SLOVENSKI GLASNIK Izhaja 1. in 15. dne v mescu. LepOznansko-podučen list. Velja za celo leto 3 gold. Vreduje in na svitlo daje: Anton Janežie. Št. 17. V Celovcu 1. avgusta 1861. VII. ZV. Trojna ljubezen. (Zložil Gr. Krek.) I. Ko bil se borno dete sem veselo, In serce mlado ni želja imelo, Sem mami vedno gledal v belo lice, In božale so nežne jo ročico. Brez nje mi bila je povsod tesnota, Za njo roke sem stegoval sirota, V naročju njenem sladko sem počival, V naročju njenem vse sladkosti vžival. Glasovi njeni so me vpokojili, In oni spet iz spanja me zdramili; 7a njo me vedno stopnje so vodile, Iji njo otročje želje so ljubile. Od nje ločiti se mi smert je zdelo. Ker zanjo le vse v meni je gorelo; Serce je vsako srečo nji priznalo. Zato ljubezen ji je verno dalo. Pa zlobna smert mi vzela je veselje, Poderla v sercu mlade misli, mlade želje; Predrago mamo so mi zakopali, Veselje mlado mi do dna razdjali. V obupu sem pokleknil na gomilo. Ločiti se od nje ni moč mi bilo, Vsak dan pri nji n.i grobu sem počival, In cvetkam, ki jih v.sadii sem, prilival. II. Popustil sem očetov dom preblagi, Slovo sem dal na grobu mami dragi, V široki svet dolžnost me je podila, K naukom me modrica namenila. Veselo tekle so preblage leta, Kar vnamejo oči se za dekleta, Za njo, ki krotka je ko mati bila, Ki verno me, ko ona je ljubila. V oči se njene modre sem oziral, Iž njih mi spet je novi up izviral ; Kar bil poprej nesrečno sem že zgubil, Sem s strastjo večo zdaj na nji spet ljubil. Gradove bele zidal sem v oblake, • Imel ljubezen sem x njo nade vsake, Sem menil, da ne more se podreti, Da nič na svetu mi ne sme je vzeti. Pa kar ljubezen pei-vo mi je vzelo, Mi tudi druge ni pustiti htelo. Sirota jokal zdaj na drugi sem gomili, V njo so serce mi ljube položili. Zaklel sem se, da pustil bom ljubezen. Slovo dal svetu sem nesrečen, jezen. Brez nade bio sercé je, brez veselja, Kar druga že razpenila se želja. | III. Divjal po svetu sem brez tolažila, Otožnost vsaka se me je lotila, Za zmir sem odpovedal se ljubezni. In seréno kljuboval nesreči jezni. Spominjal rad nesreče se prestane. Spominjal ž njo se serčne zmir se rane, Ki jo ljubezen dvojna je storila. In upanje iz serca vse spodila. Za temnim dnevom pa spet jasni pride. Pred radostjo obup in žalost mine. Nesrečni časi v večnost utonijo, In druge, srečne za sebo pustijo. Tako se tudi z mano je zgodilo, Serce se zopet je upokojilo, ker iskra nova se je uternila. Ljubezen nova v sercu se zbudila. Prelomil sem, kar bil sem se zarotil. Da se z ljubeznijo ne bom več motil. Pa serce več brez nje mi ne miruje. Gradove nove si v oblake snuje. Kot ljubil mamo sem in ljubo blago, Zdaj ljubim narod, domovino drago. Kdo more to ljubezen mi še vzeti. Kdo želje, ki jih zdaj gojim, podreti? Pravi prijatel. (^Spisal J. Kosmač.) (Dalje.) Janez ves koperni in komaj nedelje pričaknje. Misli sem ter tje, ali bo iz moke te, od česar sta z očetom govorila, kaj prida kruha ali ne. Hencaj I če je pa vendar le take bistre glave, kakor oče pripovedujejo, se zna res v enem mescu precej naučiti. Kmali bom vidil, kam pes taco moli! Sto in sto gumpcov se saj toliko in toliko pisati nauči, zakaj bi se pa bistra glava ne naučila; če pa za to ni, se ne bora dolgo^ — 92 — upiral ž nji:n. Tako je Janez od Serpanovega Štefana sam pri sel)i modroval In si pripravi nekoliko pol papirja, cernila in dvoje peres, kar bo za poskušnjo seboj vzel, kader bosta šla z očetom k Serpanovim. Ko) ko pridejo oče v nedeljo popoldne od večer-nice, rečejo Janezu: ,No, zdaj se pa le napravi, da greva k Serpanovim, da boš pismo pisal v Mitrovico!" Janez pride z vsem previden, kar mu je za pisanje bilo potrebnega, ter gresta, kamor sta namenjena. Tje pridši se ju vsi razvesele, posebno pa Štefan. Ko se že nekoliko časa od raznih reči' pogovarjajo, poprime Janez besedo in pravi: „Stefan, za kar si me prosil, sem pripravljen, povej mi torej ročno, kaj in kam da pišem, saj vidiš, da bo kmali noč!" — No, piši stricu v Mitrovico, da v 14 dnéh od doma odrinem in da jih prosim, naj mi pot napovejo, kterega naj se deržim, da bom najprej in narvarniše do njih prišel, druzega nič, in da jih pozdravimo, kar pa sam dobro veš. — Nato vzame Janez papirje s peresi vred izpod pazdihe in cernilo iz žepa, zgane papir v podobo pisma in se pripravlja za pisanje, omoči pero in jame pisati: Dragi stric! Da Vam želje dopolnim, mislim čez kakih 14 dni deželo kranjsko zapustiti in k Vam v Slavonijo priti. Ker pa pota ne znam. Vas prosim, da--„Sencajte to gre pač naglo od rok, mu Štefan v besedo seže, da preneha pisati, oh, če bi se bil jez pisati učil, bi mi ne bilo treba nikogar v stiro najemati!" „Kar se nisi učil, tega ne moreš znati", se Janezov oče oglasi. „Česar ne znaš, se pa naučiš", mu Janez odreče! »Kdo raji kakor jez", Štefan pregovori, „pa kako?" Janez. „Tako le! Jez ostanem še cel mesec na vakancah, in te znam vsak dan nekoliko v pisanji pod-učevati, do vseh svetnikov se še veliko naučiš, če le hočeš, če imaš le roko za-to, boš v enem mescu toliko znal, da boš stricu sam pismice lahko pisal". „Hajd, mož beseda! poskusiva še danes, bom saj vidil, če bo mogoče se kaj naučiti ali ne!" Ko mu Janez za pervo vajo nekoliko razlik zapiše, iz teh napravi perve čerke ali pismenke in Štefan jih koj pervikrat tako dobro ponareja, da Janez kmali previdi, da ne bo njegovo prigovarjanje bob v steno, in pravi: ,/Štefan, če boš tako delal dan za dnevom, sem ti porok, da se boš v enem mesca toliko navadil, da boš stricu sam lahko pisal. ,Če znaš coprati, ljubi moj prijalel, drugači menda ne. Pa vendar obupal ne bom, vadil se bom vsaki dan, kar bo le moč. — Veš kaj, Janez ! Pišiva stricu, da bom k njim še le po vseh svetih prišel, ne pa v 14 dneh, ker se do takrat pisati učim". Janez s tem nasvetom zadovoljen, mu odgovori: „Prav je Štefan! Drugo pismo, kakor previdim, boš že sam pisal, mene ne boš potreboval več". „Oho! če se pa to zgodi, dal bi ti rad 10 cekinov, če bi jih le imel. Pa naj bo, mislim da mi bo tudi enkrat svetla zarja posijala, da^ se ti bom mogel hvaležmiga skazati. — In tako se Štefan od dné do dné v pisanji pridno vadi, in preden mesec preteče, se je res toliko navadil, da je, čeravno počasi, skoraj vse zapisati znal. Juhe, zdaj sem pa že na terdem! Ko je Janez zadnjikrat, preden je v Ljubljano odšel, k njemu prišel, se niu Štefan za poduk v pisanji odkritoserčno zahvaljuje in pismice prebere, ki ga je stricu pisal, tako le se glasi: Ljubi stric ! Čeravno se bom žalostnega serca od očeta, matere in Katrice ločil, Bog ve, če jih bom še kdaj vidil ali ne; vendar bom domovino vesel zapustil, ker sem se v pisanji tako izuril, da Vam teverstice, perve v svojem življenji, pišem in Vam naznanisn, da mislim tako berzo, ko odpis od Vas dobim, domovino zapustiti. Prosim Vas tedaj, naznanite mi berž ko berž, ker pota ne vem, kterega naj se deržim, da bom brez nevarnosti k Vam prišel. Seréno ostanem Vaš ^ vdani vnuk, V Pode ... 28. kozopcrska 1819. Štefan Serpan. Jan. Dobro, prav dobro si ga skoval. Vidiš, kaj si se v tako kratkem času navadil, vzemi za slovo ta poduk od mene, lej če bi ti bil dal še tako cenljivo popotnico za darilo, gotovo bi ti toliko ne koristilo, kakor pisanje, kterega si se za potrebo navadil. Koli-korkrat boš pero v roke vzel, spomni se prijatla, ki ti iz serca vse dobro želi. Zdaj se mu Štefanovi starši za prijaznost zahvalijo, ki jo je njim, posebno pa njih sinu skazal; in oče mu dva tolarja v roke potisnejo, kterih se pa nesebični Janez vzeti brani ; dajte jih raji Štefanu za popotnico, kar sem storil, sem storil iz prave prijaznosti, se poslovi in gre proti domu vesel, drugi dan pa v Ljubljano v šolo. IV. Od zdaj je naš namenjeni popotnik vedno le od Slavonije sanjal in radoveden od dné do dné teže pi-smica od strica pričakoval. Že 8 dni je, kar sem jim pisal, pa le še ni ga odgovora, toži svojim starišem prav pogostoma. Kaj moro biti, pa ne da bi ne bili pisma dobili, napis mi je sam študent po nemško napisal. On bo ja vedil pravo: „Abzugeben beim Herrn T . . . in Mitroviz"; če bi ga bil pa sam napisal, bi si bil lahko^ mislil, da se je zgubilo in ni stricu v roke prišlo. Še kake tri ali štiri dni bom čakal, če ga še ne bo, bom šel pa k pismonošu v terg popraševat, morda pri njem leži. — Če bo tako šlo, zna celo upanje moje to jesen v Slavonijo priti, po vodi splavati, in Štefko bo mogel doma ostati in ovsenik, Bog da bi ga imel, za pečjo gru-diti. — Stimmst dni, kar sem pisal, pa le ni sluha ne duha od dopisa; zdaj vidim, da ne bo kruha iz te moke. Dokler je bil še Janez na vakancah, je bilo še zmerom kratko-časno, dan je letel za dnevom kakor bi ga podil, zdaj so pa dolgi kakor o kresu, in ni jih preživeti ! — Ko on ravno nekega dné pred obedom po navadi tarna, zakriči v veži pismonos : Štefan Serpan! — Hola ! kaj pa to, kdo je ? duri odpre in zaželjeni pismonos mu pismo poda. — Vendar enkrat, hvala Bogu, pismo od strica. Urno ga razpečati in ga jame brati : Predragi moj Štepko! Tvoje pismo od 28. kozoperska sem še le na sv. Martina dan v roke dobil. Odšel sem bil za ene dni po važnih opravkih od doma, vernivši se, sem ga včeraj od gospod T . . . na domu prejel. Ko ga preberem in zvem, da je pismice od tvoje roke pisano, me je tem bolj razveselilo, ker sem si svest, da mi boš, posebno ker nekoliko pisati znaš, v podporo in korist pri razprostranih opravilih mojih, res verli pomočnik. — Tu ti pošljem 20 goldinarjev za popotnico, mislim da boš shajal ž njimi, če te le kaka nesreča ne zadene. — 93 -J Pot je najbliži čez Novo mesto, Karlovec, S i se k, ali pa oe hočeš, se znaš tudi v Zalogu pod Ljubljano na brodnisko ladijo usesti in do Siska po nji peljati, toda moraš pozvediti, kdaj kakošna ladija j v Zalogu odrine, kar se pa vsaki teržni dan v Ljubljani na št. Pelerskem predmostji v kerčmi pri „avstri-janskem cesarji" zve. Od tukaj se pelješ ali peš greš čez Jasenovac, Novsko, Bodegraje, Novo-gradisko, Verboso, O ri j ovac, Garčin, Ver p olje, Vinkovce, To v ar ri ik, in prideš brez vsega vprašanja v Mitro vico. Tukaj poprašaj pri Tevševih po meni, radi ti bodo povedali in pokazali, kje imam domovanje svoje. Pridi berž ko berž, ker le željno pričakuje Tvoj stric Mato Serpan. No, hvala Bogu! Zdaj je pa vendar resnica, delj ne bom čakal kakor do pondeljka : le tri dni moram svoje reči skup spraviti, se pri svojih znancih in pri-jallih posloviti. Tudi pri gospod Jožefu se moram oglasiti, preden se podam iz Krajnskega, obljubil sem jim uni dan, ko sem spoved opravljal pri njih. Vi pa, ljuba mali, pripravile nu perilo, kar nii ga je posebnoj potreba. Pri stricu se bom mogel tako sčasoma pre- ' obleči in po ondašnji šegi dežele nositi, za kar mi bodo gotovo stric poskerbeli, dokler si ne bom mogel iz lastnega zaslužka nioesa omisliti. Ti, pa Katrica, preglej perilo, ki ga bom seboj vzel, kjer je kaj razterganega in pokvarjenega, zakerpaj in polikaj, da bo čedno in snažno. — Do Vas, oče, pa nimam druge prošnje, kakor da me nekoliko spremile, če delj ne, saj do fare na Blokah. Pri šolmoštru N ... u se bom oglasil, kterega so mi gosp. Jožef memo gredé pozdravili naročili! V nedeljo po sv. maši se gre namenjeni popotnik k gosp. Jožefu poslovit. K njim pridši se jim priklo-nivši reče: Gospod Jožef! danes pridem poslednjič k Vam slovo jemal, ne vem aT se bova še kdaj vidila ali ne. Dolžnost me veže, da se za poduke, ki sem jih celi čas, kar sOv naši fari, od njih prejemal. .Jutri, če Bog da, jo iz dežele proli Ljubljani pomedem. Tam ostanem le toliko časa, dokler me brodniška priložnost, se v ladji po Savi do Siska odpeljati, v Zalog pod Ljubljano ne pokliče. Med tem časom bom obiskal svojega prijatla Janeza, učenca 6. latinske šole, da se mu še enkrat zahvalim, ker me je pisati naučil, in mu razodel, da so se stric neizrečeno razveselili zvedevši, da nekoliko pisati znam. Od Ljubljane grem v Zalog, od koder se na brodniški ladji do Siska popeljem. Tako so jim priporočujem, naj se me včasih spomnijo. Druzega jim nimam omeniti, kakor zdravi naj ostanejo. Z Bogom ! — Na to mu gospod rečejo; .Počaki malo", stopijo v stransko sobo, iz klere neulegoma pridejo in mu nekaj v belem papirji zavitega v roko potisnejo, rekoč: „Na, Štefan! vzemi to iz mojih rok za popotnico. Ostani priden in pobožen, naj hodiš koderkoli. Srečno po-potvaj [ Z Bogom !" Že o zori v pondeljek je bil popotnik pervi na nogah. Njegov oče in mati sta pretočeno noč prevelike skerbi prav malo spala. Preden je njegova sestra Katrica zajterk skuhala, sta bila popotnika že na pot odpravljena. Po zajterku vzame Štefan palico v roke in bisago na ramo in pravi za odhod: „Zdaj pa ljuba mati in Katriija, Bog vaji obvari, ostanite zdravi, molite za me, da srečno pridem, kamor sem namenjen! Kader do strica dospem, vam prec odpišem". Več ne more prevelike žalosti ločivši se, govoriti, ter odide s solznimi očmi urno, urno od doma. Ko se na Blokah pri šolmoštru glasita in naro--čenega pozdravljenja iznebita, ju ta koj popraša : kam sta namenjena ? Oče mu odgovore : „Jez ne delj ko do Vas , fant gre pa v Slavonijo do svojega strica, brala mojega, jez pa na dom nazaj. — Ravno ko nalašč, v eni uri se popeljem čez Turjak v Želimlje, Štefan se zna z mano do tje peljati. Od tod ima komaj dobre dve uri do Ljubljane. Med tem se pa vsedita» da vama eno flaško dobrega slivovca prinesem, preden hlapec konja napase in vpreže. Ko se nekoliko časa o raznih rečeh pri mizi sede pogovarjajo, stopi hltpec v sobo, ter pravi: „Gospod, konj je že vprežen! Zdaj se znajo odpeljati, kader hočejo". „Ze prav! Vzemi moj plašč in deni ga v koleselj. Zdaj pa le idiva". Oče se pri Štefanu zadnjikrat poslove, jima srečen pot voščijo in se nazaj proti domu vernejo. Solmošter in Štefan pa čez L u zarje, Lašiče in Turjak proti Želimljam zderdrata, da vse vprek leti; do Želimelj pripeljavši se ustavita. „Stefan! zdaj znaš pa le peš iti, v dveh urah boš lahko v Ljubljani, srečno hodi in zdrav, koder koli boš popotovai", mu solmošter želje svojo za popotnico izreče, za kar se popotnik prav prijazno zahvaljuje in korači berzo proti beli Ljubljani. Prec ko v Ljubljano dospe, pervi ozir njegov je bil, prijatla svojega, učenca Janeza, poiskati; zato po-prašuje, koder gre, po mestnih ulicah po učilnici (šoli), dokler je ne najde. Tje pridši, popraša na velicih vratih stoječega gospoda, kterega je mislil učenika kake šole, bil je pa le vralarični sin Jelnikar, po šesti šoli, ktero mu je tako rekoč izpred vrat s perstom pokazal. Štefan tje stopi in pred šolsko sobo obstoji, dokler kdo ven pride, ker pa ta hip nek učenec iz nje stopi, ga prijazno popraša: če je J. K. notri. — Je, mu učenec odreče, pa le polerpi nekoliko še, v enih ! minutah bo šola končana. Kmali potem jame ura na gradu štiri biti, šolska soba se na stežaj odpre in učenci vrejo iz nje kakor bčelc iz panja. Med pervimi je naš popotnik koj tudi svojega prijatla J. zapazil. Ta viditi kmetiškega fonta med učenci, se razveseli in pravi: Oho, Štefan! Srečne oči te tukaj viditi! kaj te je v Ljubljano prineslo ? Povej mi, kaj in kako !" „V Slavonijo grem k stricu, to že veš od doma; ker se mislim pa od Zaloga na brodniški ladji do Siska peljati, zalo sem prišel lih kar v Ljubljano , da zvem kdaj bodo brodniki v Zalogu od kraja odrinili". „Janez pojdi mi pokazal kerčmo „k avstrijanskemu cesarju" na Šent-Peterskem predmestji, od klere so mi uni dan stric pisali, da zvem, ako se hočem po Savi I do Siska peljali, kdaj bo kaka brodniška ladija iz Za— : loga odjadrala , da je ne zamudim". .Pa le pojva, kerčma ali prav za prav gostivnica k avstrijanskemu cesarju ni deleč od tukaj, čez špital-^ tki most se na desno obernivši sva koj tam. Po tem takem jo misliš po vodi na Hervaško potegniti ! Se pa ne bojiš, da bi utonil ? V Prusnikovi strugi se je, kakor zvedeni brodnikarji pripovedovajo, že marsiktera nesreča pripetila in marsiktera barigla z vinom in žitom potopila. Jaz za mojo stran bi se vselej raji po suhem, kakor po nevarni vodi vozil. Pa ne da bi me s straš- — 94 — Ijivci obkladal, kakor da bi se mi pred vsako rečjo hlače tresle, tega ne ; ampak le zato se vode bolj bojim kakor suhega , ker bi bil sam pred dvema letoma kmali v Ljubljanci poleg Kodelovega grada pod Ljubljano v vodi guznil : zato pa pravim, da ne gre z vodo šal vganjati. — Med enakimi pogovori prideta rojaka do omenjene gostivnice , v ktero dijak ljubljanskih šol pervi stopi in po zaloških brodnikih popraša. IVa to mu kletarica odgovori; „Dva sta tukaj, pa sta šla v mesto od kodar morata vsaki čas priti, ker je že precej pozno , jutri pa gresta , kakor sta se opoldne^ pri kosilu menila, z ladijo v Sisek". .Hopsa ! čuješ Štefan! že jutri, kakor ta gospodična pravi, odrine ena ladija iz Zaloga proti Sisku. Počakiva, da brodnika prideta, da zveva , če bi se mogel ž njima do Siseka peljati". Na to pokličela polič vina in za prigrizniti kaj, in še nista z južino v kraji, jo že pripiha zaripljen in rudeč brodnik v gostivnico in zakliče : »Kletarica, plačaš pa greš !" „Oča ! Vi ste brodnik kaj ne da, in boste, kakor sva slišala, že jutri odrinili z ladijo. Do kje pa greste po Savi?' ga Janez radoveden popraša. Brodn, „Naravnost do Siska!" Jan. „Ali bi ne hotli tega fanta seboj vzeli, v Slavonijo gre k svojemu stricu, in bi se rad do Siska po Savi peljal, od tam pa po suhem do Mitrovico popotoval*. Brodn. „Zakaj ue, če le dobro plača !" Popot. „Plačal bom kakor vsak popotnik, kar bo prav. Brod. „Pa le ročno ! Nimamo časa se obotavljati delj. V Zalogu imamo še dosti opraviti. Če si opravljen hajd, konj je že naprežen!" Popot. „Ves opravljen , kakor vidite". — ,,Ljubi Janez ne zameri, mislil sem delj časa pri tebi biti, ker je pa osoda tako nanesla, da se morava ločiti, ostani zdrav. S časom ti bom že vediti dal, kako se mi godi v Slavonii. Pozdravi mi znance in prijatle doma. Z Bogom!" Jan. „Srečno popotvaj. Zdrav ostani. Z Bogom!" Iz nazočega popisa vidiš dragi bravec, da se je, kakor preselivni tiči, ki se o nastopivši jeseni pred ostro zimo v bolje in topleje kraje pomičejo in svoje rojstne kraje zapuščajo, tudi moj dragi prijalel v ptujo deželo po šegi nekdanjih kočujočih narodov s trebuhom za kruhom preselil, odrinil iz svoje borne bajte in zapustil svoje stariše in domovino, in šel tje v modre daljave čez hribe in doline , gozde in loge, potoke in reke, kjer mu je miliša zarja zasvetila, kjer ga prosteje obnebje obdaja , in kjer se mu gorša pogača peče, ka-koršne ni v domačih hribih nikdar na mizo dobival. (Konec pervega dela.) Ajant. (Žaloigra, ki jo je spisal Sofokles; poslovenil M, Kr.) (Dalje.) Tekmesa. Vi, ki Ajantove ste lädije bran, Od Erélitovcov pervosélnih rodii, Mi žalujemo za Telamonovega Sinu v dalečini, smo za-nj v skerbeh, Ker Diun veliki mož, silovit in plečnat. Zdaj obolel leži V hudoumja temotnem vihjtrja. Kor. Ali kakšno bolest pa za zdravje ta noe Primenila si je ? To naznani, Telévtanta friškega hci, Ker te v čislu iniA ino ljubi junsk, Ki sb sulico te je za ženo dobil, Ti vedóea poveš nam to lahko. Tekmesa. Pa kako n;ij povem, kar se reei ne ak\ O nesreči boš cul , ki je tolika ko smert, Ker od besnosti vjct glasoviti junak Onecastil se ves j«; nocoj to noe. Od njegovih roka pomorjenih živin Ti je viditi moč notri v šotoru tem, Tega moža kervave darove. Kor. O kakšno novico Si razodela o možu prestrastnem, ki je Nesterpna, ncubežna, Ktero razglašajo Danajci možki okrogp Ter jo množi govor ošaben. Prihodnost strah daje mi, o joj; ociviđno bode Umeri mož, ker z roko zblaznjeno je pomoril, Vihteč meč pogubiven, živino in pastirje konjske. Tekmesa. Gorje mi, od tam, od letam je prišel In povezane si je živine prignal, Pa je notri na tleh jih al precej poklal, Al jim je rebra poteri in jih stergai na zdvoj; " Belorunasta dva pa je ovna izvel, In je enemu glavo in jezik izderi . ^^^^.j Ter od sebe zagnal, Ali drugega je pa po koncu na stolp Privozial in vzel konjsk remen moč4n In je z zvizdavim tem dvobićem ga bil, Sramotivno psujoc zabavljivih besed, Ki naučil je bes ga, ne človek. Kor. Že čas je, da kdo si r.^ Glavo zakrije v odela in v beg PodA se z urno nogo. Ali odjadra na klopih veslarskih sede V ladiji proč hitro po morju. Atrejevcov dvojna oblast takošnje grožnje snuje Nasprot nam, in bojim se, da ne bi ž njim potolčen Terpel smerti in kamnjan bil ž njim, ki zla ga zgoda tlači. Tekmesa. O ne več; preleti se ti južen vihar. Če brez bliskanja je, in se kmal utoli. Ali novo bolest ima pameten zdaj, Ker lastitih nezgod premišljaven pregled, Ki si kriv jih je sam ino drugi noben, Keizmerno britkost zavdaja. Ker. Ce več ne besni, imam ga za sreeneg»; Ker govori se manje o minulem zlu. Tekmesa, Ce bilo bi na zbiro, kaj bi v