- . V Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c/imeriki. The first Slo venic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays* n? TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Secend-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR NO. 120. — ŠTEV. 120. NEW YORK, THURSDAY, MAY 21, 1908. — ČETRTEK, 21. VEL. TRAVNA, 1908. VOLUME XVI. ~ LETNIK XVI. / ' Zaplenjeni diamanti kraljice Marije Antoniete. ZAPLENILA JIH JE CARINSKA OBLAST V NEW YORKU, KER SE NE VE, NA , KAK NAČIN PRI-H A J A JO V AMERIKO. Seboj jih je prinesla princezinja, ki se je poročila s krotilcem levov. PREISKOVANJA Newyor»ki carinski urad ima sedaj mnogo opraviti z dvema velikima dia-tuantima, ktera sta bila nekoč baje last nesrečne francoske kraljice Marije Antoniete. Oblasti sedaj preiska-vajo, *ta li prišla kamenja semkaj pravičnim ali krivičnim potom. Sedanja lastnica diamantov, kterih vsaki tehta po 42 karatov, je neka dama, ki se imenuje princezinja Mercy Argenteau-Montglyon. Ta dama je prišla pred par leti iz Francije v New York in je tedaj obudila v našem mestu veliko senzacijo s tem, da se je poročil* z nekim krotilcem levov, ki ae je kazal občinstvu na večno veselem Coney lalandu. Princezinja trdi, da je potomka najstarejšega francoskega plemstva in vsi dragulji, ktere je imela nekoč žena kralja Ljudevita XVI., »o bili la.-t njene rodbine. Koliko sta vredna diamanta, ni znano. Princezinja trdi, da sta vredna najmanj $90,000, dočim trdijo uradniki carinskega urada, da sta vredna le $10.000. Carinska oblast se je pričela zanimati za diamante pokojne francoske kraljice, ko so se pričela v New \or-ku med princezinjo in posojevalci denarja pogajanja glede posojila večje svote denarja na diamante. Princezinja namreč nujno potrebuje večjo svoto denarja in za to hoče zastaviti fcvoje diamante. Carinski urad sedaj ne ve, so li prišli diamanti v Ameriko tako, da carinska oblast o tem ni ničesar vedela, kar pomenja skrivare-nje in radi tega so oblasti sedaj dia-ma.ite prevzele V svojo oskrbo. Princezinjo so včeraj po/vali na carinski urad. da je naznanila, na kak način >o prišli diamanti v Ameriko. Kini M.lvetnik trdi, da 1**1«- princezinja lahko dokazala, da je prinesla diamante seboj r. drugimi predmeti, /a ktere ni treba plačati nikake carine, k«*r povodom svojega prihoda izjavila, da ostane le začasno v Zjed. državah. Da hi varala carinske oblasti, to jej ni prišlo niti na um. ŽRTVE VALOV. Nesreče na vodi dokazujejo, da se je pričelo poletje. Kkscx, Conn., 20. maja. Mi>s Lucy Tarsney iz Brooklyna, N. Y., je obiskala tukajšnjo rodbino P. O, Campbell. Včeraj se je hotela vrniti v New York in ko je prišla do pa mika, da se ukrca, je padla raz pomol v vodo in utonila. Njeno truplo dosedaj niso našli. Parnik je imel vsled dogodka jednourno zamudo. Sandusky, Ohio, 20. maja. V tuljenjem zalivu so včeraj zvečer trije mladeniči utonili. Vozili so se v ma-lej jadranki, ktero so pa našli pre-obrnjeno na vodi, doči mmladeničev doMftdaj še niso našli. Najbrže se je ladjica vsled jakega vetra prevrnila in mladenič' nevešči plavanja so utonili. , "Watertown, N. Y., 20. maja. Na Black River ju so trije mladeniči, je-den Američan in Slovana F. Pavelic ter J. Mulač utonili, ko so se po reki vozili v malem čolnu, ki se je prevrnil- ■ Liberty, Pa., 20. maja. Na Black'« Pondu sta ribarila brata Roy Grover-ki in njegov brat Harry, stara 24 odsotno 17 let. V njunem čolnu je bil tadi 231etni Arthur Mase. Ko so bili ■redi vode, je pričel njih čoln puščati. V strahu so poskakali iz čolna in so se pri tem jeden druzega tako močno ^frf^ifi, da so vsi trije utonili. Štrajk v Cleveland. Nemiri in streljanje. NA RAZNIH PROGAH TAMOŠ-NJIH ULIČNIH ŽELEZNIC JE PRIŠLO DO VELIKIH NEMIROV. Sedaj so se ponovno pričela posvetovanja v prid miru. POLOŽAJ JE BOLJŠI. Cleveland, O., 20. maja. Izgredi, ki so eedaj v tukajšnjem Jnestu radi štrajka uslužbencev uličnih železnic na dnevnem redu, so se tukaj tudi včeraj ponovili. V Lakewoodu je prišlo med štrajkarji in deputyji do spopada in tu se je tudi streljalo. Pri tem so bili trije moški ranjeni. Štrajkar Marvin je dobil krogljo v roko in dva druga sta bila težko ranjena. Skabje, ktere strašijo deputy šerifi, so skušali z jednim vozom peljati po Lakewood Boulevardu. Na Sloan Ave. je ležal preko proge velik tram, tako da voz ni mogel dalje voziti. Tu se je nabrala velika množica in na obeh straneh se je pričelo streljanje. Prvemu vozu je sledilo še mnogo drurih voz in streljanje se je nadaljevalo. Policija je prišla v avtomobilih hitro na lice mesta in med množico ter poiicijo je prišlo zopet do boja, v Lterem je pa morala množica bežati. Cleveland, O.. 21. maja. Promet na tukajšnjih uličnih železnicah, kterih uslužbenci štrajkajo, je sedaj skoraj popolen in sicer s pomočjo skabov. Zajedno io se pričele tudi med obema strankama obravnave v prid poravnave štrajka. Včeraj ze je vršila nad dve uri seja med zastopniki štrajkar-ev in zastopniki Municipal Traction Company. Kakor se zatrjuje, sta obe stranki nekoliko odnehali od svojih zahtev, tako da je pričakovati, da bode štrajk kmalo končan. Šedaj se gre le še zato, naj li družba vzame štrajka rje zopet na delo kot nove ali stare delavce. O družbinih mirovnih pred losrih bodo štrajkarji najbrže glasovali. — V minolej noči se Je vršilo v mestu vse polno izgredov in radi teoroča, da je parnik A. W. Perry, ki je včeraj v prvič v letošnjej sezoni j plul v Chariot teto wn, P. E. I., pri Hastingsu, C. B., za vozil na pešce-nine in da je sedaj v nevarnem položaju. Potniki in mornarji so se srečno izkrcali. Nassau, Bahama, 20. maja. Sem-kaj so v malem čolnu priveslali potniki grškega parnika Cyclades, kteri 'je na poti iz New Orleansa, La., v I Genovo dne 13. maja pri Cape Stir-uppu obtičal na pečinah. Kapitan in 15 mornarjev je že minolo nedeljo pri veslalo semkaj. Deportirane Japonke. Los Angeles, Cal., 20. maja. Vsled nove pogodbe, ktero sta sklenili Japonska in Zjed. države in ki se nanaša na naseljevanje Japoncev, so včeraj od tukaj v prvič odredbe trgovinskega tajnika zvezine vlade poslali dve Japonki nazaj na Japonsko. Obe namreč nista imeli pravilno izdelanih potnih listov. V novejšem času so tudi mnogo japonskih delavcev na ta način' poslali nazaj v njihovo domovino. 0 finančnem polomu v Pittsburp, Pa. ZVE ZINI PRAVNIK DUNKLE JE MNENJA, DA JE IMEL BLAGAJNIK MONTGOMERY SOKRIVCE. Prilastil in zapravil je ves denar, kar ga je imela Allegheny National banka. NADALJNE ARETACIJE. Pittsburg, Pa., 20. maja. Konkurzni oskrbnik Allegheny National banke Kobert Lyons, je dospel danes semkaj in je prevzel v oskrbo imenovano banko. Sedaj bodo pričeli z natančnim preiskovanjem stanjfc, banke, vendar pa za sedaj še ni mogoče vedeti, ke-daj se bode to preiskovanje zaključilo in kedaj bode oskrbnik poslal vladi svoje poročil >. Preiskovanje bode zelo natančno in o njega izidu bode državni pregledovalec bank potem javnosti natančno poročal. Zvezini pravnik D ankle trdi, da je zelo čudno, kako so se v banki za-mogle vršiti tolike tatvine, ne da bi blagajnik in drugi uradniki o tem kaj vedeli. Tudi mu ne gre v glavo, kako je bilo mogoče, da je Montgomery jemal iz ba.ike tako velikanske svote in vrednostne listine, ne da bi njegovi tovariši v banki kaj o tem vedeli. Dosedaj se njemu (pravniku) še ni naznanilo, kako naj obtoži druge osobe, ktere so bile z Montgomeryjem v zve zi, vendar bode pa stvar natančno preiskal in ako najde kaj napačnega, potem bode takoj pričel tudi proti drugim osobam sodno postopati. Kakor se sedaj zatrjuje, sta se dva ravnatelja propadle banke dogovorila, da bodeta mesto in druge vlagatelje čuvala s tem, da bodeta vso primanj-kujočo sveto pok rila s svojim denarjem, toda ta vest se dosedaj še ni mo gla potrditi. Bančni predsednik, 76 let stari William Stewart, je izjavil; da raje izplača zadnji cent iz svojega žepa, nego, da bi se o njem trdilo, da je kedo po njegovi krivdi izgubil de nar. — • MORILEC POGGI PRIJET. Dvojnega morilca so vieli v Connec ticutu. Sayhrook. Conn:, 21. maja. Louis I'oyiri. kterega zasleduje nevvvorška policija, ker je na Coney Islandu 14. maja ustrelil dva možka in nevarno ranil svojo prejšnjo ljubico, ktera je večerjala z umorjenima, je bil včeraj prijet v tukajšnjem mestu. Semkaj "ta prišla dva detektiva iz Brooklyn Borough v New Y«>rku, ktera sta se več dni tukaj mudila. Prijela sta ga. ko je prišel iz New Yorka z vlakom. V tridesetletno ječo. V Jersey City, N. J., je sodišče obsodilo Litvica John Lukaskuviusa, ki je star šele 17 let, v 301etno ječo, ker je umoril svojega rojaka Mihaela Mi-skumasa. Ko so mu naznanili obsodbo, je bil povsem zadovoljen in je dejal, da mu je vsaka obsodba dražja, nego električni stol. Denarje v staro domovino pošiljam j : za 10.35 ............ 50 krop za 20.46 ............ 100 kron za £0.90 ............ 200 kron za 102.00 ............ 600 kron za 204.00 ............ 1000 kros za 1017.00 ............ 5000 kron Poštarina j« všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsoto popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošHj afere izplačuj« c. kr. poštni hranilni urad t 11. do 12. dneh. Denarje nam podati J$ najprilifr-neje do |26.00 t gotoflii ▼ ptlpoio-čenem all registriranem plan, večje znezke po Domootlc Poslal Mono? Order aH pa Hov York Bank Draft mix WA¥imm oo. 10» Graonrlah Bk, 2fo 6104 M. OUt 'An, U. & ~ " " Oblo. Vojna mornarica na ' daljnem potovanje. BRODOVJE OKLOPNIC JE OB OREGONSKEM OBREŽJU ZAŠLO V VELIK VIHAR. Vsled tega je moralo priti v varno lu-ko v ustju reke Columbia. TORPEDOVKE V SAMO-O. Los Angeles, Cal., 21. maja. Iz oklopnice Connecticut je dospela semkaj brezžična brzojavka, ki javlja, da je naše atlantsko brodovje ob oregon-skem obrežju zašlo v velik vihar in da se mora boriti z velikimi valovi. Vihar je hujši, nego je bil kterikoli med sedanjim potovaijem. Vihar prihaja iz one smeri, proti kterej pluje brodovje, tako da je vožnja dokaj počasna. Newport, Oregon, 21. maja. Vojno brodovje je dospelo včeraj v zaliv Yakima, vendar pa ni tam ostalo in je plulo dalje proti severu. Ob bregu se je nabrala velika .nnožica ljudi. Astoria, Oregon, 21. maja. Vojno Ijrodovje je dospelo včeraj popoludne v ustje reke Columbia, kjer ostane toliko časa, da se poleže vihar. Washington, 21. rnija. V mornarič nem oddelku naše vlade se posvetujejo. bi li bilo umestno, da se torpe-dolovke pošljejo v poletju na otočje Samoa, tako da bodo plule zajedno z oklopnicami. Ladije bodo odplule po preteku dveh mesecev in se bodo na ti ustavile tudi v Honolulu, Hawaii. Južne republike. Mehikanski roparji. MED MESTI VERA CRUZ IN ME- / XICO CIUDAD SO ROPARJI NAPADLI POŠTNI VLAK. Potnike so prisilili, da so jim izročili ves denar; $10,000 odnesli. NESREČA Z ZRAKOPLOVOM V BRAZILU." Mexico Ciudad, Mexico, 21. maja Med mesti Vera Cruz in Mexico Ciudad so zakrinkani roparji napadli nek potniški vlak in so z revolverji prisilili vse potnike v spalnem vago-nu.( da sO odšli v drug vagon, kjer so jim odvzeli ves denar in vse druge vrednostne predmete. Na ta način so roparji pridobili najmanj $10,000. Roparji so prišli na vlak na malej postaji Talxicala, kjer je moral vlak dalj časa stati, ker je zadnje deževje pokvarilo tir. Potniki sumničijo ne-ktere železniške vslužbenee, da so bili z roparji v zvezi in da so potem nabrani denar z njimi delili. Rio de Janeiro, Brazil, 21. maja. Poročnik Fonseca od brazilske vojske je priredil včeraj vzlet v zrako-plavu, ki je bil zanj osodepolen. — Vzletu je prisostvoval vojni minister zajedno z velikim številom častnikov. Fonseca je že bil v košari, toda v tem trenotku je pričel pihati jak veter. ki je prisilil ljudi, ki so držali zrakoplav, da so vrvi izpustili. Zra-koplav je z nepopisno brzino letel v višave. Tako je prišel 3000 čevljev visoko, ko se je nakrat ventil odprl, nakar je zrakoplav še hitrejše pričel padati proti zemlji, kjer je poročnik Fonseca obležal mrtev. Mexico Ciudad, Mexico, 21. maja. Nicaraguajska vlada' je imenovala svojim tukajšnjim poslanikom Be-ningo Diaza. • o Štrajk voznikov v Chicago. Chicago, 111., 18. maja. Tukaj je pričelo štrajka ti 5000 tovornih voznikov, kteri so pri zadnje j seji njihove unije sklenili, da bodo od svojih delodajalcev zahtevali,'da se jim tedenska plača povila za $1.50. Ne-kteri delodajalci so v zahteve voznikov £e privolili. Francija in Nemčija. Nemška sumnicenja. IfEMČIJA JE SVOJEMU POSLANIKU V MAROKU NAROČILA, NAJ PREIŠČE TRPINČENJE NEM-C E V. Javno mnenje v Nemčiji sedaj več ne zaupa Franciji in Francija ne Nemčiji. » FRANCOSKE OPERACIJE. Berolin, 21. maja. Ministerstvo ino-stranih del je naročilo svojemu poslaništvu v Maroku, naj natančno preišče pritožbe Nemcev, s kterimi so baje francoski vojaki v Maroku grdo postopali. Nemški poslanik Rosen je poslal semkaj poročilo, s kterim javlja, da se v novejšem času pritožbe Nemcev od strani Francozov vedno bolj množe Vlada pričakuje nepotrpežljivo na-daljna poročila iz Maroka, zlasti pa poročilo od konzula Luederitza v Ca-sablanci, na kterega pismo je nek francoski častnik pljunil. Splošno se tukaj zatrjuje, da zamore vsled tega postati položaj zelo kritičen, in sicer se to zgodi, kakor hitro se potrdi vest, da je častnik v resnici pljunil na pismo nemškega konzula in da 5o onega, ki je prinesel častniku pismo, franco-, ski vojaki pretepali. Nemška vlada bode sedaj zahtevala od Francije, da izda fR>sebno izjavo o tej zadevi in upa, da se bode vse lepo na miren način poravnalo. Radi tega je tukajšnja vlada mnenja, da v Parizu ne bode treba diplomatičnitfi potom posredovati, kajti znano je, da je Francija take slučaje vedno pravično rešila in uravnala. Kljub vsemu temu >e pa javno mnenje ne more pomiriti in pričenja sumiti francoske končne cilje v Maroku. Vse časopisje piše danes, da Francija svojo vojaško oblast v Maroku vedno bolj razteza, dasi ravno so njeni tozadevni razlogi le malenkostni. Tudi veliko število francoskih čet v Maroku je dokaj sumljivo za Nemce, ki ne morejo pozabiti, da so se pri posvetovanju o Maroku pred vsem svetom nesmrtno blamirali. Iz Avstro-Ogrske. Razpor med Nemci, < NEMŠKI NACIJONALCI IN TA-KOZVANI KRŠČANSKI SO-CIJALISTI SO SE LO-Č I L I. 9 Radi Wahrmundove afere postaja položaj vedno bolj resen; ločitev države in ceikve. V DRŽAVNEM ZBORU. PO 12. LETIH. V Ameriki so našli nekega italijanskega morilca, ki je pred 12. leti v Italiji izvršil umor. i Zvezini komisar Shields v New Yorku je odredil aretacijo Italijana f iliro lam o Asaro. alias Vineenzo Fu-dara, kterega iščejo italijanske oblasti. Aretovanee ostane v zaporu toliko časa, dokler washingtonska vlada ne določi, kedaj se morilca pošlje nazaj v Italijo. Asaro je bil v okolici mesta Castel-lamare vodja tolpe brigantov in je 1. 18H0 umoril nekega Giuseppe Costa. Asaro je živel tukaj pod imenom Vineenzo Fudara in so ga prijeli v nekej gostilni na Elizabeth ulici. Asaro je ti-dovratno tajil, da on ni pravi Asaro, toda ko ga je potem njegov sin v ječi obiskal, ga je izdal, da je pravi Asaro, kterega iščejo italijanske oblasti. Velik požar v Canadi. Sault Ste. Marie, Mich., 19. maja. Včeraj zjutraj je v canadskem Soo, oziroma na canadskem bregu tukajšnje reke pričelo goreti v papirnici Lake Superior Corporation Company. Tovarna je zgorela in škoda znaša $350,000. Pri tem sta zgorela tudf dva moža. Superintendent imenovane tovarne se je zadušil v dimu. Požar je nastal radi pokvarjene električne napeljave. Pozor! Poslednji čas je velikokrat čuti in brsti, da ta ali ona pošiljatev denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nem ore nikomur pripetit* kdor se zavestno obrne na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Dunaj, 21. maja. Položaj, kakoršen se je razvil radi znane Wahrmundove afere, postaja od dne do dne vedno bolj resen in za vso Avstrijo nevaren. Kakor znano, je Wahrmund objavil brošuro, s ktero kritikuje papeža radi njegove enciklike proti modernizmu. Ker je vlada hotela imenovanega profesorja kaznovati, se je vse napred-njaštvo zavzelo zanj in sedaj morajo v Avstriji pričakovati, da pride do splošne agitacije za ločitev cerkve od države. Nemiri med dijaštvom avstr. vseučilišč še-nikakor niso končani. U-godna posledica te afere je tudi, da je prišlo med nemškimi strankami do nejedin-st .a, tako da so se pričele same med seboj bojevati Nemško-naci-jonalne stranke so se sedaj ločile od takozvanih krščanskih socijalistov in so včeraj izjavili, da s takimi "soei-jalisti" nimajo kaj opravitij tudi ako so Nemci. Krščanski socijalci so na to izdali izjavo, v kterej izjavljajo, da je vse gibanje navadna židovska agitacija proti klerikalcem, dasiravno se agitacija vrši po večini le med katoličani vseh narodnosti brez izjeme. Oni obsojajo žalitev avstrijskih kmetov, iz kterih vrst prihajajo vsi napredni dijaki, zlasti pa oni na vseučiliščih na Dunaju in v Gradcu. Krščanski soci-jalisti so nadalje izjavili, da bodo sedaj, ko so v državnem zboru v znatnej manjšini, glasovali proti proračunu, ako vlada ne ugodi zahtevam katoličanov. Obravnave v državnem zboru se vr-še v znamenju zadnjih dijaških nemirov in senzacija sledi senzaciji. Vee-raj Je prišlo v državnem zboru do mučnih prizorov, kteri spominjajo na najhujše dneve parlamenta pretepa-čev. Razne stranke so se medsebojno psovale in pri tem rabile najgrše psovke. Inomost, Tirolska. 21. maja. Tukajšnje vseučilišče mora sedaj policija noč in dan čuvati in »';-jaštvo je v vojašnicah za vsak slučaj pripravljeno, kajti pričakovati je napada od strani kmetov, kajti katoličani agitujejo za napad. Praga. 21. maja. Protinemške demonstracije v tukajšnjem mestu se nadaljujejo in pričakovati je, da pride vsak trenotek do prolivanja krvi. O teh izgredih se je govorilo tudi v državnem zboru na Dunaju. Dva so-cijalna demokrata Šta tem povodom napadla vodjo Čehov, Klofača, kteri se je pred divjaki obranil z nožem, s kterim je mahal na vse strani. Ranjen ni bil nihče, toda v državnem zboru je nastal tak nemir, da kaj tacega nihče ne pomni. Razne novosti iz inozemstva. NA PORTUGALSKEM PRETI ZOPET REVOLUCIJA; GOVORI V PARLAMENTU. Ruski car in angleški kralj se snideta v Revalu, Rusija. NESREČA NA MORJU. Lizbona, Portugalska, 21. maja. Republikanski vodja Alfonso Costa je včeraj v poslanski zbornici izjavil, da bode njegova stranka primorana or-ganizovati revolucijo, ako sedanja vlada ne bode skrbela za varčnost z ljudskim denarjem in ako ne bode napredna ter naklonjena ljudskim idejam. Nadalje je izjavil, da portugalsko ljudstvo nikakor ne želi. da bi se tuje vlasti vmešavale v portugak&e notranje zadeve in da bode vsak tak poskus veljal za signal klanja domačih izdajalcev, kteri so sedaj v okrilju vlade. Isti poslanec je tudi izjavil, da je bivši ministerski predsednik Franco izgubil tudi najmanjši sled politične in zasebne časti, ko je podpisal znani drakonski dekret. Nek bivši minister je Costa takoj pozval na dvoboj, toda slednji je dvoboj odklonil, češ, da se z navadnim lizun-skim monarhistom ne pretepa, ker to bi pomenjalo zanj sramoto. | London, 21. maja. Angleški kralj Edward in ruski car se snideta dne 9. junija v Revalu v finskem zalivu, kamor pride angleški kralj s svojo yaehto Victoria and Albert in dvema križarkama. V diplo-natičnih krogih se za ta setanek obeh vladarjev zelo zanimajo, ker vedo, da se bode tenn povodom vršilo oplitično posvetovanje o Perziji in Balkanu. Oba vladarja bi se že preje sestala, ako bi ne prišlo do japonske vojne. Falmouth, Anglija, 21. maja. Angleški parnik Latona je na potu iz Montreala v London zavozil v angle^ ški parnik Japanic, ki je plul iz New-porta v Montevideo. Parnik Latona se je potopil, toda potniki in mornarji so se rešili na parnik Japanic. i Pariz, 20. maja. Francoski poslanik v Carigradu Constans poroča tukaj-šnjej vladi, da je turška vlada ugodila francoskim zahtevam glede rovov Haraklea in radi tega je smatrati to zadevo kot rešeno. Imenovani rovi se nahajajo v Mali Aziji. Nezgode na železnicah. Lewisburg, Pa., 19. maja. Ne daleč od tukaj sta na Reading železnici zadela skupaj dva osobna vlaka. Obe lokomotivi sta bili pri tem razdejani in več potnikov vlaka, ki je vozil proti jugu, je bilo ranjenih. Caledonia, N. Y., 19. maja. Pri tukajšnjem mestu se je na nekem vagonu potniškega vlaka št. 2 od Lehigh Valley železnice zlomila os, radi česar je vlak skočil raz tir. Pet vagonov je bilo razdejanih in pet potnikov je ranjenih. Nevarno ni nihče ranjen. Štrajk predilcev v Canadi. . Montreal, Que., Canada, 20. maja. Tukajšnji predilci so pričeli štrajkati in 300 jih je včeraj korakalo na Champs de Mars in od tam k vladi-nej palači, kjer so se posvetovali z delavskim ministrom. Slednjemu so naznanili, da pričakujejo, da bode štrajk kmalo končan, ako bode vlada skrbela za to, da dobe eanadske tovarne tako varstvo, da bodo zamogle tekmovati z onimi v Zjed. državah. Novi hrzoparnik francoske družbe^ Newyorski urad Compagnie Generale Transatlanti(|iie je ravnokar do-, bil iz Pariza brzojavno porogilo, da se je preskuse val na vožnja novega parnika "Chicago" za vršila skrajno povoljno, kajti hrzoparnik je dosegel pri tem izredno hitrost, tako da bode z ozirom na to nadkriljeval vse druge parnike francoske parobrodne družbe. Brzoparnik Chicago pride v prvič v New York dne 8. junija in potniški listki se za vožnjo s tem parnikom prodajajo že sedaj, in sicer za pot iz Amerike v Evropo, kakor tudi za ono iz Evrope v Ameriko. Cerkev zgorela. V Canastoti, N. Y., je zgorela prva metodist ieno-episkopalna cerkev, ktere občina je bila velika. Škoda znaša $110,000. Svarilo rojakom. V novejšem času so pričele med našimi rojaki poslovati razne newyor&ke navidezne tvrdke, koje ponujajo ljudem zlate in druge ure, in sicer na kredit. Ko pošlje žrtva teh goljufov in lopovov denar za uro, pošljejo lopovi za drag denar navadno uro, ka-koršnje je povsedi dobiti za par centov, in obljubujejo, da bodo pravo uro poslali potem, ko bodo vsi obroki plačani. Tako poslovanje ni druzega kakor povsem navadna goljufija, kajti prave ure odjemalci ne bodo nikdar dobili. V kolikor smo poizvedeli, so pri tem goljufivem podjetju nekteri Hrvatje, kteri se ne morejo preživljati s poštenim delom, in radi tega svarimo vse rojake, kteri nameravajo kupiti ure ali kaj sličnega, na to, da se na take goljufije ne ozirajo, to tem bolj, ker v Ameriki se ne kupuje blago, koje m ne vidi, in ker je ure dobiti ptvvodi, kjer žive naši rojaki - • ■ -i . .. .. Fran Josipov jubilej. Letos 2. decembra poteče 60 let, odkar je nastopil vlado v Avstriji Frau Joaip iz rodu Habsburg. Tem povodom prirejajo avstrijski prebiva-ci velike slavnosti iu svečanosti, za ktere potrosijo ogTomne svote denarja, ki bi ga lahko obrnili v druge namene. Kakor smo že poročali, je pre-tečene dni prišel na Dunaj častitat starčku i*a prestolu nemški cesar Viljem, ki je privedel seboj celo gardo nemških '' k ezov'' v slovansko Avstrijo. Ta obisk je učinil ravno nasprotno kot je bilo namenjeno. Slovansko prebivalstvo v Avstriji je ogorčeno protestiralo, in tudi na Dunaju so jih •sprejeli le, ker so se usiljevali. Dasi nismo pddložniki avstrijske monarhije, temveč svobodni ameriški državljani, vendar ob priliki jubileja 78- letnega Fran Josipa se radi spomnimo na ono deželo, kjer nam je prav njim pripada pravica do vlade, ker so v večini nad Nemci, ktere je vlada vedno protežirala. O teh treh dogodkih hočemo natančneje spregovoriti. Trikrat je zgodovinska, usoda prisilila cesarja, da je stvarjal novo Avstrijo. Sploh je bila vsa doba njegovega vladanja vedno nemirna. Politični preobrati so bili na dnevnem redu. Toda Fran Josip je vladar, ki je kosVkoro vsakemu položaju, ki se ne vstraši muje ne težav. Le žal, da ljudje okoli njega so idioti, ki mu položaj narodov v njegovi državi predstavljajo vedno v drugi luči kot je v resnici. Tako preprečijo marsiktero izvrstno cesarjevo nakano, ki bi bila občekoristna. In ko se ob smrti Fran Josipa pretrese ogrodje eele države, tedaj bo marsikdo mislil nazaj na še^tdesetletno vlado cesarja in se ču- Grad Habsburg, rojstni "kraj Habsburžanov. tekla zibelka, in kjer so živeli naši pradedje; izselili ^o se ker jim siromašna Avstrija ni nudila toliko, da bi se dostojno preživljali. Ob priliki šestdeset letnega vladanja Fran Josipa torej smatramo umestnim podati nekaj natančnejših podatkov iz življenja vladarja, ki ima za seboj preteklost kot le malokteri. Fran Josip je nastopil vlado kot 18- letni mladenič ter ob enem prevzel dolžnost in odgovornost ustvariti iz podrtin absolutizma in revolucije novo, boljšo vlado. 18- letni mladenič ki se je poslovil od mladinskih let z besedami: "Z Bogom mladost!" 2 decembra je sprejel v škofovi palači v Olomucu krono iz rok svojesra strij-ca Ferdinanda in si nadel ime Fran Josip I. ! Bili ->-o tedaj kaj divji časi. Dvor se je preselil iz Dunaja v glavno mesto Moravije, Olomuc. Ljudstvo po vsej dil možu, ki je v sivi staro>ti toliko let ikimI težavno vladarsko brerue v držav.' kjer je toliko narodov z različnimi težnjami. Nova doba za Avstrijo se je pričela .«> bitki pri Kraljevem Gradcu. Tedaj je |w»tala Avstrija šele res prava Avstrija. ker njen vladar ni bil več nemški cesar. Sreča, da je bila tedaj Avstrija premagana, sicer bi danes še vladal v Avstriji popolnoma drugi duh, duh kot vlada danes v blaženi Nemčiji ali v "rajhu pikelhavbe." Po bitki pri Kraljevem Gradcu je Avstrija prenehala biti nemška država. Slovani so se zavedli v njej in s t remi t i bi morala dandanes po Balkanu. da se združijo severni in južni Slovani ter si poleg Rusije ustanove še Irugo močno državo, ki bo klubo-vala uspešno nemškemu barbarizmu in podivjanosti. Pa hitimo naprej. V a da i poraza pri Kraljevem Grad- deželi se je upiralo, ker so ga brezves- eu je bilo nemštvo v Avstriji neseno tni grajščaki in uradniki drli do ko-j k pogrebu. Mnogo je moral Fran Jože. Vstaja je plapolala po celi deželi s?p pretrpeti od predbaeivanja, da je ter grozila, da prevrne starodavni •4proteziral" Slovane, Nemce pa za-habsburški prestol. Zraven je pa še nemaril. Razni nemški zagrizenci so pritiskal sovražnik od vseh strani v zatrjevali, da se hiša Habsburg in deželo. Tak je bil položaj, ko je mla- nemški pojem ne smeta razdružiti, doletni c»>ar prevzel vlado. Vzgojen ker logično po starih tradicijah ved-je bil na patriarhalen način absolu- uo spadata skupaj. Zgodovina je ("o-tizma, ljudstvo po državi pa je zahte- kazala nasprotno. Od one bitke sem, je nekaj samoobsebi umevnega- S podelenjem splošne in enake volivne pravice je Fran Josip nameraval pomiriti razburjene narode ter upropas-titi večne narodne prepire. Koliko bo to uspelo bo pokazala bodočnost. V starem parlamentu je bil narodni prepir za marsikakega politika deska, po kteri je priplaval po razburkanem va-lovju do mastnega mesta. Kronična mrzlica narodnega sovraštva je vedno vznemirjala državo iu zavirala pot vsakemu gospodarskemu napredku. V sedanji zbornici so prvič zastopani vsi avstrijski narodi. Polagoma se bo zvršila v črno-žolti monarhiji demokratizacija narodov, kar ne bo malo prispevalo v njeno korist. In ta de- južnih pokrajinah. Bilo se je stotine bitk z Italijani, ki so bili vedno poraženi, a vendar je Avstrija zgubila lepo Benečijo in Pijemont. Ponovno je vzbruhnila vojna leta 1859, ko so se Italijaaii zvezali s. Francozi, ker so se sami čutili preslabe. Sledila so zopet junaška dela avstrijske vojske, v kterih se je odlikovalo toliko sloven.-kih fantov na jugu, a vsa kri je bila prelita zaman. Fran Josip je bil vedno prelahkočuten. Raje je popustil kot bi se prepiral. Leta 1854 se je poročil s hčerjo bavarskega kralja, Elizabeto. Po "končani vojni z Italijani na jugu se je šele pokazalo, kako je gospodaril birokratizem v Av- Cesar Fran Josip I. in njegov lastnoročni slovenski podpis. mokratizacija se imenuje narodna avtonomija. Ne samo na papirju, temveč praktična narodna ustava. Seveda Nemci ne morejo pozabiti, da jim je cesar vzel samolastno upravo v državi, kjer so po turško tlačanili druge narode; predbaciva-jo mu, da je *Jovanofil in druge bedarije. Sami sebe bije jo v obra-z. Kdo je branil vedno državo pred sovražnimi napadi? Na severu in na jugu so vedno stali v bojnih vrstah Slovani ter s svojimi prsi branili državo popolnega razkosanja. Da danes Avstrija stoji, ima peti zahvalo samo Slovanom, ki so jo stoletja branili. Zato pa so povsem zaslužene — in še premalo so dobili — iste volivne pravice, ki jih" po novi ustavi uživajo. Cesaijev grad Schoenbrunn na Dunaju. valo, da preneha absolutizem in tla-čmn. tvo. Skrbi so morile mladoletnega Fran Josipa, če bo kos svoji nalogi, narediti mir med narodi ter jim •nimi podeliti vs»aj nekoliko pravic in opro- idejami, pričeli so jih upošteva, i, in ntiti stoletnega tlačanstva. Težavna ko .-o dobili'v državnem zboru večino nab ga, pomiriti narode, kterih vsak Mislaneev, >o se šele zavedli, Jta«.^ kru je imel druge težnje; vezala jih je sa- to so tlačanili toliko stoletij Nemcem.* ir.o dinastija. j Tn reči se mora, da je precej Fran Jo- Trikrat je zgodovina prisilila sipova zasluga, da je Slovanom pode-Fran Josipa na svetovno pozorišče in aa nova pota. Prvič, ko je bilo treba urediti vznemirjene dežele, zavreči absurdni absolutizem ter podeliti na- • je pričela Avstrija lepVi ra vja- Nekoliko iz življenja starega vla-i, d< ('-irn je prej večina av-nij^kih darja. Bojen je b51 j€ta 1830 v ^^ :b'.*anila Laxemburg blizu Dunaja. Do prestola je prišel po naključju, ker so se prebivalcev — Slovani — ^err eem. Slovani so prodrli s oni odpovedali kroni, ki bi jo imeli nositi. Zavladal je viharnega leta 1848, ko so se v*e avstrijske narodno:-1 i prebudile iz stoletnega spanja in kričale po večji svobodi. Z bistrim pogledom je Fran Josip spoz-il politične pravice, ki so jih prej da je blaznost ustavljati se upra-uživali samo nemški 4■ baroni" in vičenim zahtevam; odpravil je abso-"grofje." In zato mu Neiuei v rajhu lutizem, dal narodom zaželjeno usta-očitajo, da je izdal avstrijski Nemce. vo ter odpravil tlaČanstvo in deseti-rodom ustavo, da pride tudi ljudstvo Kako so ti ljudje ni«k-»tni in hinav- no. Avstrijski narodi so ta dar iz deloma do vlade. Nadalje, ko je skl- Kot bi imel same nemški moloh cesarjevih rok* hvaležnega srea spre-postala Avstrija samostojna država, pravico do življenja. jeij. Vendar mir ni vladal v Avetri- ne več odvisna od Nemčije, po zgub- Zadnja doba, ko :e je za Slovane ji. Ko je prebivalstvo nekoliko utih-ljeni bitki pri Kraljevem Gradcu le- šele pričelo politično življenje v Av- nilo, oglasili so se vnanji sovražniki, ta 1806. In tretjič, ko so se slovanski strijb J® nastala, ko je ce;ar odredil Mlada Italija se je pričela probujati narodi v Avstriji zavadli, da pravza- SP^Š°<> »n «nako volivno pravico, kar in stezati svoje roke po avstrijskih* stri ji. Cesar je nakrat razpustil parlament, vladal nekaj časa absolutno, nakar je bil izdelan oktoberski diplom, in državni zbor je prišel zopet veljavo. Sedem let pozneje sa ^tale avstrijske Čete zopet na bojišču. In to pot je morala odbijati dva sovražnika hkrati. Na severu so jo napadli Nemci, ki so podšuntali Italijane, ki so napadli monarhijo na kopnem in na morju. Italijani so bili sicer sijajno poraženi kljub njih velikanski premoči, a na severu sreča ni bila mila avstrijskemu orožju. Nemci so vrgli Avstrijce nazaj in posledica je bila, da se je moral avstrijski cesar odreči vsej nadoblasti na(L nemškimi knezi, ktero je užival sicer le navidez, do tedanjega časa. Proglašena je bila nemška cesarjevi-na in Avstrija je postala samosvoja, neodvisna. Tedaj je bil zadan tudi velik udarec avstrijskim Nemcem, ker so zgubili podporo od svojih bratov iz rajha. Za Slovane je od tedaj napočila lepša doba. Leta 1878 se je izvršila okupacija Herceg-Bosne. 18. avgusta 1878 je za-j lapolala črno rumena zastava na stolpu v Sarajevu in bosniški Srbi so veselo pozdravili svoje rešitelje izpod turškega jarma. No ti rešitelji ..ieer ne zaslužijo tega naslova, ker kakor znano .je danes uprava v Bosni ravno taka kot je bila pod turškim gospodstvom, če še ne slabja. Kratkovidnost tamojšnjih državnih uradnikov zavira pot k napredku. Znano je. da ima Bosna 12krat toliko izdatkov na leto za orožnike kot za vse šole in učitelje. Pri takih razmerah se dežela seveda ne more raz-evitati. Leta 1889 je Fran Josipa zadela velika izguba. Umrl, oziroma umorjen mu je bil edini sin, kterega je nekdaj čakal prestol. Le s težavo je prebolel silni udaree. 0 usodi Rudolfa j> Slovencem že dovolj znanega, sosebno, ker smo v prilogi meseca februarija natančno popisali vzroke njegove smrti. Zaljubil se je, dasi oženjen s hčerjo' belgijskega kralja Leopolda, v baronico Večera, kterej se je popolnoma udal, dokler ga ni dohitela usoda. S cesarjem so tedaj žalovali vsi avstrijski narodi, sosebno, ker je bil, Rudolf, dasi strastne nravi, jako dober človek, ki je imel demokratične ideje. Ob priliki potresa V LJubljani, L 1895 je cesar obiskal .Ljubljančane ter jim naklonil izdatno podporo, da se je Ljubljana vzdignila iz potresnih razvalin. Leta 1898 ga je pa dohitela še hujša nezgoda. Umorili ac mu ženo v skem obrežju. Morilec je znani Lu-eheni, ki je dosedaj v dosmrtnem zaporu v Švici. Tudi sedaj je vsakdo čutil s potrtim cesarjem, ki ga je usoda vedno preganjala. Elizabeta je bila znana kot splošno priljubljena žena, ki je imela vedno odprte roke za siromake in reveže. Po njenem nagovarjanju je cesar odpravil mučenje pri vojakih in vojaki so dobili boljšo hrano. Bila je sploh blagosrč-na ženska in človek, ki jo je šel umoriti, pač ni imel več človeških čutil, temveč živinske. Prebolel je nekoliko grozno zgubo, ko je videl, da so narodi naklonjeni in da zajedno z njim žalujejo nad zgubo drage soproge. Po vsej Avstriji so slovesno praznovali istega leta petdesetletnico njegovega vladanja dne 2. decembra, in dve leti pozneje sedemdesetletnico njegovega rojstva. In leto» pa je dočakal sivi vladar šestdeset let, odkar je nastopil vlado avstrijske države. Kaj dolgo doba. posebno če pogleda v preteklost, ki ima tolikanj žalostnih spominov zanj. Le malo veselega je vžil v tej dolgi dobi svojega vladanja, ki ni prisojena vsakemu vladarju. Kljub isvoji starosti je še čil mož, dasi ga zadnje čase precej nadleguje protin. Narodi avstrijski pa s skrbjo gledajo v bodočnost, kaj nastane, ko sivi Fran Josip zatisne svoje trudne oči. Zadovoljnosti v njegovi državi ni bilo nikdar; Mažari komaj čakajo, da postanejo sami svoji in dobe svojega vladarja, kakor so ga imeli v minulih stoletjih. Čehi zahtevajo svoje pravice in tudi v južnem delu Avstrije ni vse v redu. Goji se misel ustanoviti veliko, močno jugoslovansko državo. Le oseba cesarjeva drži nemirne duhove nazaj. da se ne prenaglijo. Od njegovega naslednika Fran Ferdinanda ne pričakujejo mnogo. Nastale bodo zapreke, ki bodo pretresle Avstrijo v njenih temeljih. Šestdeset let vladanja! Lepa. dolga doba. In Fran Josip je bil ves čas svojega življenja delaven; s svojo pomirijivostjo je odstranil marsi-kako zapreko in odgnal marsikako nevihto, ki se je zbrala nad Avstrijo. Sestdest let vladanja. Koliko prilike za koristna dela. za ureditev države, ki je edina te vrste, Avstrije, kjer živi toliko narodov. Na svoja stara leta je cesar svojim podanikom podelil še lep dar — enako, splošno volivno pravico, ki podeluje pravico voliti širšim ljudskim masam. Ko je nastopil vlado kot osemnajst letni mladenič je divjala po državi revolucija, se je upiralo, otresavalo groznega tlačanstva velikašev, ki so ljudstvo robili do krvi. Cesar je vladal absolutno, ljudstvo ni moglo izraziti svojega mnenja. In danes? Lahko rečemo, da je Avstrija napredovala, kar ni majhna zasluga Fran Josipa. Z bistrim pogledom je takoj pri nastopu vlade spoznal, da se ljudskim željam ne more dalje ustavljati; odpravil je tlačanstvo in®zavrgel absolutni način vladanja. Podelil je narodom parlament, da vladajo. Toda do -zadnjih dnij parlament ni bil to, kar bi moral biti, namreč zbor zastopnikov pravega naroda, ki se potezajo za njegove pravice. Še- le s podelje-njem splošne volivne pravice je prišlo res pravo ljudstvo v parlament po svojih zastopnikih. Sivemu Fran Josipu, starčku med vladarji, povodom njegove šestdeset-letnice tudi mi častitamo ki smo Ameriki si zbrali drugo, novo domovino. Kar je nepravega v njegovi dr Savi pač ni toliko njegova krivda kot raznih ministrov in uradnikov, ki v slepem birokratizmu še vedno zavirajo ljudsko probujo. Dasi svobodni državljani republike, vendar se ob tej priliki pridružujemo željam avstrijskih narodov, da jim ohrani e nadalje cesarja Fran Josipa. Slovanski državni poslanci v Trstu. Dr. Jaroinfr Čelakovskv, deželni in državni poslanec, ter universitni pro fesor v Pragi, se je te dni mudil i Trstu s svojo družino. Ogledal si je pod vodstvom g. j ur. Čoka tamošnji "Narodni dom", o kterem se je naj-laskaveje izrazil. Znamenita je o-pomba g. profesorja, da kar ni možno pol milijona Čehom na Dunaju, to da je možno ustvariti 80,000 Slovencem v Trstu. Ta opomba se je posebno nanašala na gledališčno dvorano in na prostore "Si. čitalnice". Jako veselo je dirnilo profesorja, da je dobil v Narodnem Domu par slučajno zbranih slovenskih visokošolcev, svojih slušateljev iz Prage. S krepkim "Na zdar. mili bratri a pr&tele" se je ljubeznivi profesor poslovil, poln najlepših vtisov o tržaških Slovencih. V Trstu sta se mudila" tudi državna poslanca Rus dr. Markov in Srb dr Bjeladinovič. Bila sta v restavraciji hotela ''Balkan" ter sta se informi rala o organizaciji tržaških Sloven iev. Izrazila sta se oba pohvalno o napredku tamoinjih Slovencev. Tudi r> ■ i. , . , njima je jako ugajal slovenski "Na Gene vi, ko se je sprehajala ob mor- rodni Dom»» • * Telefon. i. Zadovoljnega obraza zre gospod Svete čez okno. Delavci plezajo po drogovih, po lestvah, razvijajo žice, jih natezajo in uravnavajo zvonec. Vsaka napeta žica napolni gospoda Sveteta z velikim veseljem. V eni uri bo že gotov, telefon, kterega si je že mesece želel! Kakšna olajšava zanj! Koliko trgovskih opravkov bo sedaj lahko uredil doma, koliko potov si prihranil in marsiktero urico preživel pri družini — tudi po noči izostal, ker se bo po telefonu opravičil. Nič več ne bo pisaril nadležnih kart in pisem svojim prijateljem, ker jim bo vse lahko sporočil telefoničnim potom. Koliko ugodnost i j! Dosedaj se je bal samo stroškov za napeljavo, toda v očigled tolikega dobička, je premagal tudi te. Ko je tako razmišljal s seboj, mu je postal telefon vsakdanja potreba, faktor modernega življenja. Poln veselja in ponosa stopi prvič k govorilnemu aparatu. Poleg njega stoji z bliščečim obrazom Ivanka in Tine, štiriletni sinček z radovednimi očmi. L^ baby v zibelki ni občutilo ničesar. Svete teJefo nira nekterim prijateljem in je bil kar razočaran, ko je dobil njih odgovor. Nato je govorila žena in Tine. ki je poklical strijca. Oba sta se smejala mladiču, ki je kot obseden drvel od telefona v drugo sobo, meneč, da je strije za steno in mu prinesel raznih daril. "Krasna naprava!" reče gospod Svete zadovoljno, ko" se je vlegel v posteljo. "Dokaj koristi bomo imeli od nje!" 2. Drugega dne se je ves pogovor Svetetove družine vršil v telefonu. Vse ženske v hiši so govorile z Ivanko: "Telefon imate v hiši! Oh. kako udobno imate pri vas!" Ivanka se je pa ponosno smejala. '"Poslužite se ga, kadar vam drago! Samo pri nas se oglasite!" To je povedala vsem sosedom zgoraj in spodaj, seveda, v različnih stopinjah ljubezn jivosti. Ko tako opisuje vse prednosti nove naprave, pozvoni zvonec pri telefonu. Kot strela švigne na mesto. Njen mož ji že drugič vošči dobro jutro iz svoje pisarne. 'Oh. kako krasno!" Smeje se zopet pridruži tovarišicam. ki ponavljajo: "Ah, kako krasno!" Kmalu pa je jel gospej Ivanki telefon presedati. Nekoč se je radi zvo-nenja zbudilo dete v zibeli in kričalo kot pujsek pred nožem, drugič — govoril je možev prijatelj — se ji je prismodila pečenka. Ne voljna sporoči možu po telefonu ta dogodek. Gospod Svete je bil slad-kosnedež. Nekaj je zagučal po telefonu. Cez pol ure ,se pa zopet oglasi zvonec in gospod Svete odpove kosilo, ker ima nujne opravke; kosil bo v bližnetu restavrantu. Opoldne je žalostno sedela pri kosilu gospa Ivanka, s sinom Tinetom ter z -mlajšim v naročju, ter zabavljala čez telefon, ker ji je spridil pečenko. Prvič se je jezila na telefon,, odkar je bil v hiši. Toda celo slabega kosila ni mo£rla v miru zavžiti. Hišna posestnica je nujno zahtevala vhoda. Pokvarila .se je plinova napeljava in ker je bil telefon ravno pri roki. žila. Kmalu so pričeli dohajati tudi drugi iz hiše, iz sosednjih hiš in konečno vsi v okolici. Sprva le v najvažnejših slučajih, če je kilo zbolel in so klicali zdravnika. Kmalu pa je prišlo Še hujše. Ljudje so vedno bolj siHli k telefonu. Družinski mir iz Svetetove hiše je zginil, ker sosedje niso mirovali. Razven tega je pri Svetetu vedno zvonil zvonec radi vsake malenkosti. Ni minila ura. da nebi zapel zvonec. Gospod Svete si je zvinil nogo in moral je ostati v postelji. Prvi dan so se obiskovalci dali pretvoriti; drugega jutra pa so že nadlegovali gospo Ivanko, naj jim prepusti telefon. "Povejte grocerju, da je nesramen človek, ker mi toliko časa ne da se tra je poslu- 3. Čez en mesec je postal telefon zakonskemu paru pravi križ. vendar se še nihče ni upal z resnico na dan. Šele, ko so se prosilci začeli množiti, in prihajali so uprav pri večerji — telefon je bil v jedilni sobi — je zagrmel gospod Svete s svojo jezo: "Sedaj mi pa že preseda. Nečem, da bi mi ljudje vsak dan v sklede zijali! Pri jedi hočem mir! Ne pusti več teh goisij v sobo!" "Joda Jože, ne vzburjaj se! Tako ponižno se vendar opravičujejo!" Strežnica je dobila povelje nikogar več spustiti v sobo, kadar bo družina pri kosilu ali večerji. Posledica je bila, da so •sosedinje pričele Ivanko krivo gledati in nastala je občna zamira. Gospa Ivanka predlaga* da spremene jedilnico v spalnico, kar se je tudi zgodilo. Vendar pomagalo ai, ker sosedje so še vedno prihajali, prinese zahtevanih režij!" "Povejte zidarskemu mojstru, če mi ne jHišlje takoj delavcev, naj ga zlodej vzame!" "Vrag vzemi tebe!" koine in škriplje gospod Svete v postelji. "Po mojemu telefonu ne boste tako govorili!" Žena mu zatisne usta. "Brez skrbi; zgodilo se ne bo ničesar!" Tretji dan so predrzneži že prihajali k njegovi popelji, in ko so se pogovorili pri telefonu, so mu dajali različne nasvete in se opravičevali. Gospod Svete je moral molčati in sprejemati dobre nasvete s tihimi kletvami. Jezil se je, ker je spalnico zamenjal z jedilnico. Komaj je on ozdravel, ko se nekega jutra zbudita ob šestih zjutraj. V lahni jutranji srajci skoči gospa Ivanka iz postelje pred vrata. Zunaj je stala gospa Muhič. "Tisočkrat prosim oproščenja, gospa Svete, da vas motim. Saj veste, mi hočemo na kolodvor ker se odpeljemo na deželo. Ker pa lije iz neba kot iz škafa, smo premočeni do kože, p red no pride mo na kolodvor. Bodite tako prijazni in telefonirajte po voz! Nikar se ne jezite, ker vas motim na vse jutro; kaj hočem, ko železnica ne čaka na nas. Storite nam to ljubav!" Ivanka je storila ljubav in nato tresoč se mraza, zopet zlezla na posteljo. Cez četrt ure priropota pred hišo kočija.'Ker ni nikogar iz hiše, prične voznik zabavljati: "Nekdo je zahteval iz te hiše voz!" reče. "Gospa Ivanka Svete v prvem nadstropju," mu nekdo odvrne. Voznik pride v prvo nadstropje pred Svetetova vrata. Gospa Ivanka mora že drugič vstati. "Gospa Mihie v drugem nadstropju mi je naročila naj pokličem voz." Po stopnjieah pridrvi strežnica. "MihiČevi so morali predolgo čakati na voz. Pravkar so odšli." reče in zgine. Sedaj se prične živahen razgovor; skoro so pričeli leteti priimki. Gospa Ivanka se razjari in voznik tudi ni vljuden. Hoče imeti denar in sicer ga zahteva od Svetetove. Ona se seveda brani. Iz hiše pridejo prebivalci ter se vdeležijo debate. Konečno pogleda skozi vrata, ves rudeč jeze, gospod Svete in konča prepir s tem, da plača s kletvijo na jeziku, kar zahteva voznik. V stanovanju zakonska Svete nadaljujeta prepir in neznano nam je, kdo jih je več preslišal telefon ali družina Mihič. "Živci so mi vzrujani! Jeza me davi! Obleci se Ivanka in napravi otroka; odidemo vsi skupaj na sprehod!" "Toda v tem vremenu, Josip?" "Nič za to! Če ostanem doma, počim od jeze, če pride zopet kdo k tej škatlji govorit! Stran torej!" Pozno zvečer in utrujeni na smrt pridejo domov. Hodili o jo proti 5. ti dan drugo žrtev. — Hud l>oj 7. nožn i so povzročili štirje delavci v «ru--tilni pri Ravhekarju na Savi. Eden je precej težko ranjen, zaboden je pa tudi oštir Kav he kar sam. Zopet tat v stanovanju. V župnišče pri I). M. v Polju se ,e v noči oJ 5. do (i. maja skril tat v stanovanje no-v«v_ra ondotneira župnika Muellerja. Po noči je tat vzel iz suknje župniku okolu «i t * *» kron bankovcev. V Ljubljano je pripeljalo orožni-Stvu »iet'ra\danta Cirila Požara, kte-rejra je prijela v Baze I j u |HiIi<'ija po rekviziciji Ijubljansk*' policije, v za-|M»re deželnega sodišča. K zadnjim tatvinam se z mestne policije \ Ljubljani |>oroča. da >«• je |Mdici.|i posrečilo s pri močjo urarja Vilharja izslediti onejra l »ra ga rja, kterega ura je bila pri starinarju za- kaj vedeli." Nič manj pa se upa, da južni Italiji. Mož, ki povsod velja za stopijo vendar -storilcem zadnjih tat- goljufa, je v Sieiliji svetnik, naroden vin svoj čas na nogo. Pozornost se je heros. To dokazuje, da moralna za-začela sedaj obračati na 331etnega vest tamošnjega prebivalstva je tako bivšega teologa Franceta Germovnika popačena, v tako r.izken: stad;.ju raz-iz Vodic pri Kamniku, ki je že baje ( voja. da velja tan^to za dobro, kar je pokuš§l ričet, ^edaj je pa brez posla n slejKimiši [K>d raznimi pretvezami •n in.eni f>o Kranjskem. Istri in dru-" ker je ogoljufal italijanski erar in v drugje slabo in narobe. Kajti Nasi je v Siciliji narodni heros ravno zato, bil znan samo nekterim prijateljem. ; 4 Pa, saj so mi duhovi prerokovali že vnaprej smrt/' mislim konečno. Morebiti so mi prav oni poslali že rakev, kamor se naj mrtev vležem. "Ah. saj ni druzega kot optična prevara, ktero so vzbudili moji razdraženi živci," začnem tolažiti sam sebe. Dež je «0 našli tudi uro s številko 100,077, kojo je bil kupil 18. septembra pri Vilharju. Dragar >e. kakor tnli, nikakor ne more spomniti, kaj se je zgo lilo z njegovo usodno uro. Povedati ni vedel prav nič druzega, kakor da je bila -voj <'-as res njegova in da jo j«- dajal popravljat Somnitzi* in Vilharju. Do tu je sedaj .-led, dalje pa ne. Mogoče, da je Dragar uro ukradena, ali pa jo je komu podaril. Ti slučaji so možni. Treba bode še 11a-pornejšeg 1 dela. da se zagonetka reši. Tudi njegova žena in sorodniki o uri ne v«- lo nobenih jHtdatkov. O Ziherlu, ki je bil ;-o tirožništvu aretovan, pravijo. da ž njim nimajo nobenega stika. Sicer tudi tu igra zagonetno vlogo "Piee'Wo" in potviea, kojo so našli v 5£iJier!ovem stanovanju in ZilierI ne more dokazati provenience te pot-vice. a dokazano pa je. da je bil i>to noč doma in da je i>to noč pri njem spal organ i.-t Novinšek iz Naklega, s kterim Mu M-le zjutraj zapustila stanovanje. JCinerl je šel k Novinšku -a-mo za par dni, a bi se bil kmalu sam l>ovriiil v Ljubljano, ker je-pričakoval v kratkem dobiti tukaj službo. Sicer je Ziherlov, kakor tudi Dragar-jev zagovor na prvi pogled precej omahljiv, a bode vero je ten. So ljudje, ki si pri oblastvih po svoji okornosti i:ak pijejo liude prei-kave. a se slednjič le izkaže, da >0 nedolžni. Nov s!u- j čaj človeške domišljije pa se je z<>i>et pripetil .-e laj. Orožništvo v Vevčah je aretovalo 221et:iega. zaradi hudodelstva tatvine že petkrat kaznovanega hlapca Franceta Erjavca, rodom iz Zatične. Pri aretovanju je začel orožnikom praviti, da se je udeležil pri v.-eh zadnjih ljubljanskih večjih tatvinah in \ lomih in da je tudi on pri prepiri 111 pretepi niec priseljenimi italijanskimi delavci i:: lelovodji na eni strani in med domačimi na drugi vsakdanja prikazen. Krivi so Italijani, ki >e obnašajo zeio 'lajiato. Z'asti upravitelj Bonanno ►o-topa s hrvatskimi delavci kakor z živino. Tatvina na policiji. Po noči od 19. ;<> 20. a]trii;', so bili v fndicijski straž-: >*i v Skednju skupaj zaprti Ernest S t ur m. Karol (iia-chi in Anton Žagar. Poslednji je zaspal in ko -e je prevrnili. mu je manjkala novčarica s 14 ronami in 70 vinarji. Preiskava je dognala, la sta si tovariša Sturm in Giasidii denar razdelila, mošnjico pa vrgla skozi razbito okno .ia dvorišče. '/.:. to sta dobila, lasi sta tajila, po dva me>ei-a. z vsakomesečnim postom jKHi-trene ječe. Draga voda. Pulj-ko sodiššče je obsodilo Ivana Kotar v globo "»0 kron n Miho Sinak v «Iobo .'}(l kron. ker sta prodajala z vodo pomešano mleko. Tat. ki je ukradel 1140 K, a bil zopet okraden od žene. Karol Milič, 30 et star. iz Repentabra. stanujoč v u-':c; Iretieo della Croce št. 4 v Trstu, mafijo — verno mu politično p«dpira-teljico. Zgodovinsko se daje ta za Italijo (ki kulturelno velja šele od Tibeta gor) žalostni pojav sicer razlagati. Dolga stoletja" trajajoča tiranija raznih i je le simptom kroniene bolezni spodnjiii udov lepe' ki je stala tu v sredi sobe. je bila še Italije. Zvest pes. Nedavno se je v Beču na Ogrskem drgodil slučaj, ki /.o|H.'t po-kazuje znano zvestobo psa. Va.ški pastir je bil z gove«lo na paši; kar nenadoma je zbesnil vaški bik in napal pastirje. Z enim ud.ircem -vojih ro-_rov ga je podrl 11a tla in >e^priprav-Ijal. ee. Bik je besno udarjal psa ob zemljo, da bi -e ;ra otresel. ali pes ni popustil. Na koncu j«* vendar 'e pf-s v le j borbi [todlegel i:i plačal svojo zve-tobo 7. živl;»-njesm. Med tem -o pa prišli ljudje, ki so besnega bika vjeli in rešili [tastirja. Japonski cesar je podelil kardinalu in državnemu tajniku [tri vatikanu. Merrv del Valrt. veliki trak re la vzha-aj«n"ega -tdnea. Red je izročil japon-ki poslanik r.a Dunaju 1'hida [Mitom dunajske nuncijature. j<> bil aretiran, ker je dne 2. avirusta 1007 ukra.a deželi bil polog. Tako je izpo- ^ ^ J ve tla 1, da hodita v Ljubljano nek tino oblečen Tržačan Meglič in Strupi. Meglic ima črne, [tona reje ne brke, prenočuje pa da v hotelu "Tnion", pri '.'Južnem kolodvoru" in v hotelu Marija Terezija" (tega sploh ni v Ljubljani). Tako je on stal na straži, pina, stara 38 let, doma iz Sežane, kuharica v gostilni na ulici Valdirivo št. 40. zapazila toliko denarja v žepu svojega soproga, mu ga je vzela in sicer kar vse, rekoč niti: "Molči, to bo za me; če ne te ubijem!" Njemu, ki je imel zadosti I.IUttliani . iaii«i je «ni Btai _ , , „ J , . , j , »• poguma ukrasti, je pred zuganiem ko sta ta dva vlomila pn Jebacinu, • 1-111 , , - • , • , -- a svoje polovice kar zlezlo srce v hlače Cudnu, v knezoskohjski palači, po- 1 . 1 . , - 1 • • * j; in prepustil je njej ves plen. Ko ga kradla v frančiškanski cerkvi in tudi \ ' Jv J 1 " , . , 1 ( ot"' vprašal, da h on ve, kako mu nebroj nabiralnikov so skupno vlo- 1 * . J je zmanjka denar, se ie Milič naredil mili. Pravil je nadalje, da imajo po- ' J ' J.v ' ' ' , , v,-m. kakor ,la ,n ne znal ničesar. Cotič pa ropam .lenar zakopan za tovarno za t ' . , -• 1 ;„* ,, »e Pred kratkim povohal vso stvar in lep, zlatnino pa da nosijo prodajat v -- » - - . . • ovadil Milica na policijo. Tat in žena Trst Niemu dajeta tovariša mesečno J ' _ * • , Z1.. . . . . - a -ta bila oba aretirana. Pos ednja je jMt 20 K, da ok«tli vohuni in ko ima , . . J J 1 -- zanikala, da bi bila kaj zazngala mo- celo informacijo, pa gredo vlomit. Ikekel je nadalje, da se pripelje Meglič o polnoči v Ljubljano, kjer se po-t« m snideta. A glej. zopet presenečenje. Pri zaslišanju v Ljubljani je naivni fant sicer priznal, da je vse to res žu; o denarju pa da ni vedeki, da je bil pokraden. ŠTAJERSKE NOVICE. Vlak je povozil v Cerknici pri St. izpovedal, a je takoj dejal, da to n-'u v Slovenskih Goricah kravo naj-ni vse nič res, in da je ta roman po- hr?- kake<-a hrvatskega mešetarja. vedal vsled teb Bnkovnik v hipni blaznosti, nem interesu. Gotovo je moral kdo tatu videti, ali ga srečati, ali se je kje, če prav kratek čas zadrževal, a do #edaj se Se nikdo iz Ljubljane ni oglasil, tako da ni dobiti pravega o-nebnega popisa. Da, Se več. V neki gostilni v Dvorskem okraju bo rekli kar naravnost poizvedujočemu organu: *'Ce tudi 200 kron nagrade razpišete, mi ie ne povemo ničesar, če bi tudi RAZNOTEROSTI. Apoteoza Naaija. V svojem prejšnjem volinem okraju, Trapani, je bil uinister goljuf, slavni Nasi, zopet izvoljen. To češčenje moža, ki ga je laško državno sodišče in z njimi vse ;avno mnenje obsodilo, ki ga je parlament izbacnil iz svoje sredine, je zopet dokaz moralnega barbarstva v Strašna noč. Kuska črtica, spisai A. Čehov. Ivan Ivanovic Panihidov privije t en j svoje mizne svetilke in začne: V temni, zimski noči leta 188.'{. sem *el od neke spiritistične seje, ki se je vršila pri enem mojih prijateljev, ki je sedaj že v večnosti, domov. Težav-n > strn hodil po ozkih ulicah, kjer me ;e volila pot. "Tv«»je življenje se na-ziba k zatonu — obžaluj." Te pošast-besede s«t me sedaj preganja !e. Posebno pa še pristavek: "še no--oj." Jaz sicer nisem veren špiritist. kadar mi kdo govori o smrti, te-iaj obupam, kakor sicer me dime jka misel na smrt. ki i:i.a nekaj cprijet nega v >ebi. Ko me je obdajani nepredorna tema, ko je padal na n * ne mrzli dež in nad mojo glavo žalostno bučal vihar, ko sem čisto zapuščen korakal svojo pot, te«laj se rne je polastil negotov, nepopisen strah. Ozrem se in zazdi se mi, kot bi j smrt lazila za menoj---" Panihidov vzdihne in nadaljuje: "Ta blazni strah se me je držal še. ko stopim v svojo sobo. Stanoval sem tedaj v četrtem nadstropju neke hiše v moskovskem predmestju. V sobi je. vladala naravno egiptovska tema. V dimniku je ječal veter in ropotal z okni in vrati. "Ce smem verjeti Spinozovem duhu, tedaj bi še nocojšnjo noč moral obračunati s življenjem," sem premišljeval in potegnil žveplenko iz žepa. Veter je grozno divjal nad streho. Skrivnostno šyštenje se je spremenilo v divjajoči orkan. Okna zaro-počejo. "Kakšna noč za one, ki nimajo strehe," si mislim. V istem trenutku se posveti žveplenka in nudi se mi grozen prizor---Zakričim, se umaknem par korakov k vratom, za-mižim z očmi iz groze: v sredi sobe je stala rakev---- Bila je krasno opremljena in najbrž določena za truplo mlade deklice. Gnan od groznega strahu, zdirjam iz sobe, navzdol po temnih-stopajicali na cesto, pri tem se pa spodtaknem nad svojim dolgim kožuhom, da se še danes čudim, ker si nisem zlomil vrata. Na zapuščeni, prazni cesti se vtru-jen naslonim ob drog cestne svetilke. Grlo mi je bilo kot zvezano, srce pa je bilo, kot bi hotelo počiti. Nikakor bi ne bil začuden, če bi dobil v stanovanju vlomilca ali steklega psa____ Toda rakev v moji sobi____Skoro mi je uhajal raz»m----Ali je bila prazna, ali je ležalo v njej truplo brez duše pod pokrivalom s zlatim križem? Ce se ni zgodil čudež, je bilo najbrž vse skupaj zločinsko delo. Skoro sem bil truden samega preTiiišljevanja. Prostor pod stopnjicami, kamor sem navadno spravljal moj hišni ključ, je no — vnadalje ne morem več ostati na cesti. Odločim se pit kratkem premišljevanju, da obiščem prijatelja 1'pokojeva, ki je stanoval v takozva-ni "mrtvi ulici." Prijatelja ni bilo doma. ker mi nihče ne odpre, ko trikrat pozvonim pri vratih. V temi tipljem po ključu od sobe, ki je bil, kolikor mi je bilo znano, v zidni duplini. Kmalu stopim v sobo. vržem proč premočeno suknjo, in .-e pogledam okoli. Nato se splazim do divana. na kterega se zmučen vležem. Tudi tu je divjal veter in ropotal z okni. Tola k!i : lu zopet vstane m. ker sem hotel imeti luč v sobi. Ko se plamen posveti, grozno zakričim in padem na tin: v sobi svojega prijatelja se mi nudi ista slika, ki me je pregnala iz svoje sobe. Toda krsta, večja. Prevlečena s črnim suknjom. je bila še grozneja videti. Živci se mi naftno, zagledal sem grozne iluzije.... Bil sem pač bolan in ra-ditega povsod gledal same rakve. . . . Prerokovanje pri špiritistični seji ni i je zbegalo pamet. "Zgubil bom razum," mrmral sem brez preneliljaja ter se prijemal za glavo. Kaj sedaj? Noge so mi odpovedale službo in misli se uie zbegale. Brezimna yroza* -e me je čimdalje bolj oklepala. Bil sem že blizu obupa. na ulico se nisem upal več. ker bi v dežju in viharju zmrznil. K sreči se spomnim, da stanuje v bližini moj prijatelj, mlad zdravnik, ki je danes z menoj prisostvoval špiritistični seji. Stopim torej v [teto nadstropje. kjer je stanoval moj prijatelj Pogostov. Zgoraj začujem grozen krik: "Hlapec — sem — na pomoč," kriči nekdo in vrata se zaloputnejo in zapro meni pred nosom. Kmalu zatem sune neka [Histava v mene, da mi skoro skrivi pokrivalo. "Pogostov." kričim prestrašen, "kaj se je pripetilo?" On se oklene 1 mojih rok. "Panihidov," reče tresoč se po celem telesu. — 4'Ali ste vi? Ali st« res vi Morebiti ste prikazen iz one-ira sveta?" pristavi skoro z glasom mrtveca. "Bledi ste k«>t smrt!" mu zakli-čem. "Ah, dragi moj — srečen sem. da vas vidim, seveda če niste optična prevara. Mislite — ko stopim pred par trenutki v >vojo i:obo. zagledam v njej rakev." Govor mi zastane. "Nikakor nisem strahopetec." : i laljuje zdravnik in se vsede vtru-jen na stopnjice — "toda če se pri-<~e od Spiritistične seje in se zagleda svoji sobi rakev — kaj ni. da bi lovek zblaznel!" Zdaj :nu tudi jaz povem svojo '•rodbo. ki je bila seveda iste vsebine kot njegova. Nekaj minut se gledava s strmeči--ii obrazi: nato [ta, da se prepričava, da nisva duhova, se vščipneva eden c^rugega v meso. * "Boli me," reče zdravnik, "torej rakve niso vizije." Na ledeno- mrzlih stopnjicah sva se skoro posvetovala celo uro. Ker naju je le preveč zeblo, skleneva konečno, vendar se drzniti v sobo. Zbudimo hlapca in vsi trije se napotimo v sob roCbi blagovolite denarje po PostMone* Order pošiljati. Jakob Wahcic, p. O. Box 09 CUeVHLAND, O ril O . NAZNANILO. Na mnogostranska vprašanja in željo nekterih rojakov naročili smo tudi letos večje število pravih domačih ali starokrajskih KOS najboljše vrste, j Iste imamo sedaj v zalogi ter jih razpošiljamo proti predplačilu po $1.25 ] komad. Ako se kdo izmed naših slo- j venskih farmerjev zanima za to bla- j go, naj kmalo piše po nje, dokler za- j loga ne poide. Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. (19-5—1-6) 20 iztisov po ktereoi se doseže V OOllO najvišja starost; neobhodno potrebna knjiga za vsacega kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal: Dr. Jurij Simonič. Stane: 40«-; pošljite pošt 11 znamke. imqp k ngpuupiiMiiipiiiiiii^ aqpuiiuip Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvorii novo urejeni saloon pri "Triglavu," 617 S. Center Ave., Chicago, 111. btUu 19. ulice. kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table.) Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111 Na koga se zanesti d* v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkuneiega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. J etiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zohoboia. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjer in preprič an sem, tla >t-in le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim se-n bii skoro obupal. Sedaj [>a se čutim zdravega, ko kedaj pred bolezni;o Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spostovanjetn ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 3:0 M:dlant Ave. Rcckdal'.e. Ill Velecenlem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker -te mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaijnjem ter pripo ročam rojake. 1.. ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zure* d< bra dobijo,%katera gotovo po:i:asc;o. ^"as še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Bo* 341 West Newton, Pa Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne npravništvo ne uredništvo. Slovencem in H-vatcm pn-P -.oč.mi svoj S SAJOON —r "^jf * oDilen poset. Točim vtu2co svtže pivo, dobra ^ vin« in whiskey ter imam v zalogi ze o fine »modke. Rojakom pošiljam denar-* }e v staro domovino hitro ih poceni Pobiram naročnino *a "GUs ^ Naroda'*, v '.veil »eir t ge g F ranit Saksei Co. v New Vorku. C w;iespoštovdniem P f^ I^an Govže, ,4f Ely, Minn. £ tja Na'razpolago imamo se mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-; L'pu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-1 site v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y. MEDIAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, ara NEW YqRK, N. Y Zdravju najprimf-riieisa oijača je L. E 1 3 Y PIVO i ktero ie varieno iz najboljšega -rm -inoio lastno korist, kakor 'udi v kon=>t 1 | svoje družine, svojih prijateljev ijd Tmgih. Leifry psivo ie naibo): p. .^nbijeno ter se dobi v vsen ooijšm t gostilnah. Vf podrobnosti zvr^-e ->r- n^o Trgrolkt^ja <182 U«lr Av* N' L* I " uteri Vain didgcM'lie vse pojasn 1 ^ TEE ISAAC LE1SY BREWING COMPAQ CLEVHI .A.IND, O. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n« npravništvo na nredniftr*. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA GLAS NARODA," NAJVEČJI IN NAJOBNBJfil DNEVNIKI AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) ^is NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna Črta /i Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Maftha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. v k »podaj navedeni novi parobrodi D»4dT» vijaka imajo brezžični brzojav: ALIGN, liAUBA, XABTHA WASHINGTON, ! [ ARGENTINA. > mtiteik majn io jnmljn se bodeta zgoraj navadanc mn brodovjn pri-drniBa li tira draga nova potniika panika. Cene vožnih listkov Iz NEW Y0RKA za III. razred so do^ TBSTA....... ................................ $28.— LJUBLJANE.......................................028.69 REKE...............................................$28.— ZAGREBA..........................................029.20 KARLOVCA........................................029.24 n. RAZBED do TRSTA ali REKE..........................$52.50 do 05&- Parobrod "ALICE" odplnje dne 3. jnnija 1908. Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje dne 17. jnnija 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 WaiMnztoa stmt new too. • ■ ■ < -' "GLAS NARODA" Amcri{ani v Al« (Slovcnic Daily.) Owned and published by the HjOVENIC publishing company (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJA V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treanurer. Place of Business of the corporation and aldraese*« of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York aty, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ leto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mmto New York . 2.00 m Evropo za vtte leto.....4.50 m „ „ pol leta.....2.50 ij ,, ,, četrt leta .... 1.75 v Evropo počil jamo skupno tri številke. "GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzeinši nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" ("Voice of the People") Iaraed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. cAdvertisement on?*greement. Dopisi brez podpisa in oeobnosti ae ne —twnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri epremembi kraja naročnikov prosimo, oincnja, da je zanesljiv, ker je pameten človek. Kot tacega ga je te dni imenoval jeden izmed naših največjih finančnikov, oziroma jeden izmed naših sodržavljanov, kteri spada k takozvanim konservativnim ljudem, ki morajo čuvati svoje velikanske koristi. v kojih imajo naložena svoja premoženja. Po svojih nazorih je Taft radikalen, dočim je po svojih govorih in izrazih, kakor tudi po svojem načinu konservativen. Po poklicu sodnik, on vedno vse preudari, pred no kaj prične. Konservativni elementi demokratične stranke so skušali na vsak način imenovati svojim kandidatom gover-nerja države Minnesote, Jobnsona. kteri naj bi nastopil proti kroničnemu demokratičnemu kandidatu William .J. Bryanu. Vendar je pa sedaj že dognano, da je Johnson v tem pogledu izgubljen. Johnsonovi pristaši so se zelo nanašali na konvencijo demokratov v državi Alabami, toda od lam prihajal ravnokar poročilo, da je Johnson propadel, kajti v Alabam! so demokrat je odbrali svojim kandidatom Bryaua. Demokratje države Washington pošljejo tudi Bryanove delegate k nacijonalnej konvenciji v Denver, Colo., in to velja tudi o Cali-foruiji. Bryanovi nasprotniki se bodo morali udati osodi, baš tako, kakor so storili Taftovi nasprotniki. Medtem, ko je političen položaj z ozirom na kandidate sedaj popolnoma jasen, je položaj z ozirom na volilee sk rajno zamotan. Republikanska stranka mora letos računati na to, da bode zgubila nekoliko zamorskih glasov, kajti zamorci niso pozabili brovvnsvillske afere. Potenj bodo tudi nekteri delavci nastopili proti Taftu, kteri je kot sodnik svojeeasno moral nastopiti proti delavcem. Izdatno slabši je pa položaj glede volil cev na demokratične^ stranki, ki ima vedno mnogo opravni s prepirom v svojih lastnih vrstah. Brvan je za konservativce preradikalen in radi-kalcetn preveč konservativen, tako da že sedaj trdijo, da ne bode izvoljen. Razun teb dveh strank imamo pri nas še kol pelo kolo pri vozu tretjo strančieo, imenovano "neodvisno", ktero je uslanovil William Randolph Hearst, kteri je nekak X v politiki. K starobilim, gotičnim stavbam, v kterih se je angležka mladina posvečala marljivemu vseueiliščnemu študiju. prišla je nedavno nova, svetla, vesela zgraty>a, posvečena ciljem no-vega mišljenskega gibanja. V imenu iresla "Veda vsem!" je navstala institucija, noseča ime "Ruskin College", ki je prva delavska univerza v strogem pomenu to besede. Ruskin College ima svoje sedišče v starodav nem vseučiliškem mestu angležkem v Oxfordu. Misel za ustanovitev po dobne univerze sta realizovala dva Američana: Wrooman in Beard. In bila je zopet ameriška državljanka Graffinova, ki je podarila prvi fond za ustanovitev te univerze. Ruskin College je bil ustanovljen pred G. leti za izobrazbo mladih, briht nih delavcev, da se delavci usposobi jo za organizacijo strokovnih in de lavskib društev. Kakor skoro vsi po dobili zavodi na Angležkem, je tudi Ruskin College internat; to je seveda ugodnost zavoda, kajti njegovi gojenci so zamorejo marljivo posvečati študiji brez bojazni, da bodo prej prisiljeni skrbeti za vsakdanji kruh l čui načrt, da, ves vzgojevalni sistem ne zavaja delavca, da pozablja svoje delo, da bi bil iztrgan iz vrst delavskih in uveden v vrste takozva-ne inteligence; narobe: delavci se na vajajo, da se z gotovo stopinjo na obrazbe vračajo v sfere, iz kterih so izšli, da bi tam delovali med svojimi tovariši na kulturnem razvoju. Predava se na Ruskin College te-Ie predmete: soeijologija, teorija razvoja, logika, psihologija, ekonomija, zgodovina industrije, zgodovina -ooi-jalizma, politika, šolsko pravo itd. j .'ako mnogo časa se posveča stilistie-I tlim in govorniškim vežbam, da vsaki I dijak, zapustivši Ruskin College, zna , lahko, naglo gladko in dovršeno obvladovati pisano in govorjeno besedo. Tudi se negujejo tuji jeziki in to predvsem, po svobodni volitvi gojencev: angležčina, francoščina in nemščina. \ sak dijak plačuje za vso oskrbo na leto 52 funtov sterling (1 funt sterling $3); v tem znesku je uraču-njena svota za poučevanje, za učilne pripomočke, stanovanje, pranje, tako da drugih izdatkov dijak nima. Seveda delavci pribranjajo to svoto samo ob največji štedljivosti, ali takšnih junakov dela študira na angležki delavski univerzi na stotine! Ostali pa študirajo s pomočjo štipendij, ki jih dajajo strokovne ali pa delavske organizacije. Tako n. pr. združenje mehanikov, ki šteje 59.000 članov, ki daja vsako leto štipendije deseterim najžinožnejšim članom. V prvih letih svojega obstanka je imel Ruskin College 194 študentov, od kterih je večina prebila v zavodu eno leto; manjši del dve leti. Nedo-statek prostora v internatu škoduje obisku. Šele po razširjenju sedanje stavbe bode v internatu 500 stalnih mest. S ocasno bode letošnjo jesen otvorjen ženski internat, kajti že sedaj zamorejo na angležki delavski univerzi študirati tudi ženske. | DOPISI. NAZNANILO. Društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 J. K. K. J. v Claridge, "Pa., naziianja vsem odjemalcem srečk za žrebanje ure, da smo isto preložili na 14. rožnika (junija) mesto na 10. maja. Žrebanje se ni moglo vršiti, ker nam še 115 društev J. S. K. J. niti odgovorilo ni, če so srečke prodali ali ne. Prosimo torej vse postajne tajnike naše Jednote, da nam neprodane srečke poleg zaznamka vsaj do 10. junija vrniti blagovolijo in uredili bodemo za srečkanje. ODBOR. (21-22—5) U ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih. Lepopis je, slovenščina, računstvo. Ponk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo aaatonj. Slovenska korespondenčna šola, P, 0. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. Ruskin College organizuje, poleg j lega šolskega delovanja, na širokem I temelju izobraževalne kurze s pomoc-j jo dopisovanja. Na tisoče delavcev se udeležuje tega kurza, ki vspreje-majo pismeni pouk v raznih strokah vede, izdela vajo pismene naloge po sistematično izbranih tematih. Poučevanje s pomočjo dopisovanja se vrši sieer sistematično, ali je (seveda) razdeljeno na različne načine po želji dopisujočih delavcev. Vsak delavec iz dopisovalnega kurza plača mesečno en shilling. Presenetljiva je vztrajnost, s ktero delavci tekmujejo na svoji samoizobrazbi. Med njimi so resnični junaki dela, ki se ob najugodnejših okolnostih, življenskih, v oravem materijelnem boju, znajo marljivo in strogo posvečati resnemu študiju. Tako je na primer neki brivec. ki je bil primoran delati 80 ur na teden (tudi v nedeljo), na svojem delu predštudoval vsa temata soeijo-lorov pela, ušen je ja." "Zdaj je tukaj veliki bankrot!" vzdihne Erotika. In res "jedva je spregovorila, že se oglasi originalni Prešeren iz leta 47. " \ si pojte rakam žvižgat!'' To pa ni nič motilo učenega Delitz-scha, v enomer je godel: "Jalive ist Gott." Vmes se začuje glasen kreg; deseti brat in Martin Krpan sta si jih dajala. Zato sta pa Sjenkjevič in Korolenko si kaj domače ponujala, drug drugemu svoje mesto. Le Vodnik je pričel neko prav poskočno, kar zdrami Boeeaecia, da jame pripovedovati najnovejšo svojo novelo. Jedva ta je zbudil Goetheja, ki mora imeti res vrlo dober spanec. "Ruhe!" za kriči zopet, in Šum se poleže. "Prijatelji, kar tiho", pripomni še Prešeren, "drugače nam začne kaj iz "Wilhelm Meisters Lebrjahren", potem do jutri ne bode spanca." Mir je zavladal, le Steechetti je še zabrbral v polsnu: "E non destarmi piu." ("Ne zbudi me več.") Jaz pa vstanem in skrbno zaklenem knj ižnieo. Nato se vležem na levo stran in zaspim. Ljudsko štetje leta 1770, Pred menoj leži tiskan patent cesarice Marije Terezije z dne 10. mar-dja 1770 v nemškem in slovenskem jeziku, s kteri m zapoveduje in daja na vode, kako se ima vršiti ljudsko štetje. Ker se mi zdi ta slovenščina jako zanimiva in karakteristična, podajam tu dosloven prepis omenjenega patenta, izpustivši samo izvodoma veliki naslov cesarice. Sapovemo ussim nashih Dushelah naprei postaulenim Nameistnikam, Visbarjem, dushelnim Oblastnikam, Poglavarjem , Kraishauptmannam, greshinskim inu meistnim Gospo-skam, ussim nashih Krallevih Pem-skih, sunainih inu natrainih Oestrai-heriovih Dushelah stojezhim Gost-vauzham inu Podloshnim, kar kol sa ene sokusti, stanu, ali rodu taisti so. n ash a Kralevna, Cesarska inu Firsh-tovska Gnado; inu damo vam^skus to sastopiti. Po tem kader smo My navolnu shlishali, de u' zhashu te sadne voi-ske merskteri podlosni od suoiga ^ntverba, senile, shene, inu otrukpod ta shounirski stan so useti, al sa vole persilenja k' temu shouto na veliku vish stiskani, inu oskodvani bili; Nam pak nezh vezh per serzu na leslu, koker to potrebno shounirsko mozh na takshino visho dershati, de ti nieistniki, inu fabershani per suo-im delli inu antverhi, ti kmety per suoib senilab mirnu ostali, ti edini svnovi, tudi edinih Hzeri moshje, ti moistri tega kupzhishkiga della, ti antverharski tovarshi inu fantje, ali katerikuli so k' temo obdelvaino te semle, k' tem anverho, k' tem faber-kam, k' ti kupzhy, ali drugim dellaru potrebni per suimo stanu u' pokoj se pustjo. Sa vole tega smo My sa potrebni, ussezhiherno popissuvainje teh duscli naprei useti, inu to visho gori postavit, po katori na meisti tega dosedei-niga, tem podloshim toku nadleishiga persilianja k' temo shounirskimo sta-110, od kteriga nobeden sigurn nei biu, na eno drugo ussakaterimo nashkod-livo. ja nuzhno, zliou temo soudaskim novizhu perjetno visho, kir on skus to gori postavlenu poslovaine ta nar vezhi zhas tega leita, oku ozhe, per teh suoib ostati, inu suoiga roistva Kraju sebe kei pershusliit -samore, ta antverh k' ussazhiherni varnosti bi se u' en sigurni stan postavit mogu? Js tega konzu ima letu ussazhiher-nu popissvainje od teh Kraishaupt-manskih Kommissariou, ino od teh shoun irski h Ofizirjou skup, ino tudi tu popissainje te voshne shvine, ino stiveinje teh hish po ti od nas naprei pissani vishi usetu biti. My tedei saupamo, da se bodo na-shi svesti podloshni temo ussazhiher-nimo popissvainjou pokorno podver-gli, ussi skup doma per miri ostali, inu tudi neh voslnio shvino k' temo popissvainjou svesto izkasalli, inu nikar taista is ene nesauplivasti, skriti, al kam ukrei odpellati se postopili bodo; ker se neima nikoger per imei-nu inu shpogeinu te shvine ena shko-da sturiti, al ena taistih po sily od-usetj. Aku bi pak super nashe upaine eden al drugi teh podlosnih se od tega popissvainja odtegnu, skrou, al zhou pobeignou, tudi suojo voshno1 shvino skrou, tako je nasha oistra vola inu povelle, de en takshni, kir-kuli bode naiden, ima sadrshan, inu na dua leita shanze kopat poslan, ta shvina pak, aku bi se naidla, oduseta biti. Slovensko katoliško podp. društvo t svete Barbare -D l 2a Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlranodnedl. januarja I90J v državi Pennsylvanljl. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kaa I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Oki* ^ Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Fa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Fa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avemae, dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". c€o. Tiu.tr/, M><« 6/M r S/*<■., Weve/cvnJ, & SPOŠTOVANI ROJAKI! Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati, da denar j i kteri so bili po s lani v staro domovino niso tje dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s z a-upanj em obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh. Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene. Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili. Z ve1eštovanjem FRANK SAKSER CO. Sa vola tega bode sliherni veidou se pokorni skasat, inu pred shkode varvat. Na tem obstoji nasha terdna vola inu mainenga. Dano u' nashimo ve-likimo Meisto nashiga stanvainja na Duneju ta X. dan tega mesza sliu-shiza tem taushent sedemstu inu se-demdesetiino, nashe regierunge tem tridesetimo leito. — Kje je FRAN SLUGA t Zadnje njegovo pismo dobil sem iz Pueblo, Colo., 1009 E. B St. Poročal mi je namreč, da se bode poročil. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti; iščem ga radi prijateljstva. Frank Zaje. P. O. Box 2004, Bisbee, Ariz. (19-22—5) POZDRAV. Na obalih velikega oceana poslavljam se še enkrat od vseh slovenskih rojakov širom Amerike, posebno pa pozdravljam Louis Jakšeta, Antona Mestek in družino Tratnik. Vsem skupaj kličem: Z Bogom l New York, 20. vel. travna, 1908. Andrej Martinak. Kje je moj brat FRAN GRADIŠAR? Doma je iz Dobrepolje, vas Videm. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anthony Gradišar, 6215 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. (21-23—5) NAZNANILO IN ZAHVALA. Slavni direktor CqllLns Med. Inst. v New Yorku. Prejela sem Vaše pismo ter Vam naznanjam, da sem ozdravila. Zahvaljujem se Vam za Vaša zdravila, ktera so mi takoj pomagala. Sedaj ne bodem drugih zdravil vzela, sem po prvih ozdravila. Še enkrat se Vam zahvaljujem za zdravila. S spoštovanjem Elizabeta Smrekar, Ely, Minn. NAZNANILO. Zuancem in prijateljem naznanjam tužno vest, da je moj ljubljeni mož JANEZ ŽERJAV komaj dospel v svojo staro domovino v Mirnopeč na Dolenjskem in že po kratki bolezni dne 4. maja v Gospodu zaspal. Ranjki je bival 8 let v Ameriki, in sicer zadnje 2 leti v Greenwood; bil je član društva sv. Barbare in Jugoslovanske Katoliške Jednote. Bodi mu žemljica lahka! Zatična, Kranjska. Marija Žerjav, žalujoča vdova. VSEM BOLNIM SLOVENCEM ■v Zjedinjenih Državah, KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali. Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo. VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE ■ BOLEZNI ■ zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od THEH NAJUCENEJŠIH ZDRAVNIKOV preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikako^ ne morejo metiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" Iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate. Eno Pismo in Konec Je Vaše Bolezni. 2ATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jezika in pošiljajte pisma na: AKADEM1ČN0 ZDRAYN1ŠI0 DRUŠTVO DR. ROOF Specijalist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specijalist za notranje bolezni, DR. SPILLINGER Specijalist za diagnostike^ 1» AMERIKA EUROPE CO. 2I28# Broadway, Hi« York ______ • ....... .ii- -.-L ■■ .■:- jv ■s-.ff* • it**'.,,Ti Jugoslovanska Katol. Jednota, dne 24.janu»ija 1901 ▼ državi Sedež v ELY, •MINNESOTA. -o—o- URADN1KI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOYEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. N ADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue A Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. * IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HI. porotnik, 719 High St., Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, QL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge »istine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Min«., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" PRISTOPILL K društvu sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo., 15. apr.: Patz Tomaž 1883 eert. 10096, Tajmaus E. J. 1876 eert. 10095. Oba v I. razredu. Društvo šteje 49 udov. K društvu sv. Jožefa št. G7 v Vale, Kans., 15. apr.: Ulaga Anton 1S64 eert. 101J 3. 1. razred. Društvo šteje 36 udov. K društvu sv. Barbare St. 79 v Heilwood, Pa., 15. apr.: Sinkovič Martin 1872 cert. 1U104, Čapude John 18S3 eert. 10105, Kilt Louis 1878 eert. 10106. Rataj Anton 1880 eert. 10107. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 15 članov. K ijruStvu sv. Jurija Št. 61 v Reading, Pa., 15. apr.: Kosmerl Joseph 1S72 eert. 10103. I. razred. Društvo .šteje 45 udov. K društvu sv. Alojzija št. 13 v Bagiraley, Pa., 15. apr.: Glavčič John 1885 eert. 10057, Kolengar Franc 1885 eert. 10059. Oba v I. razredu. Društvo šteje 33 udov, K društvu Marija Pomagaj Št. G v So. Lorain, O., 15. apr.: Svet Jakob 1876 eert. 10102. I. razred. Društvo šteje 38 udov. K društvu -v. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 15. apr.: Pogorele Matija 1868 eert. 10112, Vidmar Frank 1SS4 eert. 10111. Oba v I. razredu. Društvo šteje 187 udov. K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal., 15. apr.: Golobič John 1878 eert. 10101, Rauch Jaeob 1870 eert. 10099. Oba v I. razredu. Društvo šteje 82 udov. * K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., 15. apr.: Spoljarič Andro 1875 eert. 10098. Vueek Pavel 1878 eert. 10097. Oba v I. razredu. Društvo šteje 185 udov. K društvu sv. Jurija Vitezi št. 49 v Kansas City, Kans., 15. apr.: S pehar John 1883 eert. 10115, Spehar Anton 1S91 eert. 10114. Oba v I. razredu. Društvo šteje 72 udov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., 15. apr.: Paškvan Lovrenc 1877 eert. 10116. I. razred. Društvo šteje 141 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., 15. apr.: Turk Franc 1868 cert. 10108. I. razred. Društvo šteje 113 udov. K društvu sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo., 25. apr.: Nikolaj Predovič 1869 eert. 10133. I. razred. Društvo šteje 49 udov. K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa., 25. apr.: Franc Baraga 1887 eert. 10135. II. razred. Društvo šteje 199 udov. K društvu sv. Štefana št. 11 v Omaha, Nebr., 25. apr.: Jurij Gregu-raš 1874 eert. 10143. I. razred. Društvo šteje 26 udov. K društvu Marija Pomagaj št. 6 v So. Lorain, O., 25. apr.: Kostelac Frank 1875 eert. 10130. I. razred. Društvo šteje 39 udov. K društvu sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, X. V., 25. apr.: Leskovec Ivan 1889 eert. 10148, Obreza Frank 1869 eert. 10147, Logar Tomaž 1887 ceert. 10149. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 53 udov. K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind., 25. apr.: Peenik Jernej 1885 eert. 10129. II. razred. Društvo šteje 57 udov. K društvu sv; Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore., 25. apr.: Okern Matevž 1882 eert. 10131, Valentine Sekne 1884 eert. 10132. Oba v I. razredu. Društvo šteje 24 udov. K društvu sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa.. 25. apr.: Medved Frank 1876 eert. 10141, Jesenko Frank 1868 eert. 10139, I. razred. Eržen Anton eert. 10140, II. razred, Semrov John eert. 10142. I. razred. Društvo šteje 51 udov. t K društvu "Sokol" št. 38 v Puebio. Colo.. 25. apr.: Pušič Mihael 18K* eert. 10150. I. razred. I>ru~tvo šteje 50 udov. K društvu sv. Janeza Kivtnika št. 71 v Colliawood. O., 25. apr.: Struna Frank 1886 eert. 10158. L razred. Društvo šteje 32 udov. K društva- sv. Petra -t. 50 v Brooklyn. N. T.. 25. apr.: Tasaotti Rudolf 1880 eert. 10155. Peifie Vladimir 1881 eert. 10156. Oba v I. razredu. Društvo šteje 29 ado v. K društvu sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville. Wyo., 25. apr.: Klobučar Anton 3872 eert. 10157. L razred. Društvo šteje 27 udov. K društvu sv. Floriana št. 64 v South Range. Mich., 25. apr.: Pleše Joh:. 1881 eert. 10154. I. razred. Društvo šteje 39 udov. K društvu sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, DL, 25. apr.: Možar Parel 1886 eert. 10146. I. razred. Društvo šteje 120 udov. K društvu Marija P&nagaj št. 42 v Pueblo, Colo., 25. apr.: Baudek Frank 1882 eert. 10151. L razred. Društvo šteje 68 udov. K društvu sv. Barbare it. 3 v La Salle, ni., 25. apr.: Rokše John 1885 eert. 10144, Šiakar Josef 1890 eert. 10145. Oba v I. razredu. Društvo šteje 65 udov. ^ K društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn., 25. apr.: Zigan JOe 1888 eert. 10127. I. razred. Društvo šteje 78 udov. K društva «v. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mieh., 25. apr.: Gesel Anton 1880 eert. 10136, Deržaj Anton 1891 eert. 10137, Zunich Peter 1873 eert. 10138. Vsi v I. razreda. Društvo šteje 243 udov. K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denver, _Colo., 25. apr.: Primožič Joe 1890 eert. 10128. L razred. Društvo šteje 107 udov. K društvu "Zvon" št. 70 v Chieago, 111., 25. apr.: Nemanie Martin 1883 eert. 10152, Širola Math. 1878 eert. 10153. Oba v I. razredu. Društvo šteje 36 udov. K društvu sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa., 25. apr.: Kokalj Josip 1866 eert. 10125, Bogataj Andro 1885 eert. 10126. Oba v II. razredu. Starman Janez 1885 eert. 10124. I. razred. Društvo šteje 77 udov. K društvu sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa., 15. apr.: Tomaž Stonič 1885 eert. 10058. I. razred- Društvo šteje 33 udov. K društvu sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont., 2. maja.; Champa Ludwick 1883 cert. 10184. I. razred. Društvo šteje 55 udov. K društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O-, 2. maja.: Klinec Josip 1884 eert. 10171, Bon Janez 1884 eert. 10172, Kren Peter 1833 eert. 10169, Ivan Alois 1883 cert. 10170, Jaklič Josip 1880 eert. 10168. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 122 udov. K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 2. maja.: Glavač Josip 1877 eert. 10159. I. razred. Društvo šteje 1S9 udov. K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo., 2. maja.: Petrina John 1869 eert. 10160, Papež Joseph 1863 cert 10161. Oba v I. razredu. Društvo šteje 88 udov. K društvu sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn., 2. majzr.: Podgornik Leopold 1876 eert. 10162. I. razred. Društvo šteje 36 udov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., 2. maja.: Švegelj Rudolph 1889 eert. 10164, Palčič Tony 1880 cert. 10167, Boje Frank 1864 eert. 10166, Ruparčič Jožef 1885 eert. 10165, Campa Rudolph 1888 eert. 10163. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 147 udov. K društvu sv. Jurija Vitezi št. 49 v Kansas City, Kans., 2. maja.: Mil-činovič Peter 1866 eert. 10173. I. razred. Društvo šteje 67 udov. K društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa., 2. maja.: Butkovič Louis 1882 cert. 10185. I. razred. Društvo šteje ? K društvu sv. Barbare št. 72 v Ravensdale, "Wash., 15. apr.: Dollar Marija 1881 eert. 10117. Društvo šteje 3 članic. K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal., 15. apr.: Dragovan Marija 1879 eert. 10100. Društvo šteje 33 Članic. K društvu Srce Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 15. apr.: Sustersich Neža 1885 eert." 10109. Društvo šteje 182 Članic. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa., 15. apr.: JuršiČ Ivana 1887 eert. 10110. Društvo šteje 65 članic. K društvu Marija Pomagaj Št. 42 v Puebio, Colo., 25. apr.: Rozi Tomašie 1881 eert. 10122. Društvo šteje 15 članic. K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 25. apr. : Možina Marija 1880 eert. 10119. Društvo šteje 59 članic. K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa., 25. apr.: Brence Louise 1887 eert. 10118. Društvo šteje 21 članic. K društvu sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore., 25. apr.: Smrekar Johana 1864 eert. 10121, Polajnar Marija 1887 eert. 10120. Društvo šteje 4 članic. K društvu "Zvon" št. 70 v Chieago, 111., 25. apr.: Ciganič Ana 1874 eert. 10123. Društvo šteje 4 članic. K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 2. maja.: Skufea Ana 1885 eert. 10188. Društvo šteje 55 članic. K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., 2. maja.: Grabar Anna 1887 cert. 10187. Društvo šteje ? K društvu sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont., 2. maja.: Pucel Frančiška 1890 eert. 10186. Društvo šteje 11 članic. K društvu Marija Pomagaj št. 6 v So. Lorain, O., 15. maja.: Baraga Loui> 1886 eert. 10202. I. raizred. Društvo šteje ? K društvu Sv. Jurija št. 22 v So. Chieago, 111., 15. maja.: Spec. Frank 1866 eert. 10210, Sterzinac John 1871 eert. 10209, Starčevič Grago 1878 eert. 10208, Ansick Joseph 1875 eert. 10207, Kukec Joseph 1879 cert. 10206, Penie Marko 1885-eert. 10205, Fabijan John 1868 eert. 10204, Seme Christ 1869 cert. 10203. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 1 K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., 15. maja.: Grubešič Nikola 1878 eert. 10190, Kosovec Buda 1884 eert. 10195, Gašparac Matija 1878 eert. 10191. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 179 udov. K drštvu sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo., 15. maja.: MuČie Jurij 1878 eert. 10199. Rudolf Joseph 1S73 eert. 10200, Marolt Frank P. 1883 eert. 10201. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 94 udov. K društvu Ime Jezusa št. 25 v Eveleth, Minn., 15. maja.: Zukovec Anton 1885 eert. 10198, Starin Peter 1885 eert. 10197. Oba v I. razredu. Društvo šteje 149 udov. . K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., 15. maja.: Gašparac Katarina 1883 eert. 10196, Zagorac Katarina 1885 eert. 10192. Društvo šteje 63 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. 15, maja.: Jer-nejčič Theresia 1888 eert. 10194. Društvo šteje 64 članic. • v SUSPENDIRAJO. Iz društva sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo., Panjanovič Ilija eert. 10009. I. razred. Društvo šteje f Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Oblak Simon eert. 273, Perušič John eert. 265, Plut John eert. 3807. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 187 udov. Iz društva sv Barbare št. 39 v Roslyn, "Wash., Skina Gregor eert. 2368, Nastor Milton cert. 3116. Oba v I. razredu. Društvo šteje 185 čl. Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., Gomeljšek Frank eert. 6718, Munich Josip eert. 4415, Možar Jurij eert. 6716, Stefanič Ivan eert. 3681, Zobec Frank eert. 6491, Zadoljnik Louis eert. 6697. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 141 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., Dovgan Joseph eert. 5731, Novak Franc eert. 7567. Oba v I. razredu. Društvo šteje 113 čl. Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., Štih Anton eert. 2302, Strojni Frank eert. 2288, Muzič Anton eert. 3211, Nose Josip eert. 3526, Plut Ivan eert. 4023, Novosel Ivan eert. 6496. Vsi v I. razredu. Horvat Josip eert. 3367. II. razred. Društvo šteje 122 udov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Jakopin Jožef eert. 177. I. razred. Društvo šteje 185 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., Korbar Josip eert. 5017, Žagar Josip eert. 3702, Svalck Florian eert. 7043, Repar Jakob eert. 5099. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 189 udov. Iz društva sv. Barbare Št. 47 v Aspen, Colo., Starzinski Marko eert. 2965, Debevc Frank eert. 7788, Lipie Anton eert. 5280. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 88 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., Gomel Frank cert. 4413. I. razred. Društvo šteje 147 udov. Iz društva sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa., Šinec Ivan eert.5155. I. raz. D ruš t vo šteje 43 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans., Petteka John eert. 5757. I. razred. Društvo šteje 34 udov. Iz društva sv. Frančiška št 54 v Hibbing. Minn., Tomazin John eert. 5189. I. razred. Društvo šteje 29 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo.. Jerkovie Jakob eert. 4978. L razred. K vek John eert. 3292. Il.razred. Rudman John eert. 4019. Uranjas Jurij eert. 4676. Oba v L razredu. Društvo šteje 259 udov. Iz društva sv. Jurija Vitezi št. 49 v Kansas City, Kans., Pereič Frank eert. 6595. Rojar John eert. 7230, Adlešič Mihael eert. 3972. Vsi v L razr. Društvo šteje 67 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa., Albreht John eert. 3492 Drašler Kari eert. 968, Horvat Aleksander eert. 6068. Vsi t L . razreda. Slabe Matevž eert. 4501. II. razred. Simlevčie Pavel eert. 6812. L razred. Društvo šteje 193 udov. Iz društva sv. Janeza Rretnika št. 71 v Collinwood, O., Tankovič Joe eert. 7450, Čavlovie Štefan eert. 7082, Uniček Louis eert. 7073. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 21 udov. Iz društva sv. Martina št. 44 v Barberton, O., Pužel Rudolf eert. 6639. I. razred. Društvo šteje 29 udov. Iz društva Marija Pomagaj It. 42 v Pueblo, Colo., Brajkovič Dragotin eert. 5983, Beeaj Ivan eert. 7111. Oba v L razreda. Janezi* Josip eert. 4346 IL razred. MohariČ Štefan eert. 6210, Miarchal Gabriel eert. 6384. Oba v L razredu. Sever Anton eert. 4829. IL razred. Ponikvar John eert. 7896. I. razred. Društvo šteje 68 udov. Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, DL, Barlich Martin eert. 3546, Ceplak Jakob eert. 564, Laurin Martin eert. 603, Kecelj Frank eert. 625, Perušek Peter eert. 7315, Jakše John c&t. 2343, Novak Martin eert. 610. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 65 udov. Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., Eržen Frank eert. 2920, Turca Frank eert. 5674, Ušeničnik Jakob eert. 4938, Urih John eert. 6800. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 146 udov. Iz društva sv. Mih. Arh. št. 40 v Claridge, Pa., Lampanje Jakob eert. 2404, Vrečar Martin eert. 5629, Bohte Matija eert. 4817. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 101 članov. Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., Petrič Anton eert. 5039. I. razred. Društva šteje lu7 udov. Iz društva "Zvon" št. 70 v Chieago, 111., Gradišar Frank eert. 6344. I. razred. Judnič John c-ert. 6572, Gazgoda Joseph eert. 6772. Oba v II. razredu. Ribnikar Anton eert. 7047. I. razred. Društvo šteje 36 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., Hren Joseph cert. 3411, Šabee Franc eert. 6656. Oba v I. razredu. Društvo šteje 111 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa., Benae Alois cert. 4872, Baraga Anton eert. 6526, Zbaršič Jožef eert. 5438, Meglic Franc eert. 4593, Poje Anton eert. 2215, Sterle Jakob eert. 5637, Šrajbus John 2219, Švelc Janez eert 5828, Švelc Frank eert. 5833, Švelc Jožef eert. 6524, Uberbič Jožef eert. 5439. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 112 udov. Iz društva sv. Jožefa štev. 76 v Oregon City, Ore., Benet Simon cert. 7491. I. razred. Društvo šteje 23 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa., Rodič Anton eert. 3848, Pirnat Leo cert. 1037, Šterk John eert. 1054, Leopold Leon eert. 3337. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 90 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 56 v Superior, Pa., Jokelj John eert. 5562, Kobal Valentine eert. 7335, Kobal Blaž eert. 7541, Jurkovič Johan eert. 6806, Perko Matevž eert. 7542, Vintar Josip eert. 7540. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 23 udov. Iz 'društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Oblak Antonia eert. 8028, Poušič Kata eert. 8040. Društvo šteje 127 čl. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Jakopin Teresia eert. 7983. Društvo šteje 125 udov. Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., Štih Ivana eert. 9429, Strojni Marija eert. 9419, Mužič Katarina eert. 9384, Nose Ivana eert. 9399. Društvo šteje 80 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs. Wyo., Jerkovie Anna eert. 8678, Uranjas Mara eert. 8725. Društvo šteje 81 udov. Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo., Janezič Franca eert. 9582. Društvo šteje 15 članic. Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., Laurin Mary, cert. 8187, Novak Nely eert. 8180. Društvo šteje 38 članic. Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa.. Lampanjar Katarina eert. 9535. Društvo šteje 35 članic. Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pitt>burgh. Pa., Radič Marija eert. 8429, Sterk Terezija eert. 8440, Leon Johana eert. 8418. Društvo šteje 40 članic. Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoek. Pa.. Horvat Jela eert. 9105, Šimlevčič Neža eert. 9175. Društvo šteje 116 udov. Iz društva sv. Martina št. 44 v Barberton, O., Puželj Franca eert. 9618. Društvo šteje ? Iz društva "Zvon" Št. 70 v Chieago, 111., Gradišar Antonia eert. 9871, Ribnikar Agnes eert. 9874. Društvo šteje 4 članic. Iz društva sv. Alojzija št. 19 v So. Lorain, O., Skraba Frank eert. 5533 I. razred. Društvo šteje 82 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah, Jaklič Franc eert. 4315. I. razred. Društvo šteje 52 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 80 v Aquilar, Colo., Žele Peter eert. 7938, Tomašie Peter eert. 7940. Oba v I. razredu. Društvo šteje 14 udov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., Sodar John eert. 877, Vraneš Vlado eert. 3230, Blažič Mato eert. 5243. Vsi v I. razr. Društvo šteje 240 udov. Iz društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., Lovšin Franc eert. 6475. I. razred. Društvo šteje 149 udov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št^l6 v Johnstown, Pa., Udovič Martin eert. 1262, II. razred. Beeaj Rudolph cert. 7192, I. razred. Društvo šteje 114 udov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., Sodar Maria cert. 8336, Vraneš Maria eert. 8372. Društvo šteje 118 članic. . ... . • - *.»r—• •>--• ZOPET SPREJETL - •«„-.. V društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., Koehevar Jakob eert. 3095. I. razred. Društvo šteje 238 udov. V društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa., Valentine Hrvatin eert. 2014. I. razred. Društvo šteje 196 udov. V društvo sv. Barbare Št. 39 v Roslyn, Wash., Brozovič Mihael eert. 7135. I. razred. Društvo šteje 185 udov. V društvo sv. Jurija Vitezi Št. 49 v Kansas City, Kans., Zupan Jožef eert. 3886, Zupan Anton eert. 7014. Oba v I. razredu. Društvo šteje 72 udov. V društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., Cos Ivan cert. 6222, Devjak Franc eert. 6995, Hribjan Andrew cert. 5734, Ložar Aioia eert. 6993. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 113 udov. V društvo sv. Florjana št. 64 v So. Range, Mich., Šterk Marko eert. 7508. I. razred. Društvo šteje 39 udov. V društvo sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., Kočevar Anton eert. 588. I. razred. Društvo šteje 65 udov. V društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., Krall John eert. P. eert. 814. I. razred. Društvo šteje 243 udov. V društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., Šink Anton eert. 4923. II. razred. Društvo šteje 101 ud. V društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans., Jakša Frank eert. 6875. I. razred. Društvo šteje 74 udov. V društvo sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa., Skrajnar John" eert. 6525. I. razred. Društvo šteje 113 udov. V društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., Milner Ivan eert. 2281, Budan August eert. 2566, Milner Ignacij eert. 3129, Bittenc Janez eert. 5025. Vsi v I. razredu. Bradač Josip eert. 6946. II. razred. Mihelič Frank eert. 4701. I. razred. Društvo šteje 122 udov. V društvo sv. Barbare Št. 47 v Aspen, Colo., Kostelc Anton J. eert. 6627. I. razred. Društvo šteje 88 udov. V društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn., Gobec Frank eert. 6491. I. razred. Društvo šteje 147 udov. V društvo sv. Alojzija št. 31 v 9103. Društvo šteje 118 udov. V društvo sv. Cirila in Metoda cert. 8350. Društvo šteje 120 udov. V društvo sv. Barbare št. 3 v La Salle, I1L. Kočevar Marija cert. 8179. Društvo šteje 38 članic. V društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans., Jakše Kristina eert. 9750. Društvo šteje 23 članic. V društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., Miklaveič Marija eert. 1718. Društvo šteje 45 udov. V društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., Budan Ivana eert. 9898, Milner Marija eert. 9392, Bittenc Marija eert. 9367, Mihelič Ivana eert. 9385. Društvo šteje 80 udov. V društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa., Celarič John eert. 5202, Horvat Aleksander eert. 6068. Obo v L razreda. Društvo šteje 195 udov. V društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., Leveč Anton eert. 3823, L razred. Mihle Janez eert. 3902, II. razred. Društvo šteje 149 udov. V društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich., Sodar JM& eert. 877. L razred. Društvo šteje 241 udov. / V društvo sv. Barare St. 3 v La Saile, 111., Jakše John eert. 2343. L razred. Društvo šteje 66 ndov. V društvo sv. Cirila in Metoda 5t. 9 v Calumet, Mich., Sodar m arija eert. 8336. Društvo šteje 119 članic. V društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa., Celarič Katarina eert. 9066, Horvat Jela eert. 9106. Društvo šteje 118 članic. Skopuhov sin. Arabska lesrenda. Ibrahim, stari skopuh, ki je stotine dolžnikov spravil na beraško palico, je umrl. Umrl je v svoji raztrgani hiši na svojem umazanem ležišču, kterega se je posluževal celo življenje in še ob smrti je rotil svojega sina Jusuf a, da mu priseže pri vseh kalifih in prerokih ter mu zatrdno obljubi, da se bode posluževal istega ležišča, kterega se je posluževal že njegov oče 30 let. Jusuf je bil njegov edini sin in dedič velikanskega premoženja, kterega je tako sramotno spravil na kup njegov oče Ibrahim. In sedaj leži stari Ibrahim mrtev že eno uro. Jusuf je pa poželjivo iskal po starem zaboju zlatih denarjev, kterih je imel njegov oče na kupe. Dosedaj ni smel nikdar niti pogledati na denar. V svojem življenju ni nikdar sanjal, da bode podedoval toliko denarja in postal najbogatejši mož kalitovega mesta. Iz ust mu pride hvaležna beseda njegovemu očetu, ki se je celo svoje življenje potil, trudil, sleparil, da je spravil tako premoženje na kup. In zopet stopi Jusuf k smrtnemu ležišču svojega očeta, poleg kterega je postavil dve goreči sveči, kterih sijaj se je odbijal na suhem, spaee-nem obrazu mrtveca. "Dobri oče,'* reče, "zahvaljujem se ti. Zapustil si mi najdražjo ^stvar, zlato — moč na zemlji, in tvoj pogreb bo pričal, kako velika je moja hvaležnost. Pred vsemi moslemini te ukažem postaviti na krasen oder, j tvoje truplo bodo obkroževali duhovi kadila in mirte, in na tvojem grobu , bode molilo na stotine derviŠov k i Alahu, da ti podeli večni mir. Hočem......" Dalje hvaležni Jusuf ne more, kel strahoma odskoei od mrtvesra trupla, j lasje se mu naježe pri pogledu, ki se ' mu nudi. Mrtvec'je odprl oči in se s ' svojim suhim truplom počasi dvigal, j Grozeče pokaže Jusufu pest in ga 1 grozno pogleda. Nato pa s zadno močjo upihne eno svečo, ker je pre-i več gorela in ko še zamrmra nekaj skrivnostnih besed, se "sklone nazaj — mrtvec za vedno. Trenutek opazuje Jusuf prestrašen truplo. Nato pa plane ven na cev. Florijana št. «>4 v So. Range, Mich., Cotman John cert. 5491. I. razred. Društvo šteje 39 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta. Minn., Ravnikar John cert. 4804. II. Razred. Društvo šteje 78 udov. ' Iz društva -v. Jožefa št. 29 v Imperial. Pa., Mali Anton cert. 6590, Peternel Mihael eert. 5542. Oba v I. razredu. Društvo šteje 74 udov. Iz društva Srce Jezus št. 2 v Ely, Minn., Košir Franca cert. 8105. Društvo šteje 182 udov. Iz društva -v. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., Pelko Paulina cert. 9491. Društvo šteje 53 udov. ODSTOPILI. Ol društva Ime Jezus Št. 25 v Eveleth, Minn., Rotnik Jakob cert. 34t>4, Panko Matija cert. 3566. Oba v I. razredu. Društvo šteje 149 udov. ČRTANI. It društva -v. Barbare Št. 39 v Roslyn, Wash.. Blazina George cert. 2332, Kruljae Josip cert. 3325, Milinovič Štefan cert. 6314. Vsi v I. razr. Društvo šteje 17i» udov. PRESTOPILI. Od društva Srce Jezusa št. - v Ely, Minn., k društvu >v. Jožefa št. 17 v Aldridire, Pa.: John Dejak cert. 380, r L 1875. I. razred. Prvo društvo št«1 je 155 udov, d rušo 66. Brat Mat. 1'rbas cert. 1262. r. 1. 1875. I. razred. Od društva sv. Cirila in Met« la št. 16 v Johnstown, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v I.loyd*I, Pa. Prvo društvo šteje 136, drugo 114 udov. Ilclena fieršic cert,. 7!)70 r. I. 1882. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely. Minn., k društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu.Minn. Prvo društvo šteje 127 članic, drugo 47. Jakob (ieršič cert. 154. I. razred Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Prvo društvo šteje 187 udov, drugo' 146. Louis Zobec eert. 2*H>7 r. 1. 1888. L razred. Od društva sv. Jožefa Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisbolm, Minn. Prvo društvo šteje 71 udov, drugo 148. Marija Becjan r. 1. 1878. Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind., k društvu sv. Rešnjega telesa št. 77 v Goff, Pa. Prvo društvo šteje 31 članic, dru«r® pa 3 članice. Marija Becjav eert. 9625, od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind., k društvu sv. Heš. Telesa št. 77 v Goff, Pa. Pno društvo šteje 31 članic, drugo 3. Josip Golkar cert. 3155, od društva sv. Alojzija št. 30 v Conemaugh, Pa. v. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Prvo lruštvo šteje 'SI udov, drugo 214. (»d društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial. Pa., k društvu sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa., sledeči bratje: John Eržen cert. 6148, r. 1887, Peter Kalan cert. 5260. r. 1888, Martin Rihley cert. 4219, r. 1881, Alois Mali cert. 6599, r. 1875, John Logar cert. 1797, r. 1875. Vsi v I. razredu. Prvo društvo šteje 76 udov., drugo 18. Od društva >v. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., k društvu sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore., brat Peter Mesec cert. .5813, r. 1873. I. Tazred. Prvo društvo šteje 258 udov, drugo 24. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Valentin Drap, cert. 990 član društva sv. Jožefa št, 12 v Pittsburgh, Pa. Umrl 24. marca 1908. v Export, Pa. Ubit v premogokopu. Zavarovaa je bil 7% $1.000. Društvo šteje 94 članov. Josip Perko, cert. 2284 član društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Umrl 16. apr. 1908. Vzrok smrti: sušiea. Zavarovan je bil za $1.000.00. * Josip Žakelj, eert. 2572 član društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111. Umrl 28. aprila 1908. Vzrok smrti: ubit v elevatorju. Zavarovan jč bil za $1.000.00. v PREMEMBA RAZREDA. Ivan Sterle cert. 4042 član društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., prestopil iz dragega razreda v prvega, dne 1. marca. Ivan Svigel eert. 3430 član društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa^ prestopil iz drugega razreda v prvega, dne 1. marca. Josip Vider eert. 2434 član drnŠtva sv. Jožefa St. 41 v East Palestine, "O., prestopil 25. aprila iz drugega razreda v prvi razred. Franc Strniša cert. 1041 član društva sv. Jožefa št. 12 v Allegheny, Pa., prestopil 25. aprila iz drugega razreda v prvi razred. Franc Leskovič cert. J&398 član društva sv. Mihaela Arh. št, 40 v Cla-ridge, Pa., prestopil iz I. razreda v II. razred 30. apr. 1908. PROŠNJA. Novo društvo želi pristopiti J. S. K. Jednoti in sicer sv. Jerneja v Aurora, 111. Imena članov: Barbič Jožef 1880 eert. 10179, Verbič Jernej 1880 cert. 10176, Rud-man Louis 1877 cert. 10175. Vsi II. razred. Praprotnik Frank 1877 cert. 10174, Golenz Joseph 1866 cert. 10177, Praprotnik Albin 1889 cert. 10178, Kissler Alfonso 1871 cert. 10180, Baribak Jožef 1874 eert. 10181, Praprotnik Frank A. 1872 cert. 10182, Rudman Anton 1868 cert. 10183. Vsi v I. razredu. NAZNANILO. Društvo sv. Jerneja v Aurori, Illinois, je sprejeto v Jednoto, dne 30. aprila pod številko 81. Z bratskim pozdravom, JURIJ L. BROŽIČ. glavni tajnik. Z« kratek čas« Leta 2 5 0 0. Ferdinand Gornik hodi razburjen po svoji pisarni. Res, nehvaležno je ,je to delo za državo. Pred kratkim je radi malega prestopka, jih dobil nekaj pod nos in Gornik je bil zelo občutljiv in ponosen. Vendar ni bila malenkost opravljati .službo druzega inženirja v državni kuhinji v Madridu: marsikdo ni mogel narediti niti skušenj v njegovi starosti. Stran gre — toda kam? Na tovar-^ ne. ki so bile še v zasebnih rokah, .liti misliti ni mogel. Da bi sedal prestaviti k drugemu opravilu? Tudi to ni bilo mogoče, ker je bil kakor priklenjen na državno kuhinjo. Štiri meseee je bila namreč že nastvljena v organskem laboratoriju kot prva kemistinja Antonija Breznik. Prišla je iz Pariza in se še ni udomačila v svojem novem poslu. Pomagal ji je, kolikor je mogel. Dasi je svojo stroko popolnoma razumela, vendar če človek pride v nov kraj, ne ve, kje bi prijel. Omeniti moramo še mimogrede, da je bila tedaj vsa Evropa e.ia republika in Amerika druga. Vsi drugi svetovni deli so bile le naselbine ene ali dru^e republike. Mladi inženir se vsede k svoji pisalni mizi in prične delati. V različne govorilne cevi daje povelja, postavlja daljnovid, s kterirn je lahko gledal milje daleč, zdaj sem, zdaj tja. >pre-jema telefonična naznanila, ter vsak trenutek deluje v drugem kraju republike, ne da bi se premaknil s svoje mize. Le ob posebno važnih treputkih stopi na prag svoje sobe, kterega goni električna sila po celem, velikanskem poslopju. Tu ga nekdc pokliče na govorilni stroj. "Tok v organskem laboratoriju je odpovedal." "Pridem takoj." Takoj se odpravi na pot. Električni prag mu je prepočasen, zato pripne na čevlje avtomatične podplate, in v poi minuti je v organskem laboratoriju. Sicer ni bilo ravno treba njemu iti. vendar ker je bila tam lepa Antonija --- Tih šum in ropot vlada po velikanki dvorani laboratorija. Dvajset ljudi deluje tu. da pripravlja iz oglja, amoniaka, kisika, žveplja in fosforja vse, kar se potrebuje v kuhinji. S j>omočjo velike temperature in električnega priti-ka se izdeluje beljak, sladkor, moka ir ir.aslo. V posebnih prostorih se izdelujejo aromatične snovi, iz kterih se pripravlja čokolada in drugo. Čez vse pa ima nadzorstvo Antonija Prežnik. ki je imela srečo, da se je v Parizu učila pri najslavnejših kemikih, ki so prvi zaceli z umetnim pridobivanjem jajčjega rumenjaka. Sedaj so jo prestavili v Madrid, da tu nadaljuje s svojim delovanjem. Kmalu je postala voditeljica v laboratoriju. Imela je srečo. No to mesto se pride redkokdaj pred 30 leti, ona je pa imela šele 23 let. V službi stroga in brezobzirna, je bila toliko bolj ljubezniva v zasebnem življenju. Ko je odhajala zvečer domov, je imel Gornik dovolj prilike, da se prepriča o njenej ljubeznivosti. Govorila je o svoji domačiji, o sprehodih na obrežju in ponočnih zabavah na severnih drsališčih. V njo se je zaljubil mladi inženir. Tola ga li ljubi tudi ona? mu bo- li p<»delila roko za življenje? Gotovo bi mu že razodela svoje sree. Morebiti pa čaka nanj, da on spregovori prvo besedo? Vendar nemogoče. Ona, kot prva kemistinja in on drugi inženir! Predpostavljeni ima prvo besedo j to je častna stvar. Vstopi v laboratorij in vpraša po njenih željah. "Prosim, tam pri četrtem oknu je pretrgan električni tok." Nato mu obrne hrbet, in se ne zmeni za zaljubljenega inženirja. Služba je služba. Pogleda škodo in naroči delaven, da jo popravi; nato odide v svojo pisarno. Točno ob petih stoji pred izhodom in čaka na njo. Da bi vsaj spregovorila. Takoj bi lahko odšla na ženito-vanjski urad in se poročila. Seveda postava ne dovoljuje življenske zveze. Zakonca smeta živeti skupno le pet let, nakar država dovoli nadalj-nih pet let zakonskega življenja in ele potem se sklene zakon za celo '■.i vi jen je. Gornik je prepričan, da^bi -e ljubila tako zelo, da bi večno ostala skupaj. MolČe pride mimo njega, molče mu poda roko in ločita se. Ona odhiti v svojo hišo. Solza se posveti v njenih očeh. Ali ne opazi kako mu je naklonjena? Zakaj jo muči s svojim obnašanjem? Pravzaprav bi morala ona zgovoriti prvo besedo, toda zgubila je pogum, da stopi k njemu in ga vpraša: "Smem biti tvoja družica?" V roke vzame večerni list. Dolgočasne stvari, ničesar zanimivega. Pride do članka: "Vozna na Mars." "Naravoslovna družba odpotuje v nekaj dneh na svoj letni izlet na zvezdo Mars. Ekspedieija bo letos proučevala vulkanske izbruhe in razne prekope. Ker so prebivalci na Marsu o tem izletu že obveščeni s pomočjo tahifona, nas čaka lep sprejem. Posebno Marsove dame. kterih lepota nam je znana še od njih zadnjega obiska na našem planetu, se bodo potrudile za izborno zabavo. Potovanje traja 4 tedne; kot člani so se prijavili ---" Telefon pozvoni. "Gospodična Breznik, brali >te že morda, da se udeležim obiska na Mars. Želim »am z Bogom, gospodična — —" "Prosim, nikar ne hodite; ostanite v mestu!" "Odstopiti ne morem več, kaj si bodo mislili--" "Kar hočejo. Slišite — ne, čakajte! Takoj sem pri vas." Kot nevihta pobegne iz hiše. V svojem vrtu jo že pričakuje Gornik. Ona mu pade okoli vratu: "Vi — ti —ne. ne smeš stran, vstati moraš pri meni. Cuješ?" Radosten jo tuli on objame. " Pre-iragi, sladki, edini otrok, seveda /Stanem pri tebi — za vedno! Nežno ,o poljubi na čelo in pritisne k sebi. "Torej tako dolgo si me pustila čakati! Poredniea!" "Sramovala sem se!" "Šele, ko si zvedela, da me ne vi-JiŠ nekaj tednov, se ti je odvezal jezik?" Zopet jo poljubi Tinla ona 19 Power St.; Gregor HreŠčak, tajnik, 407 8th Avenue; Fran Slabe, blagajnik, R. F. D. 1; Fran Gabrenja, zastopnik, 1105 Virginia Avenue. Vsi v Johnstownu, Pa. Društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Luka Zupančič, predsednik; G. R. Zobec, tajnik, P. O. Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, P. O. Box 102; Fr. Prešeren, zastopnik, P. O. Box 45. Vsi v Aldridge, Mont. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve Presv. Družine v Aldridge. Društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs Wyo. Anton Fortuna, predsednik, L. Box 294; Max Keržišnik, tajnik, L. Box 383; Fran Keržišnik, blagajnik, L. Box 121; Anton Justin, zastopnik, L. Box 563. Vsi v Rock Springs, Wyo. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Finn Hall ob 9:30 dop. Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio. Fran Durjava, predsednik, 539 llth Avenue; Ivan P. Palčič, tajnik, 502 llth Avenue; Ivan Svet, blagajnik, 487 131h Avenue; Alojzij Virant, zastopnik, 500 Cor. 10th Avenue & Globe St. \ si v Lorain. Ohio. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. & 13th Ave. Društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Mat. Zadnjik. predsednik, P. O. Box 314; Ivan Zalar, tajnik, P. O. Box 183; Mat. Majerle, blagajnik, P. O. Box 43; Josip Kern, zastopnik, P. O. Box 37. Vsi v Sparta, Minn. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Ivan Pekee, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4645 Franklin St.; Mat. Sadar, blagajnik, 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Denver ju, Colo. Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver. Društvo sv. Jurija št. 22 v South Chieago, HI. Fran Medoš, predsednik, 9483 Ewing Avenue; Anton Motz, tajnik, 9483 Ewing Avenue; Ivan Dučič, blagajnik, 9618 Avenue N; Fran Medoš, zastopnik, 9483 Ewing Ave. Vsi v So. Chicagu, III. Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu zvečer v Medoševi dvorani, 95. ulica in Ewing Ave. Društvo sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, CaL Ivan Kukar, predsednik, 461 4th St.; Ivan Stariha, tajnik, 2000 19th St.; Matija Vidmar, blagajnik, 607 Kansas St.; Josip Lampe, zastopnik. 2024 19th St. Vsi v San Franeiscu. Društvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu. Društvo Sveto Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn. Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726 ; Ivan Škrabec, tajnik ; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Frie, zastopnik, P. O. Box 728. Vsi v E velet hu, Minn. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo ob 1 y2 uri popoludne nad First National Banko. Društvo sv. Štefana št. 26 v Pitts-burgu, Pa. Josip I^ban, predsednik, 18 Lant-ner St., Troy Hill, Allegheny, Fa.; Jakob Zabukoveo, tajnik, No. 4324 Blackberry St., Pittsburg, Pa.; Anton Škrbcc, blagajnik, 5114 Natrona Alley. Pittsburg, Pa.; Jakob Zabuko-vec, zastopnik, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Bntler in 57. celte* Pittsburg. l>mitvo sv. Mihaela Arh. iter. 27 v Diamondville, Wyo. Alojzij Penca, predsednik, P. O. B. 35; Fran Perušek, tajnik, P. O. Box 65; Josip Penea, blagajnik, P. O. B. 35; vsi trije v Diamondville, Wyo. Fran Brunski, sastopoik, P. O. Bos 3, Frontier, Wyo. Društvo zboruje v dvorani Josip Gačnika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Društvo Marija Danica št. 28 v Cum-berlandu, Wyo. Ivan Šefrer, predsednik, P. O. Box 64; Martin Hribernik, tajnik, P. O. Box 77; Jurij Jaklovič, blagajnik, P. O. Box 137; Josip Felician, zastopnik, P. O. Box 266. Vsi v Cumber-landu, Wyo. Društvo sv. Jožefa št. 29 v Impe-rialu, Pa. Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B. 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Box •312; Josip Jankel, blagajnik, P. O. Box 152; Anton Tavželj, zastopnik P. O. Box 62. Vsi v Imperialu, Pa Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Društvo sv. Jožefa štev. 30 v Chisholmu, Minn. Ivan Kočevar, predsednik, P. O. Box 118; Louis Kočevar, tajnik, P. O. Box 566; Fran Ravšel, blagajnik; Ivan Kočevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chisholmu, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu. Društvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku, Pa. Jakob Knez, predsednik, 302 3rd St., Rankin, Pa.; Ivan A. Germ, tajnik, Box 57, Braddoek, Pa.; Anton Sotler, blagajnik, Box 266, Braddoek, Pa.; Alojzij Hrovat, zastopnik, Box 154, Linhart, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 6. uliti pod italijansko eerkvo Braddocku. Društvo Marija Zvezda štev. 32 v Black Diamondu, Wash Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Bos 644. Vsi trije v Black Diamondu, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani ob 1. uri oopoldan. Društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Fran Šifrar II., predsednik, Box 67, Trestle, Pa.; Fran Šifrar I., tajnik, Box 26, Trestle, Pa.; Jakob Vi-eič, blagajnik, R. F. D. No. 1, Wil-kinsburg, Pa.; Gregor Oblak, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v angležki dvorani, Trestle. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Lloydell, Pa. Anton Bombač, predsednik, Ona-linda, Pa.; Andrej Maloverh, tajnik, Box 1; Anton Bombač, blagajnik, Box 56; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo pri Petru Valka v Lloydellu. Društvo sv. Alojzija štev. 36 v Conemaugh, Pa. Ivan Glavič, predsednik, Box 323; Ignac Travnik, tajnik, Box 227; Iv. Brezovec, blagajnik, Box 6; Josip Dremelj, .zastopnik, Box 227. Vsi v Conemaugh, Pa. Društvo zboruje v lastne j dvorani v Conemaugh. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, OMo. Fran Špelko, predsednik, 3504 St. Clair Ave., N. C.; Jakob Hočevar, tajnik, 1101 E. 63rd St., N. E.; Alojzij Recher, blagajnik, 1223 St. Clair Ave., N. E.; Anton Ocepek, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, O. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Jaites dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St. Društvo "Sokol" štev. 38 ▼ Pneblo, Colo. Fran Jančan, predsednik, 1220 Taylor Ave.; Peter Culig, tajnik, 1245 South Santa Fe Ave.; Josip Culig, blagajnik, 1219 South Santa Fe Ave. Sava Radakovič, zastopnik, 170S F. Abriendo - Ave. Vsi v Pueblu, Colo. Društvo sv. Barbare it. 39 v Roa-lyn, Wash. Anton Čop, predsednik, Box 440; Iv. Majnarič, tajnik, Box 409; Tomo MajnariČ, blagajnik, Box 535; Anton Janeček, zastopnik, Box 138. Vsi v Boatynu, Wash. Drnitvo «v. Mihael* Arh. itev. 40 v Claridge, Pa. Pavel Pniljar, predsednik, Box 295; Frank Zupančič, tajnik, Box 448; Peter Lazar, blagajnik, Box 37"; Anton Jerina, sastopfcik, Box 204. Vsi v Claridge, P*. Drnitvo sboruje 2. nedeljo v mesecu oti ST. uri dop. v nemški dvorani. Društvo sv. Jožefa it. 41 v East Palestine, Ohio. Josip Veder, predsednik, Box 223; Fran Kapla, tajnik, Box 60; Fran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran Jurjavčič, zastopnik, Box 209. Vsi v East Palestine, O. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Društvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pneblo, Colo. Josip Boitz, predsednik, 1226 Mah-ren Ave.; Ivan Gaber, tajnik, 1251 South Santa Fč Ave.; Fran Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; Fran Ahčin, zastopnik, 1224 Bohmen Ave. Vsi v Pheblu, Colo. Društvo zboruje 16. vsacega meseca ob 10. uri dop. in ob 8. uri zvečer na South Santa Fe Ave. št. 1207. Društvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Ivan Kocjan, tajnik, Box 66; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Jakob Rogel, zastopnik. Vsi v East Heleni, Mont. Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane. Društvo sv. Martina št. 44 v Barberton, Ohio. Mat. Kramar, predsednik, Box 223; Rudolf Puželj, tajnik, 514 8th St.; Anton Štrukelj, blagajnik in zastopnik. Vsi v Barbertonu, O. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton. Društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Jernej Št an tel, predsednik, 730 Hough Street; Alojzij Rudman, tajnik, 702 Holmes Avenue; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketchem St.: Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianapolisu, Ind. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St. Društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo. Josip Boršnar, predsednik, Box 419; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Fran Marolt, blagajnik, Box 805; Josip Zobec, zastopnik, Box 55. Vsi v Aspenu, Colo. Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer. Društvo Vitezi sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas. Mihael Novak, predsednik, 403 Ferry St.; Marko Gustin, tajnik, 519 Sandusky Avenue; Peter Špehar, blagajnik, 422 N. 4th St.; Josip Vovk, zastopnik, 317 Barnett Avenue. Vsi v Kansas City, Kansas. Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. & Barnett Avenue, Kansas City. Društvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y. Anton Stucin, predsednik, 22 Scholes St.; F. G. Tassotti, tajnik, 135 Scholes St.; Ivan Fugina, blagajnik, 34 Scholes St.; F. G. Tassotti, zastopnik, 135 Scholes St. " Vsi v Brooklynu, N. Y. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5—7 Boerum St., Brooklyn. Društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Jernej Kamnikar, predsednik, B.;x 122, Murray, Utah; Ivan Pajnič, tajnik, Box 242, West Jordan, Utah; A. Sever, blagajnik, P. O. Box 272, Wes* Jordan, Utah; L. Mihelič, zastopnik, Box 242, West Jordan, Utah. Društvo zboruje vsacega 12. v mesecu, in sicer jeden mesec v Murnom v Opera House, drugi mesec v West Jordanu v prostorih brata Josipa Schneller. Društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kansas. Martin Oberžan, predsednik. Box 51, West Mineral j Kansas; Fran Au-gustin, tajnik, Box 466, West Mineral, Kansas; Fran Kokal, blagajnik, Box 202, West Mineral, Kansas; lgn. Gros, zastopnik, Box 131, East Mineral, Kansas. Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani brata Filip Brinerja ▼ F—t Mineral«. Drnitvo sv. Jožefa it. 53 v Littl* Falls. K. Y. Fran Roiane, predsednik, 583 E. Mill St.; Fran Per, tajnik, 40 German St.; Jakob Rupariek, 585 E*st Mil St.; Anton Keržič, zastopnik, 30 Danube St. V«i v Little Falls, K. Tt. Drnitvo sboruje vsako 2. oedeijo v m wen t dvorani g. Fran Drnitvo sv. Frančiška št. 54 v Hib-bing, Mfpn Peter Strk, predsednik, 223 Pine St.; Mihael Peskar,-tajnik, Box 565; Ivan Povše, blagajnik, 223 Pine St.; Anton Gezin, zastopnik, Pine St. — Vsi v Hibbingu, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop. Društvo sv. Boka št. 55 v Uniontown, Pa. Josip Krumar, predsednik, Box 22, Percy, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, Box 336, Uniontown, Pa.; Urban Pičel, blagajnik in zastopnik, Lemont Furnace, Pa. * Društvo sv. Alojzija Št. 56 v Superior, Pa. Fran Gerčman, predsednik, Box 33; Vincenc Valez, tajnik, Box 33; Andrej Kraševee, blagajnik, Box 33; Alojzij Seje, zastopnik, Box 33. Vsi v Superior ju, Pa. Društvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. Anton Martinšek, predsednik, Box 125; Fran Modrijan, tajnik, Box 244; Ivan Turk, blagajnik, Box 67; Anton Hribar, zastopnik, Box 18. Vsi v Exportu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer & Sam Duff. Društvo sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. Ivan Kostelc, predsednik, Box 61; Ivan R. Rom, tajnik; Ivan Češarek, blagajnik, Box 16; Blaž Podpečan, zastopnik. Vsi v Bear Creeku, Mont. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka. Društvo sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. Anton Bambie, predsednik, Box 243; Anton Podržaj, tajnik, Box 496; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Šuštar, zastopnik, Box 427. Vsi v Chisholmu, Minn. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka. Društvo sv. Jurija št. 61 v Beading. Pa. Anton Križe, predsednik, 428 Ttl-pehoeken St.; Ivan Matetič, tajnik, 359 N. River St.; Fran Špehar, blagajnik, 381 North River St.; Simon Luzar, zastopnik, 301 Lafayette St. Vsi v Readingu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Jakoba Drvus, 120 Little Garden Street. Društvo sv. Florjana št. 64 v South Range, Mich. Mihael Muhvič, predsednik, Box 156, Baltic, Mich.; Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Anton Štimac, blagajnik, Box 208, South Range, Mich.; Anton Štimac, zastopnik, Box 208, South Range, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range. Društvo sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mich. Matija Kunič, predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951 ^ Mihael Ko-betič, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi v Manistique, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani Ivana Costelo. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu, HI. Anton Kosiček, predsednik, 1151 Mihael Vardjan, tajnik in zastopnik, 903 N. Scot t St.; Anton Kostelc, blagajnik. Vsi v Jolietu, III. Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Tale, Kansas. Josip Cvetkovič, predsednik in blagajnik, Box 12; Ivan Prislan, tajnik, Box 147; Mat. Dernulevec, zastopnik. Vsi v Yale, Kansas. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani. Drnitvo Isus Prijatelj Male^ih štev. 68 v Monessen, Pa. Nikola Vincetič, predsednik, Box 116; Mato Zoretič, tajnik, Box 155; Djuro Novačič, blagajnik; Fran jo Duralia, zastopnik, Box 411. Vsi v Monessenu, Pa. Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob L uri pop. Drnitvo sv. Petra št. 69 v '/homaa, W. V*. Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Lahajne, tajnik, Box 215; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi v Thomasu, W. Va. Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo w meseen. Drnitvo Zvon it. 70 v Chicago, HL Josip Blii, predsednik, 760 AH-port St.; Mirko Cigani«, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremesce, blagajnik, 500 W. 18th Place; Avgust Poglajen, zastopnik, 144 W. 23rd St. Vsi v Chicago, Ili Drnitvo sboruje vsako 2. nedeljo v meseen ob 2. uri pop. v dvorani 618 So. Center Am, Cor. 19th St i1 Društvo" sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwood, OMo. Josip Jakoš, predsednik, Box 858, Mat. Slapnik, tajnik, Box 694; Josip Jevnikar, blagajnik, Box 192; Mat. Slapnik, zastopnik, Box 694. Vsi % Collinwoodu, O. Društvo zboruje vsako 2. nedelje v mesecu. Društvo sv. Barbare št. 72 v Ravens dale, Wash. Pavel Koss, preds.; Jacob Rem-šak, tajnik; Josip Pinoza. blagajnik; Mihael Ferlih, zastopnik. Vsi v Ra vensdale, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedelj« v mesecu ob 9. uri dop. v Fran Lud vigovi dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa Jurij Klemenčič, predsednik, Bo> 318, Sturgeon, Pa.; Leopold Vesei tajnik, Box 318, Sturgeon, Pa.; Ferdinand Messner, blagajnik. Tyre, Pa.; Josip Čerin. zastopnik, Box 4, Tyre Pa. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo ob 1. uri pop. v dvorani g. Mihael Lenarta. Društvo SV* Janeza Krstnika št. 7a V Canonsburg, Pa. Josip Mravinee, predsednik, Manifold, Pa.; Jurij Žalec, tajnik in za stopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Fran Miklič, blagajnik, Manifold,. Penna. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v stanovanju tajnika Jurija Žalca. Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. Josip Smrekar, predsednik, Box 277; Mat. Jančigaj, tajuik. Box 2S6; Mat. Justin, blagajnik, Box 104; Jurij Šubic, zastopnik, Box 213. Vsi v Oregon City, Oregon. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v mesecu pri Matevž Polajnarju. Društvo sv. Resnega Telesa štev. Tt v Golf. Pa. John Brandstetter, predsednik, Bx. 323; Andrej Guzelj, tajnik. Bx. 511;-Josip Koračin, blagajnik. Box 494; John Kos, zastopnik, Box 45. Vsi v Goffu, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedelje v mesecu v prostorih Ivana Koss. Društvo sv. Alojzija št. 78 v Salida Colo.. Ivan Drobnič, predseduik, Bos 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelic, blagajnik in zastop nik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo. Društvo zboruje vsakega 12. v mesecu v dvorani pri rudotopilnici. Društvo sv. Barbare št. 79 v Heil wood. Pa. Fran Segula, predsednik; Josip Zorko, tajnik; Josip Penič, blagaj nik; Andrej Heimbring, zastopnik. Vsi imajo naslov: Box 133, Heil wood, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 80 v Aquilar, Colo. Ivan Zupančič, predsednik, P. O. Box 54, Cedarhurst, Colo.; Jakob Česnik, tajnik; Gašper Pavloviž, blagajnik in zastopnik; oba na P. O. Box 181, Aquilar, Colo. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvorani. Društvo sv. Jerneja št. 81 v Aurora, Illinois. Frank Praprotnik, predsednik, G24 Aurora Ave.; Albin Praprotnik. tajnik. 586 X. Broadway; Anton Rudnin, blagajnik, 312 So. River St.; Jernej Verbič, zastopnik. 4 — 1st Ave. Vsi v Aurora, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 8h zjutraj v Kolenčovi dvorani. OPOMBA. Ta imenik uradnik.\ krajevnih društev J. S. K. Jednofe je priobčen v glasilu Jednote vse k mesec po enkrat, in sicer okoli 15 Vsa društva, oziroma njih tajniki s« vljudno prošeni, nemudoma poročan vse nedostatke in premembe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen. kakor mi je bilo dosedaj poročano Društva, ktera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijr to kmalo storiti. Jnrij L. Brožič, gl. tajnik. Nov moderni hotel. Posojilnica v Brežieah je zgradila na svojem posestvu ''Grič" onkraj savskega mostu ob obalih mirne Krke in srebrnopene Save nov moderen hotel. "Grič" obseza najboljši del dolenje Kranjske in nudi krasen razgled po vsem % Posavju od majestičnega Kuma in njegovih visokih severo-iz- ' točnih sosedov, od belih gradov in cerkvic Kranjske in Štajerske tja doli do sinjih višav bratske Hrvatske in do kraljevega Zagreba. Izlasti oni. ki iščejo po trudapol-nem napornem delu odpočilka. najdejo na tem dosedaj še premalo poznanem divnem koščku slovenske zemlje duševnega in telesnega mira po zelenih mehkih tratah, na sprehodih v senčnatem duhtečem smreko v ju, ob holmcih s preširnim razgledom, v zdravem čistem zraku brez prahu, brez mestnega šuma. Tu se lahko odpočije ob tihih valih tajinstvene Krke in ob šumečih hitečih valovih bistre Save.... Večerno zahajajoče solnce z vsemi svojimi krasotami razliva razkošno ves svoj svit po teh vodah in planjavah: neštevilno na-- i • . . ... - ravnih barv podaje vsej pokrajini posebni neopisni čar... Iz skalnato orobljenih vrelcev žubori hladna kristalno čista voda, ki slovi po vsej okolici kakor najbolja. Izleti na jeseniški grad (9 km), na Št. Vid (400 m. 3 km), na Stojdrago (900 ni. 10 km), v Samobor (12 km) v Krško (12 km), v Čatežke toplice (2 km) in bližnje Brežice nudijo dovolj razvedrila. Hotel "Grič" ima mnogo naj-ukusneje in najmoderneje urejenih svetlih in visokih sob. dobro gostilno, izvrstno kuhinjo in toči sveže pivo in najlioljšetra Bizeljanea. Obširni senčnati vrt in veranda razveseljujeta vsakogar. Razun hotela je še posojilnica na istem posestvu adoptirala dva druga poslopja tik ob prijazni vasici Čatež, v kteri se nahajata farna cerkev in šola. ter ju priredila nalašč za stanovanja večjim in manjšim rodbinam. Popolnoma meblovane in separirane sobe s kuhinjami so na razpolago. V ne|»osrediii bližini hotela je kopališče ob lahno tekoči bistri Krki, ki oživlja in krepi živce s svojo 18.20 stopinj H toplo vodo. Plavajoči in * oni. ki ljubijo veslanje v čolničkih, najdejo tukaj prijetno zabavo. Petnajst minut oddaljena je pa daleko-znana akratothenna: "Čatežke toplice" s svojimi 40 st. K vročimi kopelj-ni v pomoč otrplim in bolečim udom. "Grič" leži tik ob Krki in Savi; loči ga samo nov impozanten železen most. 524 metrov dolg, od Brežic. — Brežice imajo najugodnejšo železniško zvezo z Gradcem, Ljubljano in Zagrebom; omnibus in drugi vozovi skrbe za osebni promet med kolodvorom. brežiškim "Narodnim domom" in Gričem. * Cene sob, stanovanj, jedil, pijač, kopališč in druge postrežbe so jako nizke. ■wwwvywyvwwywvwv^^^^^.^i NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Little Falls, N. Y., in okolici naznanjamo, da je za tamoŠ-nji okraj naš zastopnik Mr. FRANK GREGO RKA, 541 Jefferson St., Little Falls, N. Y, kteri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled Česar ga našim rojakom najtopleje priporočamo. TJpravniitvo "Glas* Naroda". JOHN KRAKER EUOLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljn-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belb vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VEG, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 ga Iona. DROŽNIK «2.7» galona. — Najmanje posode za žganje so galone. Naročilom je priložiti denar Za obila naročila se pripon**« JOHN KRAKER, Euclid. Ohie 3ko si Bamen}ea till •trota _ J - ali p* ter vdkw|t v Ameriko rati, jriSa sapojasnila in voine cene na: FRANK MKSefc Iti flncnick SC. New Yacfc, N V, ker tn bode* ~ ~ postmen, uk vsett v H pi h«! K aro I May. "Ola* Naroda" priredil L. P PRVA KNJ1QA. — PO PUŠČAVI. ^ (Nadaljevanje.) "Ali jahaš tako izvrstno?" "Jaham sicer drugače kot vi; Jamarskemu konju bi.se moral šele privaditi." "Torej zamoremo mi ve? kot vi!" "Več! Ali ste dobri strelci?" "V galopu ustrelimo goloba s šotora." "Dobro. Posodi mi konja in pošlji deset konjikov za menoj. Ne bom se oddaljil za tisoč sulic od tvojega tabora in tvojim vojnikom dovolim, da streljajo poljubno na mene. Ne bodo me ujeli in ne zadeli." "Ti se šališ, emir!"* "Govorim popolnoma resno." "In če te primem za be^edtf?" "Dobro!" Oči Arabcev so se svetile veselja. Gotovo je bil vsak dober jezdec; kar eeptali so nepotrpežljivosti, da ji.m šejk dovoli, kar sem predlagal. Šejk je pa še vedno stal neodločen. "Vem. kake misli ti roje po jrlavi, šejk," mu rečem. "Poglej me! Ali 8e loči mož od takega orožja kot ga imam jaz?" "Nikdar!" Položim torej obe puški od sebe in jih dam šejku. "Glej. tu ti izročam svoje orožje kot varščino, da nisem prišel, da ti ^kradem žrebca; in če ti še to ne zadostuje, tedaj je še moja beseda tudi tu in moj prijatelj," Zasmeje se pomirjeno. "Naj bode torej, deset mož." ' "Da. in tudi dvanajst in petnajst." "Ki bodo na tebe streljali?" "Da. Če me ustrele, jim ne sme nihče očitati. Zberi najboljše jezdece in strelee!" ''Kaj si nor, emir!" ''Menda ti tako misliš?" "Jahali in streljali bodo za tvojim hrbtom!" "Jahajo lahko, kamor hočejo in streljajo vedno na mene." "Alah kerim, torej si že sedaj tako dober kot mrtev." "Toda kakor hitro pridem zopet na to mesto, kjer sedaj stojim, je igra gotova i § i "Dobro, ker nečeš drugače. Jahal bom svojo kobilo, da bom vse videl." "Dovoli prej, da poskusim žrebca!" "Da, le!" Vsedem se na konja in šejk zbira one, ki me naj lovijo. Takoj spoznam, da se na žrebca lahko popolnoma zanesem. Nato skočim zopet s konja in odstranim sedlo. Ponosna žival je opazila, da se godi nekaj nenavadnega; oči >o se ji bliščale, griva dvigala in z nožicami je stopical kot plesalka, ki poskuša, če je parket v plesalni dvorani dovoli namazan. Potegnem mu jermen okoli vratu in naredim vozel, ktei-ega spnem z drugim jermenoon in potegnem okoli trebuha. "Zakaj si odstranil sedlo?" vpraša me šejk. "Zakaj pripenjaš jermen je?" "Takoj boš videl. Ali si že zbral vojnike?" "Da; tu čakajo!" Sedeli so že na svojih konjih; istodobno poskačejo vsi Arabci, ki so bili ▼ bližini, na konje. "Torej začnimo. Ali vidite v daljavi samoten šotor, ki je kakih šeststo korakov od tukaj?" "Vidimo!" , "Takoj, ko pridem do njega, lahko streljate na mene. Naprej, torej!" Skočim na konja — žrebec zdirja kot puščica. Arabci mu slede. Bil je krasen konj. Še nisem dosegel polovico označene poti, ko že prvi preganjalec ostane petdeset korakov za menoj. Sklonim se navzdol, da porinem roko v jermen okoli vratu in noge v zanjko. Malo pred šotorom se še ozrem nazaj; vseh deset je držalo pripravljene in nabasane puške. Sedaj zavijem s konjem na desno. Eden preganjalcev parira konja z ono ročnostjo, ki je lastna samo Arabcem; obstal je kot iz železa vlit. Dvigne puško; strel poči. * " ~ ■ U "Alah'il Alah ia Alah, Valah talah!" zakliče. --1 - ' Menili so, da sem zadet, ker me ni nihče več videl. Po Indijanski navadi Sem se vrgel s konja in visel s pomočjo jermena in zanjke ob njegovi strani, ki ni bila obrnjena proti njim. Pogled pod konjevim vratom me prepriča, da nihče več ne meri na mene: takoj se dvignem zopet na sedlo, obmem konja na desno in ga podim dalje. "Alah a k bar, mašalah, Alah il Alah!" zaslišim za seboj.. Dobri ljudje ni-so razumeli moje umetnosti. Podvojijo hitrost svojih konj in dvignejo puške. Konja potegnem na levo, se zopet vržem navzdol ter obmem ono stran proti preganjalcem, ki je bila prazna. Streljati niso niogli, če niso hoteli zadeti konja. Dasi je 'igra bila na videz kaj nevarna, vendar pri tako izvrstnem konju skoro otroška igrača; seveda pri Indijancih bi kaj takega ne smel začeti. Nekoliko-krat jaliamo po velikanski planjavi, potem pa se zapodim v sredo med preganjalce in na mesto, kjer se je preganjanje začelo. Ko stopim s konja, ni kazal žrebec najmanjšega sledu kakega napora ali pene. Res, bil je vreden zlatega denarja. Petkrat so ustrelili na mene; seveda me ni nihče zadel. Stari šejk me prime za roko. "Hamdulilah! Čast Bogu, da nisi ranjen. Skoro sem se ustrašil. V celem rodu Šamarjev ni takega jezdeca kot si ti!" "Motiš se! Veliko jih je pri tebi, ki jahajo stokrat bolje kot jaz; toda znali niso. Tla se jezdec lahko skrije za konjem. Da me ni zadela krogi ja. se nimam sebi zahvaliti, temveč temu izvrstnemu konju. Todr dovoli, da igro premenimo!" "Kako?" "Vse tako kot prej, le s to razliko, da vzamem tudi jaz puško in streljam na tvoje može." "Alah kerim, Alah je milosten; zabrani naj tako nesrečo, ker jih boš vse po*treljal s konja !'' "Torej veruješ, da se ne bojim niti Obeidov, Abu-Hamedov, niti Džo-varov, če imam takega konja pod seboj?" "Emir, verujem." — Bojeval se je sam s seboj, nato pa reče: "Ti si hadži Kara ben Nem*i in prijatelj mojega prijatelja Maleka, in jaz ti zaupam. Vztmi žrebca in jahaj proti vzhodu. Če mi ne prineseš sporočila, je žrebec^ moj; če mi pa doneseš ugodno sporočilo, postane konj tvoj. Potem ti povem tudi njegovo skrivnost." Vsak arabski konj namreč ima. če je količkaj vreden, svojo skrivnost, to je: naučen,je na posebno znamenje. Če se mu da to znamenje, razvije vso svojo hitrost in ne odneha prej, dokler se mrtev ne zgrudi, ali ga pa ustavi jezdec. Posestnik takega konja ne zaupa tega znamenja niti svojemu najboljšemu prijateljo, celo svojemu očetu in bratu ne, sploh nikonnnr, ali pa šele tedaj, kadar je v smrtni nevarnosti. "Šele tedaj?" odvrnem. "Ali noro- w ll .vSL I Nižje podoisana nriDoro-čam in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwsch Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dube........... stanovanje in hrano proti nizki ceni. žl>a solidna . Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KRCGE 107-109 Greenw ich St., New V t rk. V. - Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ zmodernim kogijiSčem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ifi druge raznovrstne pijače ter unijslc« smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanoea se toplo priporoča a Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, IU > ar ~vmt "y^ "VM M A RAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobra črno vina po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobra belo vino od 6U do 70 ct. "galon s pa«ido vred. Izvrstna tropavlca od $250 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na* roenik" ma liki dopošliejo denar. Money Oraer. Spoštovanjem Nik. Radovich, 5H VerniMrt SL, Saa Praadsco, CaL IEDIHS niknjrfh aftanaU ako kupiš volni listek za svojce ali prijatelje is stare domovine v Zjed. države, pri FR. SAKSBR CO., 109 Greenwich St, New York.