(VžSžo*
'T/and
s~yu4uce...
I Ameriška Domovina
^ y^Mk, TAn	^ H	^ '^1 k *	^ |b A \B S k A U
AH€IUCAN IN SPIRIT	SLOVCNIAN	UhHBB^
jpORCIGN IN LANGUA66 ONLY	National and International Circulation	MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 30, 1964	ŠTEV. LXII — VOL. LXH
AMCRICAN IN SPIRIT FOROGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 30, 1964
I SLOVCN1ANB MORNING N€W6PAP€B
ŠTEV. LXII — VOL. LXH
Kruftev brodi okoli ZN
Z angleškim zunanjim ministrom Butlerj'am obravnavata te dni v Moskvi vrsto mednarodnih vprašanj, največ ona v zvezi z Združenimi narodi.
Moskva, zssr. — Angleški zunanji minister Butler je končno dosegel svoj cilj. Prišel je v Moskvo na diplomatske razgovore, ki bodo trajali, kot Je predvideno, 5 dni. Hruščev je zanje pripravil zelo obsežen dnevni red.
Butler sam je izjavil, da ga najbolj zanima kriza v Laosu. To je kompliment Hruščevu, ki je izjavil, da Rusija noče več kiti sc-predsednica v znanem M-članskem odboru za laoško Nevtralnost, ako se odbor res kanalu ne sestane na novo sejo. Proti seji sta pa Amerika in ■^Nglija, ker verjetno pravilno racunata, da seja ne bo mogla Priti do nobenega sklepa, ker "Mo kaj takega bojkotirali ki-1ujski komunisti in porabili se-1° samo za svojo propagando.
ruščev je namignil, da se na 1° stališče ne bo preveč zapičil *n da čaka na kompromisne Predloge. Dobil jih je od Butler-P'- komunisti naj izpolnijo po-^0je, ki jih je stavil laoški mi-rdstrski predsednik Suvana Fu-pa bo vse v redu. Fuma pa n° zahteva nič drugega kot da Se Moški komunisti umaknejo na Planoti vrčev na tiste pozive, ki so jih imeli v maju, in d ga priznajo za pravega pred-s°dnika vlade.
Hruščev se pogovarja z Butljem tudi o drugih vprašanjih, ki Rusijo morda bolj za-Nimajo kot laoška kriza. Rusija lrna> kot vse kaže, še nobene-§a pravega načrta, kaj naj bo s clpr°m. Ker so Grki poslali na I^Per svojega generala Grivasa, .1° hud komunističen nasprot-^ > je nevarnost, da bo Grivas Niede] ciprskim komunistom Vse račune.
Generalni tajnik ZN Tant je a obisku, ki ga je napravil svo-nCa 0rn°vini Burmi, izjavil, da
Nik0?8^ Ve^ ostat! generalni taj-^ ^ N, ko poteče njegova doba
• 1966. Kdo naj bo njegov na-d«lMk? Afriški blok že kar ra-^ s tem, da bo na to mesto1 bo^K Ntriški diplomat. Ako 3^., °^v dobil podporo od azij-Ken ^r^av’ ho tak sklep v ZN gel ?ni shuPŠčini lahko dose-bi KKai.Niisii Anglija o tem, to leri rUačev rad izvedel od But-da a’ Seveda želi tudi Moskva,
taj.niwaSe,de mesto generanega Rai 1 hornunističen diplomat.
^misli London o tem?
dUevr^”1 ^ ravno sedaj na rovr 0m redu vPrašanje “mi-biia t atrnade” ZN. Moskva je Nes • e preh kratkim proti, da-loČen° 23 to idpj°, toda pod do-za j ^n,' PogNjh Ali so ti pogoji Vi? °nsko vlado sprejemlii-
Potem •
Sednik^ treba izbrati 'Pred'
Afrič ' • za Prihodnje leto.
dai mislij°> da morajo se-t. - nnti na vOQu __________
Novi grobovi
Frances Cercek
Sinoči je preminula 82 let stara Frances Cercek, roj. Ke-nik, z 9805 Heath Ave., doma iz Zverc, fara Hinje na Dolenjskem, od koder je prišla sem nred 62 leti. Bila je članica Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Društva sv. Rešnjega Telesa in Tretjega reda sv. Frančiška. Njen soprog Mihael je umrl leta 1932. Tukaj zapušča hčere Mary Doerflinger, J o s e p h i n o Wehrmeyer in Stephanio Novak, sinove Michaela (v Calif.), Josepha (Allentown, Pa.) in Johna (Nevada), vnuke, pravnuke, sestri Mary Gornick in Johanno Kus ter brata Julija Kenika. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v j cerkev Lovrenca ob devetih, nato Kalvarijo.
V Indiji zopel začelo primanjkovali hrane
Ruske odmornice si ogledujejo Egejsko morje
ATENE, Gr. — Tukajšnji in zavezniški viri poročajo, da so
TT. ,	.	•, r# , v 'videli v zadnjih dneh v Egej-
Vlada je zaprosila Združene	dve ruski pod.
države, naj bi JI v prihod- mornid Cssnikarji la vojaški njih 4 do a letih prodale strokov„ja;ki sodijo da s0 Rusi 20 milijonov ton pšenice, ^ dmornice v ta del Sre. seveda za njen denar, ki dozemlja da opazujejo na eni
bi ga Anrenka nat" izroči-|strani ibanje turSke vojne
la Indiji za nujna javna m,Jrnarlce v fasu „apetosti oko.
tlela.
sv.
na
Pri kitajskih komunistih
gre vse v “tisoče”
HONG KONG. — Ker je Kitajcev menda nad 600 milijonov, računajo kitajski komunisti vse v bilijonih, milijonih in le v skrajnem slučaju samo v tisočih. Zato so sedaj zagrozili Ameriki, da so zbrali ob ki-tajsko-vietnamski meji že nad 1.000 jet-bombnikov in lovcev in 300,000 vojakov.
Letala so morda res nabrali, toda kakšna in kje naj vzamejo potreben bencin, tega pa niso povedali. Tudi vojakov imajo lahko na stotisoče, toda kako so oboroženi? Kitajski komunisti še zmeraj mislijo, da se bo svet dal tako presenetiti in preplašiti kot v korejski vojni. Naj-
NEW DELHI, Ind. — V Indiji se je kar naenkrat pojavilo tako hudo pomanjkanje hrane, posebno kruha, da so v nekaterih mestih izbruhnili nemiri in izgredi, ki jih je pa policija hitro zadušila. Med tem je vlada napravila par korakov, da omili pomanjkanje hrane in kruha. Dala je popisati vse zaloge pšenice in pšeničnih izdelkov v deželi, določila je začasne uradne cene, v večjih mestih bo vpeljala tudi nakaznice na kruh.
To so seveda le začasne mere, ki krize v prehrani ne bodo končale, kajti letine so bile zadnja tri leta tako slabe, da nobeno leto niso zadostovale za prehrano prebivalstva, ki se pomnoži vsako leto za 10 milijonov duš.
Indija se je tudi sedaj, kot že preje, obrnila na Ameriko za pomoč. Prosi, da bi naša administracija dala kar 20 milijonov ton pšenice, ki naj bi bila dobavljena tekom 4-5 let. Naše federalno tajništvo ni bilo pripravljeno na tako veliko zahtevo. Hoče počakati, kakšne bodo naše jesenske zaloge, potem šele bo Indija dobila konkreten odgovor. Na račun bo tajništvo dalo že sedaj nekaj pšenice. In-
li Cipra, pa tudi pomorske vaje NATO.
Položaj na Cipru se med tem ni nič izboljšal. Nadškof Ma-karios je tekom svojega obiska v Atenah v ponedeljek dejal, da ne misli prav nič popustiti in da bi bilo mogoče o oporiščih NATO na Cipru govoriti le tedaj, če bi se ta združil z Grčijo. Ciper sam je označil za “trdnjavo", ki ima 25,000 mož dobro izvežbane in oborožene posadke ter se je sposobna upreti vsakemu “napadu”. Pri tem je seveda mišljeno morebitno izkrcanje turških čet na otcku. Turčija ima po dogovoru v Ženevi iz 1. 1960 pravico poslati na Ciper ‘svoje čete v zaščito tamkajšnjega turškega prebivalstva. To je po izjavah turških vodnikov na Cipru in v Ankari v resni nevarnosti uničenja.
DOM ZA ViŠJE PREJEMKE
V OKVIRU SOCIAL SECURITY
Predstavniški dom je včeraj izglasoval s 388:8 zakonski predlog za višje prejemke v okviru Social Security in seveda tudi za višje prispevke. V zavarovanje bodo vključeni nekateri starejši ljudje, ki doslej niso bili zaradi prekratke dobe zavarovanja, in zdravniki.
WASHINGTON. D.C. — Včeraj je predstavniški dom s 388:8 glasovom sprejel zakonski predlog za povišanje prejemkov in prispevkov v okviru Socialnega zavarovanja. Povišanje prejemkov znaša povprečno 5 odstotkov in ga bo deležno okoli 23 milijonov ljudi v deželi. Prispevki bodo povišani letno za $31,20 za posameznega uslužbenca in prav toliko tudi za njegovega poslodavca. Predlog je bil poslan v Senat, kjer bi mu nekateri radi dodali zavarovanje ostarelih za bolezen. Ker je Dom odločno proti temu, utegne v takem slučaju priti v Kongresu med obema zbor-nicma_do ostrega boja in zakonski predlog lahko obtiči.
Splošne spremembe določil
Po v Domu odobrenem pred- Sedaj plačuje vsak uposlenec logu bodo dobili oni preko 70 3.625'« do $4,800 od svojega let-let stari, ki so plačevali neko nega zaslužka, po novem bo pla-dobo za Social Security, pa ne veval 3.8'« od zaslužka do vi-dovoij dolgo, da bi bili po seda- Mne $5,400 na leto. Odstotek bo njih predpisih upravičeni do ka-j'P08*0?110 porastel na 4.8/« do ke pokojnine, minimalno pokoj-1 Mt3 1971. Enako vsoto bo moral
Iz Clevelanda in okolice
brže se motijo. Poleg tega namenoma zamolčijo dejstvo, da]dija bo plačala našo pšenico z
Njujorška transportna unija nastopila proti
črnim razgrajačem
NEW YORK, N.Y. — Njujorška unija transportnih delavcev in šoferjev je sklenjla, da do preklica ne bo več prevažala alkoholnih pijač v tista njujorška predmestja, kjer so bili zadnje čase nemiri. Na ta način bo prizadeto okoli 200 gostiln, barov in kavarn.
je manevrska površina v jugo-'indijskim denarjem, ki ga bo' Nekatere med njimi nimajo vzhodni Aziji čisto drugačna P°tem naša administracija po- vellkc) zal°g m bodo kmalu cu kot na ozkem korejskem polo-|kl°nila indijski upravi za finan- tlle bojkot. Te seveda ne odo-toku. V Pentagonu ne rečejo ciranje raznih nujnih javnih ničesar na to kitajsko novico, del, kot so šole, ceste, naprave
za namakanje itd.
Po delovnih urah doma za svoj račun
PRAGA, ČSR. — Komunistične oblasti so objavile, da s 1. avgustom obrtniki na deželi potem, ko so opravili svoj delovni Večinoma sončno in milo. — dan v zadružnih ali javnih de-Najvišja temperatura 75, naj- lavnicah, lahko delajo doma za nižja ponoči 55.	— sv°j račun.
bravajo sklepa unije prevoznikov, toda javnost je sklep vzela z zadovoljstvom na znanje. Da je dober, so črni razgrajači pokazali sami: napadli so nekaj tovornih avtomobilov, ki je bila na njih naslikana propaganda za alkoholne pijače, toda pijače same pa ni bilo na kamijonih.
Podoben sklep je unija napravila zadnjič v 1. 1943, ko je
Rai* na Vsak način na vrsto.
Pravita o Norika?
,*N konč:
tem Evropa in A
viti e 2110 mora Moskva spra-k0 dolg PG ZN v red. Ka-aNglev'k Caj?	i11 bi morda
Pomagat; posredovanje moglo kau do kompromisa.
govzhnameček še Par kriz v ju-iev Azi->i! Ali bosta Hru-
dn'* «e .c obcS13 V Pe,ih
nino $35 na mesec. Sodijo, da je takih v vsej deželi okoli 600,000, večinoma naj bi bile to ženske.
Otroci umrlih upravičencev, ki prejemajo sedaj preživnino le do 18. leta starosti, bodo po novem načrtu to prejemali do 22. leta, če bodo študirali na visokih šolah. Računajo, da bo imelo od tega korist letno kakih 275,000 mladih, ljudi, ki bodo prejeli od Socialnega zavarovanja okoli 175 milijonov dolarjev.
Novi načrt bo dovoljeval vdovam prejemanje pokojnine s 60. namesto z 62. letom.
V zavarovanje bo vključenih tudi okoli 170,000 zdravnikov, ki doslej niso bili vključeni v Social Security. S tem bo zadnja večja poklicna skupina krita s tem splošnim zavarovanjem.
Novi prejemki in prispevki
Prejemki po novem načrtu bodo znašali od $42 do $133.40 na mesec, do največ $281.20 za družino poedinca z otroci. Ko bo nov načrt v celoti v veljavi in bodo po njem na novo upokojeni dobili polne pokojnine, bodo
plačevati za vsakega uposlenca tudi poslodajalec. Med tem ko znaša sedaj najvišji letni prispevek za Social Security $232, bo znašal leta 1971 po novem predlogu $259.20, $37.20 več kot se daj.
Zakonski predlog so v Pred stavniškem domu podpirali tako demokrati kot republikanci, zatovje bil sprejet s tako večino. Če ga bo odobril tudi Senat, bo stopil v veljavo dva meseca potem, ko ga bo predsednik podpisal.
tudi pomagala mestni upravi, daj ti prejemali do $143.20 na mesec uvede red po takratnih izgre- za posameznika, do $300 na me-dih.	! see za celo družino z otroci.
Zakon o civilnih pravicah bo zaposlil tudi delavske unije
CLEVELAND, O. — Naše de- minacijo v škodo	črncev in kako	načelen sporazum, recimo,	z	vajenca. Tu odločuje	oče, so-
lavske unije se niso borile samo je treba uvajati	ravnopravnost	Narodno industrijsko zvezo,	ki	redniki, prijatelji itd.	Njujor-
načelno za zakon o civilnih pra- pri razdeljevanu razpoložljivih naj ugotovi smernice za odda- ška unija kleparjev sprejema na vicah, hočejo tudi pomagati, da delovnih mest, o	tem imajo vo-	janje delovnih mest in ki se	jih	primer za vajence samo sinove
se zakon uveljavi v praksi. Pri- dim člani v unijah že svoje pre-	morajo potem držati vse ame-	in nečake svojih članov.	Pri tem
lik za to nalogo bodo imele do- skušene -poglede. Kaj novega ne riške tovarne. Unije so pa proti tako omejuje število vajencev, sti. To se bo videlo tudi na pri- bi mogli izmisliti. Manjka pa temu, da bi smernice vsebovale da je kleparjev v New Yorku hodnji seji izvršilnega odbora jim poguma, da se uprejo vsem'na primer nasvete, naj posamez- zmeraj premalo. Kako naj v ta AFL-CIO prihodnji teden v zlorabam, odnosno sedaj kršit-'na podjetja postavijo neke vrste kih slučajih pridejo črnci na Chicagu. Tam bodo obravnava-'vam zadnjega zakona o civilnih ključ za zaposlitev črnih delav- vrsto, ako še belim kandidatom H predvsem poglavje VII v za- pravicah. Zato mislijo nekateri cev ali kvote ali kaj podobnega.!niso vrata odprta? konu, ki govori o ravnopravno- unijski voditelji, da je treba To bi se lahko izmaličilo v pri-j Položa; £rncev je še veliko sti črncev pri zaposlitvi.	| sklicati posebno narodno kon-| vilegije, ki bi bili v pohujšanje ^	^ se namreč tiče zap0_
ferenco ki naj se je udeležijo|vsem, ermm delavcem pa v sko- ^.^ tam kjer ni unij Tam naše unije zelo tankovestne pri zastopniki vseh unij; na konfe-do.	|gospodar odloča po svoji volji,
Čele v baju z versko
sekto v Sev. Rodeziji
LUSAKA, S. Rod. — Vlada predsednika Kennetha Kaunde
Zadušnica—
V petek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Antona Champo ob 8. obletnici smrti.
V bolnišnici—
Mrs. Anna Strekal z 11210 Greenwich Avenue je v St. Vincent Charity bolnišnici, kjer je bila operirana. Obiski še niso dovoljeni.
ilov. pristava prosi—
Slovenska pristava prosi vse dobre rojakinje, naj spečejo za odprtje novega kopališča v nedeljo kako pecivo in ga prine-. sejo tja. Vse bo hvaležno sprejeto. Katera ne more sama na Pristavo, pa bi rada darovala pecivo, naj kliče predsednika Jerneja Slaka na 5404 Stanard Ave., tel.: UT 1-1725.
CORE bo demonstriral—
Kongres za rasno enakost — CORE — je izjavil, da bo poslal danes popoldne svoje ljudi v zborovalnico mestnega sveta kljub pozivom umirjenejših vodnikov boja za civilne pravice, naj tega ne dela, ker bo to stvari več škodovalo kot bi ji moglo koristiti.
Utonil pri kopanju—
Lawrence McGuire, 17 let stari fant z 2838 Division Ave. na zahodni strani mesta, se je šel včeraj popoldne kopat na Middle Beach poleg Edgewater parka, kjer je plavanje prepovedano zaradi nevarnih tokov. Fant je zašel v tak tok, ki ga je potegnil na dno. Poskusi reševanja niso uspeli.
Vročina in suša v Italiji
RIM, It. — Vročina in suša je poslala vojaštvo v področje j sta zadeli v taki meri Večno
Činsali, kjer živi posebna fanatična verska sekta “Lumpa”. Sekta naj bi imela kakih 3,000 pripadnikov, ki so prepričani, da se jih ne primejo krogle sovražnikov. Tako so pretekli petek pobili dva policista, ki sta prišla na njihovo področje, med njimi 22 let starega Angleža Dereka Smitha.
Ko je policija poslala v kraj tri vode, skupno 90 mož, so jih pripadniki sekte napadli s kopji in puščicami. V ostrem boju je padlo 14 domačinov, 5 pa je bilo ranjenih. Policija je prijela 36 ljudi, med njimi 33 žensk. Po tem spopadu je vlada poslala na področje Činsali večje število vojaštva, ki je obkolilo
mesto, da je to moralo uvesti ta teden po en “suhi” dan za vsak del mesta. Vodo bodo zaprli vsak dan v drugem predelu mesta, da bo tako zadoščala za nujne potrebe v ostalem mestu.
Pravijo, da mesto ni doživelo take suše že 30 let. Vročina je skoraj redno nad 90, povečuje pa jo še močna soparica.
Vietnamski predsednik Khanh prosi 34 držav za pomoč
SAJGON, Juž. Viet. — Niti Ameriki niti Južnemu Vietnamu ni prav, da ves svet misli, da je sedanja državljanska vojna v tej deželi le “ameriška in celotno področje, na katerem ži-; vietnamska„ zadeva ki jo lahko
ve pristaši sekte, da napravi red in mir. Doslej je bilo skupno že vsaj 32 mrtvih.
odrejanju ali vplivanju, kdo naj dobi delo v podjetjih, kjer je
renči naj se pečajo samo z za- AFL-CIO vodstvo pa tudi ni- * Z.	bi , J ’
konom o civilnih pravicah in ma dosti možnosti, da pritisne , c ‘	1	.. P.	, •
i y •	»j»	•	. i	..»•	».-i ln d o i? 3 more .k on i ro lirsci, Z3H>3J
•Rkncain nfiin smermrp ki n m na	ki nn m hr»_ '

cija, osebne zveze, sorodstvo itd. so zelo velikokrat bolj važne kot načelo ravnopravnosti. Seveda je tudi mnogo lokalnih u-nij, ki črncev sploh nočejo v svoje vrste ali pa jih sprejmejo medse le par “radi lepšega”. Nato reagirajo nekatere “črne unije” s tem, da ne sprejmejo nobenega belega kandidata za članstvo. Vse to so unije javno obravnavale in kritizirale, toda do sedaj pravega uspeha ni bilo.
Kako je treba pobijati diskri-
Mi bomo morili policaje in sodnike!
NEW YORK, N.Y. — Detektiv John Rivera je pričal pred državnim vrhovnim sodiščem, da je bil priča govora Williama
je ta
po vsej deželi.
Na bodoči seji izvršnega odbora v Chicagu bodo seveda obravnavali tudi nekatera kočljiva vprašanja. Kako je treba nastopiti proti podjetjem, ki bi hotela pri najemanju delavcev kršiti zakon? Možno je piketi-ranje, možen je štrajk, možen je bojkot. Vprašanje pa je, ali
onega črnca? Kdo ga more kon- 7nani komunist zagotavljal po-trolirati, zakaj je črnemu de- clušalce:
Res je, da take lokalne unije
lahko izključi, toda to sredstvo ,	, ,	• •	,	, -
,	.	,	, ilavcu del samo minimalno plačo strta. Mi
se v drugih slučajih ni obneslo .	..	,	......	,	,
,. j .	, • -ir j . in ne večje, akoravno jo novi policaje in sodnike!
in se tudi sedaj ne bi. Vodstvo! j.,______....-jo r.. _	___ F J
se mora, kot pove skušnja, najbolj zanesti na mirno prigovar-
Unijsko vodstvo se radi tega Zelo kočljivo je tudi vpraša- zaveda, da stoji pred obravna-nje sprejemanja vajencev. Tu1 vanjem težkih in kočljivih pro- nja prepovedalo v Harlemu vsa še zmeraj prevladuje tradicija,1 blemov. Ve, da jih bo na pri-	zborovanja, dokler ne
delavec zasluži? Isto velja seveda tudi za najemanje vajencev.
‘Država mora biti bomo morali moriti
Detektiv je govor Eptona posnel celo na trak, ki je bil pred sodiščem predvajan. Vrhovno sodišče je na osnovi tega priča-
bo take vrste pritisk res kaj za-j ki ni ravno preveč moralna, hodnji seji samo načelo, ne pa legel. Zato mislijo nekateri uni- Kdor nima zvez, ne more spra-1 rešilo, želimo mu veliko uspe-jonisti, da bi bilo bolje doseči viti svojega otroka na položaj ha.
bo prišlo do splošnega pomirje-nja. V zadnjih dneh ni prišlo do nobenih novih izgredov.
ostali svet presoja in obsoja po mih volji. Zato je sedaj vietnamski predsednik Khanh s posebnim osebnim pismom pozval 34 držav, naj pomagajo Vietnamu, kajti komunisti so zadnje čase državljansko vojno spremenili v pravo vojno, ki zahteva od Vietnama velike žrtve. Khanh je naslovil to pismo na vse vodilne državnike gotovo na ameriški nasvet.
Podpora od tretjih držav že dejansko obstoja. Je že precej držav, ki pošiljajo v Vietnam hrano, zdravila, učne pripomočke, obleko itd. Podpore pa nimajo značaja trajnosti in regularnosti. Ravno to bi pa Khan-hovo pismo rado doseglo. Pisma seveda ni dobila nobena komunistična država. Pismo prosi tudi za pomoč v strokovnjakih, posebno za prosveto, zdravstvo in poljedelstvo.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 30, 1064
Domovina
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
L ni ted States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$16 0C per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
33
No. 146 Thurs., July 30, 1964
pa ne bo šlo gladko. Je veliko republikanskih politikov, ki so pri svojih volivcih tako dobro zapisani, da jih niti Gold-waterjeve organizacije ne bodo mogle pregnati iz politike.
Taka Goldwaterjeva taktika bo gotovo znižala število organiziranih republikancev, na drugi strani pa povečala število tistih, ki se bodo še zmeraj smatrali za republikance, toda ne Goldwaterjeve vrste. Bodo stali nekako sredi med nevtralci in Goldwaterjevimi pristaši. Bodo trdno prepričani, da bo Goldwaterjevo gibanje kmalu končano, kot je to navadno usoda takih radikalnih političnih akcij. Takrat se bo republikanska stranka zopet lahko obnovila v nekdanjem smislu in objela vse struje, ki so do sedaj nastale radi Goldwaterjeve politike. Mislimo, da je njihovo pričakovanje upravičeno.
Mnogo republikancev se bo pa začasno naslonilo na demokrate. Saj vidijo že sedaj v demokratskem predsedniku Johnsonu na pol svojega človeka. S tem se bodo pa okrepile konservativne struje v demokratski stranki. Grozila ji bo po tej poti večja nevarnost kot do sedaj, da bo pod pritiskom konservativnih sil manj naklonjena socijal-ni zakonodaji kot je sedaj. Tako bo Goldwaterjev pojav potisnil vso ameriško politiko bolj na desno kot na levo.
To bo morda najslabša posledica Goldwaterjevega gibanja.
Milwaukee in okolica v dobi počitnic
Milwaukee, Wis. — Toliko cali. Ni slaba misel. Organist
Bodočnost republikanske stranke
Ako hočemo premišljevati o bodočnosti republikanske stranke, moramo najpreje misliti tudi na njeno preteklost vsaj v zadnjih desetletjih.	A * ...
Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela v Avstriji 1 1929 in kmalu preskočila tudi v Ameriko, je podrla tudi republikansko stranko. Takrat tega ni skoraj nihče °PaziJ-Zgodilo se je namreč, da je njen takratni voditelj predsednik Hoover jahal na starih tradicijah in običajih, ki so vladali v republikanski stranki in se zaprl novim tokovom, ki jih je spravila na površje prva svetovna vojna. Radi tega je takrat republikanska stranka gledala nazaj in se malo menila, da je bila nekdaj za Ameriko sodobna, napredna socijalna in mednarodno usmerjena stranka. Pa je prišel 1 1932 na krmilo demokrat F. D. Roosevelt in pobral iz republikanske ropotarnice vse, kar je bilo dobrega in dodal še nekaj, kar so rodili novi časi in za kar se republikanci niso zanimali. 1 ako so postali demokratje naenkrat na predna, liberalna, socijalna, mednarodno usmerjena stranka Rooseveltov režim je tekom 16 let ustvaril na podlagi te nove, deloma od republikancev prevzete politične filozofije novo demokratsko stranko, ki je postala obenem tudi večinska stranka ameriškega naroda.
Kaj so delali republikanci v tem času? V njihovih vrstah se je vršila neprestana borba med konservativno in napredno smerjo. Na vrhu je bila napredna skupina, ki pa ni bila tako močna, da bi zbrisala z obraza republikanske stranke znamenje konservativnosti. Stranko je vodil napredno usmerjeni republikanski vzhod in spretno odbija republikanske konservativce od vodstva stranke. To je bil razlog, zakaj pokojni konservativni republikanski voditelj Taft ni mogel nikoli postati republikanski kandidat ^za predsednika. Bil -pa je že čisto blizu temu cilju v 1. 1952-Takrat so ga njegovi nasprotniki iz New Yorka in z Atlantske obale podrli z Eisenhowerjevo kandidaturo. L. 1952 je 'zmagal Eisenhower ne pa republikanska stranka. Tega so se liberalni republikanci tudi zavedali. Hoteli so Eisenho-werja pridobiti, da bi preobrazil stranko, toda Eisenhower ni dorastel za ta posel. Zato so tudi pri volitvah v 1. 1960 pogoreli. Njihov poraz bi bil še neprimerno večji, da ni pri takratnih volitvah igrala vera svojo vlogo. Ako bi bil Kennedy protestant, bi bil najbrže zmagal z ogromno ve-
čino.	t	i	■
Liberalni demokratje se pa od poraza v 1. 1950 niso
naučili ničesar. Upali so, da bodo že na nek način obdržali vodstvo stranke v svojih rokah in se niso pripravljali za letošnjo konvencijo, dasiravno jim je moralo biti jasno, da so njihovi konservativni tekmeci in nasprotniki v srednjih in zahodnih državah naše dežele dobili v senatorju Gold-waterju odločnega, vztrajnega voditelja, ki ve, kaj hoče.
Republikanski veljaki na vzhodu z Eisenhowerjem na čelu so dremali, Goldwater je pa delal. Rezultat te politike obeh republikanskih skupin smo doživeli na zadnji republikanski konvenciji. Zahodni republikanci so zmagali nad vzhodnimi.
Ni pa to navadna zmaga v ameriškem političnem smislu. Politične zmage niso bile vsaj do sedaj nikoli totalitarne”. Vsak zmagovalec je hotel pomagati poraženemu nasprotniku na noge, da bi tako obvaroval strankarsko edinost. Vsaka zmagovita večina je iskala kompromis s poraženo manjšino. Zato so se tudi rane, ki so jih stranki zadale burne debate na konvencijah, bile hitro zaceljene, ne sicer popolnoma, pa vendarle toliko, da je stranka ostala cela in enotna.
Goldwater je pa hotel totalitarno zmago, to je brezpogojno kapitulacijo tistih liberalnih in žmernih republikancev, ki ne odobravajo njegove politike. To ga je logično prisililo, da je moral vsakemu republikancu, ki se ne strinja z njim, odreči pravovernost. Njegovi pristaši, ki jim človek ne more odrekati gorečnosti, so šli še dalje: republikanec, ki se jim ne pokori, ni več “pravi” republikanec.
Goldwater je tako napovedal boj ne samo demokratom in nevtralcem, kolikor ti ne držijo z njim, ampak tudi svojim republikanskim somišljenikom, ki ne odobravajo njegove politične filozofije.
Ta Goldwaterjeva taktika mora prirodno očistiti stranko vseh “nezanesljivih” pristašev v vseh plasteh ameriške družbe. Kako se bo čistka odvijala v ozračju ameriške politike, nam še ni jasno. Ni se namreč do sedaj še dogodilo, da bi stranka z nekega načelnega stališča čistila svoje vrste.
Kar je čisto gotovo, je Goldwaterjeva želja, da dobi v svoje roke vse strankine organizacije od krajevne, preko mestne, občinske, okrajne do državne. Trdijo, da je velik del tega posla že opravil s pripravami na konvencijo. Ako bodo njegovi ljudje vedrili v vseh teh organizacijah, bodo dobili vpliv tudi na tiste republikanske politike, ki sedijo v Kongresu, legislaturah, okrajnih in občinskih svetih. To Prišel, bomo pa še malo balin-
zna igrati harmoniko in jo tudi raztegne, da je bolj kratek čas.
Korajža velja! Njegov nov dom se nahaja na 1239 South 7th St. J Mrs. Josephine Pung in njena hčerka Fanny sta kupili hi-j šo od Mrs. Molly Fritz. Kjer sta do sedaj stanovali, nista mogli več ostati. Šla bo cesta skozi.
Ker nista hoteli biti daleč stran od cerkve sv. Janeza, sta kupili hišo, ki Je komaj dober blok'	“Knjiga 64”
stran od cerkve.	j p,e,, nekaj dnevi sem prejel
Sedaj pa se ma. o opisa nase	informativnega mesečni-
wisconsinske toj«. Opisuje
jo ing. Dušan Svetlic. Opise pri-(.e vef ^ e režlrasl[e s]o_
naša slovenska kulturna radij- ^ zatožbe v domovini, in
ska ura, ki oddaja vsako nede-' .	_	.	.	sv,
:	,t	j	sicer Cankarjeva zalozba, Dr-
1,0 0br,.d,e™<=Z:l ^ M 103-7 ižavna saložba Slovenije, ZGP
va u ’	. Mladinska knjiga, Prešernova
V naslednjem vam bom op,- ^ slovenska malicai Za.
sal Wisconsin Dells - Rocky;vod „B<)rec„ Zavod .,življenje
Arbor Roadside State Park. Ko tehnika Mestno ledaližfe
sem se leta 1950 naselil v Mil-1	Univerzitetna za-
vvaukee, m. je pokojni publicist^ cz „Uradni lis, SR Rado Staut omenil kot najvecjo slovcnije„ _ yse v Liljani
stvari gre mimo- nas vsak dan, a vendar jih ne opazimo ali pa šele takrat, ko je prepozno. Včasih si mislim, kaj bi pisal, saj tako ni nič novega. Potem pa izvem. Sam sem bil zraven, ko se je zgodilo. Pa šmenta, ko si človek misli, saj že vsakdo ve. In vendar novica je novica, pa naj bo nova ali pa stara. Novica je novica. Nekdo jo vedno z zanimanjem bere.
Komaj sem se vsedel za pisalni stroj, da napišem par vrstic, sem se že začel potiti. Človek bi še prenesel, če ne bi bilo take soparice. Vso moč človeku vzame. Še misliti se ti ne da, kako naj po potem pišem. Ubogi poročevalci različnih časopisov! Dosti se namučijo, da kaj skupaj spravijo in to vsak dan. Mene zadene enkrat na teden in še takrat je preveč.
Sedaj je doba počitnic. Ljudje se razletijo na vse strani, da najdejo vsaj nekaj počitka) in zadovoljstva. Hvala Bogu, kdor more! Mnogi samo sanjamo o tem, kako bi bilo dobro, če bi mogli kam. Zvonci na vratih in telefoni začnejo človeku iti na živce. Ne, da človek ne bi hotel odgovarjati, ampak pritisk na živce je tolikšen, da ne prenesejo. Pravijo, da človek ni ma-šina. še mašina potrebuje olja in popravila, kako ne bi človek, ki je iz krvi in mesa in tako podvržen vsem mogočim vplivom.
Omenil bom le nekaj počit-ničkarjev, ki so se podali na pot. Vseh se tako ne spomnim in za vse tudi ne vem. Frarik in Mary Mernik sta si na vsak način hotela ogledati New York in svetovno razstavo. Kar štirinajst dni sta romala po svetu Družina Edwarda Zigoya se je podala proti severu. So rekli, da gredo ribarit. Frankie Pri-možich, mlajši, je tudi šel proti severu. Menda si mislijo, če gredo proti severu, da bo bolj mrzlo. Figo! V severnem Wisconsi-nu je bilo bolj vroče kakor na jugu. Skozi tri tedne so imeli čez 90 stopinj vročine in nič dežja. Drugod ga je pa toliko, da ne vedo kam z njim. Pri Shapiratovih so ga dobili celo v klet. Pa še doma niso bili. šli so v South Dakoto. Ogledali so si pasijonsko igro in sodbo Jacka Mac Calla, ki je ustrelil Wild Billa Hicocka. Poleg tega so videli celo čredo bivolov, ki jo nj vedno mogoče videti. Ko so prišli domov, so imeli pa vso klet pod vodo. Dež si -je vsekakor hotel ogledati njihov dom tudi od znotraj in ne samo od zunaj. Franjo Mejač in družina so sklenili ostati doma. Kdo bo po taki vročini hodil okrog in zraven tega samo en človek za vozit! So rekli, bomo kar hodili v Triglav park, pa bo prav tako dobro. Malo bomo čistili, malo se sončili in ce bo kdo naokrog
turistično zanimivost Wisconsi-na soteske reke Wisconsin pri
itd. Njegovo ime bo vsekaJkor ostalo za dolgo ohranjeno v zvezi z njegovimi znanstvenimi deli (zlasti o transformatorjih), ki so izšla v nemščini, pozneje pa bila prevedena v ruščino. Milan Vidmar je bil rojen v Ljubljani 1. 1885, umrl pa pred par leti. Po opravljenem studi- • ju na dunajski tehniški visoki ! šoli je nad 10 let delal kot konstruktor po različnih elektroteh- j ničnih tovarnah, od 1. 1919 do smrti pa je bil profesor za elektrotehniko na ljubljanski univerzi. Jasno, da je bil redni ud Slovenske akademije znanosti ; in umetnosti. S stališča tehnika" strokovnjaka je med drugim na- t pisal 3 knjige: Moj pogled na svet, 1935; Oslovski most, 1936 in Med Evropo in Ameriko, 1937; kot šahist pa je izdal leta — in Založba “Obvorja” v Ma-!-1935 obsežno knjigo o šahu.
riboru, Založba “Lipa” v Kopru
pri Sv. Janezu Ernest Majhe-nich se je tudi podal na pot. Šli so v Minnesoto. So šli zvečer in kar celo noč vozili. Le tu in tam so za nekaj trenutkov počivali, da je voznik Herta Majhenich prišla do sape. Šli so pogledat Lemont in Chicago. Zadnje dni bodo pa tudi hodili v Triglav park. Kako prav pride. Dobra volja Slovencev je ustvarila park in sedaj je čas, da ga člani uživajo. Frank Rozina je pa rekel, dovolj mi je Milwaukeeja in se je odločil, da gre v Kanado. Srečno pot, Frank, in dobro se imej! Bo huda vožnja s kar štirimi otroci. Pa pravi, da jih je navajen. Ivan Bambič bo tudi porabil Triglav park za svoj oddih. Ko to pišem, se že zopet poti pri vsakdanjem delu in misli na dni, ki so bili, in na tihem solze briše. Bolj pot kakor solze!
Vem, da je še veliko drugih, ki bodo porabili poletni čas za svoj oddih, pa mi sedaj ne pridejo na misel. Kmalu bi pozabil. Kaplan pri Sv. Janezu p. Tadej jo je tudi mahnil na počitnice. Šel je v Pennsylvanijo obiskat svojo teto. Med potjo se je ustavil tudi v Clevelandu in obiskal stare znance. Če je pa še kam drugam mahnil, pa zgodovina molči.
Tukaj naj omenim, da je veliko ljudi, ki bi rabili počitnice in so jih dobili, pa so nezaže-Ijene. To so naši bolniki. Tudi v poletnih mesecih bolezen o-biskuje naše ljudi. Precej časa je bil na bolniški postelji Marijan Zovic, sodelavec pri slovenski radijski kulturni uri. Sedaj je že doma, vzelo pa bo še nekaj časa, da se bo dobro počutil. Peter Rozman je dalj časa čutil težo bolezni. Sedaj je že na poti ozdravljenja. Mrs. Agnes Peterlin si je pri padcu zlomila roko v komolcu in rami. Ko je šla po stopnicah, je eno zgrešila in je bilo dovolj. Sedaj je doma in preganja vročino. En teden je bila v bolnišnici. Tam imajo pa hladilne naprave in se je prav dobro počutila. Sedaj pravi, da dela pokoro zase in za moža. Mrs. Ana Limoni je bila na operaciji. Pravi, da je bilo hudo. No, sedaj se že boljše počuti. V nedeljo je prišla domov. Nikjer tako kot doma! Doma človek še potrpi lažje. Mrs. Ana Planovsek je tudi že doma iz bolnice. Ni še vse dobro. Upa pa, da bo boljše. Ker je sama, ji je prišla streč njena sestra iz Sheboygana. Človek rad vidi tako požrtvovalnost. Poleg dobre volje je tudi lep zgled za druge.
O naših ljudeh je /?nano, da so podjetni. Primejo za vsako; delo. Če le mogoče, izpeljejo svoje načrte. Pošteno pljunejo v roke in se postopijo dela. Naš rojak Adolf Zortz je kupil gostilno in se prav pošteno trudi, da razveseli svoje goste. Sam
kraiu Wisconsin Dells. V resni-1. , ’ J
J	a ,v. ." a in ČZP “Pomurski tisk” v Mur-
ci je to mestece letov.sk. center ^ Prejemajo ga brezimne polov.ee nase države. Le-	knjižnice, ^ dru.
z. v ozemlju, k. ga edentfi.'	^ itd Ureja gai Bogo_
gramoz m pokr.1, zato so pa Gerlanc. Mohorjeve druž-preko njega v davnim divjale	,	. -z SDrednie„a
razbrzdane ledeniške vode in tu1 . ,	’ .	'
, .	. -v ,	. .razvidno, m med izdajatelji;
ustvarile v skalovju najcudovi-1 ,	,	, • v
v , a	J J	vendar list zadnje case navaja
tejše skalne tvorbe.
Vseh zanimivosti tega ozem
tudi njena vsaj glavna izdanja.
, .	MILAN VIDMAR: SPOMINI.
Ija naravno tukaj ne morem o- L in n de] _ Med knjigami) ki
pisati. r”e^11 °m. e VOznJ0 znih napoveduje mariborska za-motorno ladjo skozi gornje so-lIObzorja„ da izidejo v
teske reke Wisconsin m z am- >at	so tudi Vidmarjevi
fibijskim vozilom v spodnje so- s ini 0be iknji j bosta ime_
teske. Priporočam posebno o-bisk zgornjih. Ladja te bo vozila po slikovitih soteskah preko dve uri in pod vodstvom vodnika boš pregledal tesne kanjone potokov izlivajočih se v reko. Ogledal si boš tudi znani “Stand Rock”, po naše nekak “Turne”, kot ga ima šmarna gora pri Ljubljani. Tamkaj se v juliju in avgustu vrše v večernih urah nadvse slikoviti plesi Winnebago Indijancev. Oglej si v kraju samem tudi indijansko vas.
V vročih poletnih mesecih si boš gotovo zaželel mirnega od-počitka. Svetujem ti, da se podaš v eno miljo oddaljeni ob cesti 12 ležeči Rocky' Arbor Roadside State Park, kjer je država pod prijetno dišečimi bori zgradila lep pikniški in taborni prostor. Srečno vožnjo!
Z zanimanjem boste brali prelepe opise naše države. Ko včasih ne veste kam iti, vam bo ta opis prav prišel, ker vam pove, kje so lepote naše države. Velikokrat gremo' mimo in niti ne vemo zanje. Skušali bomo vsa-kikrat prinesti tak opis. So zelo poučni in prav je, da poznamo deželo, v kateri živimo. -------------o-------
Pismo iz BarMcma
Cleveland, O. — Dragi Lojze! 2e dolgo Ti nisem nič pisal. Saj veš, vedno imam polne roke de-
li 706 strani. Redek je količkaj izobražen Slovenec, ki ne bi poznal imena Milan Vidmar. Nekateri ga poznajo kot nekdanjega šahovskega velemojstra, drugi kot elektrotehnika, spet drugi kot filozofskega pisatelja
Rev. Oakie! Ris, §J., srekrnomašmk
Cleveland, Ohio. — Pred 25 leti je farane sv. Lovrenca razveselila vest, da je bil dne 25. julija 1939 v Fribourgu v Švici posvečen v duhovnika sin slovenskih staršev iz Newburgha, č. g. Gabriel Rus.
Takrat smo vsi farani blagrovali novomašnikove starše nad
Malo pred smrtjo je končal obsežno memoirsko delo v 2 knjigah. V njem se ni omejil, kot napovedujejo, ne -na kariero znanstvenika ne na svet šaha, marveč nam brez pomislekov in ovinkov odkriva svoje bogato življenje od otroških do razgibanih viharnih konec svojega življenja.	. L i* i
FRANCE BEVK: KNJIGA O TITU. — Pisatelj France Bevk, rojen 1. 1890 v Zakojci pP Cerknem na Goriškem, od leta 1954 režimski literarni upokojenec, je imel v Slovencih nekoč lepo ime. Pridobil si ga je zlasti s knjigo Kaplan Martin Čedermac, ki jo je izdal 1. 1938 pri Slovenski matici pod psevdonimom Pavle Sedmak. Bevkovo literarno delo je izredn0 obsežno, dokončno pa bo ostal0 — malo. Čisto gotovo mu ne b° delala slovesa Knjiga o Titu, •‘danes že legendarnemu vodi' telju, ki vodi danes naše narode in našo mladino”. Pred prV° vojsko so nam vsiljevali tak° knjige o dobrotljivem cesar j0 Francu Jožefu na Dunaju različni Dimniki, Gangli, Rapet’ itd.
SPLOŠNI TEHNIŠKI SLOVAR. I. in II. del. — Zveza inženirjev in tehnikov Slovenil6 je skupaj s tehniškim odsekoU1 terminološke komisije v okvir11 Slovenske akademije znanost’ in umetnosti v Ljubljani izda^ prvi naš skupni slovar iz tehnike. Prva knjiga (A-O) je izšlJ pred dvemi leti in šteje 5$’ druga (P-2), ki je letos izšl3’ pa 680 strani. V celoti obseg6 nad 15,000 gesel z blizu 150,0^ zvezami. Ni dvoma, da je P°' men in vrednost takega de^ velika. .V uvodu k 2. knjigi s° izdajatelji zapisali med drugi111' “Nesporno je eno: sestavili ^
izb1*'
nepopisno srečo, da imajo sinar	smo teme^ni lZ .
duhovnika, kar je velika čast. ^ehniskega besedja za nadaljnJ
Veselili smo se z njimi in v priznanje in čast smo izvolili od-la. Pa se potem kar težko pri- bor; kateri naj poskrbi, da bo
pravim do pisanja. Danes sem si pa le vzel toliko časa, da Ti napišem par vrstic.
novomašnik ob povratku v A-meriko slovesno sprejet. Postavili smo slavoloke, na hiši novo-
izpopolnjevanje. če ne bo t0 več kot vsaj živa spodbuda njegovo še bolj dognano oboga' titev, smo se zadoščeni za ber korak približali cilju.” FRAN DETELA:	ZBRA^
*	i -	---- vin biiiu sičivuumt;, hči nisi nuvu-	v
Veš, rad bi 11 . sporočil, da ^ niašnikovih staršev je bil napis DELO. III. • Mohorjeva dr1’ imam sedaj počitnice. Uporabil j'‘Sredna b^a; srečni dan, p0ča- ba v	se 8e ze Prec^ °
jih bom, da se bom peljal na z novomašnikom.” Tudi pri točila, da poda svojim udom 11
Slovensko pristavo k otvoritvi plavalnega bazena. Prav rad bi tudi videl, da tudi Ti prideš.
Tako se bova vsaj lahko malo pogovorila in obujala spomine na prejšnje dni. Tukaj v Bar-
vhodu v cerkev je bil napis'kaj zdrave duhovne hrane, “Novomašnik, bod’ pozdravljen, Iko ba lzba zbrana dela pis3 ^ od Boga si nam postavljen!” | ^ev ^r- ^s- Meška, dr. ivaj1
Letos, po 25 letih, je zapet'b>reg^a	d17, Frana Detel
veselje med šentlovrenškimi! F*101! kratkim je izšla 3. k11!1
,farani- v nedeljo, 2. avgusta, ob;DeteloveSavzbranega dela’ ki ^ bertonu že toliko govorijo o tej | dgSgtiii dopoldne bo v cerkvi U16'ia bivši zavodski proteS Slovenski pristavi, da sem res sv. Lovrenca daroval srebrno''Faba Solai. Sedanja knjiga	j
kai radoveden, kakšna je.* Zato^v. mašo č. g. Gabriel Rus, S.MJsega bve povesti (Trojka !
Novo življenje) in dve drain31
bi bil prav vesel, ako bi tudi Ti j ysi farani mu k temu čestita-piišel in pripeljal svojo druži-jino in želimo, naj bi še novih no. Moja žena mi je že toliko- 25 let zdrav in zadovoljen učil krat rekla, da naj Te povabim. jn vzgajal našo mladino ter No, vidiš in to bi bilo najbolje, zdrav obhajal zlato mašo. Boga da bi se tam srečala.	j prosimo, naj bi mu dal moči in
No, saj prideš na Slovensko J spoznanja, da bi pri vzgoji mla-piistavo, mislim, da Pi je znana dih ljudi vzbudil čim več du-pot. Drugače pa kar kakega slo- hovniških poklicev, venskega rojaka tam na St.1 Tudi vam, mati duhovnika,
skl deli (Učenjak in Dva prh3, telja). Kakor prejšnji 2 knj1^ je tudi ta opremljena z obse^ nimi opombami in posebej orisom pisateljevega dela ^ življenja, ko je bil ravnatelj gimnaziji v Novem mestu. ^ tela jo Kersnikov rojak iz ravč (1850-1926). Pisal je zf
Clairju vprašaj, pa Ti bo takoj čestitamo. Naj povem za to pri-,bovblske romane> povesti povedal, kje je.	ložnost legendo, ki so mi jo mo-j komecbFe’v lbsal Pa tudi ka I
Pa bodi mi prisrčno pozdrav- ja mati pripovedovali, ko so ta-^eisnib življenje sodobne 111 1 Ijen in pa na svidenje, Tvoj ko želeli, da bi bil eden od šti-1 lomeščanvske družbe 111 ktne‘0,
Tomaž rih sinov postal duhovnik. bab aib£d družabne V-ec 1	(Dalje na 3. strani)	ve'
prijatelj
AMBRtftKA DGMOVLNX,
Bolgarske, ruske in druge povesti
Recital v Chicagu
“Milijon! . . . Moj Bog! . . . Velinčo”, se je križala Kirilova in oči so ji izstopile od strmenja. ‘‘Milijon! Koliko je to denarja, Velinčo! Kaj ne, da boš tudi stricu Kirilovu dal nekaj, da poplača. Zelo je zadolžen in pri koncu . . .”
“Seveda, teta . . . Rad vas imam in kolikor zmorem, vami pomagam!”
“Bog ti povrni, Velin!” “Pomagal vam bom, teta!
In mož beseda ostanem.”
“Tako je prav, Velin . . . pameten si, tudi tvoj oče je bil dober človek ... A pazi. . . ljudje s o zlobni . . . jako zlobni!” je rekla teta prevzeta veselja, in v duši ji je vstalo spoštovanje za bogatega nečaka, ki se je pokazal tu prav sedaj, ko so popolnoma obubožali..
“Grd je postal svet, teta, grd!... Tvoj prijatelj je, go-i voru v te . . . hinavščino upanja, ako pa pride priložnost, bi te zmečkal z dvema prstoma ! . . . Zato pazi nase, tako je ... če si volk, a si v vasi, lajaj kakor pes!...
“Denar imaš torej, Velin?” “Kar to zadeva, hvala Bogu imam... šel sem po blago v Sofijo, pa sem rekel: Čakaj, tu imaš svoje ljudi. Obiščem jih. če so v potrebi, kar Bog ne daj, jim pomorem.”
“Prav je tako, prav . . . Bog te živi, ki te je 'poslal, da se zopet vidimo!” je iznova od veselja zaplakala Kirilova.
“Tako-le sem si mislil, teta: Kaj je človek? Nihče ne ve, doklej bo živel. In rekel sem si, naj bi se zopet videli, kajti kdo ve, kaj bo jutri z nami.
“Bog nas varuj hudega, Velin!”
“Oh!” je vzkliknil Velin “naravnost ti povem, teta, da sem truden . . . mnogo sem hodil in nisem navajen hoditi Peš. Kupčija zahteva dosti Poti. Res je, da je kočij in železnic, kolikor hočeš, toda • • • Sedaj sem se odločil za to in se upehal, da bi se skoraj
zgrudil.”
“Morda si tudi lačen, Velin?”
“Tudi lačen sem”, se je zasmejal Velin, ki se je čedalje-bolj dvigal in r astel v očeh tete Kirilove.
Hitro je naredila ogenj, °cvrla jajca, našla vino in pripravila bogato večerjo drage-11111 gostu. Velin ni vedel, kako bi se ji zahvalil, ona pa se je Ogovarjala, da je tako naglo Pripravljala in da mu zato ^orda kaj ne bode povšeči.
“Kmetje smo, Velin ... Ti si se odvadil.”
“Nič ne skrbi, teta . . . Vse-sem navajen!”
‘Ali imaš svojo hišo, Velin?”
“Ej, teta, ko bi ti prišla k Pam! Ko bi hotela, te pope-jiom, da ti pokažem našo hišo; čudila bi se, v glavi bi se ti Vrtelo! Palačo imam, palačo!
111 generale imam v stanovanju!”
“Bog daj, da bi bilo res!”
Je križala dobrosrčna Kiri lova.
‘Popeljem te, teta, da nam gost nekaj dni pri moji ženi in otrokih. Kako te bodo Veseli!”
‘/Tudi ženo imaš?”
Imam, teta. Ona vas ne Poz.na, a to je čudno; dosti-rat sanja o vas in kakor mi Pripoveduje, se ji v sanjah sžete prav tako, kakor ste.” Teto so zopet oblile solze. <(Ali imata kaj otrok?”
Pet — samih dečkov !’\ Kirilovi je kar besedo za-
Chicago, 111. — Precej redki so ljudje, ki se za umetnost resno zanimajo. Zato nas taki ljudje navadno presenečajo. Če pa je to otrok ali mladoletnik, i|nas pa dvakrat preseneti. Tako je večino slovenske javnosti, ki prlo . . . Dve vrsti solza, ki so|se je gibrala k proslavi Materin-ji tekle iz oči, sta pričali, kak' skega dne v veliki dvorani sve-šno veselje, kakšno sočutje 111 toštefanske fare v Chicagu, mla-Ijubezen s e taja v njenem Ljjna presenetila z nastopom v
srcu-	igranju klavirja.
Zunaj je veter zažvižgal s Klavirska šola g. Alfreda Fi-podvojeno silo. Cerkveni kle- L^ingerja, B.M., že nekaj let pec je znova zaškripal v noč, prj[reja nastope svojih učencev, in nagnita vaga na vodnjaku Ker g Fischinger poučuje v o-je znova žalostno zastokala ^viru znane Sherwood Music na dvorišču.	School v Chicagu, so bili do se-
Oh ! zaspan sem, teta, prav Ljaj nastopi njegovih učencev
bu bila deležna nekaj posebnega: klavirskega koncerta otrok, kar je posebno doživetje, ne samo za starše, ampak za vsakega, ki se zanima za napredek mladine — za kar se mi vsi!
Upamo, da vas bomo slišali ob letu!	,
P. Venclelin špendov, OFM
hudo sem zaspan!” je vzdih- v dvorani te šole na Michigan nil Velin.	Ave., v osredju mesta. To je pa
Teta Kirilova je prinesla precej daleč od slovenske sose-novih preprog in skrbno pri- ske, zato se je le malo ljudi u pravila ležišče Velinu. Legel Meleževalo teh nastopov, teh je oblečen, boječ se, da bi se recitalov.
ne prehladil, ker je bil spoten. y program Materinske pro-V sobi je zopet nastala tema. s^ave junija 1964) so letos Mežava luč svetiljke je z°PeI prireditelji vključili klavirske pričela po stenah igrati z veli-1 točke učencev g. Alfreda Fi-kimi sencami pohištva, treslji- Ischingerja. Enajst učencev in u-vo in pretrgano, kakor so .bile Uejik, jfe nastopilo. Razdeljeni so besede, ki jih je včasih priče- bili v dva oddelka — po letih u-njala zaspana teta Kirilova. čenja in znanja.
Slika Matere božje je gle-| y	oddelku so nastopili naslednji:	Alenka Erman
(Eckstein, Swinging Lanterns); Zjutraj je Kirilova vstala Thomas Korošec (Marlhom, In-
ala z oltarčka nežna, žalostna in milostiva.
zgodaj, vsa skrbna, da bi se pokazala pred dragim neča-tom, ki ga dolga leta ni bila
dian War Call); Lojze Gregorič (Dunn, Scouts on Parade); Carmen Čebular (Narodna, Otok videla. Toda gostova postelja jbleški); Ema Erman (Offen-je bila prazna. In novih opank bach, Barearolla); Lenčka Gre-strica Kirila in obleke, ki je gorjg (Cobb, The Arab Horse-ponoči visela na steni — ni men)
oilo več.	jz višjega oddelka so igrale:
čez dan sta dva s Piahom	jejenc (Cobb, Havana
pokrita orožnika ustavila P1 ed Holiday); Mary Ann Jelenc vrati upehane konje in Pov‘LRod,gers, Blue Moon); Maria prašala:	Matkovič (Thompson, Petite
‘leta, ponoči je prišel aern Russian Rhapsody); Dolores neki tvoj sorodnik, ki je ube- Bogolin (CaraSj The Third Man žal iz ječe. Dovoli, da ga poi- Theme); Mojca Fišinger (Mil ščeva v hiši.”	denberg, Arabian Night).
PRIKAZEN	Dečki in deklice so večinoma
Ruski spisal A. Kuprin igrali na pamet, note so bile Stotnija stotnika Markova bolj v moralno pomoč kot pobila na potu, da se združi trebo; le pri nekaterih so bile z kazenskim oddelkom. Utru- note nujnost, nekaj zaradi veli-jeni, razburjeni vojaki, siti ke razburjenosti — nervoze — dolge vožnje v nepripravnih nekaj pa zaradi malomarne pri-železniških vozeh, so bili mol- prave s strani učencev, čeči in slabovoljni. Na neki Pri vsakem nastopu so izva-postaji s čudnim, ne ruski zve- jaki več ali manj nervozni. Ka-nečim imenom, so jih napa-|kor že omenjeno, tudi tokrat. V
REV. GABRIEL RUS, S.M., SREBRNOMAŠNIK
(Nadaljevanje z 2. strani) Zgodilo se je, da so umrle hkrati tri žene in se vse tri znašle pred nebeškimi vratmi: kraljica, redovnica in preprosta mati. Duša kraljice stopi prva pred nebeškega vratarja in zahteva slovesen sprejem. Sv. Peter jo vpraša, kam se ji tako mudi, kaj je bila na zemlji. Bila sem kraljica, veliko cerkva in samostanov sem postavila. Gotovo imam pravico do najlepšega prostora v nebesih. Ne beški vratar je pogledal v knji-ko življenja in povedal. Vse je res, toda ti si že dobila plačilo na zemlji. Vse^e je častilo, vse Ti izkazovalo čast. Pri nas to ne šteje. Stopi tja za vrata, se bo že našel prostor za tebe. Pred sv. Petra je stopila redovnica. Dejala je, da je vse življenje delala le dobro in molila. To je bila tvoja naloga, saj drugega nisi imela, je zaključil sv. Peter razgovor z njo. Tretja stopila pred nebeška vrata duša preproste matere. Sv. Peter jo vpraša: Kaj si bila na zemlji? Bila sem velika grešnica, je od govorila. Grešniki smo bili vsi, je dejal Peter, važno je, da si se spokorila. Povedala je, da je bila mati 8 otrok. O, gotovo si se spokorila, da si vse vzredila in vzgojila, je menil Peter. Ko je dodala, da je eden od njenih sinov duhovnik, je sv. Peter zaklical: Angel j ci, hitite, vzemite to dušo in jo vodite pred Božji tron!
Iskrene čestitke!
Jakob Resnik
Johnson za potrpljenje v razgovorih z Moskvo
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je nedavno sklical vodilne vojaške in .politične strokovnjake na posvet o odnosih, ki naj jih Združene države zavzamejo do Sovjetske zveze. Ko je poslušal njihove razlage, ocene in navajanja dejstev, je pripomnil, da je v svojih prvih dneh v Kongresu nekoč v jezi prekinil razgovor svojim trdovratnim nasprotnikom. To gai je naučilo, da je treba biti potrpežljiv in razgovore nadaljevati, dokler se ne najde kaka rešitev.
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
•	Sedaj je čas, da nas pokličete za barvanje vaših hiš. •
•	Hitra postrežba! Nizke cene! — Pokličite še danes •
HE 1-0965
1171 E. 61 ST. •
Johnsonu in njegovim sodelavcem v zunanji politiki je veliko na tem, da se ohranijo Sovjetsko zvezo dobri odnosi in da ne pride do nobene med narodne krize, dokler ne bodo volitve v Združenih državah končane. Da ne bi razburjal republikancev, katerih predsedniški kandidat sen. Goldwater je označil' Sovjetsko zvezo za glavnega sovražnika Združenih držav, s katerim je treba trdo postopati, se bo Johnson skušal izogniti vsem novim stikom in razgovorom z Moskvo do novembra. Celo sporazum o od-je prtju konzulatov, ki je bil že podpisan, bo predložil Senatu v odobritev šele po volitvah.
Hiša naprodaj
Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi fumez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10,500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254. Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte.	(148)
V najem
4 sobe, plinski furnez, zgoraj. $40. Vprašajte na 6404 Carl Ave.	(146)
V najem
oddamo 4 sobe in kopalnico, garažo, blizu cerkve Marije Vnebovzete na 663 E. 160 St. Kličite KE 1-8075 ali KE 1-4248.	(150)
Sobo oddajo
Pri mirni družini oddajo opremljeno sobo zaposlenemu in poštenemu moškemu. Blizu Sv. Vida. Zglasite se na 1027 61 St. ali klišite HE 1-6671.
(147)
Izvršujemo cementna
llola Dovozne poti, pločnike, uGEa brezplačna ocenitev.
JOHN ZUPANČIČ, KE 1-49931
Moški dobijo delo
Iščemo urarja
sposobnega dela v prvovrstni strokovni urarni. Stalna služba i n položaj, odlični delavni pogoji.
Pollak Watch Service Go.
Prosimo kličite 241-4413.
(30, 4,6 avg.)
V najem
5-sobno stanovanje s kopalnico, na 1149 E. 63 St. EN 1-5887.	—(148)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj spredaj, odraslim; shramba, stranišče, plinski furnez, velik čist porč. Na 1124 E. 63 St.
— (146)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, vsako stanovanje ima 6 sob, klet, na E. 77 St. južno od St. Clairja Kličite po 6. uri zvečer 531-3074.	—(148)
V najem
Štiri n a novo dekorirane sobe se odda. Vprašajte na 1377 E. 43 St. HE 1-7694
(147)
Sobo oddam
Lepa, opremljena soba se odda zaposleni osebi, na 1019 E. 63 St. Kličite UT 1-6292.
— (146)
Lastnik prodaja
Blizu E. 185 St., lesen bungalow, 2 spalnici, predeljena klet. Več posebnosti; v fari Marije Pomočnice. IV 1-8022.
(147)
Hiša naprodaj
Šestsobna, angleško-k o 1 o-nialna hiša na E. 146 St. in Lake Shore Blvd. Prodaja lastnik. Za pojasnila kličite IV 1-9170 po 6. uri zvečer.
— (147)
boš
jali z žganjem in pivom ljudje v suknjah brez rokavov. Vojaki so kričali “ura!”, prepevali in plesali s kamenitim izrazom v obrazu.
Nato je prišlo delo. Stotnija se ni mogla ukvarjati z ujetniki, zato so vse sumljive, da, celo nedolžne ljudi brez izkazov, kjer so jih dobili na potu, nemudoma postrelili. Stotnik Markov se ni zmotil v svojem psihološkem proračunu: vedel je, da neprestano rastoči srd vojakov najde nekako uteho krvavem strahovanju prebivalstva.
Zvečer 31. decembra se je stotnija ustavila zaradi prenočevanja v napol razdejanem baronskem gradiču. Do mesta je bilo še 25 vrst in stotnik je upal, da pride tja drugi dan okoli tretje ure. Bil je prepri čan, da se njegova stotnija udeleži važnega in daljšega podjetja, zato je hotel, da bi si moštvo, nastanjeno po raznih kolarnicah, kancelijah in gospodarskih poslopjih, vsaj nekoliko odpočilo, se pomirilo in okrepčalo. Sam pa si je izbral za prenočišče veliko, mrtvo, prazno dvorano s kaminom v gotskem slogu in posteljo, katero so vzeli mestnemu duhovniku.
(Prihodnjič dalje.)
RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH MAY COMPANY KLETNIH TRGOVINAH
MAY'S
DOWNTOWN ON THE HEIGHTS PARMATOWN SOUTHGATE
great lakes mau.
BASEMENTS
Norveška bila prva
glavnem smo lahko opazili, kdo je pridno vadil, kdo ni vadil dovolj. Nekateri, ki so zelo nadar-eni, bodo dosegli precej dober uspeh tudi z malo vaje. Na ža-ost pa se v teku igranja skladbe kmalu vidi, da pianist ni veliko vadil, ni vadil toliko, kolikor bi moral. Tudi take smo o-pazili med nastopajočimi. Upamo, da si bodo otroci in tudi starši nekoliko vzeli k srcu, da, če otroka dado učit, da bodo skrbeli, da se bo klavirja tudi pridno učil. Kdor pozna metodo učenja g. Alfreda Fischingerja, ve, da bo vsak, ki je vsaj povprečno glasbeno nadarjen, stalno in skrbno vajo lepo napredoval. Posebej bi omenili samo zadnji dve na programu. Ti dve sta namreč pokazali nadpovprečno skrbnost in izdelanost, tako v ritmu (Dolores Bogolin), kot v prednašanju (Mojca Fišinger).
Učitelju g. Alfredu Fischin-geru moramo čestitati k lepo u-spelemu nastopu učencev, kakor tudi staršem, ki jim je pri srcu izobrazba (posebej še srč-l na kultura) svojih otrok, in jim dajejo vso priliko, in pravtako nastopajočim.
K izvirni zamisli, vključiti v program Materinske proslave klavirske točke, moramo prirediteljem (Liga K.S.A. - Slovenska šola) iskreno čestitati. Saj je s tem vsak nastopajočih s toni, ki so prihajali izpod njihovih prstkov, rekel svojim staršem (tokrat še posebej kvoji mami): “Rad vas imam!” In se na ta način zahvalil za možnost, da se more poglabljati v glasbo,
OSLO, Norv. — Norveška je kot prva evropska država priznala ženskam volivno pravico, leta 1901 pri krajevnih volitvah, ly j£ro klavirja. Obenem pa je leta 1907 pri v»sh drugih.	širša slovenska javnost v Chica-
Še ena ogromna pošiljka!
Moške, posebno preparirane, rajonacetalne in dakron
poiiesier in rajon
Tropične hlače
PRODALI SMO NA TISOČE PAROV TE KVALITETE PO 699 ZA PAR
Prihranile $ 3.- pri vsakih hlačah S
• Nobenih spre-• Kvalitetna izdc-
•	Pcri-in-nosi Imajo zavihke,
mcmb. • Mečkanju odporne, lava. • Merc 29 do 40.	• Notranji šivi 30-32.
•	Črne • Ogljene • Olivne • Srednje sive
To je doslej največja razprodaja tropičnih hlač. In pravkar smo prejeli še eno pošiljko! Fantastičen sortiment blaga, priljubljeni kroji in barve. Te hlače smo prodajali vso sezono po 6.99 za par, sedaj lahko kupite isto kvaliteto po prihrankih od $3!
Sprejemamo pismena in teleionična naročila........... Kličite CH l-30<0.
Navedite velikost in barvo................ Izbiro blaga prepustite nam.
Omejena zaloga moških tropičnih oblek
Senzacionalno nizka cena!
Znani filadelfijski izdelovalec zaključuje svojo celotno zalogo moških tropičnih oblek. Izbirajte med dakron poliester in rajon, dakron poliester in bombaž ali trppični acetatni rajon. Na izbiro v motnih črtastih, križastih, enobarvnih in tanko črtastih vzorcih. — Barve: modra, siva, olivna, beige, ogljena, črna. Mere 36 do 46 običajne, 36 do 42 kratke in 36 do 46 dolge. — Samo v mestu!
THE MAY CO. KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLEK, V MESTU IN PODRUŽNICAH, VKLJUČNO GREAT LAKE MALL, MENTOR.
4
AMERIŠKA DOMOVINA,
Pierre Benoit:
VELIKI
ROMAN IZ IRSKE
“William,” sem dejal, “kdo je Wilkie Joyce?”
Uro pred večerjo sva bila z Williamom sama v biljardni sobi. Na slepo srečo sem suval krogle po zelenem prtu, ne da bi vedel, ali bom zadel ali ne.
“Wilkie Joyce, vaša milost?”
Williama nisem videl. Tudi ga nisem mogel videti, kajti razen biljarda, ki ga je ostro osvetljeval odsevnik, je bila vsa soba v senci. Pač pa sem slišal njegov glas. Zvenel je bolestno.
“Da, Wilkie Joyce.”
“Wilkie Joyce je mrtev, vaša milost.”
“Kako? Mrtev!”
Ugriznil sem se v ustnico. Pozabil sem na naročilo, da ne smem vprašati nič drugega. Toda dobri William ni videl tako daleč.
“Že pet in dvajset let je mrtev, če bi hotelo nebo, da bi še živel!”
‘‘čemu, William?”
“čemu, vaša milost? Zato, da bi ga mogel ubiti. Ali ne ve vaša milost, kaj je naredil?”
“Ne, William.”
Iz teme sem slišal stokanje, ki je prehajalo skoraj že v jok.
“Kaj je naredil?”
Stopil sem k njemu in ga prijel pod roko. Peljal sem ga k usnjenemu počivalniku, ki je stal v najtemnejšem kotu sobe. Bil je tako razburjen, da je komaj govoril.
“Pripovedujte, William.” Sunkoma so prihajale besede iz njegovih ust. Zato je porabil za svoje kratko pripovedovanje več kot iše enkrat toliko časa, kakor bi ga potreboval sicer.
“Tedaj sem bil še popolnoma majhen otrok, vaša milost . . ”
“Govorite tiše,, William.” “Da, vaša milost, takrat sem bil še popolnoma majhen otrok. Moj oče je imel gostilno v Wicktonn. Ni bi član nobenih revolucionarnih društev, vaša milost, toda bil je Irec, in sicer dober Irec. Zato je nekega večera sprejel k sebi v gostilno pet ljudi in jih tudi ni vrgel ven, ko je slišal, da so ti mladi ljudje sklenili, da bodo z dinamitom pognali v zrak
CHICAGO, ILL
BEAL ESTATE FOB SALE
BENSENVILLE — BY OWNER. 5 rms., 3 bedrm. Brick Ranch. 2% car gar., S/S, full bsmt. w/bar. Enclosed fenced yard. Close to transportation. PH. 766-1044	(146)
GLENVIEW — Charming Rustic Ranch, 3 Bedrms., 2 baths, beam ceiling int, built-in appl., red brick patio, W/W crptg. Many extras. See to appreciate. Mid 20’s. By Owner. 827-4346.	(149)
BUSINESS OPPORTUNITY
DRESS SHOP — Well Established Vic. North and Harlem. Owner Retiring. Fine opportunity, Phone 369-
6664.	(146)
Tower in westminstrsko palačo v Londonu. To je bilo leta 1885. Gotovo ste že kdaj slišali o tej zaroti. Kako se je ponesrečila, vam bo tudi znano. Najprej so prijeli samo enega zarotnika, Stephana O’-Gradya. Zaprli so tudi mojega očeta Patricka Ewansa, da bi s tem potolažili angleško javno mnenje. Bil je obdolžen kot sokrivec, češ da je vedel za načrt, pa storilcev ni ovadil policiji. Po dolgi pravdi, ki je trajala več kakor leto, sta bila oba obsojena na smrt. Toda do smrti sta morala čakati še celo leto. Medtem je policija raziskovala naprej, a najti ni mogla ničesar.”
“Tiše, William, govorite vendar tiše.”
“Prosim, naj mi vaša milost oprosti, da sem tako razburjen. Nekega jutra v januarju 1888. leta — tedaj sem bil star šest let — je stopil v celico mojega očeta kaznilniški ravnatelj. Moj oče in Stephan O’Grady sta bila zaprta skupaj.”
“Torej jutri,” jima je rekel. “Toda če se odločita, da povesta . . .”
“Povedali vam moram, da so z obešenjem odlašali toliko časa zato, da bi zvedeli od njiju imena ostalih zarotnikov. Poskusili so vse. Odgovarjala sta, da nimata povedati ničesar. ‘Gotovo bi se rada še spovedala?’ Odgovorila sta, da. Ker pa je bil kaznilniški duhovnik Anglež, sta prosila, naj jima pošljejo irskega. Želja jima je bila izpolnjena.”
“Dalje, William.”
“Duhovnik je prišel ob nastopajočem mraku. Govoril je odlično galsko. Niti moj oče, niti Stephan O’Grady nista mogla ničesar misliti ali slu-niti.”
“Nesrečneža!” — sem vzkliknil.
“Duhovnik je spovedal vsakega posebej. Spoved je trajala zelo dolgo, vaša milost. Oba sta dobila odvezo. Ta duhovnik, vaša milost, je bil.”
“Je bil Wilkie Joyce.”
William je za trenutek obmolknil.
“Konec zgodbe je še mnogo strašnejši kot njen začetek. Naslednje jutro sta bila Patrick Ewans in Stephan O’Grady obešena. Toda preden sta umrla, sta zvedela resnico: da sta se spovedala policistu, ki je bil preoblečen v duhovnika, in da sta mu izdala prijatelje.”
“In Wilki Joyce?” — sem vprašal.
“Je bil povišan. A minila sta komaj dva meseca, ko je nekega jutra mirno sedel za svojo pisalno mizo in pisal poročilo. Nihče ni vedel od kod — krogla je prebila okno in je razbila tintnik na njegovem pisalniku. Mesec dni kasneje je padel z zidarskega odra ob cesti kamen, ki bi ga bil skoraj ubil. Jaz tedaj nisem mogel storiti ničesar (bil sem star šele šest let), a naredili so prijatelji. Wilkie Joyce se je prestrašil. Iz Dublina se je dal prestaviti v London, še dva atentata sta bila nanj. Končno bi ga bili vendar dobili, da 'ni Bog odločil dru-
gače. Julija 1892. se je nekega dne peljal s svojim lahkim vozom proti Greenwichu. Konj se mu je splašil in z vozom zdrvel v Temzo. Kar pripovedujem zdaj valši milosti, namreč, kako je Wilkie Joyce umrl, so pisali takrat angleški časopisi.”
Oba sva molčala.
V	tem trenutku nas je zvonec poklical k večerji. Tudi za služinčad je zazvonilo.
William Ewans je vstal.
“Prosim, da mi vaša milost oprosti. Kličejo me.”
Ostal sem sam. Nenadoma se je pokazala pred menoj visoka postava gospoda Ral-pha.
“No, gospod profesor?”
“Kako strašno,” sem zašepetal.
Kakor sem že povedal, je bila biljardna soba zavita v temo. Toda iz kota, kjer sva stala midva, sva imela pregled na vežo in stopnišče, ki je bilo močno razsvetljeno.
Gospod Ralph se je dotaknil moje roke.
“Poglejte,” je dejal.
Doktor Grutli je stal na vrhu stopnic, šepaje je šel navzdol, oprt na Williamovo roko, ki ga je vodil s skrajno previdnostjo.
“William še ne ve nič,” je dejal gospod Ralph tiho.
Nato je pristavil:
“Kmalu bo zvedel.”
VII
Večerja
V	noči na 23. april so gostje lady Arbucklove naredili v njeni zalogi šampanjca občutno vrzel. Do desetih je bil na sporedu ples, ob eni po polnoči je bila večerja. Zdaj je moralo biti okoli treh.
Lady Arbuckle je povabila kakih štirideset gostov. Oblečena je bila v žametno obleko vijoličaste barve. Antiopa pa je nosila ohlapno, črno žametasto obleko, prepasano z ozkim srebrnim pasom.
Gostje so z napeto pozornostjo poslušali pripovedovanje poveljnika mesta Tralee, ki je razlagal nekaj podrobnosti o zadevi, ki je bila že dva dni vzrok nemira v javnosti.
“Ladja s tujim transportom je najbrž hotela pristati v za-
livu Tralee in tam izkrcati svoj tovor?” je malomarno vprašala lady Flora.
“Da, milostljiva, poveljnik je brez nadaljnjega vse priznal. Tudi ladijsko moštvo ni nudilo nič odpora niti tedaj, ko smo naredili osebno preiskavo, niti tedaj, ko smo doz-nali za pravi tovor. Častniki in mornarji so gledali vdano in molčali kakor ljudje, ki jim je nekdo naložil neprijetno breme, katerega se hočejo čimprej rešiti.”
“Toda kakšna smešna poteza, pošiljati ladjo v Queenstown,” j e dejal Reginald. “Moštvo se ne bi bilo nikdar domislilo, da bi pognalo ladjo v zrak, če bi bila ostala zasi-


PO JUŽNJAŠKO — Utrujen izletnik je zaspal kar na “Špan skih stopnicah” pred cerkvijo v Večnem mestu.
NAZNANILO
Ponovno ima odprto od 28. julija naprej vsak dan razen v ponedeljek
EMILEE’S BEAUTY SALON 6128 Glass Ave. • 881-6480
FRISIAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd.	EX 1-1419
Naše posebnosti ta teden: SIRLOIN rm IL BAKED OR STEAK	'D. BOILED HAM
99(Ib.
BONELESS PORK ROAST ROLL

CHOPPED
HAM
79( lb.

SREBRNI ZMAJ V VESELJE — Ko so zadnjič praznovali obnovo pogorelega dela Hong Konga, so nosili po cestah mesta tudi 200 čevljev dolgega zmaja iz srebrnega papirja. Slika kaže glavo zmaja z njegovimi veselimi nosilci.
drana v Traleejskem zalivu.” “To ni bila moja misel, dragi gospod Arbuckle, temveč ukaz, ki mi ga je dalo admiralsko poveljstvo takoj, ko se je zvedelo, da je ladja ‘Aud' zaplenjena. ‘Aud’ je zletela v zrak takoj, ko je prispela v pristanišče Queenstown. Sicer se je pa vsa posadka v primerni oddaljenosti mirno in brez-
brižno zibala v čolnih.”
Baron Idzumi je dvignil roko, kar je naredil vedno, kadar je želel govoriti.
“Dovolite vprašanje, gospod poveljnik.”
“Prosim, gospod baron.” “Zakaj je le bri‘tanska vlada pognala to ladjo v zrak?” “Zakaj? Tega ne mislite resno,” je odvrnil poveljnik
Traleeja.
“Vprašam vas še enkrat, gospod poveljnik: zakaj?”
“Za nas Angleže bi bilo bolje, da bi ladja ostala nepoškodovana, gospod baron. Vsemu je krivo premalo natančno nadzorstvo.”
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Oglašajte v "Amer. Domovini”
Vsakovrstni ljudje imajo radi okus z ognjem varjenega piva
Zakaj je Stroh’s tako priljubljeno? Zaradi okusa.... zaradi različnega okusa, s katerim si pogasite žejo. Ce ste važna oseba na šoli, ali lepotica plesa, ali samo eden od fantov, ugajalo vam bo z ognjem varjeno pivo. Pijte Stroh’s!
Sšviotris
AMESIUCA*« ONLY FI R E • B K E W E U BEEKt,
DVOJČKI IN DVOJČICE PRI ZABAVI — Zabavišče na Coney Islandu, N.Y., priredi vsako leto posebno zabavo za dvojčke in dvojčice na “Dan dvojčkov’. Na sliki vidimo skupino dvojčkov in dvojčic na tej zabavi.
OTVORITEV PLAVALNEGA BAZENA na Slovenski pristavi'
lo nedeljo 2. avgusta	ob lre,ii url *,opo'd,,e
Pridite vsi! — Očarujoča zelena narava, sveži zrak, srečanje med znanci in prijatelji.
PO KOPANJU BO GLASBA IN PLES. IGRALI BODO..........PRESENEČENJE?