Izšel je Primorski za nas -Otroško uredništvo: dve strani fotografij in utrinkov iz Pliskovice >/10 V Bregu se je začela letošnja trgatev Na Krasu se bo čez dva tedna v aj Za šolo v Romjanu je prevoz otrok življenjskega pomena Primorski Trikolora se lažje trži kot goriški Ikar Aleksija Ambrosi Po čistilni napravi, magnetni resonanci, skupnem bolnišniškem središču, mednarodnem univerzitetnem kampusu in še marsičem smo tvegali, da bi izgubili še priložnost čezmejnega praznovanja stoletnice prvega poleta bratov Rusjan. K sreči se je skupina navdušencev in društev že pred meseci začela ogrevati za prireditev svečanosti na Rojah, s katero se bo Gorica poklonila pionirjema letalstva. Dolgo časa se institucije tostran meje zanjo sploh niso zmenile; goriška občina, kar nam je znano, sprva ni niti uradno odgovorila na prošnje po pokroviteljstvu. Kot da se je zadeva ne tiče. Sogovornika so prostovoljci pripravljalnega odbora našli le v občini Nova Gorica, ki je slovesnost vključila v svoj program praznovanj, in ponudila konkretno pomoč pri organizaciji dogodka ter celo pri nakupu reklamnih zgibank in plakatov. Plakatov, ki so in bodo ra-zobešeni na območju goriške občine. Po zgledu pokrajine, ki je, čeprav z zamudo, pokazala voljo po ovrednotenju stoletnice - »gre za dogodek evropskega pomena«, je pred nedavnim izjavil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta - je tudi občina pristala na sodelovanje. In vendar brez velikega prepričanja, kot katerikoli stranski organizator, kot da bi ne šlo za obeleževanje zgodovinskega uspeha dveh Goričanov, na katera je mesto lahko ponosno. Tisti, ki si vsak dan polnijo usta z zaslugami, ki naj bi jih imeli za turistični razvoj Gorice in za gradnjo njene »svetle« prihodnosti, očitno v zgodbi »letečih bratov« ne vidijo nobene zanimivosti, ki bi jo bilo turistom vredno pripovedovati. Verjetno se jim zdi, da se tri-kolora na Sabotinu bolje trži kot zgodba o slovensko-furlanskem Ikaru. Čeprav je polet Ede I novembra 1909 morda edini pomemben dogodek, ki se je pripetil na goriškem letališču, jim niti na misel ne pade, da bi premalo izkoriščeno območje, kjer se je doslej vsak poskus in načrt oživitve izjalovil, ovrednotili v imenu Rusjanov. Sedanji goriški upravitelji večkrat poudarjajo, da je temelj turističnega razvoja Goriške v njeni pestri, obenem navdušujoči in boleči zgodovini. Kako lahko torej zanemarjajo tako pomenljiv detajl goriške preteklosti, kot je konstruktorski podvig na področju letalstva, je težko razumeti. Povsem jasno pa je, da bo po 5. septembru goriško letališče že spet samevalo, podobno kot simbolni trg obeh Goric, kjer je maja 2004 vse zgle-dalo uresničljivo: tudi streznitev nazadnjaških upraviteljev. dnevnik PETEK, 28. AVGUSTA 2009_ Št. 203 (19.602) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € koroška - Po sredinem srečanju med premierjem Pahorjem in kanclerjem Faymannom Slovenci v Avstriji pozdravili odločno stališče Slovenije Smolle, Sturm in Sadovnik zadovoljni zaradi zahteve po izvajanju ADP repen - Na Kraški ohceti še zadnji ples v ledih stanu V obujanju tradicij Drevi bo ob 22. uri na sporedu romantična podoknica ob neprijetni prisotnosti sitne tašče Letošnji Kraški par Ivano in Deana sta sinoči čakala dekliška oz. fantovska in pa zadnji ples v ledih stanu. Drugače pa je v Repnu že vse živo tako po osmicah, ki od včeraj obratujejo s polno paro, kot po razstavah ročnih del kroma CELOV EC - Predsedniki organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karl Smolle in Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik so včeraj pozitivno ocenili ravnanje Slovenije (oziroma premierja Boruta Pahoraja in predsednika Danila Turka) ob sredinem obisku avstrijskega kanclerja Wernerja Fayman-na, ko je pozvala Dunaj k uresničevanju Avstrijske državne pogodbe (ADP). V zvezi s tem poudarjajo, da je pozitivno tudi to, da je Slovenija dala jasno razumeti, da stoji za svojo manjšino in da je uresničevanje določil Avstrijske državne pogodbe mednarodna obveza Avstrije. Na 2. strani Policija Kobariškemu muzeju podarila orožje iz 1. sv. vojne Na 2. strani Na Facebooku »recept« za cvrtje Slovencev Na 6. strani Brez ustreznih ukrepov bo cesta skozi Dol še terjala krvavi davek Na 12. strani Rusjanova Eda 5 bo poletela čez mejo Na 13. strani Ogenj prijateljstva prižgal festival foklore Na 14. strani cankarjev dom Ljubljansko slavje za pisatelja Borisa Pahorja LJUBLJANA - Slovenska prestolnica je v sredo proslavila 96. rojstni dan Borisa Pahorja. Tržaškemu pisatelju se je poklonila množica ljudi, med katerimi je bila tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Šir-ca. Slavnostni gost v briljantnem enournem izvajanju ni prizanesel nikomur in nabito poln Cankarjev dom je njegove besede večkrat prekinil s ploskanjem. Ob poročilu o slavju v celoti objavljamo tudi zanimiv intervju, ki ga je Boris Pahor dal Slovenski tiskovni agenciji. Na 5. strani RIM - 31-letnega Tržičana so aretirali v Franciji Mojster internetnih goljufij Carlo Rao končno za zapahi RIM - Po dolgoletnih mednarodnih preiskavah so v Franciji aretirali 31-letnega Tržičana Carla Raa, ki je v preteklih letih prek interneta ogoljufal na stotine ljudi. Rao je bil pravi mojster teh goljufij in so mu bili za petami policisti iz številnih italijanskih kvestur in tudi Interpola, saj je Rao kajpak ogoljufal mnogo ljudi tudi v drugih državah, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Še zlasti prek spletne strani eBay je prodajal vsakovrstne proizvode in storitve, od mobi-telov do stanovanj in počitniških ter vikend paketov. Kupci obljubljenega blaga seveda niso nikdar prejeli, Rao pa je pri tem zaslužil več sto tisoč evrov. Goljufa so aretirali v sredo policisti francoskega mesta Toulon na osnovi podatkov, ki jim jih je posredovala policija iz rimskega komisariata Colombo pod vodstvom Diega Ac-quija. Vest o njegovi aretaciji je včeraj posredoval sam Acqui in povedal, da je že stekel postopek za njegovo izročitev ita- lijanskemu sodstvu. Podrobnosti o aretaciji bo Acqui podal javnosti danes na tiskovni konferenci v Rimu. Vest je potrdil tudi komisariat v Tržiču, ki je v letih 2000-2001 sprožil prvo preiskavo in bil nato koordinator sodelovanja med raznimi oddelki poštne policije in drugimi italijanskimi komisariati. Rao je obtožen, kot rečeno, neštetih goljufij prek interneta, toda dolžijo ga tudi uporabe lažne istovetnosti oz. uporabe istovetnosti drugih oseb, prekupčevanja in še drugih kaznivih dejanj. Zaradi teh so ga v njegovi odsotnosti v Italiji tudi že obsodili na približno desetih procesih. Njegovo prvo goljufijo na spletni strani e-Bay so odkrili leta 2004, vendar so preiskovalci prepričani, da jih je bilo že v preteklosti in tudi kasneje mnogo. Goljufa so že aretirali v Vidmu marca leta 2005, toda po treh dneh se je vrnil na prostost, ker italijanska zakonodaja zaradi goljufije ne predvideva zaporne kazni. Od takrat se je za njim izgubila vsaka sled. 2 Četrtek, 27. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / celovec - Po sredinem srečanju med Pahorjem in Faymannom Koroški Slovenci zadovoljni z odločnostjo Slovenije do Avstrije Sturm (ZSO), Smolle (NSKS) in Sadovnik (SKS) poudarjajo, da gre za zelo jasno opozorilo CELOVEC - Predsedniki organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS) so včeraj pozitivno ocenili ravnanje Slovenije ob sredinem obisku avstrijskega kanclerja Wernerja Fay-manna, ko je pozvala Dunaj k uresničevanju Avstrijske državne pogodbe (ADP). Predsednik ZSO Marjan Sturm je ocenil, da je odločnejša drža Slovenije glede uresničevanja ADP "dobra in pozitivna", ker je Avstrijo tako opozorila, da gre tudi za njeno mednarodnopravno obvezo. Izrazil je še upanje, da ima slovenska politika tudi plan B, da uveljavi nasledstvo ADP. Menil je tudi, da se vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov v Avstriji zlorablja tako na notranjepolitični kot tudi na strankarski ravni. Dodal je, da tako v Celovcu kot na Dunaju ni razumevanja za to, da bi ta problem rešili "širokogrudno in v smislu ADP". Vodja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karel Smolle je bil kritičen do Faymannove izjave, da je za vpra- Marjan Sturm šanje dvojezične topografije nujna politična rešitev. 'V pravni državi o odločitvi sodišč ni več možna politična razprava," je poudaril. Dodal je, da so odločitve sodišč dokončne, politika pa je poklicana le, da te odločitve izvrši. "Pravna država sloni na teh odločitvah," je dejal Smolle. Glede vztrajanja Slovenije pri uresničevanju ADP pa je Smolle menil, da gre za "nove poudarke". Po njegovem je bistven napredek, da je Slovenija prvič povedala, da je naslednica ADP in da mora Avstrija delovati kot pravna država. Menil je še, da je Slovenija tista, ki mora vstopiti v dialog Karl Smolle z Avstrijo in predlagati določene rešitve. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik je dejal, da ni optimist, da bo vprašanje dvojezične topografije hitro rešeno, bo pa možno, če bo avstrijska vlada "dala signal". "Slovenska vlada je vedno dajala jasen signal. To je korektno in v podporo manjšini," je menil Sa-dovnik in dodal, da je bila za slovenske vlade vedno težava neenotnost manjšine v Avstriji. Sadovnika še posebej veseli, da se je Faymann opredelil za razgovore z vsemi, tudi koroško deželno vlado. Predsednik SKS se zavzema za politično rešitev Bernard Sadovnik vprašanja, ki pa bi morala biti v skladu z razsodbami ustavnega sodišča. Ob tem je spomnil, da so predlog nekdanjega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, ki je bil prav tako politična rešitev, podprle vse organizacije koroških Slovencev. Sta pa tako Sadovnik kot Smolle opozorila, da se Faymann pred obiskom v Sloveniji o vprašanju dvojezične topografije ni z nikomer pogovarjal. Po mnenju Sa-dovnika je zato srečanje s slovenskimi predstavniki pomemben signal v procesu reševanja vprašanja dvojezične topografije. (STA) dreka - Jutri Marta Ivašič ponovno o Trubarju DREKA - Po približno enem letu se bodo v Benečiji spet spomnili očeta slovenske književnosti. Lani je KD Ivan Trinko v okviru praznovanj ob 500. letnici Trubarjevega rojstva organiziralo celo vrsto zanimivih pobud, med katerimi je bilo tudi zanimivo predavanje profesorice Marte Ivašič, ki je natančno opisala dogodke, ki so zaznamovali življenje avtorja prve slovenske knjige, podrobno pa je spregovorila tudi o Stari božični pesmi, ki jo je v slovenščini prvič zapisal Trubar, kasneje pa je o njej pisal tudi Ivan Trinko in je v Benečiji še vedno zelo razširjena. Jutri bo profesorica Ivašič na povabilo dreškega društva Kobilja glava spet gostovala v Nadiških dolinah, in sicer pri Štoblanku, kjer se bo ob 20.30 začelo predavanje »Te dan. Trubar povezan z Dreko«, ki bo po vsej verjetnosti spet poželo velik uspeh. Ob koncu predavanja bo nekaj pesmi zapela vokalna skupina Či-kove. (NM) slovenija - hrvaška - V nedeljo ali ponedeljek Ob robu strateškega foruma na Bledu tudi srečanje Žbogar - Jandrokovic LJUBLJANA - Srečanje med ministroma za zunanje zadeve Slovenije in Hrvaške, Samuelom Žbo-garjem in Gordanom Jandrokovi-cem, ta konec tedna v okviru Strateškega foruma Bled zagotovo bo, so včeraj potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Ni pa še določeno, ali se bosta srečala v nedeljo ali ponedeljek. Foruma se bo udeležil praktično ves slovenski politični vrh, pa tudi številni ugledni gostje iz tujine. Med njimi bo en premier in deset ministrov. Kot poudarjajo na MZZ, bo zato forum odlična priložnost za zanimivo razpravo in izmenjavo mnenj o evropski in svetovni prihodnosti. Letos bo forum posvečen svetovni gospodarski krizi in izzivom, ki jih kriza prinaša za sedanje gospodarske in finančne sisteme ter geopolitično ureditev. To bo prvo srečanje med zunanjima ministroma obeh držav po Samuel Žbogar srečanju premierov, Boruta Pahorja in Jadranke Kosor v Trakošcanu na Hrvaškem konec julija. Takrat sta premiera napovedala bolj intenzivno sodelovanje, tudi obeh zunanjih ministrov, ki pa naj bi bilo bolj skrito pred očmi javnosti. Pahor in Kosorjeva sta po pogovorih na dvorcu Trakošcan povedala še, da sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta pri-vedel do rešitve vprašanja nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in me- Gordan Jandrokovič je med državama. Podrobnosti nista razkrila, povedala sta le, da naj bi strani podrobnosti dogovorili do jeseni, ko naj bi se znova sestala, tokrat v Sloveniji. O vsebini dogovora se je nato v slovenskih in hrvaških medijih pojavilo nekaj ugibanj, ki pa jih ne uradna Ljubljana niti uradni Zagreb nista želela komentirati v skladu z dogovorom premierjev, da strani ne bosta javno govorili o podrobnostih srečanja. kobarid - Policija je podarjeno orožje zaplenila v raznih postopkih Kobariški muzej bogatejši za 24 kosov orožja iz obdobja 1. svetovne vojne Policija je zaseženo orožje podarila Kobariškemu muzeju KOBARID - Slovenska policija je direktorju Kobariškega muzeja 1. svetovne vojne, ki se ponaša tudi z nazivom Evropski muzej leta, Jožetu Šerbcu v sredo predala 24 kosov orožja iz časa pred in med 1. svetovno vojno, ki je bilo zaseženo med različnimi postopki. Policija zaseženo orožje hrani v centralnem skladišču, kjer ga dvakrat letno pregleda posebna komisija in oceni, kam orožje sodi. Del neuporabnega gre na uničenje, tisto z zgodovinsko vrednostjo podarijo muzejem, uporabno, predvsem lovsko orožje pa prodajo na dražbi. Orožje je bilo zaseženo med različnimi preiskavami, med kaznivimi dejanji, pa tudi čisto naključno, nekaj pa je primerkov, ki so jih policiji odstopili dediči. Po navedbah policije v Sloveniji letno zaplenijo od 200 do 500 kosov orožja, kljub temu pa Slovenija glede na uradno kot tudi ilegalno posedovanje strelnega orožja, še ne sodi med kritične. Slovenska policija je muzejem že nekajkrat izročila zaseženo orožje zgodovinske vrednosti, Kobari-CL škemu muzeju pa prvič. Kot je povedal predsednik komisije za razvrščanje zaseženega in najdenega orožja Franc Sablič, so Kobariškemu muzeju predali 24 kosov dolgocevnega in kratkocevnega orožja ter nekaj kosov revolverjev in pištol. Direktor Kobariškega muzeja Jože Šerbec je pohvalil omenjeno gesto Slovenske policije, saj gre za nekaj prav posebej dragocenih primerkov pušk - denimo Werndl M 186/77 iz leta 1867, katere vrednost je podobno kot vrednost drugih eksponatov neprecenljiva, za muzej pa pomembna dopolnitev že obstoječih zbirk orožja. V muzeju prizadevanja, da bi orožje našlo mesto v muzejih pozdravljajo, apelirali pa so tudi na sodnike, da bi se v svojih odločitvah kam in kako z orožjem odločali, da bi jih prepustili v hrambo muzejem in ne za uničenje. Slovenska država si v zadnjih letih prizadeva za to, da bi čim več lastnikov orožje legaliziralo, saj bi le tako lahko lahko imela večji nadzor nad nošenjem, hrambo in uporabo strelnega orožja. Carmen Leban V Firencah slovenski generalni konzulat LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep o povišanju slovenskega konzulata in konzula v Firencah, kjer bo odslej generalni konzulat. Vlada je sprejela tudi sklep o imenovanju Piera Tacconi-ja za častnega generalnega konzula v Firencah. Vlada je sklep o odprtju konzulata in sklep o imenovanju Tacconija za častnega konzula v Firencah sprejela septembra 2006. Konzularno območje obsega Toskano. Pri Italijanu našli cigarete, tobak in žgane pijače ILIRSKA BISTRICA - V torek popoldne so na mejnem prehodu Starod pri italijanskem državljanu našli večjo količino neprijavljenih cigaret, tobaka ter žganih pijač. Italijan je pri vstopu v državo cariniku prijavil le zavoj cigaret in steklenico žgane pijače. Ker so bile cigarete razmetane po sovoznikovem sedežu, se je carinik odločil za natančnejši pregled vozila. Na sedežu je bilo poleg cigaret še 1000 cigaretnih tulcev s filtri in dve potovalki. V njih je carinik našel nekaj manj kot dva kilograma tobaka, 20.000 lističev za zvijanje cigaret, 10 zavojev filtrov za cigarete in šest steklenic alkoholnih pijač (konjak in brandy). Neprijavljeno blago je carinik odkril tudi v prtljažniku. V prostoru za rezervno kolo je bilo 9660 cigaret različnih znamk, so sporočili s Carinske uprave RS. Vabilo v Ocizlo OCIZLA - V Ocizli bo jutri ob opa-silu vrsta prireditev. Začelo ser bo že dopoldne ob 10. uri z otroškim ex-temporejem. Otroci naj s seboj prinesejo trdo podlago in tempera, vodene ali navadne barvice. Popoldne ob 14. uri bo balinarski turnir za moške po strem in v škrlah za ženske (prijave do danes 031423952). Ob 17. uri bo čarodej Jani čaral za otroke, uro kasneje pa bodo med kulturnim programom podelili nagrade. Ob 19. uri bo komedija iz Harij (KETŠD Franca Milharčiča), zvečer pa bodo za zabavo poskrbeli Navihani Lisjaki. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo z mašo ob 17. uri. Medeni dan ob prazniku v Sežani SEŽANA - Čebelarsko društvo Sežana bo letošnji sežanski občinski praznik tudi letos počastilo z medenim dnevom. V Kosovelovem domu bodo jutri ob 18.30 pripravili zanimivo predavanje na temo Apiterapija v vsakdanji praksi in uporaba čebeljih pridelkov za zdravljenje telesa in duha. Predaval bo dr. Franc Grošelj, internist in api-terapevt, ki bo spregovoril o sodobnem zdravljenju s čebeljimi proizvodi na poti vrnitve k naravi. Predstavil bo učinkovanje čebeljih proizvodov na človeški organizem, obolenja, ki jih lahko zdravimo s temi pridelki, in nekatere metode in načine zdravljenja, ki ga izvaja skupina strokovnjakov od čebelarja dalje do apiterapevta-zdravnika. Sledila bo skupna razstava desetih čebelarjev Krasa, ki se bodo predstavili s svojimi izdelki in kulinaričnimi dobrotami, ter odprtje razstave panjskih končnic, ki so jih izdelali učenci divaške osnovne šole. V kulturnem programu bo nastopil divaški pevski šolski zbor. Po-kušina medu, medenih dobrot in drugih kraških posebnosti bo mogoča tudi na stojnicah v Kosovelovem domu in na Partizanski cesti že od 9. ure dalje, ko se bodo na stojnicah predstavila domača društva in krajevne skupnosti. Ob 16. uri pa bodo na osrednjem prireditvenem prostoru pred pošto organizirali tekmovanje v prenašanju 50 satnic po slalomski progi, za kar bo najboljši tekmovalec za nagrado dobil 10 kg različnih medov. (O.K.) VELIKO ARTIKLOV BREZ DODANE MARŽE 0,89 Jogurt Vitasnella Testenine DANONE , * DE CECCO j" i i- * vec okusov več vrst 2 xl25 g, 3,56 €/kg S00 g, l,SS €/kg Riz vialone nano SCOTTI 2 kg, l,49 €/kg 'i. 2,20 5 Maksizvezkov • 80 g • več motivov • črtasti a-b-c-q-4 mm -5 mm -10 mm -1 črta À 7,75 Kava Qualità Rossa LAVAZZA 4 paketi po 250 g, 1000 g Dnevnik Bastardi Dentro • 320 strani IbüTÄ COCA COLA A 1 5 plastenk + 1 podarjena * 1.51 vsaka 0,72 €/ liter Plenice Baby Dry Quadripack PAMPERS junior, 96 kosov - midi, 720 kosov maxi, 772 kosov €H90 Raztegljiv Nahrbtnik Big Project Notesnik 15.6" COMPAQ CQ60-300SL • 15.6" zaslon 16:9 • razširjena tipkovnica • Amd Sempron SI-42 procesor Ram 2 Gb, HD 250 Gb, video kartica GeForce 8200m • webcam • HDMI • vista basic SOPRTO TUDI OB PONEDELJKIH ZJUTRAJ Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 Odprto od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 20.30 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 460 Četrtek, 27. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Reforma s ciljem enotnosti O Julijan Cavdek Razmišljanje v sredini odprti tribuni, ki je nastalo izpod peresa Rudija Pavšiča, me je spodbudilo, da o marsikateri točki razmislim in se z njo soočam. Pri tem me je presenetila primerjava, ki jo je Pavšič podal na koncu, v zvezi s projektom sodelovanja na mladinski ravni med tremi nogometnimi društvi Mladostjo, Sovodnjami in mirensko Adrio. Temu projektu sicer tudi sam sledim, pa čeprav le v vlogi starša in strinjam se, da so take pobude več kot dobrodošle. Koliko pa bodo uspešne moramo seveda še videti, saj čaka ta projekt sedaj konkretno udejanjanje, po katerem mu bomo lahko dali pravo oceno. Je pa prav gotovo pobuda, katere se veseliti. Če pa se povrnemo v širšo sceno naše narodnostne skupnosti, lahko ugotovimo, da sta vsebina, način in čas reform odvisni od nas samih. Reformirati oz. posodobiti neko skupnost zahteva seveda veliko soglasje, ki pa ga v tem trenutku težko premoremo, razen kar se tiče redkih izjem. Srž vsega ostaja kronično pomanjkanje skupnega »vodstva« naše narodnostne skupnosti in bojim se, da ga bomo še dolgo pogrešali. Večkrat se mi postavi tudi samo vprašanje ali si ga tudi resnično želimo? Bolj kot iz svojega prepričanja, sem se na podlagi izkušenj sprijaznil z žalostnim dejstvom, da razmišljati o skupnem omizju treh najštevilčenjših in reprezentativnih slovenskih organizacij SKGZ, SSO in SSk je danes na žalost prava utvara. Bi bila pa to resnična reforma za celotno našo narodnostno skupnost. Vem, že od sedaj, da bo ta izjava privedla do marsikaterega očitka o neupoštevanju Slovencev, ki se vključujejo v italijanske stranke, katerih je kar nekaj. Konkretno mislim, da eno ne izključuje drugega, saj iskati idealno sestavo ali idealne pogoje bo samo podaljševalo naše moreče stanje, v katerem se nahajamo že več kot pol stoletja. In pravi cilj reforme, ki bi bila resnično v korist celotni slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, bi morala temeljiti na iskanju in vzpostavljanju tistih sinergij, ki bi dolgoročno obrodile sad narodne enotnosti med nami. Konkretna odprava problemov, ki tarejo nekatere naše največje ustanove pa bi bila pozitivna posledica takega pristopa. Drugi problem, ki ga gre odmisliti je to, da skrb za jezik in narodno identiteto pomeni avtomatično izključevanje pripadnikov italijanskega naroda iz naše skupnosti. Kot ni res v obratnem smislu, ko marsikateri Slovenec se udejstvuje v italijanskih krogih, ne da bi bil pri tem v čem prikrajšan, prav tako ne bodo prikrajšani italijansko govoreče osebe v naši sredi, če bodo seveda sprejeli nekatera dejstva, kot je dosledno sporazumevanje v slovenščini. Pri tem bi celo profitirali, saj bi se prej naučili slovenščine, kot sedaj, ko je vse preskrbljamo z dobesednim prevajanjem. Slednje pa je v izključno »breme« naše skupnosti. To pa ne pravim, ker si želim 100% slovensko okolje. Mislim, da pa imamo le pravico razpolagati z okoljem, ki bo podlaga za ustvarjalni razvoj naše narodne skupnosti. Nismo taka skupnost, ki se danes lahko posveča vsem družbenim problematikam, čeprav bi to bilo zares lepo. Razmere nas silijo v to, da si moramo naše smotre primerno izbirati, glede na to kako bomo kot narod preživeli in se razvijali, še posebno v takih časih gospodarske in družbene krize. Pri vsem tem pa bi bilo skupno sodelovanje pravi korak. Veliko vprašanje je, če smo ga sposobni narediti? Dragi Rudi, resnično si želim, da bom užival ob gledanju nogometnih nastopov naših otrok, ko bodo igrali v tem novem projektu, ki so ga začela društva Mladosti, So-vodenj in Adrie. Upam, da bodo lahko rastli v športnem znanju, človeških vrednotah in narodni pripadnosti. Prav tako upam tudi, da se bomo tudi mi, odrasli, slej ko prej znašli v kaki podobni skupni postavi. kulinarični kotiček Pečen puran V prihodnjih tednih imam v načrtu potovanje v Emilijo, točneje v Parmo in nekaj okoliških vasi. Emilija slovi po svoji bogati kulinarični tradiciji, ki pa sloni na znanem parmezanu, na svinjskem mesu in na perutnini. Tamkajšnji kmetje so do šestdesetih let goveje meso uživali morda enkrat na mesec. Govedo je bilo vse preveč dragocena žival, da bi jo kar tako žrtvovali, zato da bi šla na vsakodnevni jedilnik. Krave so morale dajati mleko za sir, vo-lovi pa so bili dragocena pomoč na poljih, ko je bilo treba orati ali prevažati pridelek. To seveda ne velja za praznike, ko so kmetje, ki so povečini delali za bogatega gospodarja in so mu morali odstopati večino svojega pridelka, končno žrtvovali junca ali tele, da bi dostojno proslavili božič, veliko noč ali praznik vaškega zavetnika. V vsakdanji jedilnik so sodili prej žabe, polži, kakšna onemogla kokoš ali kunec z domačega dvorišča. Svinjsko meso je prišlo na krožnik le ob kolinah, sicer pa so v Emiliji postali pravi mojstri v pripravljanju pršutov, salam, klobas ali slanine. Najpogosteje sta na krožnik prihajali slama in slanina, pršut je bil preveč dragocen in drag, zato so ga raje prodajali. Seveda so v Emiliji tudi pravi mojstri pri pripravljanju raznovrstnih testenin. Ob nedeljah pa je na družinsko mizo, po juhi z anolini (tortelini), večkrat priromal pečen puran, ki so ga, kot trdijo starejše gospodinje, pripravljali na naslednji način. Potrebujemo samo purana, olje (nekoč so uporabljali seveda svinjsko mast) in sol. Purana je treba dobro očistiti in mu zvezati noge in peruti. V pekač ga položimo na hrbet in ga poso-limo ter ga namažemo z oljem. Pokrijemo ga z alufolijo, ki jo dobro stisnemo okrog vratu, medtem ko jo pustimo bolj ohlapno na prsih in na bedrih. Porinemo ga v ogreto pečico in tukaj je recept nekoliko dvomljiv, saj sploh ne navaja, kakšna mora biti temperatura v pečici, kar je tudi logično, saj so ga pekle v štedilnikih na drva in vsaka gospodinja je dobro vedela, kdaj je pečica dosegla primerno temperaturo. Če bomo ogreli naše električne ali plinske pečice na 180 stopinj, ne bomo zgrešili. Puran naj bi v pečici ostali cele tri ure, občasno pa je treba alufoli-jo dvigniti in pečenko politi z maščobo, ki jo je spustila. Pekač mora biti odkrit in ne smemo dolivati vode. Po dveh urah odvežemo bedra in peruti, da bi se slednji obarvali tudi z notranje strani. Ko je puran lepo zapečen ga vzamemo iz pečice in pustimo vsaj četrt ure pri sobni temperaturi, preden ga ponudimo. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Kraške noše nt Spoštovane (nepodpisane) kraške noše ! V zvezi z včerajšnjim plačanim (anonimnim) oglasom v Primorskem dnevniku, naperjenim proti predsednici KD Kraški dom, Vam z vsem spoštovanjem sporočamo, da si odgovornost za potek in organizacijo Kraške ohceti pri vseh odločitvah delimo trije organizatorji in sicer Občina Repentabor, Zadruga Naš Kras in Kulturno društvo Kraški dom. Vsem cenjenim udeležencem in gostom želimo kar najlepše in brezskrbne dni na prazniku. Z odličnimi pozdravi, Marko Pisani, župan Občine Repentabor, Edi Kraus, predsednik zadruge Naš Kras, Vesna Guštin, predsednica KD Kraški dom. Žvacet: za in proti Kraška ohcet je največji etnografski praznik naše narodne zamejske skupnosti. Udeležujem se je od leta 1985. Takrat narodnih noš ni bilo veliko. Spominjam se starih ženic, ki so ponosno razkazovale stoletne noše, in mladih, kot smo bili mi, ki so si na pobudo folklorne skupine Rdeča zvezda skrbno sešili svojo nošo. S prizadevanjem smo zbirali blago, ročno smo šivali kitlo, iskali vzorce, »štikali« srajce, rute idr. Skušali smo se približati stari stoletni narodni noši, ker jih na žalost ni ostalo veliko, predvsem zaradi navade, da so v njih pokopavali starejše žene. Zaradi velikega zanimanja in želje po narodni noši, so bili v zadnjem dvajsetletju organizirani tečaji šivanja in vezenja. Mnogi so vlagali v to trud in denar. Na vsaki Kraški ohceti se je povečalo število udeležencev in zgleda, da jih letos prireditelji pričakujejo 700, če sem prav razumela za organizacijo preveč. Namesto, da bi to število predstavljalo velik ponos za našo narodno skupnost, postaja letos to prava ovira. Predsednica društva Kraški dom Vesna Guštin meni, da je postanek pri Furlanu večkrat razcefral sprevod, kar je parado noš skvarilo. Ali je to krivda žvaceta? Ne, moti se. Sama sem večkrat doživela, da ni nihče obveščal udeležencev, kdaj morajo oditi iz gostilne Furlan. Premalo je bilo spremljevalcev, ki bi vodilo sprevod. Postanek je bil res eden najlepših trenutkov Kraške ohceti, ker je predstavljal pravo družabnost s plesom, petjem, veseljem in prigrizkom. Če je ta praznik postal »prevelik«, ker smo si sešili preveč noš in organizacija Kraške ohceti ne zmore prenesti tolikšnega števila, kakšna je organizacijska in finančna pomoč javnih ustanov, krovnih organizacij, slovenskih ustanov in bančnih zavodov? Kraška ohcet je ponos vseh Slovencev v Italiji. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič meni, da je eno najboljših »promocijskih sredstev« manjšine. Ali naj zamre? Tak pristop do Kraške ohceti, kot je viden danes, pa negativno vpliva na udeležbo in skuša zmanjšati pomen same Kraške ohceti na teritoriju in v času, ko je narodna zavest zelo važna za naš obstoj. Kot dolgoletna udeleženka dodam še misel, na pol v šali: »upam«, da bo v nedeljo »močno deževalo«, tako bodo prisotni samo tisti, ki jih noša » res zanima in do nje nekaj čutijo«. Rosanna Ravbar Še ožvacetu in narodnih nošah Spoštovano uredništvo, že več desetletij sodelujemo na Kraški ohceti, ker so nam pri srcu obujanje starih običajev, druženje s prijatelji in ker si z radostjo odenemo v narodno nošo. Ta je naš družinski biser, sad dela spretnih in potrpežljivih rok neprecenljive vrednosti. V narodni noši se udeležujemo vaških praznikov, procesij in sveča- nih dogodkov in še bi lahko naštevali, a pomembnost narodne noše ni predmet tega pisma. Nastalo je, ko smo v Primorskem dnevniku prebrali intervju s predstavnico organizatorjev Kraške ohceti gospo Vesno Guštin. Novica, da žvacet pri restavraciji Furlan odpade, ker kvari strum-nost sprevoda narodnih noš, oziroma trditev, da se intervjuvanki to zdi pozitivno, je v nas sprožila marsikateri razmislek. Ali si udeleženci povorke ne smemo privoščiti kratkega premora z malico, potem ko smo več kot dve uri, kolikor je mogoče zbrani, sledili dogajanju? Ali se nihče ne zaveda, da obstajajo ob manjši skupini neolikanih in včasih celo vinjenih udeležencev, ki kvarijo ubranost prireditve, tudi osebe , katerim je postanek ob žvacetu bil kot kašica za dušo in mehka blazina za utrujene noge? Gre seveda za številne starejše osebe in videli smo tudi družine, ki izkoristijo postanek za kosilo dojenčkov in malih otrok. V primeru, da je problem finančnega značaja, pa bi lahko bila rešitev v manjšem denarnem prispevku, katerega bi marsikateri udeleže-nec/ka z veseljem poravnal. Na podlagi objavljenega članka se obenem sprašujemo, zakaj organizatorji med vsako povorko s ponosom in veseljem preštevajo narodne noše, če jih tako veliko število udeležencev skoraj "moti"? Ali bi radi omejili število narodnih noš, ki prihajajo na Kraško ohcet, oziroma radi gostili le "poslušno in ubogljivo " skupino le-teh? Ali menijo, da je sploh mogoče, da se vsi svatje, starejše osebe, mladi in otroci vedejo kot izurjena vojaška brigada, ki pod avgustovsko pripeko strumno in ubrano koraka od Kraške hiše do cerkve na Tabru in od tam spet do Repna? Nenazadnje se bralcu porodi vprašanje, ali ne gre za vesel dogodek, ohcet, poroko, na kateri so svatje srečni in razigrani. Da ne bo pomote: zavedamo se ogromnega dela, ki ga opravijo organizatorji tega dogodka, ki si zato seveda želijo, da bi se vse čim bolje in čim lepše izteklo. Vendar ni dopustno izreči misli, da številčni sva-tje v narodnih nošah kvarijo celotni izgled dogodka. Taka izjava se nam zdi nizkotna in žaljiva. Ravno tako neumestna pa je izjava, da je bila najlepša Kraška ohcet tista, ki je potekala v dežju, češ da so se je udeležili samo tisti, ki res kaj dajo na narodno nošo. Mnogi, ki res kaj dajo na staro, dragoceno narodno nošo, so ob tisti priložnosti prav zato ostali doma, da bi se ta dragocenost v dežju ne skvarila. Ne pozabimo torej, da je Kraška ohcet že dosegla, če že ne presegla cilj, ki so si ga zastavili prvi organizatorji te prireditve: dejstvo, da se je v zadnjih letih število narodnih noš močno povečalo in da številni mladi s ponosom hranijo in oblačijo svojo narodno nošo, kaže, da sta se v številnih ljudeh porodila zanimanje in ljubezen do tega simbola naše narodne pripadnosti in do pristnih slovenskih ljudskih običajev. To pa ni nepomembno. Menimo torej, da bi bilo treba takim udeležencem izkazati primerno spoštovanje. Živjo Kraška ohcet. Stopar Igor, Stopar Boris, Carpani Marjan, Carpani Graziella, Carpani Martina, Comino Cristina, Corbatti Valentina, Metlika Maria, Zobec Feliciana, Crapesi Maria, Lozej Sonia, Masala Tatjana, Kosmina Erik, Zerjal Walter, Zerjal Anna Maria, Taučer Anna Maria, Košuta Mitja, Tretjak Tamara, Bradassi Maria, Brazzani Elena in Sancin Maria EVRO 1,4268 $ -0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 27.8. 26.8. ameriški dolar japonski jen 1,4268 133,61 1,4270 134,32 kitajski juan ruski rubel inHiicka riiniia 9,7479 45,1935 69,7920 9,7480 44,9315 69,7730 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti ini" 7,4436 0,88040 7,4425 0,87800 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpina 10,1615 8,6440 u,o / OVJVJ 10,1445 8,6240 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 25,406 1,5234 25,400 15189 jVILCIIjKI llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki trtrint 15,6466 268,50 15,6466 267,70 1 1 la|DUZ !>|Si!UU8>| w 'UDAO|S JD4.S 'Q!QUDdnz 4-S!f©>|0Lj !>|SU9AO|S |fUDp>|eU OP 'npos ud DZ8JDZ -¿£ 'o|!pasaq ouj|az| OAsfjojAD ■££ '0||Z0A 0>|50j;0 Z£ 'D>|o;o|od D6e>|si!ZD D>||DA!q8Jd 'uu0>|0| z dj6| ss oj9jd>| du '|uuDun4S s 0||qsD|6 0£ '('?dz) >|!4.sa©-| D>i4.S!0!iqnd dsdu '82 '(>|ODJDa) vaz >l!up9spsjd LZ 'Djjdejd Dfu|6oq d>|sj6 S3 'DA|S!L|Od SO>| ||D L)D>jUDADJD>j A '!f!U8AO|S A DJ06 -£Z 'oudj DAU>|ejd !>| 'u>| Duef4s iz '9UU! 0>|S0UU 0>|SU0P9>|DUU '61 'n>|S!iq ip©|S pi 'sd|6 geuqoq 91 '(ouia) osADiep |u;8ASOjd u| ¡u4JOd$ |>isuo6 sdu -11 'd>||dj6! oujod d>|sjdzpduu ol 'LOSo||A8jso>|suu!J '6 'DUIU8JD» DfU|>|DUni DA9[OJS|Oi '8 'OAjgnjp ou^ods o>|SiDdoj6 - oisupDd L '(fodDu !>|SU9Z8qnh) 8J8dO 8A8f!U8Z!U0a DiUflDUnf 9 'DO|Ujq8JDZ 'S '(0>|0A) DAOpA DAOUOUU8"! p 'D[UDS9>| )|9.|9QDZ £ 'JOJDU9S |[UDp>|9U SDU 'Z '(Df!P96Dj; d>|S|d;9| d>|!|9a) ifiipis ud >|o;o ■ i :ONQIdAVN ■9!U93U|a4 '9|u93nuu 'Zouu A!f|^!4SD5 'JDjs LV 'D>jOJJ.O DZ |DA|Z D>jSU9dO>j DfQ9AfDU «¡p 'd6oj>| d69>|S|DA!Z 9fU9UUDUZ OJSfDUDAp 'C5DZ) 39jD6og 09|DJ6| !>|S!|Dp9|6 SDU ZP '(ISOJ9PIH) ifipjj a |pn; |dj6| 9f !>| '5D;eujo6ou pisuodDf OP '(■QDZ) JDQAD1 >|!UA9Z!fU>| AO|S '6£ '9f!69| 9>|SUUU 0|U>| 2Z '('>iqnii) pgApguu ~9£ 'AOPZOB OA|SD6oq 'DPZ9AZ D>|SU9UUD ^ '4-Mds !>isuDf!|D4.! mZ£ '09ADp9fDZ IUS9A9J3 0C '09AD|60|qnd ADfisiuuop -6Z ')|9ZOJ>| |U4JOds !>|S!U06Z 93 '09|DA9§9|9JZDJ '93 'DUfD6D|q DUADJip "53 'ao>husd|6os Z9jq d>|04S vz '(qo>|Dr) )|!US9d |)|SUU9Z0Z!U 33 '(DpfDIAl) DO|US9d D>|SU9AO|S '13 'J9Sn|/\| DO|US9d D>jSU9AO|S "03 '9UU! 0U|DA0)|qni| o>|SU9z -8l '(■ ■' '!■! 'ZD[) >|9UU|DZ |Uq9S0 '£ l 'efuDAjdod U! 9fU9QDf|9S9A OUDpznZDJ '8iA|P "SI 'DqUJDjqO DU|DUO;U91 'H 'JD>101 f|94.DS|d !>|SU9AO|S 'PIZ 'Z L 'n>|OJD|A| a ggsiUD^sud 9 '!U|A0690J9h u| ¡usog a efj0Ddr»|0 9>isjnj podzj >uuz9qn ■ 1 :QNAVŽIOaOA LY 9t> Sf m n » It ■ it m 6£ S£ m Li 9£ ■ S£ K m ££ Zi m l£ 0£ ■ 6Z ■ SZ ■ LZ 9Z SZ m PZ m £Z ZZ IZ m oz ■ 61 81 Ll m 91 ST ■ n £1 m Zl ni « * L 9 m f £ z 1 (o>jDl) VXNVZId)l (ASilS^u) ¡3DIHSO oa flfkttd fvDVNOd !daiBAi§9|!A u| O>|BI'JO6| ** " :oief|ABjd!Jd ubjjs 6002 ejsnBAe gZ '>R9d Slikovna križanka, vodoravno: Barak, Amato, revež, Irena, Kina, tlaka, krt, korida, K. A., veteran, Anton, A.G., rezon, kult, lek, savana, O.E., Inari, CIO, S.N., teta, particip, Erazem, avize, Tamil, P.S., Ital, Aca Nikolič, C.I., I.R., trpin, mik, Tjaša, Ikarija, rana, Teheran; na sliki: Trnovca. Križanka, vodoravno: 1. uskok, č.Agadir, 12.stena, 13.Danilo, 14.TO, 15.orgija, 17.on, 18.lja, 20.Erna, 21.Kne, 22.Cats, 24.oa, 25.erar, 26.anatom, 28.Kras, 29.snob, 30.glista, 32.Spalato, 34. star, 35. kes, 36. medo, 38.ala, 39.1. T., 40. Nakata, 42. L. B., 43. Ribi, 45. slonček, 47. očak, 48.tortura. Rebus: napa Č noga sodi TI = Napačno ga soditi. ., -aAlISaa (9 7) snaad DADZJp DUZ6AZ D^SfjpUj = (naVN) 1I1AIV1 • llDJSA |U|DpA3J||0Jd A )|DUnf ¡>|Snj = NIZVd • D)|jeS!Z8J D)|Sf!pU! = aiVN • (AD|S!UUOl) jeuejj !U|euuo6ou pisdajli = piAl • 0J8ze[ o)|suy = idVNI • nso6jy a I|dj>{ = HVNI • >l!l!|od !>{S|3DJZ! = »vdVS - X3?ilVA01S voiid VNOOA W53A pll3AVd Wn3A Disvisn / VOlNHHAOd VNSJ111 3H1N3Z 3NaoeoAS BfNVA -anasvN uso!iaow vrnisog VHSI9 3NPOA ZH9SV3 aOOMilSHSI aEHdOiSHO ansna 3N?nr •AlBMd 1NV 3N3STI3 11I3N.0 osn IZZVN901 NVNV ldOX irnvn INH3A3S A 01S3IA OHINOK VN aoAosao W5 H3N3ZU 'SON DISVAilH HVAON Nvaoaois VHN3!IVS VfllU VNOOA -ojiovis nsosavA nvii)i arnvii 'Aia '3Ud INIOAZM vanodo 3riSV5 ■0908 vaiAo 'VJOiMVZ VN?nn sruvas ■OlOd V1I1»A90 'VIliOiOdS 3N VNVM oran 0NAV19 nraow H3KST393 A 'iriSilSA 31010 i3dna aiav> S93TI3S U3i3d ninisn JlAVd Csiao) now MNASNCl roAi ')IINA3NQ DisaoHiiid vazma VNViiszi >INZ313a vavii3>is nrN3?nn N3ZHAQ0d araooM (vnN3ris) WNnr pisna NVAVII VMSdOZtl neasvz MVNZ n3X vaaoeojiig V^SNVdS nodnai niNroAaz NTO sonzva «3Naru VNIl A31iaOH»d 'A3UAONSO ONvnoa VfNVl OJINSI NVAI vsaonsod VNSJ131 viadao Naaniis vo -lavuroaao vAoaoi / U3N3U1 l)IS -UV3RIVS03I ■Aoisosnr irNvaMEN navN"1 VAvaa VNZ3AZ vnsnaNi Disnva -21311021 isiNvnnH IXSmi3ZOZIN voiNaoiios VNsnanniad Oilszsr 0X5Nld OHI13A jimavas zroiv ¡ivroA Nszmsoa avis aarojiznz INH3ZQ0d OJIV1 OlOd v»srvu> .vavjs. . . iunod NI 1VH3N39 'niz ■h Disiavazi owi iiaviss TONVZRDI VNAOIIIS ■Ji.lf dUliA^j 3 A / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: Glasbeni ustvarjalci - Križ 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Torte in faccia! 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.05 Dnevnik 11.35 17.10, 0.30 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Il Maresciallo Rocca 3 16.50 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Športne vesti 20.45 Šport: Nogomet, Barcelona - Shakhtar Donetsk 23.10 Aktualno: I trenta anni del Meeting per l'Amicizia tra i popoli 0.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Dokumentarec o Kitajski 6.35 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.45 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '04) 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Športne vesti 18.30 20.30, 23.25 Dnevnik 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia 23.40 Nan.: Terapia d'urgenza ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Il ciarlatano (kom., ZDA, '67, r.-i. J. Lewis) 10.55 13.000, 14.45 Aktualno: Comin- ciamo Bene Estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Kajak - Svetovno Prvenstvo, Poljska 17.15 Nad.: Arsenio Lupin 18.00 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 1969/1999 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nan.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: La Grande Storia 23.25 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (} Rete 4 7.00 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Mc Gyver 9.20 Nad.: Vivere 10.20 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 17.45 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldasnki forum 15.30 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Io so che tu sai che io so (kom., It., '82, r.-i. A. Sordi, i. A. Sordi, M. Vitti) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Renegade 21.10 Nan.: Il commissario Navarro 23.15 Film: Occhio, malocchio, prezze-molo e finocchio (kom., It., '83, r. S. Martino, i. J. Dorelli) 1.30 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.40 Film: Lontano da casa (pust., ZDA, '94, r. P. Borsos, i. M. Rogers) 9.40 17.45, 22.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nan.: Il mammo 15.20 Film: Cuori selvaggi (dram., ZDA, '06, r. S. Boyum, i. R. Thomas) 17.00 Film: Un domestico milionario (kom., Nem., '06, r. B. Woernle, i. G. Torzs) 16.35 Dnevnik - kratke in morske vesti 17.00 Film: Beautiful - Una vita da Miss (kom., ZDA, '00, r. S. Field, i. M. Driver, H.K.Eisenberg) 18.45 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Il posto delle farfalle (kom., Nem., '03, r. F.M.Price, i. M. Baumeister, B. Sadler) 23.30 Film: Uno sconosciuto nel mio letto (triler, ZDA, '06, r. O. Sasso-ne, i. D. Neal, S. Sturges) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.25 7.00 8.00 9.50 10.20 11.20 12.25 15.00 15.55 16.50 19.25 19.40 20.15 21.10 22.50 0.40 1.30 Nan.: Ti presento i miei... Nan.: Hercules 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Phil dal futuro Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch 18.30 Dnevnik Športne vesti Nan.: Dawson's Creek Nan.: Il mondo di Patty Nan.: The Sleepover Club Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Buona la prima! Kviz: Mercante in fiera Film: The Man - La talpa (akc., ZDA, '05, r. L. Mayfield, i. S.L.Jackson, E. Levy) Nan.: The Shield Šport: Motociklizem - GP di Indianapolis Nočni dnevnik 7.00 7.15 8.10 9.30 12.00 12.05 12.45 13.15 13.50 14.30 15.35 16.25 17.00 19.00 20.05 20.30 20.55 22.50 23.30 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik Nan.: The flying doctors Pregled Tiska Nan.: Don Matteo 5 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Hard Trek 19.05 Aktualno: Divertiamoci... Aktualno: Antichi palazzi del FVG Variete: ...Tutti i gusti Variete: Village Dokumentarci o naravi Nan.: Lassie Risanke Aktualno: Divertiamoci Appuntamenti con i big... Deželni dnevnik Film: Il triangolo delle Bermude (dram., '78, r. R. Cardona, i. J. Huston, G. Guida, M. Vlady) Variete: Qui Cortina Aktualno: Incontri al caffe de La Versiliana LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Niente di personale remix Aktualno: Vivo per miracolo Nan.: Cold Squad iT Slovenija 1 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 9.55 Dok. film: Delfinov nasmeh (pon.) 10.10 Enajsta šola (pon.) 10.35 Jasno in glasno (pon.) 11.35 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.25 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Razgaljeni (pon.) 14.15 Pogled na... (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 18.30 Risanke 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Otr. nan.: Čarobno drevo 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.10 Dok. serija: Izjemne živali 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel Poldruga Zvezdica 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 0.15 Duhovni utrip (pon.) 0.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv Dnevnik 28.8.1991 (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 8.00 Otroški infokanal 12.20 Film: Umetni raj (pon.) 12.45 Evropski magazin (pon.) 13.50 Črno beli časi (pon.) 14.05 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 28.8.1991 15.00 Circom Regional - oddaja Tv Maribor 15.30 Kuharska oddaja: Za prste obliznit (pon.) 15.55 Minute za... - oddaja Tv Koper 16.25 Mostovi - Hidak (pon.) 17.00 Šport: Svetovno Prvenstvo v veslanju 17.50 Košarka: Prijateljska tekma, Slovenija - Bolgarija (prenos) 20.00 Atletika: Zlata liga - Zürich (prenos) 22.00 Nad.: Vražji fant (pon.) 22.50 Film: Kazino (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Film: Summer Holiday (glasb., i. C. Richard, L. Peters) 16.05 Artevisione 16.35 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 17.25 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 20.00 Atletika: Zlata liga 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Metalcamp 2008 Tv Primorka 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.45 20.00 20.30 21.00 22.30 Dnevnik TV Primorka 0.40 Videostrani 10.00 Novice 21.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Videofronta Kmetijska oddaja (pon.) Kulturni utrinek 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Objektiv Razgledovanja 23.30 Vedeževanje s Cvetko RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Poletna popotovanja; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 28. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA 1000 SLIKA C 1020 C DUBLIN 0' - 11/20, „moslo stockhol ' 8/18 ° 14/20 O / ' 0ND0N„ AMSTERDAM BERLIN 0 17/25 17/2 OBRUSELJ 15/25 L ^ ^¿5DUoAJ 18/29 LJUBLJANA O 14/29 LIZBONA O 19/28 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. V^SPLIT >«22/33 33 RIM 2/33 J Jutri bo naše kraje prešla hladna atlantska fronta. ' TOLMEC O (K TRBIŽ O 16/28 # 15/27 CEDAD 0\> VIDEM O 18/30 «¡^i 17/31 O PORDENON 18/30 i^Si1 CELOVEC O 15/29 O 13/27 KRANJSKA G. O TRŽIC 14/29 O GRADEC 16/30 /JE — O 13/28 S. GRADEC CELJE 16/31 O „„ MARIBOR o 15/31 PTUJ O M. SOBOTA O 15/30 O KRANJ O "V* /r LJUBLJANA^ ^ GORICA JiO N. GORICA 17/31 V N. MESTO 17/32 20/31A 0 18/31 POSTOJNA o ^^ 20/31 ^ 18/31 O 13/27 ^--- . , , s-m KOČEVJE cr^V TRST OV^ C3"! _ O «TrC. 23/29 t^ifS PORTOROŽ Q Vv^ČRNOMJ UMAG „„..,■.... REKA 21/31 UMAG OPATIJA , ZAGREB 18/32 O PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES BEOGRAD o 21/34 SKOPJE O 14/32 v N Hladna fronta je od zahoda dosega srednjo Evropo in zahodne Alpe, pred njo doteka s šibkim jugozahodnikom nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak. Dopoldne bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, tekom dneva bo oblačnost naraščala, soparno bo. Od popoldneva in zvečer se bodo lahko že začele pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo od hribovitega sveta nato verjetno širile proti nižini. Pihali bodo krajevni vetrovi. Sončno bo, proti večeru lahko predvsem v gorskem svetu nastane kakšna vročinska nevihta. Zvečer in ponoči bodo severne kraje že zajele pooblačitve s krajevnimi padavinami in nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.50 Dolžina dneva 13.29 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 15.44 in zatone „ ob 23.56 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv sprva ugoden, popoldne bo po nekaterih nižinah soparno. Popoldne in proti večeru se bo postopoma krepila vremenska obremenitev in spanje občutljivih bo v noči na soboto moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 10.16 najvišje 14 cm, ob 14.24 najnižje 11 cm, ob 17.45 najvišje 15 cm. Jutri: ob 1.54 najnižje -35 cm, ob 9.14 najvišje 20 cm, ob 14.42 najnižje 2 cm, ob 19.33 najvišje 21 cm. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 27,0 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............28 2000 m ..........14 1000 m ..........22 2500 m ..........11 1500 m ..........17 2864 m............8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 17/22 CELOVEC O 17/21 a ¿3» TOLMEC O 15/21 TRBIŽ O 14/20 o 15/20 KRANJSKA G. <¿21__ O TRŽIC 17/22 0 CEDAD O Al VIDEM O 19/27 18/28 O PORDENON 19/27 O KRANJ o 16/21 S. GRADEC CELJE 18/24 O MARIBOR 018/24 M. SOBOTA O 18/23 PTUJ O ¿S ¿a GORICA O 21/28 O N. GORICA , 19/25 ¿7 ¡¿7 23/28 PORTOROŽ O 20/26 0 ZAGREB 19/25 O (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri se bo pooblačilo, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma nevihte. Na Primorskem bo popoldne začela pihati zmerna burja. V nedeljo bo delno jasno. Hladneje bo, še bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem burja. O LJUBLJANA 19/24 [¿/ n. MESTO 19/25 POSTOJNA O 15/22 " K0CEVJE 6& ARHEOLOGIJA - Figurina, stara 5 tisoč let »Prvi znani obraz Škotske« DUNAJ - Dunajskemu arheologu Jakobu Kainzu je med izkopavanji na škotskem otočju Orkney uspelo senzacionalno odkritje. Med raziskovanjem ostankov nekega bivališča iz mlade kamene dobe je naletel na človeško figurino iz peščen-ca z vtisnjenimi obrisi obraza in drugih delov telesa. Kainz je poudaril, da gre za prvo takšno najdbo na ozemlju Škotske, v celotni Veliki Britaniji pa so doslej našli le dve podobni figurini. Strokovnjaki najdbo opredeljujejo kot »presenetljivo redkost«, škotski minister za kulturo Mike Russell pa govori celo o »prvem znanem obrazu Škotske«. Arheološko najdišče Links of Noltland na severni obali Westray-ja z ostanki naselbin iz mlade kamene in iz bronaste dobe je poznano šele od 80-ih let. Kainz najdišče raziskuje že tri leta. Prejšnji teden je 27-letni arheolog, doma z Dunaja, omenjeno figurino našel med odpadnim materialom ene od podeželskih bivališč iz mlade kamene dobe. Figurina je stara okoli 5.000 let, torej precej mlajša od Venere iz Wil- lendorfa, ki so jo našli v Wachauu in za katero domnevajo, da je stara 25.000 let, kljub temu pa spominja na podobne upodobitve Venere. Škotski primerek je bil oblikovan iz rdečega peščenca, meri približno 3,5 x 3 cm, debel je centimeter. V okroglasto glavo so vtisnjene obrvi, oči in nos, na rombastem trupu sta dva kroga, kar bi lahko predstavljalo prsi. Ob straneh sta narezani roki, na zadnji strani figurine pa je viden pravilen vzorec, kar bi lahko bilo oblačilo. »Bil je eden tistih trenutkov, ko človek poreče: Eureka!, saj nihče iz naše skupine doslej še ni odkril kaj podobnega,« je občutke ob odkritju figurine opisal arheolog Richard Strachan iz agencije Historical Scotland. Na otočju Orkney za naselbine niso uporabljali lesa, temveč le kamenje. Najdbe iz kamene dobe so »neverjetno dobro ohranjene, o čemer sanja vsak arheolog,« je dejal Kainz. Ostanki naselbine ležijo v peščenih sipinah, zato bi morebitno odkritje ostankov kosti prav tako dobro prestalo zob časa. (STA) bosna in hercegovina - Aretirali dva bosanska Srba Pobila Bošnjake in Hrvate Avgusta 1992 sta sodelovala pri poboju 200 ljudi na planini Vlašic SARAJEVO - Policija je v mestu Prijedor na severu Bosne in Hercegovine prijela bosanska Srba, Petra Čivčica in Branka Topolo. Dvojica je osumljena vojnih zločinov zaradi sodelovanja pri poboju več kot 200 Hrvatov in Bošnjakov med vojno v Bosni in Hercegovini. Čivčic in Topola st osumljena vojnih zločinov, ki sta jih zagrešila skupaj z ostalimi pripadniki sil za posredovanje v okviru policijskih enot v Pri-jedoru in tedanje teritorialne obrambe bosanskih Srbov. Dvojica je bila del skupine, ki je 21. avgusta 1992 na obronkih planine Vla-šic pobila več kot 200 Hrvatov in Bošnjakov, zaprtih v koncentracijskih taboriščih na območju. Oblasti bosanskih Srbov so odredile njihovo premestitev, domnevno v Travnik zaradi izmenjave. Konvoj avtobusov, s katerimi so jih prevažali, so ustavili pri kraju Koricanske Stijene, kjer so morali iz vozil. Zatem so nanje streljali, njihova trupla pa odvrgli v prepad. Strokovnjaki za sodno medicino Inštituta za pogrešane osebe so julija začeli iskanje posmrtnih ostankov ubitih, do srede, ko so jih končali, pa jim je uspelo izkopati posmrtne ostanke 59 žrtev. Kot je še povedala tiskovna predstavnica inštituta Lejla Čengic, so ob tem našli še neznano število požganih posmrtnih ostankov, da pa morajo opraviti analizo DNK, da bi ugotovili, za koliko ljudi gre. Izkopavanja posmrtnih ostankov v Koricanskih Stijenah so sicer veljala za ene najbolj zahtevnih v Bosni in Hercegovini, saj se posmrtni ostanki nahajajo na dnu prepada, ki peš ni dosegljiv. Strokovnjaki za sodno medicino so tako morali po 300 metrov globoki steni plezati z alpinistično opremo, z izkopavanji pa so lahko začeli šele, ko so izvedenci preverili, ali se na kraju nahajajo neeksplodirane bombe, ki so jih storilci odvrgli, da bi zakrili zločin. Zaradi omenjenega zločina so doslej prijeli osem ljudi, ki jim trenutno sodijo pred sodiščem v Bosni in Hercegovini. Oblasti so v sredo sicer sporočile, da je eden od obtoženih Goran Buric priznal sodelovanje pri uboju zapornikov v Koricanskih Stijenah ter se zavezal, da bo pričal na sojenju, ki poteka. (STA) valencia - Za tradicionalno obmetavanje kar 110 ton »materiala« »Lučanje« s paradižniki Po enourni »bitki« je ulice mesta Bunol prekrila rdeča mezga - 40 tisoč turistov MADRID - Več deset tisoč Špancev in turistov se je zbralo v mestu Bunol v bližini Valencie na vzhodu Španije, kjer so si na posebnem dogodku, imenovanem Tomatina tokrat že 64. leto zapored lahko dali duška z obmetavanjem s paradižniki. Teh je bilo letos 110 ton. V središče mesta z 10.000 prebivalci je paradižnike pripeljalo šest tovornjakov, med zbrane pa jih je pomagalo razdeliti 150 ljudi. Udeleženci - bilo naj bi jih okoli 40 tisoč - so prejeli nasvet, naj paradižnik, preden ga vržejo, stisnejo, da bi tako ublažili bolečino tistega, ki ga zadane. Bitka je trajala eno uro, mesto pa je bilo po koncu dobesedno obarvano rdeče. Za varnost je bilo zadolženih več deset poklicnih in prostovoljnih varnostnikov, helikopter in devet reševalnih vozil, za čiščenje mesta pa bo poskrbela prava vojska čistilcev. Spektakel, ki naj bi imel korenine v spontanem otroškem obmetavanju s paradižniki, je mesto stal 28.000 evrov. (STA) POREC POREC