PIŽNICA SEVNICA ? svobode 10 % SEVNICA Skupni podvig Izgradnja HE na spodnji Savi Številka 122 Leto 5 23. december 2004 Naslednja številka bo izšla 6. januarja 2005. ____ Srečnega, pa zdravega! ..če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Novi kilometri avtoceste Drnovo - Graditelji 17,6 km dolgega avtocestnega odseka Dobruška vas - Smednik - Krška vas so zaključili s preusmeritvami prometa iz dosedanje dvopasovnice na novozgrajeno štiripasovnico in sicer v dolžini 11,6 km. Pred dnevi so namreč promet preusmerili na štiripasovnico od Drnovega do prejšnjega začetka avtoceste Krška vas - Obrežje, ki je bila predana prometu v začetku novembra letos. Nova cestninska postaja na Drnovem, kjer naj bi po zadnjih informacijah z DARS-a od srede, 22. decembra, že morali plačati cestnino. Po vmesnih šestih km od Smednika do Krške vasi bo pro-ttiet še naprej potekal po dvopasovnici, saj z gradnjo tega dela avtoceste še nadaljujejo. Do konca letošnjega leta bo po navedbah DARS-a zgrajeno še 1,2 km štiripasovnice na območju trnovega, vključno s čelno cestninsko postajo Drnovo in iransko cestninsko postajo na priključku za Krško. Izvajalci bodo z gradnjo še preostalih 4,8 km avtoceste med čelno cestninsko postajo Drnovo in Smednikom nadaljevali tako, da bo konca letošnjega leta promet preusmerjen dvosmerno po eni polovici bodoče štiripasovnice, spomladi prihodnje leto Pa bo celotna avtocesta Smednik - Krška vas zgrajena kot Popolna štiripasovnica. Do konca letošnjega leta naj bi sicer gradili celotni 17,6 km dolg odsek Dobruška vas - Smednik j Krška vas, vendar je bil postopek izbire izvajalca za 4,8 km avtoceste od Dobruške vasi do Drnovega - kot smo že pisali -faradi neupravičene pritožbe enega od neizbranih ponudni-K°v nerazumno dolg. Državna revizijska komisija je pritožbo ^izbranega ponudnika julija letos zavrnila kot neutemeljeno 11 s tem pritrdila odločitvi uprave DARS o najugodnejšem P°nudniku iz novembra lani. Pogodba za izvedbo tehnološko L^jbolj zahtevnih in najbolj dolgotrajnih gradbenih del je tako sklenjena šele v začetku avgusta letos. J.K. Selosnje leto je Silo energično. ^ SCaj bo iahsno tudi prihodnje. # Skupni podvig na spodnji Savi Občanom občin Sevnica, Oirsho in 71 režice m t Jhm voščimo ob božičnihpraznibih ier želimo osebnih in poslovnih uspehov v leiu 200J! Spet žive jaslice Šmarčna - Športno kulturno društvo Večno mladi iz Šmarčne je pred petimi leti prvič pripravilo žive jaslice na prostem. Prireditev seje prijela in vsako leto ji dodajo ščepec novega. Zdenka Felicijan kot Marija in Čili Patrol kot Jožef v lanskih Živih jaslicah Ideja o živih jaslicah je nastala na sestanku takratne organizacije Mladi Šmarčna. Prvo leto so predstavo pripravili na kmečkem vozu, na katerem sta ob jaslih sedela Jožef in Marija z detetom. Ob vozu so hodili pastirci in angelčki, ki so prepevali božične pesmi. Dve leti je tako omenjena “procesija” hodila od hiše do hiše in obiskala tudi sosednje vasi. Zaradi lepega sprejema ter velikega zanimanja in navdušenja ljudi nad njihovim početjem so se domačini leta 2002 odločili, da žive jaslice prestavijo h koči pri gozdu, kjer imajo Šmarčani prostor za druženje in rekreacijo. V naravno okolje ob potoku bodo letos postavili majhno mesto Betlehem, votlino z jas-limi, hlevček za živali in tako pričarali vzdušje tega časa. Ob pastircih, ki se bodo greli ob ognju in pekli krompir, se bodo pasle žive živali - ovce in osliček, med njimi pa bodo angel- čki prepevali božične pesmi. Celotna predstava bo ozvočena in osvetljena s posebnimi lučmi. V predstavi bo sodelovalo 25 nastopajočih in še 20 nepogrešljivih sodelavcev. Vsako leto v predstavi poskrbijo tudi za presenečenje in tako bo tudi letos. Predstava traja 40 minut, ogled jaslic je brezplačen, parkirni prostor je urejen in razsvetljen. Po predstavi se bodo obiskovalci lahko fotografirali z igralci in živalmi. Organizatorji priporočajo, da se čim topleje oblečejo in da pridejo v čim večjem številu. Ob predstavi bodo pozabili na hitri tempo življenja in bodo uživali v božični zgodbi. Predstavi bosta v petek, 24. decembra ob 19. uri in na božič, v soboto, 25. decembra ob 21. uri. Nada Černič Cvetanovski Posavje - Posavska društva prijateljev mladine in posavski mladinski centri so letos skozi ves december pridno organizirali obiske Miklavža, dedka Mraza in Božička, posebej gre pohvaliti Krčane, ki so organizirali še številne predstave za najmlajše. Letošnje silvestrovanje na prostem bo po obljubah organizatorjev še bolj privlačno kot prejšnja leta, zato se vsi nadejajo množičnega obiska, še posebej v Krškem, kjer bodo organizirali celo brezplačne avtobusne prevoze na prizorišče. Poskrbeli bodo tudi za varnost obiskovalcev, saj bo metanje petard dovoljeno le v zagrajenem prostoru. Silvestrovanj si ne moremo predstavljati brez ognjemeta (občine celo tekmujejo, čigav bo požel več odobravajočih vzklikov) in dobre glasbe; Sevničane bodo letos zabavali Gamsi, Krčane Vesele Štajerke, Brežičane pa ansambel Dori. Nad organizacijo silvestrovanja v sevniški in krški občini že tradicionalno bdita občini oziroma krajevna skupnost, Osvetljen gasilski dom v Krškem, sicer pa vsa tri posavska središča praznično okrašena čakajo leto 2005. v Brežicah pa je to bolj odvisno spet podali na pohod na Ka- V Sevnici pa bo letos prvič sil- od samoiniciative gostincev. menško, Sevničani pa bodo vestrsko rajanje tudi za najmlaj- Na prostem že nekaj let sil- svojo pregovorno ljubezen do še, ki ga z mnogimi zabavnimi vestrujejo tudi v Krmelju, kjer hribov potrdili z osvojitvijo Lis- igrami pripravljajo salezijanci, se bodo nekaj pred polnočjo ce in pohodom po sejemski poti. ..na strani 3 Ropaiji so za zapahi Krško -Nepridiprava, ki sta pred dvema tednoma oropala brežiško menjalnico Integral in odnesla 1,5 milijona SIT v različnih valutah, so policisti še isti dan izsledili. Predsednica Okrožnega sodišča v Krškem Dušanka VVeissje povedala, da sta oba v priporu, priče in osumljenca so že zaslišali. Pred vložitvijo obtožnice pa še čakajo na strokovno mnenje. Prav tako je za zapahi 43-letni Hrvat, ki je aprila sodeloval pri vlomu v brežiško menjalnico Ažur, zbirajo še obvestila o sostorilcih. Sicer pa naj bi bila preiskava končana, čakajo le še na poročilo Interpola. AKTUALNO POSAVSKE nVŠICE (Ne) potrebne županske štrene Veseli december se je že prevesil daleč v drugo polovico in številne prednovoletne sprejeme bodo kmalu zamenjali družinski praznični dnevi in nato še priprave za skok v leto 2005. Poslovili še bomo od starega leta, ki je v naši državi, v Posavju ter posebej še v brežiški občini pripeljalo do številnih zapletov in sprememb. problemov pa prepustil pooblaščencu Ivanu Molanu. Pravna praznina in luknjičava zakonodaja slednjemu ne dajeta nikakršnih pristojnosti, saj ni znano niti, kaj so to tekoče zadeve, ki naj bi jih reševal. Po ponedeljkovi seji občinskega sveta so se stvari še bolj zapletle. Kdo se bo zdaj ukvarjal s problemi okrog deponije odpadkov na Borštu in odškodninami ter čiščenjem jarkov regulirane Gaberniee, / zapleti okrog gradnje nove šole na Bizeljskem (ravnatelji so oblastnike že opozorili, naj jih sreča pamet v dobro otrok!), z vračanjem 40 milijonov SIT otroškemu varstvu in seveda z oblikovanjem občinskega proračuna in občinskimi razvojnimi načrti - kar je le nekaj najbolj Martin Bratanič Naj večje zagate je v občini Brežice sprožil odhod donedavnega župana Andreja Vizjaka na mesto gospodarskega ministra, kar je v zadnjem obdobju drugi primer, da je tako visok položaj zasedel človek iz Posavja. Nekoliko manj pomemben resor je namreč pred leti vodil tudi Sevničan Igor Umek. Največ razprav torej zdaj sproža odhod Vizjaka, ki je k sebi v Ljubljano za šefa kabineta potegnil še Martina Brataniča. Ta ne obvlada le borilnih veščin, ampak je do- Jože Baškovič slej menjal tudi celo vrsto služb. Nazadnje je bil vodja predstavništva Zavarovalne družbe Adriatic Krško ter poprej prvi Človek Valvasorjevega centra Krško. Po odhodu iz policijskih vrst je načeloval oddelku za notranje zadeve na krški občini, kar dvakrat pa je menda neuspešno kandidiral za direktorja regijske razvojne agencije. Očitno si je ambiciozni Bratanič Želel višje, kar je potrdilo tudi na hitro pripravljeno poslovilno srečanje! Če si torej Vizjak uspešno plete gnezdo v Ljubljani, je v domačih Brežicah sprožil nove nemire in medstrankarske * “špetire”, reševanje mnogih brez poslanskih dodatkov, in da bo župan ob sebi imel dva do tri podžupane. Od tod do Zagreba Vsi posavski župani in podžupani ter poslanci, nekdanji in sedanji, pa so verjetno že zamudili trenutek, ko se je odločalo o plačevanju cestnine za avto- cestni odsek od meje proti Novemu mestu. Vsak čas je namreč mogoče pričakovati dvigovanje ramp na cestninski postaji Drnovo, ko bomo morali za vožnjo proti Krškemu cestnino plačevati tudi domačini: Ostali vozniki prav tako, zato je mogoče pričakovati, da se bodo tudi tovornjakarji z juga izogibali cestnini, tako da bodo zapustili avtocesto in se napotili v Krško Čez Pohanco, kjer se zna močno povečatkpromet in s tem tudi nesreče. Še višjo cestnino pa bodo morali plačevati naši ljudje na delu v Novem mestu. Jim bodo delodajalci priznavali dodatni strošek ali bodo zaposlovali raje osebe iz okolice? Nedavno odprt odsek avtoceste od Dmo-vega proti meji pa je na široko uame iz ■cagreoa svežih vprašanj - ni znano! Odhod Vizjaka pa je seveda že sprožil predvolilno kampanjo; menda, kar prehitro je volivce na kuhano vino povabil Ivan Molan, ki so se mu dobrikale mladenke, z vabili je pohitela Branka Hudina-Sladie in ko bodo volitve razpisane, se bo sprožil plaz županskih kandidatov. Med njimi bodo poleg omenjenih dveh za gotovo znane osebnosti iz vseh strank, denimo Stane Radanovič iz SNS, Rok Kržan iz DeSUS (ki hoče zrušiti predsednika KS Kelher-ja) ali Tone Cerjak in Ivan Vogrinc iz SLS. Iz ZLSD bodo menda srečo med volivci iskali Miha Škrlec, Jožica Stajic ter verjetno tudi Milena Jesenko. Zanimivo bo izvedeti, kdo bi znal podpreti Jožeta Baškoviča, če bi se odločil zapustiti vodenje uspešnega avtobusnega podjetja, kako bi LDS morebiti pomagala podjetniku Tomu Jurmanu m kam m1 bo prislonil Davor Račič. Vsekakor bo Jože Avšič z anketo poskrbel, da bo izbran pravi kandidat. Ivan Molan pa nedvomno lahko v Brežicah pričakuje tudi podporo Janeza Janše. Še bo pestro, posebej potem, ko se bosta v drugi krog uvrstila kandidata z največ glasovi in se bodo začele sklepati nove koalicije! Kakršnekoli že bodo in kdorkoli bo zasedel brežiški županski tron. bo moral poskrbeli. da bo v pri- Znan Molan (SDS) in Stane Radanovič (SNS) cija^ pokhcna odprl vrata k sosedom in iz Posavja na Hrvaško odpeljal tudi naše potrošnike. V bližnjem Zagrebu in Samoboru je že mogoče kupovati ceneje, z vračanjem prometnega davka pa so prihranki znatni! Seveda bo Posavje poslej še bolj predmestje Hrvaške, katere vplive je mogoče zaznavati že zdaj. Pa ne le s treniranjem njihovih nogometašev v Brežicah in z naraščajočim številom gostov v Termah Čatež, marveč tudi s signalom mobilne telefonije, ki sega globoko na naše ozemlje! Že na Šentvidu vas pozdravi hrvaška turistična zveza! V Brežicah pa so se ob nedavnih dnevih dalmatinske kuhinje zelo domače počutile tudi hrvaške gostje. Obnovoletni drobir Povsem drugače so se na nedavnem soočenju počutili zagovorniki gradnje nove krške knjižnice, ki naj bi zrastla v okolju trgovsko-zdravstveno-socialnega središča na Spodnjem Griču. Čeprav je Silvo Gorenc nasprotno stran prepričeval z zelo argumentiranimi podatki, so prevladali staroselci z Jožetom Habincem na čelu z vztrajanjem pri gradnji občinske in regionalne (!) knjižnice v starem mestnem jedru. S tem prav, dotlej pa bo seveda potrebno zagotoviti tudi projekte in denar. Težko je verjeti, da bi kaj kanilo iz Sklada za razgradnjo nuklearke, kjer denar vzorno obrača Milan Venek, zdaj stanujoč v Brežicah. Menda se že pripravlja za ohranitev direktorskega stolčka, češ, konja, ki zmaguje, ne gre menjati! Menjati pa kaže podatek, ki ga je mušicam podtaknil tiskarski škrat; v prostore nasproti občinske stavbe v Brežicah se v odsotnosti župana namreč ni preselil Branko Blaževič ampak Brane Musar! Branko-Brane, nomen-omen torej. Mnogo pove tudi ime Sevničanke Melanie Knaus. ki zna v nastopajočem letu postati žena bogatega Trumpa. Če se bo ta potegoval še za predsednika ZDA, lahko Posavje dobi prvo damo Amerike!? Maja Nosan ni več prva dama v Termah Čatež, saj jo je direktor Mokrovič odslovil, potem ko naj bi se potegovala za vodilno mesto. Bojan Petan je medtem zapustil zavarovalnico Vzajemna in upokojenci se sprašujejo, Če je tudi to prispevalo k dvigu “pertzij” za sramotnih 0,4 odstotka? No, vsaj izgnanci bodo poslej lažje plačevali davek za prenovo grajskih hlevov v Brestanici, kakor si je zamislila njihova grva dama Ivica Žnidaršič. Čeprav bolje poučeni vedo, da ne kaže vlagati denarja v brezno brez dna in za objekte, katerih lastništvo menda še ni Kristijan Janc dognano. Zato pa so toliko bolj zakoličena vlaganja v verigo spodnjesavskih elektrarn, na kar je posebej ponosen sevniški župan Kristijan Janc, ki se je kot poslanec pred dnevi mudil v Rimu, Nanj so ponosni rojaki, ki so mu ob odhodu s Studenca v Ljubljano podarili culo in skiro. Da ne bo lačen in da bo v prestolnici lažje parkiral! Sičer pa, mušice so pri koncu in leto bo tudi kmalu. Naj bo vstop v novo poln upanja, vseh 365 dni mladega Simona Rožman Strnad in Simona Zorc Ramovš bi, pravijo, hkrati doživeli tudi temeljito prenovo. Za zdaj je torej Habinc povozil Gorenca in čas bo pokazal, kdo je imel leta pa uspešnih in sproščujočih! Kakor sta vedri dve kulturnici Simoni. SREČNO! Vlado Podgoršek Volitve najbrž marca Brežice - Na predlog Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja (KVIAZ) je Občinski svet Brežice sprejel ugotovitveni sklep, daje Andreju Vizjaku prenehal mandat župana zaradi nezdružljivosti hkratnega opravljanja funkcije župana in ministra v vladi R Slovenije. Šele na podlagi sklepa lahko občinska volilna komisija razpiše nadomestne volitve za župana, ki bodo po nekaterih izračunih 6. marca. V vmesnem obdobju občino vodi pooblaščenec Ivan Molan. Njegove pristojnosti so omejene, vendar zakonodaja natančno ne navaja, kaj mu je dopustno poleg izvrševanja tekočih poslov in aktivnosti, s katerimi bi preprečil morebitno škodo na račun občine. Pri vodenju decembrske seje, ki jo je sklical še nekdanji župan, že ni bilo povsem jasno, če sme pooblaščenec predlagati dodatne točke dnevnega reda, ki pomenijo finančno obremenitev za občino. Proračun za leto 2005 bo lahko namreč sprejel šele novi župan in ne pooblaščenec. Dilema je nastala ob predlogu, naj da občinski svet soglasje za naročilo idejne zasnove komunalne ureditve poslovne cone Brežina. Gre za 35 ha veliko območje ob nekdanji Opekami. Priprava dokumentacije je ocenjena na 104 milijone SIT, vendar lahko občina s prijavo projekta na državni razpis dobi nepovratnih 65 milijonov SIT. Ker že obstaja interes za gradnjo, ki sta ga dve podjetji izkazali s pismom o nameri, so svetniki dali zeleno luč za takojšnje javno naročilo za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije. Da ne bi v prihodnje prihajalo do dvomov o odgovornosti za izvajanje takšnih sklepov, bodo v občini na predlog predsednika KVIAZ-a Jožeta Avši-ča prosili Ministrstvo za javno upravo, naj natančno opiše pristojnosti, ki jih ima za vodenje občine pooblaščenec. Sicer pa je prva seja, ki jo je vodil Ivan Molan, potekala v umirjenem in konstruktivnem tempu, ker se je tako odločila večinska opozicijska koalicija. B.D. Svetniki so sprejeli dokument identifikacije projekta za gradnjo nove šole Bizeljsko. Stara montažna je namreč premajhna in v takšnem stanju, da jo stroškovno ne bi bilo smiselno obnavljati. Po ključu sofinanciranja, sprejetem v preteklosti, mora 15 odstotkov od vrednosti investicije prispevati KS Bizeljsko, ki bo konec januarja 2005 razpisala referendum za krajevni samoprispevek. Svetnik Milko Veršec je ogorčen, da so njegovi kolegi potrdili projekt, ki v fazi gradnje nove šole ne vključuje telovadnice, češ, da bo obstoječa vzdržala, dokler se ne bo v nekem drugem investicijskem ciklusu izkazala možnost za gradnjo nove. Veršec zato dvomi v uspeh referenduma na Bizeljskem. Proračun sprejet Sevnica - Občinski svetniki so ob ostri debati, ki jo je tempiral Branko Kelemina, sprejeli občinski proračun za leto 2005. Težak bo dobri dve milijardi in pol, v njem pa so skušali, kot pravi župan Kristijan Janc, uravnotežiti zahteve in potrebe celotne občine. Za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije bo v letu 2005 na voljo slabih 500 milijonov SIT. Največjo investicijo, vredno 83 milijonov SIT, bo predstavljala gradnja športnega doma v Sevnici. Na drugem mestu je izgradnja prve faze vodovoda Primož v višini 75 milijonov. V načrtu je še gradnja oz. ureditev prizidka k sevniškemu zdravstvenemu domu, 24 milijonov dolga je še za gradnjo OŠ Blanca, za komunalno opremljenost obrtne cone Boštanj bo treba odšteti še 23 milijonov SIT ter za ureditev poslovne cone Boštanj še 78 milijonov SIT. Poslanec Kelemina je prepričan, da je bila obrtna cona dražja, kot je bilo predvideno, nadzorni svet pa bo ugotavljal, ali je župan pri kupovanju zemljišč prekoračil pooblastila. Ža gradnjo večnamenskega objekta v Za-bukovju naj bi šlo - skupaj s projektom CRPOV - 15 milijonov SIT. Krožišče v Šmarju bo po predvidevanjih zahtevalo 20 milijonov, skoraj 40 milijonov pa bo potrebno zagotoviti za regijsko deponijo v Novem mestu, kamor bodo po novem letu odvažali odpadke. Medtem ko so se v lanskem letu sevniški svetniki zavestno odločili, da ne bodo vlagali zgolj v ceste, se je v letošnjem letu pokazalo, da slednje potrebujejo izdatno pozornost. Ceste so slabo zgrajene in še slabše vzdrževane, so ugotavljali svetniki. V občinski proračun za leto 2005 so po redni poti prišle posodobitve lokalnih cest Žabjek, Krmelj- Križiš- če-Grahovica, Radež-Polana, Veliki Cirnik-Svinjsko-Češnjevec ter nekatere lokalne ceste v Tržišču, ki bodo sofinancirane iz samoprispevka. Urejena bo tudi cesta skozi mesto Sevnica, sanirana bosta plazova na Pokleku in v Boštanju. Občinski svetniki so podal* še številne predloge, za katere menijo, da bi se morali v pri' hodnjem letu financirati iz pr°' računa, pa naj gre za vodovodne sisteme, za kulturo, za uredi' tev starega mestnega jedra, za nabavo defibrilatorja za zdraV' stveno postajo Krmelj, pa f1 igrišča, ceste, za šole in podob' no. Po dolgi in žolčni razpr*1^ so svetniki sprejeli proračun z leto 2005 z nekaj dopolni^ mi; za cesto Padež-Metni M bo proračun namenil 10 m1 jonov SIT, za javno pot Osredku 2 milijona, za ces Okič-Grahovica 3 milijone, ^ javno pot Priklance milijon, igrišče na Lukovcu 2 milij0^ za obnovo krajevnega ura 0 Šentjanž milijon, za °bfl° cerkva milijon, za sanacij0 sada hrušk 1,5 milijona, za to na Lovrenc milijon, praV -p liko pa še za zvezo kultni* f društev ter za idejni Pr°L\y poslovne cone v Mirnski^ ni. Za javno pot pri MrviclI,qo občinski proračun namenu - tisoč SIT, za varno pot d° šok na Blanci milijon ter za jj. ževanje lokalnih cest 5 i*11 ili' jonov. Gre skupno za 30 jonov SIT. V se to bo šlo naj* gijsko deponijo ter na * presežkov iz leta 2003- N* na *%f, I AKTUALNO V sveže leto na svežem zraku Posavje - Tudi letos bodo Posavci novo leto lahko pričakali na prostem, saj vse tri posavske občine pripravljajo silvestrovanje na prostem. V Brežicah bo silvestrovanje pred občinsko stavbo, v Krškem na Trgu Matije Gubca, v Sevnici pa pred Paradižem. Povsod pripravljajo pester program, vsaj tako obljubljajo organizatorji, kljub vsemu pa se zdi, da bo manj “bogat” kot lani. Srečo bo zaželel minister tikajo ob uničevanju majhnih brez. Brežičane bo na prehodu v novo leto nagovoril brežiški (nekdanji) župan Andrej Vizjak, tokrat v ministrski vlogi, njegovi zdravici pa bo sledil Veličasten in še nekoliko daljši ognjemet kot prejšnja leta, trajal bo kar deset minut, pripravil ga bo Brežičan Ivica Božino-vič. Stroške ognjemeta in nastopa glasbene skupine Dori, ki bo v najdaljši noči zabavala zabave željne, si bosta delila gostinec Darko Peteline in Občina Brežice, za oglaševanje pa bo Poskrbel občinski Zavod za turizem. Peteline pravi, da bo imel s prireditvijo “same stroške”, največ preglavic pa mu dela, in to ga še najbolj boli, pridobitev vseh dovoljenj od države, ki “nima pojma” o organizaciji silvestrovanja. Odštel bo okrog tri milijone SIT, ki se mu ne bodo povrnili, bo pa prireditev vsaj poživila brežiško mestno jedro, hkrati bo dobra °glasna poteza podjetnika. Po Prireditvi bo sicer potrebno Prizorišče tudi počistiti, za to mu bo brežiški KOP poslal položnico, poravnati pa bo treba še stroške najetja okrog deset varnostnikov, gasilske in sani-tetne službe. Občina bo za ognjemet in Slasbo prispevala kar za 50 odstotkov več kot lani, torej 1.5 milijona SIT, kar precej pa s° porabili tudi za okrasitev 'Pesta. Na občini bodo denar odšteli z naslova ureditve in organizacije občinskih priredijo''- Nekateri menijo, da so “režice najlepše okrašeno mes-t° v Posavju, drugi spet pravilo. da je preveč pisano, na dru- strani glavne ulice namreč N Prostora za postavitev smreke, ekološko zavedni pa se spo- Za zabavo bodo poskrbeli mladi Predsednik KS mesta Krško Jože Habinc je letošnji program silvestrovanja zaupal mladim in v organizacijski odbor pritegnil Zavod Regio, Mladinski center ter Klub posavskih študentov. V Krškem bo na Trgu Matije Gubca bučno že dan pred Silvestrom, ko bo z Pred polnočjo bo v enour-nem”showu” pričakovanja stopnjevala Rebeka s svojimi plesalkami, polnočno voščilo pa bo pospremil ognjemet. Med in po koncertu bodo lahko obiskovalci sodelovali v veliki nagradni igri. Skozi celotno prireditev pa bodo na velikem projekcijskem platnu prikazani najpomembnejši dogodki v občini Krško v letu, od katerega se bomo poslovili. Letos bo oba prireditvena dneva še posebej poskrbljeno za varnost obiskovalcev pred čer do 3. ure zjutraj na relaciji Videm-Grič-TaBu-Staro Krško in nazaj. Prvič silvestrsko rajanje za otroke David Radej, Jože Habinc, Vida Ban in Robert Ostrelič veliko glasbeno prireditvijo lokalni radio praznoval peti rojstni dan. Svojim poslušalcem se hočejo zahvaliti za sodelovanje z nepozabno zabavo in jim predstaviti svoje prihodnje načrte. Prireditev se bo pričela ob 17. uri s krajšim programom za otroke. Nato se bodo na odru zvrstili številni glasbeni izvajalci, med njimi tudi domačinka Rebeka Dremelj, ki bo naslednjega dne povezovala program silvestrske noči. Začetek bo ob 21. uri z nastopom Veselih Štajerk, ki bodo občinstvo zabavale do pol treh zjutraj. petardami. Pripravljen bo namreč poseben zagrajen prostor za tiste, ki si morajo dati duška z metanjem petard. Samo v tem prostoru bodo lahko ves čas nemoteno pokali, če pa se bo kdo spozabil zunaj “strelišča”, bodo varnostniki strogo ukrepali. Ob prireditvenem prostoru letos ne bo posebnega prometnega režima in zaprte ceste. Organizatorji želijo, da bi čim več obiskovalcev pustilo svoja vozila doma in se na zabavo pripeljalo z mestnim avtobusom. Ta bo brezplačno vozil v četrtek in petek od 19. ure zve- Sevniška občina bo tudi letos pripravila veliko silvestrovanje na prostem, ki bo potekalo pred Paradižem. Za zabavo, ki jo financira občina, bo skrbel ansambel Gamsi, ob polnoči pa bo nebo razžaril ognjemet. Letos prvič bo pred Paradižem med 17. in 19. uro organizirano silvestrsko rajanje za otroke. Za mlade nadebudneže bodo poskrbeli animatorji Salezijanskega mladinskega centra, ki bodo pripravili različne družabne igre, otroci pa si bodo ogledali tudi manjši ognjemet. Silvestrovanje na prostem pripravlja - ob manjši finančni pomoči občine - tudi KS Krmelj, ki na prireditev povabi še ostali dve KS iz doline - Tržišče in Šentjanž. Zaradi skromnega proračuna v Krmelju za zabavo ne bo skrbela živa glasba, a kljub temu ne bo dolgočasno, zagotavlja predsednik Janez Močan. Sicer pa se bodo na starega leta dan Krmeljčani in vsi ostali zainteresirani ob desetih zvečer podali z baklami na pohod na Kamenško in se za tem vrnili v Krmelj, kjer bo ob enih ognjemet. Prvega januarja bodo po različnih krajih občine potekale novoletne potrjenke. Sevniški planinci bodo novo leto potrdili s prvojanuarskim pohodom na Lisco, dan za tem pa bo organiziran pohod po sejemski poti iz Dol preko Preske do Sevnice. Mojca Kosem, Branka Dernovšek, Nada Černič Cvetanovski Mokrovič odstavil Nosanovo "tež ob Savi - Generalni direktor Term Čatež Borut Mokrovič je iz krivdnih razlogov razrešil pooblaščenko uprave Majo °san. Odstavljena je prepričana, da mora iz Term oditi, ker so nekateri mediji napovedovali, daje v igri za Mokrovičevo "aslednico, sicer pa si sama že išče novo službo. Nekdanja pooblaščenka up-r.Ve poudarja, da se o morebit-r kandidaturi za položaj gene-^ "e direktorice term ni nikoli r "ikomer pogovarjala, Nad Rešitvijo je toliko bolj pre-f B^čena, ker naj bi ji Mok-^v*č večkrat dejal, da je najdi-, *)nejša kadrovska okrepitev žbe v zadnjih desetih letih kot za terme naredila več vsi predhodniki skupaj. : Nosanova je bila v pod-^ Ju zaposlena nekaj več j dve leti, znana je postala Pred dobrim desetletjem, je kot tv-novinarka po- Maja Nosan j-vJ- *-oi iv-novmarKa po-QCa'a 0 grosupeljski aferi J , W glUNUpCIJMNI dl CII tjj elič. Medtem je magis-* rala iz ekonomije, nekaj Žavn’Pa ^ v c*r' upravi in podjetju Dpi . upravi in B'°itte & Touche. 2ato naJ Bi ji direktor feb-Majjj, tudi povečal mesečno dO av8usta Pa je prejela tioco*!10 nagrado za poslovne %-> avgusta pa je prejela S nagrado za poslovne Je A- Nosanova trdi, da jo tjenp B^r°vič odstavil kljub Dih'!'" dobremu delu, saj so NeSec'vf V letošnjih enajstih J?0Večali za 434 mili-Je Po • aB 10 odstotkov, kar Njenem mnpnin tnHi v J j>Cs p0 . an 10 odstotkov, kar sk]aci "Jenem mnenju tudi v načrti družbe. Kot je poudarila, so prodajni rezultati, za katere je odgovorna, tudi letos odlični. Sicer pa naj bi se z Mokrovičem dogovorila, da bo ob odstavitvi prejela tri odpravnine in trinajsto plačo, čeprav pogodba predvideva kar šest odpravnin. A Mokrovič naj ne bi držal obljube in ji je izročil odpoved pogodbe iz krivdnih razlogov. Borut Mokrovič omenjenih dogodkov ne želi komentirati, Nosanovi pa priznava pravico do tožbe. Na pomembnejše obtožbe, ki jih je sicer kar sedem, ima Nosanova tehtne odgovore. Za neoddajo vloge na javni razpis za pridobitev sredstev za regionalni razvoj naj bi bili krivi razpisni pogoji, ki razpis omejujejo na srednja in majhna podjet- ja, Terme Čatež pa to niso. Za projekt standardizacije postopkov dela naj ne bi bila odgovorna ona, pač pa zunanja sodelavka dr. Uranova, prav tako pa naj ne bi sodelovala s podjetjem Adria Medics, v zvezi s katerim se ji očitajo neprimerni odnosi. Mokrovič Nosanovi očita še neizdelavo novih opisov del in nalog za delavce v prodajni službi, neažumost spletnih strani, preseganje stroškov prodaje in trženja, povišanje stroškov dela in oglaševanja ter nezadostno skrb za plačilo odprtih terjatev. Glede slednjega je Nosanova “s prstom pokazala” na Mokrovičevega sina Aleksandra, ki je bil odgovoren za oblikovanje sistema za reševanje terjatev, a so po njegovem odhodu te še vedno odprte, zamenjave zanj pa tudi še nimajo. Zanimivo je še dejstvo, da se je ob imenu Nosanove kot možne Mokrovičeve naslednice pojavljal tudi Tone Zupanc, pomočnik generalnega direktorja za investicije. Ali se mu obeta kaj podobnega? Mojca Kosem ftMKETft Je veseli december res vesel? Mesec december smo zaradi vseh dobrih mož, adventnega časa, ki pomeni pričakovanje nečesa lepega, ter božičnih in novoletnih praznikov poimenovali kar “veseli december". Ker je pogosto slišati, da je standard ljudi v Posavju zaradi brezposelnosti vedno slabši, je najbrž tudi veseli december vedno manj vesel. Se za praznike obdarujejo, kakšna darila kupujejo, koliko zanje porabijo in kako bodo pričakali novo leto, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev. Kasim Dučanovič, glasbenik iz Brežic: Ne kupujem dragih božičnih daril, mogoče kakšno malenkost. Se pa preko leta potrudim, da vsaj enkrat na mesec ženi kaj kupim. Ljudje kar preveč tekmujejo, kdo bo kupil dražje darilo. Sicer pa je težko izbrati darilo, vse je precej drago in še neznosne gneče so v trgovinah. Novo leto bom preživel delovno, saj bom igral na neki zabavi. Okrasitev Brežic pa mi nekako ni najbolj všeč, saj je okrašena le ena stran glavne ulice. Špela Kuplenik, medicinska sestra iz Kostanjevice: V družini si za božič vedno izmenjamo darila, obdarujem pa tudi prijatelje in najbližje sodelavce. Novoletne praznike rada izkoristim za potovanja in verjetno bo tako tudi letos. Lani sem silvestrovala v Budimpešti, za letos pa se s fantom še odločava. Morda bova kje s prijatelji, morda skočiva na morje ah kam po Sloveniji. Barbara Stegenšek, študentka s Kompolj: December je zanimiv in prijeten mesec, saj je dosti zabav in najrazličnejših žurov, silvestrovanje pa je samo še pika na i teh zabav. Kje bom silvestrovala, še ne vem natančno, najveijetneje pa bom v Ljubljani. Tam imam dobro klapo in skupaj se bomo odločili, kaj bomo počeli. Za novo leto ne bom kupovala nobenih daril, bom pa vsakemu z veseljem pritisnila “enga lubčka”. Anita Pegam, prodajalka iz Brežic: Letos bo daril bolj malo, saj sem trenutno prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Sicer pa ljudje vse preveč tekmujejo za draga darila, vaze, pa drage okraske in še kakšne neumnosti, na katerih se potem nabira prah. Če prejmeš lepo darilo, se potem čutiš dolžan podariti še dražje iti tako gre v nedogled. Sama se rajši potrudim in si vzamem čas za pogovor ob kavici ah pa za kako manjšo pozornost. Alberto Gerjevič, slikar iz Brežic: Novoletno obdarovanje je tradicija, pri izbiri daril pa je v ospredju oseba, ki ji je to namenjeno. Včasih podarim kakšno svoje delo, sliko ah kipec. Kje bom letos silvestroval, še ne vem. Doslej smo z družbo preizkušali različne načine tovrstnih zabav. Všeč mi je tudi silvestrovanje na prostem, kakršno se vse bolj uveljavlja po občinah, če le ni preveč pokanja s petardami. Rekreativni kompleks Ili-dža v Sarajevu, ki je v 90-od-stotni lasti Terni Čatež, naj bi svoja vrata odprl maja prihodnje leto. Naložba je vredna 25 milijonov evrov, zaposlitev pa bo dobilo 250 ljudi. Prva zmaga civilne iniciative Brežice - Ministrstvo za okolje je razveljavilo gradbeno dovoljenje za zbirno reciklažni center Boršt, kar sta v pritožbi zahtevali Krajevna skupnost Cerklje in civilna iniciativa pod vodstvom Branke Pirc. Pirčeva je bila oktobra, ko je bil njihov predlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici poslan na osem različnih naslovov, prepričana, da njihovih utemeljitev inšpekcija ne bo zavrgla. Občina Brežice se bo kot investitor pritožila. “Občina mora spoštovati nadzor drugostopenjskega organa, aktivnosti na Borštu so ustavljene, vendar se bo pritožila na Upravno sodišče RS”, je povedal direktor občinske uprave Aleksander Denžič. Občina je doslej v izgradnjo zbirno reciklažnega centra vložila 90 milijonov SIT in če ne bi prišlo do zapletov, bi ta enkrat v letu 2005 pričel delovati. V centru naj bi komunalne odpadke sortirali in jih stiskali za odvoz na deponijo Leskovec pri Novem mestu. Okoliški prebivalci pa tega centra nočejo v svoji sredini, kar so potrdili s preko tisoč protestnimi podpisi. Morda si bo razveljavitev gradbenega dovoljenja kdo izmed njih predstavljal kot umik centra iz njihove soseščine na katero drugo lokacijo, vendar zadeva ni tako preprosta. Razveljavitev gradbenega dovoljenja se nanaša zgolj na spremembo namembnosti dela enega objekta, medtem ko sami objekti niso problematični. Občina bo morala v ponovnem postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti tehnološki načrt za zbirno reciklažni center. Ravno pomanjkanje tehnološkega načrta so v svoji pritožbi kot bistveno kršitev zakona navajali krajani, češ, da ni razvidno ne območje zbiranja odpadkov ne dejavnost, ki se bo odvijala na Borštu. Takrat je direktor Komunalnega stanovanjskega podjetja KOP Ferdo Pinterič za Savaglas razložil, da praksa za takšen tip zbirnega centra, kjer se ničesar ne predeluje, ne zahteva tehnološkega načrta. Občina Brežice bo v nadaljevanju postopka predložila vse, kar bo potrebno, da bo v skladu z zakonom moč na Borštu ločeno zbirati odpadke, je še povedal Denžič. Branka Dernovšek GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Začetek gradnje HE Blanca v rokah občinskih svetnikov Boštanj - Odbor za hidroelektrarne (HE) na spodnji Savi seje decembra prvič sestal na skupni seji s koordinacijsko komisijo koncedenta. Po poročanju odgovornih tečejo dela na boštanjski elektrarni in priprave na gradnjo blanške po načrtu, aktivnosti za pripravo na gradnjo v Krškem pa se bodo pričele pred načrtovanimi roki. Potrebnih je namreč več idejnih študij zaradi vplivov na tehnološki sistem nuklearke. Stečaj Prevoza zaključen Brežice - Na javni dražbi je stečajni upravitelj Prevoza Dušan Dornik prodal vse nepremičnine nekdanjega prevoznega podjetja Prevoz Brežice. Za 219,5 milijona SIT je komunalno opremljeno zemljišče skupaj 1,2 ha, z objekti mehaničnih delavnic, upravno stavbo in poslopje tehničnih pregledov kupilo ljubljansko podjetje Terra R.B., ki se ukvarja s trgovino gradbenega materiala. Na zahtevo odbora za HE na spodnji Savi, ki ga vodi Niko Galeša, je bila letos v začetku poletja na državni ravni oblikovana koordinacijska komisija za spremljanje aktivnosti in predvsem za reševanje odprtih vprašanj pri projektu spodnje-savskih elektrarn. Komisijo vodi Silvo Smonkar z Ministrstva za okolje, v njej pa so zastopana še ostala ministrstva, ki jih projekt zadeva. Na prvi skupni seji s posavskim odborom, ki je bila na gradbišču boštanj ske elektrarne, sta direktor projekta izgradnje Bogdan Barbič in direktor Infre Vojko Sotošek poročala o načrtih dela za prihodnje leto. Gradnja boštanjske elektrarne se odvija po planu, začetek gradnje elektrarne na Blanci pa je v precejšnji meri v rokah Občinskega sveta Sevnica. Če bo konec januarja potrdil dr- žavni lokacijski načrt za Blanco, bi se gradnja lahko pričela konec leta 2005, je dejal Barbič. Če bo zaradi preobsežnega spiska želja za različne inves- Silvo Smonkar ticije v naselja, ki so v vplivnem območju elektrarne in to območje sega od Sevnice do Krškega, občinski svet za več kot mesec dni preložil odločanje, bo začetek gradnje blanške elektrarne možen šele konec leta 2006. * Direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl opozarja, da so ljudje gradnjo verige elektrarn sprejeli predvsem zaradi obljub o boljših prometnih povezavah in drugi infrastrukturi. Silvo Smonkar pa opozarja, da idejni projekt za Blanco zajema že večje vrednosti od zakonsko predpisanega okvira za to elektrarno. Pravi, da v državni lokacijski načrt ne bo možno zapisati vsega, kar ljudje na obeh bregovih Save zahtevajo. Podjetje Infra, ki je zadolženo za investicije v infrastrukturo ob elektrarnah, ima za Boštanj in Blanco skupaj od vlade izdano garancijo za 50 milijonov evrov. To je limit, ki za vodno, cestno in ostalo okoljsko infrastrukturo ne sme biti presežen. Pripombe, ki jih imata sevniška in krška ob- Gradbinci se poslavljajo, prihajajo strojniki Boštanj - Gradbinci, ki so opravljali gradbena dela na jezovni zgradbi HE Boštanj in na strojnici, se poslavljajo z gradbišča. Prihajajo strojniki, ki bodo montirali strojno opremo. Kot pravi vodja projekta HE Boštanj Miran Žgajner, uverturo v ta dela predstavlja montaža predvodilnika za prvi agregat. Spuščanje predvodilnika na temelje v strojnici Kaj pavzaprav je predvodilnik? Predvodilnik za prvi agregat je 60 ton težka kovinska konstrukcija izrednih dimenzij; dolga je 16 m, široka 8 m in visoka 3 m, izdelali pa so jo v Litostroju. Predvodilnik predstavlja glavni nosilni element turbine, na katerega se v gor-vodnem delu pritrdi hruška z generatorjem, na dolvodnem delu pa vodilniški mehanizem in gonilnikov obroč, v katerem se bo vrtel 4-lopatični gonilnik. Pravite, da gre za zahteven projekt. Zakaj? Za zahtevan projekt gre predvsem zaradi koordinacije del. Povezati je bilo treba namreč dela več izvajalcev na gradbišču. Tako so bila do roka, 10.12. 2004, končana gradbena dela ter dostavljeno, zmontirano in predano v uporabo mostno dvigalo v strojnici. Sedaj se je začela strojna montaža in .predvodilnik predstavlja uverturo v strojna dela. Potrebne bodo še betonaže in učvrstitev predvodilnika s posebnimi sidri. Ta dela naj bi opravili v mesecu in pol. Sicer pa so na HE Boštanj predvideni trije pred-vodilniki, ki bodo na gradbišče prihajali v zamiku meseca dni. Ali se pri gradnji HE Boštanj držite začrtanih rokov? Da, vsa dela potekajo po terminskem planu. Pri posameznih delih občasno prihaja do manjših zamikov, a terminski plan ni ogrožen. Gradbinci so v roku končali svoja dela in se počasi umikajo z gradbišča, saj so vsa večja gradbena dela na jezovni zgradbi in na strojnici končana. Gradbeni izvajalci bodo poslej opravljali le še razna obrtniška dela, tako da se zime in nizkih temperatur ne bojimo. V skladu s terminskim planom bo izdelana tudi turbinska in hidromehanska oprema. Redno spremljamo proizvodnjo naročene opreme v to- varnah in nekaj opreme ta čas že prevzemamo. So se krajani sprijaznili z gradnjo HE, ali prihaja do nesoglasij na terenu? Čeprav je gradnja moteča, saj so ceste zaradi množice kamionov, ki vozijo po njih, ob dežju blatne, ob lepem vremen pa polne prahu, na terenu ne prihaja do večjih negodovanj med krajani. Probleme skušamo sproti razreševati in primer dobre prakse je predstavitev del po krajevnih skupnostih, kjer krajane seznanjajo z načrti in z neprijetnostmi, ki spremljajo taka dela. Ali se bo veliko domačinov na desnem bregu Save moralo umakniti in preseliti iz svojih hiš zaradi “višjih ciljev”? Na območju med Kompol-jem in Smarčno končno podobo dobivata dve stanovanjski hiši, ki sta zrasli kot nadomestna gradnja za hiši, ki sta se morali umakniti elektrarni. Ena hiša pa je že povsem zgrajena, saj so se njeni novi lastniki takoj ob začetku pogovorov strinjali s ponujeno varianto novogradnje. N.Č.C. Lisca z novima blagovnima znamkama Sevnica - Dvočlanska uprava, ki so jo nadzorniki sevniške družbe za proizvodnjo modnih oblačil Lisca potrdili na svoji zadnji seji decembra, bo z delom uradno začela v začetku naslednjega leta. Po besedah predsednika uprave Viljema Glasa želijo s svojimi izdelki v večji meri prodreti na nemški trg in trge nekdanje Jugoslavije, za področje trženja pa so nadzorniki kot novega člana kolektivne uprave imenovali Gorana Kodeljo, dolgoletnega komercialnega direk-toija podjetja Nama. V družbi poleg blagovne znamke Lisca uvajajo še dve novi blagovni znamki in sicer Cheek, kije namenjena predvsem mlajšim ženskam od 20 do 30 let starosti, ter The Fairsex, ki je namenjena modno zahtevnejšim ženskam. V Lisci želijo s tem ostati bolj usmeijeni na potrošnice višjega srednjega razreda. Na širšem evropskem trgu si v dražbi s tem prizadevajo postati uveljavljen ponudnik ženskega perila, kopalk in bluz po evropskih poslovnih standardih. STA čina v zvezi z lokacijskim načrtom za elektrarno Blanca, so sedaj v fazi proučevanja, odgovor pa bosta občini prejeli šele po novem letu, ko naj bi se na lokalni ravni načrt že tudi potrjeval. Časa za premislek in pogajanja bo malo. Niko Galeša je predlagal, naj bi z letom 2005 sedemčlanski odbor za HE na spodnji Savi razpustili in njega razrešili s funkcije. Meni, da so za nadaljnji nadzor dovolj komisije, ki so v okviru občin ustanovljene posebej za spremljanje vsake elektrarne in so njihovi predsedniki tudi člani odbora. Galešev predlog ni bil sprejet. Predstavniki občin menijo, da ima odbor večje izkušnje od komisij, še posebej njegov predsednik, dopuščajo pa, da bi v prihodnje deloval z manj člani. Branka Dernovšek Nov nadzorni svet Rudnika Senovo - Rudnik Senovo v zapiranju ima nov nadzorni svet. Njegov predsednik je Jože Ribič s Senovega, kije tudi na čelu te krajevne skupnosti. Dosedanjemu direktorju Hermanu Kuneju je sredi novembra potekel mandat in je bil imenovan za vršilca dolžnosti za polletno obdobje. V novem šestčlanskem nadzornem svetu sta poleg predstavnika lokalne skupnosti in Ministrstva za gospodarstvo še dva predstavnika zaposlenih in dva predstavnika rudarske stroke. Herman Kunej poudarja pomen zastopanosti stroke v tem organu, ki bo nadzirala zaključne aktivnosti na zapiranju jame. Po načrtu jo bodo namreč v letu 2005 potopili, v naslednjih letih se bo delalo samo še na ekološki sanaciji in mo-nitoringu. Konec prihodnjega leta bo v Rudniku še zaposlenih 33 ljudi. Kunej dodaja, da morajo za njihovo razreševanje oziroma za možnosti njihovih novih zaposlitev pripraviti ustrezen program za vlado in ga finančno ovrednotiti. Nekdanja vladaje za prihodnje leto za vse tri rudnike v zapiranju, to sta poleg Senovega še Zagorje in Kanižarica, namenila le slabe pol milijarde SIT. Rudniki so morali do konca septembra pripraviti novela-cijo svojih programov zapiranja. Na podlagi prečiščenih krovnih programov s predvidenimi nujno potrebnimi projekti za njihovo učinkovito zapiranje pa bo morda mogoče pri vladi doseči več od prvotno planiranih sredstev za leto 2005. B.D. lfl ti}/; TOM pn T.PM& HiaUftN KUC-VSAK PAN Op 12' DO 20' Brežiška podjetja - avtobusni prevoznik Integral-Brebus, Komunalno podjetje KOP in uvozno-izvozno podjetje Inte-rijer - so s površinami na zelo ugodni lokaciji imeli svoje načrte, vendar pa je bila cena 219,5 milijona SIT zanje očitno previsoka (izklicna je bila 152 milijonov). Brebus ima v neposredni bližini svoje parkirišče z mehaničnimi delavnicami in je zelo utesnjen, komunalno podjetje KOP pa bi želelo preseliti svoj strojni park. Ta je zdaj na neprimerni in moteči lokaciji pri brežiški blagovnici. Rada Simič, vodja računovodstva v podjetju Terra R. B., si z nakupom obeta boljšo pokritost slovenskega trga, saj njihove prodajalne v Anhovem, na Pesnici, Škofljici, na Igu skupaj z bodočo brežiško sestavljajo svojevrsten križ. Podjetje je sodelovalo že na več dražbah, sicer pa bodo na tej lokaciji uredili prodajalno in najbrž tudi večje skladišče za celotno Dolenjsko in Posavje, za manjši del zemljišča pa bodo najbrž poiskali nove- ga lastnika. Nekaj stavb bo potrebno malenkostno predelati, z deli pa bodo začeli spomladi. V podjetju si obetajo dobro sodelovanje z okoljem, za dober začetek pa bodo v podjetju poskrbeli za osem do deset novih delovnih mest. Po besedah Dušana Dornika je s prodajo nepremičnin bil tudi sklenjen stečajni postopek, ki je trajal od sredine leta 1998, ko je tedaj stočlanski kolektiv zašel v nerešljive težave. Delavci so bili medtem poplačani 75-odstotno, med drugim tudi s prevzemom tovornjakov, preostanek pa bodo dobili zdaj od denarja z omenjene dražbe. Pričakovati je, da bo nekaj sredstev ostalo še za delničarje, pa seveda za zamudne obresti. Lado Rožič, predstavnik svobodnih sindikatov, upa, da bodo delavci poplačani spomladi, če pa bo kaj denarja ostalo, jim bo mogoče kanilo tudi za vložene certifikate. Postopek je tako dolg zaradi možnosti pritožb, pa obračunov obresti, ki jih mora med dragim odobriti stečajni senat. V.P./M.K. Vino še s Coca-Colo Brežice - Podjetje Vino Brežice je za dve leti podaljšalo pogodbo z žalsko družbo Coca-Cola HBC Slovenija. Brežiško podjetje bo, tako kot doslej, zanjo polnilo Coca-Coline proizvode, sodelovanje z Američani pa so razširili še na skladiščenje izdelkov in polnjenje v nove oblike embalaže. Generalni direktor CCHBC vijo v brežiškem podjetju. "‘Ta Slovenija DieterMoser je pou- odločitev dokazuje zaupanje, daril, da želijo nadaljevati s ki ga uživamo pri podjetju partnerskim sodelovanjem z CCHBC Slovenija in kaže, da Vinom Brežice in s tem jasno smo zanesljiv partner družbe, pokazati pomen sodelovanja z ki deluje povsod po svetu,” je Dieter Moser in Matjaž Pegam lokalnimi partnerji. Sicer pa je skupna vrednost pogodbe okoli 600 milijonov SIT na leto. “Da bi dosegli po vsem svetu znane in cenjene standarde Co-ca-Cole, moramo od svojih poslovnih partnerjev zahtevati zelo visok standard kakovosti. Veseli nas, da smo v Vinu Brežice našli partnerja, ki skupaj z nami deli to filozofijo,” je dodal direktor Moser. Nov dogovor močno presega dosedanje sodelovanje, saj bo poslej Vino Brežice za CCHBC Slovenija prevzelo tudi skladiščenje, pra- ob podpisu za podaljšanje p°' godbe dejal direktor Vina B N žice Matjaž Pegam. Podro^ nosti pogajanj ali morebi® zaposlovanje dodatne de!ovl1^ sile v podjetju še ostajajo ne znanka. Že danes Vino Brež>c vse11 kise proizvaja 95 odstotkov Coca-Colinih proizvodov, prodajajo na slovenskem ^ Z uspešnim povečanjem diščnih površin bo sedaj ^ goče dodatno optimirati stribucijo Coca-Colinih Pr°' vodov do strank. M.K. V Vinu Brežice tečejo tudi pogajanja s sedmimi bankami up cami - SKB banko, NLB, Poštno banko, NKBM, Deželno bank; BAČA in Volksbank. Z nekaterimi upniki naj bi se že sami dogov° o reprogramiranju dveh milijard SIT posojil in to kljub obljubi]1-’1’ in že odobrenim poroštvom države. Ministrstvo za finance iu ^ misija za dodeljevanje pomoči naj bi jim že dala svoj blagoslo'' ^ pomoč v obliki jamstev za posojila, ki pa se naj ne bi spremenu lastniške deleže, a vlada na svoji zadnji seji kljub napovedim teg‘’ g obravnavala. Tako naj bi Vino še ta mesec podpisalo dogov‘‘C konvertiranju teijatev v lastniški delež. Sicer pa se še vseeno nau jo državne pomoči z naslova prestrukturiranja. SavaCto, 23.12.2004 SOLSTVO, ZDRAVSTVO Veliko revščine v sevniški občini Sevnica - Območna organizacija Rdečega križa Sevnica ima novo sekretarko. Sredi decembra je delo prevzela Violeta Bahat Kmetič. Predsednica sevniškega Rdečega križa Ivica Lindič je prepričana, da bo nova sekretarka, kije po izobrazbi višja medicinska sestra, hitro osvojila teren in znala oblikovati prednostne naloge pri svojem delu. Prešerno po diplomo Ljubljana, Sevnica - Prešernov rojstni datum, 3. december, bo letos ostal še posebej v spominu univerzitetnemu diplomiranemu ekonomistu Andreju Ogorevcu iz Sevnice, kije tega dne poleg diplome na ljubljanski Ekonomski fakulteti prejel še fakultetno Prešernovo nagrado, namenjeno najboljšim diplomantom. prejeli smo... Javni poziv Aktiv ravnateljev osnovnih šol občine Brežice, Vrtca Mavrica Brežice in Glasbene šole Brežice se je v okviru programa rednega srečanja 16. decembra 2004 seznanil tudi z dogajanji v zvezi z izgradnjo nove šolske stavbe Osnovne šole Bizeljsko. Ne samo zaradi te informacije, pač pa predvsem zaradi vsega napisanega.in povedanega v javnih medijih o vseh peripetijah v zvezi z zagotovitvijo normalnih pogojev za delo učenk in učencev ter delavcev Osnovne šole Bizeljsko, smo sprejeli odločitev, da se vključimo tudi mi, ki mislimo, da predstavljamo del osnovnošolske stroke v občini, in z javno besedo zaprosimo vse, ki smo jim volivci v občini Brežice dali pravico odločanja, da podprejo prizadevanja vodstva in delavcev šole, gradbenega odbora OŠ Bizeljsko in dejavnikov KS Bizeljsko po pospešitvi vseh dejanj za čimprejšnji začetek gradnje šole. Vsakdo, ki vsaj malo pozna program devetletne osnovne šole, ve, da pouk v pregrajenem hodniku, jedilnici, knjižnici in še kakšnem pomožnem prostoru ne zagotavlja niti minimalnih pogojev, ki so za uspešno delo in za doseganje predvidenih ciljev potrebni. Doseganje standardov in ciljev, ki jih je pred učenke, učence in delavce šole postavila naša država Republika Slovenija, je zagotovo tudi obveza in cilj vseh živečih v Krajevni skupnosti Bizeljsko in občine Brežice, katere del so. Florijan Bergant, vodja aktiva ravnateljev rojstva v porodnišnici brežice Lindičeva, ki je pred prevzemom funkcije že veliko let delovala kot aktivistka v Tržišču, je pred bližajočimi se Prazniki prav žalostna, ko ima evidentirano vse večjo revščino v občini Sevnica. Kot pravi, materialne stiske nemalokrat botrujejo še skrhanim in nečloveškim družinskim odnosom, kjer je potrebno urgentno reševati stvari. Pred kratkim je Rdeči križ Uspel družini na Druščah v hišo napeljati elektriko in vodo in Pred dnevi so razdelili pakete s brano najbolj ogroženim. Po Pravilniku za delitev, ki je omejen med drugim tudi s sredstvi Rdečega križa Slovenije, dobivajo občine določeno število Paketov, ki praviloma ne zajema vseh pomoči potrebnih. Sevniška je prejela nekaj čez sto paketov, potrebovala bi jih Violeta Bahat Kmetič še dvakrat do trikrat toliko. Ivico Lindič je kar stiskalo v grlu, ko je povedala, da je pred kratkim iskala obutev za fanta, ki je na zimo hodil v šolo še v natikačih. Sevniški Rdeči križ ima namreč dovolj in preveč obleke, zelo pa pogrešajo obu- Violeta Bahat Kmetič je že dve leti zelo dejavna aktivistka Krajevne organizacije RK Sevnica. Poleg skrbi, da najrevnejši redno prejemajo pakete pomoči je pozornost RK usmerjena tudi na ostarele občane, ki jih aktivisti obiskujejo. Člani sevniškega RK so letos obiskali 60 krajanov, ki živijo v domovih za ostarele, ter 65 občanov, starejših od 80 let. Na novoletno srečanje, kamor so bili vabljeni tisti nad 70 let, pa je prišlo 190 občanov. tev, odeje in posteljnino, kar bi s hvaležnostjo sprejeli. Stiska, ki je vsi ne zaznamo in potem naivno mislimo, da v naši občini ne obstaja, se bo še povečevala z napovedanimi novimi odpuščanji v gospodarstvu. Predsednica Rdečega križa Lindičeva je zato na podjetja naslovila prošnjo, naj denar, ki bi ga namenili za decembrsko reprezentanco in čestitke, donirajo na njihov račun. Ves tako zbrani denar bi namreč namenili za obdaritev oziroma kot pomoč delavkam Jutranjke, ki bodo po programu reorganizacije podjetja ostale brez zaposlitve. “Bolj kot so hladna ekonomska dejstva, ki ne dajo možnosti preživetja vsem našim podjetjem, bolj moramo imeti odprta srca za sočloveka v stiski”, je decembrska poslanica Ivice Lindič. B.D. Poživljajoče 2 0 0 5 I /Oa peagu ^ovik upanj namenjamo dokee želje j'j va,v> 1 peikodnosti! 2avod za fueizem občine Brežice. ^tra Cerovšek pred porodom ni razmišljala o alternativnem dci • Vstopite v čudoviti svet bogato ilustriranih Disneyevih zgodb ■ Stili Če še nisi prebral ničesar o Baudelairovih in strašnem grofu Olafu, potem je skrajni čas, da to storiš. Če si upaš... Zaporedje oesrecoip prigod kmalu tudi v vašem kinu! V glavni vlogi Jim Carrey! več informacij najdete na: www.lemonvsnicket.com r L . Naročila: ZALOŽBA TUMA Savska 3a, Ljubljana telefon: 01/ 437 95 80 e-pošta: petra@2al0zba-tuma.si ootu rsčuo Sabina Zakšek “Dovolite, da se predstavimo Binamedvedki!” Zgodba Sabine Zakšek je topla praznična medvedja zgodbica, ki naredi, daje tudi čisto navaden dan praznik. Sabina je “medomama” karakternim Binomedvedkom v medvedjem brlogu na Zdolah, v katerem domujeta še njeni hčerki, 20-letna Jasmina in 19-letna Katja, ki, ko se vrneta domov, vprašata: ”Ali imamo danes spet kakega novega člana?” In če je, ga pobarata: ”Kdo pa si ti?” Na zunaj klena, ker ji je življenje tako ukazalo, sicer pa mehka in topla Sabina, je še uradna prevajalka nemškega jezika in turistična vodnica za nemško govoreče goste. Če sežem v škrlatnost medsebojnih trenutkov, lupim plast za plastjo bogat preplet globine s širino njenega duha: ”Moji uradni medvedji začetki so se začeli leta 2001, zametki razmišljanja o njih pa leto poprej in sicer za potešitev notranjih stisk ob izgubi zaposlitve. Neko nedeljo sem prišla na idejo, da bi mi dušo božali in ogreli medvedki. Ti so že od nekdaj topli prijatelji ljudi, ki preživljajo trde življenjske preizkušnje. Najdemo jih ob bolniških posteljah, ko medvedek s svojima mehkobo in nežnim pogledom posuši marsikatero solzo. Darujemo jih ob rojstvih in za številne druge priložnosti.” Plišasti medvedek je 16. novembra letos uradno praznoval 102. obletnico, je res že stari prijatelj, in je okoli njega kar cela zgodba: “Zgodba mojega prvega medvedka pa je zelo okorna. Ker nisem imela blaga, sem za začetek uporabila kar staro zaveso, ki sem jo ukrojila, vendar jo je bilo potrebno še nagačiti. Nato se je pojavil problem, kako dele povezati, saj sem hotela narediti medvedka, ki bi premikal vse tačke in glavico. To sem naredila zelo provizorično; prvi medo se je rodil nekako med miškom in slončkom, vendar ima častno mesto v vitrini in je moj “Atamedo”. Potem se je z menoj nekaj zgodilo, pravim, da me je zgrabil medvedji virus, ki je z nenehnim izpopolnjevanjem prinesel napredek. In vsak nov medvedek je bil zame nov izziv, ko sem vsak prosti trenutek posvetila ročnemu šivanju, izdelovanju medvedkov, naš dom pa je postal medvedji brlog. Od takrat me kličejo Medomama, medvedke pa Binamedvedki. Ko so dobili ušeske, očke in smrček, so dobili otroški, ženski in moški izraz in dušo. Če sem jaz vesela, je vesel tudi medo. Za vsakim, ki je odšel iz našega brloga, se je potočila kakšna solza, najbolj srečna pa sem takrat, ko vidim iskrico veselja v očeh “posvojitelja” mojega meda. Srečna sem in čutim globoko notranje zadovoljstvo, ker sem s svojimi rokami ustvarila nekaj, kar da vsaj kanček sreče tudi drugim.” Vsi Sabinini medvedki, ki samostojno sedijo, stojijo, imajo prekrižane tačke, obračajo glavice in so oblečeni v njene kreacije, so unikatni in vsebujejo simboliko. Izdeluje jih izključno po naročilu in ljudem za posebne priložnosti, ker se z naročnikom pogovori, komu je medo namenjen - novorojenčku, mladi mamici, poročnemu paru, motoristu, alpinistu... tako jih lažje pooseblja. Za enega medvedka porabi 15 ur dela, v množični poplavi vzhodnjaških izdelkov pa žal rokodelstvo pri nas nima zaslužene cene. Za medvedke je Obrtna zbornica Slovenije Sabini podelila certifikat umetnostne obrti. In nakit? "Ideja je vzklila, ko sta hčerki začeli hoditi “ven” in ju je bilo potrebno opremiti skladno z garderobo,” pojasni Sabina, “tako sem našla nov izziv, ki je še bolj brezmejen, z vrsto tehnik, materialov in podobno. Perlice na primer sama izdelujem. Delam tudi vizitke, reliefne, s čipkami, idej imam veliko, le časa premalo. Pravzaprav je čudno, da sem bila za ročna dela vedno anti-talent, sedaj pa prav to iz mene dobesedno vre. Zadovoljstvo je dvojno - prvič, da s svojim konjičkom nekaj naredim, in drugič - takrat, ko bi lahko počivala, počivam ob ustvarjanju. To je nagrada, le pod pritiskom ne morem delati.” Bratca alpinista, ki si pomagata pri plezalnih podvigih. Ob vseh medo-podrobno-stih in značilnostih se mi Medomama kar ni dala, sicer pa sem se tudi sama v toplem medo-brlogu počutila prav praznično. Natja Jenko Sunčič RECEPT ZA VSAK DAM Goveje rolade Sestavine: 4 veliki goveji zrezki 5 dag narezane suhe slanine 2 na drobno narezani čebuli 4 na drobno narezane kisle kumarice sol in poper po okusu nekaj gorčice 1 skodela sladke smetane 1 žlica krompirjeve moke za omako olje ali mast Postopek: Meso dobro potolčemo, solimo, popopramo in na eni strani namažemo z gorčico. Slanino, kumarice in čebulo zmešamo in zavijemo v meso. Dobljene rolade ovijemo s sukancem, da med pečenjem ne razpadejo. V vročem olju dobro zapečemo obe strani rolad in jih vzamemo ven. V preostali maščobi popečemo ostanke čebule, malo gorčice in vodo. Ponovno dodamo rqlade in jih pečemo, dokler ne postanejo povsem mehke. Omaki dodamo smetano in razstopljeno krompirjevo moko. Po potrebi dodamo še sol in poper. Preden postrežemo, odstanimo sukanec. Ponudimo s krompirjem in rdečim zeljem. Lahko se odločimo za rolade iz svinjine ali puranovega mesa. Te lahko poljubno polnimo s prekajeno klobaso ali kislim zeljem. Rozinovi kruhki Sestavine: 14 dag gladke pšenične moke 14 dag sladkorja v prahu 14 dag celih mandljev (z lupino) 14 dag rozin 2 jajci jajce za premaz lonček čokoladne glazure papir za peko Postopek: V skledo damo moko in presejan sladkor v prahu. Neolupljene mandlje grobo nasekljamo. K zmesi iz moke in sladkorja dodamo mandlje, rozine in obe jajci ter vse sestavine zgnetemo v ne preveč čvrsto testo, ki naj nekaj časa počiva. Pečico segrejemo na 180 oC. Na pomokani delovni površini oblikujemo iz testa ozek hlebec; položimo ga na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko, premažemo s stepenim jajcem in pečemo v prej ogreti pečici približno 20 minut. Še vroč pečen hlebec razrežemo na tanke rezine. Čokoladno glazuro po navodilu z ovitka segrejemo in vanjo do polovice pomočimo rozinove kruhke. Posušijo naj se na kuhinjski mreži. KULTURA Društvo likovnikov praznuje Brežice - Spoštljiv jubilej, 40-letnico, so ljubitelji barvic, čopičev, svinčnikov, različnih tehnik ter osebno izbranih in očem in duši ljubih motivov v retrospektivni razstavi postavili na ogled v Galeriji Posavskega muzeja Brežice. Razstavlja 34 ljubiteljskih ustvarjalcev, ki so za čas ogleda do 16. januarja galerijski prostor napolnili z razgibanostjo in barvnim razkošjem. Ob odprtju je pozdravne besede namenila predsednica Metka Vimpolšek, o zgodovinopisju društva je spregovorila Milena Gramc, besede o razstavi pa prof. umetnostne zgodovine Alenka Černelič Krošelj, ki je tudi pripravila izbor slik za jubilejno razstavo, ter ob koncu dejala: “ ...Društvo likovnikov Breži- ce mora dobiti ob 50-letnici monografsko publikacijo, v kateri naj poleg besedila o njihovem likovnem ustvarjanju najde mesto tudi beseda o njihovem načinu življenja, o članih društva kot posameznikih, ki v svoja dela vnašajo lastne zgodbe, poglede, misli in jih ob vsaki skupinski in pregledni razstavi prezremo...” Metka Vimpolšek in Milena Gramc Vodja Javnega sklada, območne izpostave Brežice Simona Rožman Strnad je podelila priznanje Društvu likovnikov Brežice ter Mileni Gramc za 10-letno vodenje društva, Društvo likovnikov Brežice pa se je z zahvalami oddolžilo Cvetki Miloš in Vladu Cedilniku za mentorsko delo in ostalo strokovno pomoč, Mileni Gramc in Bojanu Horvatiču za dolgoletno aktivno delo v vodstvu ter Rajku Baškoviču za postavitve razstav. Posavski oktet je jubilejni večer pospremil s pesmijo, z literarnimi prispevki so j>a barvito dopolnili člani KD Zarek Brežice, z vodenjem Tomaž Tom-še, močan odtenek dogodku pa je v svojem značilno polnem in toplem nagovoru' prispevala Milena Jesenko, ki je poudarila, da je Društvo likovnikov Brežice pomemben del kulture v občini ter spomnila tudi na člana, ki ju ni več v likovnih vrstah, Dragico Kaudek in Vlada Kopinča, a sta s svojim ustvarjalnim utripom zaznamovala tako društvo kot okolje, v katerem sta živela in delovala. N. Jenko S. slovenski dom - naš drugi dom Tribuna “Slovenci in Zagreb” V okviru slovesnosti ob 75-letnici KPD Slovenski dom Zagreb sta Svet slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb in Slovenski dom priredila javno tribuno, na kateri so spregovorili prof. dr. Vitomir Belaj (po rodu iz Maribora) s Filozofske fakultete Zagreb, dr. Vera Kržišnik, znanstvena svetnica z Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana, ter prof. dr. Silvo Devetak s Pravne fakultete Maribor. Ob tej priložnosti je dr. Kržišnikova predsedniku Darku Šoncu podarila “Slovenski etnološki leksikon”, kjer je med ostalim opis “Slovenci na Hrvaškem” in “Slovenci v Zagrebu”. Uvodoma je predsednik Darko Šonc povedal, da Slovenski dom v Zagrebu ni nikoli bil samo slovenski dom, namen tribune pa je predvsem želja uresničiti staro idejo, da bi bilo potrebno zagrebške Slovence obdelati v obsežnejši monografiji na znanstveni podlagi. Prof. dr. Belaj, kije predaval na temo “Etnološke teme o Slovencih v Zagrebu in na Hrvaškem”, je izpostavil, da se etnologi na Hrvaškem nikoli niso ukvarjali z raziskovanjem problematike manjšin, kajti etnologija je disciplina, ki se ukvarja z ljudstvom, predvsem z njegovo kulturo in načinom življenja. Uradno število zagrebških oziroma hrvaških Slovencev se je skozi leta zmanjševalo, sicer pa sta oba naroda, zlasti v obmejnem pasu, drug drugemu vedno veliko dajala. Nekateri, kot Valvazor, Kopitar, Trdina, Jezernik in drugi, so o hrvaških temah pisali, mnogi drugi pa so si jo izbrali za dom. Ob tej tematiki je značilno soočanje s predsodki in stereotipi o Slovencih in da se Slovenci na Hrvaškem zelo hitro asimilirajo, s čimer nekateri kmalu izgubijo identiteto (in obratno), saj se morajo opredeliti. Dr. Kržišnikova je v temi Lastno samoorganiziranje kot dejavnik ohranjanja in razvoja slovenstva na Hrvaškem” poudarila, da so v zadnjem desetletju 20. stoletja postali Slovenci na Hrvaškem - do tedaj bolj ali manj zavedujoči se svojega slovenstva - hote ali ne objektivno nova družbena in politična entiteta. Ne le da imajo od takrat dalje tudi uradno dve do- movini, da je potencirana dvojnost njihove identitete, temveč je tudi Slovenija dobila svojo manjšino: Slovence na Hrvaškem, ki so postali ena od 16 uradno priznanih nacionalnih manjšin. Kot delno avtohtona slovenska narodna manjšina živijo v Zagrebu, na Reki, na območju Karlovca, v hrvaški Istri in v nekaterih manjših krajih ob meji. Slovenci so bili ves čas dejavni v vseh poklicih in na vseh ravneh družbenega življenja, po letu 1990 pa zlasti izražajo slovensko narodno zavednost, kar je razvidno iz samoorganiziranja v šestih slovenskih kulturno-prosvetnih (KP) društvih, ki so povezana v Zvezo KP društev na Hrvaškem. Dr. Kržišnikova si posebej prizadeva pridobiti mladega študenta družboslov-ca(ko), ki bi se statusno in raziskovalno ukvarjal s temo Slovencev v Zagrebu in na Reki, kar bi podprla tudi država. Prof. dr. Devetak, ki se trudi delovati človeško na geografskem področju, kjer živijo ljudje, je v temi “Zunanja politika EU in manjšine - primer Slovenije in Hrvaške” govoril o prizadevanjih opozoriti Evropo, kaj se na tem področju dogaja in kam to vodi. Gre za problem “velike družbe”, kjer Slovenija že je, Hrvaška pa je na tej poti. EU se namreč premalo zaveda zelo raznolikega in multikulturnega prostora, saj nima ustrezne politične in ne etnično-kultume strategije, njen manjši uspeh je le ustava z listino o svoboščinah. Ko bo ustvarila enakost v različnosti, brez vseh diskrimi-natomosti med ljudmi, bo to za EU največji uspeh. Glede odnosov med Slovenijo in Hrvaško pa je poudaril nujnost streznitve obeh političnih struktur in medsebojnega kulturnega dialoga, kajti manjšine so ljudje, ki jim ni za politične igre. N at ja Jenko Sunčič Slike, ujete v mrežo Sevnica - V Lekosovi galeriji Ana so na ogled postavljene male akrilne slike na platnu avtorice Damjane Stopar iz Sevnice. Razstava je poimenovana “Slike, ujete v mrežo”. Njene mreže spominjajo na bledo ohranjene freske v cerkvah, na plesnivost starih ometov že zdavnaj opustelih hiš, na cvetice in lišaje, na pisanost neba z oblaki in noči z zvezdami, na meglice v vesolju ali pa zgolj na celice v organizmu. Damja-nino razstavo je v življenje z besedami pospremil sevniški umetnik Rudi Stopar. N.C.C. Damjana Stopar Predsednik Šonc, prof.dr. Belaj, dr. Kržišnikova in prof.dr. Devetak prejeli smo. Vsa prva mesta Posavcem Na regijskem tekmovanju odraslih zborov Dolenjske, Posavja in Bele Krajine v Novem mestu so prva mesta v mešani, ženski in moški zasedbi pobrali Posavci. Na razpis so se lahko prijavili odrasli zbori z najmanj dvanajstimi pevci, ki so bili v letu 2003 ali 2004 predlagani za nastop na medobmočni reviji ali regijskem tekmovanju in jih je potrdil umetniški svet tekmovanja. Tekmovalni nastop zbora je moral biti sestavljen iz slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, umetne skladbe slovenskega avtorja 20. stoletja, skladbe iz obdobja romantike, skladbe po lastiti izbiri. V Novem mestu se je v dveh tekmovalnih koncertih predstavilo dvanajst zborov, strokovna žirija v sestavi Tomaž Habe, Urša Lah in Stojan Kuret, vrhunska imena slovenskega pevskega prostora, pa je odločila, da gredo prva mesta v Posavje. Za najboljši mešani zbor je priznanje prejela VIVA Brežice pod vodstvom Simone Rožtnan Strnad, za najboljši ženski Vokalna skupina Solzice pod vodstvom Marjetke Podgoršek Hor-žen, za najboljši moški pa Svoboda iz Brestanice pod vodstvom Janka Avsenaka. Irena Hribar Inšpektorica Darja uspešno rešuje primer Senovo - Pisatelj in satirik Tone Partljič je obdobje tranzicije obdelal v svoji črni komediji z naslovom Moj deda, socialistični mrtvak ali prvi primer inšpektorice Darje (1991). Kriminalna komedija je žanr, ki zahteva dosledno angažiranost igralcev, da zmorejo gledalcu prenesti težo nekega družbenega problema, četudi mu sočasno izvabljajo smeh. Režiserka Gledališke skupine KD Svoboda Senovo Boža Ojstršek se je sprva spraševala, kako bi bila ta nova zvrst za njihov amaterski oder sprejeta pri gledalcih, tvegala in razdelila vloge. Premierna predstava konec novembra jim je razblinila dvome, saj je v polni dvorani Doma 14. divizije Senovo vršalo od zadovoljstva, pokazal pa ga je tudi sam avtor Tone Partljič. Nosilni vlogi igrata Ernest Breznikar in žlahtna komedijantka Aleksandra Macur, po dvajsetih letih premora pa se na oder vrača Albert Urek v vlogi avstralskega izseljenca domobranske preteklosti. V vlogi policista se preizkuša novinec Borut Bizjak, ki je doslej v predstavah skrbel za tehniko. Po senovški premieri in reprizi so “socialističnega mrtvaka” odigrali še za srečanje šentjurskih obrtnikov in s predstavo gostovali v novomeškem centru Janeza Trdine na povabilo podjetja Termotehnika. To je predstavo poklonilo svojim poslovnim partnerjem. Predstavo je svojemu kolektivu namenil tudi brestaniški Tespack Duropack. Publika jih je ocenila odlično, želijo še oceno profesionalca, zato bodo na naslednjo predstavo “za izven” povabili selektorja. Če bo objavljen razpis za sodelovanje na Čufarjevih dnevih 2005, pa se bodo zagotovo prijavili. Branka Demovšek napovedi 23. december Krško - Komedija “Ljubo doma, kdor ga ima” v izvedbi Moje-ga-teatra iz Ljubljane, ob 19.30, Kulturni dom Šentjanž - lutkovna igrica ‘Titi noče spati” v izvedbi K2M Titi teatra in prihod dedka Mraza, ob 16. uri, Kulturni dom 25. september Boštanj - 15. božični koncert mešanega pevskega zbora župnije, ob 19. uri, župnijska cerkev Velika Dolina - božični koncert, ob 19. uri, farna cerkev 26. december Krško - proslava za dan samostojnosti, ob 16. uri, Kulturni dom Razbor - komedija “Gospa poslančeva”, ob 15. uri, Dom krajanov 27. december Sevnica - gledališka predstava “Žogica Nogica”, ob 18. uri, Kulturna dvorana 28. december Krško - komedija “Butelj za večerjo” v izvedbi Teatra 55, ob 19.30, Kulturni dom 29. december Sevnica - tradicionalni bo-žično-novoletni koncert sev-niške godbe, ob 19. uri, kulturna dvorana 5. januar Brežice - komedija “Fun-ny money” v izvedbi Špas teatra, ob 19.30, Prosvetni dom jvrm studio ROŽMAN INTERNET FOTOGRAFIJA Brezplačen program dobite na m strani www.foto-rozmn.si OD MALIH FOTOGRAFU DO METERSKIH POVEČAV DECEMBER REPORTAŽE, NASVETI... avtomobilizem feng shui Hyundai Trajet CRDi Hyundai trajet je prostoren tudi sicer pa se njuni snovalci in eleganten enoprostorski kom- zavedajo, da klasične limuzine bi, ki so si ga Korejci zamislili počasi “izumirajo”, saj vse težje kot protistrup evropski konku- zadovoljujejo visoke življenj-renci v razredu Espacea. Pri tem ske in poslovne standarde. so mu z izjemno prostorno notranjostjo in veliko nosilnostjo omogočili univerzalnost, ki je enako dobrodošla tako za družinske kot za poslovne namene. In ravno zaradi omenjene univerzalnosti je Hyundai Trajet dober avtomobil za vse “brez sindroma šminke”, saj ponuja izjemno veliko glede na vložen denar. Čeprav v segmentu enopros-torcev zdaj vlada že opazna gneča, se Korejci niso dali zmesti in njihova vloga je vse prej kot zanemarljiva. Trajet ni sam, družbo mu dela manjši Matrix, Motor: - linijski štirivaljnik, turbo-diesel commonrail - prostornina: 1991 cm' -največjamoč: 112KM(82kW) - navor: 255 Nm pri 2000/min. Kakšne so torej koristi od udobja za pet potnikov, če v avtomobilu ni dovolj prostora za vso njihovo prtljago? Veliko ljudi vse pogosteje uporablja avtomobil tudi v poslovne namene, kjer limuzine pogostokrat niso najboljša rešitev. Mnogi se strinjajo, da je neracionalno imeti dva avtomobila - enega za poslovne namene in drugega za družinske. Prava rešitev je torej v našem primeru Trajet, ki združuje limuzinsko udobnost in kombijevsko prostornost, oboje v sprejemljivem razmerju. Potnikov je namreč lahko več kot pet, ali pa manj z več prtljage, kot se za enoprostorce spodobi, neodvisno od zmogljivosti, porabe in varnosti. Celo ugled je danes že na zavidljivi ravni. Kdor vidi enoprostorca namreč ve, da njegov nakup ni izvedljiv za Derma Art LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Obolenja nohtov (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Izrastki ob robu nohta Ostre konice ob robu nohta se pojavijo, kadar nepravilno °dstranjujete obnohtno kožico, ali pa zaradi presušenih nohtov. Zanohtnica Zanohtnica je vnetje, ki ga ob nohtu povzroči bakterija. Na J^estu vnetja nastane boleča gnojna oteklina, ki včasih potrebuje zdravniško nego. Glivice Glivica fungus tinea povzroči obolenje nohta. Noht se ode-beH in postane rjav. Obolenje je močno nalezljivo, zato je Potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Izvrstne uspehe v zdrav-Jenju glivične okužbe nohtov je mogoče doseči tudi z inten-ž'vno pulzno svetlobo. Bele pege na nohtih Bele pege nastanejo zaradi poškodbe nohtne ploščice in so Pfavzaprav zračni mehurčki. Vraščeni nohti Kadar nohte nepravilno strižete ali jih strižete preveč, se ui vraščajo. Včasih se vrastejo tako močno, da je potrebna hranitev nohta. ^krivljeni nohti t Vaki nohti so včasih prirojeni, lahko pa ukrivljenost povzroči * A/jKo nrvKtnarro l/ivrono MaUnliVn 1 <1 Ti 1/ ntmolzn L p Poškodba nohtnega korena. Nekoliko lahko napako po-• ytte tako, da noht najprej s pilico stanjšate, nato pa obliku-te kot običajno. Daniela Truden, www.dermaart.si ljudska “dva črna, dva bela”, pač pa za spoštljiv znesek tolarjev, ki pa vsekakor odtehtajo nakup. Hyundai Ttrajet ni samo eno-prostorec, je tudi elegantna enoprostorska kombilimuzina (več besed več pove), ki je malo daljša od svojih neposrednih konkurentov in ima sedem sedežev. Povišana karoserija je narejena po preverjenem oblikovalskem receptu, zato se v ničemer ne razlikuje (vsaj bistveno ne) od svojih konkurentov. Njegove nadpovprečne mere zagotavljajo popolno udobje vsem sedmim potnikom, ki so lahko visoki kot košarkarji (razen v tretji vrsti). Čeprav je nekoliko večji od svojih konkurentov, se to ne opazi na prvi Zmogljivosti: - najvišja hitrost 170 km/h - pospešek 0-100 km/h: 14,2 s - poraba po podatkih proizvajalca: 6/7,2/9,3 l/100km - testno povprečje: 9,21/100 km pogled, saj je Trajet od daleč videti kot proporcionalno povečan karavan s poševnim prednjim steklom in pokončnimi' boki. Prostorna karoserija ponuja možnost številnih kombinacij sedežev (od enega do sedem) in posledično prtljažnega prostora. Ko se vozi sedem potnikov, je na voljo še 525 litrov prtljažnega prostora, ko pa odstranimo zadnji dve vrsti, se Trajet prelevi v pravo transportno vozilo s prtljažnikom, Velikim prek 3000 litrov. Ko k temu dodamo nosilnost skoraj tisoč kg (kar je občutno več kot pri konkurentih), je vsak nadaljnji komentar odveč. Za pogon poskrbi odličen turbodieselski štirivaljnik, ki bi sicer lahko bil še močnejši, a obvlada vse osnovne potrebe vozila. Petstopenjski menjalnik mu omogoča dokaj iskro vožnjo in porabo, ki težko preseže 9 litrov plinskega olja vsakih 100 prevoženih kilometrov. Aleksander Krebelj Človek - pajek 2 Minili sta dve leti, odkar se je Peter Parker odločil zapustiti svojo dolgoletno ljubezen Mary Jane Watson in zaživeti kot SpiderMan. Peter se mora v svojem boju z “blagoslovom in prekletstvom” soočiti z novimi izzivi. Toda vsi, ki Petru nekaj pomenijo v življenju, bodo nenadoma v nevarnosti zaradi njegovega boja z vplivnim hudobcem dr. Hobotnico, znanim pod Fahrenheit 9/11 Film se začne z dvomljivimi ameriškimi volitvami leta 2000. Režiser Moore obudi Bushevo vprašljivo napredovanje iz propadlega teksaškega naftarja v voditelja svobodnega sveta, sočasno pa prikazuje tesna osebna prijateljstva ter poslovne vezi Busheve družine s pripadniki družine bin Laden. Nato se zgodi tragičen 11. september leta 2001. Moore s svojimi pronicljivimi vprašanji dokaže, da so člane družine bin Laden brez obsežnega izpraševanja FBI takoj po dogodku odpeljali iz Amerike. Pomembna se mu zdita spodrsljaj v državni varnosti in nenehni strah državljanov pred morebitnimi terorističnimi napadi. Gotika Dr. Miranda Grey (Halle Berry) je strokovnjakinja za kriminalistično psihologijo, ki zdravi nevarno motene paciente, kot je karizmatična Chloe (Penelope Cruz), katere priznanje o satanskem mučenju se zdi dr. Gray psihotična izmišljotina paranoinečnega uma. Toda njen uspešen zakon in urejeno življenje so nenadoma ogroženi, ko se nenavadno srečanje s skrivnostno deklico konča z moro, ki si je ni niti predstavljala. Dr. Grey se namreč zbudi kot pacientka v bolnišnici, kjer je delala, brez spomina na umor moža, za katerega je obtožena. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah imenom “Doc Ock”. Notranja ureditev v skladu s pravili feng shuija Načelno velja, daje dober feng shui objekta povezan s tradicionalno ureditvijo. Sodobne arhitekturne zamisli so le zamisli, proizvod sodobnega človeka, vodenega z lastnim egom, ki živi v prepričanju, da lahko konstruktivno deluje, ne da bi upošteval naravni red. Posledice takšnega ravnanja so velikanske. Življenje od nas zahteva da se vsakodnevno spopadamo z ljubosumjem, zavistjo, škodoželjnostjo neposredne konkurence. Pri tem obračamo hrbet tudi tistemu intuitivnemu, pokroviteljskemu objemu, ki ga imamo, če se s svojimi dejanji umestimo v naravni red, ki obstaja že tisočletja. Z egom vodena dejanja ustvaijajo generacije in generacije bojevnikov, ki neprecenljiv del svojih ustvarjalnih potencialov porabijo za lastno obrambo, namesto da bi jih usmerili v razvoj in na ta način zaščito prepustili tistemu, kar je za to ustvarjeno. Pravilen odnos do okolja nam daje osebni mir, občutek pripadnosti in varnosti. Delovanje iz takšnega okolja je lahko kreativno, usmerjeno v pozitivne strani bivanja. Sklad, kije imperativ v medsebojni interakciji objekta z okolico, upoštevamo tudi pri notranji razporeditvi prostorov in njihovem urejanju. Pri snovanju notranje ureditve objekta je potrebno imeti jasno sliko o pogostosti uporabe posameznih prostorov. Denimo vhod, stopnišča ter hodniki se pogosto uporabljajo. Potem sledijo spalnice, otroške in dnevne sobe. Kuhinja je pri današnjem človeku v urbanem okolju vprašanje zase. Pri načrtovanju in izdelavi projektov in s tem v zvezi bodoči gradnji je s stališča feng shuija upoštevati naslednje: 1. Etaže v objektu morajo biti jasno definirane. Negotovost, ali smo v prtličju, prvem nadstropju ali mogoče v medetaži, ustvarja zmedo. 2. Če obstajata glavni in stranski vhod, ne smeta biti premočrtno povezana. 3. Notranja razporeditev prostorov v stanovanju mora biti čim bolj enostavna, da se ne bi v stanovalcih in obiskovalcih ustvarjal občutek, da se nahajajo v labirintu. 4. Hodniki oziroma vse povezovalne poti v stanovanju naj bi bili široki in krepko razsvetljeni. Temačni in ozki hodniki na stanovalce ne delujejo spodbudno. 5. Okna naj bi bila sorazmerna z velikostjo objekta. 6. Najboljši je raven strop, ki omogoča tekoč energetski prehod. 7. Stropi naj ne bi bili previsoki. Previsok strop upodablja avtoriteto, torej avtoriteto našega objekta nad nami. denimo odnos verski objekt - posameznik. 8. Prostori, ki se veliko uporabljajo, naj imajo dobro naravno razsvetljavo. 9. Vrata spalnice ali delovne sobe naj ne gledajo na stopnišče oziroma na izhod iz stanovanja ali hiše. 10. Dobro je, da stopnišče ni neposredno povezano z vhodnimi vrati. Nadaljevanje sledi v 123. ševilki SavaGlasa. Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-63-091. Goran Ledič moda Trenutno se vsi pripravljamo na najdaljšo noč v letu, mnogi pa se tudi sprašujejo, kaj bodo oblekli, kaj se bo letos ob tej priložnosti nosilo? Ne glede na to, kam boste odšli, tudi če boste doma, misli na modo ne bodo odveč. Uredite se in modno začnite novo leto. Če se boste odločili za klasičen, športen ali svečan slog, umetnost je v detajlih. Ne pozabite na kristale, svetlikajoče se predmete, dodatke na oblačilih ali na obrazu. Lepe praznike! Lea Šinko Štraus ŠPORT gimnastika šah Posavke najvišje med posameznicami Maribor - Prejšnjo soboto in nedeljo je v štajerski prestolnici potekalo uradno državno prvenstvo v ženski športni gimnastiki, kjer so uspešno nastopile tudi telovadke krškega Gimnastičnega društva RAIN in brežiškega Telovadnega društva Sokol in bile zelo uspešne. “Sokolašice” so nastopile odlično, saj so se ekipno zavihtele na drugo stopničko tako med kadetinjami (Asja Omerzu, Anja Lanšček, Katja Pirš in Spela Molan) kot med mladinkami (Kaja Galič, Barbara Gerjevič in Anja Molan). Sicer pa je bila med kadetinjami v mnogoboju najbolje uvrščena Asja Omerzu na odličnem 3. mesto, Anja Lanšček je bila peta, takoj za njo pa seje uvrstila Krčanka Urška Mižigoj iz RAINA-a, medtem ko je bila Brežičanka Katja Pirš deseta, Špela Molan pa trinajsta. V mnogoboju je v kategoriji deklic Krčanka Ana Vodeb osvojila 9. mesto. Med mladinkami sta krške gimnastične barve zastopali Urška Štus, ki si je priborila nehvaležno 4. mesto, Nika Močivnik pa je osvojila 6. mesto, ki si ga je delila z najbolje uvrščeno članico brežiškega Sokola Kajo Galič; Brežičanka Barbara Gerjevič se je uvrstila na 10., Anja Molan pa na 12. mesto. Se rezultati vaj z orodij. V kategoriji mladink Al programa je naslov državne prvakinje na dvovišinski bradlji osvojila Urška Štus. Slednja je nastopila tudi v finalu preskoka in osvojila 6. mesto. Naslov vice-prvakinje na preskoku je med mladinkami osvojila Nika Močivnik, ki je zabeležila tudi 5. mesto na dvovišinski bradlji in 6. mesto na parterju. V finalu je po posameznih orodjih nastopila tudi kadetinja Al programa Urška Mižigoj, ki je nastopila na vseh štirih orodjih. Na dvovišinski bradlji je osvojila srebrno, na preskoku pa bronasto kolajno, za las pa je zgrešila bron tudi na gredi in parterju, kjer je osvojila 4. mesto. Med brežiškimi kadetinjami je blestela Asja Omerzu in z odlično opravljeno vajo osvojila naslov državne prvakinje na preskoku, Anja Lanšček pa je le za las ostala brez medalje. Na bradlji je kljub poškodbi roke osvojila 6. mesto, uspeh brežiške odprave pa sta dopolnili še Asja Omerzu s 5. mestom na parterju in mladinka Kaja Galič s 4. mestom prav tako na parterju. Gimnastičarke se bodo po novoletnem počitku že pričele pripravljati za naslednjo sezono, ki se bo s tekmovanji -kvalifikacijskimi tekmami za državno prvenstvo 2005 - pričela spomladi. Mojca Kosem Urška Štus, Urška Mižigoj in Nika Močivnik - RAIN strelstvo Posavski strelci reševali ugled Slovenije Ljubljana - Na 27. srečanju najboljših slovenskih in hrvaških strelcev so gostitelji potegnili krajši konec. Gostje so z zračno puško zmagali v vseh štirih razredih ter obeh ženskih pištolskih kategorijah, medtem ko so bili Slovenci boljši le v obeh moških pištolskih razredih. Za slovensko strelsko reprezentanco je prvič nastopilo kar pet Posavcev: Kristina Grubeša, Srečko Vidmar, Jelica Majstorovič, Miha Zevnik in Gabrijela Pešec. pr' * f f f j rrrt j , i ■JT^grad Begrad Krško želi vsem občanom, kupcem in poslovnim partnerjem vesele praznike in srečno novo leto 2005. Naj vam zvezdni utrinki v novem letu naklonijo veliko uspešnih poslovnih priložnosti ter izpolnijo vse skrite želje in pričakovanja. Begrad Krško - gradimo in ustvarjamo! Člani so zmagali za 11, mladinci pa kar za 41 krogov. Barve slednjih sta prvič branila kar dva Brežičana - Miha Zevnik in Srečko Vidmar. Slednji si je z novim osebnim rekordom 559 krogov med posamezniki priboril srebrno kolajno, medtem ko je Zevnik s 542 krogi v posamični uvrstitvi pristal na 6. mestu. Tudi barve mladink v streljanju z zračno pištolo sta branili dve Brežičanki. S 354 krogi je presenetila najmlajša med vsemi Gabrijela Pešec z Vinjega Vrha nad Čerkljami ob Krki. Po dveh serijah je odlično kazalo tudi drugi Brežičanki Kristini Grubeša, ki pa je zaradi nenadnih bolečin v nadlahti desnice v nadaljevanju močno popustila. Domači ekipi se je močno poznala odsotnost tretje Brežičanke Vesne Kržan, ki ta čas še okreva po operaciji zapestja. Kljub temu, da so slovenski strelci z zračno puško doživeli same poraze, je v posamični konkurenci mladink več kot zadovoljila mlada Les-kovčanka Jelica Majstorovič. Z odličnim dosežkom 389 krogov se je kot najboljša Slovenka zavihtela na 3. mesto ter obenem izpolnila normo za nastope na največjih mednarodnih tekmovanjih. CITROeN *“• s* ki' m J*! ' AVTOUNE Krško - pooblaščeni prodajalec In serviser vozil Škoda In Citroen vošči vsem svojim poslmmkn partnerjem In kupcem vesele božične praznike ki srečno vožnjo v krtu 20061 Šahistke državne viceprvakinje, šahisti tretji v državi Krško - Šahistke in šahisti ŠK Triglava iz Krškega so lahko ponosni na sezono 2004. Končana so državna prvenstva v super (premier) ligi, tako v ženski kakor v moški konkurenci. Ženska ekipa je konec novembra na Bledu v postavi Svetlana Prudnikova, Karmen Mar in Mirela Ahmatovič zasluženo osvojile 2. mesto. Medtem ko so ženske slavile velik uspeh, so se v Celju zbrale najboljše slovenske šahovske ekipe. Krška ekipa SK Triglava, ki je bila zaradi nenastopanjem velemojstra Gorana Dizdarja oslabljena, se je kljub vsemu sijajno odrezala, čeprav v pomlajšani postavi. Osvojili so 3. mesto v postavi Predrag Nikolič, Dražen Sermek, Dinko Brumen, Zvonimir Meštrovič, Toni Kos, Gorazd Novak in Samo Štajner. Mirela Ahmatovič in Samo Štajner Cešku nagrada za športno potezo Sevnica - Andreju Cešku, članu in tekmovalcu Društva borilnih veščin Ippon Rucanor iz Sevnice, so v Hanau na mednarodni tekmi v ju-jitsu izmerili premajhno težo na tehtanju, zato je bil uvrščen v nižjo kategorijo. O tem bi lahko molčal, tako pa seje postavil v kožo tekmovalca, ki si želi pošten boj z lastno močjo in ne na račun napake merilcev. Da je moralni zakon lahko močan motiv, je pokazal, ko je vztrajal pri odločitvi in bil uvrščen v pravo kategorijo. Zmaga, ki si jo je priboril, je glede na rezultat enaka mnogim dragim zmagam, moralna zmaga pa je zato slajša in vrednejša. Zavod za šport mu je za to dodelil nagrado za “fair play”. rokomet Dobova in Sevnica v zlati sredini Posavje - Posavski derbi v 1 .b rokometni ligi ali zadnje srečanje v jesenskem delu tekmovanja so dobili dobovski rokometaši, ki so za dva gola premagali Sevničane na njihovem terenu. Prvi polčas so Dobovčani dobili s kar petimi goli razlike, nato pa so se jim Sevničani nevarno približali, a je zmaga vseeno romala k novemu prvo-b-ligašu. Za Dobovčane je bil najuspešnejši mlajši od bratov Can-žar, Franci, ki je sevniškega vratarja premagal sedemkrat, starejši Toni (83 doseženih zadetkov je dovolj za 4. mesto na lestvici strelcev) pa je bil uspešen šestkrat. Pet golov sta zabeležila še Rok Urbanč in Tadej Stajnko. Za Sevničane pa je bil spet najuspešnejši Uroš Ušlovnik (s 73 goli je šesti na lestvici strelcev), ki je zadel kar osemkrat, Igor Povše je dosegel šest golov, Goran Brečko pa pet. Liga se bo nadaljevala 19. februarja prihodnje leto. Sicer pa je po enajstih krogih Dobova na 7. mestu, Sevničani pa so s štirimi zmagami in sedmimi porazi na lestvici le mesto za njo. košarka Drugič poraženi Podbočje - Košarkarska ekipa Podbočja je v zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva v 3. slovenski košarkarski ligi - center doma v napeti končnici izgubila proti Gorenji vasi z 89:95. Tekma je bila zagotovo najbolj napeta tekma v Podbočju to jesen. Ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, nobena pa si ni uspela priigrati večje prednosti. Podbočje bo jesen končalo na 3. mestu na lestvici, s tekmami pa bo nadaljevalo po mesecu premora. Poslovanje z nepremičninami Jožef Kos, s.p., CKŽ 132a, Krško V Nakupovalnem centru Mercatorja v Krškem na Cesti krških žrtev 132 a (za frizerskim salonom, skupni vhod s čistilnico) praviloma vsak delovni dan med 8. in 11. uro ali kadarkoli po predhodnem telefonskem dogovoru - telefon: 07/49-05-980, 041-689-445, fax: 07/49-05-981 Našo ponudbo lahko spremljate tudi na spletni strani: www.nepremicninekos-krsko.si POSREDUJEMO PRI PRODAJI IN ODDAJI NASLEDNJIH NEPREMIČNIN: ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA OBČINA KRŠKO: 1. SENOVO: prodamo dve zazidljivi komunalno opremljeni parceli (825+874 m2| za individualno gradnjo. Cena je 25 EUR/m2. 2. STARI GRAD: prodamo zazidljivo gradbeno parcelo v izmeri 2446 m2. Cena je 10 EUR/m2. POSLOVNI PROSTORI OBČINA BREŽICE: t. BREŽICE: oddamo v najem dva nova ogrevana poslovna prostora (Bukošekl v izmeri 200 m2, primerna za trgovino in skladišče, z velikim parkirnim prostorom. Leto izgradnje: 2000. Najemnina 511,29 EUR/mesec po lokalu. 2. VELIKE MALENCE: oddamo v najem poslovno stanovanjski objekt (gostilna, stanovanje! v 3. gradbeni fazi, v izmeri 250 m2 po etaži oziroma skupno cca 700 m2, ki ima priključek za vodo, elektriko, možen je telefon. Manjši del objekta je zaprt (objekt ima tehnično dokumentacijo in gradbeno dovoljenjel. Možen je klasičen najem de(a zgradbe ali v celoti, dolgoročni zakup do največ 20 let, pri čemer se vsi dokazani vložki v objekt in zunanjo ureditev obračunajo z najemnino oz. zakupnino. Leto izgradnje: nedokončano, do 3. gradbene faze 1999. Cena je 1 EUR/m2 mesečno ali 700 EUR za celoto/mesec plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS. OBČNA KRŠKO: t. KRŠKO: v starem mestnem jedru na Cesti krških žrtev oddamo v najem dva poslovna prostora, primerna za pisarno, v izmeri 14 m2. Najem je možen za več let. Leto obnove: 1999. Cena je 7,16 EUR/m2. 2. KRŠKO (staro mestno jedro): prodamo ali oddamo v najem opremljen lokal v izmeri 46 m2. Leto obnove:1985. Cena lokala je 37.836 EUR in opreme 51.814 EUR. Možen je tudi najem lokala z odkupom opreme. Najemnina znaša_353 EUR. 3. KRŠKO, STARA VAS: prodamo objekt, ki je grajen kot proizvodno skladišča hala. Pred objektom je stanovanjska hiša v izmeri 168 m2, ki je nanje vezana in jo je moč uporabiti tudi kot poslovne prostore. Mansarda enake površine ni dokončana. Poslovno stanovanjski objekti imajo okrog 4000 m2 zemljišča z vsemi komunalnimi priključki, parkirišči in manipulativnimi površinami, od katerih je 1300 m2 asfaltiranih. Tloris proizvodno poslovnega objekta znaša okrog 700 m2 in ima 120 m2 poslovnih prostorov. Leto izgradnje: 1986 (hiša), 1991 (poslovni deli. Cena je 350.000 EUR. 4. LESKOVEC (center): oddamo v najem poslovno stanovanjsko stavbo (lokal 100 m2, stanovanje 100 m2, skladišča 80 m2). Leto izgradnje: okoli leta 1900. Najemnina za celoten objekt znaša 650 EUR/mesec. Možen je najem posameznih enot (lokal 450 EUR, stanovanje 250 EUR, skladišča 30 EUR, vse mesečno). KMETIJE, ZEMLJIŠČA OBČNA BREŽICE: 1. CURNOVEC: prodamo njivo v izmeri 6465 m2. Cena je 1.100.000 SIT. 2. STARA VAS (pri Bizeljskem): prodamo manjši gozd (mlada bukev) v izmeri 5366 m2. Cena 2.550 EUR. 3. SROMLJE, Lastine: prodamo opuščen vinograd v izmeri 6592 m2. Cena ie 3.375 EUR. OBČINA KRŠKO: 1. ARDRO pri Raki: prodamo zemljišče v izmeri 45,01 ara, primerno za zasaditev sadovnjaka ali vinograda in gradnjo gospodarskega objekta z bivalnimi prostori (zidanice). Cena 6.136 EUR. 2. KRŠKO, TRŠKA GORA: prodamo manjši vinograd v velikosti 13,41 ara (280 trt in okoli 40 različnih sadnih dreves). Cena je 3.580 EUR. 3. SENOVO: prodamo tri parcele, od katerih naj bi dve v izmeri 1076 +1274 m2 postali s spremembo prostorskega plana občine zazidljivi, ter kmetijsko zemljišče v izmeri 661 m2. Cena za prvi je od 12 dol5 EUR/m2, za tretjo pa 2 EUR/m2. 4. MAU KAMEN: prodamo zemljišča, manjše nekdanje kmetije na lepi le9'' ki jo predstavljajo njive, travniki in gozd v skupni izmeri 19.963 m2. Cena je 2.500.000 SIT. 5. MALI KAMEN: prodamo del preostale kmetije, ki ima stanovanjsko stavbo v izmeri 46 m2 (leto gradnje ni znano, vendar pred letom 1900, dvorišče 404 m2, dvorišče 316 m2, gospodarsko poslopje 68 m2 in pašnik 1061 m2. Cena za vse skupaj znaša 2.500.000 SIT. OPOMBA: Vse cene, navedene v EUR, se preračunavajo v tolarje po tečaju, določenem v posredniški pogodbi na dan plačila nepremičnine. KRONIKA Predstavili so novosti iz nove prometne zakonodaje Bomo v novem letu vozili drugače? Brežice - Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice je v začetku decembra v prostorih Integrala Brebusa Brežice organiziralo strokovno predavanje na temo “Novosti novega zakona o varnosti cestnega prometa”. Zakon je bil sprejet julija 2004, izvajati pa se bo začel z novim letom, torej 1. januarja 2005, zato je bilo zanimanje za omenjeni posvet precejšnje, saj je tema za člane združenja zelo aktualna. Predavanje je potekalo v dveh delih. Tako je najprej predavatelj iz Avto šole Prah iz Sevnice predstavil novosti Zakona o varnosti cestnega prometa s poudarkom na spremembah in novostih pravil v cestnem prometu, kot so gibanje skozi krožna križišča, ukinitev utripajoče zelene luči na semaforjih ter spremenjena frekvenca opravljanja tehničnih pregledov. £ V drugem delu pa je inšpek- J tor Policijske uprave Krško ^ predstavil novosti, ki so pove- ^ zane z najpogostejšimi vzroki -za prometne nesreče - to sta hi- o trost in alkohol. V nadaljevanju je podal še nekatere informacije o poostrenih kaznih ob neupoštevanju zahtev novega zakona in spremenjenem postopku izrekanja kazni ter možnostih ugovora na njih v skladu z novim Zakonom o prekrških, ki ravno tako stopi v veljavo s 1. januarja 2005 in prenaša izrekanje določenih kazni s sodnikov za prekrške na policiste. Predavanje je na koncu izzvalo veliko vprašanj s tega področja, na katera sta predavatelja odgovarjala. Zaradi obsežnosti zakona, ki ga v tako kratkem času ni mogoče v celoti obdelati in razložiti, so nekatera vprašanja ostala delno neodgovorjena, zato sta oba ponudila možnost, da se za konkretne probleme vozni- ki s takšnimi vprašanji obrnejo na njih. Predavanje je predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice Igor Ilovar sklenil z mislijo, daje s to predstavitvijo narejen pomemben korak naprej za boljše razumevanje novosti novega Zakona o varnosti cestnega prometa. P.U. Šolska kuhinja na sodišču Krško - Pred obličje sodnega senata na okrožnem sodišču bi zaradi suma storitve kaznivih dejanj morali stopiti nekdanja ravnateljica OŠ Bizeljsko Vida Najger ter poslovodkinja trgovine Ivanka Babič. Obravnava je bila zaradi bolezni obdolžene preložena. Nekdanjo ravnateljico OŠ Bizeljsko Vido Najger ter poslo-vodkinjo trgovine Ivanko Babič obtožnica bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja, sostorilstva ter ponareditve poslovnih listin. Za zlorabo položaja in Pravic je po kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen do Pet let. Tako ravnateljica kot Poslovodkinja pa se bosta zagovarjali tudi za sum kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin, za kar pa je zagrožena kazen do dveh let zapora. V začetku lanskega leta je da Krajevno skupnost Bizeljsko, na brežiško občino in na Policijsko upravo Krško priromalo anonimno pismo, ki je navajalo na domnevne nečedne posle ravnateljice tamkajšnje osnovne šole Vide Najger in njene pomočnice. Ravnateljica in njeni družinski člani naj bi na račun šolskega denarja in s pomočjo poslovodkinje Ivanke Babič v trgovini nabavljali življenjske artikle za domačo uporabo. Anonimno pismo je še navajalo, da se nosijo iz šolske kuhinje kosila in najboljši kosi mesa. Po podatkih kriminalistične policije naj bi si z omenjenim kaznivim dejanjem pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti sedmih milijonov SIT in pol. Ravnateljica naj bi se tako okoriščala na račun otrok, ki so dobi- vali zelo skromne malice. Stroški za živila pa so na bizeljski šoli za skoraj 100 odstotkov presegali povprečje ostalih šol. Brez uslužne poslovodkinje Ivanke Babič ravnateljici taki podvigi ne bi uspeli. Nekdanja ravnateljica Vida Najger je ob izbruhu afere odločno zanikala nepravilnosti, pismo označila za politično gonjo proti njej in za najbolj podel način diskreditacije. Trdila je, da bo kriminalistična preiskava to pokazala, a se je zgodilo ravno nasprotno. Zaradi bolezni obdolžene je bila tokratna obravnava preložena, sojenje pa naj bi se začelo v januarju. N.Č.C. Zaseg avtomatskih pušk, streliva in avtomobila Obrežje - Z osebnim avtomobilom znamke Mercedes (D) je 21-etni državljan Francije vstopal v Slovenijo. Policist na Mejnem Prehodu za mednarodni promet Obrežje je med kontrolo ugotovil, ^a se ob prostoru za zložljivo streho nahaja pletena vreča. V temeljit Pregled vozila so policisti vključili tudi delavce carine. V vreči so j?ašli pet avtomatskih pušk znamke M-70, kalibra 7,62 mm (na otografiji) in 1120 komadov pripadajočih nabojev. Med nadaljn-Prn postopkom pa so še ugotovili, da je bil osebni avtomobil, ki ga Je upravljal osumljeni, v letu 2002 ukraden na Hrvaškem in sicer pavijanu Nemčije. Po zbranih obvestilih je osumljeni orožje na-ayil v BiH in ga je nameraval prepeljati v Francijo. Osumljenemu odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo odvedli k preiskovalcu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Foto: PU Krško Strah in trepet Sevničanov za zapahi Sevnica, 15. december - Sevniški policisti so na Okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper 23-letnega in 38-letnega občana ter 19-letno občanko (vsi naj bi bili Romi iz okolice Novega mesta), ki so utemeljeno osumljeni, da so v času od meseca avgusta do decembra leta 2004 v Posavju izvrševali kazniva dejanja tatvin denarja iz stanovanjskih hiš. Osumljeni so na terenu iskali predvsem stanovanja starejših občanov, nakar so jih zamotili, nepazljivost pa izkoristili tako, da so pregledali in preiskali druge bivalne prostore ter iskali denar. Na opisan način so osumljeni izvršili osem tatvin denarja in sicer v skupnem znesku 5.685.000 SIT (največ, kar za 4,5 milijona tolarjev, so “iztržili” na Razborju, 600 tisočakov pa so izmaknili še pri kmetu v Krajnih Brdih), v treh primerih pa denarja niso našli. Več nesreč kot lani Posavje - Med 16. in 31. decembrom policisti v Posavju izvajajo poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov v prometu. Na območju Policijske uprave Krško (PU) se je do decembra 2004 zgodilo 1084 (lani 1039) prometnih nesreč. V nesrečah je 8 (lani 7) oseb umrlo, 47 (lani 46) oseb seje huje in 421 (lami 336) lažje telesno poškodovalo. Alkohol je bil ugotovljen pri 126 (lani 125) ali pri 11,6 odstotka vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev pa je zanašala kar 1,44 (lani 1,57) grama alkohola na kilogram krvi. Kraja in poskus korupcije Obrežje, 10. december - 53-letni državljan Srbije in Črne gore je izstopal iz Slovenije na Mejnem prehodu za mednarodni promet Obrežje in sicer kot voznik osebnega avtomobila znamke Audi A6 (D). Med mejno kontrolo je policist ugotovil, da je bilo vozilo 1. decembra ukradeno v Nemčiji. Osumljencu so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbi odvedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Kazenska ovadba pa je bila podana tudi zoper 50-let-no osumljenčevo ženo, saj je med postopkom kriminalistu izročila dva bankovca po 50 evrov. S petardami čez mejo Obrežje, 18. december - V soboto je želel mladostnik iz okolice Brežic zunaj naselja Obrežje ilegalno vstopiti v Slovenijo. Mejo je prestopil peš, pri tem pa so ga prijeli brežiški policisti, ki so med postopkom ugotovili, da je mladostnik na nedovoljen način prinesel večje število pirotehničnih izdelkov in sicer 2854 petard ter šest manjših ognjemetov. Zoper kršitelja bodo podali predlog sodniku za prekrške. Hudo poškodovan mladenič lepo okreva Sevnica, 9. december - 26-letni občan iz Orešja pri Sevnici je vozil osebni avtomobil po Savski ulici (blizu Tanina) v smeri centra Sevnice. Ko je vozil po Hermanovi ulici, kjer vozišče poteka v ravnini, je zapeljal na levo smemo vozišče in sicer ravno takrat, ko je nasproti pravilno pripeljal 37-letni voznik delovnega stroja, sicer občan iz okolice Sevnice. Med vozili je prišlo do trčenja, po trčenju pa je osebni avtomobil odbilo še v desno zunaj vozišča, kjer je trčilo še v drevo. V nesreči je 26-letnik utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici, odkoder so sporočili, da lepo okreva, voznik delovnega stroja pa je utrpel lahke telesne poškodbe. Skoda na udeleženih vozilih znaša okrog 1,5 milijona SIT. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Sodna izterjava terjatev Vprašanje: Navajate daje v letu 1998 pet kupcev sklenilo kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja od istega prodajalca (pet stanovanj v isti zgradbi). Vzeli ste stanovanjski kredit na deset let, ki ga odplačujete že šesto leto. Zaradi goljufive prodaje je sodišče s sodbo z dne 5.7.2002 vseh pet kupoprodajnih pogodb razveljavilo in odločilo, da mora prodajalec kupcem vrniti kupnino skupaj s pripadajočimi zakonitimi obrestmi. Navajate, da je v zavarovanje plačila sodno prisojene terjatve že izvedena zaznamba izvršilnega sklepa v zemljiški knjigi na dolžnikove nepremičnine, tako da dolžnik ne sme razpolagati z zarubljenim imetjem (sicer je to kaznivo dejanje po čl. 229 Kazenskega zakonika). Zanima vas, kakšna je vloga sodišča pri realizaciji prodaje zarubljenih stvari in ali je sodišče dolžno zarubljene stvari dolžnika prodati? Vseh pet kupcev ima istega odvetnika, ki vas zastopa. Minilo je že dve leti in pol in še vedno ni prišlo do realizacije izvršilnega sklepa! Kdo je dolžan za to poskrbeti, ali odvetnik ali sodišče, in kako je mogoče, da dolžnik kljub rubežu še kar naprej uživa imetje, ki je predmet izvršbe. In končno ali lahko upniki proti dolžniku vložijo kazensko ovadbo zaradi kršitve 229. čl. KZ, ali pa naj še kar naprej čakajo, da bo odplačan celotni kredit!? Odgovor: Aktivna stranka (tista, ki predlaga izvršbo) se imenuje upnik, pasivna stranka (tista, zoper katero je predlagana izvršba) pa dolžnik. Od pravilne navedbe (predvsem dolžnika) je odvisno, kako hitro se bo začel izvršilni postopek, saj je potrebno dolžniku sklep o izvršbi vročiti osebno. To je prva zadeva! Vpis zaznambe na nepremičninah ima za posledico, da se lahko opravi izvršba na dolžnikovi nepremičnini, če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni svojih obveznosti oziroma v vašem primeru ne plača dolga, priznanega s pravnomočno sodbo. V tem primeru sodišče na predlog upnika s sklepom dovoli in opravi izvršbo nad dolžnikovo nepremičnino oziroma premičnino zaradi poplačila izvršljive terjatve. Seveda so določila za vnovčenje premičnin strožja (ker zelo hitro zaradi neaktivnosti upnika lahko pride do ustavitve izvršilnega postopka) kot pri prodaji nepremičnin, kjer se nimate kaj bati, če imate vknjiženo hipoteko na nepremičnini, ki je vsaj toliko vredna, kot znaša vaša terjatev. Vse pa je odvisno od vaše aktivnosti. Samo od sebe to ne gre, čeprav imate odvetnika, tudi on potrebuje vaš predlog! Na premičninah se pridobi zastavna pravica z rubežem in cenitvijo stvari, vendar mora v tem primeru v treh mesecih od rubeža in cenitve upnik predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo. Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. Na zahtevo in na stroške stranke lahko opravi cenitev sodni cenilec, ki ga izbere stranka. Zarubi se toliko premičnih stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve. Dolžniku je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi. V sklepu o izvršbi sodišče zapiše to prepoved in opozori dolžnika na kazenskopravne posledice, če bi dolžnik ravnal drugače. Torej ni vaša dolžnost predlagati kazenskih ukrepov, če dolžnik razpolaga z zarubljenimi stvarmi, temveč je to dolžnost sodišča, ki pa mora biti obveščeno, kaj se dogaja kljub uvedenem rubežu. Način prodaje premične stvari določi izvršitelj, ki pazi, da se pri tem doseže najbolj ugodna vrednost. Prodaja na dražbi se opravi, če gre za stvari večjih vrednosti in je mogoče pričakovati, da bodo prodane po ceni, večji od ocenjene vrednosti. Če na prvi dražbi ni dosežena cena enaka ocenjeni vrednosti, določi izvršitelj na predlog stranke novo dražbo, na kateri se smejo prodati stvari pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne pod tretjino te vrednosti. Drugo dražbo ali ponovno prodajo pod roko lahko stranka predlaga v 30 dneh od prve dražbe oziroma od izteka roka, ki ga je izvršitelj določil za prvo dražbo. Če nobena od strank v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe v predpisanem roku, ali če stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi, sodišče ustavi izvršbo. Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ali da zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo terjatve, lahko upnik v roku enega leta od dneva prvega rubeža izvršitelju večkrat (število ni omejeno) predlaga, da opravi ponovni rubež. Če pa upnik v roku enega leta ne predlaga ponovnega mbeža, ali če predlagan rubež do poteka tega roka ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo. Torej izvršilni postopek se pri rubežu na premičninah lahko ustavi iz številnih razlogov; bodisi ker upnik v treh mesecih od cenitve ne predlaga prodajo stvari, ker v roku 30 dni ne predlaga druge dražbe, ali če se po preteku enega leta pri dolžniku ne najdejo stvari, iz katerih bi se lahko poplačala izvršljiva terjatev. Drugače pa je z zavarovanjem izvršljive terjatve z zastavno pravico v zemljiški knjigi. V tem primeru se izvršba ne more ustaviti, ker vrednost, iz katere se lahko poplačate, obstaja, odvisno je le, če je ta zadostna za poplačilo celotne terjatve in kdaj predlagate izvršbo za prodajo nepremičnine. KANAL 2000 RAZVEDRILO H0R0SK0? OVEfl Simpatiji boste takoj želeli pokazati, kaj čutite, vendar ji dovolite, da sama naredi prvi korak. Če ste že v zvezi, se boste morali zagovarjati, zakaj preživite toliko časa v službi. Presenetite partnerja z dobro romantično večerjo. BIK Na prvem mestu sta dinamičnost in kreativnost, ki vas uspešno vodita skozi intenzivno sodelovanje s poslovnimi partnerji. V čustveno življenje se je prikradlo nezadovoljstvo, čeprav postaja njegova vsebina vse polnejša. DVOJČKA Preveč se obremenjujete z videzom, raje poskrbite za dobro razpoloženje in vzdušje okoli sebe. Ljudje so razočarani, saj niso navajeni na vaš čemerni obraz. Prišel je čas, da se odločite, kakšni so sploh vaši občutki do osebe v bližini. RAK Rezultati ne bodo prišli sami od sebe, če ne boste pri trenutnem projektu aktivno sodelovali. Vložena trud in znanje se bosta imenitno obrestovala. Vendar bodite pazljivi, pretiravanje vodi do duševnega izgorevanja. Glavoboli bodo ponehali. LEV Na bližnje delujete zmedeno, vse se vam zdi zelo rutinsko, o partnerju nimate najlepšega mnenja. Z malodušjem in občasno jezo ne boste ničesar rešili. Se vam ne zdi, da bi že bil čas, da bi najprej rešili probleme s samim seboj? DEVICA Obveznosti boste izpolnjevali z erituziazmom. Za svoje postopke prevzemate odgovornost, kar je zaželeno, odgovarjanje za dejanja drugih pa vam lahko prinese samo preobremenjenost. Poskrbite za zdravje. TEETM1CA Delovati poskušate na več področjih, kar pri mnogih povzroča zavist. Finančna situacija bo dobra, saj pravilno razpolagate z denarjem. Prepir s partnerjem ni izključen, spet so v ospredju nerešene stvari zaradi vaših malomarnosti. SK0RP1 JON Prepirljivi in nervozni izstopate iz vesele in neobremenjene praznične slike. Dobro razčlenite vaša negativna čustva in pesimizem ter poskušajte odpraviti vzroke. Zaman boste obtoževali partnerja, saj sami veste, da ni ničesar kriv. STRELEC Pripravljeni ste tvegati vse, saj se približuje že dolgo želeni uspeh. Prijatelji podpirajo vaše ambicije, nekateri celo iz posebnih interesov. Družabno življenje postaja vse bogatejše, na račun katerega ostaja družina vse bolj v ozadju. KOZOROG Z veliko idejami si želite, da bi začeli poslovno kariero na svojem. Do določene mere je ta projekt neizvedljiv, vendar samo v obliki začetnih težav, pred katerimi ne smete kloniti. Družina ne bo tolerantna do vaših potez. vodnar Znašli ste se na križišču življenja. Spraševali se boste, v katero smer. Odločitev prepustite notranjemu glasu, ki vas ne bo pustil na cedilu. S trdno odločnostjo boste podprli sorodnika, ki se mu posmehuje vsa okolica. RIBI Razmišljate o preobratu v karieri. Želite, da preusmerite poklicno življenje v smer, v katero ste se vedno nagibali. Med prijatelji in sodelavci boste končno potegnili ostro mejo. Vzdržite se prehitrih odločitev. Novo mesto, d.o.o. tbevškova 12 07/39 30 860 *; 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta; uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm'.ši { ( na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Pavlina Kolan, Na bregu 3, 8250 Brežice 2. nagrada -zgoščenka Bernardka Kidžin, Veniše 5a, 8273 Leskovec pri Krškem 3. nagrada -kaseta Bernardka Tomše, Črne 50, 8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: APARAT, TARITA, ELEGAN, NIKOLA, KECAL, JEREBICA, EMA, ANANAS, ITEM, RIBAR, SESTRA, AVARI, ARTOIS, KELEK, MAR, AT, ATO, ADAM, ČOP, DATOTEKA, AKT, AMARILIS. Geslo: ČLOVEKOVE PRAVICE Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 31.12.2004, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! ZDRAVNIK ZA BOLEZNI GRLA POKR. V ITALIJI BEN AKIBA MESTO V NEMČUI OB RENU STARA JAPON. PRESTOL- NICA SULTANOV UKAZ STOPNJA DRUŽB. RAZVOJA NORV. GLASB. SKUPINA VRSTA JEDILNE BUČE ZAHODNO GOTSKI KRALJ RAINER BARZEL SUMER. BOGINJA ŽELENA RASTLINA REKA V DRŽAVI MJANMAR KDOR GOJI PLATANE NINA (ljubko) DANSKO MESTO HOTEL V BOVCU 4 1 2 3 2 4 5 POLJSKA CVETLICA MADŽAR M. IME PTICA UJEDA IVAN LEVAR NOVOZEL. PTICA STAREJŠI HRVAŠKI NOGOMET. Stjepan MOČNO RAZSTRE- LIVO AMERIŠKI PISATELJ Vladimir 8 ELEKTR. MERSKA ENOTA ZA MOČ FILOZOF IZ ELEE STANE OKORN GALIJ BIVŠI ANGLEŠKI ATLET Seb UDAREC Z NOGO GLAVNO MESTO JORDA- NIJE EVGEN CAR ATLET Jackson FRANC. NOGO- METAŠ ROBERT OSNOVA PRAKSE VRH PIRE- NEJEV RADIO BREŽICE NAŠA METEORO- LOGINJA TANJA 6 2 18 U9 Najprej mi oblikujemo navade, potem navade oblikujejo nas. Angleški pesnik Eden od ključev do sreče, je slab spomin. Rita Mae Brown Raje bodi prvorazredna različica sebe kot drugorazredna različica koga drugega. Judy Garland, pevka in igralka Ljudje so toliko srečni, kolikor se odločijo biti. Abraham Lincoln Nadzoruj svojo usodo, sicer jo bo kdo drug. Jack Welch Večina med nami nikoli ne bo delala velikih stvari, lahko pa delamo majhne na velik način. Maren Mouritsen Ena prijazna beseda ogreje tri zimske mesece. Japonski pregovor kino Kino servis Brežice Od petka, 24.12., do nedelje, 26.12., ob 18. uri Nebeški kapitan in svet prihodnosti, komedija, in ob 20. uri Oceanovih 12, akcijski film; ponedeljek, 27.12., ob 16.30 Kravja farma, risani film, ob 18. uri Nebeški kapitan in svet prihodnosti ter ob 20. uri Oceanovih 12; torek, 28.12., sreda, 29.12., in četrtek, 30.12., ob 16.30 Kravja farma, ob 18. uri Izganjalec hudiča: Na začetku, grozljivka, in ob 20. uri B. Jones: na robu pameti, komedija. Kulturni dom Krško Petek, 24.12., ob 18. uri B. Jones: na robu pameti; sobota, 25.12., ob 18. uri Zadeni kot Beckham, etno komedija, in ob 20. uri B. Jones: na robu pameti; nedelja, 26.12., ob 18. uri B. Jones: na robu pameti; četrtek, 30.12., ob 17. uri Brata, družinski film, in ob 19. uri Uročena Ella, romantična komedija; nedelja, 2. 1. 2005, ob 16. uri Brata in ob 18. uri Poslednji klic, akcijski triler. Sevniški kino Petek, 24.12., ob 19-ih Semenj ničevosti, drama. ( ANEKDOTE ) Tako pametni, pa tako... Angleški državnik in pisatelj Benjamin Disraeli, ki je dal razglasiti kraljico Viktorijo za cesarico obeh Indij, je kljub političnim in parlamentarnim opravkom še našel čas za pisanje romanov. “Kaj hočete,” je dejal, “kadar želim brati lep roman, si ga sam napišem!” Potem ko je bil poldrugo leto šef začasne koalicijske vlade, je Charles de Gaulle odstopil. Zoprni so mu postali znova oživljeni strankarski spori. “Deželi,” je rekel malo pred svojim odstopom, “deželi, ki ima 283 vrst sira, ni mogoče vladati. Nemškemu režiserju Maxu Reinhardtu je nekdo prinesel dramo o stvarjenju sveta. “Zamislil sem si,” je mladi avtor pojasnjeval svoje delo, “da bi morale osebe v moji drami nastopati in govoriti v popolnoma praznem prostoru.” “Hm,” pravi Reinhadt, “prazen prostorje edino, kar vam lahko zagotovim pri tej drami. Že pri prvi ponovitvi se vam bo želja izpolnila.” — • —--------- Ameriški pisatelj Thornton Wilder je v družbi pripovedoval o stari dami, ki je imela doma zlato ribico v kopalni kadi. Puritanska gospodična je vprašala: “Kaj pa naredi, kadar se kopa?” Pisatelj smehljaje odvrne: “Zaveži ji oči...” '• ■» Ko je bil Calvin Coolidge predsednik ZDA, mu je neki volivec očital, da je kot predsednik postavil na odgovorno mest° v državnem aparatu pravega tepca. “Že mogoče,” je dejal predsednik, “toda - ne pozabite, da je v tej deželi veliko tepcev; prav je, da imajo tudi oni svoje#1 predstavnika.” u , OBČINA BREŽICE Prve aktivnosti po odhodu župana Spoštovane občanke in občani, kljub temu da sem vodenje občine prevzel brez kakšnih posebnih priprav, sem takoj začel delovati povsem operativno, saj je sedaj - pred zaključkom leta potrebno opraviti zelo veliko raznih aktivnosti. Zato naj vas seznanim s pomembnejšimi dogodki o svojem delovanju. Potekale so aktivnosti za pripravo na 14. sejo Občinskega sveta občine Brežice Glede na to, da je bila seja občinskega sveta sklicana za 20. december, sem imel veliko aktivnosti v zvezi s pripravo na to sejo. V času od sklica do dneva seje seje pojavilo vprašanje, kako začeti s postopki za ureditev poslovne cone v Brežini. Težava je v tem, da še nimamo sprejetega proračuna občine Brežice za leto 2005, postopke pa moramo začeti takoj, v nasprotnem primeru ne bomo imeli dokumentacije pravočasno končane in od Agencije RS za regionalni razvoj ne bomo dobili vrnjenega denarja. Po posvetu s strokovnimi službami smo se dogovorili, da to točko uvrstimo na dnevni red omenjene 14. seje občinskega sveta, tako da bomo lahko začeli izvajati pripravo na projekt. Glede seje naj še omenim, da se še vedno pojavlja kar nekaj vprašanj v zvezi z mojim imenovanjem oziroma kaj mi moja pooblastila dovoljujemo. Prav zato sem povabil vse vodje svetniških skupin na posvet o poteku same seje. Pogovora so se udeležili vsi vodje svetniških skupin razen enega in tako smo se lahko zelo konkretno dogovorili o poteku seje. Vsi prisotni vodje so se strinjali, da v tem primeru zakonodaja ni popolnoma dodelana, ven- dar pa kljub temu ocenjujejo, da je potrebno peljati našo občino naprej. Prav tako so pokazali voljo konstruktivno delovati na sami seji, saj bi v tem trenutku bilo dodatno zapletanje lahko samo škodljivo za nadaljnji razvoj naše občine. Dokončati je bilo potrebno javni razpis za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja majhnih in srednje velikih podjetij v naši občini. Na Razvojnem centru Brežice je bila sklicana redna seja, na kateri smo potrdili sklepe komisije ter formalno dali možnost, da se subvencije podjetnikom izplačajo še letos. Pri tem naj povem, da je bil letos interes za te pomoči zares velik. Podjetniki so prijavili kar 76 projektov in samo trije so bili neupravičeni. Vse to govori o tem, da so omenjene pomoči zelo upravičene. Velik prispevek k pomoči podjetnikom je naredil tudi Razvojni center, ki je pomagal podjetnikom pri prijavi na razpise, razpisno dokumentacijo pa je pripravil nebirokratsko. Tudi letos se je pokazalo, da je za te pomoči premalo denarja in da bo prihodnje leto potrebno razmišljati o večji vsoti za ta namen. Veliko priprav je bilo tudi na prireditve ob novem letu Na videz sicer nepomembne stvari, kot so organiziranje raznih prireditev ob novem letu, so me že postavljale pred težke odločitve, kako jih speljati. Na dnevnem redu so se pojavila vprašanja, ali imeti tudi letos županov sprejem in rajanje na ulici ob novem letu, saj uradno župana nimamo, sam pa sem samo pooblaščenec za vodenje občine. Kljub temu menim, da je županov sprejem potrebno imeti, saj se bomo na njem imeli priložnost zahvaliti sedaj že našemu nekdanjemu županu mag. Andreju Vizjaku za njegovo delo in mu tudi zaželiti nadaljnje uspešno delo. Prav tako menim, daje rajanje na ulici ob novem letu potrebno imeti ne glede na to, kdo nam bo zaželel voščilnico za leto 2005, saj je to rajanje namenjeVio predvsem Vam občanom. Zato vas še posebej vljudno vabim na rajanje ob praznovanju novega leta pred občinsko stavbo v Brežicah, ki bo 31. decembra. Tokrat sem vas želel seznaniti le z pomembnejšimi aktivnostmi v prvih dneh mojega delovanja, ki pa jih je bilo še mnogo več. Na koncu mi, cenjeni občanke in spoštovani občanom, dovolite, da Vam zaželim vesele in srečne božične in novoletne praznike, v letu 2005 pa Vam želim polno zadovoljstva, uspehov in sreče. Ob željah za vse dobro vam čestitam tudi ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti. Ivan Molan, pooblaščeni svetnik za vodenje občine občinski svet brežice *k Varno vodenje občine Brežice tudi v prihodnje Kljub vsem zapletom pri imenovanju podžupanov je prejšnji župan mag. Andrej Vizjak in sedanji minister za gospodarstvo na podlagi zakona poskrbel in Pooblastil svetnika g. Ivana Molana za vodenje občine Brežice do naslednjih volitev za župana, Id bodo predvidoma meseca ntarca. Ivan Molan je rojen 5.7.1963 v Brežicah. Osnovno šolo je pbiskoval v Dobovi, šolanje pa K nadaljeval na Srednji strojni soli v Krškem, kjer ga je tudi dspešno zaključil. Zaposlen je v dspešnem zasebnem podjetju Regulator 2000 Brežice, kjer ^ndi pripravo dela in organiza-ciJ0 proizvodnje. Ob delu je ^ključil študij organizacije de-a >n menedžmenta v Kranju. Živi y Selah pri Dobovi z ženo Stan-hčerko Simono in sinom Sašo. Prepričani smo, daje razlogov Za to imenovanje več; predvsem §re za poznavanje delovanja ob-, "iškega sveta in občine, kamor K} 1 'zv°lJen na volitvah že leta 98 v tretji volilni enoti, ki zaje-Dobovo, Kapele in Globo- Poudariti je potrebno, da je Dan Molan aktiven pri mno- gih prostovoljnih društvih in akt' llVen organizator pri raznih k . ** P11 iukinil ^ureditvah. Je predsednik gasil- sker - m Ta društva, svetnik v krajev- ^tipnosti in predsednik sveta ^ev v OŠ Dobova. Vse to nam dffPtavlja, da dobro pozna Živrben°, kulturno in socialno Je,1je v občini. Iz omenjene-u Je razvidno, da zna in zmore Uiti 110 sodelovati z občani na (la °2’h področjih. Verjamemo, vod i UsPešn0 *n odgovorno vSe, delovanje občine v korist d0 občanov tudi v prihodnje, n°vih volitev. P in l,ne>ut Slovenske demokratki želim vsem občankam ljeneCen?m vese^e in blagoslov-°žične praznike. Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE So Brežice v razsulu? Tako trditev smo lahko prebrali v včerajšnjem Delu, kjer novinar ocenjuje, da so Brežice po imenovanju Andreja Vizjaka za gospodarskega ministra v nekakšnem razsulu. Nam, občankam in občanom Brežic taka ugotovitev vsekakor ne more goditi, je pa stanje v vodenju in upravljanju občine dejansko, ne razsuto, pač pa kaotično. Nasprotujoča si pravna mnenja o tem, kako bo lahko to občinsko barko pripeljati do volitev in novega župana bodo povzročala veliko zagat in dilem. Veliko vprašanje je, kako uspešno in hkrati zakonito prebroditi ta čas. V svetniški skupini LDS se bomo trudili, da nejbo prišlo do prevelikega zastoja, da bodo odpravljene tudi tiste pomanjkljivosti, ki so nastale še v času, ko smo župana imeli. Ob tem mislimo predvsem na proračun za leto, ki ga bo, upamo, občinska uprava pripravila in uskladila s proračunskimi porabniki tako, da bo pripravljen za sprejem do izvolitve novega župana. Sicer pa morda ni vse tako slabo, kakor je videti na prvi pogled. Trem dobrim, prijaznim in veselim decembrskim možem, Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu, se je v Brežicah pridružil še četrti v obliki in podobi gospodarskega ministra. Na gospodarskem področju, na katerem v občini najbolj zaostajamo, lahko pričakujemo veliko. In če bodo pričakovanja uresničena, ne bo mogoče več govoriti o razsulu, pozabili bomo na sedanje kaotično obdobje, vse zamere bodo pozabljene. Pustimo se presenetiti. Ob iztekajočem se letu in bližnjih praznikih v LDS Brežice čestitamo vse občankam in občanom občine Brežice in celotnega Posavja ob prazniku slovenske samostojnosti, želimo mirne in blagoslovljene božične praznike, predvsem pa uspešno novo leto 2005. Za LDS Brežice JožeAvšič LORKS Vse kaže, da se strasti okoli izgradnje bizeljske osnovne šole zelo počasi premikajo v smeri reševanja problema. Odbor za družbene dejavnosti je bil sklican skupaj s predstavniki nasprotujočih si strani, in ugotovili smo, da je zmotno razmišljanje, da bi kdorkoli nasprotoval novi šoli, se pa predstavniki krajevne skupnosti bistveno razlikujejo v pogledih faz gradnje kot tudi zasnove projekta. Člani odbora smo trdno stali na stališču, da je strokovna ocena potrebnosti šole najpomembnejša in zato smo podprli zasnovo gradnje. Enako stališče imamo tudi v naši svetniški skupini, saj je sedaj reševanje prostorskih težav te šole ključna naloga. Ob pogledu na enormno število točk dnevnega reda občinskega sveta je moč zaključiti, da je v občini kup nerešenih problemov in bo potrebno veliko energije za korektno obravnavanje vseh. Pričakovati je tudi, da bomo svetniki v prihodnje bolje obveščeni glede likvidnostnih problemov zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Brežice, na kar sem opozorila vodjo oddelka za družbene dejavnosti. Glede na to, da se od vodstev zavoda pričakuje zelo natančno planiranje vseh aktivnosti, pa tudi finančno načrtovanje, je takšno delo neučinkovito, če se denimo otroškemu varstvu že v sami zasnovi odreže premajhen del pogače. Za to pa je zagotovo kriv župan, ki od služb ni pridobil realnih podatkov ali pa jih ni jemal resno. Še najmanj pa se v naši svetniški sku- pini strinjamo z dejstvom, da ves čas “gasimo” probleme za nazaj. Enako nestrpno pričakujemo, da bomo imeli ob izboru novega župana malce več sreče, ker je evidentno, da župan ne more korektno opravljati več pomembnejših funkcij. Leto, ki se bliža izteku, nam je pustilo mnogo raznovrstnih spominov. Vsem bralkam in bralce želimo, da Vam hitro zbledijo neprijetni spomini in da v novo leto odnesete svetla pričakovanja, zdravje in osebno srečo. Za LORKS mag. Stanka Preskar SNS V občinskem odbom SNS Brežice smo še vedno ogorčeni nad nekaterimi dejanji sedaj že nekdanjega župana Andreja Vizjaka. Svoj odnos do svetnikov je najprej pokazal s tem, da nismo bili niti toliko vredni, da bi nas obvestil o svoji kandidaturi za ministra, saj bi v nasprotnem primem lahko marsikateri problem rešili pravočasno, brez nepotrebnih zapletov (na primer - imenovanje podžupanov). Prav tako za razliko od ostalih županov sosednjih občin Krško in Ševnica ni podal predloga za.sprejem proračuna za leto 2005, kar je po našem mnenju nedopustno in kaže na to, da mu ni mar, kaj bo z občino Brežice v prihodnje. Glede na to, daje sedel na stolček ministra za gospodarstvo, je v svoji občini pokazal popolnoma negospodarno obnašanje. OO SNS Brežice vsem občanom občine Brežice vošči mirne in prijetne božične praznike v krogu svojih dragih ter veliko osebnih in poslovnih uspehov v novem letu 2005. VESELE BOŽIČNE PR^ZKDfiB SREČNO ZN USPEŠNO NOVO LETO 2008 Vam ždi OO SLS Brožiča DeSUS t>se getierfi^ Svetnika v Občinskem svetu Brežice iz Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) Brežice se ob izteku starega leta 2004 zavedava odgovornosti do občanov in svojih volivcev. Na pol poti svojega mandata smo. Trenutno smo brez župana in ker je naš svetnik najstarejši, ima po zakonu določene obveznosti in z njimi pristojnosti v občinskem svetu, je to komu všeč ali ne. Prepirali se ne bomo. Čas volitev novega župana je blizu in to najverjetneje prvo nedeljo v marcu 2005. V tej zadnji številki časopisa v letošnjem letu je najpomembnejše, da si zaželimo medsebojno razumevanje, veselo praznovanje. V letu 2005 pa tudi veliko uspehov v bivalnem okolju, v občini, državi in v svetu. Srečno! Želiva svettiika v svojem imenu in v imenu Občinskega odbora DeSUS Brežice. Janko Zalac in Rok Kržan Voda, naša največja vrednota (2.del) Prikazan problem o ekstremnem povišanju cene vode je občinski svet na predlog svetniške skupine PUM naložil odbom za komunalno infrastrukturo, da ponovno razpravlja o 30-odstotnem povišanju cene pitne vode. Na odboru bova oba predstavnika PUM-a (Jure Pezdirc in Mladen Strniša) predlagala takojšnje 15-odstotno znižanje cene, tako naj bi se po tem predlogu glede na prvotno stanje voda podražila za 12 odstotkov in s tem bi še vedno zadovoljili prvotne potrebe Komunalnega podjetja Brežice. Ker je glavni argument za tolikšno podražitev nujnost vlaganj v celotno omrežje, bomo skrbno poslušali argu- mente omenjenega podjetja za tolikšno povišanje cene vode! Hkrati si želimo, da bi bila v prihodnje politika zviševanja cen bolj preudarna in v skladu z inflacijo na državni ravni! Jure Pezdirc ZLSD Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda 14. seje občinskega sveta so Predlog sklepa o cenah storitev za programe v vrtcih v občini Brežice, Dokument identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo OŠ Bizeljsko, Predlog odloka o uvedbi samoprispevka v KS Bizeljsko ter Predlog za začetek postopka za ureditev poslovne cone Brežina. Pričakujemo ostro razpravo zlasti pri predlogu občutnega zvišanja cen stroškov za programe vrtcev. Ali bomo tak predlog strokovne službe podprli, bo pokazala razprava na seji, saj bomo morali dobiti še nekatera dodatna pojasnila. Svetnika ZLSD bova podprla predloge glede šole Bizeljsko, tako kot jih zagovarjata svet staršev OŠ in KS Bizeljsko. Podprla bova tudi predlog za oddajo del za ureditev poslovne cone Brežina, ki pomeni pridobitev novih površin za gospodarsko dejavnost. Vsem svojim članicam in članom, bralkam in bralcem SavaGla-sa voščitno prijetne praznične decembrske dneve, čestitanio ob dnevu samostojnosti in želimo za vse srečno leto 2005. Milena Jesenko N.Si Pretekli teden se je sestal občinski odbor in med drugimi obravnaval in razpravljal o županskih volitvah, ki so pred nami. Glede na to, da se bo volilna kampani-ja začela v začetku prihodnjega leta, se članstvo zavzema za zelo kritično presojo programskih dokumentov županskih kandidatov, pa četudi je to samo za slabi dve leti. Želimo, da se bodoči župan ali županja zavzema za razvoj naše občine, da ima velik posluh za gospodarstvo, kjer bi se pokazale večje možnosti za zaposlovanje in ne odpuščanje, kot se zadnje čase v naši občini vse pogosteje dogaja. Naša občina je namreč bolj na repu v primerjavi z ostalimi občinami v Sloveniji. Ne glede na situacijo, ki jo imamo v Brežicah, pa ne pozabimo na prihajajoče praznike; v imenu vseh članov naše stranke Vam želi-ino vesele praznike ter zdravja in uspehov v novem letu 2005! OO N.Si Brežice OBČINA SEVNICA občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls,si Most Log - Gobovce s premostitvijo železnice (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Tam, kjer se konča Sevnica na levem bregu, se prične raztegnjena vas Log na desnem bregu. Most bi spojil ta dva kraja in omogočil razvoj na prostor Loškega polja, po drugi strani pa omogočil hitro povezavo krajanov Loga z upravnim središčem, gospodarstvom ter železniško postajo. V evropskih državah se vse bolj uveljavlja primestni in mestni promet s kolesi, kar bo s tem mostom omogočeno. Most omogoča učinkovito povezavo doline Impoljskega potoka, krajev, kot so Studenec, Arto, Orle, Zavra-tec, Križe, Brezje, z gospodarskim in občinskim središčem. S tem se omogoča hitri dostop v Sevnico z vseh sosednjih središč, kot so Krško, Brežice, pa tudi Zagreb. Most bi preusmeril prometne tokove in razbremenil zahodni del mesta, kjer nastajajo veliki prometni zastoji, saj bi omogočal uporabo ceste na desnem bregu kot obvoznico kraja. Ta možnost je pomembna ob zaprtju cest zaradi del, prireditev ali nesreč. Most z premostitvijo železnice ter prestavitve ceste Sevnica - Blanca na zgornjo, severno stran proge umika dve železniški prečkanji. Dolgoročno to pomembno izboljšuje prometno varnost cestnega in železniškega prometa. Pričakovati je rast železniškega prometa na tej relaciji z odpiranjem Balkana in povezave Turčije in Hrvaške v EU. Umik dveh prehodov ima tudi visoke pozitivne ekonomske učinke, saj je vzdrževanje, obnavljanje, nadzor in obratovanje prehodov zelo drago. Čakanje pred zapornicami pa je najmanj izguba časa, verjetno pa še kaj več kot samo to. Cesta brez prehodov železnice hitreje poveže pomembna zaledja Vranske doline, Trnovca ter krajev ob Savi na levem bregu s samo Sevnico, pa tudi preko mostu naprej za smeri Celje ali Krško in Trebnje. Most izboljšuje ekonomiko komunikacij in omogoča razvoj celega področja. Zaokrožuje zazidalna področja na loškem polju skupaj z obstoječimi. Razvija primestne kraje, jih oživlja in pospešuje razvoj in dejavnosti. Dviguje kakovost življenja v središču mesta z dostopom do ravnine ob Savi za rekreativne namene ter dostope do gričev z vinogradi v zaledju. Glede na obstoječe stanje prometnih povezav na območju Sevnice, most med Logom in Gobovcami najbolj rešuje obstoječe prometne težave in zastoje ter pospešuje razvojne možnosti prostora. Sava in železnica tako postaneta dejansko povezovalni dejavnik in dajeta razvojne potenciale prostoru in tu živečim ljudem ter prihodnjim generacijam. Martin Novšak, Log SDS SDS žur Ponavadi pravimo, da obljuba dela dolg.Tega naj bi se držali vsi, vendar ni vedno tako. Predvolilne obljube kandi- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vesele praznične dni ter v zdravju in sreči doseženih poslovnih in osebnih uspehov vam v prihajajočem letu želi Liberalna demokracija Slovenije s svojo svetniško skupino v občinskem svetu. 00 LDS Sevnica, predsednik Andrej Štricelj datov za poslance se več ali manj izpolnjujejo. Sevniški poslanec SDS Bojan Rugelj je pravi “ mož beseda”, saj je izpolnil že dve svoji obljubi. V oktobru je izpolnil prvo obljubo in podelil iz svojih lastnih sredstev štipendiji dijaku in študentki iz občine Sevnica. Prav gotovo se Irena in Denis iz Šentjanža veselita denarne podpore pri šolanju. Drugo obljubo ”....prvo po- slansko plačo za jedačo in pijačo...“ pa je izpolnil v petek, 10. decembra, v hotelu Ajdovec v Sevnici. Povabil je vse prizadevne člane stranke SDS, ki so mu ob volitvi v parlament kakorkoli pomagali in mu stali ob strani. Zbralo se je več kot sto prijateljev in članov ter pomembnih gostov, nekdanji poslanec Branko Kelemina s soprogo, krški poslanec SDS Pajk s soprogo, podžupan občine Sevnica Štefan Teraž in še nekateri drugi. Ob dobri glasbi, jedači in pijači smo se zavrteli in zapeli. Ostale predvolilne obljube pa upamo, da bo izpolnil s svojim delom v parlamentu. Želimo tudi, da bo pri svojih odločitvah prisluhnil željam “malega človeka”, ki jih srečuje vsak dan. Tako bo izpolnil še obljubo, ki pravi: Več sonca za našo občino Sevnica. “ .......in včasih pomislim tudi nanjo. Prav posebno v teh dneh. Prepričani smo, da nas bo našla in bo ostala pri nas, velika, vsa blesteča! Da bi je bilo za vse dovolj in naj bo tudi vaša vse dni v letu, najboljša, največja - SREČA!” Vesele božične praznike in naj vas življenje, to silno in milo, v novem letu 2005 obdari z zdravjem, osebno srečo in poslovno uspešnostjo. OOSDS Sevnica Katarina Šantej □ZLSD Stranka za prihodnost OOZLSD Sevnica se zaveda, da je leto, ki se poslavlja, drugačno, vsaj na državni ravni. Mi v Sevnici smo že dolgo v nekakšni opoziciji, osamljeni bojevniki za pravice delavcev, za njihov boljši jutri, za pomoč tistim, ki zaradi bolezni težko živijo v tem krutem času, ko večina ljudi misli predvsem le nase. V vseh projektih smo podpirali gospodarski razvoj, vsakega mladega človeka, ki svojo razvojno pot šele začenja in bi rad ostal v občini, boljše pogoje v zdravstvu, bolj kakovostno in varčnejše izobraževanje, boljše življenje za upokojence, več kulturnih prireditev in bolj pregledno uporabo občinskega denarja. Večjo besedo bi morali imeti strokovnjaki na vseh področjih, imamo pa občutek, da se jih izogibamo. V proračunu se ne zavzemamo samo za “trenutno pomembne postavke”, temveč za še bolj razvojno naravnan proračun. Podpiramo ustanovitev javnega zavoda za mlade. V njem bi se osebnostno razvijali, izobraževali, kresali svoje misli, dajali ideje za razvoj, pripravljali razvojne programe, s katerimi bi se prijavljali na razpise EU. Ulice in domove že krasijo lučke. Vrstijo se prireditve, ki prinašajo mir v naša srca, delajo nas strpnejše. Spoštovane bralke, bralci, članice, člani ZLSD, simpati- zerke in simpatizerji! Želimo Vam, da bi bil v letu, ki prihaja, Vaš korak odmeven, da bi se pogumno, spopadali s težavami, ki jih pred vas postavlja življenje, da bi bili pri svojem delu iskrivi, ustvarjalni in da bi doživeli veliko toplih trenutkov. Veliko zdravja, sreče in ljubezni! Veliko poslovnih uspehov! OOZLSD Sevnica, zanjo Berta Logar N Si Nova Slovenita Krščanska IJtniska stranka Nova slovenska vlada je začela z delom. Prve hitre, odločne in odmevne ukrepe je pripra-vilo finančno ministrstvo, ki ga vodi dr. Andrej Bajuk. Ob tej priložnosti sevniški občinski odbor Nove Slovenije g. Lojzetu Peterletu izreka iskrene čestitke za izjemno pomembno mednarodno nagrado Meritee Europeen in Gold, ki mu jo je v Berlinu podelila luksemburška fudacija Merite Europeen. Vsem vam pa želimo blO' goslovljene in miru polnf božične praznike ter srečno & zdravo leto 2005. Zahval' jujemo se vam za vsa dobra dejanja in misli, ki ste jih nO' menili v iztekajočem se letu- Za OONSl Sevnica' Matjaž Travma sM-e; 5^ Miroslava iz Armeškega je vsak dan bolj besna in razočarana, ko vidi nesnago (pločevinke) ter namerno in nesmiselno uničevanje skupne lastnine (klopi, rože) okrog se-novške cerkve, pri vsem tem pa je čisto nemočna. Kdo lahko prepreči ali vsaj omili tako početje, še posebej, ker je okolica tako čudovita? Vprašanje poslušalke je take narave, da je skoraj nemogoče poiskati ustrezen odgovor. Najbolje bo, da gospa Miroslava v primem vandalizma pokliče policijo, ta pa bo na to v prihodnosti bolj pozorna. Možno bi bilo seveda tudi postaviti kamere ali pa prostor'osebno nadzorovati v tistem času, ko so storilci ponavadi na delu. Najbrž gre za mladino, ki bi jo bilo potrebno drugače zaposliti, problem je torej sama današnja družba, predvsem pa starši. Tiste, ki bi jih pri vandalizmu zasačili, bi bilo potrebno kaznovati, najbolje z družbeno koristnim delom v domovih upokojencev, v bolnišnicah, šolah, mladinskih centrih in podobno. To bi jih mogoče streznilo. Andrej s Senovega sprašuje Metalno, zakaj imajo tako močno sireno, ki delavce opozarja na začetek in konec delovnega časa in malice? To se mu zdi nekako socialistično in že preživeto. Zdravko Kadivnik iz Metalne odgovaija, da je sirena res glasna in tisti delavci, ki so njej najbližji, se upravičeno pritožujejo. A prostor je velik, stroji glasni, tako da delavci v lakirnici in še kje sirene ne slišijo, če je ta pretiha. Sirena je sicer umerjena glede na frankfurtski čas in je avtomatska, torej vsak dan zatuli ob istem času, kar je delavcem najbolj ugodno. Po drugih firmah imajo to urejeno različno. Sirene so sicer res malo za časom, a so še precej pogoste, pa tudi navajeni smo že nanje. Glede tega se bodo v podjetju še pogovarjali, je obljubil Kadivnik. Miha iz Jesenic na Dolenjskem bi rad izvedel, kakšne so možnosti, da se bencinska črpalka, kije ob novi avtocesti, odpre tudi navadnemu prometu (predvsem traktorjem). Včasih je menda tako že bilo, sedaj pa je postavljena zapornica, ki traktorjem na dopušča dostopa do črpalke ob avtocesti. Sprašuje, ali se ne bi dalo to nekako urediti (mogoče zgolj z enim črpališčem ob strani, do katerega bi imel dostop le lokalni promet), saj imajo tamkajšnji prebivalci dve črpalki dobesedno pred nosom, a sta zanje neuporabni. Milan Zagorec, odgovoren za Petrolovo črpalko na Obrežju, je tej želji pritrdil. Sami so sicer dali pobudo za neko ugodno rešitev, ki bi prebivalce rešila iz zagate, v mislih so imeli obliko dostave, a se je stvar zataknila na DARS-u. Nekaj časa so tamkajšnji prebivalci naftne derivate točili “na črno”, dostop do črpalke so si poiskali po kolovozni poti, ki pa jo je sedaj lastnik Zaprl. Posebno črpalko pa se jim na tem področju ne izplača postavljati. Strokovna služba za investicije družbe OMV Istrabenz pa je odgovorila tako: “Bencinski servis Obrežje se uporablja kot avtocestni bencinski servis in je temu tudi prometno prilagojen. Postavljen je namreč znotraj avtocestne ograje. Predlog o možnosti prilagoditve bencinskega servisa tudi za lokalni promet smo z zanimanjem sprejeli in čim prej bomo pristopili k iskanju možnosti za takšno uresničitev.” S' ■\ NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS inte in priimek__________________________ Podjetje(naziv in naslov)_ davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV_ Kraj______________ Dlica Datum levilo izvodov Poštna št. Telefon Podpis ^ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. ‘lr°čniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic Ua „ ■—““-"■—j'' j ■— \ "ženine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. y mnenja, odgovori, popravki Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Denar ne pozna prijateljstva Odgovor na članek, objavljen v Delu, 8.12.2004 ..Agencija za kmetijske trge je velika institucija, izplačuje velika finančna sredstva in zato je zelo nadzorovana. " To je izjava gospe Bukovčeve za dnevnik Delo. Iz nadaljevanja je razbrati različne zneske “pomoči“ za različne namene, ki so jih slovenski kmetje le dobili oz. naj bi jih dobili do konca leta 2005. Govori se o “pomoči", ki je miloščina kmetom oziroma obremenitev vseh davkoplačevalcev, ne pa premik k ekonomski ceni pridelkov, ki jo v EU prakticirajo ze desetletja. Zakonodaja na področju kmetijstva je bila temelj približevanja Slovenije ob vstopu v EU. Slovenski pogajalci so po mojem prepričanju opravili zelo zahtevno delo, kljub temu pa ni nikjer izpostavljeno, da ima Slovenija v primerjavi z velikimi članicami, pa tudi s članicami iz vzhodne Evrope, neenakopravno vlogo. To se kaže v neupoštevanju majhnosti kmetij, njihovi razdrobljenosti in seveda nizke izobraženosti nosilcev kmetijskih gospodarstev. Vsi ti dejavniki vplivajo na nezmožnost takojšnjega sprejemanja zakonodaje na področju kmetijstva, veljavne v EU. Kot kmet se zavedam pomanjkljivosti in jih priznavam. Ne morem pa sprejeti arogance in nesposobnosti slovenske kmetijske politike, ki preko svojih satelitov v okviru kmetijskega ministrstva zvrača vso krivdo na ramena slovenskega kmeta. P cAlaftocite ‘zfetejjtm 07/49-91-250 a imočnih, je cenejši! RAD IO /B REZ IC E m 88,7 h 95,9 MHl Želim politično usmeritev, ki bi čistim kmetom omogočala širjenje njihovih posesti, s čimer bi postali primerljivi konkurenčnim kmetijam v EU. Ustanovljen je bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v preteklih desetih letih ni opravljal svoje naloge. Kako je mogoče, da se direktorica AKTRP gospa Bukovčeva še naprej spreneveda, govori o “pomoči" kmetom, pozablja pa se na stotine napačno zavrnjenih subven-cijskih vlog. Na mojem primeru sem preko odvetnika dokazal kršenje zakona o upravnem postopku ter elemente kaznivega dejanja - ponarejanje uradne listine. Kljub temu, da sem utemeljeno pritožbo poslal tudi na pravno službo Ministrstva za kmetijstvo, se v medijih še vedno pojavljajo enostranske zgodbe o vestnem in natančnem delu agencije. Na drugi strani pa se slovenski kmet pojavlja kot zajedalec družbe, goljutiv in nesposoben. Če bi gospa Bukovčeva odgovarjala zaradi nerešenih pritožb iz leta 2002, zaradi neresničnih izjav, da nerazumljive vloge vračajo v ponovni inšpekcijski pregled, potem bi pod težo dokazov morala izgubiti dobro plačano službo. Menim, da so bile “traktorske revolucije ”, kot jih je poimenovala novinarka Dela, potrebne, da si je stranka SLS prisvojila ključne, dobro plačane pozicije v okviru Ministrstva za kmetijstvo, vključno s Kmetijsko gozdarsko zbornico. Upanje mi dajejo načelnosti in poznavanje problematike mag. Vizjaka in predsednika parlamentarne- ga odbora za kmetijstvo g. Soka, s katerima sem o točno določenih problemih znotraj kmetijstva, ki so hvala bogu predmet koalicijske pogodbe, večkrat govoril. Slovenski kmetje želimo dokazati, da 5 svojo upornostjo, pridnostjo, primernim izobraževanjem ter ustrezno kmetijsko politiko lahko postanemo primerljiv partner stanovskim kolegom v preostalih članicah EU. Anton Zevnik, inž. agr. ZAHVALA Ob nenadni in nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, sina, brata, bratranca in svaka STANKA FRANCEKOVIČA iz Zupelevca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč, nam stali ob strani in ga spremili k prezgodnjemu počitku. Vaša pomoč, sočustvovanje in izrazi sožalja so nam veliko pomenili, zato še enkrat vsem - iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in brata FRANCA DRUGOVIČA iz Loč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter za podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Vučajnk-Kovačič in Kovačič-Kežman za vsestransko in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem dobrim sosedom, sodelavcem Mercator Hipermarketa iz Brežic, g. župniku Damjanu za lepo opravljen obred, Godbi na pihala iz Loč za zaigrane žalostinke ter g. Branku Bogoviču za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pa vas nismo posebej omenili. Hvala vsem, ki ste našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Sneg bo zopet pobelil poljane in zamel poti, čas pa ne bo zacelil rane, zapustil je sledi. 16. decembra je minilo 20 let od smrti našega dragega JOŽETA DVORŠAKA iz Blatnega Solza se je obudila, rana se ni zacelila, še vedno se sprašujemo - zakaj, a tebe oče ni nazaj. Ti le v grobu mimo spiš, daleč proč od bolečin, vedi pa, da v srcih naših nate bo ostal vedno lep spomin. Vsi tvoji Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Violeta Grnčarski: "Skozi življenje sem se sama prebila!” Komunikativna, odločna in v vseh pogledih jasna Violeta, gospodinja hotela na japonski križarki Asuka, je prvi dan letošnjega decembra dopolnila 54 let. "Rojena sem bila v Brežicah, kjer sem s staršema Roziko in Dimčetom ter sestrama živela v Zupančičevi ulici lepe dobre stare kolonije, kjer smo mladi počeli vse mogoče in bili vse mogoči. Podili smo se po Marofu, uprizarjali gledališke predstave pred blokom, za ogled prodajali vstopnice za pet dinarjev, za izkupiček pa smo si privoščili kremne rezine v Straškovi slaščičarni, pa še nekaj denarja je ostalo za obleke iz krep papirja za naslednje predstave,” se spominja utrinkov iz otroštva. Tako je bilo do gimnazije, dalje pa: "Nikoli ne bodo pozabljene Tasičeve “five pages”, vendar sem se dobro naučila angleščino in njeno slovnico, pri prof. Metki Brglezovi pa dikcije. To so lepi spomini, vezani na dobra prijateljstva. Vsi smo še živi, radi smo se imeli in se še imamo, nasploh pa smo v vseh pogledih ena zdrava generacija.” Sledijo zaposlitve; v Knjigarni v Ljubljani, v recepciji Hotela Turist, Turistični agenciji Sap v Ljubljani in v Brežicah, v NEK Krško; 1981 se je poročila in se preselila v Zagreb, rodila Leo (študentka sociologije) in Maria (vodovodni inštalater) ter se po 15 letih vrnila na dom v Krško vas: "Ko sem 1992 šla s trebuhom za kruhom na ladjo, se mi je to takrat zdela najboljša rešitev. Moja prva ladja je bila Regentsun, s katero smo potovali od Severne Amerike do Karibov in po- leti od New Yorka do Montreala. Bila sem stevardesa, delo je zahtevno, ne gre le za urejanje kabin dvakrat dnevno, moraš znati tudi odgovoriti na številna vprašanja, poznati zgodovino, zemljepis, vedeti vse o o ladji, kljub temu da so informacije na voljo na za to predvi- denih mestih. Stevardesa je še vedno tista prva, na katero se potniki obrnejo. ,Tudi če se slabo počutijo, najprej poiščejo stevardeso.” Po dveh letih je odšla na Renaissance Cruises, na ladjo s petimi zvezdicami, in sicer z dvema pogodbama; s prvo kot stevardesa in z drugo kot gospodinja hotela: "To je delokrog, kjer si zadolžen za vse stevardese, vse čistilce, za pralnico. Z asistenti skrbiš, da je ladja brezhibno urejena, od toaletnega papirja do najboljših vin. Pri omenjeni kampanji so ste- vardese na ladjah samo Evropejke, ker je delo izredno težko, s silno zahtevnimi gosti, s strogo kontrolo. Na vsakem potovanju se delajo “raiting” liste za oceno osebja. Na teh ladjah tudi serviramo v sobo, to je v 54 apartmajev za 114 potnikov.” Odlične reference so ji 1999 omogočile pristop na NYKC Comp., katere lastnik je Cristal Cruises in je obenem tudi največji ladijski lastnik na Japonskem: "Ladja Asuka ima pet zvedic in je najboljša križarka na Japonskem. V upravljanju imam 45 zaposlenih, japonski potniki pa so še veliko bolj zahtevni ljudje. Kampanja zelo skrbi za ugled in že ena sama pritožba povzroči vrsto problemov. Trije opomini pomenijo - pozabi kampanjo. So pa Japonke in Japonci izredno zanimivi ljudje, vse kar beremo ali slišimo o njih, je nično. Ko grem tja, je tako, kot bi šla domov. Potovanja so mi omogočila spoznavanje sveta, ljudi, njihovih kultur, verstev, načinov življenja. To so izredna doživetja, če hodiš po svetu z odprtimi očmi in odprtim srcem; nihče drug ti tega ne more dati. Ko smo bili letos v Patagoniji, na skrajnem jugu Čila, sem na obhodu mesta Punta Arenas srečala štiri Slovenke. Po iz-gledu sem takoj vedela, od kod so, in ko sem jih vprašala, kaj delajo tako daleč, so mi odgo- vorile, da so šle na “tracking” po Patagoniji.” Asuka je težka 28 tisoč ton, dolga je 200 m in prevaža 580 potnikov: ”Je pravo mestece z gledališčem, kinodvorano, s toplimi kopelmi, ki so izrednega pomena za Japonce in njihov način socializiranja, s športno dvorano, kavarnami, lepotnimi saloni, trgovinami, številnimi aktivnostmi, s 24-umo prehrano, skratka, to je industrija, ki si jo težko predstavljaš. Če dobiš pritožbo za en las, je že zelo velik problem, če pa gost v pritožbi napiše, da mu je bilo dolgčas, je katastrofa. Potrebno je znati prezentirati. Dela se 10 ur, v petek in svetek, marsikdo tega ni pripravljen početi, sploh mlajši.” Čas z Violeto je bil bliskovito, zanimivo potovanje z Asuko, kjer se nanjo lahko najbližje vkrcaš v Benetkah: "Česar koli se primem, naredim dosledno. Do podrejenih sem stroga in korektna, brez prijateljskih vezi. Ko delo dobro opravijo, me njihovo zasebno življenje ne zanima. Je pa res, da jih je za dobro delo potrebno pohvaliti. Sem sama - s svojimi knjigami, jogo, sprehodi, intenzivno hojo po ladji, živim svoje življenje, da vse to preneseš, pa moraš biti zrel.” Je prirojeno odprta do vsega in vseh, brez predsodkov, do ljudi je takšna, kot bi želela, da so oni do nje, zanjo je človek človek, ne glede na raso, veroizpoved ali svetovno prepričanje. In ve - da bi v storitvenih dejavnostih delavci nudili tudi iskren nasmeh, morajo biti ustrezno nagrajeni. Natja Jenko Sunčič Božič je čas miru in sprave. To upoštevajo celo na frontah in tudi v Občinskem svetu Brežice, kjer je bila opozicija pod županovanjem Andreja Vizjaka občasno prav bojevito nastrojena. Na minuli seji, ko so še uradno potrdili, da so ostali brez župana, so bili kot božična jagnjed in v rekordnem času obdelali obsežen dnevni red. “Ne mene označevat za mafijaša,” se je na seji občinskega sveta jezil poslanec Branko Kelemina. “Ni me še nikoli nihče kupil; ne za tolar ne za milijon!” ...Kasneje je nadaljeval: “Vse kar sem govoril, sem mislil resno. Zato, gospod župan, se ne norčujte iz resnega dela!” Sevniški turistični delavci ugotavljajo, “...da se bo turistu oko ustavilo(!!!), ko bo videl celostno podobo destinacije Posavje in ga bo^ spreletel srh po telesu od želje, da bi obiskal to območje...” Človeka spreleti srh že, ko bere ekspoze istih avtorjev o “Blagovni znamki Posavja, ki bo prepoznavna kot destinacija wellnessa v Sloveniji in Evropi, ki povezuje zdraviliško preventivo in ekoturizem...” S takimi flavzami prav gotovo ne bomo privabljali turistov! Ker se je zadnja seja sevniškega občinskega sveta zavlekla in ker gre za predpraznični čas, so svetniki predlagali, da zadnjo točko dnevnega reda -“pobude in vprašanja” - črtajo. Andrej Repše je vztajal pri svoji pobudi in potolažil svetnike, da bo povedal le en stavek. Svetniki so se vdali in Repše je začel: “Gre za pomembno stvar, zato jo želim izpostaviti.” Po teh besedah se je oglasil drugi svetnik in dejal: “Svoj bonus si že izkoristil, saj si že povedal en stavek.” Anton Zupet je župan ene najmanjših občin, občine Škocjan, a kot kaže, ima tudi mala občina lahko velike ali veliko problemov. Nekatere od njih župan rešuje kar telefonično.Vsaj tako si razlagamo Zupetovo nenehno telefoniranje v javnosti. Telefona ni odložil niti med mašo v boštanjski cerkvi. Bog pomagaj! Poslovno in projektno etovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net E V) PRIDRUŽITE SE ENI NAJUSPEŠNEJŠIH DRUŽB V SLOVENIJI. PRIDRUŽITE SE REVOZU D.D.! Zaradi povečanega povpraševanja na evropskem tržišču po najbolj priljubljenem avtomobilu v Sloveniji - Renault cliu bomo v Revozu v prvi polovici teta 2005 povečali proizvodnjo. Zato bomo za določen čas, predvidoma do konca julija, zaposliti 150 novih delavcev, pretežno za delo v nočni izmeni. Če vas torej zanima delo v dobro organiziranem in visoko motiviranem kolektivu, je delo v Revozu lahko izjemna priložnost tudi za vas! Poteg dobrega plačila in možnosti podaljšanja delovnega razmerja ponujamo tudi organiziran prevoz na delo, organizirano prehrano ter popust ob nakupu Renaultovih in Nissanovih vozil. Za več informacij pokličite na brezplačno številko 08018 85 ali pošljite prijavo na naslov: Revoz d.d., Belokranjska 4,8000 Novo mesto, Direkcija človeških virov, Služba za vodenje razvoja zaposlenih. Pridružite se nam! i«*"!*' REIMAULT > o CD -S » > f Vww * 0 m 3 ■ ‘ ,, L j-dl&Ki-r jjragf jjrfj f*" 5 ! ■ ; „ -s*, O&ele OfAŽlAikč iw &cecwo 1! flb ►