opuščeni cerkvi sv. Egidija skladišče okoh leta 1784.
1846 so Egidijevo cerkev, datirala je iz 13. stoletja,
porušili in kamenje uporabili za gradnjo kolodvora.
Do gradnje železnice proti Zagrebu, 1862 leta, je bil
Zidani most raztovoma in vtovoma postaja z vlakovna
ladje in narobe, pozneje pa je ladijska plovba zamrla.
Od 1857 leta je v Zidanem mostu, s presledkom pred
drugo vojno, v obratu cementarna, žal hudo zastarela
in zapostavljena s strani velike trboveljske sestre. Pri
Sponjem Breznem je bila nekoč oljarna, na nasprotni
strani pod Brišami pa lesna industrija. Ko pravimo
bila, pomeni, da teh dveh obratov ni več.
Med vojno je bil Zidani most pogosto bombardiran
in tako je kraj zgubil šolo in hotel. Nova šola je bila po
vojni zgrajena na Spodnjem Breznem.
Zidani most je rojstni kraj biokemika Marjana Do-
rerja, neuradnega svetovnega rekorderja v kegljanju
Avgusta Likovnika, inženipa in pisatelja Ladislava
Kreuha, organizatorja partizanskega zdravstva zdrav-
nika Rudolfa Obračunča in časnikarja-urednika Du-
šana Benka.
Krajevna skupnost Zida-
ni most je nekaj posebnega.
Stisnjena je med Veliko
Kozje na kozjanski strani,
med Zasavske hribe s Straž-
nikom, Gorami in Kopitni-
kom. Stisnjena je v dolino
izteka Savinje v Savo, je na-
pol kozjanska, napol zasav-
ska in ob Savi za dober lu-
čaj oddaljena od Kranjske.
Zidani most je kraj, ki je
od nastanka pravih zemlje-
pisnih kart, torej iz rimsHih
časov, vrisan v vsak dober
zemljevid. Ne zaradi svoje
velikosti, marveč zato, ker
je na pomembnem južno-
evropskem križišču železni-
ških prog in cest, zaradi
svojih treh mostov, ki po-
krivajo iztek Savinje v
Savo.
Okoli tisoč krajanov si je
našlo streho in »domicil« v
tej krajevni skupnosti, ki
ima poleg Zidanega mosta
še naslednja naselja: Obrež-
je, Širje, Veliko Šir^, Suha-
dol in Brezno. Manjši zasel-
ki so še Mailand, Amerika,
Vila, Straže, Lukovica, Do-
lenje in Zalipno.
Vsa krajevna skupnost
premore le pet čistih kme-
tov, vsi drugi iščejo doho-
dek na železnici, v cemen-
tarni, precej tudi v Rade-
čah, Hrastniku, Laškem in
drugje.
Čeprav na štajerski stra-
ni, se KS Zidani most pri-
števa k radeški skupini kra-
jevnih skupnosti, meji na
hrastniško in sevniško obči-
no ter tako povezuje štajer-
ski in kranjski del laške ob-
čine.
BRATSKA SKUPNOST
NA ŠIRJU
Sirje je prostrana planjava,
do katere privede dokaj
strma in slabo vzdrževana
cesta. Na tem, s soncem ob-
sijanim in z rodovitno zemljo
prekritem svetu, sva srečali
prvega prebivalca krajevne
skupnosti Zidani most. Pred
njegovim domom, staro gra-
ščino, smo segli v roke. Vid
Smid, predsednik hišnega
sveta te stare hiše, kjer pod
isto streho v slogi in prija-
teljstvu živi petero gospo-
dinjstev vseh jugoslovan-
skih narodnosti, razen Hrva-
tov, je povedal, da je na Siiju
15 domačij. Ljudje se vozijo
na delo v dolino. Skoraj vsa
zemlja na tem širokem plato-
ju je last Kmetijske zadruge
Laško. Na njej uspeva koru-
za in delavci zadruge priha-
jajo obdelovat zemljo le ob-
časno iz enote v Rimskih to-
plicah. Tudi velik hlev stoji
na tem posestvu, ki pa je na
žalost prazen. Nekoč je bilo v
njem do 300 glav živine. Kra-
jani pravijo, da bi bil glede
na tako veliko rodovitno po-
vršino lahko veliko večji
kmetijski učinek, posebno v
času, ko je proizvodnja hra-
ne tako pomembna družbe-
na naloga.
KRAJ SPREMINJA
PODOBO
Krajevna skupnost Zidani
most od leta 1960 dalje stal-
no spreminja svojo podobo.
Ljudje, ki tod živijo, ljubijo
svoj kraj, ki pa ni kdo ve ka-
ko bogat. Delavci hodijo dan
za dnem na delo v sosednje
krajevne skupnosti, v sosed-
nje občine in se po urah na-
pornega dela utrujeni vrača-
jo v svoje domove. Le želez-
ničarjem in cementarjem je
dolga pot na delo prihranje-
na. Rodovitne zemlje v kraju
ni veliko, zato je tam samo
pet kmečkih domačij, ki jim
je zemlja edini vir zaslužka.
Krajevna skupnost je dobro
povezana z delovnima orga-
nizacijama v kraju. To sta te-
meljni organizaciji Cemen-
tarna in Železnica. Na žalost
sta obe gospodarsko šibki,
zato je vsaka njuna pomoč
toliko bolj pohvale vredna.
Na začetku šestdesetih let
so v kraju pričeli z elektrifi-
kacijo po zaselkih, napeljavo
vodovodov, gradili so vaške
poti.
Sredstev je bilo vseskozi
premcdo, zato pa toliko več
volje, prostovoljnega dela in
žuljev. Delo rok so po nekaj
letih delno zamenjali stroji.
Eno prvih cest so speljali do
Sirja. Lani so dokončali od-
sek ceste od Zidanega mosta
do vasi Suhadol, asfaltirali
so naselje z domačim ime-
nom »Vila«, letos pa še dva
in pol kilometra ceste, ki vo-
di v Briše. Cesto v Suhadol
so zgradili iz sredstev krajev-
nega samoprispevka, čeprav
je ta cesta kategorizirana kot
republiška. Na pomoč so pri-
skočile tudi delovne organi-
zacije z radeškega območja,
veliko denarja pa so zbrali
krajani kar sami.
SKRB ZA KULTURNI
DOM
Dom Svobode je skupen
prostor velike družine kraja-
nov Zidanega mosta, :
jim je veliko do tega, dj
vzdržujejo, saj so ga post
s prostovoljnim delom,
sebno sedaj, pred občins
praznikom, vlagajo ve
svojega dela in prostega
sa, da bi bila notranjost
turnega doma čim pr
nejša.
NASEUE
KONTRASTOV
Krajani se pritožujejo
stanovanjsko izgradnjo,
poteka v nenormalni sn
Od konca druge vojne pj
danes ]e zrasel v kraju
sam stanovanjski blok,
ostalo so individualne (
žinske hišice. Je pa v k
veliko starih stanovanji
hiš nekdanje trbovel
premogokopne družbe, I
dotrajane in zelo slabo v
žavane. Redko kje sreča
enem kraju toliko urb
stičnih kontrastov kot v
sel ju »Vila«.
POBOŽNE ŽEUE
KRAJANOV
Kraj s tisoč prebivalci
more eno samo trgovino
pralnega praška priman
je, ni nobena posebnost
nimivo je to, da ga lahko
pijo ob četrtkih. Organi-
na preskrba!
Velika želja krajanov j(
bi nekega dne lahko gle
kvalitetno sliko obeh prc
mov slovenske televizi
hiše. Ker na njihove prip
be do sedaj niso prejeli ol
vora, se tolažijo, da bode
čakali kar na satelitski
Širje. »Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš, - ali planjave poznam - čigave so v
soncu bleščečem?* (O. Župančič, Duma)
Upokojenka z datumom rojstva 1913 na zasluženem počitku.
)$T
»roblem v kraju je tudi te-
)nsko omrežje. Krajevna
ipnost premore le 15 tele-
skih številk. Petnajst let
le stara njihova zahteva,
r pa kot da nima ušes.
na telefonska govorilnica
edini dokaz »napredka«
področju telefonske teh-
e.
^GATE S SMETMI
^ krajevni skupnosti je tu-
taselek na levem bregu re-
z imenom Obrežje, ki je
adi lege odrezan od sredi-
kraja. Odvoz smeti s tega
Iročja je zaradi nizkega
ivoza otežkočen, in pov-
ča krajanom zaradi stalne
isnaženosti veliko pregla-
Nekaj bo bržčas treba
leniti.
BAZNE ŠOLSKE
P-OPI
[o so v zadnji vojni v
hbnem napadu od šole
de seimo ruševine, so kra-
zavihali rokave in v letu
1 zgradili novo, veliko
iko poslopje. Zato, da nji-
jim otrokom ne bo tesno,
b so tekla, statistične na-
tedi pa so bile vse manj
idbudne. Rojstev v kraju
Uo vse manj, vse več pa je
) šolskih klopi, ki so osta-
)razne. Danes redno obi-
Sje šolo le 45 učencev.
^ je kombiniran in pote-
dveh oddelkih, od pete-
tazreda dalje pa obiskuje-
woci šolo v Radečah. De-
^o učencev kot učiteljev
[takšnih razmerah mnogo
K. Ker pa je otroški živ-
v kraju nepogrešljiv, so
se krajani zedinili, da bodo
obdržali šolo v takšni obliki
kot je, čeprav bi bilo s peda-
goškega vidika najbrž za šo-
larje bolje če bi se prešolali
na osnovno šolo v Radečah.
V Zidanem mostu tudi ni-
majo ustanove za predšolske
otroke. Krmežljave malčke
in cicibane morajo starši v
zgodnjih jutranjih urah vozi-
ti v vrtec v sosednje Radeče.
RAZGIBANA
KULTURNA
DEJAVNOST
Kulturna dejavnost v Zi-
danem mostu je že nekdaj
živahna. Danes delujeta v
okviru osnovne organizacije
ZSMS dve sekciji, ki se bo-
sta kmalu vključili v delo po-
novno ustanovljenega kul-
turnega društva. Literarna
sekcija izdaja štiri krat v letu
svoje glasilo »Veriga«, člani
dramske sekcije pa se nekaj-
krat letno predstavijo z upri-
zoritvijo dramskega teksta,
sodelujejo pa tudi na vseh
proslavah in kulturnih prire-
ditvah v kraju. Stalni gostje
so tudi v sosednjih krajevnih
skupnostih. Lansko jesen so
v kraju začeli razmišljati o
ponovni ustanovitvi kultur-
nega društva. Pravijo, da je
med njimi veliko takih, ki
imajo smisel za umetniško
besedo. Igralce, recitatorje
in literate že imajo, ko bo de-
lo v kulturnem društvu zaži-
velo, pa predvidevajo tudi
ustanovitev glasbene in ple-
sne skupine. Od zapuščine
nekdanjega kulturnega
društva in ob pomoči občin-
ske kulturne skupnosti na-
meravajo odpreti tudi lastno
knjižnico. Kialtumo društvo
v Zidanem mostu se bo tako
kot nekdaj, imenovcilo »Svo-
boda«.
STRELCI
Zelo so aktivni. S prosto-
voljnim delom in sredstvi, ki
jih je prispevcila Cementar-
na, so si uredili strelišče, kjer
redno vadijo. Na občinskih,
republiških in zveznih tek-
movanjih so dosegli že za-
vidljive rezultate. Med dru-
gimi so prejeli tudi občinsko
priznanje »2. julij«.
GASILCI
Gasilsko društvo je prosto-
voljno. Povedeili so, da za do-
bro delo nimajo dovolj opre-
me. Zadnja velika pridobitev
zanje je bil nov gasUski avto-
mobil. Ker gasilsko društvo
v kraju obstaja že 50 let, in;a-
jo tudi kvaliteten strokovni
kader. Tudi pionirsko vrsto
imajo. Želijo si le še svoj pro-
stor, kjer bi se lahko sesta-
jali.
PLANINCI
Združili so se z radeško
sekcijo in skupno obnovili
staro Geišperjevo zidanico
ter si v njej uredili svoje pro-
store, kjer se redno shajajo.
Niso šteli, koliko ur svojega
dela so vložili za skupen in-
teres. Tudi Papirnica Radeče
in domača Cementarna sta
prispevali s sredstvi da je hi-
tro propadajoča zidanica da-
nes prijetna točka za turiste.
Tudi zaradi 200 metrov dolge
smučarske vlečnice, ki so jo
planinci postavili s prosto-
voljnim delom.
SOLIDARNOST IN
HUMANOST
se odraža predvsem v delu
organizacije Rdečega križa v
krajevni skupnosti. To so do-
kazali v mnogih akcijah zbi-
ranja odpadnega materiala
ter ob obiskih in pomoči
ostarelim, onemoglim in so-
cialno šibkim krajanom.
Mnogo lepega bi še lahko
napisali o kraju, ki nas, mi-
moidoče, pozdravi z na videz
dolgočasno in pusto podobo.
V resnici pa ni tako. Življe-
nje v krajevni skupnosti Zi-
dani most je v zadnjih nekaj
letih tako plodno, živahno in
složno, da bi mu najbrž težko
našli primero. Skromni so in
tihi ti krajani, zato pa toliko
bolj delovno zagnani. To je
treba povedati!
KRAJ STA OBISKALA
JURE KRASOVEC
IN MARJELA AGREŽ
PbčJnskega praznika bo v parku pred železniško po-
P stalo novo spominsko obeležje padlim žrtvam. Za-
ii/i del so se borci lotili kar sami.
CIRIL SKOFIC, predsednik
krajevne konference SZDL: Naj-
lepše uspehe smo dosegli pri
ukrepitvi samoupravne organizi-
ranosti v našem kraju in v akci-
jah za samoprispevek v občini in
v krajevni skupnosti. Proces
oblikovanja delegatskega siste-
ma je bil v naši krajevni skupno-
sti nekoliko daljši, vendar lahko
danes z zadovoljstvom ugotavlja-
mo, da trud ni bil zaman. Vaški
odbori dobro delajo, saj se kraja-
ni preko njih aktivno vključujejo
v delo krajevne konference. Le
premalo jih je še. Razlogi za to so
predvsem v razdrobljenosti za-
selkov ter v izmenskem delu, saj
je veliko naših ljudi zaposlenih
na železnici.
VINKO UPOVŠEK, predse-
,dnik osnovne organizacije
ZSMS: V osnovni organizaciji
imamo evidentiranih 80 mladin-
cev, od teh je aktivnih približno
30. Do ustanovitve kulturnega
društva je poudarek na kulturni
.dejavnosti. Imamo dve sekciji:
dramsko in literarno, ki se bosta
vključili v bodoče kulturno druš-
tvo. Naši mladinci sodelujejo na
vseh proslavah in prireditvah v
kraju, na delovnih akcijah, pri či-
ščenju okolja itd. Naša ekipa je
sodelovala na občinskem tekmo-
vanju Tito, revolucija, mir in se
uvrstila na prvo mesto. V okviru
občinske konference pa sodelu-
jemorna občinskih športnih pri-
reditvah. Naši mladinci še pre-
malo delajo v ostalih družbeno-
političnih organizacijah.
RADOPLAZNIK, vodja TOZD
Železnica Zidani most: Odnosi
med krajevno skupnostjo in našo
temeljno organizacijo so zelo do-
bri. Med sabo si pomagamo, koli-
kor se le da. Krajevna skupnost
nam pomaga z zavarovanjem na-
ših objektov s pripadniki terito-
rialnih enot civilne zaščite, naši
delavci pa aktivno sodelujejo na
prireditvah v krajevni skupnosti.
Z denarnimi sredstvi smo do se-
daj že večkrat podprli akcije v
krajevni skupnosti. Dobro sode-
lujemo tudi na kulturnem po-
dročju. Naša godba na pihala je
za svoje nastope v krajevni skup-
nosti Zidani most in izven njenih
meja prejela že številna družbena
priznanja.
MAKSimUJAN KNAVS,
predsednik skupščine krajevne
skupnosti: Od tisoč prebivalcev
naše krajevne skupnosti je le pet
gospodarstev, ki se ukvarjajo
izključno s kmetijsko dejavnost-
jo, ostali so zaposleni pretežno v
industriji. Večina krajanov se vo-
zi na delo v sosednje krajevne
skupnosti in občine in tako se
nam del dohodka redno izmika.
V zadnjih letih smo veliko nare-,
dih. Najlepši dokaz za to so ceste,
vodovodi, elektrifikacija po za-
selkih. Veliko tega smo naredili s
prostovoljnim delom, veliko so
krajani prispevali tudi z lastnimi
sredstvi. Kraj se v zadnjem času
aktivno vključuje v širšo družbe-
no skupnost.
JOLANDA PECAR, vodja od-
bora za ustanovitev kulturnega
društva: Kulturna dejavnost ima
v našem kraju že dolgoletno tra-
dicijo. Lani jeseni smo na pobu-
do občinske kulturne skupnosti
začeli z resnimi pripravami za
ustanovitev kulturnega društva.
Želeli smo, da bi končali s pripra-
vami do občinskega praznika, a
so se adaptacijska dela v kultur-
nem domu zavlekla. Ker pa želi-
mo, da bi bil ta dogodek čim bolj
svečan, smo se odločili, da bo
ustanovni občni zbor kmalu po
občinskem prazniku, ko bo tudi
naša dvorana lepo urejena. Za
ureditev kulturnega doma je pri-
spevala sredstva občinska kul-
turna skupnost, krajani pa smo
vložili tudi veliko prostovoljnega
dela.
A VGUST ERNESTL, dolgolet-
ni predsednik krajevne konfe-
rence SZDL: Moje življenje in
delo je vseskozi povezano s kra-
jem, v katerem živim. Ko se da-
nes oziram na težko pot, ki smo
jo s toliko truda in ljubezni pre-
hodili, lahko rečem, da se je spla-
čalo dati del sebe za to, da nam je
vsem danes lepše. Veliko je k ra-
zvoju našega kraja pripomogla
tudi mladina. Največ takoj po
vojni, nato malo manj, zadnjih
pet, šest let pa z veseljem opa-
žam, da je naša mladina zopet
aktivna. Seveda ne vsa. Nekaj
mladih zahaja tudi na stranpota.
Celotna družba bo morala zasta-
viti svoj vpliv. Tudi družina ima
še vedno pomembno vlogo pri
oblikovanju mladega človeka.
IGNAC ŠKOFIC, sekret^ OO
ZK in predsednik OO ZB:
Osnovna organizacija ZK je
predvsem v zadnjih letih aktiv-
nejša. V stalni povezanosti s kra-
jevno konferenco SZDL smo iz-
peljali že mnoge politične akcije,
ki se kažejo predvsem v delova-
nju krajevne samouprave, v kre-
pitvi družbene zavesti, utrjeva-
nju splošnega ljudskega odpora
in družbene samozaščite itd. Na-
ša težnja je, da bi za delo v naših
vrstah zainteresirali in usposobi-
li čim več mladih. Organizacija
Zveze borcev deluje kljub slabim
zdravstvenim in starostnim ra-
zmeram članov zelo dobro. Sode-
luje z vsemi družbenopolitičnimi
organizacijami v kraju in s kra-
jevno skupnostjo.
ANTON BABIČ, direktor
TOZD Cementarna Zidani most:
Kolektiv Cementarne zelo dobro
sodeluje s krajevno skupnostjo.
To se je pokazalo že v mnogih
akcijah, ko smo po svojih skro-
mnih močeh priskočili na pomoč
s finančnimi sredstvi. Vzajemna
pomoč in sodelovanje se kaže tu-
di na področju kulture, saj je or-
ganizacija mladine že večkrat
pripravila kulturni program za
naše delavce. Stalna povezanost
se kaže tudi na področju splošne-
ga ljudskega odpora in družbene
samozaščite. Veliko dela nas še
čaka pri urejanju socialnih ra-
zmer in delovnih pogojev naših
delavcev. Želimo, da bi se sode-
lovanje s krajevno skupnostjo še
poglobilo.
TERZO TERZIČ, predsednik
telovadnega društva Partizan:
Telesnokulturna dejavnost ima v
našem kraju dolgoletno tradicijo.
Do leta 1965 je bila zelo razgiba-
na športna dejavnost: odbojka,
namizni tenis, rokomet, nato pa
je aktivnost za nekaj časa zamrla.
Pred štirimi leti je v našem druš-
tvu zopet zaživelo. Veliko dela-
mo s pionirsko vrsto, več pozor-
nosti pa posvečamo tudi množič-
ni rekreativni dejavnosti. Danes
imamo dva strokovnjaka, v bo-
doče pa bomo strokovnemu izo-
braževanju na področju telesne
kulture posvečali še več pozor-
nosti. V okviru praznovanja ob-
činskega praznika bodo ves me-
sec junij potekala športna tek-
movanja.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
NA KRATKO
SREČANJE
POBRATIMOV V
ROGAŠKI SLATINI
Konec tedna se bodo v
Rogaški Slatini srečali
predstavniki krajevne
skupnosti s predstavniki
pobratene občine Rako-
vica iz Beograda. Oboji se
bodo sešli z željo, da bi še
poglobili pobratimske ve-
zi in poiskali še pestrejše
in bolj bogate oblike na-
daljnjega sodelovanja.
Gostitelji i^ Rogaške Sla-
tine so za goste pripravili
prijeten dvodnevni pro-
gram bivanja, v katerega
je vključen, tudi ogled
Knežca, nekaterih delov-
nih in vzgojnih organi2:a-
cij ter v nedeljo tudi
skupno tovariško sreča-
nje.
DS
UKINITEV
NEKATERIH
NASELIJ V SLOV.
KONJICAH
Zgornje Zreče, Spodnje
Zreče, Nova Dobrava in
Prevrat niso več samo-
stojna naselja v občini
Slovenske Konjice.
Skupščina občine je na-
mreč na svoji zadnji seji
13. junija sprejela odlok o
združitvi in priključitvi
določenih naselij.
Zgornje Zreče, Spodnje
Zreče in Nova Dobrava
so se združile v eno nase-
lje z imenom Zreče. Del
naselja Zgornja Pristava
- območje s hišnimi šte-
vilkami od 1-12 so se
priključili naselju Slo-
venske Konjice, preostali
del je obdržal ime Zgor-
nja Pristava. Del naselja
Vešenik od hišne številke
14 do 43 je obdržal ime
Vešenik, preostali del se
je priključil k naselju Slo-
venske Konjice. Naselje
Prevrat se je priključilo k
naselju Slovenske Ko-
njice.
MBP
POMOČ OTROKOM
Z GOVORNIMI
MOTNJAMI
Šentjurski vzgojnoizo-
braževalni zavod ima za-
posleno logopedinjo, ki je
v letošnjem šolskem letu
pomagala 120 otrokom z
govornimi napakami in
motnjami v branju in pi-
sanju. Logopedinja je
med šolskim letom obi-
skala vseh 10 šol v občini
in vse vzgojnovarstvene
oddelke. Starši so bili z
delom logopedinje zelo
zadovoljni in so tudi radi
prihajali na pogovore in
posvetovanja z njo. otro-
ke s težjimi motnjami v
branju, pisanju ali govoru
je logop)edinja obiskala
tudi na domu.
ER
ŠOLA PLAVANJA
144 učencev iz šentjur-
ske in drameljske šole se
je v soboto 14. junija od-
peljalo v medobčinsko
pionirsko letovišče v Izo-
li, kjer se je pričel pouk v
naravi. Učenci se bodo
pod skrbnim vodstvom
učiteljev učili plavati.
Druga polovica učencev
iz osnovne šole Ponikva,
Slivnica in Planina pa bo-
do odšli v šolo v naravi
koncem avgusta.
Celotni stroški šole v
naravi za 280 učencev bo-
do znašali 260.000 din. K
tej vsoti prispeva občin-
ska izobraževalna skup-
nost 150.000 din, ostala
sredstva bodo seveda pri-
spevali starši, in sicer po
socialnem statusu v višini
od 100 do 500 din.
ER
PIVNICA »PRI
STAREM PISKRU«
Takšna pivnica je lahko
samo v Celju, kajti tudi
Stari pisker je samo eden
- celjski.
Pivnico »Pri Starem pi-
skru« so odprli v torek
opoldne v Savinovi ulici,
na prehodu s Trga V. kon-
gresa na tržnico. Po zaslu-
gi izkušenega arhitekta
so nekdaj zapuščeni skla-
diščni prostori dobili no-
vo obleko, toda pri tem
ohranili vse značilnosti
stare arhitekture. Stare v
pravem pomenu besede,
kajti gre za lokal v približ-
no 500 let stari hiši.
Pri ureditvi izredno le-
p>e pivnice je poleg kolek-
tiva Gostinskega podjetja
sodelovala tudi Samo-
upravna stanovanjska
skupnost. V celoti je šlo
za okoli 3,5 milijona di-
narjev.
Kot je na otvoritveni
slovesnosti dejala direk-
torica TOZD Na-na Erika
Grabar, gre za specializi-
ran obrat, v katerem bodo
prodajali le pivo in coca-
colo, pizze, tudi pizzo Na-
na, ter nekatere fižolove
specialitete, kot prebra-
nac, tavče-gravče itd.
MB
KMET IZ ŠENTVIDA PRI PLANINI
SVOJE SREČE KOVAČ
Od zamisli do uresničitve je dolga pot
šentjurska občina je s
svojimi naravnimi lepota-
mi, številnimi kulturnimi
in drugimi znamenitostmi
naravnost ustvarjena za ra-
zvoj kmečkega turizma, ki
pa tod še ni dobil pravega
razmaha in veljave. Njegov
načrt razvoja ostaja nekako
preveč na ramah in odloči-
tvah posameznika. To je po-
trdil tudi pogovor s kme-
tom Mirkom Kovačem iz
Šentvida pri Planini.
14 ha zemlje ima, pomoč v
mladih dveh, ki družno go-
spodarita na posestvu in bife
kot popoldansko ženino
obrt. Ob lepotah partizanske
Planine, brigadirskega Šen-
tvida" in naravnih lepot, je
pomembna odločitev Kova-
čeve družine, da bi se usme-
rila v kmečki turizem. Go-
stov, željnih miru, svežega
zraka in oddiha v neokrnjeni
prirodi prav gotovo ne bo
manjkalo, če... Ce bo Kova-
čevim uspelo to dobro zami-
sel uresničiti.
Hiša je velika, v zgornjih
prostorih že urejajo sobe za
prve turistične lastovke, tudi
gospodarsko poslopje ureja-
jo in okolico, da bi se gostje
pri njih kar najbolje počutili.
Toda spet je vmes »če«, kajti
vsa ta prizadevanja in preu-
reditve terjajo precej denar-
ja, zanje pa ni tako lahko kot
je morda videti ali slišati.
Kredit, ki ga je Kovačevi
družini uspelo dobiti pri
banki, kjer vemo, da so viso-
ke obrestne mere, je zdaleč
premalo za preusmeritev
kmetije v kmečki turizem.
Zdaj bi Kovačevi potrebova-
li še najmanj 50 milijonov.
»Dvomim, da bi vsaj del teh
sredstev lahko pridobili od
KK Šentjur, kjer pa se sicer
zanimajo za našo novo usme-
ritev«, je dejal kmet Mirko
Kovač. Razen tega se v zad-
njem času veliko kmetov^ tu-
di iz okolice Planine in Šen-
tvida zanima za kmečki turi-
zem. A zaenkrat je še tako,
da se 6-članska Kovačeva
družina opira na lastne moči.
Sicer pa bi kmetija lahko
hkrati sprejela 15 gostov, to
pa je kar vzpodbudno ob mi-
sli, da bi prve lastovke v
kmečkem turizmu, privabile
v šentjursko občino nove in
nove goste. Le malo več
skupnih dogovorov in sode-
lovanja bi bilo potrebno in
vrata, kmečkemu turizmu,
ki so zdaj le priškrnjena, bi
se lahko na široko odprla.
MATEJA PODJED
Cesto Poljče-Kamenče, ki je dolga okoli 1 km, je trak prerezal predsednik IS Skupščine
občine Žalec Jože Jan.
Foto: T. Tavčar
CESTA KAMENČE-POUČE
PODEUU GRB BRASLOVČ
Ob krajevnem prazniku dve delovni zmagi
Pretekli teden je v Bra-
slovčah potekal v znamenju
krajevnega prctznika. Zvrsti-
le so se razne kulturne in
športne prireditve. Tako se
je dramska skupina predsta-
vila z igro Miklova Zala ob
Braslovškem jezeru, bUo je
zborovanje mladine in kraja-
nov p>ri Domu borcev na Do-
brovljah, odbojkarski turnir,
koncert otroškega in mladin-
skega pevskega zbora ter
smučarski skoki. Praznik so
obeležili tudi z dvema delov-
nimi zmagama: otvorili so
cesto Kamenče-Poljče in
nov prizidek gasilskemu do-
mu, s čimer so počastili tudi
80-letnico gasilskega društva
Braslovče.
Na slavnostni seji, sveta
KS in gasilskega društva, ki
so se je poleg številnih kraja-
nov udeležili tudi predse-
dnik SZDL 2alec Ivo Rabič,
predsednica OK ZKS Žalec
Vera Orešnik, predsednik
Občinske gasilske zveze Ža-
lec Franc Jelen, predsednik
izvršnega odbora skupnosti
požarnega varstva ing. Ivsin
Cetina, je zbranim govoril
predsednik sveta KS Bra-
slovče Ivan Fale. Najprej je
govoril o pomenu praznova-
nja, nato p>a o razvoju krajev-
ne skupnosti Braslovče do
leta 1985. Podelili so tudi
»Grb Braslovč«, ki so ga pre-
jeli: Gasilsko društvo, An-
drej Zotl, Branko Strojan-
šek. Tone Turk in Interesna
skupnost P5»žamega var-
stva občine Žalec. Priznanja
so prejeli: OO ZSMS Bra-
slovče, Ivan Prislan, Janez
Strnad, Miha Dobrišek,
Ivan Hren, Franc Podbre-
gar, Miran Kovač, Jože Roj-
nik. Tone Klokočovnik,
Janko Šoštarič, Janez Ko-
kovnik, Štefan Matko, Stan-
ko Rovšnik, Franc Tušek,
Ivan Škruba in Franc Rovš-
nik. Krajevna organizacija
SZDL Braslovče pa je pode-
lila srebrna priznanja OF, ki
so jih prejeli: Jelka Kolšek,
Franc Uratnik, Srečko Ro-
mih, Ivan Prislan, Ivan Ci-
zej, Karel Tumšek, Filip
Lesjak in Rudi Žohar.Pri-
pravili so tudi krajši kulturni
program.
T. TAVCAR
SLOVENSKE KONJICE
700 KOOPERANTOV
Pogovor s Pranjem Tepejem, vodjem TOZD kooperacije
Kmetje, kooperanti kme-
tijske zadruge v Slovenskih
Konjicah so že večkrat pove-
dali, da so zadovoljni z za-
drugo, da so odnosi dobri in
da tudi dobe tisto, kar priča-
kujejo. O pogledih kmetijske
zadruge sem se pogovarjala s
Franjem Tepejem, vodjem
temeljne orgemizacije Koo-
peracije.
Kmetje kooperantje so s so-
delovanjem zadovoljni. Ka-
ko pa vi?
»Vsekakor smo tudi mi za-
dovoljni s sodelovanjem. Ka-
dar ocenjujemo, da bi lahko
dosegli še več, se zavedamo,
da ni mogoče zaradi razlo-
gov, na katere ne moremo
vplivati.«
Na katerih področjih ste že
razvili kooperantske od-
nose?
»V kooperacijo so vključe-
ni predvsem proizvajalci me-
sa in mleka. Tudi v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju bomo to razvijali. V koo-
perantskih odnosih je sedaj
700 kmetij. Med njimi je 200
urejenih, usmerjenih, 50 jih
prenavljajo, naslednjih 50 pa
je že tudi v začetni fazi pre-
nove. Tako bo konec prihod-
njega leta že 350 urejenih,
usmerjenih kmetij. Proiz-
vodnja pa je zaenkrat še na
srednji stopnji razvitosti. La-
ni smo predelali 1200 ton
mesa pitane živine in dva mi-
lijona in pol litrov mleka.«
Kaj predvidevate v na-
slednjem srednjeročnem
obdobju?
»V naslednjem srednjeroč-
nem obdobju, torej v letih
1981-85 nameravamo pred-
vsem intenzivirati obstoječo
proizvodnjo, se pravi proiz-
vodnjo mesa pitane živine in
mlečno proizvodnjo. Poleg
tega se nameravamo usmeri-
ti v vzrejo prašičev pri zaseb-
nih kmetih na manjših far-
mah. To je tesno povezano z
načrtovano hidromelioraci-
jo. Z nji bomo pridobili pre-
cej novih zemljišč, ki bodo
primerna za vzgojo poljščin,
zlasti koruze. Te poljščine
bodo lahko osnova za vzrejo
prašičev.«
Poleg klasičnih kooperant-
skih odnosov nameravate
bolj razvijati dohodkovne
odnose. Kako?
»Res je. Možnosti za razvi-
janje dohodkovnih odnosov
bodo ravno pri načrtovani
vzreji prašičev. Kmetijska
zadruga bo lastnik zemljišč,
ki jih bomo hidromeUorirali,
obdelovali pa jih bodo kmet-
je. A ne kot najemojemalci
temveč na osnovi dohodkov-
nih odnosov. Kmetijska za-
druga bo sodelovala z zem-
ljo, strokovnimi službami in
tehnologijo, kmetje pa s hle-
vi in svojim delom. Ugotav-
ljanje dohodka ne bo pred-
stavljalo nikakršnih težav,
torej tudi delitev dohodka
ne.«
Glavna proizvodnja koope-
racij je mesna. Pogosto sli-
šimo, da kmetje niso zado-
voljni z odkupnimi cenami
mesa. Kje so vzroki?
»Kmetje so opravičeno ne-
zadovoljni. Cene so admini-
strativno določene in jih
uveljavljamo po sporazumu.
Že spomladi, zlasti pa sedaj,
so se pokazale velike razlike
med cenami v Sloveniji in v
Hrvaški. Tam so bile odkup-
ne cene za kilogram žive teže
za 7 dinarjev višje kot pri
nas. Kako lahko potem kme-
tu zameriš, če želi prodati ži-
vino po višji ceni, čeprav je
pogodbeno vezan. Da bi ra-
zliko vsaj malo omilili, smo
1. junija na našem območju
popravili ceno za 2 dinarja.
Upamo, da bodo sedaj kmet-
je zadrgi živino na našem
območju in jo namenili za
naš trg. Se letos pa bomo
. morali cene še bolj uskladiti.
MILENA B. POKLIC
§t. 24 - 19. junij 1980
NOVi TEDNiK - stran 15
,»SLOVENSKA
KUHINJA«
Kolektiv Poklicne go-
stinske šole se je hvalež-
no in dobro vključil v pri-
reditve drugega turistič-
nega tedna. Z »Dnevom
slovenske domače kuhi-
nje« so opozorili na boga-
stvo, ki ga premoremo tu-
di na tem področju. Tudi
domače jedi so del našega
življenja, in prav bi bilo,
da bi jih ohranjali.
Na Gostinski šoli so v
torek, 17. t. m. z razstavo
in poskušnjo opozorili na
to izredno bogastvo, šola
pa je s to prireditvijo do-
kazala, da ni zaprta usta-
nova, marveč, da se hva-
ležno vključuje v širše do-
gajanje.
Morda pa je bila ta raz-
stava tudi spodbuda za
marsikaterega mladega
človeka, da se bo s srcem
odločil za kuhcirski cili na-
takarski poklic.
MB ^
^_>
CEUE
JUNIJSKE PRIREDITVE
Uspel začetek drugega turističnega tedna
Dober začetek, da bi bil tu-
di konec tak!
To so besede in želje, ki
veljajo za drugi turistični te-
den v Celju, ki se je začel v
ponedeljek, 16. in bo s svoji-
mi prireditvarru trajal do
vključno sobote, 21. t. m.
Za uvod je bila slavnostna
otovoritev razstave o delu in
življenju partizanskega {)e-
snika in šoštanjskega rojaka
Karla Destovnika-Kajuha,
hkrati s tem pa tudi otvori-
tev razstave o turističnem
plakatu Srbije. Ponedeljkov
spored je zaključil še orgel-
ski koncert v opatij ski cerk-
vi, ki je bil združen z ogle-
dom najbolj značilnih cerk-
venih umetnin.
Ko je v atriju na Tomšiče-
vem trgu št. 7, kjer je urejena
razstava o Kajuhu, v uvodni
svečanosti spregovoril pred-
sednik celjskega turistične-
ga društva M^an Ašič, je
med drugim dej^, da je ime-
lo društvo v pripravah na
drugi turistični teden velike
ambicije, dobre ideje in že
velik krog sodelavcev. Po pr-
votni zamisli naj bi bil pou-
darek letošnjega tedna v ži-
v£ihnosti in veseli razgibano-
sti.
»Zal, tega nismo mogli in
tudi nismo hoteli uresničiti.
Žalostni dnevi, velika boleči-
na v naših srcih ob smrti dra-
gega predsednika Tita, so
narekovali, da program turi-
stičnega tedna umirimo in
da ga organiziramo času pri-
merno. To je vsebinsko sicer
bogatega, raznolikega, ven-
dar manj zabavnega, brez ve-
seljačenja,« je poudaril Mar-
jan Ašič in nadaljeval:
»Čeprav ni lahlahko s
skromnimi sredstvi pripravi-
ti atraktivnih in vsebinsko
bogatih prireditev, upam, da
smo vsaj delno uspeli in da
bo tudi letošnji turistični te-
den dobra šola in izkušnja za
naprej z željo, da bi turistični
teden, ki ga organizira naše
društvo, prerasel v velike ju-
nijske celjske kulturne,
športne in turistične priredi-
tve, na katerih naj bi sodelo-
vali vsi, ki karkoli v Celju
znajo in zmorejo, od kultur-
nikov, športnikov, gostin-
cev, trgovcev ter rnladih in
starih.«
Pobuda je torej tu, tista, ki
daje prireditvam na začetku
glavne turistične sezone šir-
še obeležje, ki potrjuje, da v
turizmu ni meja in da je turi-
zem dosti več, kot samo go-
stinstvo, izleti in še kaj. Z
tradicionalnimi junijskimi
prireditvami v najširšem po-
menu besede, bi se lahko Ce-
lje uvrstilo med pomembne
organizatorje prireditev, ki
bi bile zanimive in privlačne
tudi za druge.
Uvodno svečanost so lepo
dopolnili učenci celjske glas-
bene šole, ki so v godalnem
kvartetu in orkestru pod
vodstvom prof. Marvina zai--
grali nekaj skladb iz klasič-
nega repertoarja. In tako je
atrij tu^ ob tej priložnosti
potrdil, da je primeren kraj
za komorne in podobne kul-
turne nastope.
Začetek v drugi turistični
teden v Celju je bil lep. Do
danes se je zvrstilo že sedem
zanimivih prireditev.
Da bi bil tudi konec tak!
M. BOŽiC
V[ed govorom Marjana Ašiča na otvoritvi drugega turističnega tedna v atriju na Tomši-
Pevem trgu
230 LET POD SLAPOM RINKA
Verjetno največ pozornosti so ob zadnjem vlaku »Bratstva
in enotnosti« na izletu v Logarski dolini pod slapom Rinka
vzbujali trije bratje, ki skupaj štejejo nič več in nič manj kot
230 let! Pozornost so vzbujali zaradi svojih klenih in čvrstih
postav pa seveda pravih srbskih oblačil, kjer je prednjačil
najstarejši brat, ki je bil od glave do pet oblečen tako, kot
smo vajeni starega srbskega kmečkega človeka.
To so bratje Aleksandar, 83 let (levo), Mihajlo, 70, (v sre-
dini) in Bogoljub, 77 (desno) Smiljanič iz vasi Dudovica pri
Lazarevcu, ki so med vojno ponudili svoj dom Milošu Va-
stiču (na sliki drugi z leve) z družino iz Trbovelj. Takrat
skovano prijateljstvo se razvija tudi v današnje dni in se bo
še naprej, saj so zdaj že vključeni tudi mladi rodovi.
Miloš Vastič: »V Srbijo sem potoval s šestim transportom
24. junija 1941. leta popoldne. Kmet Aleksandar Smiljanič iz
Dudovice je imel takrat štirinajstčlansko družino, pa je brez
pomisleka sprejel še tričlansko slovensko družino.«
Aleksandar Smiljanič: »Vastičevo družino sem srečal na
poti izven našega kraja. Rekli so mi, če jih hočem vzeti.
Seveda se jih in potem smo pod našo streho delili vse.«
TONE VRABL
^RASLOVČE
LET GASILSTVA
Prizidek zgradili v rekordnem času
Ob praznovanju krajevnega
Iraznika v Braslovčah so 80-let-
lico praznovali gasilci. Ob tem
o pripravili sektorsko tekmova-
ije, še posebno ponosni pa so na
lov prizidek h gasilskemu do-
nu, ki so ga ob tej priložnosti
dprli. O prehojeni poti 80-letni-
e gasilstva v Braslovčah je zbra-
lim spregovoril Janez Kokov-
lik. Povedal je, da so bili začetki
lasilstva precej skromni, saj je
tnela takratna požarna bramba
amo barako in ročno brizgalno.
*rvi gasilski dom so postavili že
isem let pozneje in v njem je
»otekala gasilska dejavnost vse
lo leta 1975. Leta 1912 je društvo
azvilo svoj prvi prapor, ki so ga
ispeli ohraniti vse do danes, ko
!a s ponosom in skrbno čuvajo.
J upornim delom je gasilcem
ikozi leto obstoja uspelo boljšati
opremljenost, jo posodabljati in
tako so bili tudi njihovi posegi
pri požarih vedno bolj učinko-
viti.
Posebno velik napredek je
društvo doseglo v zadnjih dese-
tih letih, ko so uspeli nabaviti
nov avtomobil, brizgalno, viso-
kotlačne cevi in še več druge
opreme. Posebno zadovoljni so
leta 1973 položili temeljni kamen
za nov gasilski dom, ki so ga leta
1976 otvorili. Pri gradnji so se
izkazali člani društva, ki so sku-
paj opravili več kot 6 tisoč ur
prostovoljnega dela. Ker pa nov
dom ni zadostoval potrebam so
letos aprila pričeli 2. gradnjo pri-
zidka in ga končali. Gradnjo je
vodil isti režijski odbor. Tudi to-
krat je bilo potrebno opraviti
preko 2 tisoč ur prostovoljnega
dela. Društvo je za svoje delo
prejelo več priznanj in odliko-
vanj. Najbolj pa cenijo odlikova-
nje predsednika republike, ki so
ga prejeli leta 1972.
V imenu skupnosti požarnega
varstva je govoril predsednik
ing. Ivan Cetina, nato pa je sim-
bolično prerezal trak novega dela
doma. Na slavnosni seji pa so po-
delili plakete društva nasled-
njim: Jožetu Janu, Vladu Gori-
šku, Antonu Grosu, Ivanu Fale-
tu, in Janku Soštariču. Za več let
dela v gasilskih vrstah so podelili
še 20 priznanj in prav toliko poh-
val članom društva, ki so se izka-
zali pri gradnji doma. Gasilsko
društvo Braslovče je za svoj 80-
letni jubilej prejelo republiško
gasilsko odlikovanje, prav tako
pa dva njena člana in sicer Ivan
Škruba in Ludvik Muhič.
T. TAVČAR
DOGRAJEVANJE
DRUŽBENOEKOMOHUSKIH
ODNOSOV V LB SPLOŠNI
BANKI CELJE IN ZDRUŽENI
UUBLJANSKI BANKI V LETU
1980
Splošna neugodna družbenopolitična
ocena o uveljavljanju novih sistemskih re-
šitev in njihove izpeljave na področju preo-
brazbe bank in gospodarjenja z denarjenn
je vzpodbudila centralni komite ZKS, da je
sprožil vrsto aktivnosti na področju dogra-
jevanja družbenoekonomskih odnosov v
temeljnih in Združeni banki. V mesecu
septembru bo organizirana tudi problem-
ska konferenca, katere osrednja točka bo
dograjevanje družbenoekonomskih osnov
upravljanja z družbenimi sredstvi zbranimi
v bankah.
Z namenom vzpodbuditi hitrejšo samou-
pravno preobrazbo družbenoekonomskih
odnosov na vseh ravneh v družbi na po-
dročju družbene reprodukcije v bankah,
organizacijah združenega dela, samoup-
ravnih interesnih skupnostih, službi druž-
benega knjigovodstva. Narodni banki in
drugih organih in organizacijah, kjer se
posredno ali neposredno uresničuje delav-
čeva vloga pri odločanju o temeljnih vpra-
šanjih družbene reprodukcije je tudi v
Ljubljanski banki Splošni banki Celje v po-
stopku sprejemanja program aktivnosti
dograjevanja družbenoekonomskih od-
nosov. Program vsebuje aktivnosti na po-
dročjih, ki na dosedanji stopnji preobrazbe
bančništva še niso dosegle vsebinskih
izhodišč ustave in sistemskih zakonov s
področja denarja, kredita in bančništva
izoblikovana v letu 1977 in sprejeta kot
usmeritev organizirane družbene akcije in
na osnovi katerih je bila konstituirana
Ljubljanska banka Splošna banka Celje.
Ta področja so: uveljavljanje nekaterih
funkcij in nalog bančnih organizacij v de-
narnem, kreditnem in bančnem sistemu,
planiranje v banki, združevanje dela in
sredstev v okviru banke, odnose s tujino,
tržišče denarja vrednostnih papirjev,
upravljanje in odločanje v banki, sistem
obveščanja o dejavnosti banke, oblikova-
nje in razporejanje prihodkov banke, raz-
porejanje skupnega dohodka in združeva-
nje sredstev v sklade banke, bančni kon-
zorcij in samoupravni skladi združenega
dela, delovna skupnost banke samouprav-
ni splošni akti in izboljšanje organizacije in
tehnologije dela v banki.
Ta program pomeni nadaljevanje pro-
grama preteklih dveh let, navezuje pa se na
aktivnost v vseh temeljnih bankah in je
sestavni del širše aktivnosti v družbenopo-
litičnih in samoupravnih organizmih, druž-
benopolitičnih skupnostih, ker delujejo te-
meljne banke in Združena Ljubljanska
banka.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
BISERNO POROKO PRAZNOVALA CUJNIKOVA
Pred 10 leti smo pisali o
Frideriku in Mariji Cujnik,
ki sta takrat praznovala zlato
poroko. Želeli smo jima še
veliko skupnih let. Leta so
pretekla in danes zopet piše-
mo o njiju kot o bisernoporo-
čencih.
Naj ju predstavimo: Fride-
rik Cujnik se je rodil leta
1899 v Mariboru kot sin voja-
škega uslužbenca, Marija roj.
Mihalič pa je nekaj mlajša.
Spoznala sta se v Mariboru,
kjer sta se leta 1920 poročila.
Živela sta v Jakobskem do-
lu, kjer ju je zatekla vojna
vihra. Brez pomisleka sta se
postavila na pravo stran in že
leta 1941 so ju Nemci aretira-
li in zaprli, po izpustitvi pa
izgnali v Avstrijo.
Ko je nastopila svoboda,
sta se jubilanta vrnila v Lim-
buš, kjer sta takoj začela ak-
tivno delati. Leta 1945 je bil
Friderik kot prvi kandidat iz
Limbuša v Ljubljani na I.
kongresu OF, pozneje pa je
bil izvoljen za predsednika
občine in krajevnega odbora
OF. Pozneje sta se zakonca
preselila v Mursko Soboto,
kjer je Friderik ravnateljeval
na osnovni šoli in se leta
1950 dokončno preselil v Sa-
vinjsko dolino. Bil je ravna-
telj šole v Braslovčah, Loki
pri Taboru in nazadnje na
Vranskem, kjer se je upoko-
jil. Marija je veliko dela po-
svetila mladim dekletom, ki
jih je vzgajala v dobre gospo-
dinje. Seveda, pa je vsa skrb
veljala tudi družini, v kateri
je bilo troje otrok - sinov. Še
danes se z žalostjo v srcu
spominjata najstarejšega, ki
je padel kot žrtev fašistične-
ga nasilja in najmlajšega, ki
ga je terjala težka bolezen.
Seveda je tu še en sin, tu so
še vnuki in pravnučki, ki ji-
ma posvečajo svojo ljube-
zen. Oba sla za svoje požr-
tvovalno delo prejela tudi
priznanja in odlikovanja.
Njuno življenje je bilo to-
rej plodno in bogato. Morda
so jima tudi zato leta tako
hitro tekla in se jih je toliko
nabralo. V teh 60 letih je bilo
mnogo, mnogo hudega, ki bi
ga brez vzajemnega razume-
vanja in ljubezni težko pre-
nesla, pa tudi mnogo lepega
in sreče, ki je njuno skupno
življenje bogatila. Tudi da-
nes se pridružujemo števil-
nim toplim željam in kliče-
mo še na mnoga leta.
Obred biserne poroke, na
katerem so se poleg jubilan-
tov zbrali tudi številni drugi,
ki ju imajo radi in se z njima
veselijo, je bil v poročni dvo-
rani žalske občinske skup-
ščine. Opravil pa ga je Janez
Meglič, član izvršnega sveta
Skupščine občine Žalec.
T. TAVCAR
USPEL NASTOP
ŠOFERJEV ZŠAM
CEUE
Člani celjskega Združenja šo-
ferjev in avtomehanikov so na
20. zveznem tekmovanju poklic-
nih voznikov tovornjakov in av-
tobusov, ki je bilo pred dnevi v
Zagrebu, dosegli lep uspeh. Čla-
ni ZSAM Celje so namreč med
drugimi osvojili tudi naslov dr-
žavnega prvaka v kategoriji to-
vornjakov, ko je Srečko Dobrave
osvojil prvo mesto. V tej katego-
riji je bil Drago Šmit štirinajsti in
Slavko Veternik petindvajseti.
Najbolj homogeno ekipo so Ce-
ljani imeli v kategoriji poltovor-
njakov, ko je Franc Cokla osvojil
tretje mesto, Ivan Šeligo je bil
četrti in Franci Polak peti.
Med 170 tekmovalci iz vse Ju-
goslavije so svoje tekmovanje
sklenili tudi šoferji avtobusov.
Tu je bil Slavko Slemenšek 35.
in Edi Vengust 37.
Športni rezultati celjskih voz-
nikov tovornjakov in avtobu-
sov znova potrjujejo načrtno in
dobro delo v celjskem združe-
nju šoferjev in avtomehanikov.
J. JUZMA
TEKMOVALI
INŠTRUKTORJI
Društvo prometnih inženirjev
in tehnikov Celje je pripravilo za-
nimivo III. tekmovanje voznikov
inštruktorjev na kater^ je sode-
lovalo 31 tekmovalcev iz vse Slo-
venije, Doboja, Gračanice in Po-
žarevca. Največji uspeh so imeli
inštruktorji ZSAM Celje, ki so
osvojili prva štiri mesta.
Tako je bil najboljši Slavko Ve-
tefrnik 227 točk, Franc Polak 254,
Marija Koštomaj 304, Franc
Sevčnikar 308 (vsi ZSAM Celje),
Ivan Divjak 235, Dušan Strašek
(AMD Slavko Slander) 326. Med
ekipami je zmagala ekipa ZSAM
Celje pred Slavko Slandrom.
Pokrovitelj tekmovanja je bila
Skupščina občine Celje, svet za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu. Tekmovalne discipline
so bile v poznavanju cestno pro-
metnih predpisov, motoroznan-
stvu, učnem nastopu in spret-
nostni vožnji.
J. KUZMA
ZLATOPOROČENCA ŠUSTER
Tistim, ki so imeli srečo
doživeti 50-letnico skupnega
življenja, sta se te dni pridru-
žila tudi zakonca Franc in
Marija Suster iz Pongraca.
Oče Franc se je rodil kot
kmečki sin leta 1906 v Trški
gorci blizu Celja, mati Marija
pa leto jKJzneje v ZR Nemčiji
kot hči slovenskih izseljen-
cev, po ma-erini smrti pa je
stara 9 let z očetom in bra-
tom prišla v Slovenijo in ži-
vela pri stari mami v Ka-
lobju.
Spoznala in poročila sta se
v Kalobju, kjer sta živela do
leta 1960. Rodili so se jima
trije otroci. Pozneje sta se
preselila k hčerki v Matke,
IK)tem pa sta si kupila zida-
nico v Pongracu in si uredila
svoj domek. Tu živita tudi
sedaj in v miru in zado-
voljstvu uživata jesen življe-
nja.
Ob zlatem jubileju jima že-
limo, da bi njuna skupna sre-
ča trajala še dolgo.
T.TAVCAR
Konec meseca maja smo s 3. b razre-
dom PSC v Celju odpotovali na ekskur-
zijo po zamejski Koroški. Načrt smo pri
urah slovenskega jezika pripravljali dalj
časa, ker je bil naš namen, da bi obiskali
nekoliko manj znane kraje v Rožu,
20 km dolgi dolini, ki je zanimiva v jezi-
kovnem, zgodovinskem, literarnem in
geografskem pogledu.
Na Koroško smo stopili pri Ljubelju
in skozi ozko sotesko prišli v Podljubelj,
od tam pa so odcepi cesta na desno proti
Borovljam, ki leže na začetku Roža. Bo-
rovlje so star kraj, v zgodovini omenjene
že leta 1246, znane pa kovaštvu in pu-
škarstvu, danes so sedež jeklarstva (KE-
STAG)... Borovlje pa so tudi kulturno
središče spodnjega in srednjega Roža,
tu je bila že v 19. stoletju slovenska
knjižnica, delovalo pa je tudi prosvetno
društvo. V Borovljah smo se ustavili tu-
di zato, da smo si osvežili spomin na
Koroško med NOB, da smo se spomnili
na padle borce iz Železne Kaple, Boro-
velj, Sel, zato, da smo s pesmijo počastili
spomin nanje.
gledala za nami. Aichholzerjevi so že
dolgo zavedna slovenska družina. Franc
Aichholzer je bil ravnatelj šole v Spod-
njem Dobju. Izdajal je slovenski list za
šolarje Mladi rod, ki je bil od zveznega
ministrstva za prosveto potrjen pripo-
moček za pouk slovenščine.
Pri Aichholzerjevih so nas toplo spre-
jeli. Gospodar, nečak Franca Aichhol-
zerja, nam je povedal, da Dalmatinove
Biblije nima več, ker jo je oddal v ljub-
ljansko univerzitetno knjižnico. Pove-
dal pa nam je zanimivost, kako je prišla
dragocena knjiga v njihovo last. Njegov
stric je knjigo odkupil od nekega kmeta
iz Rut nad Ločami, ki jo je po naključju
dobil z bližnjega gradu, kjer so Biblijo
uporabljali še v 19. stoletju. Knjigo so
našli v razpadajočem gradu shranjeno v
skrbno izdelani zidni omarici. Biblije žal
nismo videli, ogledali pa smo si na par-
gament pisano pogodbeno listino iz 15.
stoletja, ki je Aichholzerjevi m tudi slu-
čajno prišla v roke.
Pogovor z Aichholzerjevimi je tekel
sproščeno v slovenskem jeziku, ki ga ti
UTRINKI IZ ROŽA
N'MAVČRIEZIZARO...
V KRAJIH MIKLOVE ZALE
Preko treh slikovitih hudourniških
grap vodi pot v St. Jakob v Rožu. Zgo-
dovinska preteklost tega kraja je dobila
delno svoj pečat v Sketovi povesti o
Miklovi Zali. St. Jakob je tudi geograf-
sko zanimivo, je središče številnih
kmečkih naselij iz doline Drave in s po-
bočja Karavank. V St. Jakobu je živel
tudi bukovnik Miha Andreaš
(1762-1821), za katerega ugotavlja lite-
rarna zgodovina, da je pisal posvetne in
nabožne pesmi in zanje skladal tudi na-
peve. S svojo verzifikacijsko sposob-
nostjo pa je presegel tedanjo bukovni-
ško tvornost. Nekaj njegovih pesmi je
ohranjenih v zbirki ljudskih pesmi, ki jo
je uredil profesor na celovškem liceju
Matija Ahacel. Zbirka nosi naslov »Pe-
sme po Koroškim ino Štajerskim zna-
ne«, izšla pa je leta 1833.
St. Jakob, Bistrica v Rožu in bližnje
Sveče so bila tudi središča narodnoo-
svobodilnega gibanja proti nacizmu. V
zgodovinskih virih najdemo podatke,
da so bile v teh krajih leta 1943 vzpo-
stavljene zveze z Beljakom in Ziljsko
dolino, kamor so odšli iz St. Jakoba,
Bistrice in Sveč prvi partizani.
Iz St. Jakoba smo se napotili skozi trg
Rožek do Baškega jezera. Na desni nas
je spremljalo nekaj časa mogočno pa
zdaj že razpadlo obzidje gradu Rožeka iz
12. stoletja, po katerem je dobil trg ime,
pa ne samo trg ampak tudi cela dolina
Rož.
Iz Rožeka vodi 10 km dolga pot do
slikovitega Baškega jezera. K Baškemu
jezeru smo se napotili iz dveh razlogov:
da bi si ogledali ledeniško jezerce, nad
katerim se mogočno dviga vrh Kepe
(2143 m) v Karavankah, in da bi svoja
razpoloženja zUli v koroško narodno pe-
sem. Sedli smo na pomol in zapeli
N'mav čriez izaro, pesem, ki je nastala
ob tem jezeru pred več kot 100 leti in jo
je spesnil domačin Franc Treiber. Ko je
pesem izzvenela, je nastal trenutek tiši-
ne, ki se je ujel z mirom prostora. Občut-
ke tega trenutka bi težl^ opisali; nekaj,
kar ti je posebno pri srcu, kot je nam
koroška pesem, najraje obdržiš sam
zase.
Baško jezero je pomemben turistični
kraj z lepo urejeno okolico in moderni-
mi hoteli. Ce si nekoliko ogleduješ oba-
lo jezera, ki je dolgo 2 km in široko 1,7
km, lahko opaziš, da je bilo nekoč dalj-
še, danes pa je del površine na gosto
porasla ostra rumena močvirska trava,
pomešana z ločjem in trstiko.
Ob vzhodni obali Baškega jezera smo
se peljali mimo turističnega kraja Brdo
do Loč ob Baškem jezeru.
STEBER SLOVENSTVA
Za obisk v Ločah so se dijaki dolgo
pripravljali. Vedeli smo, da živijo tam
Aichholzerjevi, ki hranijo dragoceni
izvod Dalmatinove Biblije. Loče so
manjši kraj, težko smo jih našli. Poma-
gala nam je ženica, ki nam je v sloven-
skem jeziku opisala pot. Njene drobne
oči so izdajale veselje, da je srečala Slo-
vence. Pokazala nam je pot do Aichhol-
zerjeve domačije, nato pa je še dolgo
ljudje ljubijo in spoštujejo. Njihova slo-
venščina je tekoča, izgovorno pravilna,
zato smo bili veseli, da smo za srečanje z
njimi pripravili recital Cankarjevih be-
sedil. Sele kasneje smo izvedeli, kako
ljub jim je Cankar zaradi svoje umetni-
ške besede. Tudi zapeli smo; za vsako
slovensko pesem so se nam posebej zah-
valili.
Pri Aichholzerjevih smo doživeli ne-
kaj, o čemer smo se dolgo pogovarjali in
česar najbrž ne bomo pozabili. Začelo se
je z našim prihodom, ko nas je z divjim
laježem sprejel pes Žak, ki je trgal veri-
go in ni dovolil, da bi se približali hiši.
Začeli smo ga miriti, po slovensko seve-
da. In pes se je pomiril, se pomešal med
nas in postali smo prijatelji. Naše začu-
denje je potešil gospodar, ki nam je po-
vedal, da se Žak pomiri samo takrat, ko
sliši slovensko govorico.
»Imeli smo občutek,« je po srečanju z
Aichholzerjevimi dejala dijakinja Alen-
ka, »da se z Aichholzerjevimi že dolgo
poznamo, da smo živeli pod isto streho
pa nas je neznana sila raztepla, zdaj pa
smo se spet srečali. Ostali smo prijatelji,
ker nas druži slovenska beseda.« - Zato
so naše roke še dolgo mahale v svidenje.
ŠE BOMO PRIŠLI!
Od Koroške smo se poslavljali z
Vrbskim jezerom. Iz Loč nas je vodila
pot preko Marije na Zilji do Beljaka,
nato pa smo se vozili ob južnem robu
16 km dolgega Vrbskega jezera. Kraju
Otok ob Vrbskem jezeru pravijo biser
Koroške, zato je pritegnil tudi našo po-
zornost. Kraj je dobil ime po otočku v
Vrbskem jezeru, ki pa je danes zvezan s
kopnim, na njem pa so trije umetnost-
no-zgodovinski spomeniki, ki so vredni
ogleda. Najprej smo se ustavili ob manj-
ši tako imenovani zimski cerkvici v ro-
manskem slogu. Njena največja zname-
nitost je stenska slikarija, stara več kot
800 let. Umetnostna zgodovina ugotav-
lja, da so te slike dvanajstih apostolov
povsem osamljen in najstarejši prime-
rek stenskega slikarstva na južnem Ko-
roškem. Druga znamenitost je otoška
župnijska cerkev, ki je bila postavljena
že v 12. stoletju, kasneje pa so jo prezi-
dovali in nekako od 15. stoletja dalje
nosi današnjo podobo. Ogleda sta vre-
dna baročni oltar in baročna prižnica ter
na les slikani tabli iz gotike, ki visita v
krstni kapeH pod zvonikom. Seveda pa
s tem ogled znamenitosti te cerkve še
zdaleč ni izčrpan. Zadaj za cerkvijo je
romanska kostnica, ki je zgrajena iz
dveh delov: v spodnjem so shranjevali
posmrtne ostanke iz prekopanih gro-
bov, zgornji del pa je služil kot kapela.
Spodnji prostor danes ni urejen, lahko
pa smo videli v kapeli znameniti oltar iz
začetka 13. stoletja.
V Celovcu smo se poslovili od zamej-
ske Koroške. Ko smo se peljali mimo
Gosposvetskega polja, smo ubudiH spo-
min na ustoličevanje knezov, ki je pote-
kalo v slovenskem jeziku. Naše srečanje
s Koroško pa ni bilo zadnje, saj »nam je
bila Koroška neizmerno všeč in lepih
doživetij ne bo nihče pozabil...« To so
bile besede, preden smo se razšli.
PROF. POLANC-PODPECAN
GIZELA
št. 24 - 19. juni) 1980
NOVi TEDNIK - stran 17
MARKACISTI NA
ČRETI
Udeležba na Creti je bi-
la zelo slaba. Pravzaprav
je to čudno, ko pa vemo,
da so poti na našem ob-
močju zelo dobro označe-
ne. Zbora so se udeležili
Naci Stebe (Solčava), Jo-
že Nareks in Franc Ma-
rovt (Ljubno), Tone Sever
(Mozirje), Tone Pesar (Ce-
lje), Ivan Trobiš (Železni-
čar Celje), Andrej Jernej
(Šentjur) ter planinci s
Polzele in Vranskega. Vsi
so menili, da bi bil spet
potreben tečaj za marka-
ciste. Za novega vodjo so
izvolili Toneta Pasarja,
znanega markacista iz PD
Celje. Doslej je bil vodja
osem let Florjan Son iz
Zabukovice. Prihodnji
zbor mcirkacistov bo pod
Donačko goro, zadnji vi-
kend v juniju.
B020 JORDAN
POJDIMO NA
MENINO!
Od 1. junija naprej je
dom na Menini odprt ne-
prekinjeno, v oktobru pa
bo samo ob sobotah in
nedeljah. Za orgemizirane
skupine nad 15 ljudi bo
dom odprt tudi izven,
obratovalnega časa, treba'
pa se je za to domeniti s
PD Gornji grad. Do pla-
ninskega doma lahko pri-
dete iz več smeri. Iz Tu-
hinjske doline se do do-
ma povzpnemo iz vasi
Cešnjice. Iz SmEirtnega
ob Dreti in Gornjega gra-
da vodijo do doma kar tri
markirane poti. Prva pe-
lje mimo podjetja Smre-
ka in se imenuje pot čez
Strmi vrh, ostali dve pa se
pričenjata na vzhodnem
delu Gornjega grada. To
sta pot čez Baronico, ki se
ji na zgornji polovici pru-
druži z leve še pot, ki pe-
lje mimo kmeta Sempri-
možnika in jo planinci
najbolj poznajo. Do doma
lahko pridemo tudi iz No-
ve Štifte. Po vseh doslej
naštetih poteh je hoje do
doma od dve in pol do tri
ure. Ena najlepših poti pa
nas do doma pripelje s
prelaza Črnivec (902 m) in
vodi po številnih planin-
skih pašnikih, ki so poleti
izredno lepi. Pot je dolga
štiri ure.
V domu lahko dobite
hrano in pijačo ter preno-
čišče, z oskrbnikom pa se
lahko dogovorite tudi za
penzionske usluge. Oko-
lica doma pa kar sama po-
nuja številne možnosti za
izlete in sprehode ter re-
kreacijo. Posebni čar daje
živina na pašnikih. Meni-
na ima tudi izredno boga-
to gorsko floro in favno,
ki je vredna opazoveinja.
FRANJO
AMBROŽ
Pred dnevi se je množi-
ca štorskih železarjev in
športnikov na teharskem
pokopališču poslovila od
nenadno preminulega že-
lezarja in marljivega
športnega delavca Franja
Ambroža.
Fran j o Ambrož se je
navdušil za šport in telo-
vadbo že kot pionir, kjer
je tekal s sovrstniki za žo-
go po teharskih travni-
kih. Pot pa je kaj kmalu
našel tudi v sokolsko
društvo Store-Teharje,
kjer je pod vodstvom va-
diteljev tudi osvajal
ustrezne gibalne navade
in znanja, da se je kasneje
razvil v dobrega nogome-
tašš. Prirojene organiza-
cijske sposobnosti so ga
privedle do vodilnega no-
gometnega delavca v Par-
tizanu - Kovinarju Štore,
ki mu je bil zvest vse svo-
je življenje in je prav pri
razvoju nogometa za nje-
gov napredek v Štorah in
širši celjski regiji prebil
ves svoj prosti čas. Njego-
va zasluga je tudi, da je
pred leti izšla skromna
knjižnica »25 let športa v
Štorah«, kjer je zbrano
dragoceno dokumentar-
no gradivo o prvih pričet-
kih organizirane telesne
kulture v železarskih Što-
rah in njen razvoj v 25-tih
letih. Za bogato or-
ganizacijsko delo je prejel
tudi več priznanj od NZJ
in NZS, zlato plaketo od
ZTKO Celje, Bloudkovo
značko od TKS Celje, dr-
žavno odlikovanje in priz-
nanje TVD Partizan-Ko-
vinar Štore ob njegovi 50-
letnici.
K. JUG
Ladjo so preplavili vreščeči nosači, ki so se pogajah
za prevoz na kopno. Za mojo skromno prtljago so se pulili
kot divjaki. Poslovila sem se od kapitana, od zdravnika, od
don Enrigua. Razen mene sta se izkrcala še dva potnika, ki
sta bila namenjena v Bolivijo. Luis mi je mahal, mahal...
Nikoli v življenju, tudi pozneje ne, nisem videla tako
razpenjenega morja, kot je bilo morje pred MoUendom; bilo
je kot debela, rumena tolčena smetana. Valovi so se besno
zaganjali v rjave kleči, Tihi ocean je stresal svojo zadržano
jezo, nemirni valovi s Kap Homa so se ponnirili šele pred
Callaom. Galebi so svareče vreščah. V barko so spustili neko
stvar, kije bila na pol stol, na pol košara. Moj kovček je bil že
srečno zgoraj na čeri, svoje erike pa nisem pa nisem niko-
mur zaupna. Skrila sem jo v potovalni pled, ker je bilo treba
tu plačati za stroje visoko zastavnino, ki je niso nikoli vrnili.
Z desnico sem držala dragoceni tovor, z levico pa torbico in
vrv od košare in tako sem - frrr - poletela v višino, naredila v
zraku polovičen obrat in z glavo navzdol zaplula proti če-
re/n. Ko so me potegnih iz košare, sem si oddahnila.
Pred mano so stali cariniki in uradniki, ki so pregledovali
Potne liste. Redki potniki so jih držali v rokah z nesrečnimi
obrazi. Ko sem vzela iz torbice potni Ust tudi jaz, se mi je
najbližji uradnik priklonil in rekel:
»Damam ga ni treba pokazati!«
Aha, tu začenja vrednost, ki jo imam kot ženska, rasti! Pri
priči sem za dva palca zrasla. Ko pa me je carinik vprašal,
kaj imam v kovčku, sem bila pri priči spet za dva palca
manjša. Odprla sem kovček.
»Je to vaša postelja ?«
I Prikimala sem. Srce mi je u tripalo od strah u, da ne bi našli
■ erike.
»Hvala.«
Kovček sem prepustila neki obalni hijeni, strojček pa sem
nesla sama.
Imela sem srečo. Vlak, ki vozi v Ande samo dvakrat na
teden, bo odpeljal ob enajstih. Ponosno sem uradniku pri
okencu pomolila denar. Dal mi je vozni listek in mi vrnil
nekaj srebrnih novcev. Ko sem stala na še prazni postaji in
odslovila nosača - se mi je približalo najbolj nenavadno
bitje, ki sem ga kdaj koli do takrat videla. Oblečeno je bilo v
žensko obleko, imelo pa je redko brado, na nosu bradavico
in ostro, kratko brado. Na glavi mu je tičal predpotopen
klobuk, ramena pa je imelo ogmjeno z mantiljo. Za nenava-
dnim bitjem sta šla dva majhna, rjava dečka s snopi sladkor-
nega trsta.
»Kam potujete?« je vprašalo bitje.
»V Cusco, toda danes samo do Areguipa.«
»Tudi jaz sem iz Cusca, šivilja sem. Koliko pa ste plačali za
vozni listek?«
Pokazala sem ji, koliko sem dobila nazaj.
»Ste Nemka ? Moja rojakinja ?«
Oklevaje sem pritrdila. Njena brada je vzbujala v meni
nekak strah.
»Ogoljufal vas je! Dajte mi karto in denar!«
Zakrmarila je proti okencu, stisnila iz možaka manjši
zlatnik, pri tem pa zmerjala in robantila.
»Pravi, da se je zmotil,« je zadihana pojasnila... »Ti mo-
ški! Ampak jaz vas bom že zaščitila, saj sva rojakinji.«
Na podlagi te zveze med nama sem ji prepustila v varstvo
- a ne s prevelikim zaupanjem - svoje kovčke in eriko in si
šla ogledat MoUendo, kup lesenih hiš, ki so bile rjave kot
hribi in vroči pesek, ter neprijazne kot butanje valov ob
njegovo obalo. Iz zemlje se je dvigala suha, hromeča vro-
čina. Ljudje so me ogledovali z nekam čudno lakomnimi
očmi, ki je na njih dnu prežalo nezaupanje.
Z najvišje točke v tem kraju sem poslednjič videla odda-
ljeno Bologno. Ker je bil prevoz predrag, se ni bil z nje nihče
odpeljal na obalo. Velika ladja je bila edina lisa na neskonč-
nem vodovju, ki jo je nosila proti jugu. Šele zdaj seje začelo
moje kolumbovsko potovanje, kajti šele zdaj sem bila sama,
navezana samo nase.
Storiti moram najboljše - danes in vedno.
NA POTI V VISOKE ANDE
Vlak je imel samo prvi in drugi razred. Ker nisem imela
denarja, sem se znašla med ljudmi na najnižji družbeni
lestvici. Indijanci s popotnimi culami - v njih so imeli
posteljnino, uši in otroke - so zlezli v dolge vozove, ki so
imeli podolž štiri vrste sedežev, dve vrsti pod okni in dve
sredi voza, da so se njih nasloni dotikali, svoje premoženje
(kure, košare, majhne otroke in pse pod klopi, sadje, svežnje
in večje otroke nad klopi) so zložili, kakor je pač najbolje šlo.
Moški so nosili pončo, to je volneno odejo z luknjo na sredi,
ki skozi njo vtakneš glavo, ženske pa kratke bluze, ki so
pogosto razkrivale vprašljive čare, in močno nagubana, zvo-
nasta krila iz temno rdeče volne ali katuna. Otroci so nosili
srajco, ki so jo dobili ob rojstvu, in čez to kako krpo. Lačni
so bili vsi, tudi kure in psi, ki so hkrati z otroki v vmesnem
prostoru raziskovali pod klopjo kakovost mojih nog. Poleg
mene je sedela šivilja iz Cusca s svojima dvema vnukoma, ki
sta bila celo za moje nevajeno oko rjava kot lešnik in brez
dvoma mešanica, čeprav je trdila, da sta rjava zaradi trop-
skega moUendskega sonca...
Vlak seje naprenehoma vzpenjal. Rjavi hribi in bela polja
so se vedno bolj približevali. Morala sem pripreti veke, da bi
ne dobila drobnega peska v oči in zbolela. Nekaj časa smo še
slišali butanje valov ob obalo, potem je šum ostal za nami.
Potniki so privlekli na dan sladkorni trst in ga začeli žvečiti.
Potrpežljivo so grizh žilavi les, kašnati ostanek pa z veliko
spretnostjo pljuvali čez mojo glavo skozi okno. Prežvečeni
kosi so švigali skozi zrak kot roji mušic. Tudi jaz sem morala
nekaj časa žvečiti z njimi. Če si v Rimu, se obnašaj kot
Rimljan...
Živi pesek je oblikoval sipine, ki so spominjale na gro-
bove. Povsod samo kamenje in sončna pripeka, dokler za
Cachendom nismo prispeli do rodovitne, oazi podobne po-
krajine. Tu so uspevali razni tropski sadeži in prodajalke so
se z lepimi podolgovatimi košarami gnetle skozi voz in
pohodile pol ducata nog, ob pisku, kije naznanjal odhod, pa
so spet skočile iz že premikajočega se vlaka.
V	La Joyi si si lahko privoščil kosilo - picante. Poleg
ogromnih glinastih loncev so sedele na tleh stare Indijanke
in, stresaje s kitami, iz njih s pločevinastimi zajemalkami
zajemale riž, ki so ga na pločevinastih križnikih potresle s
plastjo popra. Porcija je stala deset centavov, in če je starka
naložila po naključju preveč riža, ga je z roko spet pomedla v
lonec. Za uši, ki sijih dobil poleg riža, ni bilo treba plačati.
Vljudnost visokih Andov zahteva, da si prijazen s tujci.
Največjo poslastico je treba s svojega krožnika z lastnimi
vilicami ali žlico potisniti gostu v usta. V vlaku sem bila
žrtev takega dobronamernega gostoljubja jaz. Navdušenje
za raziskovanje mi je takrat še dovoljevalo, da sem vse kar so
mi ponudili, tudi pogumno pogoltnila v upanju, če že ne v
prepričanju, da ne krasi kaka uš prav meni namenjene žhce.
V	San Joseju, kjer je začelo postajati hladno (1478 m nad
morsko gladino), so prinesli dobre maslene rogljiče, ki so
malo omilili okus po ušeh in popru. Tu je področje, kjer
razsaja veruga, ki se pojavlja samo na tej višini. Bolnika, ki
oboli za verugo, neprestano muči vročina na obrazu, ima
grdo vijoličaste lise, počuti se tako slabo, kot bi imel tifus, in
vselej umre, včasih kmalu, včasih šele čez nekaj let.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
HOM
KDO PA SO DEKLETA MLADA?
Pouk obrambe v žalski občini poteka po načrtu
Na Homu je od 30. maja do 17. junija
potekal pouk obrambe in zaščite za
mladince in mladinke, ki ne-obiskuje-
jo srednjih šol. Udeležilo se ga je 39
mladincev in 34 mladink. Pouk je tra-
jal 9 dni za vsako skupino. Ob našem
obisku so nam mlade udeleženke po-
vedale naslednje:
LILJANA STRNAD, zaposlena v
TN Polzela: »Teh devet dni j^ tu na
Homu kar prehitro minilo. Vreme je
bilo lepo, skoraj prevroče. Imeli smo
več predavanj in praktičnih vaj. Seve-
da so vaje bolj zanimive kot predava-
nja, še posebno kadar je bilo na vrsti
orožje«
NEVENKA ZAVRŠNIK, zaposlena
v MIK Prebold: »Na tem tečaju smo
spoznavali pehotno orožje, koncepcijo
SLO, prvo pomoč in drugo. Vadile
smo tudi streljanje z zračno puško in
pozneje z vojaško. Od 100 možnih za-
detkov sem jih dosegla 61. Čeprav re-
zultat ni najboljši, se pa z vajo lahko
popravi.«
NADA COKAN, zaposlena v KIL Li-
boje: »Poleg učnega programa, ki je
bil precej obširen, so nam pripravili
tudi dovolj zabave. Posebno ob večer-
nih urah, ko smo zaplesali in zapeli, je
bilo prijetno. Drugače pa so mi bile
zelo všeč praktične vaje z orožjem«.
BERTA STRNIŠNIK, zaposlena pri
PTT Domžale: »Dekleta smo Eadovolj-
na, da so tudi za nas, ki ne obiskujemo
srednje šole pripravili tečaj na kate-
rem smo se seznanile z osnovami kon-
cepcije splošnega ljudskega odpora, z
orožjem, prvo pomočjo in še marsičem
drugem kar sodi zraven. Tečaj je bil
dobro pripravljen, saj je devet dni koli-
kor je trajal kar prehitro minilo«.
SILVA PUSOVNIK, zaposlena v TT
Prebold: »Poleg znanja nam je ta tečaj
dal še veliko drugega. Večina od nas je
bila prvič skupaj s toliko drugimi in
tako smo spoznale kakšno je kolektiv-
no življenje. Navezale smo mnoga no-
va prijateljstva, od katerih bodo prene-
katera ostala trajna«.
Dekleta so bila torej enotna, da je bil
tečaj koristen, da so se veliko naučila
in spoznala mnogo novih prijateljev.
Znanje in pa medsebojno zaupanje in
povezanost pa sta med temelji naše
varnosti.
T. TAVCAR
ŠE ENKRAT O STEKLINI
ZELO NEVARNA JE!
Bolezen je neozdravljiva, smrtno nevarna
Steklina je ena od najstarejših
znanih bolezni, vendar je v marsi-
čem še vedno uganka. Prenaša se z
bolne živali na človeka najpogo-
steje z ugrizom, ni pa dokazov, da
je mogoč prenos z bolnega na
zdravega človeka. In je bolezen,
pri kateri vsak človek, ki se okuži,
zanesljivo umre.
Med dvema vojnama je bilo v de-
setih letih v Sloveniji 9 primerov, v
času druge svetovne vojne sta bila
dva in po vojni, največ, trinajst.
Steklina je torej bolezen, ki se, kot
nekatere druge, rada širi v izrednih
razmerah. Zadnji znani bolnik je za
steklino umrl leta 1950. Tudi med
živalmi je steklina polagoma izgini-
la ter je bila med redkimi bolezni-
mi, ki so bile izkoreninjene.
Takrat je bila to naselbinska ste-
klina, ki so jo prenašale domače
živali, predvsem pes. Sirila se je na
govedo, svinje, mačke, konje in ov-
ce ter tu in tam na človeka. Le-ta jo
je po navadi staknil od svojega naj-
boljšega prijatelja - psa. S smotrni-
mi živinozdravniškimi ukrepi je ta
oblika širjenja ustavljena in nasel-
binska steklina izkoreninjena.
Ob začetku vojne 1939. leta se je
iz Poljske začela po Evropi širiti
nova oblika bolezni. Nova je le po
načinu širjenja. Tokrat razsaja med
divjimi živalmi. Glavno vlogo pri
tem imajo lisice. Zato so to obliko
imenovali gozdno steklino. V teku
štiridesetih let je od 23 evropskih
držav steklina zajela še 16, torej tri
četrtine. Izračunali so, da je hitrost
širjenja bolezni med gozdnimi ži-
valmi okrog 40 kilometrov na leto.
Kaže, da naravnih ovir, ki bi pre-
prečile širjenje gozdne stekline, ni.
Ne reke, ne hitre ceste ne omejijo
področja bolezni. Širjenje se ob teh
ovirah ustavi le za določen čas.
Na celjsko območje je steklina
prišla iz občine Slovenj Gradec.
Prva okužena lisica je prijavljena iz
občine Velenje proti koncu lanske-
ga leta. Februarja letos javlja o oku-
ženih lisicah tudi občina Žalec,
aprila meseca pa še občina Celje.
Zdi se, da bolezen napreduje z
enim korakom proti jugovzhodu na
prostoru med Celjem in Slovenski-
mi Konjicami, z drugim pa proti
zahodu med Ljubnim in Gornjim
gradom. V drugi polovici maja, to-
rej približno eno leto po vdoru iz
Avstrije, je odkrita stekla lisica pri
Dobrni.
Od ostalih živali so najdene oku-
žene s steklino tudi sme, jazbeci in
^dihurji, od domačih živali je odkri-
*ta le ena mačka, pač pa izkušnje iz
Hrvatske in Vojvodine kažejo, da v
gozdni obliki od domačih živali po-
gosteje iztaknejo mačke kot psi. To
je vsekakor zelo pomembno za boj
proti steklini.
Za človeka je steklina izredno
težka bolezen. Prvi znaki se pojavi-
jo 3-8 tednov, redko v 10 tednih, še
bolj redko v 8 mesecih ali celo več,
po ugrizu za steklino obolele živali.
Bolnik začuti topo bolečino okrog
ugrizne rane, ki pa je po navadi že
zarasla. Ko okužba prodre do mož-
gan, se keir hitro pojavljajo značilni
znaki. Bolnik postane vznemi^en,
obvzame ga nejasen strah. Najzna-
čilnejši znaki so: strah pred vodo,
svetlobo in zrakom. Bolnik se obil-
ni slini, težko pogoltne hrano, vodo
pa odločno odbija. Pred smrtjo je
stanje bolnika več kot žalostno. Ob-
časno ga zvijajo hudi krči, ki pov-
zroče tudi občutek dušenja. Popol-
na ohromelost je zadnja stopnica
do smrti. Bolnik je skoraj ves čas
pri zavesti in hudo trpi. Bolezen v
tem stanju poteka le nekaj dni.
Ker je steklina bolezen, ki jo
povzroča virus, zdravljenja ni,
vsak človek, ki se okuži, pa umre.
Pri tem krutem dejstvu ostane kot
edini zanesljivi ukrep preprečeva-
nje prenosa bolezni. Takoj je treba
pri tem omeniti, da ob pojavu goz-
dne stekline ljudje na našem ob-
močju do sedaj še niso bili prizade-
ti. Težko je verjeti, da je to zgolj
naključje. Ljudje so pač povsod ze-
lo pazljivi!
Prvi in neizprosni pogoje je PRE-
PREČITEV STIKA z gozdnimi in
neznanimi domačimi živalmi. Malo
se ve o poteku bolezni pri lisicah.
Izkušnje so pokžizale, da večina
okuženih lisic spreminja svoje
vsakdanje obnašanje. Pogosto jih
videvajo po dvoriščih, celo po go-
sto naseljenih mestih znajo tavati.
Ne čutijo strahu do vode, kar je
značilno za pse in človeka. T^idi po-
hlevne so. Tu pa tiči nevarnost za
otroke. Otrokom je treba razložiti
in dofMDvedati, da navidezno krotke
živali postanejo zelo napadalne, če
jih izzivajo. Ne samo lisice. Tudi
druge že omenjene živali. Povedali
pa smo že, da pri gozdni obliki šir-
jenja stekline pogosteje zboli mač-
ka kot pes. Zato je treba biti previ-
den tudi v dotiku z domačimi žival-
mi. Starši naj dobro opeizujejo in
spremljajo obnašanje svojih živali.
Pri najmanjši spremembi je treba
predvsem otrokom onemogočiti
dotik s tako živaljo in obvestiti o
spremembi živinozdravnika.
Drugi pogoj v boju proti steklini,
ravno tako neizprosen je, da se pri
vsakem primeru ugriza ali tudi dru-
gačnega dotika, pri katerem je priš-
lo do oslinjenja, ali pri prijemanju
bolne ali mrtve živali, takoj DO-
BRO UMIJETE MESTO DOTIKA
z milom, detergentom, alkoholom,
žganjem ali vsaj z vodo in takoj
nato pokličete pomoč pri zdravru-
ku. Ne pozabimo, da se steklina ne
ozdravi, da se po ničemer ne pozna,
ali bo nekdo, ki je bil v stiku s
steklo živaljo zbolel ali pa ne. Res
je, da cepljenje ne zaščiti prav vsa-
kega, ki je okužen s steklino, a tudi
tukaj velja pravilo, da ne more nih-
če napovedati, v katero skupino
spada. Kajti nekateri ne zbolijo, če-
prav jih je stekla žival že ugriznila.
Ravno pri steklini velja zlati rek
»da je bolje preprečiti kot zdraviti«.
Preprečevanje okuženja je zelo pre-
prosto, zdravljenje pa ne pomaga.
Tretji pogoj pri zatiranju stekli-
ne, gozdne ali naselbinske, je
ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA
PSOV. Ostanejo naj le nujno po-
trebni čuvaji, lovsld in pasemski
psi. Ti pa morajo biti zaščitno cep-
ljeni. Pri gozdni steklini je nujno
tudi ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA
MACK. Psi in mačke klateži mora-
jo biti brezpogojno odstranjeni.
Četrti pogoj je, da se ob OD-
KRITJU mrtve ali bolne, domače
ali divje ŽIVALI takoj obvesti živi-
nozdravnik. Živedi se seveda ni tre-
ba dotikati z golo roko.
Peti pogoj, ki velja samo za ljudi,
ki so nenehno in neposredno izpo-
stavljeni okužbi, kot so to gozda^i,
lovski pazniki in živinozdravniki,
je njihovo ZASCITNO CEPLJE-
NJE.
V tretji pogoj je treba pri gozdni
steklini všteti tudi neizprosen boj
proti lisicam. Zatiranje lisic se mo-
ra začeti ne glede na to, ali je stekli-
na že prisotna v nekem gozdu ali pa
še ne. Tudi ZATIRANJE POLJ-
SKE MiSl, ki je v prehrani lisice
prava poslastica, pomaga pri pre-
prečevanju pojava gozdne stekline.
Mžinj lisic, manj virov okužbe,
manjša možnost za prenos na člo-
veka neposredno ali preko njegove
domače živali.
Že samo dejstvo, da je skoraj vsa
Evropa že okužena, govori dovolj
jasno, da je zadeva resna in da jo je
treba reševati z vso resnostjo in od-
govornostjo.
DR. KAROL SENKER
spec. epidemiolog
Lesnina Ljubljana TOZD Lesna Industrija
»BOR« Laško	^
Komisija za delovna razmerja
objavlja
več prostih nalog in opravil za
KV mizarje
priučene delavce lesne strol(e
nekvalificirane delavce
in
1 KV električarja
1 KV ključavničarja-vzdrževalca
Vsi delavci bodo imeli možnost napredovanja, izobra-
ževanja in možnost povečanja OD z delom po učinku
in glede na kvaliteto dela.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi komisiji
za delovna razmerja TOZD Lesna industrija »BOR«
Laško.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh
po izteku roka za prijavo.
GRADBENO PODJETJE LAŠKO
Trubarjevo nabrežje 12
razpisuje
prosta dela in naloge
organizacija in vodenje tehnične službe
POGOJI:
-	srednja šola gradbene smeri (gradbeni tehnik) ali
višja izobrazba iste smeri
-	5 let delovnih izkušenj (srednja izobrazba)
-	3 leta delovnih izkušenj (višja izobrazba)
-	ustrezen strokovni izpit po določilih predpisov
gradbeništva.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
RC REKLAMA - CEUE
Razpisna komisija
dopolnitev k razpisu del in nalog
individualnega poslovodnega organa,
ki je bil objavljen dne 12. 6.1980
Pogoji:
-	visoka ali višješolska izobrazba ekonomsko-ko-
mercialne ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih
izkušenj na nalogah organiziranja oziroma vodenja;
-	družbena aktivnost in samoupravno delovanje;
-	organizacijske in poslovne sposobnosti;
-	predložitev ustreznega koncepta o načinu realiza-
cije razvojnega programa;
-	kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom do-
sedanjih del in nalog in dokazila o izpolnjevanju po-
gojev v roku 15 dni po objavi na naslov:
REKLAMA - CEUE
Razpisna komisija
63000 CEUE, Ul. XIV. divizije 6
O izbiri bomo kandidate obvestili pismeno najkasneje
v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
v
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
objavlja
naslednja prosta dela in naloge za:
1.	vodjo odseka za odmero davkov
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo pravne ali
ekonomske smeri, strokovnim izpitom ter 3 leti delov-
nih izkušenj - za nedoločen čas (ponovna objava)
2.	samostojnega referenta za prometni
davek
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo pravne ali
ekonomske smeri, strokovnim izpitom ter 3 leti delov-
nih izkušenj - za določen čas za nadomeščanje v
času porodniškega dopusta
Kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične
kvalitete.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev je dostaviti v 15 dneh po objavi kadrovski
službi uprave skupščine občine Žalec.
§t. 24 - 19. junij 1980
NOVi TEDNiK - stran 19
NOVA ZMAGA
CEUANOV
AMD Slander Celje je pripra-
vil drugo republiško dirko v
Kartingu, na kateri so ponovno
iuM-li največ uspeha tekmovalci
•fj, Celja. Lepa tekmovalna steza
^ poligonu na Ljubečni je po-
novno zbrala najboljše sloven-
ske tekmovalce.
V	mladinski konkurenci je
(inagal Aleš Pepel, medtem ko
je bil Matjaž Pečolar četrti. Kot
novinca sta nastopila tudi Mar-
jan Livk in Peter Kranjc ter do-
bro opravila nalogo.
Drugo posamezno zmago je
Celju priboril Jure Bitenc, ki je
g;ladko zmagal v kategoriji do
100 cem. Alojz Prek je bil osmi.
Najbolj zanimivo je bilo v naj-
težji kategoriji. 2ivec iz Ljub-
ljane je res da v prvi vožnji
tlahka zmagal, toda v drugi je le
za nekaj centimetrov odbil na-
pad Bužana iz Celja, ki je potem
bil najboljši v tretji vožnji. Ta-
ko je Karlo Bužan osvojil drugo
mesto, Jakov Wolf je bil sedmi
in Franc Kranjc deseti.
Celjani so tako v ekipnem tek-
movanju osvojili prvo mesto,
kar se je zgodilo le letos in to po
dolgoletni vladavini tekmoval-
cev Most iz Ljubljane.
V	nedeljo bodo celjski tekmo-
valci nastopili na tretji dirki za
državno prvenstvo, ki bo v
Ptuj"	J. KUZMA
Čez dva meseca ali na-
tančneje 22. avg^usta se
bo v Celju začela doslej
največja športna prire-
ditev v našem mestu IX.
Mladinsko evropsko pr-
venstvo v košarki. To pa
pomeni, da bodo pripra-
ve za to pomembno sre-
čanje, kjer bo nastopilo
dvanajst reprezentanc, z
vsakim dnem bliž^ zak-
ljučni fazi. Organizacij-
ski odbor s številnimi
komisijami ima v teh
dneh polne roke dela.
Vsak član si želi, da bi
bila prireditev dobro
ŠE DVA MESECA DO MEP 80
pripravljena in da bi v
vseh pogledih uspela.
O pomembnosti celjske
prireditve so govorili tudi
na prvi tiskovni konfe-
renci, ki jo je v Ljubljani
sklical predsednik čeist-
nega komiteja, sicer pa
predsednik Skupščine
SR Slovenije Milan Ku-
čan (o tem smo na kratko
že poročali v prejšnji šte-
vilki NT). OFKDZorili so
'zlasti na pomen nadalj-
njega kvalitetnega razvo-
ja slovenske košarke, ki
je v zadnjih letih zajadra-
la v nevarne vode sive po-
prečnosti. Z organizacijo
mladinskega evropskega
prvenstva pa bo Jugosla-
vija znova potrdila svojo
široko odprtost in posluh
za sodelovanje med vse-
mi, ki dobro mislijo.
Doslej je bilo osem pr-
venstev:
1.	NapoU (Italija), 1964,
prva SZ, 7. Jugoslavija,
2.	Porto San Giorgio
(Italija), 1966, 1. SZ, 2. Ju-
goslavija,
3.	Vigo (Španija), 1968,
1. SZ, 2. Jugoslavija,
4.	Atene (Grčija), 1970,
1. SZ, 4. Jugoslavija (igral
tudi Tone Sagadin),
5.	Zadar (Jugoslavija),
1972, 1. Jugoslavija, 2. Ita-
lija,
6.	Orleans (Francija),
1974, 1. Jugoslavija, 2.
Španija,
7.	Santiago De Campo-
stella (Španija), 1976, 1.
Jugoslavija, 2. SZ,
8.	Roseto Degli Abruz-
zi (Italija), 1978, 1. SZ, 3.
Jugoslavija (igral tudi
Aleš Pipan) in
9.	Celje (Jugoslavija),
1980,?
Doslej sta samo dve re-
prezent^ci osvojili naj-
višji naslov: Sovjetska
zveza petkrat in Jugosla-
vija trikrat. Obe ekipi sta
v isti »A« skupini tudi v
Celju, kjer sta skupaj z
Italijo glavna favorita za
najvišja mesta. V skupini
bo treba osvojiti najmanj
drugo mesto, če se bodo
jugoslovanski mladinci
(med kandidati sta tudi
Celjana Robi Medved in
Matej Janžek) hoteli zno-
va boriti za medaljo
TONE VRABL
n. IGRE SPRETNOSTI
V poletnem času nam kar
primanjkuje najreizličnejših
razvedrilnih prireditev in to
še posebej ob bazenih, kjer
se vsak dan zbere veliko šte-
vilo kopalcev. Že vrsto let
opažamo in tudi pišemo o
tem, kako ne znamo izkori-
stiti možnosti, ki se nam po-
nujajo ob letnih kopadiščih.
Premalo smo inventivni, da
bi rekreacijsko aktivirali vse
tiste, ki se pridejo kopati,
malo plavajo, igrajo karte in
šah, berejo časnike, se sonči-
jo pa tudi dolgočasijo. Letna
kopališča kar ponujajo na-
ravne številne možnosti, kaj
vse bi se dalo narediti in ko-
panje bi bilo pestrejše ter za
telo tudi prijetnejše ter ko-
ristnejše.
Ena izmed redkih tovrst-
nih oblik bo v nedeljo, 22.
junija na celjskem bazenu in
to ob 17. uri popoldne, ko
bodo prizadevni čalni TVD
Partizan Gaberje (tisto druš-
tvo, ki je za svoje široko, i^-
stro in kvalitetno delo dobilo
prehodno zastavo Maršala
Tita) pripravili II. IGRE
SPRETNOSTI!
Nastopile bodo naslednje
ekipe: iVd Partizan in Žele-
zarna Store ter ekipe iz Ce-
lja: Kovinotehna, Cinkarna,
Mene, LIK Savinja in TVD
Partizan Gaberje.
Igre se bodo odvijale iz-
ključno na vodni gladini in
ob bcizenu ter zajemale:
spretnost z zračnicami, pre-
voz bremena s čolnom, vle-
čenje vrvi preko bazena, po-
biranje predmetov na brvi
nad vodo, prenašanje rož na
ploščad z luknjami, prehod
preko brvi ter medigra ko-
šarka.
Namen: popestriti poleža-
vzuije ob bazenu ter istoča-
sno naj igre popestrijo sindi-
kalne športne igre s tem, da
bi v naslednjih letih postale
ena izmed panog za najbolj-
šo športno sindikalno orga-
nizacijo.
Naš predlog: podobne pri-
reditve bi lahko pripravili na
vseh bazenih celjskega ob-
močja, najboljše ekipe pa bi
se morda pomerile v finalu.
Vse skupaj ne bi dosti stalo,
bilo pa bi prijetno za poletno
osvežitev. V ekij^ pa bi ka-
zalo vključiti tudi tiste, ki so
takrat slučajno na kop^šču.
S primemo propagando bi ta
oblika, morda tudi dopolnje-
na in izpopolnjena, prav go-
tovo zaživela. IMzadevni čla-
ni pri TVD Partizan Gaberje
so ponudili roko, ostali pa
naj razmislijo in jih posne-
majo. V Skupnem interesu
poletne rekreacije in razve-
drila.	TONE VRABL
NA KRATKO
USPEH CEUSKIH
MODELARJEV
Na partizanskem letališču
Otok pri Metliki je bilo letošnje
republiško prvenstvo jadralnih
prostoletečih modelov, katerega
so se udeležili tudi člani Aero
kluba Celje in dosegli doslej naj-
večji ekipni uspeh, saj sta tako
prva kot druga ekipa osvojili
prvo in drugo mesto. Nastopilo
je 41 tekmovalcev iz vseh sloven-
skih modelarskih klubov. Rezul-
tati: jac^alni modeli 2. Branko
LeskovS^, 4. Stanko Fartelj, 5.
Bogdan "Vesenjak, 7. Bogdan
Mastnak, 8. Peter Kamer in 9.
Sinjo Zarič. Modeli na pogon z
gumo (^menjaki) 6. Bogdan Ve-
senjak in motorni modeli 3. Peter
Karner.
REPUBLIŠKO
PRVENSTVO V CEUU
Ob letošnjem občinskem praz-
niku Celja bo na letališču v Lev-
cu republiško prvenstvo motor-
nih pilotov.
ZA TITOV POKAL
16. in 17. avgusta bo v Celju na
letališču v Levcu zaključek dr-
žavnega rallija za pokal Marša-
la Tita, kjer bodo nastopili naj-
boljši tekmovalci iz vseh repu-
blik in pokrajin na čelu z držav-
nimi reprezentanti. Istočasno
bo velik miting celotnega civil-
nega in vojaškega letalstva v
počastitev 50-letnlce Aero klu-
ba Celje.
PETER KARNER
VODI KOVINAR ŠTORE
Končan je prvi del v Medob-
činski košarkarski ligi Celje, kjer
nastopa šest ekip. Tudi v 5. kolu
so košarkarji kovinarja Store
zmagali v Rogaški Slatini proti
Rogaški 96:85 in tako brez poraza
osvojili prvo mesto. Strelci:- za
Kovinarja Erjavec 33, Džuričič 23
in Planko ter Mackošek 19 in za
Rogaško Trbovc 30, Kidrič 25 in
Jugovar 15. V prihodnjem kolu
bo Kovinar gostoval v Trbovljah
proti Rudarju.
BOJAN MACKOSEK
PRVA VELENJE IN
ŽALEC
Končano je prvenstvo v kadet-
ski Koroško-Saleško-Savinjski
ligi, kjer sta slavili nogometni
ekipi Rudarja iz Velenja in Žalca.
Prvo mesto so prepričljivo osvo-
jili nogometaši Velenja, ki v spo-
niladanskem delu niso izgubili
tekme, zbrali so 34 točk, dali 83
in prejeli samo 18 golov. Za dve ■
^ki je zaostala ekipa Žalca, ki je
sicer doma dobila vsa srečanja,
Vendar pa je bila slabša na gosto-
vanjih. Tretji so nogometaši Fu-
^narja z Raven na Koroškem, če-
jrti pa nogometaši Vranskega,
w je lep uspeh. Peti je celjski
Kladivar, šesti Elkroj iz Mozirja,
Sedmo Šmartno, osmi Dravo-
grad, deveti Gradbenik iz Ljub-
''ega in deseti Usnjar iz Šoštanja.
J02E GROBELNIK
DRUGIČ ZLATI ROK
v Sofiji v Bolgariji so se kon-
čale 39. Balkanske atletske igre,
kjer je jugoslovanska moška re-
prezentanca kljub oslabljenosti
osvojila več kot odlično drugo
mesto, atletinje pa so bile dru-
go. Obakrat je zmagala Bolgari-
ja. V naši ekipi je nastopilo tudi
pet celjskih atletov. Znova ^
bil odličen Rok Kopitar, ki je
ponovil lansko prvo mesto z
balkanskega prvenstva v Ate-
nah tudi letos v Sofiji. Tekel je
49,44! To je njegov drugi naj-
boljši čas ter samo 33 stotink
sekimde slabši od njegovega dr-
žavnega rekorda. Ostali celjski
atleti so bili slabši, lahko bi re-
kli pod pričakovanji. Numan
Ukič je bil peti v maratonu, v
hoji je bil mladi Edi Kolar dis-
kvalificiran, Stanko Lisec pa je
osvojil skromno osmo mesto na
5000 m. Edina celjska atletinja
Ida Bunderla je bila četrta na
3000 m.
TV
NOV USPEH CEUA
Ob 20-letnici celjskega keglja-
škega kluba je bil v Celju tumir
na katerem je nastopilo 12 ekip.
Zmagali so igralci Celja, ki so po-
drli 5016 kegljev, sledijo Aero
4995, Šoštanj 4905, Kovinar 4895,
Prebold 4782, Konus 4755, In-
grad 4746, Radeče 4690, Obrtnik
4628 in mlada ekipa Celja 4588
kegljev.
Med posamezniki je bil naj-
boljši Tomažič 872 kegljev, pred
Gobcem 869 in Urhom 868.
ŠE EN NASLOV
PRVAKA
v Celju je bilo v nedeljo repu-
bliško prvenstvo v rokometu za
mladince. Nastopilo je osem
ekip, zmagovalci in drugouvršče-
ni iz štirih področnih lig. Celjani,
igralci Aera, so ponovno zmagali
in osvojili dva lepa pokala. Ome-
niti pa velja, da so tokrat imeli v
finalu težavno delo z ekipo Ja-
drana. Odločitev o zmagovalcu je
padla šele po streljanju sedem-
metrovk.
Na prvenstvu je nastopila tudi
ekipa Minerve iz Griž, ki je bila
sedma.
ŠESTERKA V
REPREZENTANCI
Po mladinskem prvenstvu v
Celju je bila izbrana kadetska re-
prezentanca Slovenije, ki bo so-
delovala v znani republiški roko-
metni šoli. V reprezentanci bodo
iz Celja igrali Mančič, Filipčič,
Medved, Mahnič, Lesjak in Ba-
škera, iz Minerve Zazjal ter iz Šo-
štanja Korelc, Lesjak in Gradiš-
nik.
Vsi mladi igralci bodo tako
imeli zelo uspešne treninge od
27. junija do 3. julija v Sečovju.
KLADIVAR 40, ELKROJ
33
Prvenstvo v vzhodni republi-
ški nogometni ligi se je končalo.
Nogometaši Kladivarja so tudi v
zadnjem kolu ostali neporaženi
21 KOLAJN ZA KLADIVARJA
Pretekla sobota in nedelja sta potekali v znamenju atlet-
skih tekmovanj za naslove'prvakov Slovenije v skupinah
starejših mladincev in mladink ter mlajših mladincev in
mladink. V Celju so bili predstavniki Kladivarja izredno
uspešni, saj so osvojili 22 kolajn - 8 zlatih, 7 srebrnih in 7
bronastih. Tudi Velenjčani so bili odlični, saj so po osvoje-
nih kolajnah na častnem 3. mestu - 14 odličij (6 zlatih, 6
srebrnih in 2 bronasti).
Mojca Cetina je pobrala kar 3 zlate kolajne - na 100 m,
200 m in v štafeti 4 x 100. Darko Žičkar je zmagal na 800 in
1500 m, Matej Jutršek na 3000 m, Milan Krajnc v skoku ob
palici z osebnim rekordom 430 cm in Božo Juhart v metu
kladiva. Udeležba na prvenstvu st. mladincev in mladink je
bUa skromna. Ker ni bilo prijav, sta odpadli obe štafeti
4 X 100 in 4 X 400 m! V velikem številu disciplin je bilo
prijavljenih le toliko tekmovalcev, da so bile lahko pode-
ljene kolajne...
Bolj množično je bilo v Kranju na prvenstvu ml. mladin-
cev in mladink, kjer prvi dan tekmovanja Kladivarju ni
uspelo osvojiti nobenega prvega mesta. Srebrna sta bila
Gaber na 100 m (11.5) in Senica v metu krogle (12.16), med-
tem ko mlajših mladink z izjemo Svateljškove v metu diska
(srebrna z 29.84 m) ni bilo na prvih treh mestih.
Vse kaže, da je bil termin obeh prvenstev neustrezen
(zaključek šolskega leta, priprave na maturo), pa bi kazalo v
prihodnje takšna prvenstva prestaviti v jesen.
ODLIČEN USPEH CEUSKIH
KEGLJAČEV
Na avtonoatskem štiristeznem kegljišču v Doboj u in
Banja Vručici pri Tesliču je bil 14. in 15. junija prvi del
29. moštvenega ekipnega prvenstva Jugoslavije v keg-
ljanju za člane. Pomerili so se v mednarodnem slogu
2 X 6 X 200 lučajev. Nastopilo je osem ekip.
Največ uspeha so imeli člani Kegljaškega kluba Ce-
lje, ki so podrli 10.338 kegljev in zmagali. Za KK Celje
so nastopili: Stanko Nareks 1798, Alojz Urh 1747, Vik-
tor Vanovšek 1723, Slavko Tomašič 1717, Danilo Sivka
1714 in Anton Grilanc 1639 kegljev. Drugi je bU Parti-
zan Beograd 10.198, tretji KK Novi Sad 10.179 itd.
Med posamezniki je Celjan Stanko Nareks s 1789
keglji na odličnem tretjem mestu.
Drup del prvenstva, kjer bo nastopilo naslednjih
dvanajst ekip, bo 21. in 22. junija. Ne glede na te
rezultate je že jasno, da bodo celjski kegljači na letoš-
njem državnem prvenstvu dosegli izjemno lep usr>eh.
ZLATKO MISKOVIC
saj so igrzdi v Kamniku 1:1. Igral-
ci Elkroja so premagali Litijo kar
5:1.
Tako so Celjani osvojili prvo*
mesto in so zbrali 40 točk. Elkroj
je drugi in ima 33 točk. V prihod-
nji sezoni se bodo Celjani borili v
prvi republiški ligi, Elkroj pa bo
poizkusil skupaj z Uniorjem in
Dravo osvojiti naslov prvaka v
VRL.
VELENJČANI SLAVIJO
Rudar iz Velenja bo tudi v pri-
hodnji sezoni igi^ v II. zvezni
ligi. Odločitev o tem je padla šele
v nedeljo na štadionu ob jezeru,
ko so Velenjčani z 1:0 premagali
Jedinstvo iz Bihača. Sedaj so
igralci Rudarja šesti in imajo 31
točk. V zadnjem kolu bodo v ne-
deljo igrali v Mariboru proti Ma-
riboru.
NOV USPEH ČUKA
Na velikem judo tekmovanju
za nagrado Jugoslavije na Hvaru
sta nastopila tudi dva izvrstna
celjska judoista. Tako je prese-
netljivo zmagal v lahki kategoriji
celjski tekmovalec Štefan Cuk,
ki je v finalu premagal madžar-
skega tekmovalca Sulhafa. Mar-
jan Fabjan je v srednji kategoriji
osvojil tretje mesto.
ŠOŠTANJ IN CEUE
PO 26 TOČK
Prvenstvo v republiški moški
in ženski rokometni ligi je konča-
no. Vsa moštva z našega območja
so uspela. V zadnjem kolu so
igralci selekcije Celja izgubili
proti Prulam 20:32 in s tem izgu-
bili tudi tretje mesto. Šoštanj pa
je uspel v Mariboru 24:32 in tako
zamenjal mesto s Celjani. Ob
koncu so eni kakor drugi zbrali
po 26 točk. Šoštanj je četrti in
Celjjini česti.
V ženski rokometni ligi so
igralke Smartnega zmagzde v Aj-
dovščini proti Mlinotestu 15:14
ter osvojile peto mesto.
J. KUZMA
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA
IZ VELENJA V U$KO
Prejeli stno 57 odgovorov - 55 pravilnih
Mesec je naokoli in v pone-
deljkovem športnem dopol-
dnevu smo v šahovskem ko-
tičku ponovno žrebali vse ti-
ste, ki so sodelovali v naši
peti šahovski nagradni igri.
Nagrade je tokrat prispeval
Rudarsko elektroenergetski
kombinat Velenje. Prejeli
smo 57 odgovorov, od tega
55 pravilnih. Res je, da je bi-
lo tokrat odgovorov nekoli-
ko manj, je pa zato bil boljši
rezultat pravilnih odgovo-
rov, saj jih še nikoli ni bilo
toliko, kot tokrat.
Srečni dobitniki (izžrebal
jih je ponedeljkov gost v ša-
hovskem kotičku Ciril Knez
iz Laškega) so: 1. nagrada
FRANCI KOLAR, Crešnjice
13, p. Frankolovo, 2. nagrada
VERICA HARINSKI, Hari-
na - Zlaka št. 1, Podčetrtek,
3. nagrada IRENA SILJAN,
Zoisova 1, Celje, 4. nagrada
JOŽE ŠNAJDER, Malgajeva
12, Celje in 5. nagrada AGI-
CA POTOČNIK, Zoisova 1,
Celje. Čestitamo, nagrade pa
lahko dvignete v tajništvu
Novega tednika in Radia Ce-
lje.
Na vrsti je šesti kupon, na-
grade pa bo prispevala PI-
VOVARNA Laško. Ker smo
sredi poletja in nas daje vro-
čina bo kar dobro sodelovati,
morda pa se vam nasmehne
sreča in boste recimo dobili
zaboj dobrega laškega
piva...
Odgovor (pravilni seveda!)
na kuponu obkrožite, napiši-
te svoj naslov, vse skupaj na-
lepite na dopisnico in pošlji-
te na naš naslov do 10. julija!
T. VRABL
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 24 - 19. junij 1980
AMADEUS POROČA
Da so solidarnostna stanovanja zares soli-
darnostna v pravem pomenu besede, me je
prepričala družina Srečkovič. Vsi nasmejani so
mi povedali, da se po petih letih bivanja v
solidarnostnem stanovanju zanje nihče ne
zmeni in da bodo v istem stanovanju proslav-
ljali tudi desetletnico. Malce pa me je zaskr-
belo ali se smejijo tudi tisti, ki bi pravzaprav
morali biti v tem stanovanju.
UČITEUlCA ANA
Zarana se je spoprijela s težavami. Osnovno šolo je
končala z odliko, domov je prinesla kup pohval in
priznanj. Doma pa ogenj v strehi! Doma ostaneš, ne
boš šla v mestne šole!
Pri hiši je bila najstarejša. Starša sta komaj čakala,
da pride snubec s sosednjega hriba, da pride v dveh,
treh letih mlad moški k hiši. Ana se je temu uprla. V
mestu je imela teto, pri njej pa stanovanje, hrano in
moralno uteho. »Grem!« je rekla in z odločnim kora-
kom stopila v dolino.
Spremljale so jo neverjetne težave. Bila je lepa in
postavna, zdrava in privlačna, vendar zaradi grunta
brez štipendije, brez ficka v žepu. Oblast na občini in
še kje je bila gluha za njene prošnje. Teta ji je bila
opora, nihče drug. Tudi domači ne. Šla je samovoljno
in zato je izprijenka.
Uspešno je končala pet letnikov učiteljišča. Vseskozi
je bila vzorna dijakinja. Seveda, kar zadeva učenje.
Fantje so jo že v šoli oblegali, teta pa jo je kar naprej
svarila: »Glej, da jo pošteno ne skupiš!*
F*reviharila je viharje, svarila in ukore, razumevanja
in nerazumevanja, rnlada, vihrava in razigrana je šla
učit tja, kamor so se mnogi branili. V hribe. Radi sojo
imeli. Ne samo otroci, tudi starši, posebno pa mladi
fantje. In že pred strokovnim izpitom je rodila neza-
konskega sinčka. Koliko hudih besed, koliko spodti-
kovanj, češ, le kakšne so te mlade učiteljice. O, Ana se
ni dala. Živela je svoje življenje, kar je zadevalo delo v
šoli, ji je bil malokdo dorasel.
Kmalu po strokovnem izpitu je romala v drugo hri-
bovsko šolo. Minilo je poldrugo leto, rodila je hčerko.
Spet nezakonski otrok! Zlobni jeziki so bili tudi na-
durno zaposleni, potem pa je prosvetna oblast izrekla
odločbo: »Učiteljica Ana na popolno osemletko v do-
lino!*
Popolna osemletka! Sredi mesteca garsonjera,
otroka v vrtcu, Ana se je zagrizla v šolo. Opazili so jo
politični dejavniki in minilo je le dobrih šest mesecev,
ko je postala na šoli sekretarka ZK. Hu, pa taka domiš-
ljavost, taka protekcija! so govorile sotovarišice. Na-
mreč, na šoli sta bila samo dva moška: ravnatelj in
hišnik, vse drugo je bilo ženskega spola.
Vse preveč se je Ana vtikala v didaktiko in razne
šolske probleme. In problemčke; zato je pri ravnatelju
- odpihnila. Tovarišice pa soji zavidale, češ, komaj je
prišla, pa se vsa občinska srenja vrti okoli nje.
In se je zgodilo, da je sredi delovnega dne potrkala
stara mati nekega otroka na napačna vrata.
-	Oprostite, ali je tukaj peti be?
-	Ne. Kar poglejte: na vratih piše peti a! Koga pa
iščete? je rekla malce zbadljivo tovarišica Jožefina, ki
Ane videti ne more.
-	S tovarišico Ano bi rada govorila. Mojega vnuka
uči.
-	Ali mislite tisto, ki ima dva nezakonska otroka,
kaj?
-	Oprostite, se je poravnala priletna ženica. To vam
povem, tovarišica Ana je zares prava tovarišica. Vsi jo
imamo radi. Na svidenje, gospa!
Tovarišica Jozefina pa se je ženici v hrbet nekam
ironično nasmehnila:
-	Ha, kdor zna, pač zna!
-<ik-
MEDNARODNI
»HOV-HOV«
VŽALCU
Ob petletnici delovanja bo
Kinološko društvo Žalec, ki
ima že več kot 200 članov,
pripravilo v soboto, 21. in ne-
deljo, 22. junija doslej naj-
večjo mednarodno priredi-
tev z nastopom šolanih služ-
benih psov ne samo v Žalcu,
temveč tudi v Jugoslaviji.
Kinološko društvo se s
svojo dosedanjo dejavnostjo
uvršča med najboljša tovrst-
na društva v Sloveniji, vsako
leto pa pripravi po vsaj eno
takšno prireditev, ki si jo
ogleda tudi po več kot 2000
obiskovalcev. Za sobotno in
nedeljsko prireditev je pri-
javljenih 29 tekmovalcev iz
Italije, Avstrije, Švice, Belgi-
je (sploh bodo prvič nastopi-
li v Jugoslaviji) in Jugoslavi-
je. Na programu bodo vaje
poslušnosti, obrambe in na-
pada ter tekmovanje v slede-
nju na travnikih v okolici
Polzele. Celotno tekmovanje
bodo izpeljali štirje sodniki,
od tega en Avstrijec in trije
Jugoslovani. F*rireditev se
bo oba dneva začela ob 8. uri
zjutraj na žalskem stadionu.
V nedeljo ob 13. uri bo eks-
hibicijski nastop psov Kino-
loškega društva Žalec, po
njem pa -razglasitev rezulta-
tov mednarodnega tekmova-
nja. Prvi s tega tekmovanja
bo kandidiral za mednaro-
dnega prvaka. V ekshibicij-
skem nastopu bodo nastopili
tudi psi iz Centra za šolanje
psov pri nepubliškem sekre-
tariatu za notranje zadeve v
Ljubljani, možen pa je tudi
prihod miličniškega heli-
kopterja, s katerim bi prika-
zali diverzantski napad oz.
njegovo odbitev.
Pokrovitelj velikega med-
narodnega tekmovanja je
Svet za ljudsko obrambo,
varnost in družbeno samoza-
ščito pri Občinski skupščini
Žalec.
Ob tej prireditvi pa bo v
soboto še ena akcija, kjer bo-
do sodelovali člani žalskega
kinološkega društva. Akcija
bo pri bodočem domu SLO,
kjer bodo tehnično reševal-
ne ekipe, gasilske ekipe, eki-
pe RBH in ekipa prve medi-
cinske pomoči skupaj z ki-
nološkim društvom pripra-
vile vajo ob dnevu civilne za-
ščite. Kinološko društvo bo
sodelovalo s svojimi psi, ki
bodo reševali ranjence izpod
ruševin. Po vaji bo otvoritev
razstave opreme in sredstev
civilne zaščite na rokomet-
nem igrišču v športnem par-
ku ter podelitev priznanj ob
dnevu CZ. Skratka v soboto
in nedeljo bo na žalskih igri-
ščih ter v njihovi nep)osredni
bližini živahno in zanimivo -
od vaje pri reševanju do veli-
kega mednarodnega nastopa
šolanih službenih psov iz pe-
tih evropskih držav v orgaru-
zaciji Kinološkega društva
Žalec.
TONE VRABL
VROČINA POKAZALA ZOBE
OSTAL JE KUP 2ELEZA
V Grobelnem iziirito 14 vagonov tovornega vlaka
Močno je zaropotalo. Lo-
milo in stiskalo se je jeklo.
Do tistega trenutka trdni že-
lezniški tovorni vagoni so se
spreminjali v brezoblično
gmoto. Ljudje v bližnjih hi-
šah so se ustrašili, iskali so
zavetje... Kaj, kaj se je zgo-
dilo?
Bilo je v petek, 13. junija
popoldne. Ura je kazala
15.53. Električni tovorni vlak
je peljal proti Mariboru. To-
da, ustavil se je že, približno
dvesto metrov za tem, ko je
vozil mimo postaje v Grobel-
nem.
Težko lokomotivo je zače-
lo na vsem lepem zanašati na
levo in desno. Tega neobičaj--
nega gibanja, ki ga je prine-
sla deformacija železniških
tirov (zaradi vročine), vagoni
niso vzdržali. Iztirili so in se
zgnetli na velikanski kup.
Zdaj je jeklo v resnici poka-
lo, in železova ruda, ki so jo
vagoni peljali, se je razstrosi-
la naokrog. Lokomotiva je
obstala na tiru, zato pa je za
njo ostalo štirinajst vagonov
povsem uničenih. In razrtre-
sena železova ruda, podrta
dva električna droga, uničen
lep del električnega omrežja
na progi... Po prvih ocen^
je škode za okoli 20 milijo-
nov dinarjev. Človeških
žrtev, niti poškodb, ni bilo.
Tovorni vlak, ki ga je
upravljal strojevodja Dušan
Savič, je tako končal svojo
pot.
Razbitine so zaprle progo.
Promet na tem delu je bil
ustavljen. Potniki, ki so se
vozili na tej relaciji, so na
šentjurski postaji, oziroma
na Ponikvi, stopali v Izletni-
kove avtobuse, da so lahko
nadcdjevali pot v eno ali dru-
go smer. Nastale so precejš-
nje zamude pri rednih vla
kih.
In spet, tako kot pred de-
vetimi dnevi v Celju, se je
pričela velika reševalna akci
ja. Spet je prišla posebna
ekipa z vsemi potrebnimi
stroji iz Ljubljane, in tu sc
bili še domači železničarji, k
so prijeli za delo. Na svoje
mesto so 'stopili tudi član
Narodne zaščite.
Prvi tir so železničarj
usposobili šele naslednj
dan, v soboto, ob 15.05 uri
drugega pa šele v torek. Po-
škodba tira je bila namreč ta-
ko huda, da kljub velikini
prizadevanjem, dela nisc
mogli opraviti prej. In šfl
zdaj poteka vožnja po tem
delu z zmanjšano hitrostjo.
Sicer pa podrobna prei
skava o vzrokih te nesreče še
teče.	^
MB
PROMETNE
NESREČE
UMRL PO PETIH DNEH
V celjski bolnišnici je umrl MI-
LOŠ MLINARIC, 17, iz Dobrine,
ki se je poškodoval pet dni prej v
Bukovju. Takrat je vozil neregi-
striran motor, vanj pa se je zale-
tel ŠTEFAN POLSAK, 19, iz
Hrastja, ki je pripeljal nasproti
po levi strani, prav tako z motor-
jem. Oba sta takrat vozila brez
vozniškega dovoljenja in verjet-
no ne bi bile posledice tako hu-
de, če bi imela tudi zaščitni če-
ladi.
PREMALO POZOREN
Traktorist JANESLAV FLOR-
JANCIC, 27, iz Skale je pri ben-
cinski črpalki v SI. Konjicah za-
vijal v levo in pred tem ustavil
pravilno na levi strani ter prižgal
smerokaz, spregledal pa je oseb-
ni avtomobil, s katerim je na-
sproti pripeljal EDVARD RA-
TEJ, 35 iz Gabrovelj. Pri trčenju
je nastala na osebnem avtomobi-
lu gmotna škoda v višini 40.000
dinarjev.
TRČIL V
STANOVANJSKO HIŠO
Po klancu navzdol, po Cesti na
Svetino, je pripeljal s kolesom na
pomožni motor OTO ŽUMER,
31, iz Laškega. Ker je vozil z ne-
primerno hitrostjo, je v blagem
levem ovinku vozil kar narav-
nost in zato trčil v hišo št. 1. Trče-
nje pa je bilo tako močno, da je
Žumer na kraju nesreče umrl.
NEPREVIDNA
DEKLICA
Takoj po srečanju s tovornja-
kom je pred osebni avtomobil, ki
ga je skozi Zg. Zreče vozU MI-
LAN PETRIC, 25, iz Nove Do-
brave, pritekla 8-letna A. M.
Kljub temu, da je voznik zavirzd,
je deklico zbil s sprednjim delom
avtomobila, pri čemer se je le-ta
poškodovala po trebuhu in ima
lažji pretres možganov. Voznik
Petrič jo je takoj odpeljal v konji-
ški zdravstveni dom.
400.000 DIN ŠKODE
Iz smeri Maribora je v dvojni
ovinek v Skofji vasi prehitro pri-
peljal voznik tovornjaka s pri-
klopnikom JOŽE KUDER, 32, iz
Zagorja in zato zapeljal na levi
vozni pas. Da bi preprečil čelno
trčenje z avtobusom murskoso-
boške registracije, ki je pripeljal
nasproti, je Kuder sunkovito
skrenil v desno. Najprej je trčil v
zaščitno ograjo, nato v stanovanj-
sko hišo, pa še v drevo, kjer je
vozilo obstalo. Pri nesreči se je
voznik Kuder porezal po roki,
škoda pa je visoka - 400.000 di-
narjev.
NEUPOŠTEVANJE
VARNOSTNE
RAZDAUE
Zaradi del na cestišču na na-
dvozu v Šempetru, je ustavila
vozmca osebnega avtomobili
IVICA SREDENSEK, 44, iz Do
brteše vasi. Za njo je v prekratk
varnostni razdalji vozil s tovor
njakom MILENKO KRAUPA
22, iz Krapine, ki je tako močn*
zadel avtomobil pred seboj, da g;
je prevrnilo na desni bok, obsta
pa je na strehi. Voznica Sreden
škova se je pri tem težje poško
dovala - ima hud pretres možga
nov, škode pa je za 70.000 dinar
jev.
SPREGLEDAL
KOLESARKO
Skozi Imeno se je peljala s kc
lesom ALOJZIJA HOHNJEC
49, iz Imenega. Dohitel jo je voJ
nik avtobusa ADOLF KUKC
VlC, 39, iz Kozjega, ki naj bi g
zaslepile nezasenčene luči, s k«
terimi je nasproti pripeljal nežni
ni voznik osebnega avtomobili
Kolesarko je zadel in zbil v ol
cestni jarek, pri čemer se je Hol
nječeva težje poškodovala.
§t. 24 - 19. junij 1980
NOVi TEDNiK - stran 21
USPESNA
PROIZVODNJA STROJEV
IN PLASTIČNIH IZDELKOV
Iz elementov za izdela-
vo samoupravnega spora-
zuma o temeljih srednje-
ročnega plana delovne or-
ganizacije KOSTROJ za
obdobje 1981-1985 je ra-
zvidno, da so v svoji obči-
ni eni izmed nosilcev ko-
vinske predelovalne in-
dustrije, zlasti v stroje-
gradnji, razvijajo pa tudi
program gradbenih in
drugih elementov iz PVC
materiala.
Glede strojegradnje je
njihovo poslanstvo ra-
zumljivo, saj so v okviru
sozda Združena podjetja
strojegradnje, ki je te-
meljni nosilec te panoge
v Sloveniji. Sozdovski
smisel združenosti je ja-
sen: večje proizvodno in
dohodkovno povezova-
nje, predvsem v pogledu
programskih zasnov,
skupnih naložb, izvozni
usmeritvi, marketingu in
združevanju razvojnih
potencialov. Sicer pa bo
Kostrojev delež v prihod-
nje v glavnem zaznamo-
van z usnjarskimi in krz-
narskimi stroji ter napra-
vami, pri proizvodnji pla-
stike pa s profili za izdela-
vo plastičnih oken, PVC
elementov za gradbeniš-
tvo, bele tehnike, cestne
signalizacije in raznih
drugih plastičnih profi-
lov.
Kostroj je v lanskem le-
tu razreševal nekatera
pomembna kadrovska
vprašanja, tesno poveza-
na z boljšim pošlovno-
proizvodnim zamahom.
Sadovi dobre usmeritve
so že na dlani, tudi če pri-
merjamo nekaj podatkov
iz analize gospodarjenja
za prvo za prvo letošnje
četrtletje. Na splošno: go-
spodarjenje je bilo kar
ugodno, čeprav je pri Ko-
stroju zadnje četrtletje ti-
sto, kjer »pospravijo v
proizvodnji«. Ustvcirih so
večjo realizacijo, večji do-
hodek, tudi večje osebne
dohodke, čeprav so za po-
slovni sklad morali name-
niti manj sredstev. Bi-
stveno je, da so s svojega
»programa« črtali še lan-
ske poslovne izgube.
Kot za ostalo združeno
delo v gospodarstvu ve-
lja, da je v precpu vse tež-
jih in ostrejših pogojev
gospodarjenja, velja tudi
za Kostroj, ki se trenutno
mora otepati s težavami
hkvidnostne narave,
predvsem na račun slabe-
ga plačevanja po izvozu.
Tudi zalog je preveč, če-
prav so za 9 odstotkov
nižje od enakega obdobja
lani.
Izvozna usmeritev Ko-
stroja računa z deželami v
reizvoju, kjer je razumljiv
velik interes za usnjarsko
strojno opremo. P^i tem
se delavci Kostroja dobro
zavedajo, da so ključi za
večjo poslovno prodor-
nost v bistvu narejeni iz
večje produktivnosti,
boljše kakovosti izdel-
kov. V izvoz nameravajo
v prihodnje bolj prodreti
s proizvodnjo oken in
profilov, pri čemer smelo
razmišljajo tudi o svojem
obratu na tujem, saj so si
z oblikovanjem osmih
obratov v Jugoslaviji na-
brali dokaj izkušenj.
Z namenom še zmanj-
šati uvoz določene opre-
me in izdelkov so oprede-
lili predvsem naslednje
naloge: doseči večjo in
predvsem kontinuirano
rast izvoza, spremeniti re-
gionalno usmeritev uvoza
v dežele vzhodne evrope,
povečati delež izvoza na
konvertibilno področje in
v države v razvoju ter pri
izvozu še posel^j delež
opreme tako, da obsega
dobavo kompletnih linij
in objektov.
Pri naložbah je usmeri-
tev tudi jasna: uvajanje
sodobnejše tehnologije,
manjša rast zaposlenosti,
uporaba domačih mate-
rialov, kompletiranje po-
nudbe za tehnološke us-
njarske linije, pri tem pa
ne zanemariti vprašanj o
gibanju družbenega stan-
darda in usklajevanju
lastne in družbene gospo.-,
darnosti.
št. 24-19. Junij 198
§t. 24 - 19. junij 1980
NOVi TEDNiK - stran 23
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
PRVO SREČANJE Z
ANTIKO
Druga noč v Grčiji nam je
prinesla tudi srečanje z enim
najlepših avtokampov ob
poti, v bližini znanega letovi-
škega kraja Pyrgosa. Kar na
slepo smo zavili proti obali
Jonskega morja in naleteli
na prečudovito, kilometre
dolgo peščeno obalo, ob ka-
teri so se kar nizali turistični
kampi. Presenetila nas je
urejenost teh kampov. Krat-
ka, skrbno gojena trava,
elektrika ob vsakem šotoru,
topli tuši, pralnica in likalni-
ca, trgovina z živili in spo-
minki, restavracija, izposoje-
valnica čolnov in toplo, pri-
vlačno morje. V Grčiji se za-
vedajo, kaj zahtevajo za svo-
je udobje med letovanji so-
dobni turistični nomadi.
Zanimivo se nam je zdelo,
da z jezikom ni bilo nikakrš-
nih težav. Presenetljivo in
razumljivo hkrati. Pa ne, da
bi znali vsi Grki enega ali več
tujih jezikov. To ne. Kaj hi-
tro smo se prepričali, da jih
večina obvlada le nekaj pre-
potrebnih besed in fraz, ven-
dar te vsaj v treh svetovnih
jezikih. Srečali smo tudi
upravnika avtokampa, ki ni
znal niti besedice tujega jezi-
ka, pa smo to spoznali šele
ob drugem srečanju, ko smo
ga poprosili za nekaj prepo-
trebnih informacij. Se vedno
nam je le prijazno kimal, se
smehljal in kazal na cenik.
Z antiko smo se prvič sre-
čali v starodavni Olimpiji,
enem najmogočnejših spo-
menikov grške civilizacije.
Pomen tega majcenega an-
tičnega mesta sredi Pelopo-
neza je naravnost neverje-
ten. Ne le zaradi sodobnosti,
v katero je tako močno pose-
glo z oživitvijo antičnih olim-
pijskih načel. Pomen Olim-
pije je večplasten še zlasti za
zgodovino Grčije same. Ob
PIŠE:	^
BRANKO
STAMEJČIČ
močni podpori vplivnega
delfskega preročišča je usp>e-
lo s podpisom »Svetega pre-
mirja« in uveljavitvijo tek-
movalnega duha olimpijskih
iger, združiti dotlej razcep-
ljeno Grčijo v enotno in mo-
gočno deželo vojščakov,
umetnikov, filozofov. Močan
je bil vpliv Olimpije na raz-
cvet grške civilizacije, ki je
prvič v svoji bogati zgodovi-
ni našla čas, da se je odda-
hnila od nenehnih sporov,
vojn in se razvila tudi v osta-
lih smereh. Prav v zdajšnjem
času dobiva vse več privr-
žencev zamisel, da bi olim-
pijske igre vnovič in za stal-
no preselili v antično Olim-
pijo in na ta način rešili tisto,
kar se zaradi nepojmljivega
vmešavanja političnega v
igre, ki naj bi krepile enot-
nost in razumevanje mladih
športnikov sveta, tako očit-
no podira prav letos.
Antična Olimpija, bolje re-
čeno, tisto, kar je ostalo od
nje, je izredno impresivna.
Spremenjena je v razsežen
spominski park, kjer med
bujnim sredozemskim rastli-
njem rastejo iz zemlje ostan-
ki številnih svetišč, prebiva-
lišč, zakladnic in športnih
objektov. Izkopavanja so
največji del Olimpije razkrila
med leti 1875 in 1881, vendar
vsa raziskovanja še niso zak-
ljučena. Bogastvo, ki so ga
oteli pozabi, zakopani v zem-
ljo, je nepopisno. Ne le
ostanki stare arhitekture,
templjev in svetišč. Odkrili
so tudi celo vrsto kipov, kip-
cev in okrasnih predmetov,
med katerimi so najbolj dra-
goceni razstavljeni v aten-
skih muzejih, dva najlepša
tu odkrita kipa - kip Apolo-
na in Hermesa, pa sta raz-
stavljena v muzejih v Olim-
piji.
V Olimpiji so arheologi od-
krili kar enaintrideset po-
membnih objektov, med ka-
terimi je večina prav najpo-
membnejših hudo poškodo-
vanih. Antični ostanki so
mogočni v svoji bornosti.
Veliko domišljije je treba, da
pred očmi zrastejo objekti,
kakršni so bili ponos staro-
davne Grčije.
IZJAVE PO TEKMI V
DOBOJU
JOSIP GLAVAS, tre-
ner Sloge: »Bolje je, da
smo zmagali s samo štiri-
mi goli razlike, kajti tako
se moji igralci v Celju ne
bodo ,opustili'. Žal mi je
za štirimi zastreljanimi
oz. ohranjenimi sed-
merci.«
MILAN STOJAKO-
VIC, predsednik RK
»Sloga Bosnaprevoz«: »V
Celju ne bomo samo va-
rovali prednosti iz Dobo-
ja, ampak bomo poskuša-
li zmagati. Naš najboljši
igralec Živkovič je zatajil,
v Celju verjetno ne bo.«
VLADO VUKOJE,
igralec RK AERO Celje:
»Zapišite, da če ne bomo
v povratni tekmi zmagali
z najmanj desetimi goli
razlike, se bom nehal ak-
tivno ukvarjati z rokome-
tom.«
MILOVAN TOMIC,
igralec RK AERO Celje:
»To je bila zelo težka tek-
ma z mnogimi obrati. Na-
ša obramba je nekajkrat
zatajila in tako sem bil
postavljen v »mat pozici-
jo«. Vsa čast igralcem
Sloge, vendar sem prepri-
čan, da bomo v povratni
tekmi mi boljši.«
SLOBODAN MISKO-
VlC, trener RK AERO
Celje: »V celoti ekipa ni
izpolnila zadanih nalog.
Dali smo 70% tistega, kar
zmoremo. V nedeljo zve-
čer bo Celje slavilo naš
povratek v družbo naj-
boljših.«
ZLATKO MISKOVIC
Pogled na tipično ulico grških turističnih mest. V Olimpiji je vsaka druga hiša trgovl
niča - pretežno s spominki, ponaredki izvirnih ostankov starogrške civilizacije, ki je
prodajajo pod geslom »Greek art*
V DOBOJU SE JE SMEJAL J. GLAVAŠ...
Na posnetku sta dva stratega ekip, ki se borita za mesto »pod
soncem« - I. zvezno ligo! Levo je trener celjskega AERO Slobodan
Miškovič in desno trener Sloge - Bosnaprevoz iz Doboja Josip
Glavaš. Obema je trenutno edini cilj, da svoji ekipi po zmagah v II.
zvezni ligi ter po uspehu v kvalifikacijah pripeljala v I. zvezno ligo.
Zal pa je prostora samo za eno ekipo. V Doboju je bil po prvi tekmi
zadovoljnejši (nasmejan!) Josip Glavaš, Slobodan Miškovič pa s fjinti
zagotavlja, da bo v Celju prav gotovo obratno. Sicer pa, kdor se
zadnji smeje... Ko bi le tako bilo!
Takšen Je bil pogled na tribune stadiona v Doboju, kjer se je baje zbralo preko 6000 gledalcev.
V SLOGI JE MOČ ZA
PREMOČ NAB SLOGO!
Vsake kvalifikacije so kot
operacija - odvisne so od
cele vrste faktorjev, ki jih
sicer v normalnih pogojih
sploh ne zapazimo! Vse tek-
me se lažje igrajo, kot te ne-
srečne kvalifikacije in vsi,
ki v njih sodelujejo pravijo
»zakaj ni mesta v novi sre-
dini za oba, ampak samo za
enega«! Kvalifikacije so tu-
di kot tarok, kjer lahko z
odličnimi kartami zaradi
dodatnih faktorjev povsem
nepričakovano izgubiš.
Celjski rokometaši so že
večkrat sodelovali v tem ne-
verjetnem, opojnem, vablji-
vem pa tudi nevarnem kvali-
fikacijskem cirkusu. Pona-
vadi so se skozi čeri dobro in
uspešno prebili. Zdaj so
pred novo preizkušnjo. Tek-
ma ali še dve do vrat prve
zvezne lige, to je zdaj vpraša-
nje. Prvo srečanje so Celjani
izgubili v Doboju proti Slogi
Bosnaprevoz. Tekma je bila
atraktivna, borbena, fair,
prava »moška«, kjer so zara-
di manjših nepazljivosti v
zadnjih minutah povsem za-
služeno slavili domačini.
SLOGA BOSNAPREVOZ
Doboj: AERO Celje 22:18
(13:11).
Sloga Bosnaprevoz: Hal-
vadžija, Stojič 1, Žepčan 2,
Ferzan 3, Kokič, Dokič 3,
Živkovič 3, Helič 5, Zubak
4, Matijevič, Suvajac 1, Ra-
domirovič.
Aero Celje: Tomič, Nov-
šak, Razgor 3, Seško, Praz-
nik 3, Vukoje 5, Ščurek 5,
Selčan, Anderluh 2, Ivezič,
Božič in Pušnik.
Sloga je doma igrala hitro,
Celjani počasi in preudarno.
Večino tekme je bil rezultat
izenačen ali tesno vodstvo
gostov oziroma domačinov.
Do občutnejše razlike v ko-
rist domačinov je prišlo v
zadnjih minutah, ko so Ce-
ljani domala povsem popu-
stih. Tudi vročina in asfalt,
pa burno občinstvo so na-
pravili svoje.
Zdaj je na potezi Celje.
Tekma se bo začela z vod-
stvom 0:4 za goste. Upamo,
da so celjski rokometaši v
stanju, da to razliko kmalu
uničijo in si priigrajo ustrez-
no prednost, ki bi jim omo-
gočila povratek v družbo
najboljših, torej tja, od koder
so lani izpadli. Srečanje
končno bo v hali Golovec v
nedeljo, 22. junija ob 18. uri.
Kakorkoli že, Celjane čaka
v soboto težka teknia, ker sta
oba tekmeca z možnostmi,
da uspeta. Gostov ne gre
F>odcenjevati, saj so navse-
zadnje dobra ekipa, ki ve, kaj
je rokomet. Pa tudi Celjani
niso od muh, zatorej bo to
izjemoma trdo srečanje.
Eden bo krčevito čuved tež-
ko pridobljeno prednost,
drugi bo doboj ski zid posku-
šal čim večkrat prebiti v svo-
jo korist. Zmaga naj boljši!
Tekma naj bo tako fair, kot
je bila v pobratenem Do-
boju.
Nace Krumpak je bil vo-
dja ekipe v Doboju pa tudi
sicer je zadolžen za letošnje
kvalifikacije: »Po naravi
sem optimist in takšen sen
tudi tokrat. Prestali smd
pred leti mostarski pekel is
iz njega v Celju izšli kof
zmagovalci. Prestali smo
dobojski pekel in zakaj n(
bi v nedeljo tudi iz njega
izšli kot boljši? Prepričal
sem, da se bo vse dobro kon-
čalo, seveda v našo korist.«
TONE VRABl
JOŽE KUZM^
Foto: ZLATKO MIŠKOVIC
Najboljši igralec srečanja v Doboju je bil Celjan Ščurek (7), ki i
dal pet golov. Bil je odličen tako v obrambi, kot v napadu, obču^
pa je tudi vso moč domačih igralcev, ki so ga poskušali na
načine zadržati. Žal jim to največkrat ni uspelo.	j
isoVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Rediikcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, poUetna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.