St. 49.
V Trshi, v smio 7. decembra 1881.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
■ V odlnoiiti ju mol*«
»EDINOST* izhaja viako irudo; nuna Za vio loto i s 4 nld. 40 kr., za polu lota 2 rUI. 30 kr., za Sotrt lata I rI<1. 20 kr. - P.isamizua številk) pri upruvnistvu m p> traltkali v Trstu s,,- dobivajo po 8kr. — tfar<i$*ine, raklaina^j j m in/ trato prnjoma Upravništvo »vla Zonta 5«.
Vsi dV> 'tis'. po4ilj i|n Uredništvu <via S. Latiaro * Tip llnala; vsak ili ira bi ti frankirari. Ilokopisi brez posobno vroilnost'i s mu vraii)>, -	(ra/.ui vrsli naznanila iu pislaiii™) s»zaručunijopo pogodbi —
prav cend; pri kratkih oglasili 7. drobnimi črk um s.i plavijo /.a vsako besado » kr.
Poziv.
Nekoliko naslli	ffff* naroč-
nikov Je v lsllnl poznlillo na plačilo za tekoče leto. Nadejamo mc trdno, da bo ta opomin zadostoval, da sedaj — v zadnjem mesecu — k malu svojo dolžnost storć!
OpravniŠtvo „Edinosti."
-j- Dr. Janez Blci\vcis, vite/. Trsteniški.
Ves slovenski svet je pretresla prežalostna vest, du je dr. Bleiweis v !,0. dan mcseca novembru izdahmd preblago svojo dušo ter se preselil na oni svet, kdor se vsem narodom pravica godi. Naša domovina se je živila v črno, od palače do najborni.se koče vlada tiha žalost. Ni več moža, ki je brez nelmnja, brez bojazni z vso dušno močjo skoro poluslolelja delal >a svoj narod; našel gaje, kakor zapuščenega otroka v zibeli, odgojil ga do krepkega mladeniča in zato se po vsej pravici česti dr, Bleiwris z lepim imenom: oče slovenskemu narodu. Ulrnola so je najsvitlejša zvezda z slovenskega neba, tigasncl je divni meteor, na kateri se je zaupljivo oziral naš rod v vseli vikarjih, ki ho tulili po naših zemljah. Ne bije več njegovo ri-cg, iz katerega je kipela lako gorku ljnbezon <lo domovine, u milijon src bije v iskronej hvaležnosti za neprecenljive darove, katero je umrli položil slovenskemu narodu na sveto ognjišče. Trava zaraste spomenik na njegovem grobu, prijazno bo solnce nanj sijalo, rosili ga bodo oblaki, bučali nad njim viharji, leta i stoletja bodo tonila v večnost, a spomina nanj ne izbriše nobena moč; dokler bo hodil slovenski sin po slovenskej zemlji, živel bo v blagem spominu
Janez Bleivveis.
Kako je bil dr. Bleuoeis v vseh krogih, od najvišjih do najnižjih čislan, vidi se iz tega, da je bil vitez avstrijskih redov železne krone III. vrste in Fran-Josipovega roda, ruskega Vlu-diinirovega reda; c. k. profesor, deželni poslanec; tajnik c. k. kmetijske družbe; vodjaživinozdrav-niške učilnice; predsednik Slovenske Matice in čitalnice ljubljanske; pravi član južnoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu; častni član mnozih učenih društev; Častni meščan ljubljanski in mnozih druzih kranjskih mest; častni občan skoro vseli slovenskih srenj itd. itd.
Rojen je bi) Janez Bleiieeit v 19. dan meseca oktobra 1808 v Kranju na Uorenskom,
Njegov oče Valentin, sin kmetskoga rodu, prišel je iz rojstne vasi Trstenika, kakor ubog deček v Kranj ter tukaj stopil v trgovinsko službo, pa k malu začel sam trgovati z blagom za obleko. Se svojo poštenostjo 1 lupini priiaznim vedenjem je po vsem Kranjskem, vzlasti po Gorenjskem tal .o zaslovel, da ga je vsak kmet poznal i ni bilo trgovca na slovenskej zemlji, ki bi mej ljudstvom bil užival toliko zaupanja, kakor gospod »Plajbež«, kakor so ga kmetje sploh imenovali. Ni tedaj čudo, da si je pridobil obilo premoženj:!, ker je vse vrelo v njegovo prodajalnico ter se na semnjih krog njegovega stana vse trle. Mož je bil pa tudi usmiljen do ljudstva ter je marsikomu kinetu iz zadreg pomagal. Okoli leta 1850, ko je izročil trgovino sinu Konradu, preselil se je v Ljubljano; kupil tu Hohnovo IdSo na velikem trgu In Živel jako preprosto. V Ljubljano pa je prišel zato, da je bil blizu Janeza, najljubšega svojega sina. Tu je umrl leta 1800.
Ljudske šole je izvršil Janez Bleineis v Kranju, gimnazij, modroslovje v Ljubljani v letu 1820, zdravilstvo pa na Dunajivletu 1R12. Uže to leto je v latinskem jeziku dal na svitlo knjigo o pijavkah i kako se imajo rabiti v zdravilstvu. Ta knjiga, katero so strokovnjaki zelo hvalili, pridobila muje čast zdruvilskega doktorja.
Potem se je začel učiti žlvinozdravništva in dobil poznejo službo pomožnega učitelja na duunjskej visokoj Soli. U2e v letu i8 iO je spisal v nemškem jeziku drugo knjigo, v katerej razlaga, kako je ozdravljati navadne konjske bolezni. Tudi ta knjiga je dobila mnogo pohvale in bila v 10 letih štirikrat natisnena.
V letu 18ri3 je bil imenovan c. k. profesorjem na tedanjej zdravniŠkej šoli v Ljubljani in šetisto leto tudi tajnikom kranjske kmetijske družbe.
Prav to leto je slovenskemu narodu zlato leto in začetek Bleivveisove narodne slave. Da bi kmetijska družba mogla vspešno širiti gospodarske poduke mej ljudstvo, prosila je večkrat zaman, naj vlada dovoli, da sme izdajati slovensk kmetijski časnik. Na prizadevanje in priporočilo vrhovnega vojvode Ivana, ki je bil društvu pokrovitelj, dala se je vendar dovolitev v letu 1843. Tako so se ustanovile pod uredništvom dr. Blei-weisa »Novice«, katere imajo neizmerne zasluge za slovenski narod; začele so izhajati v drugej polovici omenjenga leta,
Takrat so bili hudi časi, kedor jih sam ni videl, ne more jih umeti; absolutizem jo bil v cvetji, ponemčevanje prva državna zapoved, slovenska beseda v gimnaziji prepovedana, ime »Slovenec« ni bilo znano, na guvernerjevem
stolu je sedel VVeingnrteri, mož v deželi vsemogočen in železen, ki je kakor Cerberus čuval, da se ni kaka iskrica prikazala na narodnem ognjišči. Očitne rodoljubne besede seje bal vsak, i kedor je bit sumljiv, du v prsih skriva rodo-Ijubje, bilje zapisan v Črne bukve, kakor so tudi res bili: Prešerin, Križi), K robat, Marti -njak, Potočnik. — Da v tacih razmerah uredovanje »Novic« ni bilo prijetno, amp ilt zelo op isno, kodo bi tega ni veroval? In vendar dr. Bleivveis ni ostal v mejah prvotnega programa, ainpik koj je uvidel, da je pretesen ljudskim težnjam i potrebam, zato je začel sprejemati tudi majlme pesmi, pregovore, pripovedke in druge stvari, a s tem je prišel pri ostrem VVeingartnu v veliko nemilost. Naj povemo tu en sam dogodek. Takrat je bila preventivna censura in Bleivveis si je moral v veliko srečo šteli, daje bil »Novicam« censor guhernijalnl svetovalec, dr. Spor, Hrvat po rodu i skrivaj prijatelj Slovanom in tudi dr. Bleivveisti. Neki list »Novic« jo dal dr. Bleivveis pod tlskalnico, predno je dobil od censorja do-voljenjo misleč si, saj so v njem zgoli nedolžne stvari; a kako je osupuol, ko dobi v besedah: »ilirska literatura« prvo prečrtano. Šel je takoj k Sporu, i prijatelju razodel, da so »Novice« užo tiskane ter ga prosil, naj mu dovoli, da izidejo. Spor mu jo odgovoril, da so mu roke zvezane, ker jo javna raba besede »illlrlsch« v vseh pomenili prepovedana z edino izjonio »lllirisches Gubornimn«, ki jo bil takrat v Ljubljani. Daje pa Spor pokazal Bleiwei.su dobro voljo, šel je sam k VVeingartnu, naj bi Blei-weisovo prošnjo uslišal. A oba sta hudo naletela. Weingarten se je silno razsrdil na Spora i Se bolj na Bleivveisa, tega panslavista, ki je v ruskej službi. »Novice«, to se ve da, bile so pokončano.
Napoleon I. je rekel: »Du nisem zmogel v nobenej bitvi, s to knjigo (codex) v roci sem nesmrten; to velja tudi o Bleiwei.su, da Bleivveis ne bi imel vsestranskih družili zaslug, »Novice« so 11 iu zagotovile nesmrtnost. S tem časnikom je on probudi, zbral i zjedinil slovenski narod pod eno zastavo, en prapor. Kdo ve, ali bi danes po vseh slovenskih deželah ne vladala gola nemščina v Šolah, ali ne bi sedeli državni naši poslanci na levici, ali ne bi imeli ustavovernega ministerstva, da se niso porodile »Novico?« One so dušna paša, iz katero se je razvil skoraj ves sedanji narodni cvet.
A Bleiwcis ima še stotero druzih zaslug, ne le na literarnem polju, temuč v vseh predelih narodnega živenja.
Podlistek.
Delo sv. Cirila i Metoda.
Y spomin 5. julija 1881.
Spisat Jaromir Vilkov.
IV.
(Konec.)
Človek svetnike najbolj česti, če jih v živonji posnema; Slovani bodemo tedaj sv. Cirila i metoda najbolj čestill s tem, če hodimo po onem razsvetljenem potu, kateri sta nam ona v živenju pokazala, želeča združiti slovanski narod v jedno jezi-kovo svetišče i ognjišče, ter ga dovesti na tak način v srečno jedinost. Sveta brata Ciril i Metod gotovo nemata do nas bolj goreče prošnje, nego to, da verno trdimo, kar sta tudi ona vso žive dni trdila. Po nevidnej moči pa nas navdušujeta govoreča: Slovani, duše mile! kakor ste od naju vero i knjigo prejeli, tako se tudi obojega verno držite; kakor sva se midva slavno i ne-odjenljivo za narodne svetinje potezala, takoislo ravnajte tudi vi; v boju za vero i naš posvečeni jezik, v kojem sva napisala božanski nauk 1 svete knjige - nikdar vas ne zapustiva.
Žalibože, da smo do zdaj vse premalo živeli po vzgledu sv. Cirila in Metoda. Živeli smo prezaspano živenje. Pojejmo to dremoto nekoliko bliže.
Ne omenjamo njegovih mnozih druzih spisov( izvrstnih koledarčkov, katere je izdajal od letu 18.12 do I8."»0, ne omenjamo, koliko narodnih društev jo v živenje poklical, kolikim jo bil načelnik iu odbornik, kolikim podpornik, ker vse to je dobro znano: toga vendar ne moremo zamolčali, da brez njegu gotovo ne bi imeli Wolfo-vega slovniku i ne bi se pripravljalo izdanje slovensko-nemSkega dela, za kateri jo na razpolaganje skoraj 10 >.0 J gld. Ko je n amreč Bleivveis podaril koledarček za leto 18D4 pokneže-nemu škofu NVolfu, menila sla se z škofom o Vodniku, s katerega podobo je bil koledarček okrašen; pri tej priliki je prišla beseda tudi nu Vodnikov v rokopisu zapuščeni slovnik, in Bleivveis je v/.dahnol; Da bi Bog poslal Slovencem dobrotnika, ki bi z novčno podporo pomogel dovršiti veliko Vodnikovo delo. po katerem hrepeni vsa slovenska zemlja) To besede so padlo na rodovitno zemljo, ker pokneženi Škof sam je bil ta dobrotnik.
Politično delovanje dr. Bleivveisa je vsem Slovencem tako znano, du o njem nI treba dosti govoriti, ker je bil središče in duša vsega gibanja: nič važnega se ni zgodilo brez njega, ves slovenski svet je poslušal, kadar jo on govoril. Nikoli se ni prenaglil, preudaril je vsako stopinjo, zato pa jo tudi vedno varno In vspešno napredoval. Uže leta 184 H jo priporočal vrhovnemu vodji Ivanu, ko je šol z deputacijo na Dunaj, naj bi vlada združila vse Slovence v eno upravno celoto, ker bi zedinjeni Slovenci bili najtrdnejši jez zoper Italijanke valove, i kako prav je imel, to se jo v poznejih letih pokazalo Avstriji v škodo. 18 lot je delal v kranjskem deželnem zboru z vso marljivostjo ter se vedno krepko boril za svete pravico našoga naroda. Zdaj molči njegov glas v tinem grobu, a njegova dela so podobna drevesu, s katerega ves slovenski rod bere najlepši i najboljši sad.
Vsi Slovenci žalujejo za njim ter izrazujejo v mnozih telegramih svoje sočutje. Na rakev so mu položili blizu 150 krasnih vencev, mej druzlmi tudi slovenski državni poslanci, klub desnega središča iu češki klub. Dr. Bieger je v imenu češkega kluba slovenskim poslancem izrazil najgorkejše sočutje zavoljo silne izgubo, katera je zadela slovenski narod. Tudi biskup Strosmajer je telegraflčno izrekel svoje sožaljeuje.
Sprevodni red za pogreb se je takole določil: Sprevod gre 1. decembra ob 4. uri popoiu-dne od lastne hise pokojnega pred knezoško-fijsko pilačo po Mestnem in Starem trgu, čez Šentjakobski most, po Bregu, Turjaškem trgu
Naši svečeniki se uče polnih 12 let latinskega jeziku po šolah, potem čitajo v latinščini dan za dnevom sv. mašo 1 časo-slov (broviarum) mnogokrat uže tako peduntično, da se jim od-trgavajo nekatere molitve prav prosto na pamet raz jezika. Naš obredni jezik, — jezik staroslovunski pa jim je z malo Izjemo večjidel »tena ineognita«, iz jedinega uzroka, ker se jim v bogoslovju ni dala prilika s lein domačim jezikom se vsaj nekoliko seznaniti. Navdušenja zi stvar od te strani no more so pričakovati. Duhovniku brez škofovega dovoljenja, glede slovanske liturgijo, roke so zvezane; a!;o bi tudi srčno želel — ne smel Škofje latinski pa se drže v tem jezikoven) prašanju naltako bolj neutralno i hladnokrvno, naslanjajo se po vrsti, drug za drugim na običaje i uredbe svojih prednikov; mogoče pa je tudi, daje v lastnem domu malo ognja: v prvej vrsti bi morali biti naši biskupi živo navdahnem z duhom sv. Cirila i Metoda, koju sta slovanski obredni jezik z nenavadno skrbjo čuvala i varovala, kakor zenico v lastnem očesu. Sv. Ciril i Meto I sta zbog posvečenega slovanskega jazilca od sovražnikov veliko prebila; žarela pa je v njiju srcih božja iskra čiste narodne ljubavi i žive rere, — zato je njuno delo olepšano z vencem slavne zmage.
Zapomnimo si dobro! naši stari slovanski bogovi so od sile trmasti: brez dela, boja i trpenja ne dajo nam ničesar I Rim nam ne bo nikdar ponujal svoje dobre volje zaradi našega obrednega jezika — če se sami ne ganemo. Kdor pa se ne gane, ki bi se v prvej vrsti ganiti moral, kriv je, da se ta preimenitna reč dan za dnevom i leto za lotom odklada na neizmerno škodo cerkvi samej i slovanskej vzajemnosti. Ganili se bode treba i trkati na prave dveri toliko časa, da se odpro. Slovanski poto-
vali bodo Imeli letos 5. julija, najlepšo priliko, da sv. otcu glede našega obrednega jezika, željo i prošnjo svojo odkritosrčno izjavijo. Z narodno zavednostjo vzbuja se užo pri bolj odličnih naših duhovnikih tudi veselje do staroslovanščine i njene literature, katere so se ko samouki iz golega narodnega nagiba poprijeli. Mej našim narodom se nahajajo nekateri prosvetljenl duhovniki, kateri bi z veliko radostjo sprejeli naredbo: da sinejo služiti liturgijo i čitali časoslov v posvečenem slovanskem jeziku, — želeč na tak način posnemati uzorno živenje naših prvih narodnih svetnikov, sv. Cirila i Metoda.
Mi lehko trdimo, da prav naroden naš svečenik ali vladika ni, če se vestno po svojih razmerah i močeh ne poteza za tako narodno svetinjo, kakoršua je slovanski obredni jezik.
Drugi faktor je čas, s katerim mi v tem oziru računamo. Cas je, ki celi staro rane, on je umetnik, ki vrli svoja skrivnostna kolesa naprej i naprej, ne oziraje se na prazne izgovore človeške svojegluvnosti.
Ko se naš narod bolj vzbudi, zaželi tudi slovanski obredni jezik v svojem svetišču.
Radoveden utegne nas kdo popraŠati: Kakšen pa je vendar ta naš jezik, katerega naši rodni duhovniki I biskupi večjidel So nič ne poznajo? kakšna je-li ta Imenitna staroslovanščina, ki se je morala — na milo i drago — umakniti Iz svojega svetišču latinskoj mačehi?
V izgled podajomo tukaj »Azlmko«, »Kratice« in »Oče naš« v tem cerkvenem jeziku.
Gospnskpj ulici, mimo gledališča, O v i ja če ve hi-p, in čitalnice, po Dunajskej cesti v cerkev sv. Krištofa in od tod na pokopališče. 1.1 Zrni prapor. 2. Nosilci vencev. 3. Ljubljanski meščan z svečo.
4.	Trije župani iz ljubljanske okolice s križem.
5.	Godba. 6'. »Sokol« h zastavo. 7. Narodna društva, tuja in ljubljanska, z svojimi z ista-vami /razen Matice slovenske in ljubljansko čitalnice). H. Ljubljanska prostovoljna polarna straža. !». Društvo kranjskih vojaških veteranov. tO. GopodlČine z vencem. 11. Deputacija Kospij. 12. Heil usmiljenih sesler. i;t. Proč. oo. frančiškani iu drugI re lovniki. I 'i. Ljubljanski meščan, ki nosi redove pokojnega. Ifi. Prrc. duhovščina. 1(1. Truplo pokojnega neseno oil županov iz ljubljanske okolice; meščanje iu kmetski županjo/ svečami. 17. ltodbina. IS. Čitalnica ljubljanska. 19. Matica slovenska. '„H Glavni odbor kranjske kmetijske družbe. 'JI. Društvo kranjskih zdravnikov. 22. Vrhovni državni, civilni in vojaški dostojanstveniki.2:1. Deželni odbor kranjski, državni in deželni poslanci. 24. Mestni zastop ljubljanski, i.'.'i. Kranjska trgovinska in obrtna zbornica. 26. Uradi. 27. Domači in tuji posli, 28. Ostalo žalujoče občinstvo.
Pogreb je bil tako velilptlsk, da enacega Ljubljana še videla ni. Uže ob treh popoludne se je začelo zbirati 1|u<lslvo na trgu pred Šen-klaVŠko cerkvijo. Ob Štirih sejo Iruplo vzdignolo zapeli so zvonovi po vseh mestnih cerkvah, po vsej ljubljanske j okolici, da, skoraj po vsej kra-njskej deželi. Po mestu so užgali plinove luči, trgovci ko prodajalniee zaprli, z hiš so žalostno vihrali Črni prapori in začel so jo sprevod po zgoraj omenjenem redu. Najprej je šlo .'10 črno oblečenih pogrebeev od pogrebnega zavoda s črno zastavo. Križ so nosili župani ljubljanske okolice, zn njimi je šla godba iu za to so vodile usmiljene sestro reda sv. Viucencjja učence in učenke sirotišnice. Za temi so nosili svoje vence dijaki srednjih Šol in učiteljski pripravniki, za temi pa je Korakala šolska mladina. Za lemi so nesli Sokoli venec in društvo Sokol zastavo. Potem je šla s zastavo kranjska katoliška družba in okoli KM duhovnikov iz vseh krajev slovenskih dežel. Za temi so šli udje obrtno-pomočnega društva z vencem in stavci, ki so nosili venec j narodne tiskarne in »Ljubljanskega Zvona;« za njimi breški rodoljubi z vencem iu katoliško društvo s zastavo; potem deputacijo iz Radovljice, Kamne gorice, Bleda in Gorlj, uradniki banke »Slavije,« župani ljubljanske okolice,učenci podkovske Šole, vsi trije otdelki z venci. Za temi čitalnico iz Šiške, Postojne, Idrije, Št. Vida, Bizavška, vsi s zastavo in vencem. Mesto Kamnik je zastopal župan in več odbornikov ter čitalnica s zastavo, enako tudi mesto Kranj; potem je šla deputacija mesta Škofje Loke, Vrhniškega občinskega odbora in čitalnice, obe z venci, deputacija občine sv. Peter na Natranjakem, vipavska čitalnica s zastavo in vencem in občinski zastop, Borovniško bralno društvo s zastavo, vseučiliščna društva: literarno društvo in »Slovenija« z Dunaja, iu »Triglav« iz Gradca z venci Za temi so korakali ljubljanski ognjegasniki, veterani v paradi s zastavo in za temi podčastniki kranjskega polka Kuhna tudi v paradi. Za temi velika deputacija županov kranjskih kmetskih občin z vencem; za njimi deputacijo političnega društva »Edinost«, delalskega pod.
pornega društva in čitalnice iz Trsta z venci, istrska, deputacija pod grajsko bralno društvo z vencem, deputacija goriških društev: Čitalnice. Sloge, Slavca in č asnika »Soče« z venci, občinski zastopniki žavskega trga z vencem in zastopniki občine Griže. Za temi deputacija slovenskih stajarskih deželnih poslancev z vencem, mariborska čitalnica in duhovščina, Sokol iz Siska v sokolovej opravi s zastavo; društvo »Danica«, zastopniki južnoslovanske akademije in »Matice hrvatske«, zagrebškega »Sokola«, zagrebškega pevskega društva »Kolo« in hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva; vsa ta hr-valska društva so nosila prekrasno izdelane dragocene vence. Sploh moramo priznali, da so so II: valje tudi pri tej priliki jako sočutno vdo-ležili, za kar moramo biti jim hvaležni. — Potem so stopale Črno oblečene ljubljanske gospo iu gospice i za njimi nekoliko bogoslovcev, za katerimi je nosil ljubljanski meščan g. liergant pokojnikove rede. Za njim je 30 bogoslovcev vso pot lepo pelo žalostinke. Pred mrtvaško trugo, katero so nesli kmetski župani, Slo je mnogo duhovščine, za trugo so korakali prvi deželni dostojanstveniki: deželni namestnik, po-knoženi škof, deželni glavar, dva generala itd. Za temi so stopali pevci ljubljanske čitalnice, potem uradniki, profesorji, učitelji, advokati, zdravniki, deželni poslanci, uradniki deželnega odbora, magistralni uradniki, meščani i mnogo doŠlega ljudstva. Da si je bilo mnogo tisoč ljudstva, vendar so ni pripetil najmanjši nered, nobena nesreča. Deželni poslanec, g. Svetec, govoril jo na pokopališči v srce segajoč nagrobni govor, poudarjal zaslugo pokojnega voditelja ter ga priporočal v izgled mladini in pevci so mu dve pesmi prav lepo zapeli. S tem je bila končana žalostna svečanost; ljudstvo je skazalo zadnjo čast svojemu očetu, katerega se bo hvaležno spominjal slovenski rod, dokler bo hodil po zemlji. Mir njegovemu prahu 1
Dr. Janez Bleiwcis.
S tužnim srcem jo tudi uredništvo »Edinosti« naznanilo vsem svojim bralcem, da je v to rek zjutraj, dno 2<>. novembra t, I. po kratkej bolezni prenehalo biti preblago srce ljubljenega nam očeta slovenskega. Kdo, če količkaj razmere naše pozna, ne bi solzil, kilo ne tugoval na rakvl za slovenski naš narod prerano umrlega I Kolika žalost jo njegova prezgodnja smrt vsem slovenskim rodoljubom, kolika vsemu slovenskemu svetu, kolika ssavedajočim se Slovanom in kolika vsej pntrijotifinej Avstriji — tega ni mogoče popisati! Kolika jo izguba narodu našemu, da nema svojega »očeta« več, to čuli vsak, kdor je opazoval mnogoletno delovanje Bleiwei-sovo na javnem polji; to čuti vsak, ki mora, pazoč naše vsestranske razmere, pripoznati, kako bi bila domovina še potrebovala blagodejnega vpliva preblage dušo Ble|weisove 1
A smrt je nepreprosljiva in prav zadnja lela je ona neusmiljeno kosila mej vrstami prvih naših mož, le tolažili se nam jo z besedo dr. Toma novo:
Nc jokajte zapuščeni I Kdor v grobu spi, je srečen, Saj jc kratko vsem zivenje, Al' prebud jc večen!
Večen ostane spomin na moža, koji je bil do zadnjega dihljaja zvest sin našpj domovini, koji je bil previden, skrbljiv oče svojim domačinom, kojega značaj se sveti kakor najlepši biseri in demanti. Dokler se bode govoril jezik naše ljube matere, dokler zadnja iskra domoljubja i u rodoljubja v slovenskih prsih naših potomcev ne ugasne, ne izgine drag spomin na prvega nam borika za duševno izoini ko, za napredek, gmotno blagostanje in častno stališče mej drugimi evropskimi narodi.
Sveta dolžnost in dolžna hvaležnost nain velevata, da možu, ki je toliko storil v prospeh našoj materinščini, v razvoj omiki, zavednosti •n razcvet domačega slovstva — za vedno ohranimo najgorkejše sočutje. Otroška hvaležnost naj vedno njemu klije v naših srcih t
Leta !84.'l. je prišel z Dunaja ter prevzet pro-fesiiro na tednnjej medicinskoj in kirurglčnej Šoli v Ljubljani in ob enem tajništvo pri družbi kmetijskej in uredništvo »Novic«.
«Novice« so bile takrat naš jedini časopis, ki je imel zastopati vse naše zadeve in vse naše stroke. Ovi prekoristni časopis, ki nam Še vedno tiže 3!>. leto izhaja, nahajamo v koči ubozega kmeta in v poslopji zavedajoče se inteligencije in povsod se s pridom in vceljem čita. Kake važnosti, kako uplivne, kako delalne so bile •Novico« posebno v prvih dvajset letih, to vo lo oni, ki jo takrat živel i naše razmere poznal-»Novice« so več dosegle, nego so ono same s kraja se nadejale iu namerj avale.
Dopiaovatelji, sodelalci prvih »Novic« Še živo žive v srcu našemu narodu; kdo no pozna imen : MalavašiČ, Jeran, Vrtovec, Vrne, Majar, Vesel Koseski, Hicinger, Caf, Trstenjak itd.? Kilo ne ve, daje bil najimenitnejši mej njimi »Novicam« oče, Slovencem buditelj In voditelj, mnogo slavljeni Bleitoeit?
Grenka osoda, da si nam odvzela naše upanje, našo zaslombo!
Poleg »Novic« daril jo naš rojak, priden kakor čebelica, skoraj leto za lotom znanosti 'n ljubljenemu narodu celo vrsto praktičnih knjig. Tretjo svojo knjigo — prvo v slovenskem jeziku — priobčil je v Ljubljani 1. 1843. naslovom: »Bukve za kmeta, kako se ima per kupovanji, plemenenji, reji in opravljanji konj obnašati«.
Po razpustu kirurgično fakultete je dobil dr. Blei\vcis naslov »c. k. profesorja« ter si našel novo plodonosno delovanje v živlnozdravniškej šoli, kojoj jo bil voditelj in učitelj. Leta 1850, so je imenoval deželnim živlnozdravnikom za Kranjsko, kar je ostal do leta 1873. Mej tem časom smo dobili iz njegovega spretnega peresa to le knjige: »Milosrčnost do živali«, 1840.
—	»Letopis slov. društva,« 1849. — »Nauk pod-kovstva,« 1S50. — »Nauk o sviloroji,« 1851. — »Nauk, kako so pri porodu domače živine ravnati,« 1802. — »Koledarčke slovenske za leta 1852, 1853, 1854, 1855 in 1850.« — »Zlati klasi,«
—	»Slovenska berila za spodnjo gimnazijo,« — »Zgodovina kmetijske družbe,« 1H55. — »Nauk živinoreje,« 1855. — »Slovenski jezik pa kranjska Špraha,« 1802. - »Županova Micika,« po Linhartovej, 1864. — »Nauk o umni živinoreji,« 1871. itd.
Poleg teb knjig je v letopisu »Matice slovenske« katerej jo bil pravi oče, več daljših za-
nimivih sestavkov podal. Kdo ne pozna njegovega upliva pri na'eiu znanstvenem zavodu?
Delovanje Blehvoisovo je bilo vsestransko plodovito, delovanje mu je bilo učeno, literarno, politično. 0 1 leta 18iil., ko se je začela ustavna doba, bojeval se je dr. Bleiweies na čelu narodnjakov z velikim taktom, znanjem, previdnostjo in neutrudljivo eneržijo. Politična naša zavest je rastla. Delal in trudil se je na vseli poljih našega narodu. Delal je kot predsednik »Matice slovenske,« »Ljubljansko čitalnice,« »Slovenskega političnega društva,« ko deželni poslanec, deželni odbornik, ud deželnega šolskega svela, deželni živinozdravnjk, ko vodja podkovske šole, tajnik kmetijske družbe, ko mestni svetovalec itd. in narod slovenski je uže dolgo spoznaval z največjo hvaležnostjo in udanostjo brez številne zasluge Bleiweisove, kojega ime seje globoko vsadilo v srca vseh Slovencev in v srca zavedajočih se Slovanov. V dokaz temu je bila velikanska slavnost sedemdesetletnice dne 19. novembra 1*78. Kdo takrat pričujočih seje britkim srcem ne spominja?
Izgubili smo vrlega starčka, ki nam jo ganjenim srcem pri Čestitki odgovoril: »Jaz tudi vas, tržaške Slovence občudujem, ko tako možato povdarjate svojo in Slovencev pravice.« — Resnično je, da smo se preradili, da smo Slovenci pokazali, da živimo in sc zavedamo a on je bil duša te našo veselo probuditve, oče zdatuc preroditve, on jo dal novo živenje našemu narodu; njegova dela in neumornega poduka ne-preceuljene dobroto so so naselile v palači prvega gospoda in v zadnjoj koči bornega kmetiča in po pravici ga imenujemo »našega očeta«.
A ne le mi — tudi zunanji svet je poznal značajnega netil rudiji voga domorodca Bleivveisa. Odičen je bil s Fran Josipov!m redom, z Vla-dimirovem redom, z bavarsko bronasto svetinjo itd. (lastno meščanstvo mu je podelila množica naših mest, trgov in občin, znanstvena in literarna ter gospodarska društva raznih pokrajin so ga imenovala Častnim udom. Leta 1862. so mu podarili Slovenci iz Stajerja v znamenje veliko hvaležnosti zlat kozarec in leta 1803. ljubljanski čestitelji srebren tintnik s zlatim peresom.
Leta 1878. so mu poklonile ljubljanske Slovenke srebren, umetno izdelan venec z 7.H listki v obliki lavorjevlh peres, katerih vsako nosi iinc jedne ljubljanske domorodkinje.
Leta 1881. pa mitje podelil naš presvitli cesar rod železno krone in meseca avgusta se je po-plemonil s čestnim imenom »vitez Tersteniški.« Tu gotovo veljajo besede Kososkega : »Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na prsih sveti, Cesar cl6 ga čisla sam. Kakor solnee iz visine On zašije, krivo zgine I Heroično je .-.tal na braniku domovine in sedaj, ko je s ponosom in zavednostjo zreti mogel na svojo slavno minolost — ni ga ved mej namil Ni slovenskega srca, katero no bi čutilo pri tej prežalostnej priliki hvaležnosti in ljubezni do milega očetal
Narod slovenski! Ti pa ne zahi »da je čestiti svoje dobroltiike, ceniti njih lepa dela in znamenito zasluge, nam prav tolika dolžnost, kakor njih izglede posnemati, kajti, kdor svojih prednikov ne pozna, ne česti, ni vreden za njimi hoditi, Večen mu spomin !	—m.—
Staroslovanski jezik ima bogat zaklad samoglasov i tih-nikov ter upotrebuje za pisavo 44 pismen (črk) tako le razvrščenih po besednem redu:
Hd	Eg	IS K	Tr	
as	buky	vedi	glagol	doliro
0(		Ss	3 3	II >1
jest	živete	zelo	zemlja	ižo
li	IU	A A	<U\\	SI II
i	kako	ljudi	mvsleto	naš
Oo	11II		O C	T T
on	pokoj	rcy	slovo	tvorilo n*
				C3 i;o
tik	u	l e rt	bor	ot
	'I M	Mm	Iflii.	■l.A
ey	ćerv	Ml	6ča	
Iilhl	I.K	■r.l;	Ge	K >io
j crv	jerj	jat	0	j n
	GO"'	hI id	O o	
eii inosuik) o		j«	0	j«
			V v.	11U.
ksi	psi	tita	ižica.	
Mlmogredć naj tukaj priobčimo tudi nekatere kratice (titla) ki je rabi staroslovanščina v svojem pravopisu. Kratica'* nad besedo znači, da je izpuščena jedna ali več črk v istoj besed; kratica® so imenuje »on«;* = »dobro«*" — »rcy« — »slovo« itd.
Nekoliko primerov o
dlTAl — angelj.
ifnA'A = apostol.
Erx = Bog.
EffiTRO = božestvo. i* *
h 11,A = bogorodica. EASRfH'A = blažen. EattK = blagodat'. Caka == vladyka. I'ak = gospod'. 1'ATRO = gospodstvo, 1'Api* = gosmlarj. lAH'A = gospodin.
= duh. JLrA'A = David. A.RII.A = dčviea.
= duša. AlIU = donj. DvAi'f = evangelije. L'fiKOfi'A = episkop. In A h = Izrail. Ihca = Izus. Kjp'ra = krest.
skrajševanju besed. Mpfc — mudr. Mp(TK = mudrost'. Mati* = milost'. Matra = molitva. M'rH = mati. Mpi'A = Marija. M Ali U« = mladcncc. Uro = nebo. H a A = nedelja. Hliia = naš. OlV* = otcc. Hjp'r% = perut. TIpTOA'A = prestol. f'rktro = roždestvo. Gtx = svet. Ctak = svetitelj. TpUA = Trojica. OyrrAti = učitelj.
v
XpT0C'A — llristos. yj>U = carj. lAK'A = čelovčk. ^Tb = čest'.
Slednjič naj dragim čitateljem šo podamo »Gospodovo molitev« v našem svetem jeziku napisano z lastnimi pismeni. Taka je:
<5hI HAUJfc H5Kf e'M	HBct^tt, M
CTHTCA li MA TftOf, M llfiHAfTK uJtBII TbO(, M KS'AfT'A ROAA ThOA, UKW HA HKCH, H HA 3CMAH. Xa£k'A HAUI% HAtS'l|lllklH AA5KAK HAM& AHMh: H VVCTAKM HAM'A AOArit HA11JA, WK0»!f H MU W(TARAAfMrA AOA!KHHKVVM'A HAUJklAVA: H HE RREAH HAC'A RO H(K^lil(lll(v HO H3&ARH HAC'A W AS'KARArW.
»OtČe naš, jlžo jesi na nebesich, svetitse ime Tvojć, da priidet carstvije Tvojč, da Itudet v6lja Tvoja, jako na nebesi, t na'zeniljl, clh b naš nasuŠČnij dažd nam dnćs, i ostavi nam d61gi naša, jakože i mi 6s t uvijaj em dolžnikom mišim, i ne vvedi nds vo iskušćnije, no izbavi nds ot lukavago.«
Poreče nam kdo: mogoče, da je staroslovanščina res divne jozikove lepote, ali nje pravopis je vendar le preokoren. Tu nam je treba omeniti, da stokrat bolj neuglajen i okoren je pravopis nemški, kakoršnega nahajamo v starih listinah iz davne dobe. Dosti lepše i popolnejše tudi ni latinsko pismo, oziroma pravo-pisanje iz prejšnje dobe. Pri vsem tem pa se ne smemo spotikati ob pismenih, (črkah), ker pismena so lo mrtva stvar, beseda pa ima moč v sebi, da oživlja duha. Bos je, da naša stara pismena so še nekoliko neoglajeni simboli, ali sčasoma se prav po pravilih najnovejšega tiska lehko razgovetno i lično opilijo. Pri tej priliki pa drage Čitatelje opozarjamo, da imamo za naš vzvišeni namen v mislih Azbuko, a no Glagolice, kuja se ne more uiti v estetičnem niti v optičnem ozlru s prvo meriti. Azbuko, ki je gotovo boljša i lepša od Glagolice, drži se večiua Slovanov;
Priloga st. h 9. „Edinosti".
Dopisi.
Iz Goriškega 18. novembra.
(Socijalne rat mere v Gotici. — Župan dr. Deperit. — Zapis v Ime bukte, snrotost. — Komentar i ilustracija Vitruvija po Slovanu Or ličku. — J. Merktl.)
Ko človek pride z dežele v Gorico, razveseli se, ker vidi, da to mesto, kamor denar do tia>a, napreduje. On vidi snažne ulice, čuti v mestu čisti zrak; vidi srebročisto vodo dajajoče kiadcze, velike mestne palače, nove izbode iz mesta i vhode v mestu; deželan proda z lahka, i kupi tudi tako z lahka, kar mu drago. S tacu n i seinnjev mnogo. Vendar je mej obrtniki i delale! velika beda, ker primanjkuje dela sosebno zarad tega, da je veliko ptuje gospode otšlo vsled nekaterih kričačev nepotrebnega rogo-Viljenja. Vsakdo hoče na miru živeti, bodi tudi, da kaj utrpeli mora na drugej strani. Vendar se magistrat mnogo trudi, da revo po mestu lajša i g. dr. Deperis, župan goriški, je mož, ki jo vreden, da se tudi v tem obziru v zlate bukve zapiše, prav oče ubogim, kakor mu ti dejo. Tudi je pod njegovim županovanjem spomina vredno, da mej zidarji i delaici v obče, ki na račun mesta delajo, ni več videti toliko Vlahov, ampak tudi mnogo Slovencev služi svoj kruhek, posebno zidarjev i podajačev iz bližnjih llenč. To pred njim ni bilo, kajti, ako je Človek vprašal, zakty samo Vlahe rabijo, odgovarjalo se je, da ti s nni znajo dobro i ceno delati. Dober izgovor, ker mošnja mnogo ne vpraša po vzrocih, samo da se jej prosila ne go li, bodisi tudi na vide/. Še nekaj: Dokazano je sedaj, da bolezni, posebno pa daveči spale, angina, dobiva naj-zdatnišo rejo iz onega duha, ki na nekaterih stranskih krajih bode v nos; zato moramo mimogrede prav ostro grajati one kmete, ki imajo gnojišča, celo pred hišnimi vratmi. Take tiemar-neže, ki bolezni i celo smrt v hišo tirajo, morala bi gospodska kaznovati. Sobe i svoje nedolžne otroke v nevarnost pehajo. Toda nazaj. Nemško časopisje na Dunaji mestnej gosposki prav naravnost očita, da malo skrbi za zdravje šolske mladine s tem, da ne daje zdatno spi -lati stranišč. Strokovnjaki so v svetej jezi za-grmeli: obpravite strup iz krajev, kamor mladina mora večkrat na dan zahajati. V Gorici se po magistratnej prizadevi pridno napravljajo pri straniščih cementne i obokane podzemeljske shrambe, iz kojih bo potom z umetnim strojem odstranju nesnaga, da je ni videti ni vohati. Nekateri nevedni hišni lastniki godrnjajo, ker je stane taka shramba 50 i še več forintov; a to municipija nič ne moti ter je napravlja na svoj račun, potem pa izneske v prav zmernih odplačilih potirja. To je prav. Marsikaj bi se dalo navesti, kar bi dokazati moglo z navedenim pa tudi gledč na privatne razmere i čvrsto mislečo osobnost, da Gorica uže prav dolgo ta-košnega župana ni imela, kakoršen je g. dr. Josip Deperis, po duševnem i telesnem vstopu dostojna prikazen.
Zdaj pa, draga »Edinost«, odpri črne svojo bukve: Te dni je vozil s hitrimi konji na svojem »Škalirji« nokedo staro ženico, kir se zbesedita i nečloveški surovec palmo meni nič tebi nič ubogo Žensko z voza v tem, ko sta konjič i prav
čvrsto dirjala. Da ubuŽica ni padla na mehka tl i, pobila bi se bila ali celo do smrti pobila. Takim surovežem gre knut i nekoliko polipov na gole podplate, da zvedo, kako je človeku, ko pride tvrdo z meh i in v dotiko. ^ obče nI nekaterim kaj posebno mari telesne varnosti. Ondan sem bil v Gorici po svojih opravkih, kar kakor bi ustrelil, zaropota za mano voz po bliskovo tekoč z dvema konjičema, hitrima, kakor hi živo srebro v sebi imela, ali da jima gori za ušesi. Taka telovadba pa človeku ni kaj po všeči. Kaj so mestne ulice kakov hipodrom? Dejo, da se ta grof C., kakor sem njegovo ime zvedel, po navadi tako vo/.i po mestu. Svarila so bila uže natisnena; a da bi se i na grofa pritisnolos kako globo. — Ondan je nek t rŽačan nerega človeka v prijaznih pri sv. Križi stoječih »Velikih Zabijah« tako močno nasekal, da jo ta kar nevarno obležal. Povod, dejo, da je bil tirj.ni a ne izplačan dolg. Za tak posei je so lilija, ne pa samopomoč. Proč z roko i orožjem v tacih slučajih. Vendar i nasekanec ne sinje kot miren človek. Vsekakor pa na-padnik ne otide zaslužonej kazni. Znano je, da nas neki zoprniki črne pred svetom, an češ, da mi Slovani nismo zmožni se vspeti do višje iz* omike, da si 100 i 100 historičnih izgledov prav glasno zoper nje upije, kajti skoro ni stroke ni v znanostih niti no v umeteljnostlh, kder bi se Slovan ne bil z vso slavo skazal. Ti vzgledi so pa preznani, da bi jo tukaj navajal. Takim prikaznim izredno nadarjenih Slovanov smo se prišteti tudi v Gorici v pokoji živeči blizu 80 letni artilerijski podpolkovnik Fran OrleSek, rodom Slovak. Edeu mojih znancev, ki več let z njim občuje, pripovedoval mi je: Stari polkovnik je v pravem pomenu ženij posebno v artilerijskem risanji i fortifikaciji. Malo imovitih, menda celo nižjega stanu roditeljev sin, stopil je v vojaški stan i tam služil kot prostak. Potem se je sto-pinjoma vspei do artil. polkovnika, i malo jo manjkalo, da ni postal gencrsl, da nI imel na Dunaji zavidnikov. Bistra i nadarjena glavica jo malokedaj brezi sovražnikov, ki preže na njo, dokler Škoditi ne morejo. Gosp. Orliček je bil odposlal na Dunaj na ogled i potvrdbo nov, po njegovej zelo praktičnej sistemi sestavljen top. Zavldniku se jo imel zahvaliti, da so mu ga nazaj poslali. Poznavatelji pa trde: eppur si muove. Znanec moj mi je nadalje povedai, da je Orliček komentiral Poiiona Vitruvlja obširno i zlo teSko razumljivo delo: »De Archi-tecturau ter napravil mu v ilustracijo v artističnem obziru tako izredno točna i lepa risanja da se človek od ene strani čistosti, od druge pa sijajno premaganej težkoči no more načuditi. Znano je, da je Vitruvij izmej onih lat. pisateljev, ki se najtežje dadć razumeti. Orliček je preiskal delo, sluteč.da marsikatera razlaganja niso pogodu. Določil je kotapulte, baliste, mere, uteži itd. Na Italijanskem je Vitruvlja prevel i preložil markiz Oaliani (1758 v Ne ipolji) pozneje po 35 letnih Uudijah Poleni i po ukazu beneške Ijudovlade zelo glasoviti ženij Stratico. V Nemcih sta storila to Rode i Schneider; a pri vsem delo ni Še povsod jasno, dasi zelo imenitno. Orliček je na mnogih krajih nedostatke odstranil s pomočjo se ve da svojih izveurednih znanostij v artilerijskem poslovanji. Orliček je
tuli izvrsten poznavalec i n ibiralee sloveči h st i lin, posebno slikarij. Njegova zbirka velja več inoo gld. i tržaški bogataši bi mogli marsikatero izvenredno tu al bo dobiti i oteti. <1. Orliček je tedaj eden i/.uiej tuu i 100 izvenrednih vzgledov slovanskega uma. - Nesrečni g. Jakob Mer ktl, realk i u učitelj, ki se j.- bit ondaa v Trstu usmrtil, bil je prežalostna žrtev zelenega zavida i kalmi nekdanjega umršega dei. inšpektorja Gatti-ja, prav Istega, ki je dejal, dasi mora usta razčeljustiti, ker se mora naučiti slovenščine, i je nekemu itali. učitelju rekel, ki se je zarad premale plače pritoževat prišel k njemu: »Ako j') odetev prekratka, nogi pa predolgi, morete si te odseči.« To je dejal z ozirom na shajanje. Ali ni to kanibalsko flna dovtipnost? Jaz trdim, da je bolj naturno: da vivis nil nisi bene, nego mortvis, o kojih naj so pove; vera. Merkel ni bit zmešan, marveč bistroumen i zelo vesten i delaleu učitelj, i ne profesor, ki se je lajšal ure s tem, da je dijakom zaznamil nalogo: »bis da« v knjigi. (Je se je pozneje počemeril, ali je to čuda? Po nikakem, če se pomisli, da je hujskanje zoper njega odprl rajnki Gatti. Kako je pozneje bilo, no vemo, le to je znano i sme se izraziti k ljubu vsemu videzu; da |e Merkel bil pošten, točen i delalen učitelj i da je njegova šola bila v redu.
Ali Vas je <J. t. v Trstu burja kaj hladila?*) Na Lijaku, velikej planjavi blizu Gorice, bil je takov ples, da uže več let ne takega. Z Bogom I
k večini pa nam se je treba primakniti uža zavoljo zloge, ki nam mora biti sveta. Sploh pa Glagolica v sedanjih verskih 1 političnih razmerah ni sposobna biti vseslovanskim cerkvenim pismom, oziroma pravopisom za naš obredni jezik. To nezmožnost leliko spoznamo in uvidimo, Če se ozremo na pravoslavne Slovane, koji so bodo tudi v bodočnosti Azbuke neomahljivo držali-
Slovani, bratje ljubeznjivi! res je, mi imamo razne i različne verske i politične odnošaje; različne želje i nazore, raznovrstno mišljenje i hrepenenje; vsakojake značaje; — ali v tem spoznanju smo si jedini: »dale v zlutej slovanskej zlogi nam je zagotovljena naša silna moč i prihoda n narodna sreča.«
Slovanski veleuml i narodni prosvetljeniki, ki z nami težite do prave naše vzajemnosti, govorite pri vsakej ugodnej priliki dobro besedo, da postanejo meso srčne naše želje glede obnovljenja slovanskega obrednega jezika — v domačej eorkvi.
Slovanska učitelja, blagovestnika i ljubeznjiva brata sv. Ciril i Metodi vaju kličemo na pomoč: Sprosita nam po svojej velikej svetosti, po svojem obilnem zasluženju t požrtovanju za naš narod, tam pred božjim prestolom, milost i blagoslov, po katerem srčno hrepeni uže dolga stoletja zapadno, oziroma južno Slovanstvo.
Sveti slovanski jezik sta nam naša svetnika nekdaj prav v ta jedini cerkveni namen odločila l posvetila, da se ž njim, kakor božjim orodjem, spenjamo tja gori nad zvezdne prostore' ter se v pobožnej molitvi stvarnika samega dotikamo i njega v Ovalnih pesnih proslavljamo.
Ker se more v tem poglavju izrečenih naših idej prijeti vsaka zdrava pamet, vsak ostroumni i plemeniti duh našega naroda, tešimo se v dobrej nadeji i trdnej veri, da se vspešno reši to jezlkovo prašanje, malo po malo, na našo splošno radost da tega srečnega časa, mogoče, Še mi dočakamo.
Slovani! bratje, duše ljubeznjive! osobito vi mladi prosvet-ijeni narodni vitezi, naobraženi z lučjo slovanskega srca i uma,
Politični pregled.
Notranje dežele.
Trgovinski minister je 30. novembra predložil zbornici trgovinsko pogodbo s Francosko in jela se je v tej seji resolucija gledć kvarjenja živeža, zastran odprave male loterija pa je zbornica prestopila na dnevni rod.
V driavnem zboru je bila zadnjo saboto viharna seja. Pravosodnji minister je ostro preje) levičarje ter jim očital, da zakonov ne spolnu-jejo; ti pa bo bili zelo razjarjeni ter so zahtevali, naj zbornica ministra kakor poslanca pokara, a večina je odločila, da minister nič taccga ni rekel, kar bi bilo karanja vredno.
Grof Taaflfe je v tej seji odgovoril na interpelacijo o LUnderbanki — tako temeljito, da so levičarji kar molčali.
Zadnji ponedeljek je sklenola zbornica, naj se preide v specijalno debato o brambenej noveli. V tej seji je Heilsberg Interpeliral vlado zarad Vestenecka ; finančni minister pa je podal predlogo zastran pobiranja davkov v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
Državnega zbora levica je grofa TaafTeja hiter-pelirala, kakor goraj omenjeno zakaj je g. Vestenecka s Kranjskega premestil. Odgovor menda ne bo težek, če bo pa prijeten levici in Veste, neeku, to je drugo prašanje.
Dr. Voinjak je v budgetnein odseku vprašal naučnega ministra barona Conrada, zakaj se ne izvršuje pred dvema letoma sklenena resolucija zastran slovenskih srednjih Šol, zakaj se ne uvede enakopravnost in zakaj minister dela tako, kakor bi Slovencev ne bilo v Avstriji, ker vsi Slovenci skupaj nemajo ni ene slovensko
') Ni bilo tako hudo.
Uredn.
srednje šole; gospod minister, pravi doktor Vošnjak, mora imeti neko posebno aniinoznost proti Slovencem, da prav njim neče privoščiti ni trohice enakopravnosti. — Gospid minister se je izgovarjal, da ima največje sočutje do Slovencev, mej katerimi je pet let bival, i da na Kranjskem o njem dobro sodijo. Će Ima gospod minister res toliko sočutja do Slovencev, naj to pokaže v deja nih, potem mu bomo verovali; kako dobro pi o njem Slovenci sodijo, to je jasno, ker dozdaj ga Še noben slovenski Časnik ni hvalil, ampak dan za dnevom tožijo, da se Slovencem prav v šolah največja krivica godi. Kranjski šolski sv»\t pa ni naše gore list.
Kranjski poslanec Tauferer in njegovi pristali so zadnjo sredo v državnem zboru napadali pravosodnjnga ministra, ker ja ukazal, da morajo sodnije na Slovenskem sprejemali in reševati slovenske vloge. Minister take napade uže pošteno zavrne.
Nesramnost liberalnih dunajskih lasniktv je uže veleizdajska. Zadnji teden so objavili telegrame iz Boke, v katerih poročajo, da je bila uže bitka, celo to vedd, koliko je bilo mrtvih. Mi tukaj konstanti«anio, da je vse to laž, v Boki ni bilo nobene Titke in dunajski Časniki nisu nobenega telegrama, ki bi govoril o bitki, iz Boke dobili, ampak sami so na Dunaji take telegrame skovali. — Grof Lamezan, to je vaš poseli Vldeas, ne ipiid res puhlica detrlmenti capiat I — Mi nismo ovaduhi, a kakor dobrim Avstrijcem nam ni mogoče o tacih rečeh molčati.
'«J4. novembra se je baron Rodit poslovil ter pri tej priliki deputneljamrekel: lzmej enainpet-desetletne službe sem bil dvajset let v Dalmaciji. Mej tem časoin sem se naučil to ljudstvo spoštovati in ljubiti. Ko sem prevzel upravo, imel sem pred očmi edino le ljudsko blagost i nobenih družili interesov. Ako mi ohrani prebivalstvo priznanje poštenega moža, zadosti to mojim prizadevam. Jaz pa, naj bodem kodar koli, vedno bom nosil v srcu ljubezen do inoju Dalmacije.
V Moravskej Ostravi, kakor smo uže zadnjič poročili, odpovedali so delaici v premogovih jamah delo severnej Železnici, zato so gosposke njih več zaprli, ali gosposke bi veliko boljše bile storile, da so zaprle rudniške vodije in gospodarje te železnice, ker so delali z delaici, kakor z sužniki; še uhozega plačila jim niso dajali, ampak le živež In sicer večkrat tacega, ki je bil zdravju škodljiv. Grof Taaffe se je baje zelo raztegotll nad tacirn počenjanjem in prav je imel. Ćuje se tudi, da misti državnega zbora desnica o tej stvari spregovoriti ostro besedo. Gospodje tej železnici so judje, prvi je Hothfiild zato ni čudo, da se z delaici tako ravna, kakor z sužniki. Taceinu ljudomorstvu mora vlada l državni zbor za vselej konec storiti, saj so delaici tudi ljudje.
Na Ogertkem se godi strahovita razbojstva; skoraj vsak dan se Čuje o pomorih celili ro-dovin In ropanju njihovega imetja. To so zelo žalostna znamenja in daj6 ogerskej vladi Biaha pričala.
Nezaslišane reči počenjajo celo vladni organi; tatvine iz državnih blagajnic, grozne te. lesne kazni, prava mučeništva srednjega veka, in druga zločinstva so na dnevnem redu, kakor
pregreti od blažega duha za istinito narodno omiko i slovansko vzajemnost! — stopimo pod Bvitlo zastavo sv. Cirila i Metoda ter obnovimo srčno bratovsko ljubav v našo dejansko jedinost. To pa storimo prav zdaj ob pravej uri, ko nam je dana ugodna prilika naravnost iz Biina od prvonačelnika katoliške cerkve. Uničimo tedaj koren grenke nezloge mej seboj. Staro nesrečno vreme naj se umakne novemu dnevu i lepšemu solncu. Katolicizem i pravoslavje, zaradi katerih so se naši stari v svojo nesrečo sprli, in tako tudi pravopisni i politični razločki i odno-šaji v Slovanstvu, ne smejo našim vzajemnim težnjam nič več na poti biti.
Naše srce je polno vroče ljubezni do ndroda i domovine; v tej vročej ljubezni pa nas silno žeja, Žeja nas do svete slovansko jedinosti. Zato ponižno molimo k sv. Cirilu i Metodu: Sv. prosvetitelja, rešita narod vsega zla! združita Slovane v sveto zlogo!
Vse iŠČe srečo v svojem rodu; tako naj dela tudi Slovan. Slovani najdemo srečo Bami v sebi, če le hočemo in ako imamo odločilno dobro voljo. V to ime poinozita:
Sv. Ciril i Metodi
KONEC.
Obrekovana nevesta-
Nedavno ste prišle na Dunaju v sodnijo dve lepi, preprosto pa čedno oblečeni deklici, Pavla in Marija S... Tožile ste hišno oskrbnico Majdaleno M... Necega dne — tako sle pripovedovale sodniku — prišel je nek gospod k oskrbnici ter vprašal, na kakem glasu sve pri ljudeh. Oskrbnica je najslabšo o nas govorila; rekla je, da hodive zvečer še le po desetih domu, da podnevi sprejeraave gospode, in pomislite, gospod sodnik, oni gospod, ki je o nas pozvedaval, prijatelj je našemu ženinu 1
Sodnik: Našemu ženinu? To vendar ni mogoče, saj inore le ženin ene mej vama biti. — Marija: On je moj ženin, ali
medve ga vedno imenujeve našega ženina, in le pomislite, gospod sodnik, od onega časa noče nič več o meni slišati, jaz sem nesrečna deklica, imam ga tako rada In- zdaj me noče vzeti; ali ni brez vesti oskrbnica, ker me je tako obrekla? — Sodnik: Umirite se, oskrbnica bo vas odpuščanja prosila. (Oskrbnici): Vi vidite, da sto slabo storili, ali morete deklici kaj slabega, očitati? — Oskrbnica: Ali, jaz prosi in, prav nič nisem rekla, vse je laž. — Pavla: Tako, še legati hočete, to je zelo ostudno. Sodnik (kazoč na necega gospoda, ki je sedel v kolu in obravnavo tiho poslušal): Alije ta gospod morebiti ženin gospodičine Marije? — Marija: Da, on je, i le poglejte ga, zdaj noče o meni nič več slišati. — Sodnik: Nu, ko ho vas oskrbnica odpuščanja prosila, potem vam užo odpusti. (Ženinu): Ni res, to vi storite? — Ženin (počasi pristopi k mizi, hladno): Tega n« storim, tega ne morem storiti; deklica, ki ima mej ljudmi slab glas, ne more moja žena biti. — Sodnik: Besedam oskrbnice ne bi smeli toliko važnosti dajati. — Ženin: Obravnava naj ho izvrši, potem bom videl, ali jc oskrbnica imela pravico, tnojemu prijatelju tako poročiati.
Ker oskrbnica še vedno taji, zasliši sodnik ženinovega prijatelja ter ga zapriseže; mej zaprisego vstane ženin ter se pobožno prekriža. — Sodnik (oskrbnici): Zdaj moram vas kaznovati, ali nečete krivice spoznati in obpuščanja prositi? — Oskrbnica: Prosim, cesarski svetnik, spoznavam svojo krivico, gospodičina Marija je prav vrla deklica, jaz sem legala, odpustite ml. — Marija (ženinu): Kaj zdaj ti porečeš? — Ženin: Da boš moja žena; saj sem vedel, da si nedolžna; (sodniku) gospod sodnik, odpustite razžaljenej nevesti i še bolj razžaljenemu ženinu, da smo vas nadlegovali. — Prosim, nič nemain odpuščati, tu lahko vsak svoje pravice išče, in pravica mu bode, obravnava je končana.
na Turškem. Vse to pa luovržno dokazuje, da je madjarski rod na smrt bolan, da r e bode dolgo, ko bo živel lu ši; v zgodovini, k>r grehi zoper 11 a toro so cesti, ki drži naravnost v mrtvaško deželo.
Vnanje države.
Italijanskega državnega zbora Ulica boce vreči ministarstvo.
Namenila se jc namreč provzročiti debato o zunanjej politiki, grajati prijateljstvo z Avstrijo in tako ministrom vrat zlomiti.
V	Kimu neninjo kruha. Vsi peki so nehali peči; mesto jo zatoraj naročilo kruha iz Napolja,
Na Srbskem je bil zadnje dni novinarski shod, h kateremu je poslalo 15 časnikov svoje zastopnike. Ustanovilo se je društvo, ki ima delati na to, da se mej srbskimi novinarji i druzimi pisatelji doseže zloga i napravi zakladnica v podporo pisateljev in novinarjev.
Na Albanskem so duhovi še vedno zelo vznemirjeni, posebno je Albance razburilo, ker jo Derviš paša ugrabil iu v prognanstvo poslal nekoliko zelo priljubljenih albanskih voditeljev. Drviš paši sicer skuša pomiriti deželo s tem, da ljudi podkupuje, ali jih pa terorizira. S tem pa le ogenj neti.
Rumnnski kralj je zadnji teden odprl državni zbor ter kaj ostro govoril o donavskem pra-šanji, vzlasti zoper prizadevanja avstrijsko vlade. To prašanje utegne še marsikako zapreko provzročiti.
Za kronanje ruskega carja se delajo v Moskvi velike priprave. Kronanje bo v cerkvi vnebnboda Matere božje v Kremi 11. Ves Krenil se v ta namen obnovi in je za to dovoljenih 200.000 rubljev
V	nemikem državnem zboru Dismarkovi nasprotniki zelo hudo napadajo tega moža, a on se vede v boju, kakor lov, kar za korak se ne umakne z svojega stališča.
Francuzje v Afriki srečno vojujejo, i če ne pride nič posebnega vmes, k malu zatro vstajo«
Na Irskem Angleži ne morejo reda napravili; ljudstvo z veliko srditostjo stopa nasproti vladnim organom,
DOMAČE STVARI.
41 mil. škofu Juriju nemamo nič novega poročati. Stanje bolezni nespremenjeno.
Vlftok dur. Nj. ces. visokost, velika voj-vodinja Marija Antonija, katera stanuje to zimo v Barkovljah, blagovolila jo tamošnjim ubogim podariti 50 d.
Mrečiia prihodnost se nagloma Trstu oboča — v židovskih dunajskih časnikih. Tisti, ki dozdaj za nas niso marali, ali so soper vsako državno podporo našega pristanišča upili, imajo danes medena usta, govorć o važnosti pomorske trgovine, snujejo banke v pomoč našej trgovini in društva za stavbo noviii ladij, katero bi imele naše blago vedigabog kam izvažati, iz Trsta hočejo narediti prvo trgovinsko mesto v sredozemskem morju. Bomo videli — če vse ta obečanja in ti načrti niso — peset Tržačanom v oči, v nagrado za to, da sta tržaška poslanca Rabi in Teuschl stopila v novi klub levičarjev! Nam je samo to tiedvomljivo, da ima sedanja vlada na Dunaju dobro voljo, v povzdigo Trsta vse storiti, kar jej bo mogoče. O tem so veščakl v uiinisterstvu trgovino uže posvetujejo.
Miklavžev semen J minoli ponedeljek, kateri je po staroj Šegi v ulici S. Katarint, bil je tudi letos prav živahen, in videli smo razpostavljenih tisočero malenkosti, katere nedolžni mladini ugajajo. Samo Kričanje prodajalcev: »un soldo«, »buon mercil«, »s. Nicolo per 4 soldi« i. l. d. nas bi skoraj bilo oglušilo.
Mej tržaškimi krčninrjl in Čestitelji piva vlada zopet huda razdraŽenost. Mestno zastopstvo namreč namerjava, ker je njegova denarnica podobna mallku molohu, naložiti na pivo še večji užitni davek. O tej zadevi pač tudi mi držimo s krč mar j i\
lleželne komisije za urcdlio zemljiškega davka so se dne 3. t. m. v vseh treh primorskih kronovinah razpustile, namesti njih pa osnovale reklamacijske komisije, ki so združene v Trstu pod neposrednjiin vodstvom c. k. deželnega namestnika,
Železnica Trsi - Loka. Kakor se čuje z Dunaja, vlada ne pričakuje veliko od podaljšanja Rudolfove Železnice do Trsta ter je ne bo priporočala, ampak ona meni, da se Trstu bolj ustreže, ako se zniža yoznina na južnoj Železnici.
Kveza z južno Aiuerlko. Zadnji ponedeljek je odplul prvikrat velik Llojrdov parnik v južno Ameriko. Lloyd namerjava šest velicih parnikov kupiti za vožnjo v Ameriko.
Zveza Trsi a z JVovliu «lorkom. Nedavno so se v Trstu dogovarjali zarad zveze z Brazilijo; zdaj so se začeli potezati za zvezo z Novim .lorkom; vsak dan nam prinaša nove projekte, ki pa veči del ostanejo tudi le projekti.
Mo.tdov |»arntk liana«? je 29. no-
vemhra na potu v Varno bitil v angleški par-nik ! tom u Iu s ter tega na dno pogroznol. Danae nema mnogo škode.
1'azlle Zdravja! To zimo. dasi je topla in lep i, razsaja v Trstu več kui<iih boletni; najhujše pa kozo, rudečica (šarlah), dlfte-ritikain legar. C. k. nainestnlštvo je ukazalo, da morajo učitelji vsiko bolezen učencev dotičnomu ravnatelju naznaniti, iti ta gosposki, da se v varstvo drugih otrok vse potrebno stori.
Ijleklrlčna razsvetljava, ki presega po moči vsako drugo, uvedla se je za po-skušnj > uže v nekaterih velikih mestih. Tudi na Iteki so rabi v pristanišču. Naš rojak g. M. Zitic, inženčr v Trstu, pa je minoli teden storil predlog mestnemu odboru, da hoče veliko dvorano v mestuej palači z eno električno s\etilnico tako razsvclili, da bo dajal i več luči, nego iuu Steč. Predlog so jo v preudarek izročil mestne) delegaciji.
rrouiotf na Notranjskem. Iz Bu-
kuja pri Postojni so nam pit,«: TukajSnim posestnikom so je posrečilo, da so blizu vasi našli izvrstno kameno oglje (Stumkuiile), uže ga kop-Ijejo in je upanje, da be v kratkem večina odkrije. Ta najdoa je toliko ugodniša, ker je postaja merjene železne cesto «r-kotja Lolu-l'rst» bli/.u tega kraja namenjena, zato so nadejamo, da ta najdba nekoliko pomore, da se železnic,t •Loka-Trst« skoz naš kraj spelje.
Luka M veleč, llleiucisov na* stogHiifc. i'o pogrebu dr. Bleivveisa so se zbran narodnjaki v ljubljanskoj čitalnici in zbrali državnega poslaucu Luko Svetca voditeljem slovenskega naroda, čestitamo staremu prijatelju i iu bolj slovenskemu narodu k tej
bl'cĆllt'J \olitvi.
»Cie "erl»eliiiiid,< pod tem naslovom se jo ustanovilo v Ljubljani neko društvo, katerega namen bi moral biti podpirati obrt, pa mu jo menda na srcu najbolj socijalističua propaganda. Tacega društva ne moremo priporočati,
liosp. Anion Hedved, izvrsten slovenski skladatelj, odlikovau je s zlatim križcem za zasluge, Čestitamo.
Velnlca* Tako se bo imenoval nov časnik, ki začne prihodnjo lolo v Ljubljani izhajati* Njegov namen bo, vojati pisavo slovenskih časnikov ter ocenjati sploh slovensko spiso.
„Nlovenlja**, dijaško društvo na Dunaju priredilo je včeraj akademijo v prid »Jur-čičevej ustanovi*, Dotično vabilo nam je za zadnji list ptepozno došlo.
Za spomenik v Dolini so darovali: G. K. Dragovina 20 gl. trgovec Fr. Kastelic 10 gl. in za tombolo 12 belili robcev, G: vitez G. A. kos kotonine.
Razne vesti.
Potres v Zagrebu je bil zadnjo sredo zopet zelo hud, vendar škode ni provzročil, prestrašil pa je ljudstvo zelo; vsa šolska mladina je po-negnola iz šol, tudi iz krčem in kavan so ljudje planoli pod mio nebo.
Izseljevanje Iz Italije. Kdor posluša naše italijančiče, moral bi misliti, da je Italij i raj, v katerej se med i mleko cedita, in vendar tam ljudstvo mnogo slabšo živi i nosi mnogo večja bremena, nego pri nas. To dokazujo tudi obilo Izseljevanje v druge dežele. V letu 1S711 se jo izselilo 119.831 ljudi, izmoj teli lx.617 v toliko zaničevano, barbarsko — Avstrijo I In koliko tisoč laških podanikov vsako leto išče kruha v Avstriji i
Slon — tat. Gosp, Madre ima v Parizu v ulici Boulogre-sur-Marne prodajalnico polno sladkarij in za njo stanovanje iu spalnico. Neko noč, ko je bil uže v postelji, čuje sumljivo Šumenje v prodajalnicl. Naglo skoči na noge, vzame revolver v roke ter plane v prodajalnico. A. koga tu najde? Pravega pravcatega slona, ki je prav lepo slaščico jedel, steklenico odpiral, pil iz njih likerje, zopet jih mašil i na prejšnja mesta postavljal. Prav dobro se je gostil slon, za katerega jo vodja necega zverinjaka najel stan poleg prodajalniee. Premetena žival se je morala po noči na kak način odvezali ter po nagibu priti v prodajalnico. Gosp. Madre ni Imel poguna slona napasti, iu vsak si lahko misli, da z revolverjem tudi no bil dosti opravil; tekel jo te laj k vodju omenjenega zverinjaka. Njegov vlastnik jo prišel o pravem Času, da se jo čudil, kako lepo je slon steklenico od-moBlI, tekočino i/pil, zopet zamašil i na staro mesto postavil. Brez obotavljanja in upora je potem šel za svojim gospodom, kateremu je drugI dau prinesel Madre račun za 200 frankov «sur la consummation du monsicur 1' ćlćfant.«
Poziv !
Slovensko slovstvo v obče napreluje in tudi šolska literatura po Slovenskem no zaost tja. A slovensko šolstvo zasluži danes še večjo pozornosti; treba bo tedaj na tem polji še z večjimi koraki napredovati.
V pospoli narodnega našega slovstva iu v pomnožitev slovenskega pedagogičnega slovstva
nameravajo podpisani s toni nekoliko pripomoči' da so so odločili izdajati leto za letom pod naslovom:
•l*edan;o«:tfnl letnik*
knjigo, katera bode na kacih 2 K) straneh veliko osmerke prinašala ratnoverstnega Šolskega blaga.
Teoretični del bode obsegal temeljile spise iz šolskega in učiteljskega življenja sploh, razprave o raznih važnih šolskih iu učiteljskih prasanjih, razmatravanje pelagoglčnih in didaktičnih načel.
Praktični del bode pa zadržaval izborne članke o splošnej in po^ebnej metodiki, razpravljal obravnavanja o vseh predmetih sedanje ljudske :;ole, nekolik) z ozlrom na predpisane učne načrte, največ pa na podlagi pridobljenih skusenj — lastnih in drugih. — Sploh naj bi nam učiteljem «Pedagogični letnik,» ki utegne v dodatku imeti poleg raznih Šolskih migljajev in naznanil tu li imenik vseli slovenskiu učiteljev in šol z dotičnimi plačami, sčasoma na-domestoval slovensko pedagogiko in metodiko, katero tako težko pogrešamo.
Da pa ta svoj sklep izpeljemo, potrebujemo obilne podporo. Zato si dovoljujemo vabiti vse p. n. učiteljstvo in šolsko prijatelje po vsem Slovenskem v obilno naročevanje in sodelovanje.
Naročnina stane 1 gld /'kasneje bodo cena knjigi večja), in naj so blagovoli pošiljati do 1. aprila 1882 g. Božid. Valenta-u na luČitelju v Krškem.
Šolski pisatelji pa naj izvolijo izvirne izdelke (prevodov se ne bode sprejemalo) poslati do 1. junija 188 »/?. h. Lapajne-tu ravnatelju meščanske šolo v Krškem.
Čisti dohodak pri razprodaji te knjige, ki izide v bodočih velikih počitnicah, se bodo razdelil mej pisatelje; zaradi tega se bodo poslana tva-rina na lanko pretresovula iu drobno izbirala. V Krškem t. decembra 1881.
J. Bezlaj, meščanski učjtelj: Fr. Jamšek, nadučitelj v Rajhenburgit na Štajerskem; J. Lapa j ne. ravnatelj meSčanBke šolo; J. Ravnikar, ljudski učitelj; Božidar Valenta, nadučitelj.
Zahvala.
Ob smrti preljubega našega očeta prejeli smo od bli/.o in daleč, iz slovenskih in sosednjih slovanskih pokrajin, posebno tudi iz bratske Hrvatske toliko dokazov presrčnega sočutja in prijaznih spominov, da nam primanjkuje besedi, vsakemu posebe se primemo zahvaliti.
Globoko ganjenega srca izražamo tedaj po tej poti vsem znancem in prijateljem, društvom tukajšnjim in deputacijam društev zunanjih, vsemdarite-ljem prekrasnih vencev, posebno pa tudi odboru, ki jc tako prijazno skrbel za vreden pogreb, z jedno besedo, vsem, vsem, ki so ob smrti in bolezni ne-pozabljivega očeta izkazati svoje sočutje in udanost nujptisrCncjio zahvalo,
Kjitlovina Hleitvtisova,
»SCaloflfn di*v In ojglja iz koz do v v Trnovi.« Opozarjamo naAc bralce v Trstu na ta inserat v dcnaSncj •Edinosti«, ker je blago zares dobro in ceno. Coki, kupljeni v večej meri, ceneji so, nego v mestnej »IJsina a gas.«
Srbsko Mi'egko. Ko so se v žačetku novembra izdale srbske srečke, smelo se je iz raznih vzrokov sklepati, da najdejo povsod mnogo kupcev, Pripravne so zarad niske cene in lepih obresti za vlofcenje prihranjenega denarja, po 5kratnem izžre-banju v letu pa dajo več upanja na dobitek, nego katerebodi druge male srečke in stale so slednjič pod pokroviteljstvom menjavne hiše «Mercur-ija», katere priljubljenost jim jc služila za priporočilo, K ljubu temu jc uspeh presegal vsako pričakovanje, kajti uže pred prvim iz žrebanjem jc bil več, nego '/t del srečk nakupljen; vslcd obilnega popraševanja po njih se jc kurs prceej pnribal. Kdor jc toraj srečke koj v začetku nakupil ali vsaj prvi obrok platit, ima razven druge nadeje tudi uže nekoliko dobitku po kurzu. Menjavnica »}fercur-ija« prodaja tudi sedaj srbske srečke po službeno oglašenem dnevnem kurzu, kateri je danes -&0 tfld. (in 5o kr. za obresti prvega kupona od i3 januarja prihod, leta], ter daje tistim, ki hočejo srečke po obrokih plačevali, priliko, za mesečne obroke samo !B ftffld. pošiljati. In s tem si uže pridobe izkljuSivno "pravico, igrati pri vsakem poznejem srečkanju. Prihodnje sre&kanje
i) uit 12. decembra, in kurs Se gotovo pnskoti, torej, kdor ima denarja, M nj : nakupo/zt ne odlagal
Helloriove muzik.. i|ga*nve se
vsako leto o tem času naznanujejo, da potem o božiču na neatevilnih mizah vse drage darove presegajo. Vprašamo vsakega : kaj more mož ženi, Ženin nevesti, prijatelj prijatlju lepšega in prijctnUega pokloniti? Spominja nas na minole srečne ure, razveseli z svojimi sladkimi, in srce povzdigne s svojimi resnimi melodijami, prežene žalost, je najboljši tovariš samotnemu, in vzlasti bolniku zvesti prijatelji Kratka : Hellerjeva Igrava bi se ne smela pogrešati v nobenem salonu, v nobeni bolnici, v nobeni hiši! /a gosp. krčmarjB, konđltorje in vsakovrstne prodajalec ni stvari, ki bi toliko gotovo kupcev privabila, kakor ta igrava. Od mnogih strani se nam potrjuje, da so se dohodki takim kupčevaloem podvojili; torej se priporoča onim, ki še si te igrave niso omislili, naj jc kakor močno vabilo brez odlaganja kupijo, in to tem bolje, ker se sme, ako lulo želi, tudi na obroke plačevati. Gosp. duhovnikom, kteri gledć na svoj stan ali zarad daljave ne zahajajo v koncerte, tak umeten izdelek priskrbi najlepšo stalno zabavo. Opominjamo še, ds so muzikalni komadi lino izbrani; najnovejše in priljubljene opere, operete, plesi, in pesni so v Hsllerjevlh igravah lepo združene. On je liferant mnogih vladarskih in visokih his, ter je pridobil na razstavah prve premije, nedavno v Mcl-bournu jc bil edini, ki je dobil častno diplomo in srebrno medalijo. To zimo priredi delitev sto darov, kteri stanejo jo.ooo frankov, kar bo gotovo kupce vabilo, ker vsak, akoprav je kupil samo majhno igralno škatljico, z njo lehko pridobi veliko igravo. Za 25 frankov se prodajajo darilna pisma (Priimicn-sehein). Obširni ilustrirani ceniki z načrtom se dobivajo brezplačno in franko. Priporočamo vsakemu, tudi zarad male igralne škatljc naj se naravnost oglasi pri rubriki, ker se tu pa tam prodajajo igrave za llcllcrjcvc, ki niso njegove. Vse pristne igrave in škatljc kažcio tiskano njegovo ime, na kar se ima pazili. Firma nsma nlkder zalog.
!>rn£l»e.
V Trstu posestvo st. T. -|j5 v Skednji Alojzija Spadon, po vsak.-j ceni 16. decembra. — V Voloski posestvo Antona Spincič iz Spinčiča, ccnieno 276 gl , 17. decembra, 11. in februarja. — V Bujah posestvo Petra Kodela iz Orižnjana, cenjcno io3o gl , 24. decembra, Ji januarja. — V Komnu hiša in posestvo Josipa !mic iz Pliskovice, cenjcno gl., i.', decembra, 11. januarja, i5 februarja. — V Kanalu posestvo Mihela Patrihus iz Kontna, cenjeno .(5oo gl , 17. decembra, ji. januarja, in. februarja. — V Pazinu zemljišče Ivana Pgtiar-Krail iz Pična, cenjeno .iio gl., ') januarja, 9. februarja, 9. marcija - V Pazinu po->eslvo in^ hisa v Žminju Josipe Jurkota iz Žminja, cenjeni 7^0 gl , 16 januarja, 16. februarja, ib. marcija.
—	V Pazinu posestvo bratov Prem iz Koridja, cenjeno 474 gj., 12. januarja, ij. februarja, iJ. marcija.
—	V Sežani zemljišče zgoniške županije, cenjeno 2(1 J7.1 gl. 9. januarja z opazko, ako se ne bode moglo pri prvej dražbi podati, otdd se pri drugej pod ceno. — V Bujah hiša in posestvo Ivana Cal-cino po domače Čiuko, cenjeni 17^.1 gl, 9, januarja, 4. februarja. — V Matovunu hiša in posestvo Matije l.evač iz Matovuna, cenicni io55 gl., ji. decembra, 2i>. januarja. — V Pazinu posestvo Filipa BešiČ iz Žareča, cenjeno ,'38o gl., 19. decembra, 19. januarja,
februarja. — V Labinu hiša in posestvo Antona Blazovič iz Šumberka, cenjeni ioJ5 gl., 16. decembra, 20. januarja, 24. februarja. — V Kopru posestvo Antona Hodella iz Ospe, cenjeno 34J gl., 14. decembra, 14. januarja, 14. februarja. — v Tolminu njive in travnik Josefa Koscn iz Magazd, cenjeni 400 gl., 19. decembra, 19 januarja, 20. februarja. — V Tolminu travnik Antona Košuta iz Zadlaz Cadra , ccnjcn i3o gl., i3. decembra. iJ. januarja, 14. februarja. — V Trstu posestvo Antona Teme iz sv. Križa, cenjeno 6j47 gl., i5, decembra, 6. januajja, 16. februarja. — V Gorici posestvo Sitvia in Valentina Ruggcro, cenjcno 38oo gl., 9, januarja, 6. februarja, 9. marcija.
Tržno poročilo.
Kava —brez spremembe; imetniki celo radj popuščajo 1 do 2% pri ceni. Rio velj.i gl. 50 do gl. 69. - Java gl. 75 do gl. 80.—, Portoricco gl. 8-1 do gl. 110. — Geylon plant. gl. !)8 do gl. 130.
Olje — kupuje se po nekoliko nižji ceni.— Namizno gl. 55 do gl. G«!.—, jedilno gl. 39 do gl. 43.—, bombažno gl. 3fi do gl. 40.
Sadje. — Sultanina gl. 36 do gl.4l.—,cvebe gl. 24 do gl. 34.-, opaša gl. 23 do gl. 24.—, fige v vencih gl. 10 do gl. 16'/,, v sodih gl. 12 do gl. 15.—, mandlji gl. K3 do gl. 86.—, rožiči gl. 6 do gl. 7'/i» pomeranče iu limoni gl. 5'/ do gl. 6.
Rii — Italijanski gl. 10 do gl. 22.-, Ran-goou gl. 13 do gl. I i1/,.
Petrolje — po jako nizkej ceni gl. 97. do gl. 10.
DomaČi pridelki, fižol rudečl gl. 12'/,, bolii-ncc gl. 13'/,, koks gl. 14'/*. kauarin gl. 13'/2, zoleui gl. 12'/r beli gl. U1/,, mešani gl. 8 do gl. 8'/,, — maslo gl. fc6 do gl. 88.—, čeSpa gl. 15.
Dunajska lior/a
dne ti. decembra.
Enolni drž. dolg v bankovcih 77 gld.	40 kr
Enotni drž. dolg v srebru . . 78 «	25 «'
Zlata renta .......93	«	U5 «
1860 državni zajem .... 133	«	50 «
Delnice narodno banke ... 838	«	— ■
Kreditne delnice.....36"	«	40 «
London 10 lir sterlin .... 118	t	75 «
Napoleoni........ 9	■	40'/,«
G. kr. cekini...... . 5	«	57 «
100 državnih mark.....58	«	U5 «
Zahvala.
Presrčno zahvaljujem se vsej p n. gospodi, katera je dne j7. t. m. pod Gradom mojega ljubega sina
Arminij a
do hladne gomile sprejmiti blagovolila. V ravno tej meri izrekam srčno zahvalo tudi p. n. se-žanskej gospodi, ki je dne 39. i. m. dragemu mi sinu
Ivanu
zadnjo čast skazala.
Sežani, Jo. novembra 1881.
•lakoti Sla Hleb.
1
ijubljsm^ia soraeto m
za samo »O kr. na tedan 6) O „1.1 uli tudi 9 gld. na mosee	i^Kl.
Ako sj platijo na enkrat tS-4 gld. in se morijo vleči vsaj s 30 gld., pošiljajo sj tudi proti poitnl nakaznici ali zajemu.
Pri Jon. iColdun v Trstu, rerijleijski ured za izžrebovauja iu liiđujtiviiitu, Časa l'u Stratti poleg c. k. nain<;stnUtvu.	(14—11)
A G Časa ottl p'azza s- Giovanni N. 6 se Mi ui motivih, poilasti, si. občinstvu naznaniti, da jc od jo. t. m. odprl veliko zalogo Žepnih In drugih ur; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni.	(20—3)
O. Jaschi
na cesti v Istro (pri sv. Jakobu), Trst.
C. k. znlo^u Minodlk.a. Prodaja en gros & detall. Smodik zu lov, zu mine, zamožuarje. Lastnik dovoljenega skludijču za dinamit. NaroČila su izvršujejo nutuiičuo v kuturo bodi deželo. V mestu jih sprejema Gr. Nanxht & C. produ-tjalec cvetlic na velikem trgu. 1'aluzzo Rlodelfo.
(20-4)
EDINOST.
Umetne zobe in cela zobovja
izdeluje, ter plombira ceno
P r* a. n c 13 odo
zobni zdravnik, r/<t S. \i-nh', t (, «aspruti hotel u »Daniti*.	(,">,'t).
Zaloga drv in oglja
iz c. 1 . gozdov v Ternovi.
\i« Scttc fontane N. j. na Cohcn-ovem zemljiški tik m.irlnskc kasarne, Piazza dclla llarricra. Omenjena zaloga, iznova odprta za prodajo na \ cliko m na drobno, sc priporoča si, občinstvu zarad izvrstnega blaga, ter urnosti m natančnosti \ postrežbi. \ ugodnost gospodov kupcev se morejo storiti nnročiln v vseh poglavitih prodajalnicah jrdil po celem mestu
C>no.
Oglje iz bukev, izbrano in posušeno J .40 gl zatnokil. n	« «	n	Ho kr. « .'.T «
Drobno oglje.............„ 100 «.
COke..........t.Ko „ « 100 «
Vsa brezplačno na dom spravljeno. Zaloga je obilno oskrbljena s hrust mino ii J<irt, (ilrvami iz burk) inrazven zmernih cen daje poroštvo H poiteno mero.	(>—1)
Smolnjakova vodn
kemikarja in iekarja ORESTA 13 AL D O
presega gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih prti pri jetlki I naduhi In sploh pri boleznih dihal in čistil. Razen tega sc ta vodu posebno priporoča kakor gotovo sredstvo za razkuženje in obvarovanje epidemičnih bolezni.
Ta smeljnakova voda naj sc zahteva s podpisom pripravitclja.
Nteklenica velja 6O kr. Glavna zaloga: lekarna ItoiMlollia! Kiborgo rt.
Prodaja se v vseh tržaških lekarnah, drugih avstrijskih In inostransklh
■> 1'roti postnemu povzetju se pošilja vsem gospodom lekarničarjem kamor koli brez. odloga po odbitih odstotkih.	U-l
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Via S. Sebastiano N. 4, I. nadstrop.
zraven štaeuno z manufakturim blagom Fratelli Tavolatto,	(20-8)
prevzame vsako delo v zlatu, srebru iu juveluli, kukor tudi popravo take robe po nisoki ceni. Naročila se oskrbe tudi v druge krajo natančno.
Jožef Waidi
krojač Zt gospoda. Zaloga novošegne robe. Najniže cene. Dobra natančna postrežba.
Corto N. .70, Trst.	(30-3)
Franjo Jereb, trgovec
z manufakturim blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, iu vzlasti s popolno zalogo robe za kočije, z'hordami, traki, čopi in guinlii, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste.
Trst, via s. Giacomo (Riborgo) Ghiaccera it. 638-2. (20-10)
(jToŠ)	I mBiup
po ajfauao Aow)«po sz "z piojjs ifoAs a o|ipojuu otisa (iitniZAojj 'ft tiuptuopnpi ti|a a masajd ef os
Z.IAOS |f II '»J
INISSVl AVISflO
Občo znana zaloga čevljarskega blaga in usnja
EDUARD-A RENZEL
rta S. AntuHio nunro tik gosp. Marini & C., obstoječu Že nad .'M) let naznanja nI. občinstvu, da ima vedno, veliko Število izdelkov vsako vrsta za gospodu In gospo. Dobroto in izvrstno blago garantirajo nešte-vilni kupci, ktere si ju pridobil zuiliija luta Naročila na mero, in tudi popravo so izvršujejo v kratkem času.	(20-3)
Stoli in Ogledala
iz upognenega lesa iz prvih tovarn na Češkem prt
Jož. Donaggio
Via Nuova PC. 27. I. nacist.
Pod fabriško ceno in proti vsakej konkurenci.
Sprejemajo sc tudi naročila v vsakej stroki tiskovin, monogramov itd. io_i
I la f ig de jintells^
Trst, Corso 7.
Trat 30. Novembra.
P. T.
Podpisani si dovolim, si. občinstvu naznaniti, da sem oskrbel svojo zalogo / najfinejšo izvrstno Tranc. in aiiff I. rol»o /;» salon, proinonado, Kpurl, in tudi za jahanje in lov; posebno pa gospode opozarjam na letošnje novošegne frake za salon, kateri se pri meni umetno in po angl. CMc izdelujejo.
Tudi vsa v to stroko spadajoča obleka za gospe t |ilaščl, oprava za lo% itd. se po najnovejši inodi napravlja.
Z odličnim spoštovanjem 4-1	J. W. Streoker.
Pozlatarska deia
in popravo s sprejemajo v <'»r*i> Stadion A>, /O in __via Chioza Nr, 21 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjalu na oknah iu ogle dala po cenah proti vtakej konkurenci. (;S0--;t)
Drogerija (;. B. ANGELI
piazza dclla levita si. I* \ Trstu.
Zaloga oljnih barv lastne sestave
tovarna šopkov (niuzelnov)
n ni4kl, ungl-ski in francuski lak. itd, kakor tudi velika izbirka
mineralnih vod
naravnost i/, prvih virov.
Prodajalec vseli biirviuili tvari n za c, k vojno marino.	(0— r»>
Oblek« t» gotpnilF.

VITTORIO P1PPAN,
Pohištvo, slike, ogledala, ure in manu fakturno blago.
Nnrcj^rin oblokn za gospede iu vsake vrste rdu za moški in Ženski spol.
Via degli Artisti Nr, 4.
nasproti gtedaliir.n »Filodramatico*. Prodaja proti gotovem plačilu in v W	obrokih.	('i- ) te
»g kuuT^T;	_________
LA FILIALE
del In
BANCA UNION
TRIESTE t'occupa di tutte le operazione di Banoa e di Camblovalute.
a) Accetta rersamenti nt conto corrente: Abbiionando 1' interesa« annno
/er Napoleoni
con |ir«nvvlMO tli 80 n'mr. H > i > i III -
»v» » •
3,V » » i
n m si
li llli-si
per Banconote
con pronvvlao Ji J • lor. Sv,» » » » 12 . » » » . 20 ,
3V » a 4 trnu! llniio 4 i a ud nipsi fi-iso
Oiiiiranni) AilIMnurcrt« aiinifntjito la lett.To In cit.io-I»(Iona crni h uinriii di protivvUn ilal M nnvcmlir,' a. c. iiiintle cnii t'J «>• -rni iliil i:j jjlorlil o auclle non 21 Ki»rnk <lul 8?j mi— vniiliru n. c.
■^r it \ oiiio
aubunando il 370 Interosae annuo sino qua-lunque soninia; pr.devazioni sino a lioriui 20 000 a vista Verso choijue; importi maggiori preuvvtso avanti lu Dorsa. — Confenna dei versamenti iu apposito llbrotto.
CJontoifKln l,er luttl 1 versamenti fatti a qualsiusi ora d' uftlcio la valuta del meilesimo giornn.
Amhuiiio pel pt*oprl eoron« tl»»tl 1'incassodi Vami nI e per Trieste, Fienna e /iutlapal, rilascia lom assegni per aueite ullime ptaitc, ed neeorda lu,;, In (HroUii tU «l»nil<sl-linre cffetti pressn /ii.fMM.w(runvod' offgnl NpeMn por OHMI. b) S'inrarica delVarquistn e dclla rani t ta dl etfotti pubbllcl, valutu odiviso, nonehe deli'Incusso d'asscgni, cambiali e coupons, verso V,0/0 di provigulone. r) accorila ai suoi commitlcnti la facotta di ilepn-sitare effetti di qualsiasi specie c ne cura gratis l'incasso det coupons alla scadenm.
La Filiale della Banca Union
(Hcxiono ^®ei*el) s' incarica deli' ac-quisto e della vendita di merci in commissionc, aecorda sovvcnz.ioni ed apre crediti sopra mer-canzie ad essa consegnate, oppura polizze di carico o \Varrants,
»oooooooooo>ooooooooi
5 Prava natorna poreika vina
fl	iz zaloge
LUIGI GHERSINA
V Poreču,
V sodcih 30lin 60 litrov v rabo in pri-ličnost družin brezplačno na tlom postavljena. Teran d 36 soldov liter Piantadela 26 « u
Zastopstvo v Trstu mi Corsia Stadion N. 10. n
(10-1)
Dr. V, Grubissich
12-1	zdravnik
via Laz2aretto vecchio Nr. 20. nad. II. Ure posvetovanja:
Od 11 uro do 12 predp. in od 3 do 4 popold.
gOOOOOOOOOOOOlOOOOOOOOOO o
Franc Grolz
Y i a Caserma N. 13.
! 4krat na dan svezo pečei] kruh
Iz čKli>ea žila.
»OOOOOOOOOOOOOOOC
G-l
Vinske sesalke
(pumpo) nojboljSe sestave, pri shodu vinorejeev na Dunaji z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre izdelavo odlikovane, s vso pritlkllno; pravi; amerikansko cevi z dveletnim poroštvom, Muusseu*, sodci, menjalno in kljunasto pipe, prehodno zaklop-idce in vsi izdelki i/, kovine pri Franc Syrowy, )Vlen, IU. Bezirk, Fasungasso Nr. 18. v lastnc-j IdSi.	(34—2i}
Jožef Pross
mojster mehanike
ima nalogo šivalnih stro|ev in primernih šivank itd. Hprejni" \>ak vrst popravo pri str- jih, iu izvršuje natančno jela svoje sin ke. Naročila i/, dežel« se sprejemajo za zmerno ceno.
Trst - Pinzz,X Rtsario - Trst. (:»0-.'l)
» G. POLLAK h
01 zaloga zeleznine 0 9	*o
%	P«tz:a d rile Leg na AV. .9.	(I
0 Nahaja se izkljucivno na prodaj	^
• Royal (latile Spice T
•h	za pitanje živine.	D
•h ^ pnmočjo take moke žival ne potre- 2.
•N	Imje več, kakor dve tretjini navadno piče, g
k	pomešane z malim zavžitkom te moke. S
5	tiiko hrano se od rede pridobi veča in R* {L boljša mera mleka. Teleta se izrodijo v kraj- {J
0	šem času. Vsa druga živina dobi večo moč, (Q
N	se odebeli, ter se poprek dobro ohrani 0
Zoper* kugo.
(5-2)
OIdj ava.
Veiutina po bismutu
najboljši prah, obrazu iu rokam dali poprejšuo nežnost iu inelikoto. Velika ele^iutinii škatlja 11. 2. — Vrečica soldov 40.
Trojen i/Ječek kolonjske vode
napravljen no najnovejših iznajdbah izdelovalcev na Laškem, Francoskem, Nemškem in Angleškem.
Velika sloklooica soldov f>0.
Tinktura „Merville"
Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnoti lepo svetlo črnost • Steklenica v elegantnem »vitku gl I 50.
Pmlujulcem se ponuja velik dobiček.
Zaloga v Trstu pri: Artur Migliorinl, dlšavar iu le-karnlfiar, via Majolica N. II, I. nadstr. Drugi prodajalci lekarne: C. Zarietti, G. H. Koraboschl, I'. Uocca, A. Suttlna, 1'. Slocovich, G. II. Hovis. V Gorici; G. B. Pontoni, Cristofolettl. V Zadru: Braz-zanovich.	(30-3)
Vittorio Steinbaeh
optiker, .strokovnjak za naočnike v chra-njenje oči.
Trst. — Via Ponterosso. -- Trst. 10-2
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. Sesalke vseh vrst,
Plinovi motori
OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema.
Železne cevi,
Stavbeni stroji.
SCHHABL i C.
V Trstu via Carintia 17.
(30—10)
The
Singer Nlanufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo 0 eden goldinar, 0 dobi se Originalni
Singer-jevšivalni stroj,
in to brez povišanja cene I*orodl%o so dajo za pol lol, poduk na domu l»roKplaČuo.
G. NEIDLINGER,
goiioralni agont
V Trstu, Corso, palača Modeli o
Sitanke za Singerjeve Šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (12-1)
O'litim si javiti slavnemu občinstvu, da se moje bukovo oglje prodaja na drobno samo v magazinu hiša Tripkovičove na razkritju via Fontane i Lazzaretto vecchio. Tn kupovanju na debelo, prosim, obračati se name.
Mate F»ollioh.
Borsa Vecclila.
Staerk & G.
Zaloga obleke /a gospode ,,Allu rjitt^i di Homo"
Skladišče angleške in francoske robo,
Trst, via al Teatra št. f. (20-4)
! Karnnllranl
ŠIVALNI STROJ
original E. |(o\YC original
Prvotna cena:
četiri Forinte na meseo.
Naročila na deželi oskrbe se prosto stroškov za zavitek, vožnino iu colnino, po originalnih conah v obrokih s poroštvom za primernost in trpežuoat stroja,
Moli. Scliott
ravnatelj društva H. Ume, via Ponterosso S Trst.
Po enakih pogojih so na prodaj tudi izvrstni stroji Silici jevi, VVheeler A NVilsonovi po najniži reni. Vsake liaie poprave prav dobro iu ceno.	(6—4)
—•—>>•>»—HiimiMiimm
A^KI.O DEI.PIN ;
zaloga pohištva, ogledal in podob, j
Od j.], avgusta, povečano skladišče. ! Via del Torrente M. 30 32.
:a gledalište in * Armonia«.
Prodaja proti gotovi plaCi po najnižjih cenah.
Onlkl brezplačno.
l'n plačilih na obroke io°/s prikladc.
Poddružnica za cerkvo sv. Antona, hiša Dlana.
Na deželo z vročbo na dom. ( »0—2)
lekarna
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
jo odločno najboljše zdravilo zoper protlH in revmatlzem, trganje po udih, bolečine v krili ter llvclh, oteklino, otrpnole ude iu kite Itd., malo časa Ae se rabi, pa mine popolnem tromije, kurdokazujooliilnozahval, /alitevu nuj s.! Kalno »ovetii zoper trganje po dr. Maliču < z zraven doječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., pravega prod uje iu razpošilja samo
»pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja
mestnem tr^u st. 4 v Ljubljani. (12 H)
Od c. k. av. luuiiestništva potrjeni
bureau za inserale in nananila Vincencija llrrilička,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36.1. nadstropje
se priporoča p. n. gospodi, bankam, (lenurnim zavodom In vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih lu tujih deželah sploh za posredovunje pri naznanilih pod strogo tajnostjo 11!
Insoratl za vse koledarje in časnike se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kvip in prodajo
liiŽ, posestev in blaga vsake vrste, posredovanje pri denarjih iu služlmli, pri Ženitbeuskih ponudbah itd. prevzame zu Inseriranje pod popolno tajnostjo
bureau za insoratc in naznanila Vincencija Hrdlička
za vie časnike na ivetu. (-20-18)
i&ik
Glavna zaloga |
izvrstne
PIVE iz pivovarne STEINFELD|'
(hralov Reiuingliaiis v Gradcu) jj>
pri	(52-10) f>
^lUJle I
via degli Arstiti v Trstu.
Prodaja v sodcih in boteljah.
Na prodaj so tudi drolje (feccia di hirra). ^
Neumann-ova zaloga
čevljarskega blaga.
„ZUM CKOSSEN STIEFEL"
<;.>r«.» št. M.
pripomni m zimski i;as ol>i I m i oskrbljeno
Skladišča štifletov za go spodo, gospe in otroka. Zmerne cene, dobro Mugn, lična j
vnunju ojr.tvii
Izvrstno oskrbljena delavnim za merilu, natančna postrežba.	(0-2)
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
r. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu
ustanovljena v letu Jfit-2 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
(ki so bili po pred [»inu V: 214 trnovi ti lskepi zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja.
1.	Zoper Škodo po požarih na poslopjih, fabrikab, pohištvih, zaloguh / blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem f«lagu.
2.	Zoper škode na potili po mokrem in suhem.
3.	Zavarovanje na človeško zivenje v vseli razmerah .
4.	Zavarovanje zoper nesreče na životu in Živenju Azienda Assicuratrice, Id si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v avstrijski državi In zunaj nje, zavaruje po nnjeeiiejih vplačilih i najslobodnejših pogojih in daje se svojo poroštveno svoto p, n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsako vrste radovolino daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema
vodstvo v Trstu via S. Nicalo it. 4.
Kakor tudi zastopništva In glavna društvena opravniŠtva v vseh večjih krujih avstrijski) oger-ske države In v Italiji.	<12—1^2)
r
U»1*tio«ljcnn 17«.
"i
Albert ^Samassa
c. kr. dvorni zvonar
fabrikant strojev in gasilnega orodja
v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsako sorle gasilnicn izvralne sestavo za občino, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo o rotijo in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Sesalkc in orodje zn vodovode.
Sesalko za vodnjake, za vinske in pivne sode iu kadil, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanoga železa s prlteklino, mehovi iz konopnlne in gumija itd. —
po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(12 -12}
{Občine in gasilna društva plačujejo lahko _ na obroke.	(12-1 J?) j
^^	iriTvnUnJ.
TEODOR SLABANJA
■ srebrar v Gorioi ■
ulice Morelli štev. 17, priporoča vis. častiti duhovščini erkveno orodje noveiše oblike, kl ju Ima uže napravljeno ali j j napraviti kakor se hi Želelo namreč:
»t boee
:>s
U «0
'E O s u
03-*
kS
£ C o O
il »KO
ff
S
h: Si
M 3
< »
o 2
5 2. S S'
n a>
A> 3
„s
< CA
•	rr o ®
*3'5f
*	ar o- S"
£f cntS;
cd ®
__o
§!
H
©43
E75
Tudi se pri njem staro cerkveno orodjo v ognju pourebri, pozlati, izčisti bi popravi; zavezuje se tudi da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blago-voli naročiti, v kar najbolj mogoče kratkem Času in po nizkej ceni izRotovil.
Nu blagovoljena vprašanja se radovoljno odgovarja in vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošilja.	(10-10)
FILIALE IN TRIESTE
deli' I r. priv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Coinmercio ril Induslria .
VEIISAMKN'I I IN CONTANTI Banconote: 3 /, annuo interesse verso preavviso di 4 giorni
37.7. " » » » « 8 »
Napoleoni: 2 , annuo interesse verso preavviso di 30 giorni
27." o » »	. • m 3 mesi
37., » » » ■ n 6 n Banco Giro:
Banconote 27,70 »opru ipiahunpie ionima Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Vienim, Praga, Pest, Bruna, Tropnavia, T.no-]ioli, Lubluna, Hermannatadt, Innibruck, (iraz, Saltsburgo, Klagenfiirt, Fiume Agram, franco sj>esi\
Acquisti e Vendite di Valorl, divise e inrasso cmipons 7i*/o prov-vigione. Antecipazioni sopra Warrants 47interessi annuo, e »/«% prov-vlgione per 3 mesi. Median t« apertiira di credito a l.ondra 7,% provvlgione per ,'t mesi. » EfTettl 0% interesse annuo alnol' importodiSUOO
pi-r imposti siiperiorl rasso da convenirsi Triesle, 21 ottohre 18H1.
Francosko žganje s soljo
(Kau de vir, de France) Franzbranntiv.in mit Sali napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja
nilMrorol.IlTTI.
To zdravilo, katero sem ja/, napravil, pomaga >rz, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetju, opeklinam in spekliuam, proti novim napadom, naduhi, rakom, dristi, liatokn krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otiskl. dissenteriji, bole-omam, no obrazu, v ušesih, v glavi, zlati žili, mrzlici, osebkom, pntlki, neprebavnostl, bolečinam na jetrih, na oceli, zastarelim ranam, vpičenju osnemu I11 niu-sičnemu, skrnjakn, kurdeju, žovum in omotici.
Veliko spričeval Imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila.
V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim Žganjem in soljo.
9- Senitsky, e. k. Hnančul komisar l. r.
/ Vašim Iraneo.skiin Žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspelie, za katere se Vam neskočno zahvaljujem
Alojz Klobučar, Župnik iu dekan v pokoji.
Prodaja se v izvirnih boteljkali po 40 kr. samo 1,rf , , Oristofoletti-ju, lekarju in e. k. dvornem priskrbniku v Goriei na Travniku 11. V Trstu v lekarnah C. frou-lti, via Nuova, i G. /1. Rovis.
Opomba. Knjižnico iznajdnika V. Lee-ja, kateri pouucuje, kako se rabi izvrstni domači lek, dodajamo brezplačno.	(1U-G)
Le enkrat
se ponuja tako dobra prilika, da se moro izvrstna ura za polovično cene kupiti.
Velika
razprodaja.
Po vsej Evropi nastale politično razmere se tudi Švice niso ognol« l zato se je mnogo delalcev izselilo, v sled Česar se rušijo tudi fabrike. Tako je l prva najznameulteja urarnieu, katero ml zastopamo, zdaj zaprta l nam poverjena razprodaja njenih Iz-deik ov. Tako imenovane \Vasi,hiugton žepne ure so najboljše ure na svetu, izvenredno kraso vrezljane l vezene 1 po amerikanskom sestavu napravljene.
Vse ure so na sekunde repaslrane i 111Idajemo poroštvo za vsako uro na f> let.
Za dokaz gotovega poroštva i stroge solidnostl se % tem |avno obvezujemo, d« hočemo vsako uro ki ni povolji, nazaj vzeti i zamenjati. 1000 Žepnih reniontoir ur, navijajo se brez ključa, s stalnim zaklopcein, Izvenredno točno na se-kiiude regulirane, razen tega po novem načinu elektrogalvaniški pozlačene, z verižico, medaljonom Ud. poprij gld. 25, zdaj ena le po 1 o gld. 30 kr.
1000 krasnih ur na kotvo lz srebro-nikla, na 1"» rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim plolnatim steklom, poprej gld. 21, zdaj ena le gld. 7.25, vse na sekundo repasirano. 1000 ur na vreteno, z Izrezanim zaklopcein iz sre-bronikla, kristalnim plošnatlm steklom na H rn-binih, najnatanjčniŠe repasiraue, z verižico, medaljonom i žametnim etulsom, poprej gld. 15, zdaj ena le gld. 5.00,
1000 ur na kotvo, iz čistega 18 lotnega srebra, po c. k. puncovneni uredu pregledane, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniŠe regulirane. Te ure so pojtrej stale 27 gld., zdaj pa stoje 1« gld. 18.40.
llHIO Wasliinglon reniontoir Žepnih ur lz pravega lil 1. teškoga srebra,' po c. k. puneovnem uredil pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočniše na sekundo repasiraue, notranja sestava je iz nikla i teh ur ui treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 10 gld Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul iz Žameta 1 ključ.
1000 pravih zlatih ur za gospč, na 10 rubinih, prej 10 gld , zdaj 20 gld.
101)0 reniontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospć, prej 100 gld., zdaj 10 gld. 050 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom iu
bitnim kladivom, poprej 0 gld. 75 kr. G50 ur budllnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčniŠe regulirane, tudi pripravne za mlzne pisače; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. OiO ur z nilialom v najlepše izdelanej visokej goti-škej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtočniše na čas regulirane, Izvenredno lepe i krušne. — Ker ima taka ura Še po 10 let dvnoj 110 vrednost, ne imelu Iti se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 3o gld , zdaj pa izjemno le 15 gld. 75 kr Kadar se narožujeje ure z nihalom, treba je priložiti zagotovšČino.	(U—;i)
Napis:
Razprodaja ur
urarnice Ph. Fromma lita 11 a i, Rothcnthurinstrassc, št. 9, partere.
IVnziianilo.
Počastim se, si. občinstvu naznaniti, da sem 10 ' III. odprl šA'.-«/M tri.i'iH/'iiktMr»ni i hbii//^ C>rxn Sf 7/ r !''<>*. tik zaloge Želez,,Ine g Mnrtfh-a. Porabi t,i " priliko, naznaniti, d.i \»> m je skladišee lH„pato m nu Izbiro i.skrlilj.-no / novo najboljšo platrdno z l-lugoii, ,/ kotonu it, volne, s šitl i, / robo /a / •iinlin opravo z unijami, bu«tami in zavratnlkl, Kakor tudi s vsem, ees;»r potrebuji jo krojači za obb-ko moškega ali Ženskega spola, - po cenah, katerim ■se konkurence ni bati.
- Nadjdjoč se, da me bo st. občinstvo z zaupanj, m počistilo, se ponižno priporočani lli">J	«lor«lo JOM.



^ al y .—1
al
a ^
M o
Uj ca
'to.
J%


.a
« t .a ^co
- 5 O ^
c c
00^!	tu
rr- ^	al
£! v	i—1
« £	^
0	iS	o
1	Ji
L 3	(h
i2 -	P
š«'	I S
O H	^
S
H	W
ki cj 50
O 2
= o
05 V M
w = L
rt n •5 n rt
g ^ e
o. -
« .s
" o ~ "S"
= N ■§ ®
<f> H C rt
o* S • = o
JC. ^c.
3 ?
•s.! ■§
- .t B.
e tJ ■a 3 ™
al £
0
■3 — ®
rt u c
© .S ^
o m
.i. ®
1
c « > ™
O O


C^0
Cl, iNN
Važrio gospodinjam!
Moj najboljši in izvrstni
stroj za pranje in izžemanje
hram u mnogeoa č,.w \HJeri. inla i„ z unjvečlm varovanjem
nlko 1 ne niore prirediti. Edina „--- w f" ,s <.'i zadostuje, da perilo sred-
'ClO,	/U prai,Jd |i! ,l,nliav,ll,» kolesom
Itanloi Mol. m 1 d.
"len, flfiirlalillf, .Stmriplcrgusse Nr. 19.
Velika razprodaja up.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in ču komu um ..i v4e.-, dam mu denar nazaj, b,raj kui.o-V" , ni„V	uevuriioMl.
1 Cilinder ura iz srebrnega nikla 7. verižico, nr..i gl., zdaj h gl. 2» kr.	' 1 J
1,11,1,1 7 V>riŽi'"°' M gl. zdajrur" TI anKer""n Z VeriŽic° ^
prej V;r;V!"Og",0ir	verižico
vratni S&SJT ^ ^ gl» 30 Z
Zlate remontolr-ure, pr>j 100 gl., zdaj 10 gl ^Na ^ let «e ]a«čl. 1 8
Rolhenth urmstmnse AV .9 Wien, gegTn'iber dem erz-bisehofliclien Paluis.	(12—7)
Pozora vredno!
i) i I

E
(12-9)
e p s i j a
kr5 in bolne žutnlce! Vsi, ki se zanimajo za t« bolezni, ali Iščejo gotovo pomoč, naj si
zaupno omislijo knjižico I),.. Uon»-a, strokovnjaka za krč in čutnične bolezni Dobi se brezplačno In frutikirana edino pri gosp.
ParlA«rliy,
Milncheii, 89. Bayerstrasao.
^ovn Iznajdba I
Nij več okrpanih čevljev?
Patentirano t rseh drlarah! C. k. edin. privilegiran unlversalnl
za usnje, Max.Mur-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem In z drugo robo popolnoma nepremočno mehko trpežno zveze; n pr: raztrgan čevelj sj popravi neznatno ni lepo, ce.o n (•premočno iu trdno, ako se s tem klejom na poškodovani del prilepi kos prirejenega usnju. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dadd prodreti vsako mokroto, kteru zakrivi po razhlajenju nog toliko bolezni; torej svetiijiiin j». n. občinstvu, naj oil čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice je gld. 1.2. kr. proti poSUjatvl svote po kteri bodi poŠti.
Glavna žalovat pi*l Mai. Mulii* v lta'uck. na Muri.
V Trstu prodaja A.iidi*ca« Nlmor« rlolituc, Čevljarska zaloga, (Jorso. (i>0-5)

Uže 12. decembra! Drugo izzrebanje 3°|0 knez.
Srbskih srečk
iz lcla 1881 h 100 frankov v zlalu.
™ Vsako leto pet izzrebanj n
14. januarja, 14. marca, 14. Junija, 14. avgusta in 14. novembra.
Vsakokrat glavni dobitek
frankov | m 1 OO.OOO m y zlatu.
Najmanji dobitek 100 frankov v zlatu.
Dobitki in obresti se bodo Izplačevale na Dunaju, v Pegil mnogih dež. glavnih mestih, kakor tudi v vseh evropejskiii velikih tržiščih hrez v«»kega oillkilka.
Za natančno izplačevanje daje poroštvo knež. srbka vlada.
Srečka daje 3°|0 obresti v zlalu.
Srbske srečke za gotovo plačilo ž 46 gl. in 50 kr. obresti od kupona.
Projemni listi ^sl
ža plačilo v 11 liic^cčiilii oltroklli po wamo a ffid.
iu končni svoti od 4 ejj. ™ KuPec si uže z vlogo prvili 3 gld,. pridobi pravico, ta» igrati sam in brez prikrajšanja.
Pri. 1 izžrebanju srbskih srečk 19. novembra so glavne dobitke IOO.OOO, IO.OOO in 4000 frankov zadele srečke v našej menjalnic prodane srečke, in dobitki so se
natančno izplačali.
# Prihodnja iz/rebanja že r2. decembra, i4. januarja, in i4. marca ; #
tora j tri izži-et>axija v teku 4 mesecev.
Menjalnica administracije
"^dlerour- ^Zemn.
Lastnik, društvo »EDINOST«.
— Izdatelj iti odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Tisk. F. Huala v Trstu