"PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Offirial Organ Yugo*luv Fedrratlon, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Z»f« GLASILO PROSVETNE MATICE J« S« /. ŠT. - NO. 1654. %Mtm* •• mmš-*m am«. IH t. mi. at Mm a*< a«Maa al CktMK. IS. .rta tka Sat •» * CHICAGO, ILL., 24. MAJA (May 24), 1939 W«ekly at 2301 s«. UwndaU A«t. ... LETO—VOL. XXXIV. Slovaška dober nauk Hrvatom in Ukrajincem RUSINSKE STRANKE NA POUSKEM SE IZJAVILE ZA PODPIRANJE VLADE V SPORU Z NEMČIJO. — SLOVAŠKI NAROD ZAIGRAN PO ZASLUGI KLERIKALIZMA ZA STAVKKRJE PLIN, JEČE IN GLOBE Slovaški klerikalni vodja dr. | Poleg Karla Sidorja so bili Tiso bo v zgodovini svojega na- odstavljeni s političnih mest vsi roda zabeležen za izdajalca tisti Slovaki, ki so naglasali pri-najumazanejše vrste. Do leta jateljstvo Poljski in Oehom. Ta-1018 je bil madžaron. V lju 1- ko je zahteval Berlin. Hitlerje skem štetju se je do omenjene- varuh slovaške "neodvisnosti".' ri leta izdajal za Madžara, če- Varuh sme pač ukazovati. Dol-prav je bil Slovak po rodu. V žnost dr. Tise je ubogati. Pod bojt» z vlado čehoslovaške re-jnjtm je Slovaška postala nem-j publike pa je nastopal kot bo- | ška kolonija. Civilne svobodni- i rec za osvoboditev slovaikega ne so popolnoma iztrt-bljene. n;7roda izpod "tiran-ke vlade v Pragi." Posledice izdajstva Poročevalec nevvyorškega dnevnika Times Rusini ne gredo na led Nihče ni motril razvoja Slovaške pod Hitlerjevim protek-toratom bolj pazno kot Rusini Bratislavi'na Poljskem. Kajti Hitler se pravi v depeši z dne 18. maja, (ia je Slovaška zdaj iprav na ro- tudi njim ponuja za osvoboditelja in ipotem za varuha njih v l>u propada gospodarsko in po- ve svobode. Rusinov je na Polj- litično. "Premier" dr. Tiso je po tajnih nnvodilih nemške vlade. ki "protektira" Slovaško. l>oslal vse resnične slovaške patriote. ki jih je imel na vodilnih mestih, v inozemstvo. Glavni med njimi je Karol Sidor, ki je bil v Tiso vem kabinetu notranji minister. Dr. Tiso se ga je začel bati vsled njegove naglo-ma rastoče popularnosti med skem okrog 3 in pol milijona. Hitler vzdržuje v Berlinu sijaj-' no opremljen ukrajinski biro, v j katerem se šopirijo visoko pla-1 čani ukrajinski "patrioti", ki so, pobegnili iz sovjetske Ukrajine | v času civilne vojne, in pa nekaj Rusinov iz sedanje Poljske, ki delujejo za ustanovitev samostojne ukrajinske države. Lani in letos je nemška vlada ljudstvom. Tako se je večkrat; n porabil a ta svoj biro za ne-razširila govorica, da je Sidor odvisnost Rusinov predvsem za aretiran. Takoj so se zbrale po slovaških župnijah in v Bratislavi množice Slovakov in vzklikale, "hočemo videti Sidorja!" Dr. Tiso si ga ni upal vroči v zapor In iz zadrege mu jo pomagal Hitlerjev svetovalec, Češ, imenuj ga za poslanika v Vatikanu. Tako je moral Sidor tja. intrige na Poljskem. Ce bi mogla uveriti tri milijone Rusinov na Poljskem, da jim Nemčija želi svobodo in je pripravljena Ačltiti njihovo neodvisnost, kadar si jo ustanove, bo imela proti vladi v Varšavi mogočnega zaveznika v notranjosti Poljske, kakor ga je imela v kjer nima kaj početi, Slovaki Slovakih v notranjosti češke. Izgleda pa, da so Rusini na Poljskem to zapopadli in nočejo igrati vlogo Slovakov. Rajše s Varšavo kot s Berlinom Ko je postal lani propagandi-stični biro med Rusini na Polj- pa so ob svojega voditelja, kateremu ao zaupali. Bankrot Slovaške Slovaška deželica samostojno ne more živeti. Skupno s če- ško je imela blagostanje Zdaj §kem bno akti s0 RufS_ je bankrotirana. Hitler J® y®" nj 8 ^ vzpodbudo res ipričeli del, da pride do tega. Dr. Tiso resno kampanjo za avtonomijo ^Tlin Jo podprli z velikimi demon-Judez slovaškega naroda in Ce-1 katere , k hoslovaške. Zdaj Slovaki vidi- vlada zaduiila z oboroženo silo. jo kako zelo sta jih zavedla Precej Rusinov je biIo ubitih in njihova duhovna očeta Hbnko in Tiso. A je prepozno. (Nadaljevanje na 5. strani.; BORBA PROTI PRISELJEVANJU BEGUNCEV IZ NEMČIJE Svet trosi milijardo dolarjev na mesec za ubijanje in rušenje Milijardo dolarjev na mesec pade v nič—to je, za militarizem. Tako ugotavlja banka za medna-rodna finančna izravnavanja, ki je bila ustanov-ljena pod pokroviteljstvom lige minulo v. l elika večina dežel trosi v pripravah za uničenje druga druge veliko več kot /ki znašajo njih dohodki. Zašle so vsled tega v gorostasne dolgove, ki se čezdalje bolj večajo. Vidom v tem stanju je neizogiben. VUule vedo, da kdorkoli venomer zapravlja več nego znašajo njegovi dolunlki, koncem konca prodale. To kar države §>očno danes,1 jih tira v bankrot tudi ako se vojna ne dogoili. Premier ji so v skrbeh. Finančni ministri jiuli-kujejo, ljudstva /ki se §md naraščajočo težo davkov čezdtdje bolj upogibajo. Ali ie kje izhod? Je. A m /Mik ae v sedanjem sistemu. Kapitalistično časopisje te resnice noče priznati in je nikdar ne bo. Iaiž bo oznanjalo do svojega zadnji*ga diha, ker ie r njimi službi. Veliko ljudi to razume. In tisti, ki res razumejo tudi možnosti posledic sedanjega stanja, ki veilo kakšna katastrofa preti svetu, store dobro sebi in svetu, če ne stoje brezbrižno ob strani nego se odločijo delovati za novo uredbo, katere pra/mr Im vzajemnost in tlelo vsakega v dobrobit vseh. Med našim ljudstvom vrši to nalogo JSZ in Prosvetna matica. !Sjuno uradno glasilo je Proletarec. Del ujmo roka v roki za ojačanje in izboljšanje teh ustanov, kajti s tem v svojem pi>dn>čju pomagamo v mednarodnem obsegu skupnemu cilju enako delujočih skupin. Kongresniki samega sebe nikoli ne pozabijo Poslanci zvezne zbornice so si dali pravico najeti vsaki še enega klerka. Seveda na stroške ljudstva, kar bo pomenilo zanje blizu $700,000 novih dohodkov. Za klerke najemajo | svoje žene, sinove, hčere ali pa druge sorodnike in ožje prijatelje. Po novo sprejetem pred-| logu bo dobilo leipe službe ne-! kaj sto drugih njihovih sorod- I nikov. ■ Ni slabo, to njihovo delo uz& j ljudstvo", ker jim mora ljudstvo plačati vsak korak in vsakega sorodnika V njih službi,'sov, bi bila unija premogarjev POSEDUJOČI SLOJ DOBRO SKRBI, DA JE POLITIČNA MOČ V NJEGOVI SLUŽBI TEMEUNI ZAKONI V KORIST BOGATAŠEV, NEOZIRAJE SE NA SPLOŠNE INTERESE. — DELAVSTVO BREZ ORGANIZIRANE ZASLOM-BE IN ZASTOPSTVA V ZAKONODAJAH Stavke delavcem najbolj oči-1 bili žrtev oborožene in sodne tno kažejo, kako važno je, kdo plasti pošteni delavci, dasi ni-poseduje politično moč. Ako bi imela država Kentucky delavskega governerja namesto hlapčona kapitalističnih intero- ter tudi voznine, pa če se kam vozijo ali ne; in to ne kolikor voznina res stane, nego najmanj dvakrat več. priznana tudi v Harlanu. Tako 1 -o zahtevali drugega kot človeške razmere pri delu in zadosten zaslužek za preživljanje družine in sebe. Na vagone solzavic Industrija, ki se peča z izde- Težke kazni pa so kompanije v boju proti ,ovanjem raznih ^mh , , .... . .. . proti delavcem, sijajno uspeva, delavcem dobile na stroške dr- \v , ... . . K, 4 kadar jih oborožena oblast žave oboroženo pomoč. Ko jim | kam jih nikoli ne nam€ri ie governer poslal milice, ji je med skebe> neKO V8eiej med ti_ naročil, da je njena dolžnost Obsojeni člani unije Progres- LMlit.i delavcem pravico delati. To ji je bil ob enem ukaz, da ako potrebno v ta namen streljati v stavk a rje, naj se to izvrši. . &ive Miner* in drugi, ki so leta 1937 dobili težke zaporne kazni in vsaki $10,000 globe, so se pritoževali na nadaljne instance in na vseh izgubili. 34 jih j mora v zapor dve leti vsaki in plačati omenjeno globo, ki je kajv jensk.h razmer., jim pohlepom po profitu ^ Konvencijo klobučorjev !m^rtiiuk.^ui*kibira liko lju privatno svojino . Leta 1914 uh gamo 2a stavkarje, unij- PR ESO J A X J E DOGODKOV DOMA IX PO SVETI' V New Yorkti se soboto pričela konvencija unije klobučarskih delavcev (United ;«<>_«« v rudniškem mestu Butt-Hatters, Cap and Millinery Workers International Union). Konvencijo je otvoriJ predsed- nih Max Zaritzky. V imenu kaJ »kK« Slovencev, večinoma kontrolira kompanija. oziroma jamčila neodvisnoat njegove v New Yorku in Chica^" Med ibakr€"'ln vsled ekf.pbz.j ^ AFL. V uniji klobučarjev je tu nezadovoljni, so $e poslužili di-namita. Razrušili so unijski u-rad, o katerem so trdili, da ga čilo, v katerem ugotavljajo, da je prišlo v to deželo v času od kar je Hitler na krmHu 65,404 ljudi iz Nemčije in Avstrije. V Isti dobi (od leta 1932 do konca leta 1038) se je vrnilo v Nemčijo 2?,362 ljudi. Med priseljenci niso samo židje iz Nemčije, nego tudi katoličani, protestanti, socialisti m drugi radikalci ter »liberalci, ki •»o utekli »preganjanju. Propaganda proti dopuščanju beguncev iz Nemčije v £ed. države pa dela vtis. kot da je {•meriška naseljeniška oblast odprla vrata beguncem na steza i. V sušljanju pravi, da prihaja sem dan za dnem trumo fcidov, ki bodo izpodrivali Američane iz dela in iz trgovine. Ker je postala ta propaganda nevarna zaradi frčtivanja na plemenske strasti, so se odbori, pomožnih akcij za begunce sporazumeli odgovoriti hujskanju 7. resničnimi podatki. Bivii kralj Zog je protestiral pri ligi narodov proti italijanski okupaciji Albanije. Mar se naj bl Zog spomnil eesarja Etiopije, ki je tudi protestiral in se njegov, dežele. (delegati, ki zastopajo okrog tt •• api . , 40,000 članov in članic, sta tudi Un.je AFL m CIO imajo v dve Slovenki, namreč Minka stavkah enake izkušnje. NajtAlwh in Angela Zaitz. Dan- vodi stavko AFL ali OIO, plinske bombe .«o proti obema enakega izdelka, enako tudi kre-peljci policajev. Bilo bi pametno, če se bi proti temu stanju borile skupno, namesto proti izkoriščevalcem vsaka zase in ob enem še dru*ra proti drtijri izkoriščevalcem v korist. Poter d*Orsay Palmer je bil član bogataške družine v Chi- burvski klobučarji so prišli na konvencijo s svojo godbo. Vojaki niso premogarji Ko je governer države Ken-tucky poslal v boj proti UMW v premogarske kempo milico, so John L. Lewisa vprašali, kaj on misli o tem. Odgovoril je, da Vojaki ne bodo obratovali premogovnikov. I,ahko jih straiži-cagu. Borba za kruh mu je bila j jo, toda premoga s tem ne bo neznana, ker ga je lahko kupo- na pevršje. val z milijoni dolarjev, katere so popokale šipe na bližnjih trgovskih in bančnih poslopjih. Župan mesta je bil socialist. Vedel je, da ako hoče razdivjano množico rudarjev ukrotiti, bi moral poslati nanjo milico s i strojnicami. Tega ni hotel. Na sodni obravnavi je bil odstavljen, ker mu je bila dokazana nezmožnost "protektirati privatno lastnino pred drhaljo". Razredni privilegij Vladajoči razred si je pre-skrbel privilegije, in poleg njih ie grabil iz dedščine. Bil je la-hkoživec in žene je menjal eno Brezposeln denar Ker 6e toliko preiskujemo, za drugo. V pretepu v Floridi svetuje Roosevelt, da bi konje dobil poškodbe in umrl. Nje- ^ tlldi doKnal, čemu leži mi-gova zadnja žena, ki je bila ,ijone doiarjev brezposelnih v (Nadaljevanje na 5. strani.) I bankah. NOVO ZASUŽNJENJE LJUDSTVA V ŠPANIJI Prošlo soboto je , diktator i vo pomoč. Franco uradno proslavil svojo zmago nad špansko republiko, ko je slovesno tikorakal v Madrid. V ta namen so mesto o-kinčali kot Madrid v tolikšnem obsegu že davno ni bil. V zahvalo za zmago se je vršila slovesna maša. kateri so prisostvovali general Franco, španski in italijanski poveljniki ter člani vlade. V "mirovni" paradi je defiliralo pred generalom Fran-com In njegovim spremstvom okrog 160,000 španskih in itali- I>an pred tem slavjem je bilo v Madridu ustreljenih osem voditeljev socialistične mladine (Juventud Socialista Unifica-da). Obtoženi so bili, da so pobijali pristaše generala Franca v času, ko je bil Madrid pod Nemčiji. Delavci vsake indii- republikansko vlado. To niso edini, ki so morali I strije imajo svoj sindikat. To-pred puške. Francovo vojno so- rej "industrialna unija" v pra-dišče kar siplje obsodbe. Lju- vem pomenu besede, le da je d je, v strahu za svoje življenje,! brez pravic, denuncirajo drug, drugega Francova vlada trdi, da jc Francovim rabljem, kar polo- njegova nova sindika'na zveza janskih vojakov —slednji v pr- ža j vsem poslabšuje. popolnejša kot katerakoli na vih vrstah. General Franco je| Kmetom odvzema vlada zem- 'svetu, vključivši Nemčijo in Ita-s tem poudaril, kako zelo je Ijo, ki so jo dobili pod repuhli- j lijo. Pravi, da jc čisto original-hvaležen Mussoliniju za njego-lko, »n jo vrača cerkvam. Za de-1 na. ne pa kak posnetek. Vlada lavce je ustanovila sindikalno bo s pomočjo nje regulirala de-zvezo po vzoru fašistične v Ita- lavce in industrijo — v prvi vr-liji. Delavci, ki hočejo biti "u- sti kajpada delavce in ind ust ri-poštevani", oziroma debati, mo- jo v toliko, da bo lastnikom v rajo biti njeni člani in plačevati korist, ne pa proletariatu. Tega aaosmeftt, hočeš hočeš. Unijo seveda ne prizna, kajti delav-vodi vlada. Stavke so strogo cem veliko obljublja, dasi jim prepovedane, kakor v Italiji in je odvzela vse .pravice in nalo- dno proti stavkarjem in njihovi organizaciji. Nauki, ki jih delavstvo noče razumeti Nobena šola ne more človeka bolj prepričati o razrednih razlikah in Seitenih privilegijih po-^edu jočih slojev, kakor skušnje, ki jih ima delavski razred in jih čuti na svoji koži. Vzlie temu se trdovratno upira politični izobrazbi — taki, ki bi bila njemu v korist in bi ga osvobodila. Kajti delavec, farmer in mali obrtnik ter trgovec tvorijo o-promno večino, katera vzlic premoči dopušča manjšini, ta-korekoč peščici multimilijonar-jev vso ipolitično moč. Vzrok je politično neznanje mase. Kapi- postave, ki določajo, da jih mo.lta,itzem milijone dolarjev ra oblast protektirati. Tudi to na 'eto; da J° <*drži v ignoran- je posebno očitno Puške, ki jim zapoveduje oblast, niso nikoli naperjene proti krivicam in nikoli proti skebom. ki jih kapitalizem "lojalne delavce". v stavkah iCK mu- Kajti brez pomoči te mase ne bi mogel vladati. Politično izobraženo ljudstvo bi vladalo sebi v ko- naziva za!"3*, namesto pomagalo izkori-Vedno so ščevalcem sebi v škodo. žila ?ame dolžnosti. V tovarnah «o nabiti letaki, ki delavcem za-bičujejo, da morajo naznaniti predstojniku svoje unije vsakega, ki seje nezadovoljnost. Španija pod generalom Francom je postala ječa za kmete in delavce ter raj za duhovščino, posvetno gosposko, oficirje in za premožne sloje. Ali ni to čudno? Čimbolj je kak list kapitalističen, več ima naročnikov med delavci. Čimbolj specializira s poročili o umorih, o spolnih in sličnih škandalih, bolj s slistjo ga čitajo svetohlinci. Čimbolj napada unijsko gibanje in podpira fašistična dejanja, kakršna vrši idaj governer države Kentucky, lani in predlantkem župan mr sta Jersey City in drugi hitlerčki, bolj ga kupujejo unijski delavci in pripovedujejo drug drugemu kij so brali v njem. čimbolj je kak list delavtko načelen in izhaja edino v korist delavcev, manj je priljubljen med njimi. Listi pa, ki obračajo plašč po vetru, imajo med delavci več zaslombe kakor njihova glasila. Tako je nam gornje v drugačni obliki napisal dopisnik, ki pravi, da se je čudil, ker ni Proletarec bolj rasširjen, da pa se nič več n« čudi od tistega časa, ko se je poglobil v gornjo resnice. Čudi se samo še sato, ker delavstvo ne more pa ne more spoznati, da si je svojega mizernega stanja samo krivo. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Palača socialističnih unij izročena klerikalcem IZHAJA VSAKO SREDO. l»d.j« Jugo.lov.n.U* Delavska T i. ko v rta Drvita. Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah aa celo leio $8.00; sa pol leta $1.76, m četrt let« $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vai rokopiai in u*lasi morajo kiti v nuiem uradu najpoaneje do pondeljka popoldne za priobtitev v Atevllki tekočega IMna." ' ' PROLETAREC Publi.nhed every Wedne»day by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor..................................................................* Frank ZaiLs. Businesu Manager.......................................Charles Pogorelec. Asst. Editor and Asst. Business Manager........Joseph Drasler SUBSCRIPT10N RATES: United States: One Year $3.00; Six Months 51.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $8.50; Siz Month« $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Tnlephone: KOCKWELL 2864. CHICAGO, ILL Socialisti v Evropi in vprašanje vojne Angleška delavska stranka je proti prisilni vojaški službi. Torijska vlada jo je sprejela vzlic siloviti delavski opoziciji. Prot nji je demonstrirala tudi vsa mladina. To je prvič v mirnem času, da je Anglija sprejela tak zakon. Se celo v času zadnje svetovne vojne je vlada dolgo poskušala vzdržavati svojo armado s prostovoljci. Ker jih ni bi'o dovolj, je bil sprejet zakon za prisilno službovanje v armadi, ki je bil veljaven samo dokler jo trajala vojna. Vzrok sprejemu sedanjega zakona Je Nemčija. Anglija se boji njene naglo rastoče moči, kakor se je bala kajzerjeve Nemčije. Ako postane Hitlerjev tretji rajh dovolj mogočen, stori lahko konec angleškemu imperiju. Za zdaj osvaja le male dežele, ekonomsko pa prodira kamor more po svetu. Anglija hoče zajeziti večanje Nemčije in obljublja skupno s Francijo ščitenje raznim dežedam. "Če se vojna dogodi, je naša armada proti nemški in italijanski prešibka," so rekli v Parizu Angležem in jih urgirali ojačati njihovo moč tudi na suhem. Enako so želeli v Varšavi in Bukarešti. Torijska vlada je torej morala nekaj storiti, ako je hotela Francijo in druge svoje zaveznice uveriti, da ne pričakuje v slučaju vojne samo pomoči od njih, nego se bo zanje tudi ona borila. Ta dokaz jim naj bo uvedba prisilne vojaške službe v Angliji. Delavska stranka je v opoziciji proti nji predlagala v prid obrambnih akcij prisilno brezobrestno zaposlitev kapitala. Kajti če naj dajo delavski in kmečki sinovi na razpolago svoja življenja, naj dajo kapitalisti tudi svoj kapital brezobrestno, če so tako patriotični kakor se delajo. Ti predlogi delavske stranke so bili odklonjeni. Ko je bila kampanja delavske stranke proti prisilni vojaški službi na višku, je prišel v Anglije francoski socialistični vodja Leon Blum. da svoje angleške sodruge pridobi za spremenitev stališča v Um vprašanju. Kajti čemu naj bi se v slučaju vojne z Nemčijo borili v korist Francije in ANGLIJE zgolj francoski delavci in kmetje! Mar ni enaka dolžnost tudi Angležev, da prispevajo svoj del ne samo v funtih šterlingih, nego tudi v krvi v borbi proti skupnemu sovražniku? ............ Mussolinijev tisk se je one dni iz delavske stranke zelo norčeval, češ, da so delavci v Angliji za poraz fašizma, za strmo-glavljenje Mussolinija in Hitlerja, in da so bili za obvarovanje španske republike, a branijo se dati svoje člane in pristaše v armado. Mar mislijo, da bodo fašizem v Italiji, Nemčiji in Španiji pomedli z vetrom? Blum smatra, da če se Anglija oboroži tudi na suhem vsaj polovico toliko kot je pripravljena Francija, Poljska in Rusija, in če te države sklenejo zvezo, ne bo vojne v Evropi, kajti v tem slučaju bi Hitler in Mussolini dobro vedela, da je njuna zmaga proti tolikšni premoči nemogoča. Manjšina v francoski socialistični stranki, ki jo vodi njen glavni tajnik Paul Faure, Blumovemu staliiču in njegovi večini nasprotuje. Njeno mnenje je, da bi morala socialistična stranka zastopati strogo pacifistično stališče in storiti vse v svoji moči, da se Francija ne zaplete v vojno. Ta manjšina je baš s tega svojega stališča lani navdušeno pozdravila monakovski mir, s katerim je bila izdana Cehoslovaška. Izgleda, da je manjšina za nadaljevanje monakovskega miru, dočim Blum pravi, da je tak pacifizem strahopetstvo, ker se mir kupuje na tuje stroške. Boj med tema strujama se je letos poostril toliko, da govore o možnostih razkola v socialistični stranki. Blumova večinska skupina pravi, da je nesmiselno upati v trajnost miru, ako se ne ustvari dovolj jaka kombinacija, ki jo bosta Hitler in Mussolini respektirala, to je, da bi se jo bala, namesto da se zdaj vse dežele boje osi Rim-Berlin. In če se vojna vzlic vsemu dogodi, bo taka kombinacija vsaj v naprej prepričana, da ji je zmaga zagotovljena. Vprašanje vojne za socialiste v Evropi torej ni enostavno. Ako so absolutno za mir pod vsakim pogojem in proti oboroževanju, bi s tem neposredno jačaili moč fašistične Italije in Nemčije. če pa so za odločen odpor in s tem za oboroževanje, so ob enem za vojno, v kateri bi oni — namreč delavci in kmetje — hajveč trpeli, ne da bi vedeli, ali jim bi zmaga ohranila demokracijo ali pa tudi njih vrgla v fašizem. Vzlic sedanjim teoretičnim razpravam o vprašanju vojne je v naprej jasno, da ako ie vojna dogodi, bodo socialisti v vseh deželah v Evropi podipi-fali tisto skupino dežel, ki bi se borila proti Nemčiji in Italiji. Drugače med njimi tudi biti ne more vzlic njihovim sedanjim razlikam. V Prolrtarcu je bilo priobčenih par člankov o odvzemu uradov v De lavtk; abcrnici v Ljubljani in v Mariboru sastopnikom svobodnih »t roko v nih organi.".acij, v katerih je ogromna vacina »loeen»kefa •faestea. Man-date je dobila Z*e*a sdruženih delavcev, spadajoča režimski strokovni aveai Jrgerat. Namer klerikalcev ln vlade je vgraditi v driavi samo eno strokovno •rgarisacljo. ki bi bila edina prUnana in pod vodstvom vlade, kot »o take delavske "fronte" v fašističnih driavah. Gornja slika ja palača delavske abetnice v Ljubljani. Zgrajena je bila po saslugi socialistov, ki so isvo^vali v tkvpičini m v vladi, v ča»u, ko je bila Jugoslavija ie demokratična, velike socialnc reforme. POSLEDICE POVOJNIH BOJEV MED DELAVCI V JUGOSLAVIJI SE ČEZDALJE BOLJ ČUTIJO Reakcijo nc izbira sredstev; danes podpira s pomočjo provokatorjev "marksizem", jutri mu napove vojno. — Nezadovoljstvo radi nizkega življenskega standarda Delavstvo v Jugoslaviji je v blaznem medsebojnem boju, ki je na-tal meti njim v znani hi-sterilni povojni dobi, silovito izgubilo. Cepilo se je med komuniste in v protikomuniste in oba ta dva tabora pa v struje vseh vrst. "Delavska Politika" z dne — Danes so obrnili ost nekoliko drugače. Ustanovili so gru-pacijo neke delavske organizacije, v katerih so prav različni elementi. Ti hočejo, tako pravijo, uničiti komunizem in marksizem. Namen je povsem drugačen. Potom teh ustanov hočejo le dobiti vso oblast v "Delavska Politika svojem jubileju /# "IMavski Politika", ki je j!ia«ilo slovenskega socialističnega delavstva v starem kraju, piše: Ko je socialistično delavstvo letos praznovalo svoj delavski praznik I. maj, je istočasno preplavilo tudi skromen jubilej — prvo obletnico, odkar izhaja "Delavska Politika" trikrat na odpadnikov. Kljub temu pa j< število naših naročnikov rastlc in le na ta način je bilo omog> čeno pričeti izdajati "Delavsk* Politiko" trikrat tedensko, ne da bi se zvišala radi tega naročnina. Mnogo jih jc dvomilo, če bomo vzdržali! Sedaj po e-nem letu je tu li tem ja no, d t nazaj nočemo in ne smemo! , Niso še odstranjene vse te-teden. Kakor je ta jubilej skro-!*avet Neumorno bo treba nada-men Je vendarle pomemben,; ljevati, da bo Delavska Politi-zlasti v današnjih, za delavski: ku- postala dnevnik. razred tako neprijaznih časih.I r» . . . . , .. 1» _ i Zavedamo se, da bo delo, ki Pomemben je ta dogodek pa „ a i i I * L V, J . .. , 1 nas čaka, zc o težavno. Toda zlasti za vse poverjenike In so-' o dan za dnem pobirali naročnino, zbirali vesti za dopise in pridobivali novih naročnikov itd., ker so se zavedali, da si morajo delavski tisk ustvariti delavci sami iz svoje lastne moči. Delavski razred ne razpolaga s tajnimi fondi. Naročnina, skromna zbirka tisk. sklada in nekaj plačanih oglasov, to so sredstva, s katerimi se mora vzdrževati "Delavska Politika". Ko je bila lansko leto v prvomajski številki objavljena vest, da bo odslej naprej izhajal« "Delavska Politika" trikrat tedensko, so vsi zavedni delavci iskreno pozdravili ta uspeh, zavedajoč se, da je to plod našega skupnega dela. Nešteto je bilo v to svrho predavanj. kjer smo zbirali in pridobivali nove naročnike "Delavski Politiki" od moža do moža. Mnogo je bilo med njimi, ki smo jih pri tem delu srečali, omahljivcev. Zapustili so nas sredi pota. Precej je bilo takih Socialisti na Danskem najjačja stranka • Pri volitvah v danski parlament letošnjo pomlad so -ocia-listi ostali naijača stranka v državi, niso pa dobili večine na I vsemi drugimi strankami. Položaj v nižji zbornici je sledeči: socialisti, 64 poslancev (prej 68); radikalna stranka, 14; konservativna, 24; kmetisko-liberalna, .SO; agrarna, 4; državna, 1; nemška, 1; komunistična 3, danska narodno socialistična, 3. Tudi pri volitvah v vrhnjo zbornico je dobila socialdemokratska stranka izmed vseh največ glasov, namreč 510,088. Druga najjačja stranka je bila liberalna kmetska stranka, kateri je bilo oddanih 248,219 v dobi, ki je bila delavstvu zelo i ^^ Konservativna na tret- nenaklonjena. Socialistična ideja se je širila najbolj takrat, ko je reakcija najhujše pritiskala. Tudi danes so na delu kapitalistični hlapci, hoteč uničiti pravice delavstva, ki si jih je priborilo v dolgoletnih bojih. "Marksizem smo zavrgli", "marksizem bomo ubili in po-kopali", to so glesla majhnih diktatorčkov pri nas, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili, sa j bi sicer morali vedeti, da so bili že desetletja pred njimi na delu slični grobarji, ki so pokopavali socializem — brez uspeha. Z lažjo in zavajanjem ljudskih nmožic se ne da ubiti marksističnega socializma, pa če bi ga ubijati in pokopavali poklicni grobarji. Nasprotno, ideja socializma bo rastla vse dotlej, dokler ne bo pokopan kapitalizem. ki živi in raste na račun bede in 'pomanjkanja proletarskih množic. Ker čutimo, da gremo tej dobi vkljub oviram z urnimi koraki naproti, bomo podvojili svoje delo. da bodo pogrebci marksizma čimpreje izginili površja v pozabljenje. PRED PETDESETIMI LETI jem mestu jih je dobila 236,-377, radikalna 124,720, ostalih sedem strank pa nobena preko 50,000 glasov. Komunisti ho jih dobili v senat 21,551 glasov. Socialdemokratska stranka na Danskem je torej v ospredju vzlic silovitim pritiskom reakcije, ki deluje pod raznimi maskami, in kljub pritisku nacijske Nemčije, ki zahteva privilegij odločati tudi kakšna naj bo notranja uredba v deželah, ki meje na Nemčijo, ali pa so blizu njene meje. Dansko delavstvo ne posluša zahtev reakcije ne Hitlerjevih ukazov, nego deluje po svojem prepričanju, kiikor doslej. načelno, so iz tio močjo ne bo mogoče zmagati, kakor ni mogla nobena druga doiela, med njimi Bavarska in Madžarska. Kajti vlada v Madridu bi si mrojo taktiko »po mnefiju teh kritikov nedvomno »prejeta resolucija pomeni početek mednarodnega boja za delavsko zaščito, j £raje ki so ga vodile strokovne organizacije in politične stranke. Besede, ki tvorijo uvod k sklepom, katere so dobile tako velikanski pomen za delavstvo, se glase: "V prepričanju, da more biti izhodišče za enakopravnost dela in človeštva samo kot razred mednarodno organiziran prole-PPfH Htaniat. ki si pribori politično Paul Lafargue je očrta! ta moč, da razlasti kapitalizem in Balincarji pozor! Chicago, III. — V soboto, 27. maja bo seja in otvoritev balin-carske tekme. Vabljeni ste vsi, ki vas veseli balincanje, da se je udeležite. Seja bo ob 2. popoldne v Slovenskem del. centru, 2301 So. I«awndale Ave in 23. cesta. Naše balincarske prostore smo zelo izboljšali, instalirali smo razsvetljavo za večerne igre, tako da bo čimveč udobnosti za vse. To vabhlo je končno. Dopisnic ne bomo pošiljali. Torej, na svidenje v soboto!—Odbor. Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko prihranite. program v svojih uvodnih besedah ob otvoritvi kongresa takole : "Že s samo navzočnostjo na mednarodnem socialističnem kongresu v I. 1889, izjavljajo delegati, da nameravajo nekaj kar se razlikuje od revolucije iz I. 1789., oni se ne klanjajo pred človečanskimi pravicami iz 1. 1789., ki so kljub vsemu pravice denarne mošnje meščanov ...! V tej dvorani so zbrani apostoli nove misli. Od nekdaj že pridigujejo delavstvu vseh civiliziranih narodov: 4Vi ste si bratje in vaš sovražnik je samo eden: privatni kapital, pa naj si bo pruski, angleški ali kitajski . . .V" Silen vtis je naipravilo na kongres, ko sta si Francoz Vail-lant in Viljem Liebknccht v znak pobratimstva meni nemškimi in francoskimi delavci podala roke in je Viljem Licbknccht vzkliknil: *Po strašni bratski vojni, v kateri sta se niesarila oba naša naroda, si podajata ljudstvi roko: socialno demokratična Francija in socialno demokratična Nemčija. Pobratimstvo med Francijo in Nemčijo pomeni zmago miru, civilizacije in socializma . . ." Ob enem z mednarodnim socialističnim kongresom je zasedal isti dan v Parizu kongres "posi bi listov", zmernih elemen-tiv, čijih hrbtenica so bili angleški tradeunionisti (strokov-ničarji). Na tem kongresu so razpravljali o delavski socialni zaščiti in osemumiku. — Zastopnik škotskih delavcev Keir Hardie je zahteval mednarodni sporazum delavstva v boju pro- ti res nič i, da bodo proizvajalna sredstva prešla v last Človečke družbe, sklene kongres .. Zaključek kongresa jc tvoril sklep, da .se proglasi 1. maj kot mednarodni delavski praznik. In danri . . . Leto 1889. je bilo začetek velikega mednarodnega delavskega gibanja, ki jc naraščalo in se bližalo svojemu končnemu cilju. Zaman so bili vsi predvojni poskusi, da se to gibanje za-tre in onemogoči s preganjanjem organizacij in »posameznikov. Po svetovni vojni so bile uporabljene druge metode. Odpravljene so bile svobodščine francoske revolucije, odpravljene človečanske pravice. — V boju proti delavstvu jc bila u-porabljena sila. — Stotisoči so romali v ječe in tisoči so plačali svoje prepričanje z življenjem. — Z odpravo svobode organiziranja je bilo delavstvo razo-roženo in kot tako uvrščeno v prisilne organizacije. (Ostali del tega Članka v Del. Politiki je bil cenzuriran.) ADF se potegnila za per-sekutirane Žide VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je zadnje dni v imenu eksekutive in federacije protestiral proti odloku angleške vlade, s katerim je iz Balfourjeve deklaracije naredila knpo papirja. S to deklaracijo je angleška vlada v zadnji svetovni vojni obljubila Židom "domovino" v Palestini, v zameno pa je židovski svet podpiral zaveznike proti Nemčiji in Avstriji. Bila je striktno kupčijska pogodba. Po vojni so Židie v Palestini res ustanovili "svojo domovino" in se pričeli naseljevati v svojih svetopisemskih pradedov. Z barbarsko perse-kucijo Židov «po nacijih, katerim je pozneje sledil tudi Mussolini, kakor tudi druge fašistične državice v srednji Evropi, je Palestina zadobila nov pomen za preganjane Izraelite. Zadnja leta pa so proti židovskemu naseljevanju v Palestino pričeli odprto rebelirati Arabci s posledico, da je preteklo že veliko krvi. In jo bo še več, ker so zdaj »pričeli rebelirati pa Ži-dje proti najnovejšemu načrtu Anglije, s katerim je raztrgala Balfourjevo deklaracijo in A-rabeem zagotovila večino v Palestini. Green v imenu ADF apelira na angleško vlado, da se drži Balfourjeve deklaracije, katero je svečano dala Židom. Toda ta apel bo zaman, ker interesi britskega imperializma zahtevajo, da se Anglija sporazume z Arabci. Pritrgavanje v Nemčiji v korist utrdb Propagandistični minister Goebbels je na shodu v Kolinu med drugim dejal: "V tem Času rekonstrukcije smo izhajali brez svinjine, masla in drugih potrebščin, in s tem omogočili firerju zgraditi ob naši zapadni meji trdnjavski pas iz cementa in jekla." Kadar srečate razumnega znanca, vprašujte ga, da te naj naroči na "Proletarca". Tole mi ne gre v glavo...: Vai govore o miru in &logi, pa je obojega čezdalje manj I PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ XXXIV. fludimpešta je odlašana za ,no najlepših mest na svetu. Ni pretiravano. Veliko so morali garati madžarski težaki in najemniki na veleposestvih mag-natov. da so spravili skupaj o-gromne vsote za moderniziranje in lišp mesta, ki je nekoč in potem pod Avstro-Ogrsko res veliko pomenilo. Po razipa-du dualne monarhije pa so prišli za to nekdaj cvetočo pre- sta hiia dva mlada feha — fant in dekle, nedvonuno novo-poročenea na uživanju medenih tednov. Ta palača je ena najlepših, kazi pa jo, da ni "original". nego posnetek ipalače an-1 gleškega parlamenta. Tolmač nam je pokazal klo-j ____pi, kjer so včasi sedeli hrvatski j poslanci in nam zatrjeval, da je ■ Hunih. Tistim, ki nekoliko čita- Madžarska v parlamentarizmul »o, pa je znano tudi ime Lajos oionirska država. Jako dem >- ' Kos Uih, ki se je boril za neod- kratična ie zmerom vzlic stote-j vi.«nost svojega naroda, bil po- rim oviram. Ko je videl, da nej ražen in ^otem dobil zavetje vj verujemo kdovekaj v take le-j Angliji in Ze.I. državah. Hrva-j7ende, je »priznal, posebno Ae ti so pomagali du*iti te upore i<0 je Žagar v to primoral, in potem sami postali podložni-1 da je svoboda na Ogrskem ja-ki ogrske krone. Zdaj se bore ko okrnjena, ampak le vsled vzrokov drugje, ne na Madžarskem. Zelo sovražno je govoril o komunistih. Ogrska je pod Bela Kunom preživela novo tragedijo, je dejal. Zato je naravno. Za delavce plin, kroglje, zaporne kazni in globe in Jadranu je padla izood ogrske ki one. Hrvatska je postala del Jugoslavije, Reko pa je Italija izmuznila obema. Slovaško so v Versailleeu pridelili novi češki republiki. Rum unija je vzela Transilvanijo. Slovenci so dobili Prekmurje, Hrvati Med-murje. Tudi nekaj drugih njenih obmejnih krajev so ji od-ščipnili. Tako ie prestolnica močne države bila ponižana v glavno mesto okrnjene dežele, kateri so ostale le še njene puste (ali prerije po ameriško). Rodovitne so. a prejšnjih dohodkov ni več. Nad Budimpešto je legla težka megla. Palače v nji vendarle pričajo. da je bila Budimpešta več kakor le glavno mesto sedanje države. In Madžari, ki so fanatični nacionalisti — razen socialistov — še upajo, da se doba iz onih dni. ko so oni bili v velikem delu centralne in jugovzhodne Evrope absolutni vladarji, zopet vrne. Regent ogrske monarhije Hortv je bil admiral in ga še zmerom nazivajo z "admiral Horty'\ Horty je bil admiral pod Avstro-Ogrsko, ko je bil Jadran še njen. Zdaj ga ima Italija. Jugoslavija je le njen gost, kar se morja tiče. Ogrska pa nima ob Jadranu niti enega kvadratnega palca obrežja več. To je udarec za ponosno aristokracijo, ki si še zmerom prizadeva živeti v starem sijaju in slavi. V pol letu, v enem letu, celo v mesecu dni, se lahko dogode V Evropi velike spremembe, če ne drugače, vsaj na zemljevidu. Madžari upajo, da bo čezdalje več takih sprememb tudi v prid njihove dežele. Nekaj jih je že bilo. Precejšen kos Siovaske so si dobili nazaj, karpatsko Rusijo. ki je bila pod fehoslovaško, so si osvojili, in prepričani so, da bodo dobili nazaj tudi kraje. ki jim jih je vzela Rumuni-ja. In radi — silno radi bi spet do Jadrana. Hrvati so bili do konca svetovne vojne pod vlado v Budimpešti, čemu ne bi spet prišli pod njeno okrilje! Vse se lahko zgodi. Saj Hrvati vendar trdijo, da so imeli več pravic in svobode pod Budimpešto, kakor pa pod Beogradom ! Povprečnemu Slovencu na Kranjskem je Ogrska znana iz šolskih knjig o legendi o kralju za osvoboditev izpod druge, ki je daleč od prej i »nje a po njihovem mnenju še slabša. Budimpešta ima nad milijon tolnieo zelo slabi časi. Nekdaj Prebivalcev. Skoro vsi so Mad- zapovcdujoČa ogrska državna žari; aIi Pomadžarjeni Slo- __________ polovica je morala od leta 1918 Vakiv prekmurski Slovenci in (|a zanje svobode na Ogrskem sama začeti sprejemati ukaze I Hrva^t>okler je bila Hrvatska ne more biti. Je ne zaslužijo. S in kem, je na Ogrskem precej, j ialce in driljri prostori je zdaj Organizirale so se lani in letos celo bolj v mrtvill| kot pa v zelo močno gibanje nemške razmerm) pR]HČe |,;ffe narodov narodne manjšine. v Genevi. Pokazal sem vodniku nad vestjo ljudi, Cerkev pa ni|o*man«ko cesarstvo v ustavno osvojila državne oblasti. monarhijo. Preseljevanje narodov je u-i Tako je pred svetovno vojno ničilo antično kulturo; hkrati skgro na vsej črti zmagala pro-pa je pognalo kal nove svo- svitljenost nad absolutizmom, bode. demokracija nad despotizmom, Kajti rimske države niso o- svoboda nad hlapčevstvom, ide-svojili azijski despoti, temveč Ja totalnega človeka nad tota-nova. divja, svobodna ljudstva, litarno državo. Potomci svobodnih vojščakov I Po svetovni vojni je prišlo do iz dobe preseljevanja narodov poskusov, da se tudi meščanska so postali vitezi. Na mesto im- demokracija nadomesti s prole-perija je za dolga stoletja na- tarsko demokracijo, stopilo napol anarhično stanje: Proti ruski revoluciji se je neprestan boj med raznimi tvo-. dvignil fašizem, ki je proglasil irevinami, ki komaj zaslužijo za najvišjega gesla: imperiali-ime države. Vsak vitez je bil v zem. totalitarni nacionalizem, svojem gradu svoj suveren, ve* j proti liberalizmu driavno kon-dno ljubosumno na straži za trolo in moč, proti demokraciji svojo svobodo, svojo čast in svo- hierarhijo, proti parlamentari-jo posest, ki jo je branil z me- zmu vsemoč voditelja, proti e- Nameilo počitnic dobe delavci mariikj« beline in ie kej hujiege. V Kentuckyju je foverner mobiliziral u ičitenje »kebov milico, ki jo pome-fejo vsdrševeti davki delavcev. Ne vrhnji »liki je prisor v Everettu, Man., kjer »o sealevkali priateniiki in ledijaki delavci.C Policije je pikete rezgnele • Urepeljci in • aoliavičnimi bombami. Podobe, ik viai obeaene ne žici, predatevlje najemalca akabov. Budimpešta je bila prvotno elegantno jedilnico in ga vpra- stu. od ene znamenite stavbe do razdeljena v dve mesti. V Budo šal: "Ali tu še kaj servirajo?" druge, v muzeje, v cerkve, k in Pešt: meja med njima je bi- Pojasnil je. da od kar je Av-! spomenikom, na trge bojev in ia Donava. Zdaj sta združeni stro-Ogrska razpadla, ne več. kamor se je že vodniku zdelo, z mostom in tvorita skupno me- Sploh je ta palača dane«* za da je nam kraj vredno poka-sto, dasi sta še zmerom geogra- ogrski parlament kakor obleka zati in g« pojasniti, fično in v trgovini jako ločena, človeku, katero je kupil, ko je Bili smo tudi na kraju, ki je Industrije je v tem mestu kot vap«l 250 funtov, pa nato shuj- dobil za Budimpešto in za vso na Ogrskem sploh jako malo. šal na 130 funtov. Vse je ohlap-' Ogrsko važnost po njenem po- V Budimpešti so veliki žitni no. I razu v svetovni vojni. Vsakemu mlini in nekaj železolivaren. -TlIf na tej 8,iki Vldite kako malih tvornic in obrtnij pa ze- so glavarji Slovakov, zavojeva-lo veliko. Država v celoti je ni po mac|žarskih velikaših. pri- kakor sam zase: "Sta to če-' ne bodo vrnjeni. Težko je popiha?" sati učinek, ki ga naj bi imelo Ne vemo. Bržkone da. Ni prav, to propagandno sredstvo na obda širi propagando, mu je po iskovalce, ki pridejo v Budim-ovinku omenil nekdo izmed pešto in o sestavi Madžarske nas. A je hitro odvrnil: "Ne pred vojno nič ne vedo. Nekdo morem pomagati. Jaz sem »z naše skupine pa je vodnika Madžar. Tudi Cehi so nam na- vendarle vprašal: "Ali smatraš, pravili veliko krivice. Plačali da je Hrvatska, ki je bila pred bodo zanje..." vojno pod vami, Ogrski krivi-Vozili smo se še dolgo po me- čno vzeta. Ni bil nič kaj premeten ta šofer in se mu je šele zdaj posvetilo, da smo mogoče Jugoslovani. kakor se mu je zazdelo za čem v roki. Država, narod — to so bili neznani pojmi za te ljudi. Vitez je poznal samo od-nošaj človeka do človeka, fevdnega gospoda do vazala, ki mu je prisegel zvestobo. Njegova osebna čast mu je bila več kakor država, kakor narod in kakor kralj. Vitez je bil popolen individualist; ne državi sovražen, temveč sploh tuj državi. Skozi ves srednji vek so skušali cesarji in kralji zlomiti to nebrzdano svobodo viteštva in utrditi državno moč po rimsko-bizantinskem vzorcu. Kakor je bila svoboda starodavnih Aten samo svoboda meščanov, ne pa sužnjev, tako je bila tudi svoboda v srednjem veku samo svoboda vitezov, ne pa meščanov in kmetov. In zato se je začel boj meščanov in kmetov proti oblastnosti vitezov. Kmetje so imeli v tem boju manj sreče kot meščani. Samo nakopravnosti avtoriteto, proti bratstvu brezpogojno disciplino, proti svobodi fašistični red. Nacionalsocializem v Nemčiji je dodal tem geslom še rasizem, ustvaritev novega reda pod vodstvom izvoljene germanske rase. Stare države politične svobode Anglija, Amerika, Francija so ostale na braniku človečan-skih idej. Njim se pridružujejo vse svobodne sile. Namesto krize demokracije, o kateri se je toliko govorilo do danes, bo prišla kriza diktatur. Kajti vera v osebnost in svobodo je živa na obeh obalah atlantskega oceana i v Angliji tako kakor v dnevih slavne revolucije, v Ameriki tako kakor v dnevih osvobodilnih vojn, v Franciji prav tako močno kakor v dnevih velike revolucije. In proletariat se tu ne bo delil. onadva, da sta Ceha, šele ko ju| v švicarskih kantonih so se o- je užalil s svojim razlaganjem. Dejal je, da se Ogrska z Jugoslavijo dobro razume, da ne zahteva Hrvatske, nego le kraje, ki so madžarski po prebivalstvu svobodili tudi kmetje. Iz njih je zrasla prva svobodna republika srednje Evrope. Po drugih deželah Evrope je Frank P. Walsh ne sebičen odvetnik Frank P. Walsh, ki je nedav- agnkulturna. 2ito, živinoreja. k njim in jim prinesli v skle-volna. vino in v manjši meri ra- (Jah slovaško zemljo, v znak. zni drugi pridelki m ji temelj- (ia m podvržejo z vsem. kar,, ni vir preživljanja in dohodkov. jmaj0. njihovi vladi. To je »pra- nik pa je svečano tolmačil: To- turo. , x • , . ..... , . i sčasoma za dolga stoletja zma- no nairloma umrl ie bil eden turistu Ka ipok.žejo. V .redi je m tradicijah, n. p. vzrok. d. , absoluti„.nl Le A^leii so "nih ^h .lo"«h idvetnttoT madžarska zastava na poldro- b, med n.ima vsled tega pnSlol* reii|j absolutizma in tako j.|W za- ff^^Li^ir^^iA^u. ^i. zibe.ka m PWno.r tudi zemljevid Madžarske kakor je ni in tako je ščebetal naprej še danes in kakor je bila do raz- nekaj časa, da smo se ga nave-pada Habsburške države. Vod- ličali~in želeli skončati našo Z mostov preko Donave med vi| jako navdušeno. Budo in Pešto (čemu kakor bi likšna je naša država danes, to- Pod vodstvom dobrega vod- pišejo; hotel reči: "Kakor takrat, bodo (likšna je bila leta 1918. Toliko nika ima človek pri ogledova-Slovenci Budim namesto Buda tudi današnji Slovaki poklek-jin toliko odstotkov Madžarske nju zanimivosti Budimpešte, ali ne vem) je na to prostrano me- nj|j pred nami in izrazili svoj; je zdaj pod Rumunijo, toliko kateregakoli drugega mesta, sto romantičen razgled, še lepši poraz in ponižanje s skledami', pa z vrhov, s katerih vidiš me- napolnjenimi s prstjo s svojih b Sredozemskem 8 mjenost zma. morju, se je sam spremenil v r akcioname hierarhije. Ustanovil je bil katoliški odbor za ratificiranje dodatka k ustavi ža odpravo otroškega dela v industriji, dočim so kardinali in škofje agitirali proti ratifikaciji. Pokojni Frank P. Walsh bi bil lahko svoj talent drago prodal in si nakupičil bogastvo, toda je rajše dal svoje zmožnosti in če-stokrat tudi gmotna sredstva na oltar boja za človeške pravice. velikega azijskega imperija, , _ • • * i po d I o i n i k i samooblastne*« despoUtvo Ta raz.vo, je M po- lagoma, od Sule do Dioklecija- kralja, despota — Grki so pa bili državljani svojih mestnih, demokratičnih držav. Perzijci so bili samo predmet, testo politike enega tirana. Grki so pa sami Veliki kot Aristotelov učenec človek, ki je ponesel grški zmago svobode nad despotizmom. Grčija je ostala otok svobode, dokler je niso zavzeli Makedonci. Vendar je bil makedonski kralj Aleksander Veliki kot Aristotelov učenec človek, ki je ponesel grški duh in grški na- na. In tako je Rim zapravil grr ško svobodno dedščino. Ko je v Rimu zamirala misel svobode, ko so se rimski državljani ponižali v podanike Cezarjev, je mlado krščanstvo začelo boj za svobodo proti totalitarnemu cezarskemu Rimu. Tri stoletja je trajal ta boj za svobodo Evrope, boj novega človeškega ideala s cezarstvom. Neoboroženi kristjani so zmagali nad oboroženim imperijem. Komaj pa je bil dobojevan čin življenja do Indije in Tur- s cezarstvom, se je že poja- kestana. Njegovi nasledniki so vj|a nova nevarnost za svobodo podlegli azijski ideji despot- v Evropi: cezaro - papizem, stva. Priznavali so sicer gr^ko združitev cesarstva s pape- kulturo. odklanjali so pa grško fttvom za totalno gospodstvo svobodo. nad te|eai in du*ami podanikov, sistem mnogo hujše nesvobode kakor tolerantni cezarizem v gala nad absolutizmom. Francoski revoluciji je sledil Naipoleonov poskus, da uduši del njenih idej, z drugim delom pa da osvoji Evropo. Po njegovem porazu je skušal Metter-nich uvesti absolutizem v vsej Evropi. Zato je ustanovil sveto alijanso (zvezo) reakcionarnih držav. Strah pred terorjem francoske revolucije se je zlorabljal za uduiitev velikih pro-svitljenih idej. Toda ta ponovni absolutizem je trajal le kratko dobo. Ideja svobode je segla celo v Azijo. Japonska je postala parlamentarna, Kitajska republikanska, car je dal neko ustavo, mlado-turška revolucija je spremenila ca Ste naročnino na " že obnovili? 'Proletar- ♦+M4«M PRISTOPAJTE K 1 I SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI ; NAROČITE SI DNEVNIK **PROSVETA"; Stane um c«lo leto $6.00, pel leta $3.00 Ufttanavljajt* nova druittva. De*et članov(ic) je treba za novo druitvo. Naslov r.a lint in 1 xa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. 4f Troti temu novemu azijat-skemu desipotstvu je vstala rimska republika. Raklja evropske paganski dobi. svobode je zagorela v Rimu. V Bizancu je ta nevarnost Kajti rimska država je bila re- postala resnica in za ves sred-publika — res republika, to jt nji vek ustvarila najbolj totali-javna zadeva državljanov, ne tarno državo krščanstva. Zapa-"nniolastna. privatna zadeva J dna Evropa se je izognila l>i-kralja. Izantizmu z neprestanim bojem Rim je postal čuvar grške za oblast med Cerkvijo in drža-ideje svobode: pravice osebno- vo: država ni zagospodarila m Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chk»agu, * Ciceru in Berwynu. !l'arkvic*w Laiindry t1o. * FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika ■ Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno ■ Telefoni: CANAL 7172—T178 " 1727-1731 W. 21 at Street CHICAGO, ILL. ■ ■ m m ■ in KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI New York. — Dne 17. maja roma upravi jugoslovanskega sem poslušal radikalce vseh1 oddelka na razstavi. Pravijo, vrst v tukajšnjem llnion Squa- da bo otvorjen morda koncem ru. Po dva in dva, ali po štirje, so debatirali in okrog njih gruče tesno stisnjene druga k drugi. Bil je opoldanski odmor. Komunisti, trockisti, socialisti, social demokrati, demokrati, tehnokrati — zares pisana množica. In kako so se zmerjali! Za in proti, Čudno, da ni nihče nikogar udaril! Union Square je v lepem vremenu ves dan poln ljudi; Tu je zbirališče radikalce v, tu se pretresajo izmi, t'U se je vršilo največ delavskih demonstracij. Razdraženi polemičarji, ki sem jih poslušal, oziroma se »prerival med poslušalci, da ču-jem nekaj pri vsaki skupini, so govorili v "akcentih'* in nekateri tu rojeni pa zelo Ji^po angleščino z rafiniranim naglaša-njem. Ko pa so se začeli obmetavati z "ignoramusi" in alični-mi titelni, je bil jezik vseh enak. Tako je v tem delu Union Squara vsak dan, ako ne dežuje. Le Geo. Washington, sedeč na konju v sredi teh prepirajo-Čih se skupin, se nikoli ne umakne. Je iz brona in ga dež nič ne plaši. * Neki naš rojak — .pravijo, da je njegov rojstni kraj Belokra-jina — je prišel v New York, da v jugoslovanskem predelu svetovne razstave otvori jugoslovansko restavracijo z našo "•pristno domačo kuhinjo", kakor so ae domenili, f me dofič-nega rojaka je pristno hrvatsko. Z restavracijskimi posli se ma ja, morda v začetku junija. Treba je namreč čakati, ali bo Beograd dovolil dodatne vsote, in vrh tega je važno tudi pre-udariti, Če bo v par mesecih razstave mogoče dobiti nazaj vloženi kapital in obresti. Restavracija, za katero je treba potrošiti tolikšno vsoto, mora imeti salamensko dober biznis, da se bi mogla izplačati v tako kratkem času. Sicer pa je malim deželam, kakor vsemu kar je majhnega po kapitalu, velikosti in moči, težko, zelo težko tekmovati. Kajti Nevv York in njegova razstava ni kak ljubljanski, beogradski ali zagrebški velesejm. Bodisi resnično ali ne — Nevv York zatrjuje, da je njegova se torej izhajajo. Mladi Sakser je upravnik. Tiakarna je v modernem poslopju, v istem je tudi urad. Ni njihovo in je za mala podvzetja to bolj-k\ ker se lahko poljubno selijo, -a V Brooklynu je Slovenski dom. Jc to dom posebne vrste. Spredaj je salun, pod njim restavracija, dasi je ne rabi, razen na veselicah. Ampak zakon v Nevv Yorku je tak, da imaš lahko restavracijo brea opojnih pijač, nikakor ^a« opojne pijače brez restavracije. Licenca za vse to v proletarskih predelih je okrog $1600 na leto — kajne, veliko. Veliko ie radi tega. ker mora salunar imeti kuharja in v hladilni shrambi vč-dno svežega mesa. Inšpektor se lahko oglasi vsak čas, pogleda v knjige in v "ice box". če ni v nji polno dobro ohranjenih živil, tedaj to ni restavracija. Kako saluni shajajo? Manj jih je, koti drugod, vrh tega računajo znatno višje cene kot jih poznamo na i^rimer v Clevelandu, Pittsburghu ali v Chicagu. Pravijo, ali pa le kritizirajo, da so licence v Chicagu najbolj olajšane. * Oglasila sva se tudi v uradu L. Zakrajška. Ima prikupno pisarno in kot videti, ima tudi mnogo dela. "Ali strah pred vojno v Evropi vašemu poslu kaj škoduje?" "Nekaj že," je odvrnil Leo. Eden ali drugi odlaša, je pojasnil. Ampak jih bo pa letos toliko več prišlo sem iz starega kraja. Vzlic obilici dela je Leo fino ohranjen. Sivina se njegovih las še ni lotila, dasi je imel že vsakovrstna ne samo lahka, ampak tudi težka dela. * V Nevv Yorku te silijo obiskati skupino poslopij, ki jih ljudstvo te dežele pozna pod dvema označbama: Rockefeller Center, in pa Radio City. Posest so Rockefellerjeve korporacije. Tolmač ponosno pojasnuje, da je to največje stavbno,podvzetje na svetu, kar jih je zgradil privatni kapital. Verjamem, da je največje. Zares sijajne zgradbe. Na vrhu nekaterih so krasni cvetlični nasadi, trate, drevje, vodometi. "Sto trideset milijonov stane vse to", pojasnuje vodnik. Od kje neki je prišla ta vsota? Od povsod, kjer je imela ali ima Standard Oil svoje denarne vire. V Perziji, v Mehiki, v Zed. državah — veliko ie delavcev, bednih delavcev vsepovsod na svetu, ki so pomagali spraviti skupaj bogastva, za-popadena danes v Rockefeller-jevem centru. Z vrha 70. nadstropja, zroča po Nevv Yorku, sva z Angelo modrovala o "fornerju" (j>u-du), ki ga je večer prej v nekem lokalu na Broadwayu pretepel "yenky". Slednji pijan in mlad, Žid že dokaj postaran in neroden. Frank Kerže pa je nama dan pozneje predaval, da je Nevv York mesto, ki ga človek mora biti vesel. Zidje so v njemu ustvarili tradicijo demokracije, tradicijo, da lahko nasproti vile bogataša živi ubožen zamorec s svojo obilno družino, ne da bi se mu bilo treba bati bomb. Vzhodno nasproti Rockefel-lerjevega centra so starinske, umazane posredovalnice za službe. Zdaj so umazane se veliko bolj, ker predelavajo v podzemlju razne prometne, brzojavne in plinske naprave, da je vsa cesta polna navlake in prahu. In po teh začasnih trotoar-jih iz desk, v senci veličanstva Rockefellerjevega centra, sc drenja kupe moških in žensk, mladih in starih, zamorcev in belih, Židov in "arijcev", ki žde v napise na stenah — v male notice, da bi v kateri uzrli upanje za novo delo in vsakdanji kruh . * . "Se spomniš, ko je kandidiral za predsednika Zed. držav Al Fhnith, kako so ob vsaki priliki igrali melodijo pesmi "Side-walks of Nevv York?" je omenila Angela. Seveda se spom- nim. Ozrl sem se na Empire State Iluilding, na najvišjo v tem mestu, in oU vrnil: "Vidič, kako je v tistemu visokemu stolpu vendarle vzlic vsemu pozabljen?" * Stavk je v Nevv Yorku nič koliko. V listih sva videla, da pike-tirajo pri vseh enajstih vhodih na svetovno razstavo, ali kolikor vhodov pač je. Pred trgovinami, tovarnami, restavracijami in saluni se v newyorškem mestu kreta več tisoč piketov od jutra do poznega večera in zahtevajo "better living standard". "You knovv, to je Nevv York", jc nama poudaril neki rojak. Mi zahtevamo boljše razmere, dasi so v Nevv Yorku že leta in leta boljše kot v kateremkoli drugemu ameriškemu velemestu ali kjerkoli na svetu." Na Times Square in v mnogih drugih najboljših predelih trgovskega dela mesta »o na o-glih restavracije brez sten. Oranžni sok stane 5c, kava pet, in dobiš zajtrk — bodisi kloba-sice, slanino, šunko in jajca — za kakih 15c, ponekod tudi ceneje. Ko sem na to dejstvo najinega znanca opozoril, mi je odvrnil: "Glejta, kako so ti lokali čisti! če hočeš v Chicago jesti tako poceni, morasi v uma-za n arij o." (Se vidimo v opisu Nevv Yor-ka in njegovih ljudi v prihodnji številki pod kakim drugim naslovom.)—Frank Zaitz. Nekoliko odgovora no Barbičev dopis Johnstown, Pa. — Ni mi ljubo, prič k a ti se s sodrugi, toda včasi ni druge pomoči, še veliko bolj neprijetno je pa, ko argumentiramo o samostojnosti naše zveze, da moramo v boljše razumevanje doprinašati vzroke, zakaj smo za samostojnost. Vzroki so pa taki, da človeka, ki je delal za soc. stranko četrt stoletja, boli ko jih mora, v posmeh naših nasprotnikov, nositi ponovno in ponovno v javnost. Do tega dopisa me je pripravil Barbkev dopis v Proletarcu z dne 10. maja. Zakaj on noče razumeti pravih vzrokov razprave o bodočnosti JSZ, mi je uganka, kajti pisalo se je že veliko o tem. Izgovarja se na rek: "Delavci združite se." Po mojem skromnem mnenju bomo Člani JSZ, če ne plačujemo ameriški soc. .stranki prispevkov. ravno tako dobri Hocialisti in če B. hoče, tudi mednarodni, kakor smo sedaj. Članek s. Fr. Zaitza, urednika Proletarca pod naslovom ^Razlika med mednarodnimi in narod nimi so-cialisti" je jako poučen in dober odgovor vsem, ki se jih tiče. Barbič ipiše: "Zopet čitamo v Proletarcu, ako bi se ločili, bi se nam potem res dobro godilo na tem svetu, dobivali bi stra- Novi sovjetski poslanik v Zed. državah Sovjetska vlada ja imenovala aa tvojega poslanika v Zed. driavah Kon stantina Oumenskija. On jo bil doslej ino veliko naročnikov, in rojaki bi k nam pristopali trumoma." Naj mu bo povedano, da stega ni čital v Protelarcu, enostavno ne iz razloga, ker tega ni nihče pital, zato je neumestno argumentirati na tak način. Kajti gre se za važno odločitev. Zato bi argumenti za in proti morali biti resni. Z njegovim dopisom se čutim prizadetega, ker sem pisal pred ipar tedni, da sem za izstop iz ameriške soc. stranke, to pa iz vzroka, ker je denarni prispevek, ki ga JSZ plačuje am. soc. stranki, kakor proč vržen denar, s katerim bi s pravilnim gospodarstvom pri naši zvezi Ir.hko dosti dobrega storili. Lačna vrana pitati sito, so pri nas v domovini rekli kmetje, ko so najboljše pridelke nosili v mesto gospodi naprodaj, da so z izkupičkom plačali davke, sami pa so doma uživali slabejšo hrano. Tako nekako je z nami sodrugi pri JSZ. Mi, mala skupina, naj pomagamo vzdrževati am. soc. stranko, ki je stranka stomilijonskega naroda, namesto da bi bilo obratno. In ta stranka ne zmore svojih obveznosti niti internacio-nali, dočim jih JSZ stranki redno plačuje. Nihče ni pisal, da bi po odcepitvi rojaki trumoma pristopali k zvezi, sem pa mnenja, in nisem sam, da se bi lož je dobilo nove člane, ako bi bil asesment 25c mesečno namesto 50c. Skoro izzivalno piše B. "Človek bi mislil, da to vi izobraženi sodrugi veste, iK)tem se mi pa zopet zdi, da skoro nič ne veste." Je pač tako. če B. misli, da je on zajemal modrost s ta veliko ilico, ni nič čudno, če jo je za nas druge prišlo bolj malo. Razume se, da ima vsak pravico povedati svoje mnenje, toda argument, da bi bil izstop zveze ml am. soc. stranke nekaka o-peracija, ter da je bolje, da stranka umre, kot da se pusti operirati, je jako nepraktičen in daleč od modrosti. Pametni ljudje se rajše podvržejo operaciji, kot da bi naprej trpeli in umrli. Čudno se tudi sliši, ko piše B., "da človek po operaciji ni tako zdrav kot je bil prej." Kedaj prej? To bi se lahko razumelo tako, kot da gredo zdravi na operacijsko mizo. Resnica je, da se oseba po operaciji slabo počuti, če se operacija posreči, se njeno stanje polagoma zboljšuje, in po preteku enega ali dveh let se mnogi počutijo tako dobro, kot so se pred boleznijo (ne pred operacijo). Ne vem, kaj imajo znane Wiisonove točke, katere B. primerja, opraviti z našo razpravo. Pravi, da so te točke pomagale razcepiti male narode, da jih je laglje volk požrl. Švedske, danske in holand-ske socialistične stranke volk še ni zagrabil, četudi so v malih narodih, med tem ko ameriško soc. stranko že drži in jo bo v kratkem tudi zadavrl, če ne usmeri svoje korake v drugo pot za uz(Kwtavjtev solidarnosti delavstva na unijskem in političnem polju. V kolikor to delo lahko vršimo v socialistični stranki, dobro. Kjer strankinih postojank ni — in marsikje jih ni — vsaj aktivnih ne, se moramo postaviti na svoje noge, oziroma sodelovati z drugimi skupinami stičnih smernic v skupni namen. Nate lastne naloge JSZ je bila ustanovljena za socialistično delo med našim ljudstvom. Premnogi naši sodrugi so agitirali za druge liste bolj kakor za svoje glasilo — in celo za take liste, ki so bili socialistični le dokler je to neslo lastniku. Agitirali smo mar-sikje bolj za angleške klube kakor za svoje. Tako smo škodili svojim, ne da bi drugim kaj prkia koristili. John FllipSč je dal v svojih dopisih — bržkone ne preračunano — naiim sadrugom dober migljaj, kje delujejo ljudje, katerim bi se morali sopersta-viti. te ne bodo odbijali zavajanja in slepomišenja raznih posili - voditeljev med naiini ljudstvom socialisti, ne bo tega dela nihče vršil zanje. Nedavno je gl. tajnik JSKJ Anton Zbašnik pred lagal na inkiativo L. Adamiča in par Clevelandčanovv nekako akcijo za rešitev slovenskih književnikov pred Hitlerjevo nevar-varnostjo. Nihče izmed onih gospodov se pa ni zavzel za so-druge v Sloveniji, ki so v nevarnosti. da jih vrže v koncentracijske kempe ne kak Hitler, ampak ""narodna" vlada pod načelstvom slovenskega "firer-ja"! Naša dolžnost je, da smo v težkih dneh naših sodrugov v Sloveniji z njimi. JSKJ ne bo storila zanje ničesar, ker ji je celo Prosvetna matica preveč socialistična in brezverska. Imamo priložnosti sodelovati med brezposelnimi, za relif in nešteto drugih stvari v korist delavstva. Za vse to pa je potrebno, da smo na jasnem s samim seboj in da se v svojem delu čimbolj osamosvojimo, ne da bi pri tem postali "narodni"! socialisti. Karkoli nas pri tem ovira, skušajmo odstraniti, kajti uteže niso pri delu nikomur v korist. FRAKCIJSKI BOJI MED DELAVSTVOM V MEHIKI "DEMOKRACIJA" V SLOVENIJI 72 zaupnikov ZZD hoče vladati 1042 drugih Tudi v Mehiki »o v proilih letih nastale organiairane »trnje v delav-• kem gibanju. Manjšina v mehUki delavski konfederacij, j« n« nedavnem zborovanju v glavnem me.tu iaavala iagrede, v katerih ja morala posredovati policija. Slovenski delavski center Chicago. — Vsakdo, gi je bil lani v Slovenskem delavskem centru, sc je divil krasnemu rožnerr.j vrtu. Bil je eden najlepših v tej soseščini. Pri planiranju je nam pomagal vrtnar Michael Readifig, ki je nam preskrbel proti mali vsoti cvetlične vsadke in tudi pomagal saditi. Skupaj z delom vred skozi vse leto, vključivši stroške z baliniščem in z zgraditvijo enega novega, je nas to stalo $170. Micheal Readingse je lansko jesen preselil v Californijo. Skušali bomo enako poceni vzdržati krasoto vrta okrog SDC tudi letos. Precej vsadkov je prispeval John Olip, ki je bil nedavno pri nas v svrho planiranja nasadov. Pripeljal nam jih je enkrat njegov sin Johnny, v drugič pa Frank Grosser. Nekaj rastlin smo izkopali tudi pri Ovnovih, tako da je mladi Luka Groser zadnjo sredo že kar študiral, kam bi vse to posadil, kajti zaradi pestrosti bo treba nabaviti še tudi raznih drugih rož. John Sprohar je podaljšal in deloma popravil našo betonsko stezo, na baliniščih pa postavljajo električne svetiljke. Pro-šlo soboto se je vrtila zabava družabnega kluba, v soboto 27. maja pa bo v centru zabava mladinskih odsekov kluba 4t. 1 Tako skušamo s skupnimi močmi vzdržati ta naš center, kar se je doslej dobro posrečilo In upamo, da »e nam bo še boljte. Na agitaciji za Proletarca Wsukcgan, 111. — Dobro jutro ali dober dan, kat je že, s temi besedami vstopim in ako Je odgovor prijazen ali osoren, potem se tudi jaz ravnam in vera že vnaprej, kakšen bo uspeh. Le redkoma se varam. V naši naselbini me poznajo vsi po imenu, a ne po značaju. Teh je jako malo, ki bi me po-pol noma poznali. Imen oz. priimkov imam več in ie me kdo pokliče po imenu, ki ni v mojem državljanskem papirju, tedaj moram pogledati v moj notes za priimke. Pa vse za dobro vzamem. Kaj bi se razburjal. Jaz nisem ustvarjen, da bi komu vsiljeval svojo modrost. Zato pa prodajam "Proletarca", A m. druž. koledar, Majski Glas in tudi knjige iz Proletar-če\e knjiganu\ afco jih k»l<> ft*. Ii. Kdor zna čitati, se iz dobrih knjig in časopisov mnogo nauči. Dva meseca nazaj je agitira I tod nekdo za ipittsburški "Naprej". Povedano mi je bilo, da je dobil tri naročnike Tudi vem, kdo so ti, ki so se naročili. Eden teh mi je rekel, ko sem ga jaz vpra&al, naj se naroči na Proletarca, da je zadolžen na vse strani. Drugi pa pravi, da je imel * Pros vet oM, pa da preveč piše proti Rusiji in zato jo je pustil "Naprej** »pa si je naročil ker piše proti fašizmu. Socialistov itak ni več. Ble ble ble! Vse to jih je naučil najbrž Naprejev agent Na prejev ajT^nt je obljubil, da bo tudi mene obiskal. Pa ga ni bilo nič okoli. Rad bi ga poznal osebno. Slišal sem, da je bil prej urednik "Napreja". Na vsak način ga iprosim, da me obišče, ko bo prihodnjič nabiral naročnike za svoj list. Saj sem tudi jaz proti fašizmu! Proletarec je v VVaukeganu in No. Chicagu še precej dobro razširjen. Naši naročniki ga pohvalijo. Inteligentni čitatelji že vedo, kaj hvalijo. M. Judnich. Mladinska zabava v centru Cicero, III. — V soboto zvečer, dne 27. maja, priredijo svojo letno veselico otroci šole v Slovenskem delavskem centru. ftolo vzdržuje klub At. 1 predmet: "Vprašanje mladine v sedanjih časih", se je Drasler .dotaknil vprašanja, ki je najbolj važno zanje: kako dobiti delo, ko dovrše šolo in zakaj ga večina ne more dobiti, in če ga dobi, je pa plača nesramno nizka — 25c na uro, ker je minimalna, po zakonu določena (plača v tovarnah. Dejal je, ko do-rastejo, da bodo imeli volilno pravico in da bo v njihovem interesu, da bodo delovali in volili take ljudi, ki bodo sposobni in delali za izboljšanje splošnih razmer, kar bo izboljšalo tudi položaj delavske mladine. In ker se o tem uJ-e. bodo razumeli in delovali nuni mladino za skupno izboljšanje razmer. Ko je on končal, je govorila M it z i Oven o svojih vtisih, ko je potovala s svojimi starši po Mehiki. Mitzi je tudi članica gilda in je bila na tej seji izvoljena za zastopnico na konferenci Prosvetne matice, ki se vrši v nedeljo dne 28. maja v SDC. Po seji so imeli štirje člani "surprise birthdajr party", katero so jim priredile njihove matere ob njih 16-letni starosti. V dvorani centra, kjer imajo svojo šolo, seje in zabave, se počutijo kakor doma. Tudi vrt okoli centra in balincarski prostor sta jima na razpolago v svrho zabave. Torej, starši v okolici I*ho huvt* the habit of "fol- ing, tearing, ahooting, atabbing, poi go and nothing to do S«turd«y night, | lowing the leader" would do vvell for May 27th? Then why not come to the themaelvea and aociety if they took Slovene L«bor Center and enjoy t i m« off to aee the moving pieture, youraelf at the Domača zabava being! "When Germany Fell." currently To Have Plenty--Open The Industries Pennsylvania's social service institutions are threatened by a bili which is sponsored by Rep. Robert E. VVoodside, Republican floor leader at Harrisburg. The VVoodside measure will give Gov. James vvhat the Democratic Philadelphia Record calla "dictatorial povver" to red-uce appropriations to sueh state-aided institutions as hospitals, poorhouses, mental institutions, universities and colleges if court decisions, rendered after the adjournment of the hegialature, kili any tax or reyenue-raising lavv. We can imagine the Democratic politicians having quite a good time vvith the VVoodside measure. They can, if they desire, brand the governor as a budding fuehrer. They can weep and gnash their teeth in mock sympathy for the needy of Penns.vlvania. They can, in short, make votes for themselves by crafty opposition to the VVoodside bili. But whal the Democrata can't do—and haven't done after more than aix yeara of national control—ia provide plenty and aecurity for the people and institutiona of the atate and nation. The reason Democrats are as incompetent to eliminate the THJJGS HALT fundamental causes of private and public poverty is that they j MEETING OF are no lesa zealous than the Republicans in their regard for th* ; tckj akit llkimkj private profit system. fI"WI MW,UN There are two ways whereby the state may finance its j MempHi«, Te«».—Roving banda of activities. One is by borrovving money. The other vvay is by arm<* Plantation Uiuga prevented a . ' recent meeting of the Southern Te- ievying taxes. nant Farmer*' union ati Cravvforda- But there is only one way to .produce the materials vvhich ville, Ark., President j. r\ Butier and money buys. That is by operating the mills, mineš, factories, L^^t^AulrneVcen h« mace a good job " n . ...... - — railroada and farma. It is because neither of the two old parties Mur^> Hking for«7inv^ of th' w»»ole boaiaeaa and will con- of L ^Th^alSIld can tolerate any suggestion tO use the resources of the nation I tigation of reneured terrorism against tinue to m»ke progreaa in our future ' • • ** fa , ... i... . . , .. . .. shareeronoen« ventures. And now it ia with a sigh ." 'y wnrn ,,imera "«a »omeraei for the publk? good that states and the nation, no less than jCJJJ^fJ'^ •|t^mDt«d meetimr wf «•*!»•* mmmben in general a,4*?| H eorporatlon t« mast people, must practice economy. I - rreVK>us to the »"empte.i meeting, | _ --------, ■ erush a umon. held by the J&F Junior Guild together with the Falcon Comrade«. There will be dancing to Beton'a music, a floor ahow including the Guild Girls Chorua, and refreshments to take care of ali. The hali wil) be decorated aa a night club or cabaret, with ali the trimminga. Tickets can now be purchaaed at the very nominal priče of 16c each from any Guild or Falcon member. Get yours novv, and be at the Center Saturday, May 27th." The next regular meeting of the JSF Junior Guild will be held Friday, June 2nd, at H P. M. at the Slovene Labor Center. On the agenda vvill be many important mattera, ao aH meip-bera are urged to attend and help ijj^ke plans for future events of the Gulid. ahouring In aeveral Wiaconain towna. The pieture preaenta to human eyea the aetual fighting that went on'"at the front" of the World War. The title ha* no important con-neetion with the aetual acenea, be-cauae it wa«n't only Germany that fell in the four year alaughter — it waa Frenchmen, Britiah, Belgian«, Ruaaiana, Auatriana, Italiana, Germana and men of other racea and nations. Without fanfare, although alter-nating commenLatora apologetically editorialize about "p«ace and prepar-edneaa," the turo hour pieture ia a irripping event revealing the horrora of modem wara. Safe behind the linea, of course, are diplomata and atateamen who give war political direetion, but at the front are milliona of young men goug- aoning and de«troying one another. What for! They who did the fighting knew leaa even than thoae who ra-mained milea away. What for? Twi« query aeems to.be on th* lipa of men whom you see making a fresh kili. The pieture gives more of the de-taila of the carnage than aensitive human being* will want to see. There are no rosea, romance, heroiam, honor. The war buaineaa ia a atevr of ateel, powder, poison, barb-wire, murk, mud and ahattered human beinga. We recommend "When Germany Fell" to every man, woman and child in America deapite aome erude editor-ializing. VVritten and apoken worda fade into mere mumbling when de-pieted and uttered before the aetual ace nea of war. Socialists and anti-war fighters generall.v ahould see the pieture too, aa it will ateel them to carry on th« fight to keep America out of wir. —Socialist Call. is NOTES FROM CLEVELAND Cleveland. — After the storm alwaya a lull. and ao indeed it is with th« Branch No. 27 JSF. and Zarja. Since the beginning of the year there haa been feverish activity at the club, ali for the preparation of our recent May Day celebration and Spring concert. We made a good job Farmers and Labor Unions For the aecond time in two year* Penns.vlvania farmera by physical force drove union organizem out of town, wrecked the union's headquar-ters, and declared they vvould not p«r-mit wage workers to organize. The r r--.-------------------------»three union organizera vvere arrested imk* UP their no,m,»l routine. inr.H-nt. tKnt »v,^. i. Socialists have the program vvhich vvill make it possible I in Crawfordaville without w«rrant ,n th<- ^ckgvound, however, the I mu7h " J™™*™" for the government to do more for the people. Perhaps a better way of stating it vvould be "a program whereby the people can use their government to do things for themselves, The Socialist proposal is that the sources of vvealth be socialized—and operated at vvhatever speed and regularity is required to produce vvhat rpeople need. That is the sensible thing to do. But it vvill not be done so long as policies are established by politicians vvho plače the vvelfare of profit takers above human needs. The reason people—and their governments—are poor is because the capitalist system has broken dovvn. Capitalists, vvho own the means of producing plenty for ali, just simply ean't see the sense of producing vvealth unless they can seli vvhat is produced for their ovvn profit. To them the needs of the people—vvhether private or public needs—are of little consequence. American citizens should realize that this country offers every possibility for abundance. But to achieve abundance vve must open and operate the industries. That vve must do even though the pockets of ovvners are not filled in the doing of it. And the first step in that direetion is the socialization of bidus-try—vvhich is a step vvhich neither Democrats nor Republicans are vvilling to take. —Reading Labor Advocate. REFLFlTIO\S . »T L . W«rr»»t, f„cuitv* Mmmi«™i .r. fnrm .u, much -t"<-«tion«! work yfl to be done part in the atUck. » th4.y arv capit«l„ta or workers. In Armed men fol!owed them through w g »ome inatances. as m dairy regions, the town. the union officials declared., . "rc. P*1 lo ?iC * 0,0 their violenre is direned n«iin«t Hi« and vvhen a Crawfordaville union I »"»^ return to our chorua and new violence is dneeted against dis- member informed them that a mob had ga the red and that thujr* were nnd Butier decUred in their letter to ! *** 2M p<'ople joining Zarja. Any singer can tributin* compnnies and in others contribute mucb toward building a *>*ninnt *•»• workers and for the cor- ' poiations. Posaeasion of a few aerea voice or by being aetive on commit-|0^f ,and to° oft*'n • f«rmer think like a millionaiie although he may dru*Uer ch«,u" ^ hh< ,n of T.nd out the town waiting for signal. they , VOICe or by. bom« "ct,ve on ccmmit" decided against holding a meeting | l/eV0r ****** ^ «vW*ions Previoua efforta to aeeure atate police f°' the m*nX o1 the ffrou41 proteetion had failed. J • ♦ "The technique of driving people from a community by the intimida-tion of townapeople and ovvners of buildinga is not « new one," Mitchell Scissorbill Doakes By PAUL PORTER Government-built housing is socialism, Senator Tydings of Maryland told the U. S. Senate a tevv days ago. Better that the American people live in hovels than be eorrupted by socialism, he maintained. Our neighbor, Joe Doakes, is like that, and he praetices vvhat he preaches. Before he bathes in the morning he dravvs his vvater from a vvell he sunk in his backyard. Rather than vvalk on a socialist pavement he gets to his office by trespassing on other folks lavvns. Street crossings force a hard compromise, but a hop, skip and jump brin«« Joe back to private property. Joe won't read mail delivered by the socialist post office. He relies entirely on the telephone and telegraph. Once a stickup man took his moneyt but vvould Joe teli the socialized police force? Not Joe Doakes vvho lambasts sueh taxeaters! Had he lived a couple of centuries ago he might had the ser-vice* of a private fire department vvhen his house caught fire, but in this pampered age Joe had to let it burn. No government agency is going to butt into his affairs. Determined to give his ehildren the right upbringing, he keeps them out of the public schools — the biggest socialist enterprise in the U. S. He hires a private tutor. Nor vvill he per-mit them to »play in public parks, or to read books from the public librj\ry. Joe is president of a bank. VVhen the4>ank collapsed baok in '33 the other direetors vvanted to get an RFC loan from the government. Joe vetoed that and the bank vvent out of business. He got a fine vvriteup in the Chicago Tribune as one of those real American vvhose bank vvouldn't go on relief. VVhat this country needs is more Joe Doakes. the attorney general "Although it is lesa violent than the brutal beatinjp* adminiatered laat week. it ia no lesa a dcnial of liberty.M CRACKS—WISE AND OTHERVVISE "Democracy iias gone the way of On The Open Shop j group for the day ahould notify Ralph Poljšak for reaervation and informa- What'a ali this that*« in the papersl tio2 M t0 the ^ *** for about the open ahop'" asked Mr. I . Everyone alwaya enjoys theae out-{ Henneaaev ' ">€«- Anyway, there ia no better The committee, headed by Ralph [ Poljšak, reports that the charge for transportation and food for the day .„ Z nn" w5- tH° Cem°nt proflt^ V« ? itPt ua m,n,mum CO,,t- ling to atand up and fight fo, the., only 35c. Those vvho care to )ow our j own iJowney of California. THE NEW HARVEST HAND AGE 0BSESSI0NS When youth or the old folka think of themselves in terms of their age and formulate programs in sueh terms, th« result ia crackpot move-ments, th« youth adopting fascist or communist totalitarianism nnd the old folks approving grandiose old-age schemes presented by charlatans. Both become self-centered and self-pitying groups vvho cannot think of depresaion problema as affecting ali useful workers and r«quiring cooperation of ali age« to solve them. The shock troops of the Nazi dieta-torship are provided by the nevr gen-eration and vvhen a cahle reports that Oerman youths in Eatonia conatitute the bulk of the aetivista of the Berlin Fufhrer ure have another example of youth follovring ita emotions and leading direct to ttoe slave pen. —Nevv I^eader. label teli you what goes into the drink , chuck come boned roast« and S«ra-to make it do aH these things? toga chops. Roast stuffed shoulder of It paya consumei-s to examine both is a favorite on many family bottle cap and label carefully to see nienus. uhat they are drinking, declares the Pre pa red by iniaginative and akill-Consumers* Guide. publication of tne f"l domeatic chefs, aH of these make Consumera' Counsel Division of the »iclectable and appealing dishes. A A A. | For those vho vrant to know more Drinka named after a fresh fruit about cooking lamb — both the ex-should teli on the label vvhether the P^nsive and cheaper cuts—"Lamb As drink containa the juice of that fruit You It." Deparment of Agricul-or only »vreetener! water flavorec jture No. 28, vvill ansvver your with imitation fruit flavor. In the | questions. You can buy it for 5 centa latter čase. they should be labeled from the Superintendent of Docu-"Imitation." Sometime benzoate of m«nta, Washington, D. C. soda or sulphur dioxide are added to fruit juice aa pre«ervativea. The laKel should atate their p,esence in the drink. Often. fruit acida and color are added. Informative labels vvould identi- SACRILEGE The Venezuelan representative at the New York fair is peeved because a hot dog stand has been opened next fy these \vith statement« sueh as i dr to his building, vvhich vrill dis-"added citric acid," "artificial color,"' P'«y a lock of George Washington's or "certified color added." Federal I h*'1'- regulations provide that harmless certified color-tar dyes legally ma.v b? used in beverages and other fooda. provided their use does not result in concealing damage or inferiority and provided their presence is declared on the hibel. Finally, presence of caffeine in drinks should be disclosed to the con-sumer. Some people prefer tho presence of caffeine in their drinks. but parenta who don't allow their ehildren to drink coffec or tea because of this stimulant have a right to know | uhen the stimulant is present in the soft drinks those ehildren bu.v. Federal Food and Drug regulations require that most of this label Information be given on containers of soft drinks and soft drink hases that crosa State lin es. Hovvever, the geater per-centage of bottled drinks are mixed and bottled in the State vvhere they are sold. It is up to consumers to check their State laurs if they want to knovv vvhat information they can expect to see on labels of soft drinks. Lamb For Small Budgets If you like lamb but your poeket book won't atreteh around a leg ofi Why not substitute W ashington'a dog? a lock from The Hobo Fellovvship of America agreed at ita »nnual convention in the Lackawanna freight yard« at Scran-ton that proaperity is returning. That means better train service, wc* suppose. Who'$ Who In Politic Rep. Mnson (R., 111.) has accuaed the Roosevelt administration of launching a stop-Carner program. One of the interesting things in cur-rent politics is the way Republicans jump to the defense of certain Democrats. PREPAREDNESS The locked-out union min%r in Penn-sylvania who is digging hi« ovvn grava might offer to make it big enough to accommodate employera vrho stili aay Ihe c lose d shop is un-American. But that hreed is holing in for itself. e Columhia Univeraity is to offer a lam-b, try the cheaper cut«, says the I rourae in international politica. Consumers Guide. For tight hudgets there are bargains in the meat from lamb shoulder, breast, flank, chuck, and neek. These sometimes seli at prices as low as one-third, often at lesa than a half, of the cost of more expenaive lamb čuta. Should be caay to get študenta, but who could teach it? Tom Pendergast alurays said that contractors bought hia cement because of the quality. Well, the machin« that made it ran m»ghty urell until a fevr we«k« ago.