Štev. 22. Izhaja vsak četrtek i a velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Y Mariboru 29. maja 1879. ¡0 " List ljudstvu v poduk. Tečaj XIIL Po8amesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrsti-ce, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. S čim bodo sedaj slovenske volilce strašili ? Mnogoletna skušjna nas uči, da si naši nem-škutarji in liberalci izmislijo in napravijo vselej kako posebno strašilo ter ž njim slovenske volilce strašijo, begajo in v svoje zanjke in vrzeli goniji. Nekdaj so upijali: „le grajščakov in mešnikov ne voliti, ti hočejo staro raboto in tlako ljudem na-vesiti." Zopet par let potem so upi jali: „konkor-dat mora biti uničen, če ne, bo cesarstvo prišlo pod rimskega papeža". Naposled so kričali „ustava ali „verfassunga" je v nevarnosti." Lani so trobili „kako hočeta g. dr. Radaj in Fluber deželo Štajersko raztrgati" in „Hrvatom prodati". Vsak pametnjak je takrat dobro sprevidel in je sedaj jasno kot beli den, da so nemškutarji grdo legali, natolcevali, to pa nekaj zato, da so Slovence begali in strašili, nekaj pa zato, da so svoje privržence razjarili, razdražili, razljutili in kot besno zverjad potem na slovenske volilce spustili. Za letos je pa graška „Tagespost" — glavni list nemških liberalcev, ki se pa tega imena uže nekako sramujejo in se rajši imenujejo „fortšrit-larji" ali „naprednjaki" (dr. Duhač, Forregger, Seidl ... se tudi k njim štejejo) — uže izmislila novega „tatermana" ali novo strašilo. Ime mu je „Kraljestvo Slovenija", t. j. Slovenci hočejo Štajersko in Koroško raztrgati, Gorico, Trst in Primorsko pograbiti in s Kranjsko zediniti v eno deželo ali slovensko kraljestvo. Tega „tatermana" je graškej „Tagespošti" na misel djala gotovo le jena „kosmata" in sedaj naenkrat iznemirjena vest. Kajti resnično, kdor pomisli, kako hudo se Slovencem pod liberalno - nemškim gospodstvom godi na Štajerskem in Koroškem, kako nevredno, žaljivo ravnajo nemški poslanci s slovenskimi v Gradcu in Celovcu, ta se nebi mogel čuditi, ako se v zasramovanem slovenskem trpinu misel rodi in želja vname: hitrej ko mogoče ločiti se od takih brezobzirnih sodeželanov. Krivica je tako očitna, da jo je celó štajerski deželni glavar Moric plem. Kaisersfeld nekokrat v deželnem zboru priznal. Ali vkljub tolikim krivicam Slovenci na trganje D4E* Denešnji list ima '/» pole „Račun f dežele Štajerske še niti ne mislimo. Nobeden poslanec, nobeden kandidat še tega ni izrekel in tudi pri teh volitvah ne bo. To prepuščamo zanamcem in Bogu, ki ima vso prihodnjost v rokah. Za sedaj smo Slovenci zadovoljni, če se nam res dajo in pustijo pravice, ki nam po postavi itak gred6, če se djanska ravnopravnost uresniči, po-nemčevanje v šolah ustavi, slovenski jezik res uvede in rabi pri svetnih in cerkvenih uradih, če se slovenščine nezmožni profesorji, sodniki in uradniki odpravijo in nadomestijo s takimi, ki nas razumevajo. Ko to dosežemo, smo zadovoljni glede na narodno prašanje in Nemci in nemčurji potem lehko mirno spijo. Hočemo torej sedaj izvoliti moževe, ki bodo v državnem zboru kolikor mogoče krepko in uspešno naše narodne pravice tirjali. Ali to še ni vsej Človek ne živi samo ob narodnosti. Treba mu je tudi sv. vere pa — kruha! Dolžni smo zagotoviti si versko svobodo in krščansko izrejo mladine in vrh tega jedro Slovencev, kmetski stan, okovariti, da ne bo uničen vsled od liberalcev mu naloženih bremen, dač, slabe cene pridelkov in oderuštva. Zato bodemo Slovenci postavili kandidate in izvolili poslance, ki bodo 1) pomnožili število državnih poslancev (znanega Seidla spodri-noli) 2) zmanjšali število najhujših sovrašnih nam poslancev „fortšritlerjev" (Duhača, Forreggarja pomagali podreti), 3) pomnožili v državnem zboru število poslancev slovanskih in konservativnih, ki hočejo pod vodstvom grofa Hohenwartha s češkimi deželami porazumiti se, Slovanom pomagati do jednakopravnosti, sv. Cerkvi do potrebne njej svobode, kmetskemu in obrtnijskemu stanu pa do prešnjega blagostana. Tako hočemo in želimo Slovenci. Na trganje Štajerske in Koroške še misliti ne utegnemo vsled vsestranske sile in bede, v katero nas je 61etno gospodstvo liberalnih Nemcev strmoglavilo! Ob koncu omenimo še, da zastran nemšku-tarskega novega strašila t. j. „Kraljestva slovenskega" mislita in pišeta največja slovenska lista „Slov. Narod" štev. 118. in „Slovenec" štev. 57. žarne zavarovalnice v Gradcu" za prilogo. ravno tako, kakor „Slov. Gospodar". Nemškutarji tedaj slobodno skrijejo svojega novega „tatermaua". Noben Slovencev pametnjak se ga ne bo ustrašil. Volitvenske zadeve. Pred 1. 1873. so deželni poslanci volili izmed sebe v državni zbor dunajski. Ali takrat so skle-noli postavo, da v državni zbor zanaprej volijo volilci sami. Take volitve bile so prvič 1. 1873. na 6 let in bodo torej sedaj drugič. Na Štajerskem bodo kmetske skupine volile 2. julija, mestne 4. julija, kupčijske in obertnijske zbornice 7. julija in veliko posestvo 8. jul. 1879. Imamo torej zopet volilne skrbi, dolžnosti in borbo. Križem rok držati ne kaže. Kajti izvoljeni poslanci dobijo pravico postave dajati in odpravljati, pa tudi več ali menje globoko davkoplačilcem v žep segati. Tudi bo prihodnji državni zbor sklepal o prenaredbi sedanje vojaške postave. Zato prosimo volilce, naj se pobrigajo za tako imenitne zadeve! Veliki posestniki volijo vsak sam. Ravno tako tudi mestjani in tržani. Le kmetje so tukaj na slabšem, ker morajo izmed sebe še le volilnega moža izvoliti, ki gre namesto cele srenje na volišče, kder ga mnogokrat zmotijo, pregovorijo ali podmitajo, da pogosto drugači voli, kakor so mu srenjčani doma naložili in kakor mu zdrava pamet, dobra vest nalaga. Zato je jako imenitno, da se potrudimo za izvolitev dobrih, poštenih, narodnih in vernih volilnih mož. Tukaj je pred vsem gledati na to, da bodo župani res vse zapisali v zapisnik one, kateri imajo volilno pravico, a izbrisali, ki nje nimajo. Ako kdo zapazi, da se godi krivica, naj hitro v 8. dnevih po razgla-šenju od okrajnega glavarja potrjenega zapisnika voliicev ugovarja. Zapisnik leži pri županu vsakemu na ogled. V zapisnik se mora na kmetih zapisati vsak srenjčan, ki v občinah s 3. volilnimi redi pripada prvemu ali drugemu, v občinah z 2. volilnima reda pa k onim, ki skup plačujejo 2/s pravega davka brez doklad. Dalje se morajo v zapisnik vzeti: 1) dekani, župniki in kaplani, sploh duhovniki v dušnem pastirstvu, 2) uradniki, 3) oficirji in vojaški družniki v pokoju, 4) doktorji in ranocelniki, 5) profesorji in nadučitelji, 6) častni srenjčani. Volilcem se prištevajo tudi domače skupščine, zavodi, društva, ki dohodnino plačujejo od posestva ali obrtnijstva. Kmetski volilci izberč potem izmed sebe vpričo gosposkinega komisarja toliko volilnih mož, kolikor jim po postavi gre. Če je v srenji menje ko 500 ljudi, tedaj smejo izbrati samo 1 volilnega moža, če je pa le 1 črez 500, tedaj pa 2. To je prav imenitno in uzrok, zakaj je pri volitvah za državni zbor več volilnih mož, kakor pri onih za deželni zbor. Kajti pri teh velja le 250 ljudi nad 500 duš še za enega volilnega moža več, med tem, ko pri onih uže za 501 prebivalca treba izvoliti 2 volilna moža. Na primer Lehen pri Slov. Gradcu šteje 1195 duš. Za deželni zbor voli 2 volilna moža, za državni zbor pa za ostalih 195 prebivalcev še enega, tedaj skup 3. Da pa župani izvedo, koliko volilnih mož na srenjo spada, naj poprosijo pri okrajnem glavarstvu, kder se jim mora povedati število prebivalcev po zadnjem številjenju 1. 1869. Kajti po tem se bo ravnalo in sami lehko vedč, ali se je srenji pravo število volilnih mož odmerilo ali ne. Slovenci na Štajerskem volimo v kmetskih skupinah 3 državne poslance. I. skupina obsega sodnijske okraje Maribor, Slov. Bistrico, Konjice, Slov. Gradec in Malirenberg. Voli se v Mariboru, Konjicah in Slov. Gradcu. Zadnjič bilo je skup 298 volilnih mož. II. skupina obsega Ptujski, št. Lenartski, gv Radgonski, Ljutomerski, Ormožki, Rogački in Šmarijski okraj. Voli se v Ptuju, v Ljutomeru in Rogaču. Volilnih mož bilo je 354. III. skupina obsega Celjski, Laški, Vranski, g. Grajski, Šoštanjski, Sevniški, Brežiški in Kozijan-ski okraj. Voli se v Celju in Brežicah. Volilnih mož bilo je 229. V Mariborskem volilnem okraju smo takrat Slovenci propali. Zmagal je Seidl. Sedaj ga moramo podreti! Gospodarske stvari. Karbolova kislina in njena poraba pri vrtnarstvu. M. Karbolova kislina je za pokončevanje škodljivega mrčesja močno hvaljeno sredstvo. Seveda sama na sebi, v svoji popolni moči in čistosti ni za rečeno porabo. Pokončala bi tudi rastline, ktere ravno varovati hočemo škodljivcev. Da se mora z vodo tako dolgo mešati in tanšati, da za rastline uničevalno moč zgubi, to je jasno ko beli dan, V ta namen so se razne poskušnje s karbolovo kislino že delale, ki jih hočemo tukaj v poduk svojim bravcem na kratko navesti. Prva skušnja se je naredila z zmesijo, iz 1 dela karbo-love kisline in 20 delov vode. Ta zmes se je pustila 24 ur stati, da se je še bolj razkadila in oslabila, predno se je rabila. Na vrhu te zmesi se je prikazala tanka oljnata plast, ki je vsako rastlinsko snovino popolnoma in hitro umorila. S to zmesijo ni bilo toraj nič početi. Razlita po gredici z redkvijo in zeljnatimi sajenicami, ki so jih zeljske bolhe hudo nadlegovale, je pokončala rastline in mrčes. Tudi še slabejša raztoplina, 1 del karbolove kisline in 50 delov vode, je bila tudi še premočna. Slednjič se je prestopilo k še slabejši raztoplini, 1 del karbolove kisline in 100 delov vode in ta je bila primerna in prava. Poginilo je za njo vse mrčesje in rastlinam ni nič škodovala. Vsigdar pa je treba oljnato kožico, ki se vrh raztopline naredi, odstraniti in potem še le ž njo škropiti. Jednokratno škropljenje je oprostilo in rešilo vse gredice zeljnih bolh, listnih uši in črvov in prav majhina trohica te raztopline, ki se je na mravljink vlila, da je drobna živalica vrat na nos iz mravljišča pobrala popustivša jačica, kar sicer ne stori kmalo. Črešnjevo drevo, kterega zreli sad je mravlje močno na se vlekel, jih je bilo v kratkem rešeno, ko se je deblo s karbolovo raztopimo pomočilo; vendar pa so se v 3—4 dneh zopet jele zbirati, ko je duh karbolove kisline preminil. Se le, ko se je volnati trak v karbolovo kislino pomočen okoli debla ovil, so bile mravlje za zmiraj odpo-dene. Tudi razni drugi mrčesi se dajo s to raztopimo pregnati, posebno listne uši, ki so rastlinam in drevju mlajšemu in starejšemu zelo na škodo. Posebno rože in breskve imajo od teh mrčesov silno veliko trpeti. Tako rožni grmič leta in leta ni cvel, ker so listne uši mu vse cvetje zadušile. Brž pa, ko je bil spomladi z rečeno raztopljino zmerno poškropljen, otet je bil pogubnega mrčesa in prihodnja spomlad ga je videla v obilnem, lepem cvetju. Karbolova kislina je toraj za po-končevanje raznega mrčesja vse priporočbe vredna. Kak upliv ima krma na dobroto svinjskega mesa. M. Na dobroto svinjskega mesa slanine in špeha sploh ima krma velik vpliv. Kuruza, kakor se navadno sem ter tje svinjam, slasti proti koncu pitanja, daje poprek bolj mehko meso in slanino vendar pa prijetnega, sladkega okusa. Najboljšega okusa pa postane svinjetina, ako se krmače z mlekom in sploh z mlečnimi odpadki, kakoršnih se v mlekarijah nahaja, pitajo. Tudi ječmenov drobljenec, drobljen ječmen, daje dobro meso. Če se jim pa oves in grašek poklada, imajo že bolj trdo vlaknato meso. Svinje, kterim se zelena detelja poklada, imajo neko posebno rumenkasto malo okusno meso. Po želodovi klaji dobi meso nek posebno neprijeten okus. M. Pridelovanje pelina. Pelin (Artemisia absynthium) se po vrtih, vinogradih, kjer se je enkrat zaplodil, sam ob sebi širi in zareja. Kdor ga pa hoče v veči meri in s pridom pridelovati, ta si mora bolj suho, negnojeno zemljo poiskati. Po starih kamnolomnih, rudokopnih robovih, kame-nitih klancih in grobljah prav dobro stori. Pomno-žuje se ali s sajenicami iz semena, ki se jeseni na dobrih vrtnih gredah poseje brž ko je dozorelo, ali pa tudi z delenjem koreničja. Sajenice se morajo 45—60 cent., če močno raste, celo 90 cent. vsaksebi saditi. Ko so se enkrat prijele, potem večidel več let stoje brez vse obdelave in strežbe. Ker pa starejše rastline po zimi rade pozebejo, treba je skrbeti, da se nastale luknje vedno z mladimi nadomestijo. V kamenitem in peščenem zemljišču je treba gledati, da seme o pravem času izpade in se raztrosi. Pelin cvete julija in avgusta, zori septembra in oktobra, listje se pobira meseca maja, cvetje pa julija. Prodaja se po lekarnicah ali apotekah. M. Trpežno kolje za vinograde in plotove. Da kolje za razne potrebe tako rekoč nepokonč-ljivo postane, priporoča neki angleški list, da se mora v kuhano laneno olje pomakati, v ktero se je toliko ogljevega prahu namešalo, da je vse kakor barva gosto postalo. Tako kolje pre nikdar ne zgnjije. Poskusiti ne škodi. M. Pomoček zoper podgane, stakore. Vzame se toliko moke, da se cela zmes more v ponvi v hlebček precej trdne pogače speči. Na 1/i kila drobno zribane morskega čebula (Scyla maritima) in na 3/s drobno sesekane slanine se jemlje navadno tri perišča moke. Vse vkup se v ponvi speče v pogačo in potem podganam vrže. Pravijo, da ta pomoček podgane pomori. Sejmovi. 3. junija Loče, sv. Ema, Lučane, Ljutomer, Ptujska gora, Mahrenberg, Maribor (goveji in konjski sejem), Mozirje, Laški trg, Rače. 5. jun. sv. Marjeta na Pesnici; 6. junija Turniše. Od sv. Petra pod Mariborom. (Zlato sv. m o s o) slovesno in sijajno obhajali so 25. maja velečestiti gospod Marko Glaser, naš 371etni župnik, ob enem častni kanonik, konzistorijalni svetovalec lavantinski in duhovni svetovalec sekovski. Na predvečer bila sta zvonika farne in podružne cerkve krasno razsvitljena. Drugi den je navrelo veliko ljudstva in došlo od vseh strani mnogo čestilcev zlatomešnikovih, med temi 3 jubilanti preč. g. dekan in kanonik Zuža, župnik v pokoju č. g. Grosskopf in č. o. Gabriel, frančiškan, dalje lavantinski kapitel, graški kanonik preč. g. Misija, več dekanov, župnikov, profesorjev, kaplanov, frančiškanov, skup 32 duhovnih gospodov. Vsi so občudovali, kako je bilo vse lepo in primerno ureseno in okinčano. Pred slovesnim sprevedom je sestra in gospodinja zlatomešnikova, spošt. Marija Glaserjeva, po 50. letih zopet z vencem pristopila in ga položila na bratovo glavo; stregli ste njej 2 družici sorodkinji: Johana in Rozalija Glaserjeva. Prizor je navzoče do solz genil. Sprevod je bil krasen. Udeležila se ga je šolska mladež, belo oblečene deklice, pevci, bogoslovci, duhovniki, kanoniki, jubilanti vsak z barvano palico v roki, na katerej je bil venec z napisom: 50 let. Pri sv. meši so asistirali preč. kanoniki lavantinski, bogoslovci pa in domači in tuji pevci pod vodstvom g. Maniha izvrstno peli latinsko Molitorjevo: missa Angelorum custodum. Po sv. meši so pa nam preč. g. kanonik Košar v uzvišenej mojsterskej besedi po I. Petri 4, 10. razložili mnogovrstne velike zasluge zlatomešnikove. Po sv. opravilu se je v farovžu zlatomešniku čestitalo in pri tej priliki se Jim poklonilo mnogovrstnih daril, diplom in čistitek. Došlo je tudi mnogo telegramov, pisem itd. Med onimi, ki so pismeno čestitali, bili so tudi 3 deželni poslanci: dr. Radaj, dr. Dominkuš in Fluher, čitalnica mariborska, prečastiti knezo-škof graški in preuzvišeni nadškof solnograški. Krasna je bila pa čestitka lavantinske duhovščine z kronogrami latinskimi, koje je spretno sestavil^č. g. župnik Herg. V obednici bilo je za 180 ljudi pripravljeno. Med obedom so preč. g. prost Zorčič napili sv. očetu Leonu XIII. preč. g. kanonik Žuža svitlemu cesarju, preč. g. kanonik Misija našemu milostljivemu knezu in škofu, preč. g. kanonik Košar velečestitemu zlatomešniku in preč. novi naš g. kanonik Kovačič novemu kanoniku sekovskemu preč. g. Misiji. Zmes so gg. bogoslovci prepevali krasne slovenske pesmi, 11 rejenk od šolskib sester nemški deklamovalo vezane besede o življenju zlatomešnikovem in naposled so stopile narodno slovanski oblečene deklice istega izvrstnega zavoda ter čestitale jubilantu in svojemu najpožrtvalšemu očetu, vsaka v drugem slovanskem jeziku : Stajerka, Kranjica, Korošica, Bošujakinja, Cehinja, Slovakinja in Rusinja! Nenavadni prizor je navzoče močno razveselil in izvabil živahno priznavanje 1 Sploh svečanost je bila velikim zaslugam blagega jubilanta vseskozi primerna. Omenim še č. g. župnika Virka, ki so lepo pesem zlatomešniku na čast zložili in doposlali. Pela se je od gg. bogo-slovcev po napevu g, Maniha. Vsak gost je prejel od bivšega č. g. kaplana Zmazeka knjižico : „Fara sv. Petra pod Mariborom'' z jako dobro podobo jubilantovo. Prečestitega novega zlatomešnika pa nam ljubi Bog ohrani še prav mnogo let! Iz Ruš. (Lepo počastili) so Rušanci svojega slavnega rojaka in preč. jubilanta g. Marka Glaserja. Poklonilo so g. zlatomešniku za 100 fl. vrednosti darov in sicer: g. Miha Karničnik, predstojnik srenje v Rušah, Njihov stričnik in hotrin-ček, je daroval srebrno kupico z napisom: Zlatomešniku Marku Glaserju hvaležni M. K. Stala je ta kupica 50 fl. Podobo Ruške matere božje s krasnim vencem in napisom: Ta venec zroču-jemov dar hvaležni Rušanci. Venec je spletla Rušanka Julijana Skerbs, hčer pokoj. Grizolda, drugo priskrbela je Marija Seme Marol-dinja, ktera se je za vse te reči najbolj trudila. Vsa podoba stoji okoji 20 fl. Maroldinja Marija Sernc je dala tudi 6 kupic in eno flašo na tukajšnji steklarnici narediti. Na vsaki kupici je druga letna številka in sicer I. M. G. 1806, (rojstno leto); II. M. G. 1829 (primicija); III. M. G. 1838 (dvorni kaplan); IV. M. G. 1843 (župnik pri sv. Petru); V. M. G. 1859 (častni korar); VI. M. G. 1862 (postavila se je Smolniška cerkev). Na flaši je napis: Zlatomešniku Marku Glaserju iz hvaležnosti 1879. Kupice veljajo 12 fl. Ruška srenja je za mnoge zasluge tudi za Ruše pri cerkvi in zavarovanje Ruške kronike, ki toliko zgodovinskega v sebi ima, zlatomešnika 28. aprila za častnega srenjčana izvolila; zato se jim je častna dipolma darovala, na kteri se vidijo; Smolniška cerkev, Ruška cerkev, Ruška mati božja, ki so same fotografije. Prečestitemu rojaku in jubilantu pa želimo, da bi se lepega dne zlatomešnega prav dolgo in vselej veselim srcem spominjali! Od sv. Jurija v Slov. gor. (Plazi, sv. birma.) Veliki deževni nalivi 3. in 4. t, m. so bili uzrok mnogim plazom. Najbolj oškodovani so posestniki na Malni, posebno g. Jožef Šabeder, kteremu je viničarijo blizu za 3 črevlje premaknilo in stene tako razrušilo, da so v njej speči ljudje morali v temni noči pobegnoti pod streho k bližnjemu sosedu. Zopet na drugem kraju ravno temu posestniku so plazi podrli tudi živinski hlev. Viničarju je bilo mogoče rešiti komaj le svojo govedo, svinjčeta pa ne. Akoravno so Slovenske gorice lep veseli kraj, vendar se mora zdaj vsak zavzeti, če pogleda, kako tu in tam na tisuč žlahtnih vinskih trt, lepih jabolk, hrušek in zelenih setev globoko pod nasi-pano prstjo trohni. Zraven je bila povodenj tudi v dolih taka, da nje nikdo ne pomni. Mostovi so odplavali, ceste se raznesle ali pa zasule, tako da je bilo občinam pomisliti, kaj bo, ker je bila delitev sv. birme za št. Lenarčko dekanijo vže razpisana. Popravljali so torej steze, kolikor in kakor so mogli. Premilostljivi knezo-škof so po teh krajih od 12.—20. maja, torej tudi pri nas 13. birmali. Iz št. Vida v Slov. graškem okraju. (Novega dušnega pastirja) smo dobili, težko uže pričakovanega. Od 26. februarja sem smo takšnega pogrešali, kar je bilo mnogim, posebno bolnikom hudo težavno. Ob nedeljah in praznikih bili smo brez službe božje, zavolj bolnikov pa smo morali hoditi sosednih duhovnikov nadlegovat, da so prišli sv. zakramentov umirajočim delit. Tem večje bilo je veselje, ko smo prvič v „Slov. Gosp." brali, da so č. g. Tombah naš novi župnik postali. Tolike časti in veselja se nismo nadejali in smo torej komaj čakali dne, ko so imeli k nam priti. Bilo je to 14. maja ter smo Jih kolikor mogoče slovesno sprejeli. Med pokanjem možnarjev so obhajali svoj vhod v farovž. Nedeljo potem 18. maja opravljali so nam prvo službo božjo. Bilo je tudi več sosednih duhovnikov navzočih, med njimi tudi č. g. nadžupnik št. Martinski pod Slov. Gradcem. Bog nam ohrani našega novega dušnega pastirja mnogo, mnogo let. Bog Jih živi! Iz Gruškoveca. (Težave pri sedanji žganj arij i) postajajo neznosljive. Uže samo ta postava mora kmetom oči odpreti, da liberalni nemški poslanci niso vredni niti piškavega oreha. Se tisto, kar dobri poslanci, n. pr. naš mnogo-spoštovani poslanec g. Mihael Herman, sprožijo in nasvetujejo, često zametujejo in pod klop mečejo. Vse meri pri liberalcih le na kvar in uničenje kmetskega stanu, če prav sami menda vsi tega ne vedč. Ko so g. Herman bili pri nas, smo jih ustmeno prosili, naj nam pomagajo, da zadobimo nekaj polajšave pri žganjariji. Kakor smo brali v „Slov. Gosp." štev. 5. stran. 34. so g. Herman to tudi storili v državnem zboru predlagajč zbornici dobro utemeljeno prošnjo št. Lenartskega okrajnega zastopa: naj bi se prenaredila žganjarijska postava od 27. junija 1. 1878. Kakor poganjanje kinet8kih poslancev g. Pfeiferja, Vošnjaka, Hermana itd., naj bi se davki ne iztirjevali po novih davkarijskih iztirjevalcih, naj bi se ponarejevanje vina obdačilo itd. ni zdalo nié, ker so liberalni mestni volilci z liberalnimi grajščaki imeli večino, ednako se je tudi prošnja zastran polajšave pri žganjariji vrgla v papirni koš. Zato pa so ostale sitnobe. Sedaj nikomur ni dopuščeno za domačo potrebo brezplačno žgati. Tudi si nihčer ne smeje kotla izposoditi. Kdor hoče žgati, ta mora si drva in vso tvarino tje spraviti, kder je kotel doma. Ali kaka nadloga je to v bregovitib krajih in potem mora naglo noč in den žgati, kakor da bi v glažuti glaže deial. Žalostno je to, da se kmetu nič ne privošči. Grunt je itak, posebno gorica, hudo obdačena, sedaj pa še s pridelkom ne more brez novega plačHa ravnati tako, kakor bi mu več dobička vrglo. Ce tropine svinjam spo-laga, mu ni treba plačati, če pa jih za sebe žgati hoče pa mora plačati in vrh tega mnogo težav, celó nepotrebnih, prestati. Ali kdor išče, ta najde, kdor prosi ta dobi. Zato izvolimo zopet g. Hermana v Ptujskem okraju, g. Vošnjaka v Celjskem, v Mariborskem pa podelimo Seidla, da bo število pravih kmetskih poslancev pomnoženo. Kajti le tako zamoremo po malem podreti. G. poslance pa prosimo, naj se potem zopet krepko popremejo za nam kmetom potrebno prenaredbo od liberalcev uvedene žganjarijske postave. Ce jim pa treba podpisanih prošenj, kakoršna je v „Slov. Gosp." štev. 5., jih dobijo na cente. Vsak predstojnik, vsak kmet jo podpiše. Jožef Bezjak, župan. Iz Konjic. (Letina) dobro kaže. Imeli smo skoro 4 tedne dež. Sedaj se je pa vendar enkrat izvedrilo. Čeravno je 12. maja debel sneg Pohorje pokril, greje nam vendar ljubo solnce polja in gorice prav ugodno. Zrak se je uže toliko ugrel, da se ne bojimo več nevarne slane. Zimine so lepe, rž je uže 5. maja pognala prvo steblovje; zimski ječmen je precej trpel, pa se je popravil, istotako tudi zimska pšenica. Jarina je precej zaostala. Upamo, da si kmalu pomore. Največje težave imamo s koruzo, ker je zemlja preveč mo-krotna in blatna. Rana koruza ni mogla izkaliti, ker je bilo premrzlo. Plazovi so posestnikom mnogo škode naredili in napeti potoki veliko njiv in travnikov poplavili. Trs v goricah žene nejednako in bodemo veliko menje brali, kakor lani ; sadovja ne bo ! Tem lepša je pa trava, sena bodemo imeli veliko in še lepega ! Tudi detelja lepo raste. Kupčija pa stoji ; nihče ne poprašuje ne po vinu pa ne po zrnju ! Politični ogled. Avstrijske dežele. Dne 22. maja so svitli cesar prvemu državnemu zboru storili konec in ukazali razpisanje novih volitev. Do dnes 29. maja je ministerstvo razpisalo volitve za Češko, Gališko, Slezijo, Moravsko, Spod. Avstrijsko, Štajersko, Kranjsko, Gorico, Istrijo in Trst. Za volitve volilnih mož se je treba precej pobrigati, posebno v volilnih okrajih, kder bo volilna borba najhujša n. pr. v Mariborskem, Belaškem in Velikovskem volilnem okraju. Korošci se naj zdramijo in pomislijo, da so 1. 1873. v Belaku samo za 6 glasov propali, da so voljeni poslanci bili med vsemi najrevnejši (Petrič in Edelman) in da so takrat uradniki nem-škutarje podpirali, kar sedaj ne bo! Na Štajerskem se privrženci tistih 112 Turkov, ki so v državnem zboru bili zoper osvobojenje turških kristijanov (dr. Duhač, Seidl, Forregger), še niso zbogali in bodo 8. junija imeli zbor v Gradcu na podlagi načrta, o katerem spregovorimo prihodnjič več. Le to opomnimo, da se v njem tirja še večjo brez-verstno v šolah in da naj se čč. gg. župnikom in kaplanom itd. vzame volilna pravica, število mestnih poslancev pomnoži, Avstrija še bolj razkolje in sultanu Bosna in Hercegovina vrnite ali vsaj dalje ne smemo v Turčijo marširati, tudi na kmeta je treba „nekoliko ozreti se" (Kolika milost!?)! Taki so novi liberalci ali „fortšritlarji". Naj le „fort-šritlajo" ali odhajajo od nas Slovencev proč s Seidlom vred čem dalje od nas tem bolje! — V Lipnici je minister Stremayer zagovarjal svoje obnašanje v državnem zboru itd. pa tudi govoril za zasedenje Bosne. Iz tega je pa zopet jasno, kako so si nemški liberalci zastran Bosne navskriž. Mnogo si prizadevajo Nemci izvedeti, koga bodemo Slovenci postavili za kandidate. Denešnji volilni shod deželnih slovenskih poslancev in odličniših narodnjakov bo reč uže toliko uredil, da bodo potem volilci sami zamogli brez težav in strahu pred kakim razporom za dotičnega kandidata odločiti se. Za Kranjsko je blagi g. Bleiweiss prevzel vodstvo volitev! Sicer pa nemški liberalni listi zopet prav marljivo lažejo o volitvenskih zadevah, kakor je uže pri njih navada. Bodi jim! Za Trst so svitli cesar potrdili novega župana dr. Bazzonija, česar gotovo mnogi ljudje niso pričakovali. — Vnanje države. Bismark je vendar čuden stric. Sedaj ko so mu liberalci pomagali celo Nemčijo pograbiti proti temu, da jim je „kulturno borbo" privoščil, začenja svoje prijatetje popuščati. Zvezal seje s konservativci in katoličani ter dognal postave, po katerih bo kmetskim ljudem in obrtnikom pomagano. Na ptuje blago bo eolnino naložil, tako mnogo denarjev dobil, domačemu denarju pot iz dežele zabranil in kmetskemu ljudstvu dače zmanjšal. Liberalci, posebno poslanci mest, hudo upijajo pa nič ne pomaga! Takega Bismarka bi nam tudi trebalo. — Na Bavarskem je nek general svojega ničvrednega sina tepel; sin ustreli iz revolverja 5krat v očeta pa ga ne zadene, na to ga oče s sabljo ubije! Grozen sad nekrščanske izreje otrok! — Francozi in Angleži so si na vskriž zavolj Egipta pa tudi zavolj otoka Matakong v zapadnjej Afriki. Proti Afganistancem so Angleži zmagali z denarjem. Pri sklepanju miru z Jakob-Khanom so temu obljubili na leto 1.800,000 fl. plače proti temu, da jim nekaj zemlje odstopi. Proti Zulu-Kafrom pa traja boj naprej. Turški vojaki so v Tesaliji trčili na Grke prostovoljce in se trdno pretepali; palo je 300 Turkov, Grki pa so tepeni odbežali. Sedaj kupici grški kralj vojakov ob turškej meji. — V južnej Ameriki je Chilensko brodovje Peruvijancem več primorskih mest hudo postreljalo. V severnej Ameriki je Slovenec preč. g. Vertin, rojen na Kranjskem, postal škof in naslednik škofa Mraka in Barage, samih Slovencev! Za poduk in kratek čas. Kdo je kriv našim državnim zmešnjavam, večjim dačam, grdemu oderuštvu, rastočemu osiro-mašenju? Varujte se lažnjivih prerokov ... na njih sadju jih bodete spoznali. Mat. 7, 15. 16. II. Spomladi 1. 1872. dobili so nemški liberalci, česar so si toliko hrepeneče želeli. Dobili 80 popolnem jim podobno in sorodno liberalno, nemško - ustavoversko ministerstvo pod predsed-ništvom kneza Adolfa Auersperga. Do popolnega gospodstva so torej doplezali. Trebalo jim ga je okovariti si in za vselej utrditi. Na to so tudi res delali skrbno, nepietrgano in brezobzirno. Niso gledali na to najprvlje: ali bo državi, narodom koristilo ali ne, kar hočejo sklenoti. Marveč po-praševali so se vselej prej ali bo na škodo ali korist svojej liberalno-nemškej stranki. Vsled tega smo zadnja leta trpeli vsi pod nezaslišanim stran-karstvom. Mnogi so na to obžalovali vse skup in dejali: „boljše bilo bi nam, ako bi svitli cesar začeli, kakor prej, sami vladariti; boljše nobenih volitev in zborov, kakor pa takošnih, kakor smo jih dobili od 1. 1872. naprej." Strankarska sebičnost liberalcev je ljudem veselje do „ustavnega življenja" mnogič ogrenila. Prvo, česar so se liberalni ustavaki sedaj lotili, bilo je uničenje večine čeških in^ konservativnih poslancev v deželnem zboru na Češkem. V čeških mestih iu na kmetih se ni dalo nič opraviti pač pa pri velikih posestnikih. Tukaj je trebalo liberalcem pomagati in se je godilo na tak način, ki je nemškim liberalcem na večno sramoto. Kajti potrebnih glasov so si brez vse sramežljivosti — kupili. Z denarjem so zmagali — edino le z denarjem! To menda je tudi našim nemškutarjem v kri udarilo, ker si zmage brez podmitavauja še misliti ne morejo iu vselej, kedar Slovenci zmagamo, stikajo iu iščejo, kdo je neki za Slovence glasov kupoval. No, do sedaj so ga zastonj iskali. Slovenci nimamo denarjev in ko bi jih tudi imeli, zametujemo tako ostudno in smradljivo sredstvo. Prepuščamo ga nemškim liberalcem, ki so v tej reči uže vajeni. L. 1872. so zavolj čeških volitev sestavili društvo, ki je dobilo ime „chabrus". To društvo je vzelo pri uekej banki dunajskej brez vedenja delničarjev 5 milijonov goldinarjev in s tem denarjem kupilo od ubožniših čeških veliko-posestnikov toliko grajščin, da je večina glasov pri volitvi potem ostala liberalcem. Kajti vsaka grajščina dobila je svojega na videž-posest-nika, liberalnega in od društva v to postavljenega „slamnatega deda". Tako so nemški liberalci v češkem deželnem zboru zmagali 1. 1872. delničarji so pa zgubili ves denar. Večkrat so konservativni poslanci poznej tirjali, naj se nesramna reč preiskava, ali do sedaj se je vselej ta grdoba vrgla pod klop. Sedaj so liberalci imeli v češkem deželnem zboru večino, slovanski Čehovje bili so res „k steni pritisneni" s pomočjo 5 milijonov, ki so se brez sodnijske nasledujoče preiskave pobrali nedolžnim, goljufanim in slečenim delničarjem. Izišla je v Pragi knjižica, ki je celo grdo reč svetu razkrila in imena glavnih goljufov povedala. Ali slavna policija pokazala je toliko ljubeznjivega sočutja do nje, da jo je takoj pograbila in širiti prepovedala. Sedaj so liberalci in ustavaki storili korak dalje. Prerezali so državnemu zboru dunajskemu vsako postavno zvezo z deželnimi zbori. Liberalni poslanci so namreč zatrli prejšnjo postavo, po kate-rej je n. pr. štajerski deželni zbor, ali pa koroški, kranjski, idt. izmed sebe izvolil več poslancev za državni zbor. Osnovali so pa novo postavo, po katerej se v državni zbor naravnost ima voliti. Deželni zbori so tako zgubili velevažno pravico, največje znamenje svoje samostalnosti. Znani Seidl je tudi pomagal štajerskej deželi ovo pravico vzeti. Ali to mu ne brani pri volitvah volilcem nemškega peska v oči sipati, češ, da on grozno močno brani pravice dežele Štajerske. Kaj takega mu verujejo popolnem le nevedni ali zvijačni ljudje. Pri volitvah so zmagali skoro povsod „nemški liberalci", čemur se nihče ni čudil, ki je vedel, da so ti gospodje imeli za se: ministerstvo, vzeto iz nemško-liberalne stranke. Jeseni 1. 1873. so bili novi državni poslanci na Dunaju zbrani, večidel pa le stari znanci tako, da se jim je šaljivi list „Floh" rogal risoč in razlagajoč, kako so se v zbornici objemali in pozdravljali: „bierz saima wieder do — die Reichsräthe, rodo, rodo do!" Nemški liberalci so sedaj bili, kakor pravimo, popolnem na konju. Motila jih ni, pa jih tudi ni mogla, živa duša ne. Peščica konservativcev in Slovanov ni zdala nič. Liberalci so imeli ogromno večino in so lehko sklenoli vse, kar so le hteli. Dobili so priliko svetu pokazati svojo modrost ter Avstriji pomagati do „zlatega" veka. Vsaj obetali ga so svojim volilcem strašno debelo. Sedeli so 6 let, zaslužili 8 milijonov goldinarjev, šteli so med seboj najbistroumniših in najkrepkejših mož, n. pr. Frica Brandstetterja, Seidla .... Govorili so tudi neznano veliko. Postav se je nasvetovala, ovrgla ali sprejela cela kopica. In vendar, koliko haska imamo sedaj od vsega? Ali je res boljše postalo? Ali so narodi zadovoljni? Imamo li menjše dače, polajšena bremena? To bo težko kdo resnil. In ko bi tudi kaj hotel zinoti, rastoča vsestranska sila bi mu usta zamašila. Ne, ni boljše, ampak hujše je sedaj in liberalno-nemška večina v državnem zbora jo je največ zakrivila. Glasovala je namreč za postave, ki so bile na kvar Cerkvi pa državi, duševnim in gmotnim koristim, narodom pa tudi posameznim stanom, Magjarom pomagale do neopravičenega gospodstva, državne potroške in potem takem tudi dače množile in gnale vedno više in in više. Naposled še napeti davki, nezaslišano strogo iztirjevani, niso pokrili vseh potroš-kov in začelo se je najemati novih dolgov, za katere davkoplačilei obresti uže komaj zmoremo. Sploh nesrečno je gospodarstvo liberalno bilo dosedaj za celo Avstrijo, ako le samo davke in državne potroške v poštev vzamemo. Preden je grof Beust lepo cesarstvo razklal na dvoje, zadostovalo je za pokritje vseh državnih potroškov; 360 milijonov goldinarjev in državni dolg je znašal 3500 milijonov. Sedaj gospodujejo Magjari ogerskim deželam, in potrebujejo sami 300 milijonov na leto. Našim deželam pa gospodarijo nemški liberalci in tirjajo letos za državne stroške 416 milijonov, tedaj 66 milijonov več, kakor pred njimi cela Avstrija. Državni dolg pa so napeli do 4500 milijonov. Državni poslanci in liberalci so pred 6 leti obetali davke polajšati, stroške skrčiti. V tem pa niso bili mož beseda. Marveč so dano besedo prelomili in stroške in davke pomnožili, vrh tega pa mnogo premoženja zapravili in neizmerno veliko dolgov naredili. Vrli grof Hohenwarth je 1. 1871 liberalnim naslednikom v raznih kasah zapustil 100 milij. gotovega denarja. Državno gospodarstvo je bilo uredjeno tako, da so bili pokriti vsi stroški in še je 10 milijonov ostalo. Toda liberalni gospodje so uže v leta dnevih gotovino vso zapravili in 1. 1873 je primanjkalo 5 milj., 1. 1874 pa 15 milj., 1. 1875 zopet 8 milj., 1. 1876 celó 30 milj., 1. 1877 pa 22 milj., lani 26 milj. in letos 76 milj. Kako gospodarstvo pa je to, če se vedno več izdaje, kakor prejema? Kam pride tako gospodarstvo? Na kant ali na boben. Zato pa recimo sedaj liberalnim bivšim poslancem n. pr. Seidl, Duhač, Forregger: dajte račun od svojega hiševanja. Kajti zanaprej vam ga ne moremo več zaupati! (Dalje prihodnjič.) Smešničar 22. Ko so lani nemškutarski liberalci pri volitvah v Mariboru grdo propali, jezili so se nekateri izmed njih prav hudo. Eden je hotel drugi den v slovenskej gostilniei prav čvrsto znositi se nad Slovenci, bilje pa pri vsakej besedi potlačen. Naposled je same jeze uže ves slinav izbleknil to le neumnost. Rekel je: „rajši vidim hudiča, kakor pa slovenskega vraga!" Bedak! Eden, ki je zijaka cul! Razne stvari. („Marburg er-Zeitung") jednako „Tagespošti" straši svoje bralce s strašilom: „das Königreich Slovenien." Naš denešnji vvodni članek dovolj jasno kaže, da je tako postopanje le volilno hujskanje Nemcev na Slovence in nova ovira zaželenemu miru med obema narodoma v deželi Štajerskej. (Fara sv. Petra pri Mariboru), krajepisno-zgodovinske črtice s podobo sedanjega župnika in zlatomešnika. Tako je ime novej knjižici, kojo je spisal in založil bivši in mnogozaslužni kaplan št. Peterski č. g. Zmazek. Nekaj iztisov se proda. Kdor pošlje opravništvu „Slov. Gosp." 40 kr. dobi njo po pošti. („Slovenec") v Ljubljani je preklical svoj dopis iz Celja v štev. 55. in tako opravičil postopanje „Slov. Gospodarja". Več mu zarad volitev in miru ne rečemo. (Svitli cesar) so darovali za stavljenje cerkve v Radvanju pri Mariboru 300 fl. in za stavljenje nove šole v Gorici celjskega okraja 250 fl. (Krasna dva oltarja) izdelal je slovenski umetnik celjski; g. Krašovic za cerkvo sv. Roka v Brežicah. Vrli umetnik bodi priporočen vsem, ki jednakih izdelovanj potrebujejo. (Krido) napovedal je Herman Prossinagg (Prosenjak iz Rač) glažutar v Lembahu. Dolžniki imajo den 2. in 13. augusta. Glažuto je kupil nek Dunajčan. S Prossinaggom zgubi nemškutarska garda mariborskega okraja spet enega izmed svojih. (Do 25. junija razpisal) je deželni odbor štajerski 17. štipendij za gluhoneme otroke, 6 do 121etne. (Ustrelil) se je ob robu nemške Kalvarije v Mariboru 211etni Viktor Belec, ker je baje pri igri preveč zgubil. Nesrečnik je imel lepo službo pri g. Ogrizeku. (Oreh ubil) je Andreja Bračkota v Cogetincih. (Brco dal) je deželni naš poslanec g. Snidršič gračkim Turkom, ki so ga zavolj volitev kot zaupnega moža bili izvolili v svoj deželni odbor tako zvane mlado-liberalne nemške stranke ali napred-njakov, pri katerih so dr. Duhač, dr. Forregger, Seidl itd. Povabilo je g. poslanec odbil. Dobro! (Ustrelil) se je v Gradcu črevljarski delavec Jožef Pukšič, bržčas Slovenec. (Ničvreden sin) je Jožef Kolman, ki je svojega lastnega 601etnega očeta, gredočega iz sejma v Bizelskem, na stezi napal in s kolom grdo sklal. Sosedi so očeta komaj smrti obranili, sodnija je ničvredneža zaprla. (Grad Wurmberg) nad Ptujem dobro popisal nemški je g. Budinsky. Knjižica se dobi pri Wol-faithu v Gradcu. (Vlak povozil) je pod Pragarskim v noči 19. maja mladega Pavla Leskovara iz Obrne, ko je iz Crešnjevec domov šel. (Razžaljen Lah) je pri sv. Petru blizu Blatnega grada na Koroškem vas užgal tako, da je od 21 hiš 12 pogorelo s podružno cerkvico vred. (V Trbovljah) v tamošnji glažuti je delavec Franc Vršnjak nesrečno prišel med mlinske kamne za mlenje kremena in mu je zdrobilo nogo tako, da je umrl. (Toča) je 23. maja pri sv. Vidu pri Lipnici vegjidel vse poljske pridelke posekala. (Jurija Eataja) v Pečevniku pri Celju je ubil pasterk Jakob, podšuntan od matere. Več pribod. (Porotna sodnija celjska) obsodila je Ferdinanda Žemljica, ker je ubil viničarja Holcmana, na 1V2 v težko ječo, Jurija Kovačiča zavolj nesramnega posilstva na 8 let v težko ječo, Tomaža Pavela na 4 leta v težko ječo, ker je zaklal posestnika Franca Kacijana, krojača Jožefa Stimana na 3 letu v težko ječo, ker je Janeza Kollerja hotel zapeljati, naj bi bankovce ponarejal, dalje Rudolfa Hribarja, ker je kot davkarijski uradnik v Rogatcu 340 fl. za se pridržal. (Ljutomerska gosp. podružnica) obhaja občni zbor ob dveh popoldne binkoštni pondeljek. Načrt: naznanila, govor o živinoreji, o občinskih cestah, o popravi potokov in grab, o mrčesju sadunosnega drevja, razdelitev častnih diplom, razni predlogi. Vabi uljudno Odbor. (Iz Gradca v Sarajevo) ali zanimivi dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski se bodo nadaljevali po volitvah. Čestite bralce, kateri neradi pogrešajo, prosimo za potrpljenje, č. g. pisatelja pa za nadalejšnje rokopise! (Most črez Mislinjo) nad Spod. Draubergom bo stal 1620 fl. V sredo 4. junija bo dražba. (Pogorel) je 22. maja po noči Vido Ploj, že-lar v Ivanjskem vrhu pri Negovi. Zgorelo je 5 glav govede, 3 svinje. Ženi, ki je šla po krave v hlev, se je ogenj na glavo vsipal; reva strašne bolečine trpi, ker ima celi život pečen. Mož ni bil zavarovan. Dražbe. 31. maja Ana Blazovnik v Mabren-bergu 750 fl. Alojz Rajtman 2947 fl. Kari Pomprein 991 fl. Jožefa MUhlfelner 1879 fl. Simon Ciringer 4267 fl. Jožef Žagar 2780 fl. Janez Maček 2362 fl. Simon Srebre 2260 fl. 4. junija Anton Živko 1394 fl. Treza Beg pri sv. Ani, Jožef Kleinšek v Makolah. 5. junija Katra Banijan v Markovcah. I^oterljne Številke: V Gradcu 24. maja 1879; 29, 81, 90, 73, 40. Na Dunaju „ „ 85, 18, 23, 17, 88. Prihodnje srečkanje: 7. junija 1879. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. Mesta Pšenica M Ječmen Oves Turšica Proso ■o (i kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . 6 30 4 30 4 10 2 50 3 90 4 20 4 30 Ptuj . . . 6 75 3 55 3 62 2 65 3 60 3 70 3 60 Varaždin n 20 3 40 3 45 2 40 3 70 3 10 3 80 Dunaj j0 t« 9 67 6 95 8 30 5 95 5 25 6 85 — — Pest I2 8 56 5 51 8 18 5 25 4 53 4 65 5 — Oglas* Šolsko poslopje v Monšbergu se bo povek-šalo; kdor želi to delo prevzeti, je povabljen k dražbi dne 27. junija ob 3. uri popoldne pri šoli Monšberškej. Stroški so cenjeni na 2344 fl. 15 kr. Nadavka ali vadijuma je položiti 10%. Krajni šolski svet v Monšbergu. Janez Mohorko, __načelnik._ Oznanilo. Pri občnem zbora dne 12. maja t. 1. bil je sprejet nasvet upravnega sveta vzajemne zavarovalnice graške proti ognju, da se od v letu 1878. pridobljenega dobitka pri oddelku za zavarovanje poslopij, v znesku 101522 fl. 28 kr. zapiše 49000'fl. kot irnetek v znesku 10°/0 dolžne svote za 1. 1880 tistim deležnikom imenovanega zavarovalnega oddelka, ki so letos že pred mesencem oktobrom pri ovi zavarovalnici bili zavarovani in tudi nadalje še leta 1880 pri njej ostanejo. V Gradcu, 13. maja 1879. Ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice graške proti ognju. Razprodaja. V Dolah, vasi pri Hrastniku na Štajerskem blizu farne cerkve je iz proste roke na prodaj: KMETIJA, 62 oralov velika (njive, travniki, vinogradi, pašniki) kmetijsko poslopje, t. j. hiša s 4 sobami, 2 prostorna hleva z govejo živino vred, okoli 900 fl. vredno, in 1 kozolec. Kdor to kmetijo z živino in poslopjem vred kupiti želi, naj se oglasi do 1. junija pri podpisanem. Ako se do 1. junija tak kupec ne oglasi, bode se celo posestvo z živino vred na drobno prodavalo, in sicer 2. in 3. junija. Valentin Zabovnik, v Toplici pod Zagorju (Sagor in Krain). JMGZ PRETTIER, prej ZSAK., v Iisidiioni, v dolgej ulici priporočuje cest. duhovščini, visokej gospodi in p. n. občinstvu svojo dobro odbrano zalogo steklovine, zrcalnikov, porcelana, beloprstne posode, svetile s petrolejem, pozlačeni! okvirjev itd. Tudi se ondi sprejema urezavanje in ulaganje okenskih steklovin pri cerkvah, učilnicah in novih poslopjih po najnižji ceni zraven točne postrežbe z najboljšim blagom. Za blagovoljna naročila se 3—3 prosi uljudno. Priloga „Slov. Gospodarju" štev. 22. 50. računski sklep vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu za upravno leto 1878. A. Stanje. Število Zavarovalna 1 vrednost Število Zavarovalna Oddelek za poslopja. deležnikov poslopij deležnikov poslopij vrednost gold. gold. 31. decembra 1877 je bilo stanje...... Leta 1878 je: na novo vstopilo....... se vrednost povišala za..... se spet sprejelo....... se odpovedba preklicala pri . 4757 1050 7 11632 800 2366 16 7397120 1611520 801630 7560 88036 5814 199129 ' 14814 103719128 9817830 Skupaj — — — 93850 213943 113536958 Izstopilo je............. Vrednost se je znižala za......... Ex offo se je izključilo vsled dolžnib doneskov Izbrisalo se je vsled požarov........ Začasno zavarovanje je preteklo pri...... 1260 1959 319 143 3238 127 4444 751 472 1834295 315370 1676725 327820 1411055 3681 9032 5565265 i Tedaj stanje 31. decembra 1878 ....... 90169 204911 107971693 | Oddelek za premakljivo blago 31. decembra 1877 je bilo stanje........ Leta 1878 je na novo vstopilo in vrednost se je povišala za Število listov Zavarovalna vrednost 9278 6746 21463807 14906303 | Skupaj . Odpadlo pa je: Po izstopu, znižanji vrednosti in izbrisanji vsled požarov in po preteklem začasnem zavarovanji............... 16024 4845 36370110 16966924 Tedaj stanje 31. dccembra 1878 ....... 11179 19403186 Oddelek za zrcalno steklo. Novi pristopi leta 1878 ........... Odpadek vsled storniranja.......... 43 3 13997 1335 Tedaj stanje 31. decembra 1878 ....... 40 12662 B. Gospodarjenje. Oddelek za zavarovanje poslopij, premakljivega blaga in zrcalnega stekla. 9 10 11 12 13 14 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Dohodki. Rezerve doneskov in premij Društveni doneski, premije in postranske pristojbine za za varovanja v tekočem letu 1878 novo sklenjena in za povišanja Prepisanje društvenih doneskov za 1879 ..... Za potrupeno zrcalno steklo Deleži protizavarovalcev pri po žarih...... Deleži protizavarovalcev pri pre iskavanji škode . Deleži protizavarovalcev pri da rilih za pomaganje pri požarih Deleži protizavarovalcev pr stroških za sklicavanje in ga šenje...... Protizavarovalni storni Protizavarovalua provizija Obresti premoženja Bruto-dohodki posestev Rezerva protizavarovalnih pre mij ...... Povrnjena izvanredna rezerv za škode ..... Stroški. Odpisanje doneskov, premij iu postranskih pristojbin Likvidirane škode pri požarih in zrcalnem steklu . Neodločene škode . Stroški za preiskavanje škode Darila za pomaganje pri požarih ....... Stroški za sklicavanje in gašenje Provizije..... Protizavarovalne premije . Upravni stroški Splošni zavarovalnični stroški Inventarijalni stroški . Pristojbinskega namesteka delež 1. 1878 ..... Poslopenski davki . Stroški za popravo Rezerve doneskov in premij Tedaj ostane . Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago 482801 40295 488455 100754 2250 137 40 3658 25762 46040 11318 2629 8384 341176 1261 7761 577 258 28061 126112 59421 16955 720 4023 3763 2734 501412 80 32 10 56 50 80 1204145 23 03 50 56 I 75 07 13 05 1 i > 90 55 30 71 17 52 1102623 101522 94 66 28 43718| 11 49845; 75 1663313 14709 37 309 12: Oddelek za zrcalno steklo 729 35 2445 6463 8644 5000 35 "147768:29 9272:61 I 34202 i 50 707j25 877112 428657 4125639 3922 19 1164 50 40 83 41573,09 137303 10465 05 24 48 126 58 25 7 437 79 '764 23: 50: 46 526519 Sknpaj 91 90870 86 50508823 35- 115463 93 2559 62 137 80 40 6103 32225 46040 11318 91 53| 29 87^: 83 11274 24 5000 "1352679 703 74 61 05 17705 375505 1968 8638 577 258 32406 167368 63369 18127 761 4023 3763 2734 0' 031 75 68 75 07 46 44 03 54 38 30 71 17 543423.07 1240630 — 112048 02 45i 57 C. Bilanca. :10 11 113 14 15 Activa. hranilnici reči po kurzu od 31. dec. Gotovina v Vrednostne 1878: sreberna renta nom. gld. 48.000.— a 62.80 . gld. 30.144,— lotr. posojilo 1. 1860 nora. gld. 10.000.—all4,—gld. 11.400.— c) posojilo grašk. m. nom. gld. 60.500,—a 101.75 „ 61.558.75 a) b) Kot kavcije in ročne zastave založene vrednostne reči: Sreberna renta nom. gld. 14,000— po kurzu od 31. dec. 1878 a gld. 62.80 Založen kapital: a) v staj. „Escomptebank" v Gradci . . . gld. 31.397.15 b) v graški zastavnici „ 30.000,- c) v hranilnicah na Sta-jarskem in Koroškem „ 658.770.34 Posestva........ Menjice........ Dolg namestnije ljubljanske . v . Dolg okrožnih komisarjev na Stajar- skem in Koroškem..... Dolžni doneski in premije: a) za nova zavarovanja gld. 689.21 b) za zavarovanja na nedoločen čas in sicer za prejšna leta do 1. 1877 „ 10.806.22 c) ravno to za leto 1878 „ 6.659.67 Doneski za potrebe leta 1878 . Delež pristojbinskega namesteka, ki pride na leta 1879-1880 . . . Dolgi protizavarovalnih društev in raznih dolžnikov...... Dvomne tirjatve...... Rezerva protizavarovalnih premij . Nezaložen dolg oddelka za premakljivo blago........ Znesek 15225 63 103102 75 8792 — 720167 49 178215 47 8000 — 635 55 3666 70 18155 10 505088 23 8046 60 39009 39 630 32 11274 19111 1639120 24 23 70 Passiva. Reserva za požare...... Ne potegnjena odškodnina za požare . Ne potegnjena darila..... Ne potegnjene podpore..... Pristojbine za IV. četrtino 1878, ki so se mesca prosinca 1879 imele pla čati za vinkuliranje, pogodbe in potrditev prejemkov V letih 1879—1880 plačljivi deli pristojbinskega namesteka Vsota, ki jo imajo poslopenski delež niki od ostatka leta 1877 Ravno to iz leta 1878 ..... Rezerviran znesek za stroške 501etnega jubileja....... Razni upniki....... Kavcije in ročne zastave . Penzijska zaloga zavarovalničnih uradnikov ....... Reserve društvenih doneskov in premij Reservna zaloga...... Znesek 9819 14709 185 70 402 2147 46394 49000 20000 3972 8792 28144 543423 912061 1639120 01 54 40 22j 14 68 21 32 06 11 70 Opomba. Inventar, ki se nahaja pri ravnateljstvu, representanciji ljubljanski, pri glavnem zastopu v Celovci in okrožnih komisarjih, vsled polagoma odpisa vanj a v premoženje ni več vštet. D. Rezervna zaloga. Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1877 .......... 904133 81 Novi dohodki. 1 Po pravilih rezervni zalogi pripadajoče postranske pristojbine, potem doneski prejšnih let do 1877 ............... 3281 58 2 Ostanek neodločenih škod minolega leta........... 2612 94 3 Deleži protizavarovalcev pri neodločenih škodah lanskega leta 1600 28 4 Kurzni dobiček pri 1860 lotrijskem posojilu.......... 270 5 Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1878 podal, v oddelku za poslopja z............gld. 32.522.28 v oddelku za premakljivo blago z...... ., 5.465.24 v oddelku za zrcalno steklo........ „ 61.05 38048 57 6 Drugi dohodki.................. 243 47 46056 84 Skupaj . . . — — 950190 65 'V Od tega: 1 So se izbrisale pristojbine in starejši doneski do incl. 1877, kakor drugi ne- pridobljivi zneski................ 2468 76 2 Izbrisalo se je od konta posestev............. 1800 16 ' 3 Pozneje likvidirane odškodnine za požare prejšnih let....... 1948 04 4 Penzije in odgojevalni doneski............. 12125 66 5 Kurzna zguba pri sreberni renti in graškem mestnem posojilu..... 1872 25 6 Za penzijsko zalogo zavarovalničnih uradnikov po sklepu občne skupščine od 6. maja 1878 ................ 4000 7 Donesek za stroške odkritja nadvojvode Ivanovega spomenika .... 2500 — 8 Za deloma pokritje nezaloženega dolga v oddelku za premakljivo blago iz leta 1875 v znesku gld. 30.525.90 ........... 11414 67 38129 54 Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1878 .......... 912061 11 Opomba. Kot rezervna zaloga v oddelku za premakljivo blago je po §. 10 pravil tega oddelka kapital v znesku gld. 50.000.— iz rezervne zaloge poslopijskega oddelka podarjen. Anton vitez Spinler 1. r., Franc Doser 1. r., generalni tajnik. knjigovodja. Za upravni svet: Za ravnateljstvo: Franc grof Meran 1. r., Dr. Franc llwof 1. r., generalni ravnatelj. predsednik. Račun se je pregledal in se z knjigami zavoda zlaga. Gradec, 23. marca 1879. Josef Weis vitez Ostbornski 1. r. Dragotin Ohmeyer 1. r. Dragotin Klecker 1. r. Ponatis se ne plačuje.