Požtnina plačana v gotovlnl Ishaja vsak petcik ob 17. Stane mesečno po poStl 5 Dln, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50Din,za «nozcmstyolODln Kačun prl poStnem čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1.50 Dia Redakcija in uprava: Celj«, Strossmaverjeva ullca St 1 pritličje, desno, Telefon interurban Stev. 65. Rokopisl se ne vračajo, Oglasl po tarifu. Štev. 70. Celje, petek 9. novembra 1934. Leto XVI. Nasilna madžarizacija manjšin Društvo za. maclžarizacijo imen jo imelo te dni svoj občni zbor v Bu- dimpešti. Društvo obstoji že 12 let in uelujo pod zaščito madžarske vlade. Tako so sodišča obsodila celo vrsto Slovakov in Nemcov, ki so se uprli nasilni in s službenini tororjem iz- siljeni spremembi imen. Podpredscd- nik društva clr. Alojzij Kovač kot predsednik madžarskcga statistične- ga urada mnogokrat napada sosedne države zaradi manjšin, zato je izzva- la tem večjo pozornost njegova izja- va, da živi na Madžarskein 900.000 članov manjšinskih narodov. Že po- madžarjcnih državljanov z nemad- žarskimi imeni je še vedno 2,200.000. To sta dva važna podatka. Po soglasnem mnenju inadžarskih avtoritet je bilo od 18. veka do sve- tovne vojne pomadžarjenih okcog 3,300.000 oscb. Potemtakem je na Mažarskem ostalo od tega števila 2,200.000, na države Male antante pa je pripadlo 1,100.000 duä. To pomeni, da število Madžarov na ozeniiju, ki jo po vojni pripadlo državam Male arjtun.ti*. ni znašalo 3,'iCO.OOO du; siužfcuji1 stafiMike, ampjik r..-fcaj ce>: 2 m:':jona, kar odgova^ia po-latku Ijudskih sleti.i, da živi v ir^va'i Ma- le ant.intc ; ."90.000 Mad.Virov. Ako bi ;>e vsa ta madžarsk.i manjšina protopila v večinske narod^, česar nihv/i ne: želi, bi se Madžarorn ne zgodj.la nič večja krivica nogo je ona, ki so jo Madžari svojinj sosed- nim narodom prizadejali /. nasiluo maiSarizacijo, pa bi še velno živolo na Madžarskem 1 milijou narodnih manjšin Naj/animivejše je to, da predsod- riik Matii-tičnega urada Madžarsfce priznava -\ tern govoru 000.000 držav- jjanov (.uje narodnosti, po mad/av- ski statMiki v/, I. 1920. znaša zadevni poilatek le 833.470, iz 1. 1930 pa že samo C587.207. Dr. Kovac obtožuje na la iiačin službeno statistiko, da je umctno znižala .število manjšin za 213.000 duš poleg onih 2,200.000 mad- žariziranih. Prvi državni Statistik priznava odvzemanje 2% milijona duš samo v živem pokolenju. Ta na- silna madžarizacija je dosegla vrhu- nec in na njo je treba opozoriti svc- tovno javnost. Madžarska s tem krši doloebe mirovnih pogodb in izgublja j moral no pravico, da govori o mad- i žarskih manjsinah v sosednih drža- vah. P. Zanimiva sodna razprava v Mariboru Rutlolf Tumpej zopet izgubil pravdo V torek (). t. m. je bila pred srcs- kim sodiščem v Mariboru razprava na podlagi zasebne tožbe, ki jo je vložil Rudolf Tumpej, železniški pod- uradnik in bivSi predsednik podrnž- nice Udruženja jugoslovenskih na- cionalnih železničarjev v Mariboru, proti Jožetu Vokaču, železniakcmu uradniku v Mariboru in predsedniku Narodnega železnijčarskega tlruštva Drava v Studencih, zaradi prestopka zoper varnost časti. Jože Vokač je namreč letos 10. maja na izrednem občnem zboru Udruženja jugosloven- skih nacionalnih železničarjev v Ma- riboru oeital, da je Rudolf Tumpej pred leti, ko je narodno-socialistična stranka na bivšem Kranjskem likvi- dirala, ponujal narodno socialistično stranko na bivšem Štajerskem po narodnem poslancu Franju Žebotu bivši Slovenski ljudski stranki za 20.000 Din. Na razpravi je bivši narodni po- slanec Franjo Žebot kot priča izpo- vedal naslednje: »Ko so v Ljubljani, oziroma na biv- šem Kranjskem voditelji nar.-soc. stranke preäli s svojo skupino k dr. Žerjavovi SDS, se je nekega dne ja- vil pri meni g. Rudolf Tumpej, ki se je izdajal za voditelja narodno-soc. stränke na slovenskem Štajerskem. Jzjavil mi je: Jaz in moji tovariši na Stajerskcm ne odobravamo vstopa NSS v SDS, ker vem, da so se zadnja leta pridružili SDS mnogi bivši nom- škutarji, dočim vodijo SLS možje, ki so že od nckdaj, posebno pa v našili obmejnih krajih, navdušeno in požrt- vova.lno vodili borbo proti nemško- mu navalu. Zaradi tega je meni, ka- kor tudi mojim tovarišem SLS mno- go bolj simpatiCna nego SDS. Tum- pej mi je tudi izjavil, da je on iz kle- rikalne familije doma in danes po mnogi njegovi ožji sorodniki v nje- govem rojstnem kraju odlični prista- ši SLS. To da ga vleCe mnogo bolj v to stranko, kakor pa v dr. Žerjavo- vo. Nato mi je gosp. Tumpej zaupal, da bi on spravil svojo politiCno gru- po na Štajerskem v SLS pod pogo- jem, da mu plačajo znesek 25.000 Din, aM pa vsaj 20.000 Din in ga koopti- rajo v vodstvo SLS. Na moje vpra- .šanje je izjavil Tumpej, da bi rab.il on omenjeno vsoto za agitaeijo in eventual no za ustanovitev kakega li- sta. Meni se je vsa stvar zdela sum- ljiva in sem gospodu Tumpeju izja- vil, da je najbolje, če stavi pismeno ponuelbo naravnost načelniku SLS g. dr. KoroScu. Gospod Tumpej pa me ( je prosil naprej, da naj jaz vse to sporočim šefu stranke. Jaz sem res kmalu nato v Jugoslovanskem klubu referiral dr. Korošcu, kar mi je izja- vil g. Tumpej. Gospod dr. Korosec me je osorno zavrnil: »Pojdite mi s tem! Mi duš ne kupujemo! Kdor ni iz srea naš, ni nikdar naš! Mi tudi Judeževih grošev nimamo! Le povejte to gospo- du Tumpeju!« Ko sem ob priliki spo- ročil g. Tumpeju, kaj mi je odgovoril g. dr. Korošec, je gospod Tumpej kljub temu mene nagovarjal, da naj pregovorim dr. KoroSca. Gosp. Tum- pej mi je rekel ob tej priliki, da bi zadostovala kot odkupnina vsota 20.000 Din v dveh obrokib. Napotil sem g. Tumpeja k dr. Korošcu. Res sem kmalu nato dobil gospoda Tum- peja parkrat v Belgradu. Slišal sem, da je skušal priti do dr. Korošca. Ali ga je dr. Korošec sprejel ali ne, ne vem. Povdarjam še, da sem gospodu Tumpeju, ko je izrazil zahtevo po od- kupnini 20.000 Din, izrecno izjavil, da SLS nima denarja, ker je stranka kmetov, delavcev in cirugih manj premožnih stanov ter ne razpolaga s kapitalom, kakor druge stranke, ki imajo v svoji srodi bankirje in druge bogataše.« Na sodnikovo vpraSanje, ali jo imel g. Žebot vtis, da. zahteva Tum- pej omenjeno vsoto zase, je izjavil g. Žebot, da mu ni bilo popolnoma ja.^- no, v kakšne svrhe bi Tumpej pora- bil zalitevano vsoto. Rekel mu je paß, da potrebuje to za agitaeijo in za eventualni časopis. Tožitelj Tumpej je nato i/.javil, da je bil res pri Žebotu in sicer na po- budo ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru dr. Jerovška in Hrastelja, a saino zaradi tega, ker je želel do- biti orl tedanje vlade subveneijo v znesku 20.000 do 25.000 Din za nadalj- ni obstoj narodno socialistiöne stran- ke. Obtoženi g. Vokac" je izjavil, da je zaradi tega na obenem zboru udru- ženja pojasnil Tumpejevo zadevo o 20.000 Din in SLS, ker je Tumpej oči- tal «edanjemu vodstvu udruženja, da je v zvezi s klerikalci. Priča Franjo Žebot je odločno vztrajal na svoji izpovedi in izjavil, da se Še daues tof:no spominja, da je Tumpej takrat i7xerno zelel odkupnino za pristop njegove skupijic k SLS. O kakt sub- veneiji za obstoj NSS ni bilo govora. Žebot je dejal, da sliži prvikrat, da, bi bila Tumpeja poslala k njemu dr. Jerovšek in Hrastelj. Price, ki sta jih navedla zasebni tožitelj in obtoženec, so izjavile, da je g. Vokač v inkrimi- niranem govoru rabil besedo, da je Tumpej »ponujal« in »prodajal« svo- jo grupo, in tudi dr. Anton Korošec, ki ga je zaslišalo sodišče na Hvaru, je potrdil, da se je Tumpej res po- nujal. Sodnik g. Kejžar je razglasil sodbo, s kalei'o se Jože Vokač popolnoma oprosti vsake krivde in kazni, Rudoif Tumpej pa je bil obsojen na placilo pravdnib stroškov. Razuinljivo je, da je vzbudila raz- prava med prebivalstvom mnogo za- nimanja. * * V zadnji štcvilki »Nove Dobe« smo poroCali o tožbi. ki jo je vložil Rudolf Tumpej proti našemu uredniku g. Radu Pečniku zaradi klevete. Kakor znauo, je bil gosp. Pečnik oproščen, Tumpej pa obsojen na plačilo stroš- kov pravde. Na tej razpravi je odvetnik g. dr. Kalan kot zagovornik gosp. Pečnika glede na trditev ene price, da pozna Tumpejevo narodno delovanje v Ma- riboru, pred katerim se mora marji- kdo skriti, stavil tožitelju Tumpeju vprašanje, ali je res, da je Tumpej izključen i/, Jugoslovenskc nacional- ne stranke in iz oi-ganizacije jugo- slovenskib nacionalnili železničarjev. Tumpej je nato izjavil, da ni več clan JNS, je pa trdil, da je izstopil sam iz, stranke in da je res izkljuöen iz na- cionalne železničarske organizacije. Kakor nam sedaj poročajo iz Ma- ribora, je bila Tumpejeva trditov gle- de izstopa iz JNS neresnicna, ker je bil Tumpej tudi iz Jugoslovenske na- cionalne stranke izključen in torej ni sam izstopil. Razstava šolskih vrtov v Celju V splošni narodni tegobi smo tiho otvorili v Celju sresko razstavo šol- skih vrtov in štajerske kokoši. V okoliški deški narodni šoli v Celju je v mračnem zelenju s črno šerpo ovit pokroviteljeval razstavi naš naj- večji Učitelj blagopokojni Vitežki kralj Aleksander I. Uedinitelj. Že pred vhodom v telovadnico je opozarjal mlad drevesni naraSPaj, da bo tukaj izložen materijelni uspell ucv:iteljev — šolskih vrtnarjev. Dvo- rana sama je na prvi pogled oprede- lila razstavo na zelenjadarstvo in sadiarstvo, ki se je po predmetih v paviJjonih in ob obeli straneh sklad- no dopolnjovala v lepo arhitektonsko sliko. Zelenjad je pričala, da so šol- ski vrtovi odličen kažipot naši kmeč- ki gospodinji za mnogoličnost rast- linske hrane na našem kmečkem domu. Rožmarin in roženkravt, faj- geljček in najgeljček, ti narodni spo- mini iz davnih dni, imajo še vedno vestne čuvarje v našib učiteljih in učiteljskih ženah. Toda vem, da so vas mimo povrt- nine bolj mikala rumen a in pisana jabolka in brüske. Da ni sadne leti- ne, pravijo; toda na Šolskih drevesih so dozorele diaeče zlate parmene, rumeni mošanclji, rjaste kanadke, kosmače, plemeniti boskopi, voščen- ke, šampanske renete, belflerji, bau- manko, savinjska roža, pa tudi trpež- ni bobovci so se udomačili v celj- skem podnebju. Morda ste kupili mikaven ameri- kanski zaboj z jabolki? Tako uCijo današnji uCitelji tržno pripravljati naše vonjavo in aromatiöno sadje za tujega in domačega konzumenta. Ni več daleC čas, ko bo sadje celjskega sreza po trgovinah in izložbah v HČ- no opremljenih zabojih vabilo meJ5- čane k nakupu. Ali ste opazili slad- ke kompote črešenj, marelic, bresk, hrušk, vilijamovk, rajskili jabolk, steriliziranega korenčka, graha, fižo- Ja, buč in druge povrtnine? Tudi ri- bez in kosmulja, brezalkoholni soki ter vina v vitkih buteljkah so bila zastopana. Našemu kmetu se odpi- rajo nova pota v uporabi in napravi sadnih pijač. Ugajalo je tudi posuše- no sadje iz Orle vasi. Pa na<5rti naÄih žolskih vrtov! Koliko raznolikosti v obliki in ve- likosti, in vendar se urejajo Šolska zemljišča po enotnih načelih. Naša današnja šolska deca se vz- gaja v ljubezni do domače gi'ude. kmeCkega dela in kmetijskega na- predka. Koliko toplih in prisrenih besed je bilo zapisanih v ljubko or- namentiranih pisemcih, koliko bi- strega opazovanja v pestrih risbah, modelib, zbirkali, posnetkih, praktič- nih predmetih, kar vse govori o no- vem duhu naSih narodnih noš. Vse solnce zadovoljne mladinske sreöe je razlito na fotografijah šolar- jev, ki so zaposleni na šolskem vrtu. Zato danes šolski vrt ni Je vaäka drevesnica in zelenjadni vrt za uči- telja, ampak važen vzgojni Cinitelj za žolsko in odraslo mladino, kjer se ji vceplja ljubezen do grude, ljubezen do dela, volja do samoniklega ustvar- janja in samozavestnega gledanja kmečkega življenja. J. Gosak. Položaj Evrope leta 1914. Na Ljudskem vseučilišCu v Celju je predaval v ponedeljek 5. in v torek 6- t. m. univ. prof. g. dr. Lj. Haupt- man iz Zagreba o položaju Evrope 1. 1914. Gosp. predavatelj je v obšir- nih, temeljitib izvajanjih očrtal zu- nanjo politiko evropskih velesil, po- Cenši z 1. 1870/71, ko se je ujedinila Nemcija, odn. Italija. Nazorno je prikazal prizadevanju Bismarcka, da zasigura položaj nove Nemčije v Ev- ropi. Sklenila se je zveza med Nem- fijo in narodnostno mešano Avstrijo, kjer je nemäka manjäina gospodari- la slovanski večini. Tej z.vezi se pri- druži tudi Rim, služita pa ji tudi Beograd in Bukarešta. Francija je za dolgo dobo osamljena. V. Casu te izolacije si izgradi pod Jules Ferry- jem svoj mogočni kolonijalni impe- rij v Afriki in Zadnji Indiji. Rusija je v zvezi s centralnima silama Nem- Cijo in Avstrijo, od katere pa jo ved- no bolj loči različno naziranje glede Balkana. Po porazu na berlinskem kongresu obrne Evropi hrbet ter se vrže na no- va velika osvajanja na Daljnem V/.- hodu in v smeri proti Indiji. Tu pri- de v opasno bližino angleške tnteres- ne sfere. Anglija podpira politiko centralnih sil, dokler je velikanski gospodarski razmah nove Nemčije. in bojevite izjave cesarja Viljema II. ne opozore na tega novega opasnega tekmeca. Viljem II. se ni več zado- vljeval z Bismarckovo NemČijo, temveč je zahteval za NemČijo kolo- nije. Začelo se je ogabno mešetarenje za tuje dežele in mrzlično oboroževa- nje na kopnem in na morju. Anglija napravi več brezuspesnih poskusov, da bi prišla z NemČijo do zadovolji- vega dogovora glede pomorskega. obo- roževanja. Medtem porazi novo na- stala azijatska sila Japonska Rusijo, ki ima tudi doma mnogo posla s po- tlačenjem revolucije. V Rusiji pride- jo na krmilo demokratski, vsealo- vansko orijentirani krogi. Anglija in Stran 2. »Nova Doba« 9. XI. 1931 Stev. 70. Rusija se zbližata, pridruži se jima Francija. Sedaj ni več izolirana Fran- cija, teinveč Nemeija. Anglija na- pravi tucli za časa Edvarda VII. več poskusov, da bi dosegla sporazum glede omejitve gradnje vojnih ladij, a Nemčija ne mara o tern nič slišati. L. 1908. pride do aneksije Bosne in Hercegovine, Srbija in Rusija prote- stirata, a brezuspešno. L. 1912. prič- nejo balkanske države same reŠevati balkanski problem. Avstrija je ner- vozria, ker postaja njen notranjepo- litični položaj vedno kočljivejši. Ven- dar se zdi položaj Evrope siguren. 6c Ki. junija 1914. najdeta Anglija in Nemčija zadoYoljivo formo za na- daljno mi mo sožitje, 28. junija pa poeijo streli v Sarajevu, svetovnn vojna se prične, kljub temu da zu- nanjepolitične razmerc evropskih vc- lesil nikakor niso bile take, da bi mo- gel kdo računati z, vojno. V razglabljanju položaja južnih Slovanov v Avstriji in na Balkauu se predavatelj ni spuščai, ker upa Ljudsko vseueiiiščc dobiti za to vprašanje posebnega predavatelja in sicer g. Joco Jovanoviea, srbskcga posJtinika v Londonu 1. 1014. Podprimo človekoljubno delo! Kolo jugosl. sester v Celju je pre- ložilo tombolo, ki je bila določena za 14. oktobra, zaradi narodne žalosti na prihodnjo pomlad. Zbranih ima že večino dobitkov, ki bodo shranjeni do prireditve. Cenjene darovalce, ki dobitkov še niso poslali, pa društvo vljudno prosi, da jih do takrat ob- drže. Tudi tombol.ski listki, kolikor so že bili prodani, veljajo za takrat, če pa kdo želi, jih lahko tudi vrnc pri dotičnem prodajalcu, od katerega jih je kupil. Letos društvo ni imclo sreče s to prireditvijo. Spomladi se je ognilo mnogim tombolam in pri- reditvam drugih društev, zdaj pa je posegla vmes strašna narodba ne- sreča. Kljub temu se vsakdanje skrbi ni- so ustavile in društvo jih ima mnogo. Imelo je v tekočem društvenem letu izrednc izdatke z obnovo in razšir- jenjem počituiškega doma v Bakar- cu. Najelo je posojilo, ki ga bo treba pričeti vračati. S tern, da je za letos odpadla tombola, je društvo izgubilo lep del dohodka. Pomagalo bi si le na ta način, da bi prodalo »kamne« in »opeke«, ki jih je izdalo v ta na- men. Mnogi so društvo v tern oziru že podpiii, za kar jim bodi najiskre- nejša hvala. Na druge se pa društvo obrača z najvljudnejšo prošnjo, da bi v primeru ponudbe ne odklanjali podpisov. Vsi, ki darujete, ste lahko ponosni na naš lepi »Celjski dorn« v Bakarcu. Vsi, ki ga poznate, mu bo- stc radi darovali, Vas pa, ki ga še niste videli, vabi neprestano sinji Ja- dran, da si ga ogledate čim prej. V njem je trud trinajstih let, kateremu bo sledilo še nekaj let trdega dela. Dom s svojo opremo predstavlja da- nes vrednost 600.000 Din, dočim zna- Sa društveno posojilo približno 200.000 Din. To je velika vsota za da- našnji čas, vendar zaupa društvo tu- di za bodoče v pomoč in razumevanje celjske javnosti, ki mu je bila doslej naklonjena. »Celjski dorn« je dorn nas vseh, ki smo zanj darovali in de- lali. Ob naši nai'odni nesreči, nasi naj- vcčji izgubi, ki nas je mogla zadeti, se obrača društvo na vse svoje pri- jatelje s prošnjo, naj se ga spoinnijo v spomin našega najvišjega Gradi- telja, ki mu je omahnila roka sredi največjega dela. Nadaljujmo Njego- vo delo vsi in vsepovsod, kjer more- mo pripomoči k blagostanju domo- vine. V »Celjskem domu« je našlo že mnogo stotin slabotnih otrok okrepčila, kar je upoštevanja vred- lio, kajti narodno zdravje je narodno bogastvo. . , Za Kolo jugosl. sester v Celju: prcdsednica. Politični pregled . p Stalni svet Balkanske zveze je zasedal od 30. oktobra do 2. novem- bra v Ankari. O zasedanju je bil iz- d&n komunike, v katerem se ugotav- Jja, da mir na Balkanu ni ogrožen. Sklenjena je bila ustanovitev stalnc- ga in gospodarskega sveta ter podpi- sani statuti obeli svetov. Na prihod- njem zasedanju se bo zlasti razprav- ljalo: o večjih trgovskih stikih vseh držav zveze, o zboljšanju prometa na Ponavi in v Crnem morju, ustano- .vitvi balkanske banke in podpiranju tujskega prometa. Zasedanje je po- kazalo, da so vse balkanske države popolnoma solidarne z Jugoslavijo, kar so tudi vsi vodilni državniki teh držav ponovno naglasili. More se re- j$i, da je vse zasedanje Balkanske zveze bilo v senci blagopokojnega kralja Aleksandra I., največjega pro- pagatorja solidarnosti. Zato jc tudi politični pomen /asedanja Balkan- ske zveze izredno velik. Statut Bal- kanske zveze je izdelan natančno po vzorcu statuta Male antante, s čirner je tudi na zunaj poudarjeno, kako popoln je sporazum mod Balkansko zvezo in Malo ant an to. p Dr. Beneš o mednarodnem polo- žajn. Ceškoslovaški pari amen t je imel 6. t. m. sejo, na kateri je zuna- nji minister dr. Beneš obširno poro- čal o mednarodnem položaju. Mod drugim je naglašal, da je Društvo narodov edino stvarno jamstvo za ohranitev miru. OeSkoslovaSka bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko v zvezi z Malo antanto in s Francijo, kar more le okrepiti mir. O vstopu Rusije v DruiUvo narodov je dejal dr. Beneš, da je to zelo važen dogodek. Politika zbližanja med Ceškoslovas- ko in Rusijo se bo izvajala z najvest- nejšim sodelovanjem in ob popolnem sporazumu s Francijo, Malo «antantoi in Balkansko zvezo. Ob koncu svo|_e- ga govora se je dr. Beneš dbtakriil inarseilleskega zločina in v vzneše- nih besedah poveličal osebo in držav- nisko delo kralja Aleksandra Uedi- nitelja, poudarjajoč, da je CeŠkoslo- vaSka izgubila svojega najvernejšega prijatelja. Dalje je dejal dr. Beneš med drugim: Kralj Aleksander ni bii le ustanovitelj Jugdslavije, temveč tudi eden izmed glavnih stcbrov rni- ru in reda v Evropi. S svojim velikim delom je mnogo pripomogel k ustva- ritvi in stvarnemu l-azvoju Male an- tante in Balkanske zveze. Bil je po- litik miru v najglobljem pomenu be- sede in iskren pristaš sodelovanja s Češkoslovaško, ki je zdaj z njim iz- gubila najzvestejšega prijatelja. Zato bo češkoslovaški narod trajno in zve- sto čuval spomin svojega velikega prijatelja. Svoja iz.vajanja je zakljd- čil dr. Beneš z izjavo, da se mora zlo- čin, ki je oropal Cloveštvo dveh tako iskrenih borcev za mir, kakor sta bi- la kralj Aleksander in franooski zu- nanji ministe)- Barthou, vsestransko razjasniti in se mora napraviti konec mednarodneinu strahovalstvu. p Preiskava o marsejskem atenta- tu je doslej ugotovila, da so imeli hrvatski teroristi v inozemstvu tesne zveze z zelo eksponiranimi osebnost- mi na Madžarskem in v Avstriji ter da so uživali tudi v Italiji veliko podporo. Atentator Mijo Kralj je iz- povedal, da se je marsejski atentat pripravljal na Madžarskem in da je dr. Ante Pavelic zaukazal umor kra- lja Aleksandra. Atentatorji so žreba- li, kdo izmed njih bo iz.vršil atentat. Francoska vlada je sporočila svojo zahtevo avstrijski vladi, da se na Du- naju živeči terorist podpolkovnik v p. Perčevič izroči francoskemu sodiš- ču. Del arhiva teroristov so odkrili v Berlinu. Med drugim so našli pisnio na terorista dr. Jelida, v katerem mu sporoCajo tovariši, da bodo svetovni listi poroCali, da so dali denar za atentat jugoslovenski naseljenci v Ameriki, kar je seveda gladko zla- gano. V pismu tudi omenjajo, da Ita- lija nikoli ne bo izročila dr. Pave- liča. Dr. Jelie je potoval iz Amerike v Nemčijo, med vožnjo pa si je pre- mislil in je krenil v Italijo, ker je bil oCividno prepričan, da bo v Italiji na varnejšem. Francoski in angleški no- vinarji so kljub oviram madžarskih uradov ugotovili, da so se ne le na Janka pusti, temveč tucli v drugih krajih v blizini jugoslovenske meje teroristi vežbali za vpade in atentate v Jug'oslaviji. Pariško časoj)isje je objavilo zahtevo, da se kaznujejo uvadnik!, ki niso dovolj poskrbeli za varnost blagopokojnega kralja Ale- ksanch'a ob prihodu v Marseille. Ev- ropska kaiturna javnost zahteva, da tudi Društvo narodov ukrene vse po- trebiio, da ?c doženejo moralni kriv- ri marsejskega atentata. Popo.'no razčiščenje je v intoresu mini, ki ga tcmne silo neprestano ogrožajo. ]) Novi državni proračun, o kate- rem je vlada že začela razpravljati, bo do 20. t. m. predložen Narodnemu predstavništvu. p Demisija francoske vlade. Fran- coski radikali so glede na spremem- bo ustave, ki jo je nameraval izvesti predseduik vlade Gaston Doumergue, izstopili iz vlade. Doumergueova vla- da je zato podala ostavko. Novo vlado je sedaj sestavil minister za javna dela Flandin. Nova vlada je zopet vlada nacionalne unije. Politič- ni kurz. bo ostal neizpreinenjen, na- črti za revizijo ustave pa bodo za ne- kaj Časa odstavljeni z dnevnega re- da. p Fraucija in Posaarje. Francoska vlada je pripravila vso potrebno, da morejo francoske čete na poziv Dru- štva narodov ali posaarske vlade vkorakati v Posaarje, da se izvede plebiscit 13. januarja v redu. Nem- ški listi smatrajo te priprave kot vi- šek provokacije. p Pri volitvah v ameriško repie- zontančno zbornico so na vsej črtt zmagali Rooseveltovi demokrati. Vi- di se, da ameriškemu ljudstvu zelo imponira Rooseveltova odločnost. p Pri občinskih volitvah v Angliji je dosegla delavska stranka uspehe, cločim so konservativci, liberalci in komunisti na/adovali. p Kemal paša bo spomladi obiskal Bukarešto. p Stanovska ustava v Avstriji je 1. novembru. »Svobodi in avtoriteti v vzgoji«. Opozarjamo starše in vzgojitelje na to zelo aktualno predavanje. S tem predavanjem se prične ciklus 4 pe- dagoških predavanj in sicer bodo predavali: v torek 13. 1. m. oblastni inspektor v p. M. Senkovic o tenii »Otrok in knjiga« v ponedeljek 19. t. m. g. prof. G. Šilih o »Novih potih roditeljske vzgoje« in v torek 20. t. m. meščanskošolska učiteljica gdč. J. Mlinaričeva, o »Dekliški vzgoji«. v Obrtna razstava v Celjn. Pripra- ve jra Obrtno razstavo so v polnein teku. Propagandni odsek si je dolo- čil obširen program, ki ga hoče v po- ¦drobnostih izvesti. Tako iina v načr- tu izdajo brošure, ki naj pojasni ves razvoj obrtniätva od Casa cehov pa *lo danes. S tem bi opozorili pred- vsem tvrdke in interesente, ki bi radi oglašali v tej brošuri, da pošljejo svoje oglase. Razstavni odbor je dc- locil cene razstavnim prostorom, ki bodo znašale 15 do 25 Din za m2. Ker izgleda, da bodo prostori na dvorišču mestne narodne sole premajhni, je veseliöni odsek prosil...n^estno pogla- varstvo v Celju, da 'bi za Casa razstave zaprlo eno izmed ulic ob so- li, da bi se tudi ta, pros tor lahko upo- rabil za veselični prostor. Upravni odbor je iinel dolgp sejo, na kateri so bila vsa vpmšavija razčiSČena. Pred- vseni je treba.naglasiti, da so vse de- bate strogo stvarne in v najlepšem soglasju, s Cimer so mnogi dobili ve- selje do dela, ki so razvoj doslej gle- dali malo postrani. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo med razstavo razna strokovna predavanja, tako da bo razstava tudi v pouCnem oziru nekaj pi'ipomogla obrtnikom, predvsem pa naraščaju. Odbor pričakuje vsestran- sko podporo občinstva in raznih kor- poraeij, ki ho deloma žc pokazale svoje razumevanje za to prireditev. c Sodba zaradi avtomobilske ne- sreče v Dobrteši vasi. V ponedeljek 5. t. m. je bila pred sodnikom po- edincein na okrožnem sodišču v Ce- ]ju razprava proti zobozdravniku dr. Rudolf u Sadniku v Celju, ki je bil po $ 205-2 k. z. obtožen, da je letos 24. junija zvečer na cesti v Dobrteši va- si 7, avtomobilom do smrti povozil posestnika Rudolfa Ločičnika iz Št. Petra v Sav. dolini. Obtožnica nava- ja, da je vozil dr. Rudolf Sadnik ta- ko neprevidno, da je zadel v Ločični- ka, ki se je vozil s kolesom, in da je Ločičnika vrglo nazaj Cez avtomobil na cesto, pri čemer je dobil Ločičnik težke poškodbe, ki jim je že med pre- vozom v celjsko bolnišnico podlegcl. Sodišče je ugotovilo, da je obdolženee kriv, in ga je obsodilo na 1 mesec in 15 dni zapora pogojno za tri leta tor na plačilo odškodnine zasebnim udc- ležencem in plačilo stroškov kazen- skega postopanja. Sodišče je razgla- silo milo kazen, ker je obdolženec priznal, da je skozi naselje vozil z brzino 40 km in da ni zasenčil re- flektorjev, kakor predpisuje uredba o zaščiti cest in proineta na njih. c Damjte za revežel Mestno pogla- varstvo v Celju razglaša: BHžajoča se zima bo povečala bedo ubožnih Podpora \v. občinskih sredstev nika- kor ne zadostuje, da bi se moglo res- ničniin revežem zadostno pomagati. Zaradi dejstva, da je prosjaCenje od hiše do biše brezpogojno in pod kaz- nijo prepovedano, prosi mestno po- 8'lavarstvo v svrho ublaženja bede velikega števila mestnih ubogih v njih i imenu za mile dai'ove. Ker se je tukajšnje meščanstvo vedno rade vo- Ije odzvalo, kadar je šlo za pomoč bednemu in bolnemu bližnjemu, ^e bo gotovo tudi tokrat dobro obneslo nabiranje darov, ki se bodo porabili v prvi vrsti za dobavo drv, živil in res neobhodno potrebne obleke bed- nemu somešcanu. Darove nabirata nabiralca celjske mestne občine. c Zopet ukinitev toka. Falska elek- trarna sporoea, da bo v nedeljo 11. t, m. od 8. do 12. ukinila dobavo toka za Celje in okolico. Ali ta elektrarna res ne more izhajati brez števtilnih ukinitev toka? c Tehnično pisarno je otvoril v lo- kalu palace Pokojninskega zavoda v Celju g. ing. Jože Savšek, po- oblaščen arhitekt, ter izvršuje načr- te, proračune, vodi nadzorstva in ob- račune za vse visoke zgradbe. c Gospodinjska nadaljevalna sola v Celju. Deklice, ki nameravajo ob- iskovati gospodinjski tečaj, ki bo dvakrat tedensko popoldne na oko- liški deški narodni šoli v Celju (Ko- menskega ulica), se naj do ponedelj- ka 12. t. m. zglasijo pri učitejjici ge. Antoniji KovaCevi v I. b jfazredu. v pritličju omen jene sole. v, Glavni šahovski tnrnir Celjskega šahovskega kluba za leto 1934. se bo pričel v sredo 14. t. m. v klubovih prostorih v hotelu »Evropi«. Dolo- Cene so tri lepe nagrade v denarju. c Poziv Stenografoni iz Celja in okolice. Pred bližajočim se ustanox7- nim občniin zborom Slovenskega ste- nografskega društva vabim vse po- klicne stenografe, kakor tudi one, ki se bavijo s stenografijo bodisi prak- tično ali teoretično, in vse, ki imajo veselje do Stenografije in bi bili pri- pravljeni sodelovati v imenovanem društvu, da mi blagovolijo javiti ust- no ali pismeno svoj naslov ter even- tual ne želje in nasvete. — Alojzij Bolhar, Celje, gimnazija. c Žetev smrti. V ponedeljek je umrla na Starein gradu (Zagrad 42) v starosti 00 let zuana gostilničarka in posestnica ga. Alojzija Jicha, roj. Božičeva, soproga, g. Julija Jiche ter sestra pokojnega celjskega odvet- nika in gospodarwkega delavca dr. Antona Božiča. Na Miklavškem hri- bu 4 je umii v ponedeljek 60-letni Mai'tin Tratnik, dolgoletni cerkovnik V Marijini cerkvi v Celju. V celjski bolnišniei so umrli: v ponedeljek 52- letna dninarica Ana Pogačarjeva iz Št. Petra v Sav. dol., v četrtek pa 57- letna žona tovarniškega delavca Ma- i'ija Pobajačeva iz Trnovelj in tsG- letna delavka Terezija Ulagova i/, Lož pri Rimskih toplicah. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c. Smrt pod avtomobilom. V cetr- tek je neki kolesar na cesti pri Št. Petru trčil v avtomobil gosp. Rojnika s Polzele. Kolesar je padel pod av- tomobil in dobil težke poškodbe, ki jim je čez nekaj minut podlegel. Po- nesrečenec je posestnikov sin Ivan UrSič iz. Podloga pri St. Petru. c Tragična smrt otroka. Di^e 31. oktobra je padla 1-letna hCerka ku- harice Marija Stimulakova s Fraii- kolovega doma z zapečka na vroč štedilnik in se hudo opekla po hrbtu. [-¦•¦Iteklico so prepeljali v celjsko bol- nisnico, kjer je v sredo 7. t. m. pod- legla poškodbam. c Poštne položnice za davke in do- klade za 4. četrtletje 1934. Davčna uprava v Celju razglaša: Skrajni rok /a vplačilo davkov za 4. četrtletje 1934 poteče 15. novembra t. 1. Vsem onim, ki svojih davkov do takrat ne bodo poravnali, bo dav&na uprava predpisala opominske stroške v zne- sku 1% dolžne vsote ali naj man j 10 Din, razen tega pa bo računala Q% zanmdne obresti. Po poteku nadalj- nih 8 dni, torej po 23. novembru, bo izvršen za vse tudi do takrat še ne- poravnane davke rubež. — Rubež bo vezan s stroški v znesku po 2% dolž- ne vsote ali naj man j 15 Din. V inte- resu vseh davčnih zavezancev je, da poravnajo davke najkasneje do 15. t. m. in se s tem izognejo vsem stroš- ! kom kakor tudi zamudnim obrestim. c Pričetek tečaja o socialni ekono- miji, ki ga bo priredil celjski podod- bor Društva absolventov drž. trgov- skih Sol, bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v predavalnici drž. dvorazredne tr- govske sole. — Odbor. c žaJni papir in kuverte za urade, pisarniške potrebžčine, svilen in krep-papii* priporoča po ugodnih ce- nali K. Goričar vdv., Celje, Kniija Petra c 7. Knjigarna in veletrgovina s papirjerii; c Nočno lekarniško službo ima od 10. do 10. t. m. lekarna »Pri Križu«, Kralja Petra cesta. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od nedelje 11. do sobote 17. t. m. II. vocl, reševalno IV. skupina, inspekcijsko namestnik po- veljnika g. Kalignik. c Kino Union. Petek 9., sobota 10. i in nedelja 11. novembra1- Jugosloven- ski film »Balkanska vojna 1912 do 1913« in zvočni film »Marsejska tra- gedija«. Sport SK Celje : SK Železničar V nedeljo 11. t. m. ob 14.30 se bo i pričela na Glaziji v Celju. podsavez- na prvenstvena tekma med SK Ce- ljem in SK Železničarjem iz Mari bo- j ra. Kakor kažejo rezultati, je SK Že- leznißar najmočnejši mariborski no- gometni klub. Zato bo moralo moätvo SK Celja zaigrati neprinierno bolje j nego je igralo proti Svobodi in Ma- riboru, sicer bo izgubil klub še dve točki. Tekma bo gotovo zelo zaniini- va in napeta. Sodil bo g. Cimpernian iz Ljubljane. Ob 10.30 bo na Glaziji drugoraz- redna prvenstvena tekma med SK Jugoslav!jo in SK Atletiko. Sodil bo g. Seitl. ISSK Maribor : SK Celje 2 : 1 (1 : 1) Na razmočeni Glaziji je bila v ne- deljo 4. t. m. popoldne odigrana pod- j savezna prvenstvena nogometna tek- ' ma med ISSK Mariborom in SK Ce- ljem. Kljub deževju se je zbralo na igrišču nad 300 gledalcev. Tekma je bila živahna in napeta. V prvih 20 minutah je bilo Celje v premoči, nato je bila igra do konca prvega polSasa izenaCena. Po odmoru je Celje nepri- Cakovano popustilo, vsled Cesar je Maribor prešel v lalmo premoC. Ma- riborčani so lepo kombinirali ter igrali požrtvovalno in z dobrim star- torn, bili pa so preostri in nediscipli- nirani ter so v drugem polčasu za- vlačevali igro. Celjani so nudili v pr- vem polčasu zadovoljivo kombina- torno igro, po odmoru pa so igrali ne enolno, ker je napadalna vrsta od- povedala. Imeli so sicer nekaj lepih Sans, a jih niso znali izrabiti. Gola za Maribor sta padla v 21. minuti pr- vega polčasa po Reibenschulm in v 6. minuti drugega polčasa po Vode- bu, gol za Celje pa v 11. minuti prve- ga polCasa po Zupancu. Koti 10 : 5 za Celje. Tekmo je sodil g. Oberlintner objektivno, bil pa je preveC prizanes- Ijiv. Celje je zopet po nepotrebnem izgubilo dve dragoceni točki. Ce bi se bilo potrudilo, bi bilo lahko zma- galo, tako pa zasluži zaradi neodloč- nosti in komodnosti vso grajo. Dopoldne bi bila moral a biti na Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK At- letiko. Tekma pa ni bila odigrana, ker delegirani sodnik g. Seitl ni pri- šel. Gospodarstvo g Opozorilo sadjarjeml Prejeli smo: V noCi od 15. na 16. oktobra je nenaden moker snog povzročil mno- go žkode na sadnib drevesih, ker jih je hudo oklestii. Najhuje so trpela drevesa, ki so bila pregosto nasajena in nikoli obrezana ali razredčena. Od pregosto nasajenega drevja še no- ben posestnik ni imel dobiCka in ga tudi nikoli ne bo imel. Kdor sadi drevje gosteje kakor 10 m drugo od drugega, si dela škodo, sad bo dro- ben, krastav, slabo dozorel, drevo pa bo hiralo, dokler ga ne bo uničila kakšna uima. Ker bo marsikateri prijatelj sadja in sadnih dreves pri- hodnjo pomlad zopet nasadil mlada drevesca, je treba opozoriti na tole: Kopljite sedaj jame in sicer prav ob- širne, ako so tla trda, kamnata ali ilovnata, pa tem večje, da bodo kore- nine mladega drevesa lahko hitro prodirale in dovajale potrebni živež lazvijajočemii se drevescu. Jame, iz- kopane jeseni ali pozimi, so nepri- merno več vredne, nego spomladi iz- kopane, ker zima prerahlja vso izko- pano zemljo in uniči ves mrčes v zemlji. Torej na delo, da ga na last- no škodo ne zamudite! Med novona- sajenim drevjem pa puščajte naj- manj 10 m praznine. Kdor si bo ure- dil večji, vzoren nov sadovnjak, bo po zakonu z dne 10. septembra 1932. več let prost davka za ta sadovnjak. Po svetu s Koliko časa porabi dlovek za svo- ja dnevna opravila? 70 let star člo- vek je 23 let prespal, 19 let delal, 10 let počival, za jed in pijačo porabil 6 let, potoval 6 let, bil bolan 4 leta. oblačil pa se je 2 leti. To seveda ne drži točno za vsakega, nudi pa zani- mivo sliko, kako človek preživi svoje življenje. s Prebivalstvo Ljeningrada je v zadnjem letu naraslo za 72.100. Letos prvega oktobra je imel Ljcningrad 2,715.000 prebivalcev in sicer 1,305.000 moSkih in 1,410.000 žensk »Zakaj si dal svoji hčerki za rojst- ni dan s konjakom napolnjeno čoko- lado?« — Škot: »Saj sem ji dal samo Cokolado. Konjak smo vzeli ven in ga' homo pili prihodnji teden na rojstni dan moje žene.« * * Sodnik: »Ali želite zagovornika?« — Obtoženec: »Ne, hvala, dve zanes- ¦ ljivi priči bi mi bili ljubši.« 8tran 4. »Nova Doba« 9. XL 1934. Stev. 70. Književnost k H. v. Hofmannsthal: Slehernik. 70. zvezek Mohorjeve knjižnice. Ilu- strirana knjiga. Uvod napisal Jakob Šolar. Naš besedni mojster Oton Ž u p a n č i č je prevedel ta velieast- ni srednjeve&ki misterij tako moj- strsko, da prevod celö prekaša izvir- nik po melodiki, zvočnosti, čistosti in preprostosti jezika. Prav ta jezi- kovna dovršenost iiam dviga vso umetnino v prijeten užitek popolne skladnosti z vscbino. Zato nam je Slehernik v te.j obliki velika bcsedna in motivna umetnina, ki daje obču- titi veličino srednjeveške verske dra- me, s katero nas uvod na kratko se- znanja. S te strain jo ta knjiga pra- vo pouCno berilo, da dobiino pojem o srednjeveški umetnini. »Kdo pa jsi bil ta Clovek, ki Vam je prisolil zaušnico?« — »Bil je neki simulant, kajti prej je ves čas trdii, da je šibkejši nego jaz.« Odda se velika soba poseben vhod, pripravna tudi za pi- sarno. Naslov v upravi lista. Dsib^a ek&istenca 2 malo denarjem se nudi inteligentni dami. Dopisi na upravo lista pod »Prevzamem takoj«. Otroška železna, belo emajlirana posteSjic» skoraj nova se ugodno proda. Celje, Dečkov trg št. 6, 1. nadstr. Šoflske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki Tranc Leskoviek Celje, Qlavnl trg 16 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNS DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000'— Rupuje in pro« daj a devize i valuSe Izdaja aver en je za izvoz blaga Sprejema hranilue vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var« nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj PRVfl CELJSKA „KRISTALIJA" C E LIE - Za kresijo 14 TELEFON 154 PRIPOROČA SVOJO LASTNO izdelovalnico ogledal IN brušenega stekla Stavbno IN umetno steklarstvo VSA steklarska popravila se izvršujejo hitro in poceni NAJMODERNEJŠI okviri za slike v veliki izbiri Vse brivske potrebščine po nizkih cenah Din 10'—, 15.—, 16"— brivski aparati Din 27—, 34"—, 50— britve Din 30'—, 36'—, 76'— Iasostrižniki. Čopiči, mila in vse druge brivske po- trebščine po izredno nizkih cenah. "^^^^OWIA- PECILA • !H OBLtK Č E L J E Na zalogi so še specijalni aparati za bru- šenje brivskih nožičev in britev. ,, L Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, sfrelovodne naprave Pravzema ?sa v zgora] navedens stroico spadajoEa dala In popravila — Cens zmsrna — Postražba tožna in solidea Oelj« Za kreslio Telefon 24S Stanovanje z 2 parketiranlma sobama, kabtnetom, ku- hinjo in pritiklinaitii takoj odda Sokolsko društvo v Celju. Stanovanje se lahko ogleda v Sokolskem domu v Gaberju. Pismcne po- nudbe z navedbo cene naj se pošljejo na društveno upravo. Stanovanje 1 soba in kuhinja se v niestu odda. Naslov v upravi lista. Išče se stanovanje obstoječe iz 2 manjših sob all ene vcčjc in ene inanjše sobe s pritiklinami. Ponudbc na upravo lista pod »Stanovanje«. V vili na periferiji Celja se da v najem lepf» stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinjc, kopalnice, shrambe, z balkonomter ena velika elegantna soba s posebuim vho- dom, ki se tudi lahko priključi stanovanju. Velik vrt na razpolago. Naslov v upr. lista. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE (HIE prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižioe in tekoöi račun^lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davöno moöjo Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem pri- jateljem in znancem, ki so spremili našo dobro mamico, gospo Alojzijo Jicha, roj. Božič na njeni zadnji poti k večnemu po- Citku. Posebno se zahvaljujemo čč. duhpvščini in šol. sestram, nadalje gasilski četi Celje ter vsem darovalcem vencev in cvetja. CELJE, 8. novembra 1934. Rodblna J- Vtaha. Zaatopnlke in jratttopnioe za razpečavanje med. svetovne robe, z od- liCniin, resnicoljubnim, skromnim nastopom, zmožni slovenščine in nemSdne, se sprej- mejo proti visokemu dohodku v gotovini promptno v stalno namestitev s pravico do pokojnine. Sarno pismene ponudbe s foto- grafijo na Podjetje za razpečavanje nemSko drž. izumov Vilko Hoppe, Celje, Krekov trg 8. lzbiPQ novega pohišiva In stolov v trpežni izdelavl, po ugodnih ce- nah dobite pri tvrdki Baumgartner Marija, Celje, Cesta na grad 47 (5 minut od ko- \odvora). Oglaiujf e! Ustanowljena leta 1864. Pod stalnlm driavnlm nadzoritvom Celjska mesfna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w iastni palaöi pH kalodvoi-u) Za hranilne vloge jamd poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodaveno moqo No vim hranilnkn vlogam je takojšnja izplačljivost v go- tovini s posebao uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamcena Urejuje Rado PeCnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« In Zvezno tlskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.