Letnik VI. — Laško, november 1972 — Številka 11 (63) ZAOSTRENA ODGOVORNOST VSEH V VSEH SREDINAH - POT DO URESNIČENJA STALIŠČ IZ PISMA O pismu tovariša Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ je bilo v zadnjem času mnogo izgovorjenega in napisanega, pa tudi pismo samo je bilo v celoti objavljeno. Zato se bom v tem sestavku zadržal samo Na oktobrski seji občinske skupščine je njen predsednik MIHA PROSEN, preden je prešel na dnevni red te seje, oba zbora seznanil s stališčem republiških predstavniških organov do dogodkov o odstranjevanju dvojezičnih napisov na Koroškem in v zvezi s tem dejal: »Tovariši in tovarišice odborniki! Enotni in republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije sta v petek, dne 20. oktobra 1972 obravnavala nastalo situacijo v zvezi s preganjanjem Slovencev in slovenske manjšine na Koroškem. To pre-gajanje je po svoji vsebini že doseglo takšne dimenzije, da jih lahko primerjamo z metodami, ki so jih u-porabljali fašisti in nacisti v drugi svetovni vojni. Zaradi tega stanja, na katerega pa niti koroške niti avstrijske oblasti odločno ne reagirajo, niso v nevarnosti samo dvojezični napisi in partizanski spomeniki, temveč tudi življenja Slovencev na Koroškem. Avstrijska republika se je že pred 17 leti z državno pogodbo obvezala, da bo kot nevtralna država izpolnila sprejete obveznosti do narodnih manjšin, ki živijo na teritoriju države. Še več. Obvezala se je, da bo storila vse potrebno za enakopravni in nemoten razvoj in napredek slovenske narodne manjšine na Koroškem v družbenem, gospodarskem in kulturnem razvoju in življenju. Prav tako se je obvezala, da bo po- na nekaterih dejstvih 5n ugotovitvah, ki so ob pismu značilna (tudi) za našo občino. Pismo je sicer naslovljeno na organizacije in člane Zveze komunistov, namenjeno pa je prav gotovo stavila izven zakona vse tiste organizacije in skupine, ki se še danes — 27 let po vojni — s porazom ne morejo strinjati in skušajo z istimi mračnimi fašističnimi metodami zavrteti kolo zgodovine nazaj. Mislim, da je prav, da tudi mi, kot predstavniki oziroma člani najvišjega predstavniškega telesa v občini Laško, izrazimo svoj protest do tega stanja in zahtevamo od pristojnih avstrijskih oblasti, da nemudoma energično in brezkompromisno ukrepajo in zagotovijo pogoje za normalno življenje slovenske manjšine na Koroškem in v Avstriji sploh. Prav tako tudi popolnoma soglašamo s stališči in podpiramo napore naših predstavniških organov za rešitev teh problemov.« Oba zbora sta nato enoglasno sprejela protestno pismo, ki so ga s te seje poslali Skupščini socialistične republike Slovenije. vsem ljudem, zlasti vsem tistim, ki v različnih predstavniških oblastnih, samoupravnih, političnih in drugih organih in organizacijah konkretno odločajo o vprašanjih našega gospodarskega in družbenega življenja. To pa pomeni, da smo za uresničevanje stališč pisma praktično odgovorni vsi, Zveza komunistov kot idejna sila in integrativni faktor naše samoupravne socialistične družbe pa še posebej. Stališča in naloge, ki izhajajo iz pisma, ne pomenijo začetka nekega novega kurza v politiki Zveze komunistov. Pismo je poziv komunistom in vsem delovnim ljudem, da hitreje in bolj učinkovito uresničujemo na kongresih in na drugih forumih dogovorjeno politiko, ki je že dala na vseh področjih in povsod velike rezultate, tudi v naši občini. Ti doseženi rezultati nam dajejo skupno s pismom veliko moč, da učinkoviteje odpravljamo vse tiste odnose in sile (Nadaljevanje na 2. strani) 1 Čestitamo 1 za I praznik republike | SKUPŠČINI SR SLOVENIJE LJUBLJANA Odborniki občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Laško zbrani na svoji seji, dne 23. oktobra 19*72 se pridružujemo in podpiramo stališča in prizadevanja republiške skupščine za uveljavitev pravic Slovencev na Koroškem. Skupščina občine Laško OBSOJAMO SUROVE IZPADE ŠOVINISTIČNIH SKUPIN NA KOROŠKEM ZAOSTRENA ODGOVORNOST VSEH V VSEH SREDINAH (Nadaljevanje s 1. strani) v naši družbi, ki nasprotujejo interesom delavskega razreda, socializma in samoupravljanja. Te moči se dobro zavedajo tudi vsi nasprotniki naše razredne, samoupravne socialistične usmeritve. Zato ni nepričakovano, da je prav v tem času aktivnost teh sil znatno povečana, izraža pa se predvsem v poskusih, da se negira kontinuiteta naših prizadevanj, da se razvrednotijo doseženi rezultati, da se potencirajo ekonomske in druge težave, da se omili ost sprejetih stališč, da se otopi ostrina konkretne akcije ter da se praktični ukrepi odlagajo in nevtralizirajo. Izraz takšnih poizkusov se vidi tudi v naslednjih dveh tendencah, ki so bile prisotne ob razpravah o pismu tudi v naši občini: 1. prevelika dramatizacija sedanjega stanja, ko se poskuša prikazati obstoječe ekonomske, družbene in politične razmere za tako problematične, da se praktično ne da nič spremeniti; 2. v hudi kritičnosti do vseh razmer in pojavov, tudi v lastnem okolju, toda brez vsake samokritične komponente. Obe tendenci imata namen omiliti ostrino akcije komunistov in drugih zavestnih Sil. Iz prve izhaja poziv komunistom in drugim delovnim ljudem, da je uresničenje pisma zaradi danih razmer nemogoče, in da Občutno povečanje cen nekaterih najpomembnejših živil kot so moka, kruh, olje in sladkor v začetku oktobra letos je najbolj prizadelo prebivalstvo z najnižjimi dohodki. Med najbolj prizadete sodijo prav gotovo uživalci družbenih denarnih P9moči, Kot je znano, dobivajo redno družbeno denarno pomoč le občani, ki si sami zaradi starosti ali bolezni ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje in nimajo svojcev, ki bi zanje skrbeli. Če upoštevamo, da poprečni znesek družbene denarne pomoči znaša v letu 1972 v občini Laško le 260 din, potem je jasno, da je ta kategorija občanov ob vsaki najmanjši podražitvi najbolj prizadeta. Skupščina občine Laško je med prvimi sledila priporočilu Izvršnega sveta Slovenije, da je ob tej podražitvi treba zavarovati standard prebivalcev z najnižjimi dohodki. N,a svoji seji dne 23. oktobra 1972 je zato sprejela sklep, da se družbene denarne pomoči v občini Laško povečajo za 30 din, oskrbnine pa za 50 din mesečno. Povečanje velja od 1. je zato vsaka konkretna aktivnost praktično nesmiselna. Druga tendenca pa navaja komuniste in druge v praksi, da kritično ugotavljajo probleme in jih ocenjujejo, odpravljajo pa jih naj drugi. Nevarnost za čvrstino in enotnost akcije, je tudi v tem, da se s pismom solidarizirajo tudi vsi tisti, zaradi katerih je do njega sploh prišlo, in ki nimajo s samoupravno socialistično orientacijo nič ali zelo malo skupnega. Tudi ti, ki so si v vsakem sistemu in v vseh obdobjih znali ustvariti ugodno družbeno pozicijo in iz obstoječih razmer izvleči maksimalne materialne koristi, sedaj »mahajo« s pismom in kritizirajo tiste, ki so in še nosijo glavno breme našega samoupravnega družbenega razvoja. Njihova aktivnost gre v smeri, da se razvrednotijo komunisti kot ljudje, da se potisne Zveza komunistov kot idejna nosilka samoupravnega razvoja na rob družbenih dogajanj in da v ta prazen prostor prihajajo drugi pogledi, druge ideje in tudi druga konkretna praksa. Ko ocenjujemo razprave o pismu, moramo ugotoviti, da je v občini dana njegovim stališčem velika in splošna podpora. Toda ta podpora je zaenkrat znatno večja tam, kjer so pismo obravnavali samo splošno. Manjša ali pa vsaj bolj diferencirana pa je v tistih sredinah, kjer so že v teh razpravah za posameznimi pomanjkljivostmi in problemi videli oktobra dalje. Uživalci družbenih denarnih pomoči, tudi uživalci posebnih družbenih denarnih pomoči (priznavalnine), so tako povečane zneske pomoči prejeli že ob nakazilu za mesec oktober. F. V telovadnici nove osnovne šole »A. Aškerca« v Rimskih Toplicah je bilo 1. oktobra 1972 republiško mladinsko budokai prvenstvo za posameznike. Svoje mladince so poslale budokai sekcije in klubi iz Celja, Maribora, Krškega, Pirana, Laškega itd. pa seveda tudi karate sekcija TVD Partizana Rimske Toplice. Prvenstva se je udeležilo 63 tekmovalcev, ki so tekmovali v lahki, srednji, težki in absolutni kategoriji. Tekmovalci iz Rimskih Toplic tudi tokrat niso razočarali, saj so v dokaj močni konkurenci zasedli zelo dobra mesta, dva od štirih pokalov za prva mesta pa sta ostala kar v rokah domačinov. Predvsem so se izkazali naslednji tekmovalci Rimskih Toplic, ki so zasedli: konkretne ljudi, konkretne posameznike. Situacija bo v naslednjem obdobju, ko bomo prešli h konkretni akciji, nedvomno znatno težja, kot je sedaj. Naloge ne bodo enostavne in njihovo izvajanje ne bo brez odporov. Pred organizacije ZK in njihove člane je zato postavljena zahteva, da povečajo svojo aktivnost, da diferencirajo odgovornost posameznih članov in da se odprejo v lastno okolje: v lastno delovno organizacijo, v lastno krajevno skupnost in občino. Organizacije ZK in tudi drugi bodo morali spremeniti dosedanjo prakso, ko smo povsod sprejemali dobre sklepe, ki pa jih največkrat nismo dosledno uresničevali. Pri sprejemanju sklepov smo bili zelo enotni, največkrat v zadnjem času zaradi tega, ker za njihovo uresničenje ni bil nihče konkretno odgovoren. Z zaostritvijo odgovornosti posameznikov za uresničevanje sprejetih sklepov, pa tudi njihovo sprejemanje ne bo več zgolj formalnost. Če bomo povsod, v vseh organih in organizacijah in na vseh nivojih zaostrili odnos komunistov in drugih nosilcev ekonomskega in družbenopolitičnega življenja do demokratično dogovorjenih stališč in sklepov, potem se ni bati, da stališč iz pisma ne bi uresničili. Potem se tudi ni bati ali bo delavski razred zagospodaril s celotno družbeno reprodukcijo in zagotovil odločilno vlogo pri političnem in družbenem odločanju, ali ne. V tem smislu je komite že zaostril odnos komunistov, pričakuje pa, da bodo to storili tudi drugi organi in organizacije. Zavedati se namreč moramo, da bo pismo mogoče uresničiti samo, če se bomo zanj zavzeli vsi. Pri tem pa nam ne sme biti žal ne časa, ne truda in nam ne sme manjkati ne ostrine in ne preudarnosti. CVETO KNEZ 2. mesto v lahki kategoriji M. SUHADOLC AN 2. mesto v srednji kategoriji D. STOPINŠEK . 2. mesto v težki kategoriji T. JELENC 3. mesto v absolutni kategoriji M. SUHADOLCAN. Dva člana karate sekcije Partizana iz Rimskih Toplic pa sta postala tudi mladinska prvaka za leto 1972, in sicer V. PARADIŽNIK v težki kategoriji in D. STOPINŠEK v absolutni kategoriji. Tekmovalci so se pripravljali pod vodstvom trenerja MARJANA BI-DERMANA. Vsem za izredno lepe uspehe iskrene čestitke! P. AJDNIK OD 1. OKTOBRA DALJE POVIŠANE DRUŽBENE DENARNE POMOČI KARATEISTI RIMSKIH TOPLIC ZOPET USPEŠNI VZGLEMA OBLIKA VARČEVANJA O DELOVANJU PIONIRSKE HRANILNICE NA OSNOVNI ŠOLI PRIMOŽA TRUBARJA V LAŠKEM Pionirske hranilnice so ustanovljene na celotnem območju celjske podružnice Ljubljanske banke, ustanavljajo pa jih že tudi na terenu podružnice Kranj in celo na Koroškem. Na našem območju so ustanovljene pionirske hranilnice že na 31 šolah, od tega tudi v Laškem in Radečah. Mi pionirji radi vlagamo v svoje pionirske hranilnice, ker s tako prihranjenim denarjem lahko kot vlagatelji sami razpolagamo, vendar pa o izdatkih dobro razmislimo, ker denarja nimamo vedno pri roki. Naši součenci se z vodstvom pionirske hranilnice tudi navajajo na samoupravljanje in na vestno samostojno delo. Pionirsko hranilnico vodi 7-član-ski upravni odbor, katerega člani so tudi vsi uslužbenci pionirske hranilnice. Mentor hranilnice na osnovni šoli Primoža Trubarja je tov. GORIC ZDENKA. Pionirska hranilnica deluje že dve leti in lahko se pohvalimo, da je Ljubljanska banka — podružnica Celje poleg pohval odlikovala delo naše pionirske hranilnice tudi s tem, da vsako leto sprejme eno od naših uslužbenk kot štipendistko v srednji šoli. V šolskem letu 1970/71 je bila to JELENKO JASNA, v šolskem letu 1971/72 pa CENTRIH SONJA. V šolskem letu 1971/72 smo se vključili tudi v tekmovanje Pionirskih hranilnic. Po zaključnem stanju dne 31. 5. 1972 smo imeli 163 vlagateljev z vlogo 19.987,53 N-din. Sodelovali smo tudi na razstavi risb na temo var- 10.—12. dr. Velikonja Tone 13. dr. Pečar Samo 14. dr. Baburak-Grakalič Vesna 15. dr. Velikonja Tone IG.—19. dr. Dolanc Jože 20. dr. Pečar Samo 21. dr. Baburak-Grakalič Vesna čevanja, kjer je risba naše učenke TRATENSEK SLAVICE pod naslovom »Očka, nesiva dinar rajši v pionirsko hranilnico kot pa v gostilno« dobila na razstavi v Vuzenici največ glasov. Sodelovali smo tudi pri sestavlja- nju izrekov na temo pionirskega varčevanja. V preteklem šolskem letu smo imeli več vidnejših obiskov; tako je predsednica upravnega odbora Pionirske hranilnice KRPIC MOJCA imela intervju za radio Celje, ki smo DOM CELJE 22. dr. Velikonja Tone 23. dr. Dolanc Jože 24. —26. dr. Baburak-Grakalič Vesna 27. dr. Pečar Samo 28. dr. Baburak-Grakalič Vesna 29. dr. Velikonja Tone 30. dr. Dolanc Jože ga lahko poslušali v nedeljski enourni oddaji in obisk dopisnikov Pionirskega lista. Tudi Pionirski list je probčil obsežno reportažo o našem delu. Z vestnim delom smo ustvarili 1.343,60 N-din lastnih sredstev, ki iz- virajo iz obresti in podarjenih zneskov. Današnje stanje je 172 osebnih vlagateljev in 9 družbenih vlagateljev z vlogo 24.284,98 N-din. Ljubljanska banka nagrajuje naše vlagatelje tudi z raznimi učnimi pripomočki, koledarčki in spominskimi darili. Uvedeno imamo akcijo »Pikapolonica«, ki je simbol mladinskega varčevanja. Za vsakih vloženih 50 N-din dobi vlagatelj značko pikapolonica in po dobljenih 5 značkah pa še večjo okrasno pikapolonico. Vsak član naše Pionirske hranilnice ima tudi svojo legitimacijo. Vodimo kartoteko vlagateljev s posebnim poimenskim seznamom vlagateljev in bančni dnevnik. Denar vlagamo dnevno v Ljubljansko banko pri ekspozituri v Laškem. Godler Breda TEJ ŠTEVILKI JE PRILOŽEN »URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO« — ŠTEVILKA 6/1972. Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih v času njegove ordinacije. ZDRAVSTVENI RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MESEC NOVEMBER 1972 V novembru 1972 bo dežurna služba zdravnikov za območje Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj tudi za območje Radeče) in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: Dan Zdravnik Dan Zdravnik KMET IN VITEZ V BANKI (16. STOLETJE) REFERENDUM ZA ENAKE ZDRAVSTVENE PRAVICE DELAVCEV Na področju zdravstvenega zavarovanja imamo pri nas sedaj dva sistema: delavsko in kmečko zdravstveno zavarovanje. Oba sistema sta organizirana kot samoupravne skupnosti, tj. skupnost delavskega zdravstvenega zavarovanja in skupnost kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Na celotnem območju Slovenije imamo več skupnosti, med njimi tudi celjska rizična skupnost. Celjska skupnost obsega območja občin: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur in Žalec. Občina Laško ima v tej rizični skupnosti 4.778 aktivnih delavskih zavarovancev ter 802 aktivna kmečka zavezanca. Pravice, ki jih uživajo zavarovanci kmečke skupnosti so manjše, kakor so pravice zavarovancev iz skupnosti delavcev. Z združitvijo kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja v eno skupnost bi bile pravice iz zdravstvenega zavarovanja za kmete in njihove družinske člane enake, kakor so bile že doslej za delavce in njihove družinske člane. Izenačitev pravic za zdravstveno zavarovanje kmečkih zavarovancev s pravicami delavskih zavarovancev bi pomenilo v naši občini povečanje letnih stroškov za 806.000 dinarjev. Ta sredstva bi bila zagotovljena z 0,45 % povečano stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev, kar bi predstavljalo 670.000 dinarjev, dočim bi razliko 136.000 dinarjev pokril občinski proračun. Da bi se skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev lahko združili v eno enotno skupnost, se mora za to izreči več kot polovica nosilcev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja in to z REFERENDUMOM. Glasovalna skupnost je celotna komunalna skupnost, tj. območja vseh prej navedenih občin. Zato je odločilno število glasov v vsej skupnosti ne pa v posameznih občinah. O združitvi bodo na referendumu glasovali: — delavci nosilci zdravstvenega zavarovanja, — kmetje nosilci zdravstvenega zavarovanja, — starostni upokojenci, — družinski upokojenci, — invalidski upokojenci ter — zasebni obrtniki in pri njih zaposleni delavci. Družinski člani nosilcev pravice zdravstvenega zavarovanja torej ne glasujejo. Mimogrede naj povemo, cla se je za tako združitev doslej odločila že novomeška rizična skupnost in da se bodo hkrati z našo celjsko rizično IN KMETOV skupnostjo za tako združitev na isti dan na referendumu odločale tudi o-stale skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. ZDRUŽITEV PRINAŠA IZENAČITEV PRAVIC LE GLEDE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Občanom marsikdaj ni jasno, za kakšne pravice pravzaprav gre. Marsikdaj namreč ne ločijo pokojninskega (starostnega) in zdravstvenega zavarovanja ter drugih podobnih socialnih pravic. Z združitvijo o-beh skupnosti zdravstvenega zavarovanja bodo pridobili kmetje enake pravice kakor delavci le glede koriščenja zdravstvenega varstva, tj. glede zdravstvenih storitev. Starostno oz. pokojninsko zavarovanje nima s tem nobene zveze, ker predstavlja to zavarovanje posebno in povsem ločeno rizično skupnost. (Nadaljevanje na 5. strani) KJE BOMO GLASOVALI 19. NOVEMBRA GLASOVALNA MESTA za izvedbo referenduma o združitvi skladov delavskega in kmečkega zavarovanja na območju občine Laško bodo v nedeljo, dne 19. novembra 1972 naslednja: St. Kraj glasovalnega mesta Glasovalno mesto obsega naselja Glasovanje bo v — pri 1. Laško Debro, Laško, Ojstro mala dvorana TVD Partizan 2. Jagoče Brstnik, Jagoče, Rifengozd, Tovsto, Doblatina, Povšnica Goterju 3. Strmca Strmca, Šmihel, Kuretno, Udmat Gostilni Šuhelj 4. Zgornja Režica Zg. Rečica, Huda jama Sindikalnem domu 5. Spodnja Rečica Sp. Rečica, Slivno, Šmohor Glavni pisarni Rudnika 6. Sedraž Govce, Klenovo, Sedraž, Trnovo, Trnov hrib, Brezno, Belovo, Bukovca Domu »Boris Kidrič« 7. Smarjeta Rimske Toplice, Ogeče, Šmarjeta. Senožete, Sevce Gostilni pri »Lovcu« 8. Globoko Globoko, Povčeno, Strensko, Brstovnica Zadružnem domu 9. Lokavec Lokavec, Brodnice, Dol, Gračnica Gostilni Blatnik 10. Lažiše Lažiše, Konc, Zabrež, Lože, Vodiško, Škofce Osnovni šoli Lažiše n. Jurklošter Mišji dol, Lipni dol, Lahov graben Krajevnem uradu Jurklošter 12. Polana Paneče, Polana Osnovni šoli Polana 13. Marof Blatni vrh, Marijina vas, Mrzlo polje prostorih Kmetijske zadruge Marof 14. Vrh Gozdec, Kladje, Male Grahovše, Selo, Vrh, Žigon, Vel. Gorelce, Vel. Grahovše, Laška vas Osnovni šoli Vrh 15. Reka Olešče (del), Padež, Reka, Tevče Osnovni šoli Reka 16. Harje Harje, Lahomno, Stopče Teršek Antonu 17. Lahomšek Gaberno, Lahomšek, Trojno • Krajnc Mirku 18. Marija Gradec Marija Gradec, Modrič, Plazovje, Radoblje gostilni Knez 19. Breze Breze, Mačkovec Krajevnem uradu Breze 20. Trohni dol Trobni dol, Curnovec Salobir Ivanu 21. Mala Breza Mala Breza, Olešče (del) domu strelske družine 22. Zidani most Obrežje (del), Vel. Širje, Zidani most, Suhadol domu Svobode 23. Radeče Radeče, Dobrava, Močilno, Podkraj (del), Obrežje (del), Žebnik, Jelovo. Njivice dvorani gostišča Jadran 24. Vrhovo Hotemež, Brunška gora, Rudna vas, Loška gora, Brunk, Vrhovo, Log, Prapretno, Goreljce Prosvetnem domu 25. Jagnjenica Jagnjenica, Stari dvor, Čimerno Osnovni šoli Jagnjenica 26. Svibno Svibno, Zagrad, Počakovo Osnovni šoli Svibno Kje bomo glasovali 20. novembra GLASOVALNA MESTA za izvedbo referenduma o združitvi skladov delavskega in kmečkega zavarovanja za območje občine Laško bodo v ponedeljek, dne 20. novembra 1972 na sedežih delovnih organizacij, ki so označena z zaporednimi številkami. Ta glasovalna mesta obsegajo naslednje delovne organizacije: 1. RUDNIK LAŠKO — OBRAT RECICA Rudnik Laško — obrat Rečica, Planinski dom Šmohor, Osnovna šola Rečica 2. RUDNIK LAŠKO — OBRAT BREZNO Rudnik Laško — obrat Brezno 3*. VOLNA LAŠKO Volna Laško 4. PIVOVARNA LAŠKO Pivovarna Laško, Pekarna Laško 5. OBRAT »ELKOV« LAŠKO Elektrogospodarstvo Elkov Laško, Elektrogospodarstvo — prenos Laško 6. ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdravilišče Laško 7. HOTEL »-SAVINJA« LAŠKO Kmetijska zadruga Laško — obrati v Laškem, Merx Celje — obrati v Laškem, Hotel Savinja, restavracija »Hum« Laško 8. KOMUNALNO PODJETJE LAŠKO Komunalno podjetje Laško 9. STANOVANJSKO PODJETJE LAŠKO Stanovanjsko, komunalno in gradbeno podjetje Laško 10. »BOR« LAŠKO »Bor« — lesna industrija Laško 11. ŽELEZNIŠKA POSTAJA LAŠKO Železniška postaja Laško, Nadzorništvo proge Laško 12. OSNOVNA ŠOLA LAŠKO Osnovna šola »Primož Trubar« Laško in podružnične šole Breze, Reka in Vrh, Posebna osnovna šola Laško, Otroški vrtec Laško 13. SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO Upravni organi občine Laško, Zdravstvena postaja Laško, Veterinarska postaja Laško, PTT Laško, Borovo Laško, Peko Laško, Elektro Celje — rajon Laško, Tobak Ljubljana — skladišče Laško, Dimnikarstvo Celje — obrat Laško, TIS Laško, Delavska univerza Laško, Dom upokojencev Laško, Občinski komite ZKS, Občinski komite ZMS, Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet, Turistično društvo Laško, Ljubljanska banka Laško, SDK Celje — ekspozitura Laško, Krajevna skupnost (Nadaljevanje s 4. strani) Z združitvijo kmečki zavarovanci tudi ne bodo pridobili denarnih pravic, tj. nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni in druga podobna denarna povračila. Vsekakor pa bodo kmetje poleg pravic, ki so jih imeli doslej v dokaj omejenem obsegu, z združitvijo pridobili širše pravice, ko ne bi več plačevali : — 50 % prispevka k cenam ambulantnih storitev, — 25 % prispevka k stroškom bol-ničnega zdravljenja do 30 dni, — 50 % prispevka k cenam zdravil, — 50 % prispevka k stroškom zdi-ranja zob, ■— pridobili pa bi tudi pravico do ortopedskih pripomočkov in protetike ter druge pravice. Z ZDRUŽITVIJO ODPRAVLJAMO DOSEDANJE RAZLIKE Ce je kje, potem gotovo, da je socialna diferenciacija tudi na področju zdravstvenega varstva delavcev in kmetov več kot očita. Zato je to vprašanje v tem trenutku še zlasti aktualno. Zamisel o združitvi obeh skladov v eden enotni sklad, pomeni torej korak k odpravljanju dosedanjih razlik v zdravstvenem var- Laško, Gozdno gospodarstvo Laško —• uprava 14. TOVARNA LESNE GALANTERIJE RIMSKE TOPLICE Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice (Nadaljevanje na 6. strani) stvu med delavci in kmeti. Ne smemo namreč pozabiti: — da je večina naših kmetov socialno v znatno slabšem položaju, kot so delavci zaposleni v družbenem sektorju, — da je razvoj drugih področij našega gospodarstva včasih šel v breme kmetijstva, — da industrija še vedno črpa velik del svoje delovne sile iz vrst kmečke mladine, zato je zelo' pomembno, kakšno je in bo v bodoče zdravstveno stanje kmečkega življa, — da bo nadaljnji ekonomski razvoj kmetij v bodoče predvsem odvisen od solidarnosti drugih nekmetijskih dejavnosti, — da popolno zdravstveno varstvo zagotavlja kmetu tudi njegov hitrejši ekonomski razvoj, če mu ne bo treba plačevati določenih zdravstvenih storitev; in slednjič ne smemo pozabiti, — da je naša družbena dolžnost, da kmetom vračamo minulo delo, ki so ga sorazmerno mnogo vlagali v družbeno gospodarski razvoj. Zato in predvsem zato v tej solidarnostni akciji delavec-kmetu, ko gre za izenačitev pravic iz zdravstvenega varstva ne bi smelo biti dilem in omahovanja. Z združitvijo obeh skladov bomo manifestirali enotnost delavcev in kmetov, kakor je bila ta prisotna ves čas naše narodnoosvobodilne borbe. Zato bomo svojo glasovalno dolžnost na referendumu za združitev obeh skladov opravili: KMETJE, OBRTNIKI, UPOKOJENCI, DELAVCI ZAPOSLENI PRI ZASEBNIKIH IN SVOBODNI POKLICI — V NEDELJO, 19. NOVEMBRA; DELAVCI ZAPOSLENI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH PA V PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA 1972 in se pri glasovanju enotno izrekli za ZDRUŽITEV! ZA ENAKE ZDRAVSTVENE PRAVICE DELAVCEV IN KMETOV Bralcem in avtorjema se opravičujemo, ker smo nadaljevanje prispevkov »NEKAJ NOVOSTI V PROMETU S KMETIJSKIMI IN STAVBNIMI ZEMLJIŠČI« ter »800 LET JURKLOŠTRA« (14) morali zaradi tehničnih razlogov odložiti za naslednjo številko. UREDNIŠTVO Kje bomo glasovali 20. novembra (Nadaljevanje s 5. strani) 15. ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Vojni center za medicinsko rehabilitacijo Rimske Toplice ZA ENAKE ZDRAVSTVENE PRAVICE DELAVCEV IN KMETOV BO *7 \ .. NAŠA ODLOČITEV 16. ZADRUŽNI DOM RIMSKE TOPLICE Kraj.evni urad Rimske Toplice, Osnovna šola »Anton Aškerc« Rimske Toplice in podružnične šole Lažiše, -Lokavec in Sedraž, Zdravstvena, postaja Rimske Toplice, Kmetijska zadruga Laško — obrat Globoko in trgovina, Merx Celje — trgovina Rimske Toplice, Gostilna Nova pošta, Restavracija Stara pošta, Železniška postaja Rimske Toplice, PTT Rimske Toplice 21. »PETA« RADEČE Peta Radeče 22. PAPIRNICA RADEČE Papirnica Radeče, Osnovna šola Ja-gnjenica, Osnovna šola Svibno 23. OBNOVA RADEČE »Obnova« Radeče 24. KORA RADEČE Kora Radeče 25. VZGOJNO POBOLJŠEVALNI DOM RADEČE Vzgojno poboljševalni dom Radeče, Kazensko poboljševalni dom Dob pri Mimi — obrat Hotemež 26. SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE Splošno trgovsko podjetje Radeče, Gozdno gospodarstvo Brežice — obrat Radeče 27. KRAJEVNI URAD RADEČE Krajevni urad Radeče, Elektro Trbovlje, Gostinsko podjetje Radeče, Zdravstvena ambulanta Radeče, Kmetijski kombinat Žalec — Mesnina Radeče, Petrol Radeče, Dimnikarstvo Radeče, Planinsko društvo Radeče, Krajevna skupnost Radeče, Borovo Radeče, PTT Radeče 28. OSNOVNA ŠOLA RADEČE Osnovna šola »Marjan Nemec« Radeče, Nižja glasbena šola Radeče, Otroški vrtec Radeče Današnji številki smo za individualne naročnike priložili položnice, delovnim organizacijam pa smo te dni poslali račune za plačilo letošnje naročnine. Vse vljudno prosimo, đa naročnino še v tem mesecu nakažete na naš žiro račun 5071-637-55 »NAŠE DELO« — Glasilo Skupščine občine Laško 17. KRAJEVNI URAD JURKLOŠTER Krajevni urad Jurklošter, Gozdno gospodarstvo Celje — obrat Laško — delovni kolektiv z območja Jurklošter, Osnovna šola Jurklošter, Osnovna šola Henina, Kmetijska zadruga Laško — obrat Jurklošter, PTT Jurklošter 18. CEMENTARNA ZIDANI MOST Cementarna Zidani most, Osnovna šola Zidani most 19. ŽELEZNIŠKA POSTAJA ZIDANI MOST Železniška postaja Zidani most, Progovna sekcija Zidani most, Sekcija za vzdrževanje SV in TV naprav Zidani most, Kolodvorska restavracija Zidani most, Železniška zdravstvena ambulanta Zidani most, Trg. podjetje Tobak Ljubljana — prodajalna Zidani most, PTT Zidani most, Splošno trgovsko podjetje Radeče — trgovina Zidani most 20. KURILNICA ZIDANI MOST ŽTP Ljubljana — sekcija za vleko Zidani most, ŽTP Ljubljana — podjetje elektro proge — elektro napajalna postaja Zidani most »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za vsako številko 1 din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED ZOBOZDRAVSTVENE DEŽURNE SLUŽBE ZA NOVEMBER 1972 V novembru 1972 bo zobozdravstvena dežurna služba pri Javni zobni polikliniki Celje nudila prvo pomoč v nujnih primerih ob sobotah od 14.—is. ure in nedeljah ter praznikih od 9.—18. ure. 1972 Zdravnik Medicinska sestra 11. 11. — 12. 11. 18. 11. — 19. 11. 25. 11. — 26. 11. 29. 11. — 30. 11. dr. Testen Aleksander dr. Toman Ilc Meta dr. Tratnik Niko dr. Vučkovič Jelka Lah Mira Kozar Marija Lavrič Marija Likovič Marija RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA NOVEMBER 1972 V novembru 1972 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1972 Živinozdravnik Telefonska števlika 11. 11. —12. 11. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče 18. 11. — 19. 11. 25. 11. — 26. 11. 29. 11. — 30. 11. Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško Malenšek dr. Slavko, Laško Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško (Klicati postajo LM Radeče) 73-902 73-979 73-996 73-979 Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj tretjega dne. Dežurni veterinar opravlja umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu.