Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Prožetje učiteljstva s stanovsko zavestjo.
Čas celi rane, tudi najhujše — celo one, ki jih človek doživi v najgloblji notranjosti. Celi jih in pušča brazgotine, spreminjajoče vnanjost in notranjost človekovo do nespo« znatnosti.
Da, od idealov — visokih in lepih — so ostale samo brazgotine!
Napolnile so srce s prevarami in hladno maščevalnostjo; ubile so v njem vse dobro in plemenito, odvzele mu visoko miselnost in ga potisnile k tlom, k zemlji, k materiji, kateri se je oslabljen vdal — ko je stegnila po njem svoje zlate prste in zanetila v pri« pravljeni notranjosti vseobvladajoče hote« nje »egoizem«. To je bila preteklost.
Ozdravljene so rane, a ozdravljene za najvišjo ceno!
Spoznajmo hibe globlje; naše zevajoče rane, da jih odpravimo in zacelimo.
Da, brat — in rodna mati ne bi spo« znala...
Po vseobčem stremljenju je učiteljstvo pozabljajo najkrasnejšo zapoyed: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. — Pozabilo jo je in se dalo zapeljati nastrast« nejšemu egoizmu, ki polni našo dobo, ko snetje pšenico.
Tedaj je zamrlo tovarištvo, je zamrlo vse, kar je poedinca vezalo s stanom. »Jaz«
—	ta hladni »jaz« — se je rogal vsem ide« alom, vsemu vzvišenemu, vsemu dobremu.
—	Zatiral je pravico, ne radi pravice, pač pa iz gole naslade nad trpljenjem bližnjika.
Boj za lastni blagor je pretresel in razbil trdne temelje našega stanu.
Ne obči, temveč osebni, lastni blagor — je osnova vsega premeščanja, vseh preganjanj!
Förster pravi: »Ako bi imel neprestano v mislih koliko ljudi ti je v vsakem tre« nutku izročenih in kako vsak neprestano opazuje, kaj pravkar govoriš in delaš — bi lahko na svojo okolico vplival, kakor pravi kralj!
Toda mi smo odvrgli visoko miselnost
—	zbali se drug drugega in se izročili poli« tičnim strankam, da obranijo naše osebne interese. — Tovariš je prezrl tovariša!
Je li v tem našel izraza en sam, naj« manjši drobec stanovske zavesti? — Ali se ni ravno tu pokazal oni hladni »jaz« naj« silneje? — Ali ni ravno ta odstranjal z do« brih službenih mest, zaslužne in zmožne učitelje, priljubljene pri učencih in starših?
—	Ali ni ravno ta hladni »jaz« polnil iz« praznjena mesta mnogokrat z manj zmož« nimi, mlajšimi, manj potrebnimi?!
Pri nastavljanju in prestavljanju se zato ni gledalo več na zmožnosti, ne na starost, zasluge in socialne politike. — Zato je splahnela pravica s stanovsko šol« skega polja.
Učiteljstvo samo je krivo, da smo iz* gubili stalnost!
Naš egoizem, naše medsebojno stanov« sko sovraštvo, je uničilo to važno dobrino, ki je dajala učiteljstvu možnost pravega udejstvovanja, ki mu je pridobila ugled in dala učiteljevi družini, nameščeni v šolskem poslopju, občutek »to je naš dom!«
In kje je bil pred kratkim naš dom? — Iz kraja v kraj so nas pehali, uničevali nas materialno in duševno, slabili so že zadnjo iskro idealizma v nas in nam vsilili malo« marnost v službi, kajti: »Kaj se boš mučil in trudil, ko ne veš, če boš jutri še tu; ko ne veš, če ne steza že danes oni »zloglasni paragraf 71.« za teboj svojih tenkih prstov.
Pojdimo dalje, oglejmo razpise službe« nih mest, ki imajo nuditi učiteljstvu mož« nost, da si pridobi službeno stalnost v kra«
LISTEK.
J. M.:
Koncert pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani,
ki se je vršil v nedeljo, dne 22. t. m. v Tr« bovljah.
Nekako strahoma smo pričakovali ali ne bo morda za začetek precej obširer, ne lahek in strogo umetniško«koncertni pro« gram zatemnil velikega kulturnega pomena in velikega poslanstva, ki ga ima ta zbor vršiti v mejah naše ožje in širše domovine. Toda ne, zbor je pod veščim vodstvom prof. A'd olfa Grobminga popolnoma kos težki nalogi, ki jo je z neznatnimi pomanj« kljivostmi v interpretaciji častno izvršil in s tem dokazal, da je vreden vrstnik velikim pevskim zborom.
Zbor razpolaga z izvrstnim glasovnim materialom in je tudi v harmoničnem, me« lodičnem in dinamičnem oziru precej dobro izvežban. Seveda mu mora biti geslo: vedno naprej do čimvečjega izpopolnjevanja. Že« leti bi bilo, da se moški zbor zlasti v tenorih glasovno izpopolni. Ženskemu zboru pa smo se naravnost divili. Očarali nas niso le ljub«
ju, odgovarjajočem prosilčevim zmožnostim, zaslugam, starostni dobi in socialnim dru« žinskim potrebam.	•
Ti razpisi so izgubili pomen z onim tre« notkom, ko so bila prvič razpisana veči« noma hribovska mesta, za katera ni pro« silcev.
Idealno tekmovanje učiteljstva na kul« turnem polju je s tem prenehalo.
Okrajna učiteljska društva, ali se za« vedate važnosti razpisov! Poskrbite, da se na deških šolah ne razpisujejo mesta za ženske učne osebe; poskrbite, da se razpi« šejo na večrazrednicah tudi provizorično zasedena mesta, za katera bo dovolj starej« ših in potrebnejših prosilcev, čeprav z dežele!
Kajti pribiti je treba, da smo deljeni v dve kasti z različno veličino pravic, a z enako količino dolžnosti.
Patriciji smo — in plebejci!
Patriciji sede na pet, šest, sedem in osemrazrednicah v mestih in trgih — ple« bejci pa žive od sveta ločeni v hribovskih eno, dvo in trorazrednicah.
Gorje nam kmetskim učiteljem, ki bi se drznili prositi na večrazrednico, kjer je pripravljen prostor — patriciju — ako bi se drznili prositi, ker smo že dovolj dolgo službovali v hribih in so otroci zreli za mest« ne šole. — Vse bi palo po nas!
In vendar — ali so boljša mesta res samo za privilegirance? Ali niso to odlike za trud in uspehe, dosežene na podeželskih ljudskih šolah in za ostalo kulturno udej« stvovanje?
Starejši učitelji, z družinami, ki so po« svetili svoje najmlajše moči napredku pro« stega ljudstva, ti naj pridejo v mesta!
Vsi mladi tovariši in tovarišice pa naj pridejo med nas, da spoznajo svoj narod, da med istim poskusijo razmahniti svoje sile, da istemu pokažejo pot navzgor, da tu poskusijo za kako ceno žanjemo uspehe — mi, kmetski učitelji — naj pridejo med nas, da jih razžari pravo tovarištvo, ki bo znalo ceniti one starejše tovariše, ki so šele po enakem trdem delu sprejeli boljša službena mesta.
Ker trdo delo mora biti predhodnik boljših dni, ako hočemo iste ceniti — jih spoznati visokih žrtev vredne!
Pa ne samo kasta — še druga ustanova je tu, ki s svojimi člani zaseda dobra me« sta potrebnejšim in boljšim — to je žlahta, elita! To so hčerke in sinovi raznih svetni« kov, advokatov, zdravnikov in enakih mo= gočnikov.
Vse te je potrebno poučiti, da so pisane zanje iste pravice, pa tudi iste dolžnosti, kot jih imamo mi, ki nismo visokega rodu, ki pa nas je vendar rodila enako zvesta, enako ljubeča, ¿nako zavedna mati.
Hočemo pravice in se ne branimo dolž« nosti.
Hočemo dela in smo veseli plačila.
Da se vse uredi po pravici in dolžnosti, da se plača po zasluženju in delu, da pribo« rimo našim družinam zopet stalen dom in da se lahko s celim srcem in vso dušo po« svetimo kulturnemu in vzgojnemu delu — zato smo se združili v mogočno družino.
A še ne poznamo ne bratov, ne sester, ne očeta, ne mater.
V	nas še ni onega družinskega duha, ki veže družino in ji daje moč vzdržati najtežje — deliti veselje in žalost skupno, boriti se za iste lepe cilje!
V	nas še ni one ljubezni, ki se tako sil« no preliva skozi članstvo dobre, poštene družine, kjer so vsi enaki, vsi upoštevani,
ki, srebrno«čisti glasovi, ampak elastičnost in edinost, ki vlada v tem zboru. Kakor da bi en glas vodil vse štiri glasove, kakor da bi en sam brez primere razvit umetniški čut dajal življenja proizvajam pesmi. Naj je imel katerikoli glas le eno noto ali naj« manjšo glasbeno misel, ki naj jo poslušalec zazna, so se ostali lepo umaknili in mu z mirnejšim petjem napravili lepo ozadje, da je mogel varno nanje naslonjen jasno po« kazati krasoto, ki jo je njemu odločil ustva« ritelj umotvora. Do popolne veljave je go« tovo veliko pripomogel tudi g. H. Svetel, ki je kljub bolezni in slabemu instrumentu tako precizno in čustveno spremljal ženski zbor.
G. prof. A. Grobming je kot pevo« vodja priznan veščak, gre mu pa tudi čast v izboru skladb za koncert. Na sporedu so bile skladbe, ki smo jih objavili že zadnjič. (Glej štev. 40.).
Pesmi niso lahke in ne vsakdanje. Za« htevajo dobro izvežbanega — vpetega zbora. Vse točke so občinstvu zelo ugajale, zlasti še 6., 9. in 10., katere so se na zahtevo in v sled burnega aplavza ponavljale. Želeti bi bilo več razlike v dinamiki, zlasti prožnosti v agogiki, kar se je posebno opazilo pri »Vragovi nevesti«. Morda je pevce motila prenizka intonacija. Jok in stok v »Jado«
kjer ima vsak svoje delo, vsak svoj delo« krog, ki je zanj najprimernejši in katerega zato tudi z veseljem opravlja in se srečnega v istem počuti.
Danes smo še podobni svetopisemsfke« mu mladeniču, ki bi šel rad za Kristom, a se strahoma obrača od preteklosti s prošnjo: »Za Teboj hočem iti Gospod, ali prej mi dovoli, da se poslovim od domačinov svo« jih.«
Ko gradimo novo krepko stavbo, ne jokajmo ob podrtijah izpodjedenih po zobu časa!
Družina drži na svojo čast. Zato so vsi člani zgled dostojnosti, ljubeznivosti, pra« vičnosti, delavnosti, poštenja.
Družina je spoštovana in procvita na zunaj in na znotraj. Vsakemu od nje se deli po zasluženju in zmožnosti. Vsa pa se rav« na po notranji sili, zavesti, ki prihaja od srca — ne iz matere, iz očeta — temveč iz kosa zemlje, ki jim nudi dom ...
Postanimo živo telo z eno samo krasno dušo. Postanimo organično med seboj spo« jena skupina ljudi, ki se zaveda svoje skup« ne usode, skupne prošlosti, skupne seda« njosti in bodočnosti, ki je nerazdeljivo in nerazdružijivo občestvo.
Tovarišice in tovariši, nič novega Vam ne prinašam; staro, kakor je star učiteljski stan, je vprašanje o kulturnem poslanstvu učiteljstva. Prvi učitelj, kjerkoli in kadar« koli je živel, je bil pionir kulture, pionirji kulture smo mi in bo učiteljstvo vedno.
Bili smo organizirani pionirji kulture, imeli smo organizacijo, ki se ni borila le za materjalne dobrine stanu, ampak je uspešno pomagala voditi tudi kulturni pokret v na« šem narodu.
Po vojni nastale nacionalno, socialno in gospodarsko politične razmere, ki so prevedle do grupiranja učiteljstva kakor vseh stanov, ne toliko po svetovnih nazorih ko« likor po strankarski pripadnosti, so pretile, da bodo zrušile v prvih povojnih letih z velikim nacionalnim in kulturnim idealizmom usta« novljeno Udruženje jugoslovenskega uči« teljstva. Borba za obstanek, stanovske pra« vice in za izboljašnje socialnega položaja je nadvladala vse višje misli in ideje, narodno prosvetna in pedagoška vprašanja so se mo« rala v organizaciji umakniti stanovskim. Prejšnja stanovska in kulturna organizacija je postala pod pritiskom razmer sindikalna, to je strokovna, kjer se družijo pripadniki istega stanu, da se predvsem bore za svoje stanovske pravice, za ugodnejši socialni in gospodarski položaj.
Kmalu potem, ko se je po lanski glavni skupščini v Beogradu pričelo Udruženje upravljati po sindikalnih principih, in sicer na osnovi mojega predloga o izpremembi pravil, je začutilo učiteljstvo v Sloveniji (ali tudi drugod, mi ni znano), . ki se drži na« prednega kulturnega programa, veliko zev v našem Udruženju. Pogrešati so pričeli kulturni program v Udruženju. Pričelo se je v zasebnih, pa tudi javnih krogih debatirati, ali naj ima Udruženje kulturni program in katerih načel bodi? Deklaraši so na to od« govarjali, da se lahko vsak posameznik pri« znava kateremkoli kulturnem, pa tudi poli« tičnemu programu. Pridejo pa s to trditvijo v nekako majhno navzkrižje s svojim prvim
vanki za teletom« naj bi bil bolj izrazit, pripovedovanje pa lahko in mirno.
Vobče je koncert zelo ugajal in je g. pevovodja kakor tudi odbor lahko zadovo« ljen z lepim uspehom. Ta krasni uspeh pa naj bo obenem tudi spodbuda tovarišicam pevkam in tovarišem pevcem za nadaljnji trud in velikanske žrtve ter poziv onim to« varišem — dobrim pevcem — ki iz kakr« šnihkoli ozirov še od strani motrijo delo »Pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljub« ljani.«
Mladinski koncert
V soboto, dne 14. maja je priredilo »Društvo učiteljic« mladinski kon« cert, katerega čisti dobiček je namenjen »Učiteljskemu konviktu«. Koncert se je vršil pod vodstvom gdč. Milke U m b e r« g e r j e v e in gdč. Albine 'Svetkove. Nastopile so učenke I. dekliške osnovne šole, učenke licejske osnovne šole in tudi učenke II. dekliške meščanske šole. Poleg tega je sodelovala tudi gdč. Milena V e r« b i č e v a s par solo točkami, a na klavirju jo je spremljala gdč Vogelnikov a.
Program koncerta je bi! zelo dobro iz« bran in pesmice, narodne, kakor tudi umet« ne, so bile izvajane z naravnost precizno
Vse naj prevzame silna ljubezen Anti« gone, ki je izrekla: »Nisem prišla zato na svet, da bi z drugimi vred sovražila, ampak da bi z drugimi vred ljubila.«
V tem znamenju nas bo ljudstvo zopet vzljubilo, nas bo zopet spoštovalo, nam ne bo kratilo naraščajočega ugleda.
Učitelj postane kljub nestalnosti — stalen, se bo posvetil z vso vnemo potre« bam svojega kraja, bo dvignil mladino na stopnjo, času odgovarjajočo in širil pravo kulturo, kulturo srca in razuma med od« rasle.
Zopet bo odločevala zmožnost, sta« rostna doba, socialne razmere in zasluženje — odpalo pa bo vse ono nezdravo, kar ško« duje stanu, narodu in državi.
Tovarišice! Tovariši!
Zastavljamo pero, da zapišemo novo poglavje v zgodovinsko knjigo učiteljskega stanu. Ako nam bo isto narekovala globoka in čista stanovska zavest — konča poglavje z besedo »tovariš« — ako pa dovolimo, da nam ga narekuje egoizem, bo poslednja be« seda — »hlapec«.
Boris Grad.
členom, kjer trde, da je v interesu stanu in šolstva, da je ena sama učiteljska organiza« cija. V interesu stanu že, ker smo vsi lačni in moramo živeti; šolstvo pa se upravlja po kulturnih načelih, in bi bilo res idealno, ako bi bili tudi v kulturnih načelih vsi »enega duha«, kar pa je v praksi nemogoče in tudi ni potrebno, če še enkrat pogledamo v na« vedeni člen, po katerem lahko pripadaš ka« teremukoli kulturnemu naziranju. To dvoje: zahtevati enotnost v interesu šolstva, a isto« časno dajati svobodo v kulturni pripadnosti, je razumljivo moralo dovesti do nespora« zuma in zbeganosti. Zanimivo pa je, da se je ta zbeganost in neorientiranost pojavila le v vrstah učiteljstva z naprednim kultur« nim programom, dočim v vrstah katoliško narodnega učiteljstva te zbeganosti ni. Oni so bivšo svojo organizacijo Slomškovo zve« zo prekrstili v Slomškovo družbo, istočasno pa vstopili v sindikalno Udruženje. To se pravi: V interesu stanu so se združili z ostalim učiteljstvom, v interesu šole pa so si ohranili svoj kulturni program, ustanovili svojo kulturno organizacijo in izdajajo svoj kulturni list »Slovenski učitelj«, ki jim dela čast, kar jim moramo in jim lahko priznamo.
Ti dogodki v naši stanovski organizaciji, ki jih že leto dni doživljamo, nas potrjujejo v dvojem: Prvič, da bomo morali smatrati Udruženje kot izključno stanovsko politič« no organizacijo in drugič, da si bomo mo« rali tudi napredni učitelji, ako bomo hoteli uresničiti, udejstviti svoje kulturno poslan« stvo, osnovati svojo kulturno organizacijo.
Uresničiti svoje kulturno poslanstvo. — Katero pa je kulturno poslanstvo učitelj« stva?
Dva važna dogodka.
Tovarišice in tovariši, poizkusil bom o tem izpregovoriti nekoliko besed in me bo zelo veselilo in zadovoljilo, ako bo ta ali oni moja nepopolna izvajanja izpopolnil, da bomo dobro pripravljeni in z najboljšim namenom pričeli izpreminjati besede v de«
sigurnostjo. Opazilo pa se je, da so narodne pesmi mnogo efektnejše in bolje vplivajo na poslušalca, nego umetne. Posebno zado« voljna je bila publika s pesmicami, ki jih je izvajala licejska osnovna šola ter z Drugim šopkom srbskih narodnih pesmi, ki jih je pela II. dekliška meščanska šola. Zelo do« bro pa so bile izvajane Aljažev »Triglav«, ruska narodna »Sarafan« in Premrlova »Dvi« gnimo skupni krog«.
Deklice so pele večino pesmi četvero« glasno in vsakdo, ki ve kolik trud je potre« ben preden se otroka česa prav dobro nauči, mora priznati, da zaslužita voditeljici zbora največjo pohvalo. Tudi solo točke so uga« jale. A za ves ta velik trud so bile priredi« teljice s strani občinstva le slabo plačane. Koncerti so sicer v Ljubljani res vedno le slabo obiskani, toda pri mladinskem kon« certu bi bilo pričakovati vendar nekoliko večjega obiska.
Isti dan je priredil Podmladek Rdečega križa, deške meščanske šole na Prulah svoj koncert. Mislim, da ni v interesu niti enega niti druzega, da se vršita obe prireditvi na isti dan. Ker je bil mladinski koncert pra« vočasno objavljen, bi se dalo izogniti temu nedostatku. Učiteljski konvikt bi pač zaslu« žil to obzirnost.	y
ANTON SKALA, Maribor:
Kulturno poslanstvo učiteljstva.
(Govor na zborovanju učiteljskega društva za Maribor dne 11. maja 1927 v narodnih
Rušah pri Mariboru.)
janja, ki bodo v korist stanu, šoli, domo« vini in državi.
Uvodoma sem omenil, da ne prinašam nič novega; učiteljstvo se je kulturno udej« stvovalo in ima namen tudi v bodoče delati za kulturni napredek svojega naroda. Si« novi, hčere smo svojega naroda in s pono« som lahko trdimo, da je do vseh kulturno« političnih pridobitev pomagalo svojemu na« rodu ne v zadnji vrsti učiteljstvo. Ne bom našteval vseh pridobitev* in Jpreokretov v na«* šem javnem življenju, naj opozorim le na dva izredno važna dogodka, med katerima je minulo 70 let in ki sta za preokret v kul« turnem življenju našega naroda odločilnega pomena.
Prvi dogodek je iz leta 1848., ko so v dneh marčne revolucije želeli nekateri za povzdigo naše narodnosti vneti Slovenci, da bi se kranjska dežela, slovenski del koro« ške in štajerske dežele, slovensko Istrijan« sko in Goriško v en narod zedinili.
Drugi dogodek pa je iz leta 1918., ko so se zastopniki troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev zbrali v Beogradu v narodni skupščini in soglasno sklenili, da se kot sinovi enega naroda ujedinijo v eno državo kraljevino SHS pod vla« do kralja Petra I. Karadjordjeviča, Velike« ga Osvoboditelja.
Sedemdeset let od dunajske želje neka« terih vnetih Slovencev, da bi bili Slovenci en narod, pa do svečane proklamacije na« rodnega in državnega edinstva v Beogradu. Kako kratka doba, ali koliko nesebičnega, požrtvovalnega kulturnega dela, a tudi ko« liko trpljenja, žrtev, bede, pomanjkanja, krvi! Med obema zgodovinskima dogodkoma so preganjanja, polne ječe, vislice, Suhi ba« jar, Albanija, dobrovoljstvo —; a vse je prepleteno z narodno pesmijo, ki je narod podžigala, da je vztrajal, da je zmagal.
Ko so leta 1848. želeli nekateri zavedni Slovenci na Dunaju »Zjedinjeno Slovenijo«, »so neki presvitli Gospod na Dunaju raz« odeli, da ni nikakor dovelj, da taka vošila le nekateri iskreni domorodci na znanje dajo, ampak te vošila morajo fedini glas vseh tistih ljudstev biti, ki imajo v tako novo zavezo stopiti. Ljudstvo mora govo« riti, mora želje na znanje dati, da se ne sili h kaki reči, h kateri morebiti nagnjenja nima.«
To je bil dober nauk. Tedanji voditelji Slovencev so sprevideli, da sami brez ljud« stva ne pomenijo mnogo in da narod, ki ni prosvetljen, ne more doseči političnih uspe« hov. Odločili so se za prosvetno delo med narodom in »leta 1848. so sc položili temelji slovenskega narodnega življenja, o katerem pred marcem tega leta skoro ni moglo biti govora«. Ustanavljati so se pričela društva: »Slovenija« na Dunaju in v Gradcu, Ljub« Ijansko slovensko društvo, Goriško slav« jansko bralno društvo, Tržaški slavjanski
Že je izgledalo, da ostrina medsebojnih odnošajev v učiteljskih vrstah vsaj delno popusti, ko je neki tovariš smatral potreb« nim, da iznese v nacionalističnem glasilu članka, ki moreta to razdvojenost le ojačati; kajti javnost bi si mogla ustvariti mnenje, da se vse orjunaško misleče učiteljstvo gru« pira v vrstah novoosnovanega »Edinstva«, med tem ko bi v UJU nacionalno misleči učitelj skoroda ne imel več mesta. Ne glede na dejstvo, da je bilo vsestranskega raz« glabljanja in prerekanja izdatno preveč in ne upoštevajoč, da bi pričakovali od tovari« ša Orjunaša malo več nego drzne trditve kruhoborcev na račun deklarašev, je ven« darle potrebno, da tudi učitelji«Orjunaši, ki nam je UJU matica našega organiziranega življenja, izpregovorimo svojo jasno in od« ločno besedo.
Načelo narodnega in državnega, edin« stva nam je, temeljni cilj in program našega dela. Ne uveljavljamo tega načela radi urad« nega položaja, temveč zgolj iz lastne ini« ciative, ker vidimo v edinstvu, bratski lju« bavi in vseobči poštenosti najjačje jamstvo sreče, tako našega jugoslovenskega naroda, kakor drage nam Jugoslavije. Od tega na« šega principa nas ne odmakne nihče in na tej bazi delujemo.
50 let deške meščanske šole v Krškem.
Krško je imelo pred petdesetimi leti že svojo osnovno šolo, katere početki segajo v 16. stoletje. V sredini tega stoletja (leta 1551.) je ustanovil v Krškem Adam Bohorič, učni in vzgojni zavod za sinove dolenjskega plemstva. Do pričetka 19. stoletja se je ime« novala šola mestna trivijalna šola, po letu 1803. je dobila ime ljudska šola in pouk so prevzeli posvetni učitelji. Leta 1875. je bila razširjena v dvorazrednico, leta 1876. v tri« razrednico in leta 1877. v štirirazrednico. Leta 1877. se je preselila ljudska šola iz svo« jega starega poslopja v novo dograjeno dvo« nadstropno poslopje, ki ga je dal sezidati za osnovno in meščansko šolo na lastne stroške blagopokojni g. M. Hočevar.
Gospod M. Hočevar je izprevidel po« trebo višje organiziranega učnega zavoda za Posavje, kjer bi lahko nadaljevali šolanje marljivi in nadarjeni učenci osnovnih šol iz Krškega, Leskovca, Vidma in Rajhenburga. Odločil se je za ustanovitev deške meščan« ske šo!e. Pobudo za ta sklep mu je dal kranj« ski deželni šolski zakon z dne 19. aprila 1873, ki je zahteval, da se mora ustanoviti po možnosti v vsakem šolskem okraju meščan« ska šola.
zbor, Celovško slovensko društvo. Sledilo je Celje, Idrija, Maribor itd. Prirejale so se besede, gledališke igre; slovenščina je pri« čela dobivati veljavo; slovenska pesem se jc začela veselo glasiti po vsej slovenski zemlji. Imena učiteljev Potočnika, Praprotnika po« leg Mašeka in Fleišmana so v neposredni zvezi s širjenjem slovenske pesmi in z za« četki narodno«prosvetnega dela pri nas. Pesmi: »Ko dan se zaznava«, »Bratje v kolo se vstopimo«, »Beseda sladka domovina«, »Bodi zdrava domovina«, »Domovina mili kraj«, »Slovenec sem«, so prebile led v na« rodnem življenju Slovencev, so vzbujale na« rodno zavest po vseh naših krajih. Za bral« nimi društvi — so prišle čitalnice (zveze s Hrvati), za čitalnicami Sokol, za besedami, prireditvami v sobah in na odrih pa tabo« r i, veliki shodi na prostem. Slovenska na« rodna zavest se je razširila med najširšimi sloji. Ni večjega kraja, kjer bi ne imeli ali pevsko, bralno, dramatično ali kako drugo izobraževalno društvo.
In kdo je vse to delo vodil, se nesebično žrtvoval za vzgojo naroda? Bil je to slo« venski učitelj. Opravljal je narodno pro« svetno delo ali na prošnjo drugih narodnih voditeljev, ali iz lastne iniciative, ker je ču« til v sebi, da je za to delo poklican, ker je ljubil svoj narod in mu želel boljšo bodoč« nost v svobodi in napredku. Uspehi, ki jih je dosegal naš narod v nacionalni in gospo« darski politiki, so bili uspehi nesebičnega in iz ljubezni porojenega kulturnega dela uči« teljstva med svojim narodom.
Največji nacionalno politični uspeh, ki so ga dosegli Slovenci z brati Hrvati in Srbi, seveda ne le s prosvetnim delom med naro« dom, ali bi ga brez tega težko, je narodno in državno edinstvo, proklamirano leta 1918. v narodni skupščini v Beogradu. To je brez dvoma; kajti o tem dvomiti bi se reklo dvo« miti o preganjanjih, prenapolnjenih ječah, vislicah, Suhem bajerju, dobrovoljstvu in Albaniji, bi se reklo dvomiti o naši narodni pesmi.
Ne omenjam torej tega zgodovinskega dejstva, da bi morebiti hotel znova nače« njati debato o narodnem in državnem edin« stvu, temveč ga omenjam zato, da poka« žem na nov položaj v nacionalnem življenju Slovencev, ko so se združili z brati Hrvati in Srbi v nacionalno enoto, iz katere so ne« koč izšli ali bolje bili od nje odtrgani in da stavim vprašanje: Ali je danes, ko imamo Slovenci svojo nacionalno državo, še po« trebno, da učiteljstvo vrši prosvetno delo med narodom?
Ni dvoma o tem, kaj ne? Kakor nekoč, bomo tudi danes rekli: mi ljubimo svoj na« rod, mu želimo boljše bodočnosti in čutimo v sebi, da smo za to delo poklicani in smo vselej pripravljeni žrtvovati svoje skromne moči za napredek, prosveto in svobodo svo« jega naroda.	(Dalje prih.)
Ne sprejemajo pa državno političnih vprašanj stanovske in strokovne organiza« cije. Tudi UJU v členu 2. pravil ni imela iz« rečno povdarjenega edinstva, a vsem da« našnjim protideklarašem je bilo to prav, kajti vsak posameznik je bil prepričan, da je delovanje vseh tovarišev in tovarišic po« vsem v duhu obojestranskega edinstva. Z objavo deklaracije in razpustom nasprotne organizacije pa je del tovarišev namah za« čutil potrebo, da se edinstvo vnese v pra« vila. Ali ni s tem podan lep poklon indi« rektnega sumničenja med druge strokovne organizacije? Daleč sem od tega, da bi svo« jega stanovskega tovariša spravljal v ne« srečo; kajti žig denuncijantstva mi je več kot ostuden. Ako so med nami ljudje, ki niso na svojem mestu — tedaj ne bomo za« govarjali napak — sodili pa bodo drugi, ki so v to poklicani. Nezaupljivost pa je osnovna zapreka vsakim prisrčnim, dobrim in tovariškim odnošajem.
In UJU? Razširja svoje delovanje po vsej kraljevini in ima že teritorialno popol« noma jugoslovenski značaj. Analogno zdru« žuje v sebi Slovence, Hrvate in Srbe ter skr« bi za napredek, procvit celokupnega jugo« slovenskega šolstva. Na kongresih, skupšči« nah, zborovanjih in sestankih se oživotvarja
Ker ni bilo prvo leto za otvoritev I. raz« reda dovolj učencev, se je otvoril ta razred šele v šolskem letu 1878./79. Postopoma sta se otvorila naslednji dve šolski leti še II. in III. razred. S šolskim letom 1903./04. se jc otvoril IV. razred. Za kritje stroškov tega razreda je podarila gospa Hočevarjeva ta« kratnemu okrajnemu šolskemu svetu vsoto 60.000 kron.
Prvi ravnatelj zavoda je bil g. I v a n L' a p a j n e , ki je opravljal to službo 28 let do svoje upokojitve leta 1906., drugi je bil g. dr. Tomaž Romih do leta 1922., tretji ravnatelj šole je Josip Vutkovič. Za« nimivo je, da še živita oba prva ravnatelja v Krškem kot upokojenca, prvi opravlja ravnateljske posle pri okrajni posojilnici, drugi pa ravnateljske posle pri občinski hra« nilnici. Na meščanski šoli je službovala dol» ga vrsta učiteljev (35 po številu), ki so bili tekom časa izvečine poklicani iz te šole na višja službena mesta. Na šoli so službovali trije absolventi univerze, in sicer g. Ferdi« nand Seidl, g. dr. Tom. Romih in g. dr. Ro« stohar. Ravnatelji so postali sledeči učitelji krške meščanske šole: Bczlaj, dr. Romih, Brinar, Magerl, Marinček, Hočevar, Zavrl, Vutkovič, Mikolič in Gaspari. V teku pet« desetih let je poučevalo verouk na zavodu 9 veroučiteljev. Učencev in učenk je bilo v posameznih razredih v vsej dobi 4874.
dejansko misel edinstva. Naši tovariši se spoznavajo, sklepajo vezi, si postajajo pri« jatelji, se zanimajo za prosvetne razmere v posameznih delih države in kujejo... Ni razlike ali si Srb, Slovenec, Hrvat; musli« man ali katolik, pristaš te ali one stranke. Vsi so si edini — da jih tarejo in teže iste brige. Mar to ni najlepši dokaz edinstva. Ne gostobesednega in klepetavega, temveč pravega delavnega edinstva.
Izgovor, da bi bilo samo ljubljansko poverjeništvo na stališču, ki onemogočuje, da bi bilo vse slovensko učiteljstvo udru« ženo pri njem, tudi ne drži. Vsakemu članu je zajamčena absolutna svoboda mišljenja in delovanja; torej se ne more čutiti oviran nihče. Prav izprašuje tovariš Gačnik: »Če« mu smo potem Sokoli, Orjunaši, člani SDS?« Ako so vse te organizacije še pre« mal dokaz učiteljevega mišljenja, se vidi, da nekaterim ne gre več do pravega edin» stva# temveč se nadaljuje kampanja le zato,
Člen 1. Pooblaščen s členom 148. finančnega zakona za leto. 1927./1928., predpisujem nastopno uredbo o ustanovitvi krajevnih in oblastnih šolskih odborov za osnovne in meščanske šole v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2. A. — Krajevni šolski odbor obstoji v vsakem kraju, kjer je osnovna ali meščanska šola. V Beogradu ima vsak šolski okoliš svoj krajevni šolski odbor (glej člen 14. te uredbe).
Člen 3. Krajevni šolski odbor sestavljajo:
a)	predsednik politične občine (župan, načelnik, glavar, knez) ali njegov namestnik (član opštinskega suda ali občinskega odbora);
b)	upravitelj osnovne šole, ki je obenem zapisnikar tega šolskega odbora:
c)	občinski zdravnik in občinski inženjer, če sta na sedežu krajevnega šolskega odbora; ¡n
č) pet pismenih občanov, ki naj bodo po možnosti obenem občinski odborniki v raznih krajih, iz katerih je dotična šolska občina sestavljena.
'V krajih, kjer je sedež sreskega šolskega nadzorništva, spadajo v krajevni šolski odbor tudi sreski šolski nadzornik, upravitelj meščanske šole. upravitelj učiteljišča in rektor višje pedagoške šole. V krajih, kjer ni učiteljišča, spada v krajevni šolski odbor direktor gimnazije (realke), če je ta šola v kraju.
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 7. maja 1927., št. 100/XXlV.
—	Komunike Izvršnega odbora UJU. K
uredbi o disciplinskih sodiščih je izdal Iz« vršni odbor UJU svoj komunike, v katerem konstatira: 1. Da se je ta odlok izdelal brez zaslišanja Glavnega prosvetnega sveta in Učiteljskega udruženja. 2. Da ta uredba nc odgovarja pričakovanju učiteljstva, ker je bila izdelana prehitro in brez poznavanja pogojev, pod katerimi se razvija življenje učiteljstva. 3. Učiteljstvo s svojim vestnim in priznanim delom ni zaslužilo, da se na« pram njemu podvzemajo posebne mere, od katerih je izvzeto vse ostalo državno urad« ništvo in to celo preje nego je sprejet šolski zakon za vso državo, ki bo vseboval tudi disciplinsko postopanje napram učiteljstvu. 4. Sedanja sestava disciplinskih sodišč, kjer ima večino administrativno osobje, je na» sprotno osnovnim pravnim principom in duhu uradniškega zakona, ki ima v upravnih sodiščih in državnem svetu fiajboljšo garan« cijo za sodno neodvisnost. 5. Da je dana neposrednim predstojnikom prevelika moč, ker smejo kaznovati ne le z ukorom, tem« več tudi z denarno kaznijo in celo s pre« mestitvijo. 6. Prizadeti so po uredbi tudi upokojenci, ki pa nimajo pravice voliti sod« nikov, ne imeti svojega predstavnika. Na« dalje navaja še druge pomanjkljivosti te uredbe in apelira na merodajne faktorje, da to uredbo zamenjajo ali pa prelože do defi« nitivne rešitve šolskega zakona.
—	Nove kmetijske šole v naši državi.
V naši agrarni državi imamo vsega 20 kme« tijskih šol, med tem ko jih ima industrijska Čehoslovaška 200. Od naših 20 šol je 13 dvo« razrednih in 7 enorazrednih. Od 33 oblasti v naši državi ima ena dve kmetijski šoli, 18 oblasti po eno, a 14 oblasti nima niti ene. — Poljedelsko ministrstvo je dobilo z letoš«
Z meščansko šolo v Krškem sta tesno združeni imeni gospoda Hočevarja in gospe Hočevarjeve. G. M. Hočevar je bil rojen leta 1810. v Podlogu pri Velikih Laščah, bil potem v službi g. Viranta v Ljubljani ter se 1. 1842. stalno naselil v Krškem. Kot samo« stojni zakupnik užitninskega davka, kot pod« jetnik savskih in 'železniških naprav, kot udeleženec različnih denarnih zavodov si je pridobil vsled svoje podjetnosti, vztrajnosti in pridnosti velikansko premoženje. Njego« va gospa, roj. Mulej, ki je bila doma iz Ra« dovljice, mu je bila izvrstna gospodinja. Ker nista imela otrok, sta podpirala z viso« kimi vsotami, vsako leto razne zavode, cer« kve, društva ter posameznike. Meščanski šoli sta bila velikanska dobrotnika. Osnovno in meščanskošolsko poslopje je stalo nad 100.000 goldinarjev, za ustanovitev IV. raz« reda je dala gospa Hočevarjeva 60.000 'kron. g. Hočevar je ustanovil za učence meščan« ske šole 8 ustanov po 91 goldinarjev, gospa pa 8 po 300 kron. G. M. Hočevar je umrl 17. aprila 1886, gospa pa 16. marca 1911; oba ležita pokopana v lastnem mavzoleju na krškem pokopališču. Natančnejši življenje« pis obeh dobrotnikov šole, kakor tudi živ« ljenjepis obeh prvih ravnateljev, bo izšel v letnem poročilu, ki ga bo izdalo ravnatelj« stvo za 50«letnico šole, katere proslava se bo vršila v soboto, dne 28. maja 1927.
da se učiteljstvo obdrži v razkolu — v spo» nah strank.
Smatram kot pogrešno, da so nekateri učitelji nacionalisti zapustili UJU. S tem so se sami izolirali, ker jim ne bo podana možnost, da svojo jugoslovensko ideologijo uveljavljajo v okviru Unije. Ne morejo so» odločevati pri zgradbi naše organizacije. Kljub idealnemu orjunaškemu mišljenju so šli — in vrgli puško v koruzo.
Abstinenca je slaba taktika in tudi iz» stopivši bodo prišli do tega spoznanja.
UJU pa bo skrbela i v naprej za dobro» bit celokupnega našega stanu ter skušala priključiti svojemu krogu do zadnjega to« variša naše zemlje. S tem pa bo ustvarila najmočnejšo fronto jugoslovenstva. Sila razmer pa bo tudi današnje zavirače pre» hitela in brezdvomno je, da bomo prej ali slej imeli organizacijo vsega državnega na» meščenstva sploh.
Če je več eseb, ki spadajo po položaju v ta krajevni šolski .odbor, spada vanj tudi oni, ki je najstarejši po činu.
Člen 4. Člane šolskega odbora, razen tistih, ki spadajo vanj po položaju, izvoli odbor politične občine za ono dobo, za katero je tudi občinski odbor izvoljen.
Izpraznjena mesta se popolnjujejo v enem mesecu tako. kakor je predpisano s členom 2. te uredbe.
Člen 5. Predsednik krajevnega šolskega odbora je redoma predsednik politične občine (župan), v katere okolišu je šola. Blagajnik ne sme biti obenem zapisnikar krajevnega šolskega odbora.
Člen 6. Seje krajevnega šolskega odbora se vrše redoma enkrat na mesec na vabilo njegovega predsednika ali predsednikovega namestnika, drugače pa, kadar se pokaže potreba.
Seja se mora sklicati pismeno, če to zahteva tretjina odborskih članov ali šolski upravitelj; zahteva se pošlje predsedniku odbora, če pa ji ta ne ugodi, sporoče sklicatelji stvar šolskemu nadzorniku v nadaljnje postopanje.
Člani se sklicujejo na seje s pismenim vabilom, v katerem se mora označiti tudi dnevni red napovedane seje. Na sejo se morajo sklicati vsi člani in vsi se morajo odzvati. Sklepi so polno-veljavni, če je prisotnih nad polovico celokupnega števila članov; sklepa se z večino glasov prisotnih članov.	(Dalje prih.)
njim proračunom toliko kreditov, da bode osnovalo že tekom letošnjega proračunskega leta deset novih kmetijskih šol, in to v ljub» ljanski, mariborski, zetski, požarevački, ti» močki, šumadijski, užički, kosovski, niški in skopski oblasti. Poleg tega je skleni'o polje« delsko ministrstvo otvoriti v najbližji bo» dočnosti še 11 kmetijskih šol za ostale ob« lasti. Za ljubljansko oblast bo osnovana kmetijska šola v Škofji Loki, a za maribor» sko v Rakičanu (Prekmurje).
—	Izplačevanje zaostankov učiteljem. Kot poročajo listi je odredilo finančno trti« nistrstvo izplačilo zaostankov na prejemkih učiteljem na podlagi partije 55. Prosvetno ministrstvo je dobilo obvestilo, da se bodo izplačevali zaostanki iz leta 1921., 1922. in 1923.
—	Desetletnica majske deklaracije. Pro« svetni oddelek je odredil: Ob 11 K. uri dne 30. maja t. 1. naj učitelji v razredih, kjer bodo poučevali, opozore učence, da ob tem času poteka 10 let, ko je bila otvorjena seja bivšega avstrijskega parlamenta, v kateri so izvoljeni zastopniki Jugoslovenov podali majniško deklaracijo. Šolski mladini naj učitelji v kratkem predočijo, kako je ta de« klaracija vzbudila mogočno gibanje za zje« dinjenje med našim narodom in pripravila pot našemu državnemu ujedinjenju. Jugo« slovenska Matica je izdala deklaracijo v ob« liki posebne diplome, ki naj bi si jo nabavila vsaka šoi:'.
—	Anketa glede uredbe v oblastnih in krajevnih šolskih odborih. Tov., posebno tov. sreske šolske referente vabimo, da po« dajo svoje kritično mnenje o uredbi šolskih odborov. Potrebno je, da se v tem oziru čuje mnenje čim širšega kroga k čemur naj vsak« do pripomore.
—	Potovanje na Češko in Poljsko se ne more izvesti v mesecu juniju, kot se je že« lelo in to radi prezaposlenosti tovarišev na koncu šolskega leta. Potovanje je preloženo po sklepu Izvršnega odbora UJU na mesec september.
—	Knjige za vpisovanje odsotnosti uči« teljstva. Na vsaki osnovni šoli, pri nadzor» niku in na prosvetnih oddelkih mora biti po ministrski naredbi uvedena knjiga o odsot« nosti s sledečimi rubrikami: 1. Zaporedna številka. 2. Ime in priimek. 3. Čas odsotno» sti (od . . . do . . .). 4. Vzrok odsotnosti. 5. po čigavem odobrenju. 6. Opombe. V to knjigo mora biti zabeležena vsaka odsot» nost, ki je trajala več kot 12 ur. Na podlagi te knjige mora vsak šolski upravitelj (ozi« roma sreski šolski nadzornik in prosvetni oddelek) vpisati na prošnjah za bolovanje vse dotedanje prosilčeve dopuste.
—	Nagovor ob priliki izročitve častne diplome tov. K. Barletu. Tov. P o d r ž a j je izvajal: Že stari Rimljani so poznali resni« co, da se časi izpreminjajo in ljudje z njimi. Težko je človeku živeti pozitivno življenje vsled lastne nepopolnosti, posebno težko pa se mu je uživeti v neprestani razvoj člove« ške družbe. To velja v prvi vrsti za naš uči« teljski stan, ko je naša najlepša in najte« žavnejša dolžnost vcepljati bodočemu rodu kali vedno se prerajajoče kulture. V borbi za uspeh zmaga predvsem močan značaj, ki postane vodnik in opora soljudem v nesi«
„Orjuna" in UJU
(Ponatiskujemo članek iz »Orjune« od J. D. pod naslovom »Malo odgovora.)
Uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole *
Splošne vesti.
gurnostih življenja. Vkljub vidnemu izči« ščenju obeh pojmov, pojma časti in pojma avtoritete v zadnjem času — čast je bil nek* daj glavni agens boljše družbe, avtoriteta njen neomejeni gospodar — družba pogo« stokrat tudi dandanes upravičeno prizna več ali manj požrtvovalno delo posamez« nika in da temu priznanju viden izraz. Od« likovanec dobi od družbe zatrdilo, da je nje* gov trud bil uspešen, drugi pa črpamo iz vzgleda moč za lastne borbe. Redki ljudje dosežejo viden uspeh moralne vrste in po« stanejo opora drugim. Tako je bil in je še duša belokranjskemu učiteljskemu društvu naš cenjeni tovariš Barle. Kot večletni pred* sednik je spretno vodil naše društvo. Je vzoren narodni delavec v metliških prosvet« nih društvih, vzoren učitelj. Zdi se, da je črpal svojo moč iz ljubezni do narave, nje« nih cvetic in živali. Mislim, da je on vzrok prisrčne kolegijalnosti, ki vlada v naših vrstah. Na letošnjem občnem zboru smo ga izvolili v priznanje zaslug in v zahvalo za svojega častnega člana. Naš namen pa go« tovo ni bil, da mu damo s častno diplomo penzijsko listino, ampak obratno, da ga vkljub njegovim besedam, da se umakne mlajšim močem, preverimo, da ga potrebu« jemo in zaprosimo, da nam ostane še na« prej moralna opora. V imenu tovarišic in tovarišev izročam tovarišu Barletu diplomo častnega članstva z željo nas vseh, da še mnogo let živi in deluje med nami.
—	Obrtno, kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v Črni pri Prevaljah. V plemenitem stremljenju, da se v našem sicer zgolj industrijskem kraju obrtništvu kakor tudi kmetijstvu omogoči razvoj in zasigura boljša bodočnost in napredek ter da se nudi šoli odrasli mladini, ki si še ni izvolila določenega poklica, prilika do na« daljnje izobrazbe, se je ustanovila na priza« devanje prejšnjega, zlasti pa sedanjega žu« pana g. A. Brumena kakor tudi učiteljstva v začetku tekočega šolskega leta obrtno, po« zneje kmetijsko in gospodinjsko nadaljeval« na šola. Ob zaključku teh tečajev koncem aprila t. 1. je treba pripomniti, da so bili uspehi obrtno«nadaljevalne šole, katero je obiskovalo 34 učencev, zadovoljivi ter je upati, da se stopnjujejo z zanimanjem za nadaljnje šolstvo vred od leta do leta. S posebno vnemo in vztrajnostjo pa so sle« dile gospodinjskemu pouku deklice, kate« rih se je priglasilo 21. Da jim je bil orno» gočen praktičen pouk v kuhanju in šivanju, je pač zasluga občinskega odbora, kateri je dovolil nabavo najnujnejšega kuhinjskega orodja in šivalnega stroja in ki nosi večino stroškov za vzdrževanje nadaljevalnih šol in primeren honorar učiteljstva. Tudi kme« tijskim fantom je bila dana prilika pridobi« vati najvažnejše znanje umnega kmetijstva, toda vsled oddaljenosti teh 12 učencev se pouk ni mogel vršiti tako redno, kot bi bilo želeti v bodoče. Obrtniški vajenci in kmet« ski fantje bodo napravili pod vodstvom učiteljstva poučni zlet ob priliki ljubljan« skega velesejma, da si ogledajo zlasti izdel« ke in produkte naše ožje in širše domovine.
—	V Črni pri Prevaljah, dne 10. majnika 1927. — F. Kogelnik, učitelj.
_ Prireditve v korist šolskim ekskurzi«
jam. Če kaka šola priredi ekskurzijo, nc sme med tem prirejati nikakih zabav v ko« rist ekskurzije. Vse prireditve v ta namen se morajo vršiti preje v šolskem okolišu
dotične šole.
—	Izplačila iz partije 53. se bodo vršila na podlagi odloka finančnega ministra za zaostale dolgove od 1. julija do 1. septem« bra t. 1. pri vseh državnih blagajnah.
_ Delovni pouk. Na iniciativo nekate«
rih profesorjev in učiteljev se je osnovalo v Beogradu društvo prijateljev delovnega po« uka, ki bo delovalo na to, da se uvede ta pouk v šolo in učne predmete. Prirejeno bo predavanje in nato izvoljen društven odbor.
_ II. Jugoslovenski abstinentski kon«
gres v Ljubljani. V velesejmskih dneh od 2.-5. julija se vrši v Ljubljani II. Jugoslo« venski abstinentski kongres, istočasno s skupščinami Saveza Trezvene mladeži in Sa« veza Trezvenosti. Glavna pažnja letošnjega kongresa se bo polagala strokovnim vpra« šanjem in konsolidaciji pokreta. Polagali se bodo važni temelji za obligatno protialko« holno vzgojo, a še važnejši bodo zaključki gospodarske narave.
_Knjige za učiteljski dom v Mariboru.
Gospa Neža ŠtibleT, vdova šolskega upravitelja v Mariboru, je darovala za knjiž« nico 35 knjig različne vsebine. Darovalki iz« reka odbor U. D. najiskrenejšo zahvalo.
—	Vsem članom mariborskega okraj« nega učiteljskega društva. Vse tov. pevke in pevce ponovno vabim k skupni pevski vaji v četrtek, dne 2. junija ob 2. uri popoldne v malo dvorano »Narodnega doma« v Mari« boru. (Za izlet v Ruše!) V petju oglasimo
—	zdaj se složno mi, — drugo vse pustimo, kar izlet kvari.	M. V.
_ Učiteljska društva in blagajnike, ki
so sklenili pristopiti k »Zvezi držav« nih nameščencev« ponovno prosim, da nakažejo določene in predpisane mesečne prispevke glavni blagajni UJU Ljubljana, da poravnamo članarino vsaj za ona društva, ki so svoj pristop k »Zvezi« ofidelno prijavila. Dalje opozarjam vse p. n. blagajnike učiteljskih društev, da se bliža konec letos« nje poslovne dobe ter prosim, da urede svo« je račune napram glavni blagajni vsaj do 15. j u n i j a t. 1., ker moram potem sesta« viti letni račun in obračun z društvi. _ Za se« stavo točnega obračuna z društvi nujno po« trebujem še manjkajoče mesečne prijave. Društva, ki teh še niso poslala, prosim, da store to čim prej, ker je to v interesu dru« štva samega.	Blagajnik.
—	Sreska učiteljska knjižnica v Celju. Odbor sreske učiteljske knjižnice v Celju
poziva vse tovariše(ice), ki so si v letih pred vojno izposodili knjige iz bivše okrajne uči« teljske knjižnice, a jih še do danes niso vrnili, da iste takoj vrnejo ali pa pošljejo na naslov: Sreska učiteljska knjižnica v Ce* lju. Okoliška deška osnovna šola.
—	Maturantom letnika 1897. 30«letnica je tu. Po zadnjem dogovoru se takrat zopet snidemo, tokrat — upam — skupno z ljub« ljanskimi tovariši. Prosim nasvetov: Kdaj in
kje? _ Pobrežje pri Mariboru. — Jos. Kle«
menčič.
—	Na koncerta učiteljskega pevskega zbora v Trbovljah je izgubila tovarišica« pevka biserno ovratnico (najbrže na odru ali v garderobi). Najditelj naj sporoči ured« ništvu »Učit. Tovariša«.
—	Učiteljica na Bledu želi menjati svoje definitivno mesto s tovarišico, definitivno nameščeno v ljubljanski okolici oziroma v kakem večjem kraju ob železnici. Izmena naj se izvrši do pričetka novega šolskega leta. Ponudbe na upravo »Učiteljskega To« variša« pod šifro »takoj«.
—	Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo 2IKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih.
—	DRUŽBA SV. CIRILA IN ME> TODA je edina družba, ki podpira šob stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto« rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!
Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd.
—i Napredovanja. V 3. grupo II. ka» tegorije: Fran Klavora, Cecilija Prosen, Janko Kravarič, Josip Unverdorben, Matej Vunderl, Irma Komavli. V 4. grupo II. kategori je: Marija Peterlin, Drago Von« čina, Ljudmila Grum. Emilija Hanzelič, Ma« rija Puncer, Franjo Klemene, Stanislava Ma« kuc, Ivana Cesar, Davorina Zelenko, Her« mina Mihler, Zlata Tušek, Zorka Rozman, Franja Ložar.
Naša gospodarska organizacija.
OBČNI ZBOR »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani«
se vrši
v Ljubljani na binkoštni torek 7. junija 1927 ob 9. uri dopoldne v risalnici državnega mo« škega učiteljišča.
Dnevni red:
1.	Predsednikovo poročilo:
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora.
4.	Volitev upravnega in nadzorstvenega odbora.
5.	Predlogi.
6.	Slučajnosti.
Udeležba nujno potrebna!
Cerklje, 20. maja 1927.
Josip Lapajne, predsednik. Josip Kobal,	Janko Štefe,
blagajnik.	tajnik.
Učiteljski pravnik.
—§ Prošnja za državljanstvo kontraktu« alnih učiteljev. Važno je vprašanje pode« litve državljanstva kraljevine Srbov, Hrva« tov in Slovencev, za katero se kontraktualci že toliko časa borijo. Poverjeništvo UJU je v tem pogledu ponovno interveniralo pri ministru notranjih del in prosvete, da se ta zadeva končno uredi.
V	zadnjem času pa se dogaja, da vrača ministrstvo prosilcem njihove prošnje s pri« stavkom, da se iste ne morejo upoštevati, ker je opcijski rok za vlaganje prošenj že potekel. Opcijske prošnje so posamezni kontraktualci vložili na izrecno zahtevo ge« neralnega konzula kraljevine Srbov, Hrva« tov in Slovencev v Trstu. Te prošnje pa leže povečini še danes v Trstu. Poverjeništvo UJU je zaprosilo g. velikega župana ljub« Ijanske oblasti, naj poskrbi, da jugosloven« ski konzulat v Trstu pošlje vse prošnje na pristojno mesto. Zagotovljeno nam je, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Ver« jetno pa je, da bodo vse opcijske prošnje zavrnjene prosilcem z zgorajšnjo motivaci« jo. V tem slučaju je treba takoj vložiti novo prošnjo za podelitev državljanstva kralje« vine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Paziti je še posebno na to, da je prošnja opremljena z vsemi predpisanimi listinami ter pravilno kolekovana, ker le tedaj smemo upati na uspeh.
V	prošnji za dosego državljanstva je treba navesti:
1. Rojstne podatke. 2. Družinsko stanje (samec ali poročen, ženino ime in imena otrok, njihova starost in poklic). 3. Doseda« nje službovanje na Primorskem in odpust iz službe. 4. Domovinstvo. 5. Nastanitev v dr« žavni službi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 6. Izkaz event. nepremičnin, ki jih poseduje prosilec. 7. Ureditev vojaške službe (kdaj in kje je služil). 8. Poznanje jezikov. 9. Izjavo žene, da je tudi ona voljna sprejeti državljanstvo kraljevine Srbov, Hr« vatov in Slovencev. (To izjavo podpiše pro« silčeva soproga pred politično oblastjo).
Prošnji treba priložiti sledeče priloge:
1. Krstne liste oziroma družinski list za vse osebe navedene v prošnji. 2. Poročni, oziroma samski list. 3. Domovnico one ob« čine, v kateri je imel prosilec do danes do« movno pravico. 4. Potni list, katerega upo« rablja prosilec pri potovanju v inozemstvu. (Učitelji, katerim italijanske oblasti niso iz« dale potnega lista, naj prilože »objavo« ge« neralnega konzulata v Trstu). 5. Potrdilo o plačanih davkih. (To potrdilo kolekovano z 20 Din izda davčna administracija. Povečini so negativna, ker ne plačujejo kontraktu« alci v kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloven« cev nobenih davkov, razen davčnih pristoj« bin, ki se že itak odtegujejo od mesečnih prejemkov). 6. Potrdilo o urejeni vojaški obveznosti. (UčiteljUvojaki imajo »neome« jeno odpustnico« — congedo illimitato — izdano od poveljstva voj. okrožja, h kate« remu so bili izvoljeni). 7. Nravstveno izpri« čevalo in event. izpričevala, s katerimi pro« silec dokaže, da je bil vedno narodno zave« den in zanesljiv. 8. Imenovanjski dekret za službovanje v kraljevini SHS.
Prošnjo je treba opremiti s kolekom 100 Din, vsako prilogo pa s kolekom 2 Din.
Za listine, pisane v italijanščini ali nem« ščini naj poskrbi prosilec prevode. Prevod mora overoviti pooblaščeni sodni prevaja« lec. Prepise prevodov in prepise slovenskih originalov overovi sodnija. Vsako sodno overovljenje kolekuj s kolekom 10 Din. Tvoj podpis na prošnji overovi glavarstvo ali magistrat. Za overovljenje podpisa pla« čaš kolek 10 Din Tudi ženin podpis v »Iz« javi« (glej pod točko 9.) treba, da overovi glavarstvo ali magistrat. Kolek 10 Din.
V naslednjem podajamo vzgled prošnje za podelitev državljanstva:
Predmet: J. R., kontraktualni učitelj — prošnja za državljanstvo kra« Ijevine SHS.
Ministrstvo notranjih del
Beograd.
Podpisani J. R., pok. Franceta in pok. Ane T., italijanski državljan, a po plemenu in jeziku Slovenec, prosi za podelitev držav« ljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo« vencev zase in za svojo družino.
Podpisani:
1.	je rojen 5. sušca 1893 v Komnu na Krasu (JiJijska Krajina) — (glej rojstni in krstni list, priloga št. 1);
2.	je poročen dne 16. prosinca 1920 z Vido Blagajevo in ima tri otroke: Cirila, roj. 3. sušca 1921, Metoda, roj. i8. rožnika 1922 in Alenko, roj. 24. malega travna 1924 (glej izpisek iz krstne in poročne matice, pirloga st. 2.);
3.	je služboval kot osnovno«šolski uči« telj od 1. kimovca 1912 do 31. grudna 1926 na osnovnih šolah na Primorskem. Na pod« lagi italijanskega zakona z dne 24. grudna 1925, št. 2300 je bil odpuščen iz učiteljske službe z dnem 31. grudna 1926 (glej odpustni dekret, priloga št. 3.);
4.	je imel do sedaj domovinsko pravico v občini Komen na Krasu (glej domovnico, priloga št. 2.);
5.	je bil nastavljen z dekretom velikega župana ljubljanske oblasti št. 386/5 z dne 15. svečana 1927 za kontraktualnega učitelja na mestni osnovni šoli X v Ljubljani in je to službo nastopil dne 1. sušca 1927 (glej na« mestilni dekret, priloga št. 5.);
6.	ne poseduje nobenih nepremičnin (glej potrdilo davčne administracije, priloga št. 6.);
7.	je odslužil vojaško dolžnost v vojnem času. Po demobilizaciji pa je bil uvrščen v italijansko vojsko (glej vojni list, priloga št. 7.);
8.	govori in piše: slovensko, srbohrvat« sko, nemško in italijansko.
9.	Kar se tiče pristojnosti v eno občino kraljevine SHS, bo kot državni uslužbenec' pridobil domovinsko pravico v občini, v ka« teri bo po priznanju državljanstva kralje« vine Srbov, Hrvatov in Slovencev definitiv« no nastavljen.
Poleg gori omenjenih dokumentov (pri« loge št. 1.—7. prilaga še:
1.	Izjavo prosilčeve soproge, s katero si ta želi pridobiti državljanstvo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (glej prilogo št. 8).
2.	Objavo generalnega konzulata kralje« vine Srbov, Hrvatov in Slovencev (glej pri« logo1 št. 9.).
3.	Nravstveno izpričevalo, izdano od ob« činskega načelnika v Komnu na Krasu (glej prilogo št. 10., event. izjavo o narodnem de« lovanju itd.).
Iz teh slednjih prilog je razvidno, da je podpisani vedno in povsod vestno deloval pri narodno«kulturnem delu Slovencev v Italiji.
Podpisani prosi, da bi mu ministrstvo blagovolilo podeliti državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev čimpreje, ker je od tega odvisna njegova definitivna na« stavitev v učiteljski službi.
Ljubljana, dne 25. sušca 1927.
J. R., učitelj.
10 prilog.
Srednješolski vestnik.
—sr Izleti, ferijalne kolonije in tabore« nja srednješolske mladine. Prosvetni inspek« tor je izdal odlok v katerem poziva vsa rav« nateljstva srednjih šol, učiteljišč in meščan« skih šol, Fcrijalni Savez, župo skavtov v Sloveniji in Podmladek Rdečega križa, da pazijo na to, da se vrše šolski in drugi izleti dijakov in dijakinj ločeno. Isto velja za po« čitniške kolonije Ferijalnega Saveza, Pod« mladka Rdečega križa in taborenja skavtov.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Učiteljsko društvo za srez Murska Sobota bo zborovalo v soboto, dne 11. junija t. 1. ob 9. uri v prostorih državne osnovne šole v Murski Soboti s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 4. Po« ročilo društvenega blagajnika. 5. Predlogi za pokrajinsko skupščino. 6. Narodno obramb« no delo C. M. družbe in naše šolstvo, refe« rira tov. Fran Skulj, tajnik C. M. družbe. 7. Slučajnosti. — Odbor naproša članstvo, da poravna s 1. junijem gotovo svoje obvez« nosti napram društvu v smislu obračunov, ki smo jih razposlali posameznim članom. Pričakujemo točne in polnoštevilne udelež» be. — Za odbor: Dujc, t. č. tajnik.
— Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 11. junija t. 1. ob 10. uri dopol« dne v Šmihelu nad Mozirjem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino. 4. Slučajnosti. — Pri slučajnostih bo morebitno predavanje sreskega živinozdravnika o poljubni temi iz živinoreje ali kmetijstva. Po zborovanju se lahko napravijo izleti v »Konečko« podze* meljsko jamo (s kapniki) % ure, Sv. Križ 1 ure ali k »Mozirski koči« 2 uri. Zaradi kosila se je oglasiti najpozneje do 9. junija šolskemu upravitelju v Šmihelu. — V Šmi« helu, dne 21. maja 1927. — Ivan Dolinar, predsednik.
= Kamniško učiteljsko društvo zboruje v soboto, dne 11. junija 1927 ob 9. uri na Lukovici. Dnevni red občnega zbora je sle« deči: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Pogovor o referatih. (Člani se opozarjajo na »Učit. Tov.« štev. 39. od 5. maja pod Pokrajinska skupščina). 4. Voli« tev delegata za državno skupščino. 5. Slu« čajnosti. Kdor bi se rad peljal iz Domžal v Lukovico, naj se javi vsaj 3 dni prej pri tov. predsedniku Petrovcu. Odhod ob 7 uri iz Domžal. — I. Horvat, tajnik.
Kulturni krožki:
+ Pedagoški krožek v Starem trgu pri Ložu. Loški krožek je imel sestanek 24. apri« la. Udeležilo se ga je od 28 društvenih čla« nov 12 učiteljev in učiteljic. Na sestanku je tovariš Josip Dolgan pojasnil pomen takih krožkov in podal navodila, po katerih naj se vršijo razgovori o kakem vprašanju; pre« davanja naj se odpravijo, ker jih udeleženci le pasivno poslušajo, pač pa naj se uvedejo preproste diskusije o stvareh, ki zanimajo večino in ki so za nas vitalne važnosti. Nato navede nekaj dokazov, kako potrebna je re« forma naših osnovnih šol v smeri gospodar« skih in kulturnih potreb našega ljudstva, ki ni zadovoljno s sodobnim poukom in spre« jema z zadoščenjem najmanjšo spremembo, ki je v prid njihovim otrokom kot bodočim kmetom«de!avcem. Tak pouk ne le, da se da lepo prilagoditi zahtevam nove pedagogike, ampak je še celo za naše razmere edina pra« va snovna podlaga zanje; kmetsko delo or« gansko spaja zdrave in sveže metode, ki so logična posledica družabnega in dušeslov« nega smisla. Razloži, kaj je domovinski pouk, delovni princip, samodejstvena učna oblika, družabni in proizvajalni princip pra« ve šole ter našteje nekaj kmetskih del, ki naj določijo učni načrt za spomlad. Iz di« skusije med poročilom in po poročilu je bilo razvidno, da so udeleženci mnenja, da je treba uvesti v šolo pouk, ki bo izhajal in se zopet vračal v kmetsko delo in življenje, zlasti zato, ker starši ne dajo pouka otro« kom niti o svojem delu in se med ljudstvom razširja mnenje, da je telesno delo sramot« no. Nekdo omeni, da ima naša polinteli« genca zelo kvaren vpliv na ljudstvo in da se je tudi le od nje moglo naučiti zaničevati delo. Poročevalec ugovarja in trdi, da zdra« vo ljudstvo zasramuje brezdelje, ne pa dela, ravno zato pa tudi mrzi napolizobražence. Nato se določi kraj in dan prihodnjega se« Stanka.
Poročila:
+ Učiteljsko društvo litijskega sreza — pov. UJU je zborovalo dne 7. maja 1927 na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Izmed 70 članov je bilo navzočih 82%.
Predsednik pozdravi navzoče, posebno še tov. strokovnega tajnika K o b a 1 a. Nato poda kratko poročilo o seji širjega sosveta v Celju, ki ga z ozirom na interesno sfero podrobneje objasni tov. Kobal. Dalje omenja dopis Ciril«Metodove družbe in po« men njenega kulturno«prosvetnega delova« nja. Za teip govori o pravkar izvršenih vo« litvah v učit. obl. disciplinsko sodišče in po« vdarja neenako postopanje v naših dveh oblastih. Ugotavlja tudi dejstvo, da se je ta zadeva prepozno publicirala in da bo v pri« hodnje zadevno treba temeljitega upošte« vanja mnenj sreskih učiteljskih društev. V tej zadevi naj se tudi pri nas upoštevajo to« varišice enakovredno s tovariši. Dalje po« vdarja važno institucijo Z. K. D. in njeno udejstvovanje na prosvetnem polju.
Tajnica ugotovi točno število članstva, blagajnik pa konstatira poedine zamudnike glede članarine. Prosimo iskreno, zavedajte se svojih dolžnosti, da take navedbe v bo« doče izostanejo.
Predavanje. Tov. Kobal nam je podal krasno sliko o vzgoji in pouku slepcev. Za svoje izborno poročilo je žel ob sklepu bur« no odobravanje. Ostali referati slede na pri« hodnjem zborovanju, ki bo v prvi polovici meseca junija t. 1.
Delegatom za pokrajinsko skupščino so izvoljeni tov.: iVrščaj Zinka in Kovačič Maks; namestnikom Urbanc:Milač Katja in Šlibar Tone. Za glavno skupščino pa tov. Čuček«Kleinmayerjeva Julija.
Književnost in umetnost. pOZOr « UČtteliiCe!
—k Dr. Albin Ogris: Splošni register k	ö	I
—k Dr. Albin Ogris: Splošni register k
Uradnemu listu ljubljanske in mariborske oblasti za letnike 1919. do 1926. je izšel v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Strani 168. Cena 56 Din, s poštnino vred 58 Din.
—k H. Sienkiewicz: Potop. Iz phljščine prevedel dr. Rudolf Mole. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 13 in 14 snopič. Cena dvojnemu snopiču 25 Din.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVESTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
93 ŠAGRIN" dr. I O. I.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.)
Vodstvo zasebnih krojnih tečajev za damsko in moško prikrojevanje priredi letos v počitnicah specialen damski tečaj,
v katerem se morejo g. učiteljice izobraziti v samostojnem prikrojevanju in izdelovanju garderobe. Za g. učiteljice i njih obitelj znižan honorar.
Pričetek 4. julija.
Informacije
F. POTOČNIK
ilan internationalne krojne akademije, diplomiran v inozemstvu
LJUBLJANA, Stari trg št. 19-
MALI OGLASI T*
Muli mrlnai. bi slu^iin v nnsrp.rinvjilnfi in anninlnR nnmpnfl	I
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'-
MAJSKI SPIS.
Gosp. Ude Lojze, stud. jur. je izdal v Majskem spisu KDZ in JSDS za leto 1927 zanimiv članek o M8-derndorferju, bivšemu našemu tovarišu. Tudi beo-gradske .Novosti" so prinesle zelo temperamenten članek o njem. Ni prvi ne drugi spisan od strani politične skupine, kateri pripada M. Tovarišem in tovarišicam, ki se zanimajo za usodo neustrašenega borca za naša stanovska prava in našega sloven. šolstva, priporočamo,da si naročijo .Majski spis" za 5 Din pri učitelju Drago Doberšku v Prevaljah.
ZGODOVINSKO UČNO I SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat:! „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
ALI UPORABLJATE PRI POUKU ročne zemljevide kulturnih skupin in Slovenije, katere je izdal Učit. dom v Mariboru? Ste li že naročili sliko državnega grba?
KATERA KOLEGINJA bi zamenjala z novim I šolskim letom službeno mesto ob železnici v Lj. okolici, Litijskem, Kamniškem ali Kranjskem
okraju z lepim službenim mestom v mestu ob železnici. Ponudbe na upravo U. T. pod »Zamenjava«.
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 k 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
Ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane š 60,— Din, navadno! vezane š 45.— Din in nevezane i 30.— Din.
Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov «i 3.— Din komad na razpolago.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
Šolski oder
poceni naprodaj. Pripraven je za vsako večjo sobo, praktično sestavljen in razložljiv, krasna zavesa, 6 ozadij, 4 spremene, 10 lasulj, nekaj garderobe itd. Vprašanja je nasloviti na upravo Učit. Tovariša pod šifro .»Šolski oder«.
IM
Y01NÄ
VEDNO v PRIHAJAJOČE
NOVOSTI
AJE.SKABE^NE
LJUBLJANA.
ERNA DARIL
KO PRILIKO
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broš. Din 8.—, vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30.—.
Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18—, vez. Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—.
Erjavec-Flere Starejše pesnice in pisateljice. Vez. 80' -
Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26.—.
Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24.—.
Flere-Swift: Guliverjeva potovanja. Vez. Din 42.—.
Gangl: Zbrani spisi. II., IV., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sliaj, solnčece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8.—.
Karafiat-Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 18.—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16.—
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 14.
Korban: Iz mojih temnih dni. Vez. Din 28.
Kosem: EJ prijateljčki. Vez. Din 14.—. Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o
vetru. Vez. Din 20.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našim malim. Vez, Din 15.—. Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. VII. zvezek Din 12.—. VIII.
zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci.
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24.—.
Leposlovne kniige.
Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—,
broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Hram slave. Broš. Din 30.—, vez. Din 40.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti Cena Din 26.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega
dobrovoljca. Vez. Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. Pavlič Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžaii.
Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46,
II. zv. vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din 10.—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 24.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Siinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—.
Vidic: Ave Patria! Broš. Din 8.—.
Poučne in znanstvene knjige
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kuna ver: Na planine! Vez. Din 28.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 38.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka.
Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260.—. Rus dr. m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—,
vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—.' vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož. igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori.
Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbii C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Ferdo juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domorodne
pesmi. Din 3.—. Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zvezek a Din 3.—.
Druge knjige
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v
Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—, II. zvezek (za 1.
1921)	broš. Din 7.—, III. zvezek (za 1.
1922)	broš. Din 8.—, IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—.
Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.—. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 2.—.
Slike.
Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3X90.5 cm. Slika a Din 30.—. Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—. M. Gaspari: „Slovenska umetnost". Serija 6 razglednic Din 6'—.
Galerija naSih mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik 5. Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič 61.5X47.5 cm. Slika a
9. Aškerc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma Din 10.—.
Vse gorenje knjige in tudi knjige iz vseh drugih založb se dobivalo
v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.