ZN. Stalita. um. leto. ^^^^^B ^H ^^^ ^| ^^^H ^k ^H ^P^| ^P ^B ^^^^B ^^B ^& ^^B ^^ ^^^^11 V Pv V ^M ^^ IH ^& I B H H ^^1 ^v^l ^ft ^1 ^^^V ^^ ^^B ^^^^B ^^ .Slovenski Narod* velja v L|«M|fal na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta m »•••'■ 12*— četrt leta „ • • • • • 6'— u mesec „ » ■ • • ■ 2*— ▼ uprtvništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta „ • • • • • 11*— četrt leta „ • • • • • 550 na mesec • • • • • ■ 1'9Q Dopisi naj se frankirajo. RoUopisi se ne vračajo. Uredništvo s Kaallova nlica it5(v pritličju levo,) teloton 4L 34. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrst* za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 trin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večpi tnsercijah po dogovora. UpiavniŠtvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, Inseratl Ltd, to je administrativne stvari. i fl——trn štmvUkm votf« !• vtmmafmv. ■ Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine M na ozira. „Karotaa tiaktnu" teUfra aU, ti. .Slovenski Narod* velja 90 potttt za Avsho-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta m * • . četrt leta „ » • « na mesec m ■ • • 25-— 13 — 6*50 2*30 za Nemčijo; celo leto naprej . . • K 30*-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. V»ra-rmtttvo (spodaj, dvorišče levo), Inaftova olioa it S, telefon št 85. Svetovna vojna. Bitka v ruski Poljski se nadaljuje. — Uspehi naše armade pri Pilići in Wolbromu. — V monarhiji je v celem 110.000 vjetnikov. — Na nemško-francoskem bojišču ni izprememb. — V severni Poljski bitka še ni odločena, pri Čenstohovu pa stoji. BITKA V RUSKI POLJSKI SE NADALJUJE. — LSPEH1 FRI \YOL-BROMU IN PILIĆI. — CELOKUPNO ŠTEVILO VOJNIH VJETNIKOV ZNAŠA 110.000 MOZ. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 24. novembra opoldne: Bitka v ruski Poljski se pri velikem mrazu energično nadaljuje na obeh straneh. Nase čete so zavzele več oporišč, zlasti so pridobile na prostoru proti Wolbromu In ob obeh straneh kraja Pšllce ter zopet vjele mnogo sovražnikov. Sicer je položaj neizprerner^en. V notranjosti monarhije se nahaja i 10.090 vojnih vjetnikov, med temi 1000 častnikov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, gm. • * * NERAZJASNEN POLOŽAJ NA VZHODU. — V RUSKI POLJSKI BITKA ŠE N! ODLOČENA. — USPEŠNA OFENZIVA SEVERNO OD KRAKOVA. Berlin, 24. novembra. (Kor. ur.) \VoIiiov urad javlja: Veliki glavni stan dne 24. novembra dopoldne: Na vzhodnem bojišču položaj še ni raztasnen. V vzhodni Prusiji vzdržujejo naše čete svoje pozicije ob jezerski planoti in severnov zhodno od n:e. V severni Poljski se vršeči težki boji še niso odločeni. V južni Poljski v okolici Čensto-hova bitka stoji. Na južnem krilu se- verno od Krakova napad napreduje. Uradno rusko poročila, da sta bila v vzhodni Pruslii vjeta general pleni. Liehert in r!. Panncvitz, je docela izmišljena. Prvi se nahaia v Beroli-nu. drugi pa na čelu svojih čet. Oba že d-?e časa nista bila v vzhodni Pru- ««, SIJL Vrhovno armadno vodstvo. POLOŽAJ NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Berotin, 24. novembra. (Kor. u.) WoI»fov urad javlja: Veliki glavni stan dne 24. novembra dopoldne. Angleške lad?e so se tudi včeraj poavile ob Flandrijskem obrežju in so obstreljevale Lombartzvde in Seebriigge. Našim Četam so zadale le malo škode, pač pa je bilo ubitih In ranjenih več belgijskih prebivalcev. Na zapadu niso nastale nobene bistvene izpremembe. Vrhovno armadno vodstvo. * Potopljena ogromna angleška oklop- nica? Rottcrdam, 24. novembra. (Kor. urad.) Po poročilih iz zanesljivega vira je angleški naddrcadnought »Audacicus-- dne 26. ali 29. oktobra oh severnem obrežju Irske zadel ob mino in se potopil. Admiralitcta varuje o dogodku najstrožjo tajnost, da bi preprečila vznemirjenje v deželi. »Aađacicus« je imela depla ementa 27.000 ton. 2S.OD0 konjskih si', hitrost 22 morskih mili in je bila oborožena z desetimi 342/t« centimeter kimi in šestnajstimi 10s/10 centimeterskimi topovi. Posadka je-štela okrog 1100 mož. Berolin, 24. novembra. (Kor. urad.) »Lokalanzeigcr« javlja iz Kopenhagena: Kakor pripoveduje neki Šved, ki se je vrnH nedavno tega iz Amerike v Stokhohn, je dne 25. oktobra parnik »Glimpia« naletel ob irski obali na veliko vojno ladjo, ki je oči-vidno imela več trških poškodb in je vzjel na krov 250 mož. Ostalih 550 mož so prekrcale druge vojne ladje, ki so prihitele na pomoč. Posadki in potnikom na »Olimpiji« je bilo prepovedano, da bi ob pristanju na Angleškem govorili o tem dogodku. Vsekakor gre tu za angleški dread-nought *Audacicvs«. ki se je par dni kasneje potopil. Kakor se zdi, je bila vsa posadka rešena. * POTOPLJEN NEMŠKI PODMORSKI ČOLN. Berolin, 24. novembra. (Kor. u.) Uradno razglašajo: Po uradni objavi angleške admlralkete z dne 23. novembra je reka angleška patruljna ladja ob sevemen? obrežju Škotske potopila nemški podmorski čoln U 18-Kakor poroča Reuterjev biro, je an-#le*kl torpe-dn! nišllec »Garrv« retUl 3 častnike in 23 mož posadke. En mornar je utonil. Načelnik namestnika admiralskega štaba pl. Behnke. « Upor vojnih vjetnikov na Angleškem. London, 23. novembra. (Kor. urad.) euterjev biro javlja: V Dou-srlasu na otoku Man se je pretekli četrtek na dan znak zbralo v vjetni-škem taborišču 2000 vojnih vjetnikov v veliki jedilni dvorani itr so z namenom pobegniti napadli straže. Straže so najprvo streiile v zrak. Ker pa to ni nič nomasralo, so jele streljati na upornike. Ubiti so bili 4, 12 pa težko ranjenih. Ranjence so prereijali v bolnico. Ostali vjetniki so se vdali. Eden izmed njih, ki je splezal na streho, je padel na tla in se ubil. Uvedla se je stroga preiskava. Baron Conrad pl. Rotzendorf. Iz cenzurirane graške »Tages-post« z dne 24. t. m. posn; memo tole brzojavko: »Smešne, če ne hudobne trditve o disharmoniji med nem- škim in avstro-ogrskim armadnim vodstvom najdejo najboljši dementi v enotnem, le na skupni veliki cilj naperjenem skupnem delovanju naših zveznih armad na bojišču. General Conrad. Uspehi naše težke artiljerije. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana Javljajo: Pri sedaj se vršecih bojih na Ruskem Poljskem se je učinek naše težke artiljerije zopet najsijainejše izkazal. Mnogi vjetniki pričajo, da je učinek našega težkega ognja strašen in pre-tresujoč. Padajoče težke bombe so gnale Ruse kakor iz lesičnic na vse kraje. Brez vsega se lahko reče, da je bila težka artiljerija na uspehu bistveno udeležena. BOJI NA RUSKEM POLJSKEM. Kakor poroča uradna poročilo, so iz Varšave prodrle nove ruske čete. V tem trenotku so te čete najbrže že posegle v boj in bitka se sedaj pač že bliža odločitvi. Nasproti silni premoči, ki jo je postavila Rusija v boj, je domnevati, da se bodo Hindenburgove čete omejile izprva le na obrambo. Na srednjem bojišču nekako pri Čenstohovi so se naši in nemški oddelki zakopali in Rusi morajo pod velikimi izgubami napadati. Na jugu pa naša armada krepko napreduje. Zadnje dni so dosegli naši tam prav lepe uspehe. Kar do-sezajo naše čete, je občudovanja vredno. Operacije naše infanterije je posebno podpirala tudi naša težka artiljerija, zlasti 15centimeterske havbice in 30centimeterski možnarji. Našim se je posrečilo razb;ti Rusom več oporišč. O izgledih bojev na vzhodu prinaša graška »Tagespost« od visoke merodajne osebe tale razmotrivanja: Kakor na Poljskem, se zdi. da se je tudi ob galiŠki meji izvršil preokret v vojaškem položaju, kakor je bilo to po operacijah z gotovostjo pričakovati. General Ilindenburg je ustavil novo rusko prodiranje proti pruski meii ter je prislil Ruse, da so razvili svoje desno krilo in se končno umaknili. Skoraj istočasno je avstro-ogrska armada na nasprotnem krilu Ruse tako porazila, da ni izključeno, da se bodo tudi tu Rusi umaknili morda celo do Lvova in še deli. O prodiranju Rusov in o njih operacijah sedaj sploh ni mogoče reči, da se vrše po jasnem načrtu. Prvotni ruski načrt je popolnoma neraben. Ruski pohod na gališko mejo, zasedenje važnih točk s premočjo, kakor Lvova, opiranje lastne sile na Brest Litovsk, vse to je brez dvoma tvorilo predmet dolgoletnih študij ruskega generalnega štaba. Gotovo bi bil imel ta načrt tudi uspeh, če bi protipoteza Rusov ne bila zmedla, da so morali opustiti ta načrt in da so se morali sprijazniti s popolnoma novim položajem. Ne samo, da se morajo sedaj vršiti operacije na bojišču, ki ga ruski generalni štab ni preštudiral, je tudi skoraj izključeno, da bi mogli Rusi svoji milijonski vojski dati novo fronto, ne da bi pri tem svojo vojsko popolnoma zmedli. Da bi mogli to v redu izvršiti, manjka Rusom tehničnih pripomočkov, zlasti železnic, cest in drugih občil, manjka jim pa tudi primernih priprav v mirnih časih, specijalno manevrov v velikih zvezah. Rusom je začelo sedaj tudi že primanjkovati artiljerije in pušk, tako, da so bili prisiljeni kupiti od Japonske stare topove, od one Japonske, ki je pred desetimi leti izvojeva-la v Mandžuriji zmage. Ta artiljerijski materijal ni več prvovrsten in tudi ruski artiljerist ne ve z njim ravnati. Da manjka ruski pehoti pušk, je razvidno iz tega, da so oni vojaki, ki se našim četam vdajajo, navadno brez pušk. Na vprašanje, kje imajo puške, odgovarjajo odkritosrčno, da so jim častniki zapovedan" vreči puške v kritičnem momentu že prav zgodaj proč ali pa so jh dali svojim tovarišem, ki so imeli še nekaj upanja, da jih ne vjamejo. Še mnogo bolj pa manjka Rusom pušk pri vežba-nju. Celi polki imajo samo po kakih sto pušk. Vsak top, vsaka strojna puška, ki jo Rusi sedaj izgube, je nena-domestna izguba. * BOJI PROTI SRBIJI. Iz Srbije sedaj že več dni ni nikakršnih uradnih poročil, pričakovati pa je za te dni obsežnega uradnega poročila o nadaljnjih uspehih naših čet. Graška »Tagespost^ prinaša iz Bosne in Hercegovine tole cenzurirano poročilo z dne 21. t. m.: Ko so bili Srbi in Črnogorci, ki so bili vdrli v vzhodnje pokrajine sarajevskega LISTEK. Črtita iz bohteriologije. Spisal ravnatelj inž. chem. J. T u r k. Bakterije, njih ustroj, življenje, domovanje In delovanje. Deienje ali cepljenje bakterij se vrši z izredno nagiostjo tako, da ne mine med eno in drugo dobo prav često niti ura. Zato se bakterije z neizmerno hitrostjo množe. Botanik Cohn je izračunil število bakterij, ki bi se mogle zaploditi v prav kratki dobi časa. če bi ne bilo nobenih zaprek. Za podlago računu je vzel, da se cepi poedinka (poedina bakterija) v dobi 1 ure, kar se tudi vrši. Po preteku prve ure bi bili že 2, po preteku druge ure M bile 4 in po preteku treh ur bi bilo že 8 bakterij. V 24. urah bi naraslo potemtakim potomstvo poe-dinke na I6V2 milijonov, v dveh dneh na 281V2 biljonov in v treh dneh že na 47 triljonov bakterij. Ako se vzame dalje, da ima bakterija 1 mikron d/moo milimetra) debeline in dvakrat toliko dolžino, kar odgovarja istini tedaj bi potomstvo posamezne bakterije ali poedinke izpolnilo po preteku 5 dni vsa morja sveta. Pod ugodnimi pogoji pa se bakterija cepi ali podvoji že v 30. minutah. Kaj porre-nja to. sledi iz sledečega računa: Po 1. uri bi bile že 4 bakterije, ro 2. uri bi jih bilo 16, po 3. uri 64 in po 8. uri pa že okroglo 60.000 bakterij. V 15. urah bi znaša»o število bakterij, ki bi se na podlagi te^a računa zaplodile od pociinke. že 1000 milijonov in hi dale 1 kubični milimeter tvarine. do-Čim bi znašala tvarina bakterij po preteku 35. ur ceiih 1000 kubičnih metrov, za kar bi bilo treba tovarni vlak s 100 vozovi, da bi se jo moglo prepeljati. Vlbrio kolere se cepi ali podvoji že v 20. minutah in iz tega sledi, da more narasti število ene teh bakterij v enem dnevu na 1600 triljonov, kar bi dalo približno 2000 centov suhe tvarine. Naravno je torej. da mora ta neznatna pošast, ako se ji ne stopi nasproti, že v nekaterih urah uničiti najbujnejše človeško življenje. V prirodi ne pride seveda do tako silne razmnožitve bakterij, ker ni nikjer toliko organskega živeža nakopičenega, da bi se moglo tako ogromno število bakterij prehraniti in razviti. Poleg tega pa stvarjajo bakterije, ko se razvijajo in množe, preosnovine, ki so jim naravnost škodljive in jih vsled tega ovirajo v razvojo. V neugodnih razmerah, ako ne-dostaja bakterijam živeža in vlage ter je toplina nepovoljna, se bakterije ohranijo nekaj časa pri življenju; dolgo pa v takih razmerah ne morejo vztrajati in končno poginejo. Kakor pa je pri nizkih organizmih že obče^ v navadi, preidejo tudi nekatere bakterije v nepovoljnih življenjskih razmerah v nekako stanje dremote, ali bolje rečeno, one stvarjajo iz sebe oblike, ki se morejo ohraniti dolgo časa, ne da bi izgubile vegetativna svojstvn, oziroma življenje; in to novo obliko bakterij imenujemo trose ali spore. Nekatere bakterije stvarjajo trose v svoji notranjosti, in sicer tako, da se vsebina bakterijske stanice skrči. Tako nastali tros je spočetka brez lastne kožice. Pozneje pa se še 1 olj skrči ter izloči lastno mreni-co, ki je neprodirna za vodo in druge snovi in od te njegove lastnosti izvira, da je tros neobčuten napram vna-njim vplivom. Vsled načina njihovega nastanka zovemo take trose »o-tranie trose ali endospore. Druge bakterije stvarjajo trose z oddeljeva-njem, t. j.,poedini člani vegetativnih stanic nižje ali mlajše generacije postanejo v nepovoljnih življenjskih razmerah naravnost trosi in sicer s tem, da se obdajo z ojačeno mrenico ali kožico. Taki trosi so člankovci ker se malo razlikujejo od navadnih stanic in se vsled tega imenujejo s tujim imenom artroapore. Vendar pa le o poslednjih trosih še prav malo znanega in so celo bakteriologu ki na- ravnost zanikujejo njihov obstoj. Ko je tros stvorjen, je že tudi zrel za novo vegetativno življenje. Le - to pa je dano le v ugodnih vnanjih razmerah, ko je dovolj hrane in vlage in ko vlada primerna toplina. Začetek vegetativnega življenja trosov imenujemo kalenje trosov. Bakterije hočejo torej ohraniti sebi potomstvo tudi v neugodnih življenjskih razmerah in stvarjajo zaraditega oblike, ki so izredno trpežne napram vnanjim vplivom. Stvarjati trose pa ni dano vsem bakterijam. Še zlasti manjka ta lastnost premnogim bolezenskim bakterijam in to je velika sreča za Človeštvo. Trosi prenašajo namreč sušo, hlad in gorkoto mnogo bolje, kakor navadne vegetativne stanice bakterij. Oni morejo ležati leta in leta v najnepovoljnejših razmerah, ne da bi zaraditega izgubili lastnost kalenja, dočim poginejo navadne bakterijske stanice kaj hitro, ako se jim odvzamejo pogoji življenja. Lahko si torej mislimo, kaj bi bilo, ko bi stvarjale trose bolezenske (patogene) bakterije, kakor so n. pr. vibrioni kolere, ki povzročajo v poslednjem času veliko strahu. Trosi kužnih bacilov bi se valjali v cestnem prahu ter se potikali po skrivnih kotičih in kužnim boleznim ne bi bilo ne kraja, ne konca. — Ko tros vzkali, se izcimijo iz njega bakterije prvotnih oblik, ki le iz njih nastal. Prav zanimiv pojav v življenju bakterij je njihova gibljivost, ki je bila spočetka povod, da se je verovalo v živalsko nrav bakterij. Nekatere, in Še zlasti oblaste bakterije so sicer vedno v miru in kažejo v tekočinah kvečjemu nekako tresoče gibanje tako, da se le prav malo ali pa nič ne premaknejo s prostora, kjer so se nastanile. Tako premikanje imenujemo molekularno gibanje bakterij. Druge, in še zlasti palicaste in vijakaste bakterije, pa so ali v popolnem miru, ali pa kažejo prav živahno lastno gibanje v tekočinah. Tako gibanje je združeno vedno z menjavo prostora in se kaže v vrtenju, pregibanju, izte-govanju ali pa v frfotanju bakterij. Vzrok gibanju bakterij nam je iskati v tankih repičlh, oziroma v bičastlh niricah, ki se jih opazuje na stanicah gibljivih bakterij. Gotove bakterije imajo le posamezne take repiče, oziroma bičiće na enem koncu stanice, dočim so pri drugih stanice z njimi popolnoma poraščene. Poskus, uvrstiti bakterije v gotov zistem, se do danes ni posrečil in je zavoljo tega še vedno vnanja oblika bakterijam v tem oziru merodaj-na, ki smo o njej že govorili. Kakor vsem živim bitjem, tako morajo biti dani tudi baktenajm gotovi pogoji, da morejo živeti in se množiti Stran 2. •Mjuvkn tu mjucuu*. «11« 26. m*nmbm i*t*» 280 ttrv, okrožja, pregnani In premagani, ter i k oral uničeni na Romanji planini* le ireostajalo samo še izprazniti jufno-vzhodnii kot To se je tudi zgodilo oaralelno z akcjo v Srbiji in uspehi te operacije se bodo pokazali najbrže Ee v kratkem v tem, da bo sovražnik popolnoma pregnan iz teh pokrajin. Več močnih pozicij so morali Srbi že pred tremi dnevi popolnoma zapustiti. Sovražne čete in močni vstaški oddelki so se rešili deloma preko meje, deloma proti Cajnici. Iz Aten prinašajo nemški Usti tole poročilo: Srbi skušajo z vsemi sredstvi prikriti svoje zadnje poraste. Dokaz za to je uradno poročilo tukajšnje legacije, ki pravi, da so vesti o avstro-ogrskih zmagah popolnoma neresnične. Srbske čete so se ie na povelje generalnega stana umaknile za Valjevo in sicer v popolnem redu in po dveurnem boju. Samo velika premoč sovražnika je določila sklep vodstva, da je dalo povelje za umikanje. Srbske čete so se umaknile brez izgub. Sovražnik ni vjel nobenih vojakov, marveč samo stare može, ki svojih hiš niso mogli zapustiti. Tudi »Dailv Telegraph« govori O veliki premoči avstro-ogrskih Čet * Ruske čete na potu v Srbijo? »Grazer VoLksblatt« poroča Čez Galatz-Budimpešto: Rusi so odposlali po Donavi v Srbijo 10 ladij in 22 vlečnih ladij vojaštva, municije in vojnega materijala, Flotilja je plula v sredo ponoči mirro Galaca. Na eni ladji se Je nahajalo devet visokih ruskih častnikov. BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM, »Messaggero€ poroča, da francoska vojska silno trpi vsled mraza. Vse bolnišnice so prenapolnjene bolnih in umirajočih. Francozi se boje, da bo zima ravno tako huda, kakor ona leta 1870. Vsled slabega vremena je vojna za zaveznike vedno bolj težavna. General Bonna! nikakor ni mnenja, da pomeni začetna brezdel-nost Nemcev, da so se odpovedali napadu na levo krilo zaveznikov, nasprotno uči izkušnja, da so Nemci po začetnih večdnevnih napadih preložili svojo akcijo na drugo točko. Za sedanjim mirom tiči brez dvoma nekaj drugega. Enakega mnenja so tudi drugi francoski generali. Polkovnik Rousset, znani vojaški so-trudnik več pariških listov pa je mnenja, da so najnovejše operacije Nemcev sila težavne. »Kdo ve«, vpraša Rousset, »ali ne merijo Nemci na Pariz, dočim so za trenutek mislili na London.« Taka operacija pa bi bila, če le mogoče, še težavnejša, kakor poskus predreti črto ob Aisni. Ob Aisni smo pripravili črto silno utrjenih zakopov, ki se morejo ustaviti vsem napadom. Dočim Nemci vztrajajo trmoglavo v Belgiji, smo se ob Aisni zakopali tako. da se moremo ustavljati celo nemški težki artiljeriji. Iz Pariza poročajo preko Koda-nja, da je francoski vojni minister pozval pod orožje vse letnike rezerve in teritorijalnih čet od 1893—1910, ki še niso bili vpoklicani, oziroma ki so jih bili poslali domov. »Times« pišejo o obleganju Lilla to-le: Krogle so prizanesle obema najznamenitejšima poslopjema, galerija slik pa je trpela. Streha je bila preluknjana, ne vem pa, ali so bile slike poškodovane. V ulici de Ia Oare sta bili dve veliki poslopji razrušeni in od trga de la republigue do Garc du Nord so hiše strahovito poškodovane. Nemške čete, ki so zasedle mesto, so stale pod zelo strogo disciplino. Takoj so Nemci sami začel' gasiti. Prebivalstvo je moralo ostati v hišah pri zaprtih oknih. Kdor |c imel orožje, ga je moral izročiti. Tudi avtomobile so morali posestniki naznaniti. Vzeli so vse konje, avtomobile, kolesa, skratka vsa vozila. Med obstreljevanjem so meščani le malo trpeli. Med branitelji se je nahajal tudi oddelek Algircev. Nemci so pripeljali v mesto 25 velikih topov. Nemci so bili videti neutrujeni in so bili dcbro oboroženi. Berolinski listi poročajo iz Ca-laisa: Prefekt v mestu Bethune Je pozval prebivalstvo, da naj zapusti mesto in odide proti jugu. Vlada je odredila potrebno, da se begunci odpeljejo. Tudi 20.000 težko ranjenih Francozov in Angležev bodo polagoma odposlali. »Kolnische Zeitung« poroča iz Pariza: Tu so mnenja, da peljejo Nemci svoje čete proti jugu, da jih koncentrirajo pri Arrasu ali celo pri Soissonsu. Uradno francosko poročilo z dne 21. t. m. ob 11. ponoči poroča, da so izvršili Nemci ta dan južnovzhodno od Verduna nič manj kakor 5 napadov na francoske pozicije. Po dveurnem boju so se napadi ustavi!'. »Figaro« poroča podrobno o obstttiievaniu mesu Ainiens, Štirje1 nemški »golobi« so pripluli mi Mesto ter metali bombe. Prva bomba Je provzročila eksplozijo v plinarni, pri čemer je bilo ubitih mnogo delavcev, druga bomba Je ubila 15 konj v dra-gotiski vojašnici Iz Amsterdama poročajo berolinski »Kreuzzeitung«, da se Je vršila glasom pariških poročil dne 22. t. m. v Parizu pred finančnim ministrstvom demonstracija za konec vojne. Demonstranti, med njimi mnogo žen, so klicali: »Mi zahtevamo mir!« Neki visok uradnik je opominjal demonstrante, da naj mirujejo. Ko so imeli nato zborovanje, jih je policija razgnala. Novi krvavi bo|l pri Ypenra. Amsterdam, 24. novembra. (Kor. urad.) »Telegraf« javlja iz Sluida z dne 23. novembra: Ves dan v nedeljo se je slišalo grmenje topov in sicer Uko iz smeri Vsere, kakor tudi od Yperna in Dixmuidena sem. Vtisk, da nosta'a boj vedno srditejši, podkrepljujejo neprestane kretnje obojestranskih čet. Sveže Čete korakaio v velikem številu proti Ypernu. Med njimi se nahajajo čete, ki nosijo do sedaj docela neznane uniforme. Sukno teh uniform je podobno sivemu baržunu. Bitka ob Kanalu. Rotterdatn, 23 novembra. (Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant* poroča iz Oostburga: Od sobote sem je slišati dan in noč streljanje topov v južnozahodnji smeri. • m m Zopet letalci. Berolinski »Tageblatt« poroča preko 2eneve: Nova flotila francoskih letalcev se je poskusila približati hangarjem za Zeppeline v Friedriehshafnu. Takoj so jih začeli obstreljevati s šrapneli ter so francoski letalci odpluli v smeri na Belfort. • • Nova francoska letalska bomba. Iz Rotterdama poročajo: Kakor piše »Courant*, vporabljajo francoski letalci nove bombe. Iznašel je to orožje reki Querre, značilno ime. Bomba ima puščico, ki določa smer, v kateri naj leti. Palica obstoja iz dveh tulcev, ki gresta drug v drugega. Spodnji del ima netilo, zgornji eksplozivno snov. če zadene puščica na zemljo, se netilo vname, podobno kakor pri žepnih netilih in izvrši se eksplozija. Te priprave preprečijo, da bi se bomba zarila pregloboko v zemljo, s čimer se učinek zmanjša. Francoski ministrski svet. »Štampa« izve iz Bordeauxa: Francoski ministrski svet se je sestal pod predsedstvom Poincarečja. Mil-lerand ie govoril o vojaškem položaju. Delcassć o zunanjem položaju. Vprašanje povratka vlade v Pariz je provzročilo živahno debato. »EdM de Pariš« je mnenja, da bi bila zo-pet^ia preselitev v Pariz samo privlačna sila za Nemce, za njih čete, Zeppeline ali ^olo^e*. Tnka prese-netenja bi prisilila Francosko zopet pobegniti v Bordeaux. Ta možnost svetuie vladi, da ne hiti s povra-^m v Pariz. Prekamenl Angleži. Anglefi poročajo, da je anr o^ki pansik »Condor* v nekem atii^ri-škem prktr>n;?£n naje' pr^n-rke- obstoječo iz Hotr>rtdcev. ^vedcev, >an-cev in Norvežanov. Ko je pozneje nemška kr¥t?tMn *K^rlne 17. t. m. so se pojavile turške čete na meji batum-ske province, kjer je pršlo k manjšim bojem. V dolini reke Olti-Caje smo razbili sovražno kolono. V smeri proti Erzerumu smo vrgli sovražnika nazaj. Zavzeli smo Tutak, važno križišče v dolini reke Eufrat. Na ostali fronti ni sprememb. * Zastopnik plemena Senusl v Carigradu. Carigrad 24. novembra. Sem Je dospel šejih Mehmed el Senusi, brat glavnega šejha tega plemena. Konfiskacija angleških In francoskih podjetij v Carigradu. Carigrad. 24. novembra. Turška vlada je konfiscirala vse zaloge tukaj se nahaiajočih francoskih in angleških tvrdk. Albanci proti Srbiji. Iz Carigrada poročajo: Moha-medanski in krščanski Albanci v Skadru so izdali oklic proti Srbiji, podpsan od Prenk Bib Pode, predsednika Castriote, šefa Luma Sulei-mana iz Kalkandelna in fsa Boljetin-ca. V tem oklicu pravijo: Cas maščevanja je prišel. Albanija brez Skop-Ija, Prizrena. Pjakove in Debra si ni mogoče misliti. Oklic se konča: Kalif je proglasil sveto vojno, mi se bomo maščevali v kalifovem imenu. Borimo se ramo ob rami z zaveznikom našega kalifa, z Avstro-Ogrsko. ■ Združene države In Turčija. \Vashmgton. 24. novembra. (Ker. urad.) SeveroameriŠka vlada je pooblastila poveljnika v egejskih vodah se nahajajoči« oklopnih križark »Tenessee* in »North Carolina«, da se z vsemi sredstvi, zastavita za ogrožene ameriške interese v Turčiji. SeveroameriŠka vlada pa je oba kar^tana opozorila, da upoštevata sedanji težavni položaj in Da željo ameriške Unije, da ostane nevtralna. Iz bolgarskega sobranja. Solila, 23. novembra. (Kor. ur.) »Arence Telepranhioue Bultrare« javlja: V današnji seji je govoril ministrski predsednik dr. Radoslavov. Poslanci so bili nolnoštevilno navzoči, galerije so bile nabito polne. Ministrski predsednik je odgovoril na kritike opozicijonalnih govornikov, tla ostane vlada zvesta svoji ob izbruhu evropske krize proglašeni nevtralnosti. To nevtralnost je vlada vedno lojalno varovala. Za to energično zavrača očitanja, ki jih ie v tem ožini izrekla opozicija. Ko so gotove velesile v tem pogledu zahtevale pojasnila, je vlada takoj ustregla te] želji ter dala zadovoljiva pojasnila. Sedaj odobravajo vse velesile stališče Bolgarije. Bolgarska se nahaja v najbolj prijateliskih odnošajih z Romunijo, Grško in celo s Srhiio, nahaiajočo se v vojnem stanju. OdnoSaji s Turčijo so iskrene narave. Vlada le srečna, da lahko sporoči narodu, da je zagotovila teritorijalno integriteto države. Končno je ministrski predsednik izjavil: Ako bi nas razmere primora-* le, da bi vstopiti v pogajanja radi povečanja narodnega ozemlja, bomo to storili, podpirani od blagohotne naklonjenosti vsega evropskega koncerta, s katerim moramo ostati v čim najtesnejših odnošajih. (Živahno, dolgotrajno pritrjevanje.) Na to je govoril naučni minister PeSev. Izjavil je, da nihče ne more sumničiti vladne politike. Vlada varuje najstrožjo nevtralnost nasproti obema skupinama vojujočih držav. To, kar priznava eni skupini, daje tudi drugu (Razprava v narodnem sobranju dolomite, da niso resnične vesti ta- rtoske »Štampe«, da namerava Bolgarija poseči v vojno. Opomba uredništva.) Kitajska In Japanka, Glasom nekega petrogradskega poročila so japonske čete zasedle vse železniške proge v kitajski provinci Šantung. »Baseler Anzeiger« razmotriva v nekem Članku, kaj namerava Japonska in naglasa možnost oboroženega konlrkta med Japonsko in Kitajsko zaradi sporov zaradi šantunške železnice, koncesij in drugega. List govori o ustvaritvi japonskega mornariškega izhodišča na nemškem otočju v Tihem Oceanu ter konča: Ce more kaj Evropejcem pokazati vso nevarnost vojne, je to položaj na vzhodu. Težnie Japonske doseči zvezo z Rusiio, morajo dati vsakemu misliti. Ce se posreči ta zveza, potem je, sedaj še tako oddaljeni Vzhod, naenkrat dospel skozi ruska vrata v srce Fvrope. Posledice si lahko vsak približno misli. Potem ni več daleč čas, ko se tudi gotovim angleškim ministrom ne bo ljubilo več briti norca. ViSkl župan kot francoski vjetnik. Nedavno tega smo poročali, da so se vrnili v domovino župan vitez T o p i č , zdravniki dr. D o j m i, ravnatelj hranilnice N. P u š i č in uradnik N. M u ž i n a , ki jih je dne 2. novembra vzelo francosko brodovje pri svojem »posetuc na otok« Visu sabo kot tale. Preteklo sredo so ti gospodje dospeli v Zadar, kjer je imel sotrud-nik zaderskega »Narodnega Lista« imeli priliko, da je govoril z županom vitezom T o p i ć e m. Topič je poset francoskega bro-dovja in svoje vjetništvo popisal tako - le: »Dne 2. t. m. ob pol 8. zjutraj je priplulo v viško luko 7 francoskih torpedovk. dočim so križarke in oklopnice ostale zadaj. Izkrcal se je Častnik z 8 mornarji in sporočil, da hoče govoriti z županom. Ko sem kot župan prihitel iz svoje vile, je častnik zahteval od mene, da mu dopoldne izročim kot vojne vjetnike vojaške posadke s Huma in Tončice, sicer da bo bombardiral mestece Vis in ga docela razrušil. Odvrnil sem, da tega ne morem storiti, ker nimam nobene oblasti nad vojaštvom. Častnik je na to pripomnil: »Dobro, bomo pa bombardirali!« Ko se je za to izvedelo v mestecu, je nastala panika in prebivalstvo je zapustilo svoje hiše in pobegnilo na bližnji hrib. žel sem na brzojavni urad ter telefonično sporočil posadki na Humu, kaj zahtevajo Francozi od mene. Dotični poveljnik je odvrnil: »Jemljem to na zr.auje, sicer pa se dobro imejte!« Na to je bil telefonski razgovor prekinjen. Po preteku pol ure se je francoski Častnik zopet vrnil in mi sporočil, da je poveljnik ustavil bombardma (med tem so francoske ladje oddale več strelov na takozvano »angleško luko«, kjer je skladišče premoga in mornarična signalna postaja ter povzročile dosti škode), ako se do 10. dopoldne zbere vojna kontribucija v znesku 50.000 kron. Zbrali smo v vsej naglici na občini, v hranilnici in v moji poslovnici vsega skupaj 21.000 K. Francozi so se s to vsoto zadovoIHi. vzeli pa so sabo kot tale ali poroke mene, dr. Dojmija. N. Pusica in N. Mužlno. Vkrcali so nas na ladjo »Lansouenet«. Ko smo ostavljali luko, je nam bilo dovoljeno samo to, da z robci pozdravimo svoje rodbine, ki so stale na obrežju, trepetajoč nad našo usodo. Francoske ladje so plule nekoliko Časa proti severovzhodu, na to pa so se okrenile proti jugu. Ustavile so se pri grškem otoku sv. Maure, kjer smo ostali en dan. Tu so nas tale prekrcali na admiralsko ladjo »Le Courbet«, kjer so nam odkazali za stanovanje bolnico. Drugega dne ob 9. dopoldne se je vršil admiralski svet. To posvetovanje je sklenilo, da se vsi Vtkani, s katerimi se je postopalo nad vse vljudno, izpuste na svobodo in se jim tudi vrne vojna kontribucija v znesku 21.000 kron. Vročili so nam dotičen odlok, ki je veljal obenem za »passe port« za Francosko in Švicarsko. Sprva se je odločilo, da se nas izkrca na Malti, toda temu se je uprl angleški guverner. Radi tega so nas prekrcali na veliki parnik »Ernest Simon«, ki je vozil v Marzilj in imel na krovu francoskega in angleškega veleposlanika iz Carigrada s številnim osobjem. V nedeljo 8. novembra smo končno dospeli v Marzilj, kjer je nas sprejel ondotni prefekt ter nam bil na usluga Iz Marzilja smo z italijansko ladjo potovali v Ženovo, od tu pa nreko Milana in Benetk v Trst« Manifestacija ta trojni sporazum v Bukarešti. — Protimanifestacije. — Bukovinski Romuni za Avstrijo* Bukarešta, 24. novembra. (Kor. urad.) Odbor »narodne akcije« ie sklical včeraj meeting, pri katerem je bila sprejeta naslednja resolucija: »Meščani stolnega mesta pozdravljajo z oduševljenjem bojevnike trojnega sporazuma, ki se žrtvujejo za pravico in za triumf narodnostnega principa. Izražajo hrabremu srbskemu narodu sv: .e občudovanje. Romunski narod želi solidarno ž njimi pospešiti akcijo za uresničenje narodnih idealov. Bukarešta, 24. novembra. (Kor. urad.) Oficijozni »Viitorul« piše k včerajsnemu meetingu: »To mešano občinstvo je manifestiralo precej časa na zelo si nasprotujoče načine. Bilo je mučno epažafi, kako se diskutira stališče romunske države v atmosferi škandala in zabavljanja, in sicer z meglenostjo in praznoto, ki dokazujejo mojstrsko vprizoritev našega »meteur en scene« politikastra Fili-pesca. Cela njegova politična akcija ni ničesar drugega kakor ničvredno politikastrstvo, ki zasleduje nepriznane cilje ter pretvarja veliko narodno vprašanje v maskarado, ker je te prikladno malenkostnim namen«>m Filirescove notranje politike. Bukarešta, 24. novembra. (Kor. urad.) Organizirani delavci so imeli zborovanje, na katerem so protestirali proti vojni agitaciji, se izrekli proti poskusom sestaviti kabinet takozv. narodne vlade ter poudarjali potrebo, da ostane Romunija nevtralna. Črnovice, 24. novembra. (Kor. urad.) V Sučavi se je vršilo zborovanje romunskih bukovinskih kmetov. Sprejeta resolucija poudarja udanost in zvestobo napram Avstriji ter izraža željo, naj bi se Romunija pridružila v boju monarhiji. Romunski kmeti bodo ustanovili zbor prostovoljcev. Cesarju so poslali zboro-valci vdanostno brzojavko. Kdaj bo konec vojne? O tem vprašanju se je razvila med londonskim »Daily Mailom« in rimskim listom »Giornale d' Italia« zanimiva polemika. Vojaški sotrudnik »Daily Maila« je trdil, kakor smo svoječasno zabeležili v našem listu, da ni pričakovati, da bi se končala vojna preje, kakor v prvi polovici I. 1917. Proti tej trditvi je nastopil v »Giornalu d' Italia« neki anonimni italijanski general, ki je tega-le mnenja: Preje ali sleje se bodo izmučile vse vojskujoče se armade. Vojnega materijala ne bo mogoče v raznih strokah nadomestiti. Tekom zime bodo nastale težke komunikacije med armadami in med njihovim zaledjem. Z ozirom na to je verjetno, da bodo že božični zvonovi donesli svetu mir. Ne še sicer definitiven mir, marveč premirje, iz katerega se bodo razvila mirovna pogajanja in končno — mir. »Ne trdim«, tako zaključuje italijanski general svoj članek, »da bi bila v 30 do 40 dnevih že končana vojna, toda to je gotovo, da se bo prilično do tega časa razvila za premirje potrebna situvacija.« Nesporno le to prav dobro pro-rokovanje. Samo škoda je, da za izpolnitev tega lepega prorokovanja jamči samo — anonimni italijanski general. VOJNO POSOJILO. Sijajni uspeh. — Rok za subskripcijo podaljšan. Dunaj, 25. novembra. (Kor. ur.) Listi konstatirajo z zadoščenjem naravnost sijajni uspeh vojnega posojila, ki nadkriljuje vsa pričakovanja ter oomenja pravo financijalno zmago monarhije. Uspeh vojnega posojila ni le dokaz za patrijotično požrtvovalnost celokupnega prebivalstva monarhije, temveč priča tudi O gospodarski trdnosti države. Dunaj, 25. novembra. Oficijozno se poroča: Provizorični pregled dosedanjih sunskripcij kaže, da je bilo do včeraj pol 11. dopoldne podpisanih okroglo 1441 milijonov vojnega posojila. Poštna hranilnica poudarja, da cela vrsta prijavljenih subskripcij formelno še ni izvedena, tako, da bo uspeh še večji. Da pa se raznim osebam in korporacijam, ki hočejo vojno posojilo subskribirati, pa tega do sedaj iz raznih zunanjih ali pa formel-nih vzrokov še niso mogli storiti, da prilika da svoj namen še izvršijo, je finančni minister odredil, da smejo poštna hranilnica in drugi subskrip-cijski zavodi sprejemati podpise za vojno posojilo tudi še po preteku sub-skrripcijske dobe. Budimpešta, 25. novembra. (Kor. urad.) Na Ogrskem je bilo podpisanih čtz 800 milijonov vojnega posojila. 280. Itev »tfUmsittlU NAKOU*. dM X aovcmbra uh«. Stran 8. Dnevne vesti. — Funkcijska doba članov trgovskih In obrtnih zbornic. S cesarsko naredbo od včeraj se podaljša funkcijska doba pravih članov trgovskih in obrtnih zbornic, ki poteče dne 31. decembra 1914., do 31. decembra 1915, Nove volitve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko se torej ne bodo vršile prihodnje leto, marveč šele leta 1916. — Avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Gorici, Sarajevu In Celju se je do vštevši 24. t. m. subskribiralo od 337 strank 2,151.900 K 5V2% d. p. avstrijskega vojnega posojila iz leta 1914. Med subskribenti se nahajajo Mestna hranilnica ljubljanska s 250 tisoč kron, mestna občina ljubljanska s 100.000 K, g. Josip Schrey, restav-rater na Južnem kolodvoru s 25.000 kronami. Vsled brzojavnega poročila poštne hranilnice se termin za sub-skripcijo vojnega posojila za nekaj dni podaljša, na kar cenjono občinstvo opozarjamo. — Mestna hranilnica v Kamniku le podpisala vojnega posojila 50.000 kron. — Odbor meščanske korporaci-|e v Kamniku obvešča častite upravičene gospode meščane te korpora-c je. da je podpisal vojnega posojila v znesku 20.000 K iz špiralskesra zaklada te korporacije za vsako hišno številko nek?! čez 100 K — Za vojno posolilo se je v Ribnici podpisalo 50 300 kron. — Kolesarsko društvo na Jesenicah Je odposlalo dne 23. t. m. 200 kron Ljubljanski kreditni banki za obligacijo vojnega Dosojila. Izvanredni občni zbor tega delavnega društva se vrši v nedeljo dne 29. t. m. v gostilni g. K. Neumana ob 3. uri popoldne. Spored je razviden v društvenem lokalu, j — Za čroovoinike, ki imajo takozvano enoletniško pravico, je važno naslednje uradno poročilo: Crnovoj- . katerim se prizna pravica tako zvanega enoletniškega odznaka, se bodo po možnosti izvežbali v posebnih oddelkih in bodo svo!ečasno menovani za podčastnike. Po dokončanem prvem vojaškem izvežba-nju se bodo po potrebi vežbali naprej, da pridobijo oficirsko sposobnost. Ostali* črnovojniki z enoletniško pravica, ki se vsled pomanjkanja po-Tebe ne bi vežbali za oficirje, pridejo kot podčastniki v fronto. Ako se bodo tam pokazali izredno sposobne, bodo imenovani za kadete. Vsakemu ki podlega črnovojniš^o dolžnost, pa je dano na prosto, da se javi kot prostovoljec pri aktivni skupni armadi ali pa pri domobrancih, pri čemur si more izbrati stroko in se posvetiti vežbanju za dosego oficirske šarže. — Odlikovana sta bila (P. V. B. 87): stotnik Bogomil Burnik 33. ropnicarskega polka z navišjo pohva-"o. poročnik Leopold S t i a s n y 28. rešnolka z zaslužnim križcem z vojno dekoracijo radi hrabrosti. — Padel ie na severnem bojišču pri Novem Miastu v Galiciji naš kranjski rojak gospod Arnold Wur-ner, c. in kr. stotnik pri bos.-herc. polku št. 2, in imetnik vojne odlike. P. v m.! Pogrela se Karol Rebec rezervni infarrerist pri 27. domobranskem pespolku. 15. stotnija goriški baon, vojna pošta 43. Zadnjič je pisal 20. avgusta iz Gelsendorfa v Galiciji. Prosimo njegove tovariše, da spo-roče očetu Ivanu Rebcu v Zagrebu, Pejačevićev trg 8, ako kaj vedo o sinu Karlu. — Pogreša se od 8. septembra Trainsoldat Karel Piber, Reserve- rafel 6/6, poljska pošta št. 32. Kdor zmed njegovih bolnih ali ranjenih ovarisev o njem kaj ve, se najvljud-leje prosi, da naznani to njegovemu četu Antonu Pibru, pleskarju na '.ledu št. 93. — Pogreša se Anton Verbič, pa-•rolni vodja pri lovskem bataljonu št. 7., prva stotnija, vojna pošta št. 73. Zadnjič se je oglasil 3. oktobra. Bil ie baje v vcjnem lacaretu v Staržovi v Galiciji. Kdor kaj ve, blagovoli snoročiti na naslov Ivo Verbič, Ljubljana, Poljanski nasip 34. — V ruskem vojnem vjetništvu. Pdvard Krušič iz Laškega trga, sin tajnika bolniške blagajne in upokojenega orožniškega stražmojstra v laškem trgu, je bil na severnem bo- 'ču vjet in se nahaja v ruskem vjetništvu. — Za vojake na bojišču In za ranjence. Državne železnice in tudi pošta sprejemajo pošiljatve za naše vojake na bojišču (zlasti toplo obleko) do teže 20 kg poštnine prosto, ramo vozarine prosto, ako so adresirane na urad za vojno oskrbo (Kriegsfursogeamt) na Dunaju ali pa ijegove podružnice, oziroma zbiralnice v večjih mestih. — V internem r »štnem prometu (torej ne tudi v i rotneti med Avstrijo in Ogrsko) se ■-" w;o v bodoče časopisi, knjige itd. pnltohni pronio pošiljati v vse one bolnice, kjer se nahajalo raniaai ali bolani vojaki Poleg označbe bolnice pa mora biti pripomba »Santmel* stelle des Roten Kreuzes« in pošilja-tev se mora na adresni strani ie izrecno omaCiti kot »Milittr-Uiiter-stutzungssache«. m_ _,_«__ Zahvala slovenskih vojakov. Slovenski vojaki v Risann v Dalmaciji se prisrčno zahvaljujejo tisti dami, ki Jim Je poslala cigarete. Vriskali so veselja, da se Jih kdo spomni v ljubi domovini. — V Trbiž le pristojen poveljnik balkanske armade fcm. Oskar Poti o r e k. Potiorekov oče ie bil rudarski svetnik v Rablju in kot tak je imel domovinsko pravico v Trbižu. L. 1885. je izdalo županstvo v Trbižu Potioreku, ki je bil takrat še stotnik, domovnico. — Iz Ormoža poročajo: Prihodnje dni obišče nadvojvoda Eugen tu-kajšno bolnišnico nemškega viteškega reda. — V dobrodelnem konoertu Glasbene Matije dne 2. decembra ob šestinšestdesctletnici vladanja presvi-tlega cesarja, na korist Rdečemu križu in vpoklicanim vojakom, bo izvajal pevski 7bor Glasbene Matice devet zborovskih skladb, tri umetne in šest narodnih pesmi; med zadnjimi tri koroške, eno belokranjsko, eno gorenjsko in eno hrvatsko. Izmed umetnih dr. Gojmir Krekovo lepo duševno ubrano pesem „Zvečer", in Amon La-jovičeva umetna zbora „Napitnica" in „Vodica čis^a se vila-. — Vstopnice za koncert Glasbene Metice se dobivajo od dnnes naprej v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici. — Promovira! Je v soboto 21. t. m. na graškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Stanko de Gleda iz Loeatca. Čestitamo! — Iz poštne službe. Premeščeni so: Poštna oficijanta Alojzij H r a-šovec iz Zagorja na Jesenice 1., Ivan R a k o v e c iz Ljubliane 1. na Jesenice 1; poštni oficijantinji Pavla Šum i jeva iz Opatije v 1 'uMjrno 1 in M?rija Pakiževa iz Ribnice v Onatno. Vpokoieni so b:ii: Poštni oficijantinji Regira Beifussova v Postojni in Kristina C r u s i 7 e v a v Trstu 1. poštar Erranuel K a f t a n v Semiču in poštni ekcnedijent Izidor Franko v ič v Veršecu Začasno vpokojena je bila poštna oficijanti-nja Bernardina B i z j a k o v a. — Poroka. Danes se je poročil član slov. gledališča g. Edvard Grom z gdč. Mermo Hardt-Usternull, bivšo članico nemškega gledališča. — Slovensko gledališče v Trstu. Ker je imela predstava »I egijonar-jev« z g. Danilom v vlogi leža popoln uspeh, se igra v nedeljo 29. novembra ponovi. Prihodnji mesec dne 6. se vprizori noviteta »Klepetulja«, komedija v štirih dejanjih. — Pol ski narodni svet. Dosedanji predsednik vrhovnega poljskega narodnega komiteja posl. dr. Leo je odstopil. Na njegovo mesto kandidirajo poljski poslanci posl. profesorja Jaworskega. — Kolera. Dne 24. novembra so se zgodili novi slučaji kolere in sicer: na Dunaju 2, na Nižjem Avstrijskem 5, na Koroškem 1, na Češkem 4, na Moravskem v Šleziji 1 in v Galiciji 4. — Ran enci med sabo Prvi ranjenec: Kar je res, je res, Rusi streljajo slabo. Drugi ranjenec, da, da, jaz sem moral celo na drevo zlesti, da me je eden zadel. Pri slamorcznici ponesrečili: Marko Giljača, 12 let stari delavca sin v Podbrezju. mu je na neznani način slamnoreznica poškodovala desno nogo. Hlapca Franceta Ivana je v Mošah sosedov hlapec po nesreči sunil, da je z desno roko priletel v slamoreznico in si jo nevarno poškodoval. V Zagradccu Je pa 7 let staremu dečku Ivanu Krep, delavca sinu, čigar starši bivajo v Ameriki na neznani način nevarno poškodoval levo roko. Umrl te v Krškem na Dolenjskem g. Anton Rupert, posestnik in go- attaUar, star 72 let N jt spoštovan v vseh krofih. Rajni Je oče soproge g. davčnega upravitelja Drolia v Po-•tojni. Naie soieljel Steneki koledar, ki je izael v zalogi tiskarne H. Sax ▼ Mrlji, se dobi v vseh trgovinah s papirjem in knjigarnah po 30 vinarjev izvod. Pokoinla dolenjskih ta Mo-kranjsklh vkL Da se povzdigne vin« ska kupčija na Dolenjskem, priredi kmetijska podružnica novomeška dne 6. in 7. decembra t. L v dvorani gostilne g. Josipa Windischerja v Kandiji in sicer v nedeljo, dne 6, t. m. ob 11. dopoldne do 6. zvečer, v ponedeljek, dne 7. t. m. od 10. dopoldne do 6. zvečer, poku&nio dolenjskih In belokranjskih vin. Ta pokušnja nudi domačim in zunanjim interesentom, zlasti gostilničarjem in vinskim trgovcem najboljšo priliko, da se seznanijo z dolenjskim in belokranjskim vinskim pridelkom in da se v slučaju potrebe založe s potrebnim vinom. Zveze z Ljubljano in t. d. so prav ugodne, v ponedeljek, dne 7. decembra se vrši v Novem mestu tudi živahen mesečni semenj, tako, da zunanji interesentje obisk pokušnje združijo lahko z eventualnim nakupom na živinskem trsru. Zato jih vabimo vse k obilni udeležbi. Vinogradniki, ki imao vino naprodaj, se naprošajo, da pošljejo od vsakega vina najmanj tri litre, če le mogoče v vinskih steklenicah, najpozneje v soboto, dne 5. decembra dopoldne na naslov kmetijske podružnice novomeške. Na steklenicah ali v pismu mver'e'o rai vrsto (sorto), množino in cc^o v:na tor svoi natančen naslov. Akadem^Ho tehnično društvo »Triglav« v Gradcu. Novi odbor se j? kr^stat'ral sledeče: Predsednik: phil. Pavel S r r m ? e k, podpred-co^k: trhr\. Rfirf Pristovšek, laintk: tehn. Fdvrrd Tančic, bla-r?1nik : me^ Ivo ° n d o I f, kni:''m-č:>r: tehn. Silvin B 11 r «? e r, arhivar: "ir. Franc Vonlek, ro^nodar: iur. P^^n Premer, o-^orniški namestnik: 'nsip D o 1 n i č a r. Drobne rov'ce iz £ta*erskes:a. 1'rrrl |e v J^očnh posestnik in ob-čir<*vi o^^rnik Ja^z J u r i č v sta-rogrj 37 let. — Štajerski name s t n i k *He te dni o^edi! bolnici ]^p~~^a krrn v Ptuiu in Konjicah. — Vjeta sleparka. Pri Savinski dolhi se je klatila v prvi polovici meseca novembra 16*?tna Ansreia Ste-cer^ck in je liudcm nrinovedovala, ći na^ra (farove ^a R1eČi križ. Na-slenarila si je tako precej denarja, dokler jo niso prijeli ^rožniki. — Imenovan 'e poštni konceptni rrrk+;kant dr. Ervin M a r c i u s v Ora^n za rr,5tr>eea kcr»?ip;sta. pia^o'-,«*-* d?ma, zelo zanimiva »n napr*a detekt;vska drama v 3 delih, ki se ie preivaiala včerai v prvič v kinematografa Ideal, doseerla je naj-lenši usneh. Tudi druge slike so prvovrstne rn vzbuiajo posebno smešnice mnoeo veselosti. Vol ga poškodoval. Hlapec Matevž JOstelic v Ljubltani, je peljal vola v hlev. Med vratmi ie pa vol nadel na hlapca in mu poškodoval desro roko. Izgubljene stvari, ki so bile na-znanicne pri policiji v Času od 17. do 2a. novembra: rumena denarnica s 30 K, Knnkovec -"»10 K. zlata verižna zapestnica. Črna denarnica s 7 K, črna denarnica z ?00 K v bankovcih, denarn'ea z približno 24 K in ključ-kom. Crna d**r»r>rnica z 32 K. črna de-nanr a z 2 K 14 v. Na'dene ftvari. oddane pri c. kr. noliciiskem ravnateljstvu v času od 17. do 24. novembra: denar za 1 K, črna ieklena ura. zlat ščipalnik, modra denarnica brez denarja, ročna torbica z 2 K 69 v. Razne stvori. • Rusk* veliki knez Demetrij je bil, kakor poročajo švicarski listi, v bojih ob reki Varti težko ranjen. * Belgi skih beguncev je na Nizozemskem čez 800.000 Nizozemska vlada izda za nje velikanske svote, katere bo pa Anglija povrnila. * Sneg v Italiji. V gornji Italiji je zapadel gost sneg. Iz Švice javljajo, da vlada v bernskem pogorju in v curiš-kem kantonu huda zima. Temperatura znaša —18° * Konfiskacija kož. Nemško volno ministrstvo je odredilo konfiskacijo vseh kož zaklane goveje živine. Kože se bodo vporabljale za vojaške svrhe. * Stare Študent nje. Gospa Any Winship iz mesta Račine v severoatne-riški državi Wiesconsin se je v častitljivi starosti 79 let odločila, da začne študirati filozofijo. Šla je na vseučilišče v Obio in se tam 2 leti bavila s filozofijo, potem pa 2 leti s kemijo. Sedaj je šla — stara 83 let na vseučilišče v Minesoto in bo tam nadaljevala svoje Študije. * Brat kraljevega morilce. V Sieni na Italijanskem so se delavci pri igri s0rli; eden delavcev je vzel nož in je svojega tovariša zaklal Iz* kazalo se je, da je nasilnež Antonio Breed, brat tistega kapelana Bresci-Ja. ki je 29. julija 1900. umoril kralja Umberta in se Je, obsojen na dosmrtno ječo. v kaznilnici obesit • Javna dražba baterfe topov. »Narodny listv« poročajo v svoji sobotni številki iz Plznfi: Danes v soboto se vrši na strelišču Škodovih to-varen javna dražba baterije topov in municije. Baterija obstoja iz štirih topov in 4000 šrapnelov. Topove Je bil pred kratkim naročil italijanski grof Felcinelli, ki pa je med tem umrl Vsled tega se bo vršila z dovoljenjem avstrijskega ministrstva danes dražba. Kakšen uspeh je imela dražba, list ne pove. * Ogrska orientalska akademija v Budimpešti je priredila povodom proklamacije svete vojne v Turčiji slavnostno akademijo, katere so se udeležili najodličnejši reprezentanc budimpeštanske družbe. Nadzornik akademije posl. Nagv je slavil Turčijo kot zvesto prijateljico Ogrske ter naglašal prisrčne vezi, ki vežejo oba najsorodnejša naroda, Turke in Madžare, ki so potomci enega in istega turanskega plemena. Navduševalcn govor je imel tudi turški generalni konzul Ahmet Hikmet bej. ♦ Topničar, ki svoj lastni grad obstreljuje. Sorodnica ameriškega nrezidenta Roosevelta je poročena s francoskim grofom Chambrunom. Ta je zdaj v voini kot artiljerijski stotnik in le p!sal svoji ženi med drugim: »V tem trenotku vživam posebno veselje, da obračam strele topov na nas grad in samo ob sebi se razume, da imam uorav tatinski užitek ko podiram zid za zidom svojega posestva.« Orpi^čina Chambrun leži blizu Saint-Muvela, kier se že več mesecev bijelo Puti boji med Francozi in med Nemci. Brzoiavna poročil?. Vplenjene puške. Rotterdam, 25. novembra. (Kor. urad.) »Der Rotterdamsche Courant« priobčuje po angleških listih vest, da je 50 mož, ki so se nahajali v zasedi, v soboto zvečer v Dublinu oropalo voz s 50 puškami, ki so bile namenjene za irske prostovoljce. Vojaki, ki so voz stražili, se niso čisto nič upirali. Ugodno vreme za zrakoplovce. London, 25. novembra. (Kor. u.) »Times« noročajo, da vlada v Severni Franciji mirno vreme, kar je zelo prikladno za izvidne polete zrakoplovov. Nemški »golobi« se pridno poslužujejo te ugodne prilike. Obstrel.ievan?e flanderskega obrežja. Rotterdam, 25. novembra. (Kor. urad.) »Rotterdamsche Courant« javlja iz Oostburga: Včeraj zjutraj se je prebivalcem v Blankenberghe naznanilo, da lahko mesto zapuste, ker je treba računati z obstreljevanjem obrežja. Proti armadnlm predlogam na Japonskem. Frankfurt, 25. novembra. (Kor. urad.) Po poročilu »Frankfurter Zei-tung« iz Petrograda javlja »RjeČ« iz Tokiia. da je nastala mocnn opozicija proti armndnim predlogam ministrskega predsednika Okame. Zako~*ki načrti, predloženi nemškemu državnemu zboru. Berolin, 25. novembra. (Kor. ur.) Nemškemu državnemu zboru le predložen zakonski načrt glede novega posojila 5 milijard mark. Obenem naj se dovoli izdajati za 400 milijonov mark več zakladnih nakaznic, kakor to dovoljuje proračunski zakon. Od tega zneska naj se porabi 200 milijonov za razne podpore. Pet novih italijanskih artilerijskih polkov. Italijanski kralj je podpisal 19. t. m. dekret, ki odreja ustanovitev pet novih artiljerijskih polkov. Novi polki se ustanove L maja 1915. za kar se postavijo potrebne vsote že v proračun prihodnjega leta. Polki dobe številke 29, 31, 33, 34 in 35. Njih sedež bo v Veroni, Bassanu, Jakinu in Bariju. Beneški patrijarh umrl. Benetke, 24. novembra. (Kor. n.) Tukajšnji patrijarh kardinal Cavallari je umrl. Darila. — Darovi za Rdeči križ. Kranjski deželni odbor 1000 K* od tega 100 K kot članarina, dr. Hubert Sou-van od prodane divjačine 11 K« uprava »Slov. Naroda« 14 K (in sicer: orožniški stražmojster Brezovec 10 K; Oarbas 2 K; orkester »Metla« v gostilni »pod lipo« 2 K); okrajna sodnija v Ljubljani U. VII. 497/14/2 10 K; Viktor Rohnnann 10 K; konzi-storiialnl svetnik prof. dr. Franc Pernč od plače pro november 82 K 69 v; učiteljsko osobje I. drž. gimnazije od plač pro november 27 K 17 v; podružnica Kočevje 263 K 30 v (in sicer: od prodane zlate verižice gospe dr. Marije Rothel 40 K 80 v, župni urad Gorčarice 18 K 50 v, trgovski gremij Kočevje 200 K; članarina I. Wolf in profesor I. Vidmar v Črnem Potoku a 2 K = 4 K); poravnava »užitninski davek« 1 K 80 v; kino »Ideal« od predstave dne 6. novembra 16 K; Antonija Lohner 50 K; neimenovan 2 zlata medaljona, 2 zlata prstana, ostanek verižice in iglo k broši; neimenovan 2 zlata prstana, — Izmed darov v naturalljah, katere je sprejelo nabirališče darov v naturalijah c. kr. deželne vlade v Ljubljani do 21. novembra 1914. U za naše vojake v vojni, se je oddalo domačim krdelom: 2447 gorkih srajc, 2151 gorkih spodnjih hlač. 334 volnenih jopičev, 112 spodnjih jopi-čev, 3041 snežnih oglavnic^o^ šalovt 966 opasnic, 1030 parov zimskih rokavic, 721 parov rokavic brez prst-nikov, 4032 parov zapestnikov, 688 parov dokolenic, 516 parov golenk, 241 parov nogavic, 2996 parov kratkih volnenih nogavic, 2470 parov krp za noge. Vsem blagim darovalcem se izreče najsrčnejša zahvala in zaeno se prosi kolikor mogoče veliko nadaljnih daril, ki naj se jih izroči navedenemu nabirališču (Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica št. 20 na desno). Nabirališče Ljubljana vojnega oskrbovalnega urada. * * it Upravništvu naših listov so poslali : Za Rdeč križ g. Ciril Koch, mag. svetnik v Ljubljani 10 K, mesto venca na krsto gospe Pribilove. Za sirote padlih vojakov Ljubljančanov najstarejše stalno omizje pri »Novem svetu« 10 K, mesto venca na grob restavraterju g. Goršetu. Iskrena hvala! Danimi \\$i nhsetra 4 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kooitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. i^trfttiJW Sanafonjf BMSSlf-Afl en ac ! ^lnflP^ofad(erl830^»ersto.Pro^luiJ Zlata svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. NajbeljSe kozm. Jr <^ %$P DstiH mXx^, * ~^ V^StritarjeTt trtici7. ^^ Kemik dr. Ing. Rtrsch, Olomuc. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlina prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne* škodljivi in se ž njo lahko razkužuje. pri epidemijah m m iDiekdih bolezi GMattomi- sa-a* iesshiibler slatina. Meteorolosiuio porotno. i« m m« mijta tt*. Sredili vatel Uik TM M 3 I Cat \Ua,e I |S | ItMit- 25*1 j- VetioTt Nebo j"* rmrn BS__________________ 24. Z pop. 7311 0*9 si. svzh. oblačno „ 9.*t. 732-8 —0-4 aU jvzh. aa«f 25. 7. sj. 733*6 —09 . oblaCno Srednla rčerajlna toaparatura —0-3», norm. 17* Padava« v 91 «b mm 1% 3hsn4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 35. novembra 1914, ?80. Stev. B. Gotzl ——-------------- ------------ - —____._—____,_ Krasne novosti jesenska ta zinskih oblek, površnikov nansnftens isoelka. Za naročila po meri največja izbera m ta- ta inozemskega blaga. —= ■ros komkaromaol Mna nestretsal Malnttjo cono! LJUBLJANA, Mestni trg št. 19. Priporožmm naSrn s gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenskes tovarne v Ljubljani Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je na§ iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stari oče, tast in stric, gospod Anton Rupert »on—latl te gostilničar danes ob 11. uri dopoldne po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 72. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspat. Pogreb se vrSi v četrtek, dne 26- novembra ob 4. uri popoldne iz hiSe žalosti na tukajšnje pokopališče Sv. maše zaduSnice se bodo brale v petek, dne 27. novembra ob 8. uri v cerkvi Sv. Križa. Pokojnika priporočamo v blag spomin In molitev! KRŠKO, 24. novembra 1914. Marila Uuoert roj Vanič, soproga. Joaipina Weiss rev. Kupert sestra. Marija Ravnikar. Amnltta Hnoert. Pavla Droll, Antonija fltaldevte-Planor, hčere, larmaj Ravnikar, nadučitelj, Jaka Droll, c. kr davčni upravitelj, Karal Malcaoic-Plakor, naduradnik hipotekarne banke, zetje. Vnaki, vnakiale, nečaki te ae- wfl strojnik monter, izvežban na vseh sistemih tudi na električnih strojih, anro|me llufbO 383. Nasov. pove uprave. »Slov. Naroda« j Gospodična izvežban a v papirni stroki, Sali ura« meniti alaftmn. Nastop s novim letom. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3811 HIŠA zidana* z majhnim posestvom, je v bližini Ljubljane |tsF~ naeroda|« *^B Več se izve pri lastniku Orog. aaV* anasi w ajna it na, mm sva. Sveže mimiki m *•«!• vsak Om 3847 t starom« nstiM jm Mntto" na Sir. Petra cesti 15. Pre«i*|» ee tudi »en ulloe. IS^ATORIUM-ETibNA, 1 za ^a^fmANJE3WJOT[^g•C^«; -bolezni. J /LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA *t \ f SEF~7xm**m h#wu D^ FR DERGANC! ▼ee|a maaafabiuias trgovina v Krenil« sprolmo tekel vajenca s popolno ljudsko šolo. — Kje, pove upravnistvo »Slov. Naroda«. 3749 ■V Sprejme se ~ei voznik piva trezen te zanesliiv, veic branja te pisave. wi Zaloga Rcininghaus-Puntigam Lfubllana, Martinova ceste 28. Rudniški paznik 4«s^l»«»aas**o5lfn;«»a~e absolvent rudarske šole, zanesljiv, neoženjen in kopači IHIlaer ee akerdne dele, HT ee take] Zproimeje« Delo je trajno, stanovanje prosto. 3818 Pvnudbe naj se poS.iliai^ na uoravn. »Slov. Naroda« pod ,rDober It- elutek 3822"._______________ OvlioToi kdor Jo teta na prodaf, na) io ponndt takoj 38-o J. Grobelniku v LJubljani. Kuelm vsake vrsto tudi črne in neočiščene ne brerkenlturenent ceni. Posebno na se nlaea lepe kele očiščen* no nalvlftU ceni, ki se zanfo lahko nudi. Vsak petek 6106 sveže Mke rite Velike zaloga metao esertiranih klobas se narezke, praške in graške frafati; eistarellaneko eafne masle. Vse to se dobiva vsak dNn sv*»že pri J. BUZZOLINI delikatesna trnavsna v Ungsrjevf nllsL Moj iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, svak, stric ftd., gospod Arnold Wnrner e. in kr. stotnik, poveljnik 6. stotnije bosanskega polke it 2, lastnik „Signuis l&udls" ne belordečem te rdečem traka L t C je bi!, do zadnjega zdihljeja spolnuio* svojo prisego, v bitki pri Novem Miastu v Galiciji dne 16. oktobra 1914 od kroglje težko na g'avi ranjen in je 17. oktobra 1914 ob 1. uri popoldne na bojnem polju slavne in junaške smrti izdihnil za cesaria in domovino svojo blago dušo. Za. sedaj počiva v tujini na pokonališču v Novem M astu. Sv. maše zadušnice se bodo brale dne 26. t. m. v Kostanjevici in 1. decembra v Bohin;skt Bistrici. 3846 Bohinjska Bis trica-Ko s tanje vi ca v novembru !914. Amalifa Wuraer, c. in kr. polkovnega zdravnika vdova, mati. — rrio Wurner, asistent drž. železnice in poročnik v rezervi, brat. — Mala Ooiiap roj. Wnrner, sestra — Ivan Oorlup, c. kr. davčni oficijal, svak. — Papo in Jeli, nečaka. Oidi se nesflica v najem in sicer 3722 s IS. decembrom t L Vprašanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod .mesnica 3722". , Najboljša in najzdravejsa T^T" b arvap za lose in brado je dr. Drallea „NEBIL", k, daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom no 2 K, velike po 4 K, pri v Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lesne kite, podlage in mrežice vseh vrst; giedaliscne in toaletne ===== potrebščine itd. -------- Lepo stanom s 3 sobami, verando, kuhinjo in kletjo se tekel odde v Miseln. Natančneje se poizve istotam. v/reta it 0.________________3813 Stenorafinla in strojepiska z daljšo prakso, povsem izvežbana v odvetniških in trgovskik poslih umf* iače službe. ~*M Ponudbe se prosi na upr. »Slov. Nar». 3814 J. Zamijeni čevllarakl meleter v LJubljani, Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske te telovadake čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera Razproda se prostovoljno dne 38. novembra 1914 dopoldne ob 10. url na licu mesta bivše titsikOVO posestvo v Čušperku pri Grosupljem, Dolenjsko. Pogoil sp razglase pred razDrodajo ; vpogledajo se lahko tudi v odvetniški pisarni dr. Frana Peček v LJubljani, sv. Petre eesta st. 11. Zemljišče leži pri kolodvoru, meri 29 oralov — les in poslopje dosegata skoraj kupno ceno. 3848 Ad. št. 21.353. ^^ 3850 Razglas. Ha ee izpozna9 kake velike ee v driavi zalege ilta ferala-tenega in ncomlatenega), nseke in krompirja, odre a n* tn» 'ragstra: ljubljanski z czirom na ukaz c. kr. f'ežf'np v ade v Ljub'iani z dne 16. novembra 1914, št. 33 032, popis tega blaga pe z^legeh dne L decembra 1914. Prijaviti imajo zaloge gori omenjenega blaga prelivajalei (poljede'c-. mlinarji, peki, slaščičarji, testenmarji ter sploh vsi, ki prideluiejr» ali predelujejo te prdelke). trgovci na debelo in drobno, branjevci, Skladiiče in spinh VSa prometna pedJetJSf ki imajo te pridelke zase alt za druge zalotene ▼ lastph ali tujih prostorih Naznaniti je VSO blage teh vrst, ki ga imajo k naznanilu obvezani dne 1. decembre doma ali kje drugod, bodisi v mlinih, v zasebnih ali jamih skladiščih, na železnici, na morju ali kjerkoli v prijavi je navesti tedi blage, ki le elsor določeno se some, krmo, za lastne ali tuje porabe- Za prijave je dobiti pri mestnem magistratu (mcotnl Mkas Uredjf za Barje pa pri tamošnjem Šolskem vodstvu poeobne MekOVteO brezplačno na razpolago. Prijave Je oddati najkasneje do dna 1. nlaoaembra ali 1. popoldne pri mestnem trznem uradu, oviramo pel letakom vod stvu na Barja. Pri več zalogah je še navesti, kje so shrambe ter koliko blaga je v vsaki posebej. Kdor bi se ne držal točno te odredbe alf bi je ne izpolnil pravoCasOo, ga kaznuje politično okrajno « blastvo po § 3. cesarskega okata f dne 1. avgusta 1914 po svojem prevdarku s denarno globo do 1000 kron alt i naporom do 3 mesecev. Kdor bi pa svojo zalogo ali nje del utajil, bo breg ozira ta takoj ovaden c. kr. državnemu pravdniltvu (§§ 6., 9. ie 10» cesarske naredbe s dne t. avgusta 1914, It. 194 drl tak.). Mostni magistrat IJn^ensU, Ok V iimrti 1914. Infa. -ao^|UHi«|a mf feiMepenifm aOefen o^ll^A M& Popratila se sprejemajo. ^^^^ J/[odm secion ^^^^ $tuchly - MaschJze Židovska ulica št 3 Dvorski trg t. eriooroča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših dam- sfah in otroških klobukov, športnih ceoic in vse v modistovsko obrt spadajoče stvari po najnižji ceni. /fainiije cene/ /DUĐJ SfilUtDJlf Žalni MobuM vedno v zalogi. Splošno kreditno društvo v £jubljani naznanja, da so fe 3S3S> 9>V~ preselilo ~9f iz dosedanjih prostorov v Selonburgovl nllcl it 4 na Franca Jožefa cesto št 5 (zraven trgovine 3. Kette, pritličje levo). Odvetnik dr. Fran Jerala vljudno naznanja gajP* ptvoritev svoje odvetniške pisarne v Škof ji Loki, Glavni trg v hiši „pri Ceneni": Z odličnim spoštovanjem 38C6 dr. fruJS Jorala, eoVetaik.