57Ö / koper <). ¡maja 1958 postnina plačana v gotovini leto vil. — stev. 18 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Ko„er. Kidričeva 20. tel. 170 Iosamezm izvod 10 dm. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali ^jJirtinLuv... -' .:incni račun Go-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. S/z v ó chino : Ob konferenci z k v Portorožu Komentar Jugoprcsa Največji problem je strokovni kader Težave turističnih občin Naš gospodarski komentar Ali je takšno poslovanje pravilno? Izola ima novo telefonsko centralo Zaključena zimska sezona Primorskih prireditev Gostovanja na Tržaškem Živahna ljudskoprosvetna dejavnost Srečanje s traso Barčica Spori Roman in zanimivosti OB II. OKRAJNI KONFERENCI ZK.J V PORTOROŽU N. i tri sto izvoljenih delegatov :: vseh občin našega okraja se bo danes zbralo v Portorožu, da na drugi okrajni konferenci Zveze komunistov pregledajo in ocenijo delo, uspehe in pomanjkljivosti organizacije ZK v dveletnem obdobju med obema okrajnima konferencama. Komunisti našega okraja so se na to delovno konferenco temeljito pripravili, saj so bile že občinski konference ZK v znamenju priprav na drugo okrajno konferenco, hkrati pa v znamenju priprav na zgodovinski VII ron-gres ZK.J, ki se je pred dnevi vršil v Ljubljani. Prav ta srečna okoliščina bo dala brez dvoma naši okrajni konferenci posebno obeležje, kajti bogata vsebina VII. kongresa, zlasti nov Statut in izpopolnjeni Program ZK.J ter resolucija o prihodnjih nalogah ZK.J — vse to bo v mnogočem pripomoglo komunistom našega okraja, da bodo kot borci enotne jugoslovanske in internacionalne socialistične fronte lahko pravilneje ocenjevali dosežene uspehe in si laže postavili konkretne naloge za še globljo in še hitrejšo H A Z PIS za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra 19.",8 do 30. januarja 1939) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. G. 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana. Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj Internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj M dni pred prlčet-koin tečaja. Podrobnejše Informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja. graditev socialističnih odnosov na našem terenu. Razen tega pa so se številni delegati organizacije ZK našega okraja na to okrajno konferenco pripravili tudi na osnovi izčrpnega politično-organizacijskega poročila, ki ga je za to priložnost sestavil Okrajni komite ZK. To poročilo namreč temeljito razčlenjuje organizacijska, ideološko-vzgojna in kadrovska vprašanja ZK, v drugem delu, ki ima naslov: Komunisti v boju za gospodarski in splošno družbeni razvoj okraja, pa je govora o občih, zelo konkretnih uspehih na področju našega gospodarstva, družbenega in delavskega samoupravljanja, šolstva, prosvete in kulture. zdravstva, telesne vzgoje, političnih in družbenih organizacij. na kraju pa o izgradnji našega komunalnega sistema, o delovanju ljudskih in krajevnih odborov ter zborov volivcev. Ko bodo na tej dvodnevni okrajni konferenci odposlanci Zveze komunistov ocenjevali delo in vpliv svoje organizacije na družbeni razvoj v zadnjem obdobju, bodo na vseh področjih našega okraja ugotovili izredne uspehe, pri tem pa bodo vsekakor lahko s polno pravico ugotovili tudi to, da so bili prav oni kot graditelji pri vsem tem občem napredku okraja v prvih vrstah in da so pri vsej tej sijajni izgradnji na svojih ramenih nosili največjo odgovornost. V zvezi s tem pa bodo lahko ugotovili tudi to, da je bilo moč zaorati tako globoke brazde v njivo vse lepše bodočnosti našega obmorskega okraja zato, ker je nakazani poti v to lepšo bodočnost socialističnih odnosov kakor en mož sledilo prav vse tukajšnje prebivalstvo. Vsi delovni ljudje pri nas, združeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije, so namreč to svojo neomajno vero v pravilnost naše socialistične graditve tudi v zadnjem obdobju nenehno izpričevali, najsi bo to s svojo dejansko, požrtvovalno udeležbo v konkretnem delu po tovarnah, na polju ali kjerkoli, ne nazadnje pa s svojo tako številno in aktivno udeležbo v družbenem upravljanju, s svojo sijajno udeležbo pri volitvah v ljudske odbore in ljudsko skupščino. Ta enotnost našega ljudstva pa je bila in bo tudi v bodoče Zvezi komunistov najmočnejša opora v obvladovanju ogromnih težkoč na (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik Občinskega ljudskega odbora Divača, Janko Valentlnčič, pozdravlja za 1. maj vse delovne občane in jim želi srečno in zadovoljno praznovanje. Več o tem preberite med poročili s prvomajskih proslav v tekstnem delu današnje številke Slovenskega Jadrana. pAadauili s-mo- P,w¿ ma{ Kot po vsej naši domovini, so delovni ljudje tudi v koprskem okraju kot morda še nikoli doslej v veselju in radosti proslavili prvomajske praznike. Vsepovsod so bila naselja in tudi posamezne hiše lepo okrašene z zelenjem in zastavami. Na večer pred praznikom so bile povsod baklade in slavnostne akademije. V KOPRU je bila na Trgu revolucije akademija, pred tem pa baklada, kar je bilo posebno lepo videti ob morju, kjer so v prvem mraku zablesteli v vodi odsevi številnih kresov na obali. Pozno v noč je V torek, okrog devete ure, so na z zastavami in z zelenjem bogato okrašenem mostu čez reko Dragonjo pri Sečovljah izročili slovenskim tekačem hrvatski nosilci Štafete mladosti štafetno pa- lico s čestitkami maršalu Titu za njegov rojstni dan. Štafetno palico so člani TVD Partizan, prostovoljnih gasilskih društev, brigadirji, ki so se pravkar vrnili z gradnje avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, člani avto-moto društev ter drugi po- Edvard Kardelj v Kopru V torek minuli teden je bil na kratkem obisku v Kopru podpredsednik ZIS Edvard Kardelj. V spremstvu sekretarja OK ZKS Koper Alberta Jakopiča-Kajtimira in direktorja Vodne skupnosti Danila Petrinje si je visoki gost s soprogo Pepeo ogledal dela za zgraditev novega koprskega tovornega pristanišča. Gradnjo sta tolmačila projektant inž, Miloš Gnus in izvajalec del inž. Jože Kramarič. Tovariš Kardelj se je živo zanimal za vse probleme okrog gradnje in pohvalil graditelje za uspešno delo in smotrno uporabo skromnih sredstev. No va izmena . i.i___ Prav na praznik, dne 1. maja, so v Izoli odprli novo kopališče. Ob tej priložnosti so mladinci priredili veliko slavje. Spustili so v zrak tudi več balonov, ki so se kot domači spulniki, dvignili visoko pod nebo \ veliko veselje vseli prisotnih. Dne 2. maja popoldne pa je podjetje Uiba s svojimi ribiškimi ladjami peljalo na brezplačen izlet v Savudrijo, rmag in Ankaran praznujoče državljane / Izole in okolice, č udovito vreme je še povečalo dobro razpoloženje in prav gotovo naši delovni ljudje na istrski obali še nikoli niso tako lepo praznovali svojega praznika. Brigadirji in brigadirke koprskega okraja, ki so se te dni vključili kot graditelji avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost v II. novomeško MDB Vinka Paderšiča-Batrej;- ;o že začeli z delom. Med prvom. "¡mi prazniki so se tudi ude; : izleta v rojstni kraj mau a T"a, y Kumrovac, in sodejov azr' \ medbrigadirskih športi il sprejet predlog neodvisnih afriških držav, da bi bile članice te komisije tudi ZDA in SSSR, je včlanjenih v novi organizaciji 1G držav, med njimi devet neodvisnih Ln šest evropskih, ki imajo v Afriki skrbniške ali kolonialne obveznosti, sedem odvisnih dežel pa bo v komisiji sodelovalo brez pravice odločanja. LONDON: Več kot 50 tisoč šoferjev in sprevodnikov londonskih avtobusov je stopilo v stavko, da bi dosegli povišanje mezd za 10 in pol šilinga na teden. Osebje podzemne železnice se je odločilo za solidarnost s stavkajočimi in sklenilo, da ne bo vzdrževalo prometa na izrednih progah, ki bi jih uvedli zaradi stavke avtobusnih uslužbencev. Zaradi stavke ne bo vozilo 8500 avtobusov in trolejbusov. WASHINGTON: Združene države Amerike so objavile vse znanstvene informacije v zvezi s kroženjem ameriških umetnih satelitov. Te podatke so dobili s pomočjo instrumentov za merjenje temperature, hitrosti vetra in kozmičnih žarkov. DUNAJ: Zveza avstrijskih sindikatov je pozvala vlado, naj takoj in to preden se Avstrija priključi zahodnoevropski trgovinski coni. zagotovi polno zaposlenost delavcev, ustanovi fond za omejevanje brezposelnosti, sklene večstranske pogodbe o socialnem zavarovanju, uredi vprašanje delovnega časa, sprejme uredbo proti kartelom in monopolom, proti nelojalni konkurenci z zaščito defl-citnega avstrijskega kmetijstva ter ustanovi gospodarske in socialne svete. WASHINGTON: Federacija ameriških znanstvenikov, v kateri je včlanjenih 2000 znanstvenikov, je objavila deklaracijo, v kateri se zavzema za to, da bi sklenili sporazum o opustitvi jedrskih poskusov, ne da bi čakali na splošni sporazum o razorožitvi. BONN: Zahodnonemška socialdemokratska stranka je poslala konferenci zunanjih ministrov NATO v Kopenhagnu protestno brzojavko, v kateri obsoja jedrsko oborožitev in nadaljevanje poskusnih eksplozij. gram je premalo jasen in ne nakazuje rešitev iz krize. Zato je veliko vprašanje, če bo uspel. Jugoslovani grade etiopsko pristanišče Etiopski cesar I-Iaile Selasi je položil temeljni kamen za novo etiopsko pristanišče Asab, ki ga gradi jugoslovansko pomorsko-gradbeno podjetje iz Splita. V govoru, ki ga je imel ob tej priložnosti, je etiopski cesar izrekel zadovoljstvo, da so tako pomembna dela zaupana Jugoslaviji. Pristanišče Asab bodo gradili štiri leta. (Nadaljevanje s 1. strani) njeni graditeljski poti, To napoved o nezlomljivi enotnosti vsega našega ljudstva tudi za prihodnjo dobo lahko mirno izrečemo zaradi tega, ker smo trdno prepričani, da bodo Zvezi komunistov kakor doslej tudi v bodoče služile za osnovno vodilo pri vseh njenih akcijah predvsem težnje širokih nmožič. Našim iskrenim pozdravom drugi okrajni konferenci ZK koprskega okraja dodajamo zaključne misli iz referata tovariša Tita na VII. kongresu ZKJ: »Zdaj gre za to, da še bolj vztrajno in odločno nadaljujemo boj za socializem, za nadaljnjo izgradnjo in pravilno socialistično vzgojo, za višji standard naših delovnih ljudi, za odpravljanje vseh tistih napak in slabosti, ki so se v preteklosti kazale v naši vsakdanji praksi in ovirale pravilen razvoj družbenih odnosov in naš razvoj sploh. Danes imamo že vse pogoje, objektivne in subjektivne, materialne, politične in kulturne, za uspešen in še hitrejši vsestranski razvoj naše socialistične skupnosti. V tem velikem delu imamo člani Zveze komunistov Jugoslavije, odločilno vlogo in obveznosti.« liŽAŠKEGA* do italijanskih denarnih zavodov V današnji številki našega lista objavljamo poziv Narodne banke FLRJ, centrale v Ljubljani, na prijavo terjatev, ki jih imajo naši državljani napram bivšim podružnicam italijanskih bank, ki so poslovale na ozemlju, ki je bilo po mirovni pogodbi med FLRJ in Italijo priključeno k naši državi. Poziv je prišel v času, ko so mnogi že pozabili na ta vprašanja, dočim je mnogim delalo ravno nerešeno vprašanje v tem smislu precej preglavic. Obrnili smo se na pristojno mesto, da bi zvedeli še nekatere podrobnosti v tej zadevi in dobili naslednja pojasnila: Predvsem pridejo v poštev terjatve, ki jih imajo naši državljani, ki žive na našem ozemlju, napram bivšim ital. denarnim zavodom, ki so poslovali na sedanjem našem ozemlju. Mišljene so tu zlasti podružnice tako imenovanih Casse di risparmio s centralnim sedežem v Trstu ali Gorici in druge banke. Take podružnice so poslovale n. pr. v Postojni, Vipavi, Idriji, Aidovšči-ni in drugod. Prijaviti morajo seveda tudi tisti, ki imajo napram tem kake dolgove. To je posebno važno, če so bili dolgovi teh denarnih zavodov vknjiženi (intabulirani) na zemljiščih dolžnikov. Sedaj je čas, da dolžniki urede te zadeve, ker bo sicer kasneje če ne onemogočeno pa vsaj zelo otežkočeno posamič urejati taka vprašanja. Dalje je treba prijaviti tudi vrednostne papirje, čeprav leže morda sedaj v Italiji. Tudi te dobe lastniki poplačane po njihovi vrednosti. Končno naj še omenimo, da ho največ prijaviteljev prijavilo svoje hranilne vloge in morda tekoče račune. Seveda bodo vse prijave pred izplačilom točno prekontrolirane in prijavljeni zneski primerjani z resničnim stanjem. Zato naj prijavitelji prijavljajo čim točneje, da ne bodo ustvarjali nepotrebnega dela in s tem zavlačevali celoten postopek. Dokler ne bodo namreč prijave prekontrolirane, ne bo prišlo do izplačila. Naložbe pri bankah bodo obračunane po takratnem tečaju, to je 30 din za 100 lir. Ta tečaj je bil določen po valorizaciji takoj po osvoboditvi. Poleg tega bodo izplačane vlagateljem obresti (5%). Mnogi vlagatelji so zgubili hranilne knjižice ali pa so jim bile v času vojne uničene. V tem pogledu bo uveden za vloge nad 5000 din amortizacijski postopek kot velja za zgubljene vloge Narodne banke, kar je enostavno in poceni, za nižje vloge pa bodo predpisane posebne izjave prizadetih. IZŽREBANE SREČKE LOTERIJE PZ, (lne 20. IV. 1958 štev. 27.93G zadela 3.100 .— ILIRSKA BISTRICA: štev. 27.G65 3.100.— KOPER: štev. IG.188 3.100,— štev. 1G.290 4.050,— štev. IG.338 4.050.— štev. 16.525 1.050,— PIRAN: štev. 27.188 3.100.— štev. 27.290 4.050,— štev. 27.338 4.050.— štev. 27.525 4.050,— PIVKA: štev. 91.525 4.050,— štev. 91.GG5 3.100,— POSTOJNA: štev. 91.188 3.100.— štev. 91.338 1.050.— SEŽANA: štev. 22.GG5 3.100,— Dobitniki naj srečke vnovčijo pri občinskih odborih Počitniške zveze. Zadnji dan izplačila je 20. (unij 1958.__ PRVOMAJSKA PROSLAVA Kakor vsako leto, je tudi letos delovno ljudstvo na Tržaškem dostojno proslavilo 1. maj. Osrednja in najlepša manifestacija sta bili prvomajska povorka lin veliko zborovanje, ki ju Je organizirala Delavska zbornica CGIL, Na tisoče delavcev, delavk, mladine in drugih meščanov je preplavilo ulice, po katerih se je razvila povorka z delavskimi zastavami in godbo na čelu. Na velikem zborovanju sta govorila glavnii tajnik pokrajinske zveze dela, član izvršnega odbora in član osrednjega vodstva Splošne italijanske zveze dela Capo-daglio, ki je opisal razmere italijanskega delavstva ter poudaril, da mora Trst postati most zbližanja in sodelovanja med Italijo in slovanskimi narodi. Prvomajske proslave so bile tudi v Nabrežini, Križu, Miljah in Boijuncu. Neodvisna socialistična zveza pa je, kot običajno, priredila popoldne na štadionu i, maj veliko ljudsko veselico, na kateri sta govorila o bližnjih volitvah Franc Stoka in Barlolo Pe-tronio. Po njunih govorih je bil kulturno-prosvetnl nastop, na katerem so sodelovali člani folklorne skupine lin godba s Proseka ter Konto-vela. Prvi maj so proslavili tudi socialdemokratih delavska zbornica CISL in celo duhovščina, saj je cerkvena oblast pred dvema letoma proglasila 1. maj za »cerkveni praznik«. PRAZNIK V DOLINI Dolinski fantje in dekleta so tudi letos priredili star narodni običaj, ki je v nedeljo in v ponedeljek privabil v to prijazno vasico na Tržaškem veliko gostov iz sosednjih vasi in iz Trsta. Kot že leta in leta so namreč tudi letos prvo nedeljo v maju postavili na trgu sredi vasi velik mlaj, pod katerim so priredili ples. Velika privlačnost letošnje prireditve je bil Avsenikov kvintet. Ob tej priložnosti je bila tudi razstava domačih vin, Na tej razstavi je sodelovalo 21 vinogradnikov iz dolinske občine. Najboljša vina so bila nagrajena. Zlato kolajno je dobil vinogradnik Jakob Zer.ial iz Boljunca, srebrne Ivan Slavec iz Mačkovelj, Josip Kuret iz Ricmanj in Peter Sanein iz Doline, bronaste pa Josip Gropajc iz. Krogel j, Mihael Kuret iz Ricmanj ter Vafentin Zerjal iz Boljunca. Pravijo, da še ni bilo nikoli toliko ljudi v Dolini. Za dobro organizacijo je treba pohvaliti dolinsko mladino, saj je pokazala izredno požrtvovalnost in iznajdljivost. Sredi trga je stal visok smrekov drog, na njem pa češnjevo drevo, okrašeno s 1980 pomarančami in 300 limonami. Mladinci Doline pa so ob tej priložnosti izdali v samozaložbi tudi brošuro, v kateri je opisan ta lepi vaški običaj, razen tega pa so v njej natisnjene Avseni-kove pesmi. ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V Bazovici je bila v nedeljo prva razstava goveje živine sivo-rjave pasme. Ob prisotnosti številnih obiskovalcev in predstavnikov oblasti je ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA Umetniška razstava v Novi Gorici Te dni razstavljata v Novi Gorici akademski slikar iz Ljubljane France Godec in Karel Ple-stenjak iz Nove Gorice. Godec razstavlja 30 olj, ki prikazujejo podobe partizanske tematike (16) in primorske krajine (14) od Trente do Portoroža. Plestenjak razstavlja svoje zadnje najboljše stvaritve. Razstava je vsekakor vredna vse pozornosti in zasluži ogled. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tish odgovarja Franc Zdeiar Niso samo nepoboljšljivi optimisti tisti, ki danes trdijo, da se je začel mednarodni položaj »spreminjati«. Ta oznaka ni morda najbolj srečno izbrana za tisto »praktično premikanje«, ki ga opažamo v mednarodnih odnosih. A to ni posebno važno. Važnejše je ugotoviti, da tako na Vzhodu kot na Zahodu mimo izrečenih želja po izboljšanju mednarodnih odnosov ugotavljamo težnjo po resničnem in dejanskem usmerjanju mednarodne politike za boljše odnose. Je več dokazov, da se svet ne prebudi več tam, kjer ga je dohitela noč. Čeprav je še verjetno daleč do sestanka na najvišji ravni, se Zahod in Vzhod trudita, da bi se razgovori, ki so se začeli v Moskvi, nadaljevali. Razen tega je tudi več vzpodbudnih znakov za okrepitev miru. Po nekaterih ocenah je bil znani plan Rapackega o vzpostavitvi brezatomske cone v Evropi samo neka zelo zanimiva, vendar pa »prehodna oblika brezplodne izmenjave mišljenja« med vzhodnim in zahodnim svetom. Kaže pa, da ta ocena ni točna. Zamisel o brezatomski coni uporno vlada ne samo med politiki nekaterih evropskih dežel. Ta zamisel je našla tudi veliko razumevanje na Daljnem vzhodu. Nedavni kitajski predlog o ostvaritvi brezatomske cone na Daljnem vzhodu so te dni z velikim veseljem osvojili tudi ugledni japonski socialisti, ki so temu predlogu dali tudi dokaj konkretno obliko, Brezatomska cona postaja potemtakem ideja, ki kot edina alternativa nepredvidenih zapletov na tem ali onem področju zbira okrog sebe vse večje število pristašev. Razen tega je značilno zanjo tudi to, da jo je smatrati v marsičem za edino možno rešitev tega velikega problema. Odločitev sovjetske vlade o enostranski al* pogojeni ustavitvi termonuklearnih poskusov na Zahodu še ni našla posnemalcev. Ce do tega nI prišlo, šc ne pomeni._ tla prišlo do v možnost ustavitve posku- je položaj ostal takšen, sovjetske odločitve. Upanje svetovne javnosti sov z atomskimi in vodikovimi bombami je tolikšno, da ne moremo mimo njega. Pa čeprav je to upanje skromno na prvi pogled, se že preliva v moralni pritisk in postaja materialna moč, ki ne dovoljuje popolno samovoljno razpolaganje z atomskimi silami tako na Vzhodu kot na Zahodu. Tej okoliščini se je morda treba zahvaliti, da se britanska in ameriška vlada čutita dolžni že vnaprej opravičiti in obvestiti svetovno javnost zakaj in kje bosta izvajali termonuklearne poskuse konec letošnjega poletja ali leta. Mednarodni položaj v zvezi s termonuklearnimi poskusi ni danes več takšen, kot. je bil pred tedni. Vendar pa je kljub temu lahko svetovna javnost še vedno zaskrbljena nad dejstvom, da bi termonuklearne eksperimente na nekakšen način legalizirali. Kaže, da bi lahko dobili vtis, da je poziv ameriške vlade nekaterim deželam s prošnjo, naj bi poslale svoje opazovalce k izstrelitvi terinonuklearnega orožja — ta izstrelitev naj bi bila na Pacifiku — poteza, ki ji nimamo kaj očitati. Vendar pa ta stvar verjetno ni tako nedolžna, kot bi človek mislil. Ko so trditve vladnih krogov o nenevarnosti termonuklearnih eksperimentov postale skoraj neprepričljive, so vlade nekaterih atomskih sli zaželele, da bi za to svojo tezo poiskali jjriče. Z drugimi besedami, te vlade želijo, da bi s tujo pomočjo legalizirale nadaljnje izvajanje atomskih poskusov. To je, vsaj tako kaže, osnovni motiv ameriškega vabila, ki je bil, verjetno ne slučajno, poslan prav deželam — članicam komiteja OZN za borbo proti uvajanju in uporabljanju atomskega orožja v uničevalne namene. žirija nagradila od 125 živinorejcev-razstavljavcev 51. Živinorejci iz Bazovice, Padrlč, Gropade, Trebč, Gro-čane, Jezera in Peska so razstavili zelo lepo živino. Prihodnja podobna razstava bo v Bazovici čez štiri leta, medtem ko bodo do takrat v Boijuncu, Zgoniku in Nabrežini. DELAVSKE VOLITVE Pretekli teden so bile v obratih CRDA, v Arzenalu in v čistilnici AciuiJa v Zavljah volitve notranjih komisij. Nastopile so liste naprednega sindikata CGIL in CISL. Sorazmerje števila predstavnikov obeh sindikatov v notranjih komisijah je sicer ostalo nespremenjeno, toda Delavska zbornica CGIL beleži v največjih obratih precejšen porast glasov kljub pritisku ln diskriminacijam delodajalcev na škodo članov CGIL. STAVKE CEMENTARJEV Od petka do torka so tudi na Tržaškem, tako kot po vsej Italiji, stavkali delavci Industrije cementa. Ti delavci zahtevajo zvišanje plač, znižanje delovnega urnika "Fer izboljšanje delovnih pogojev, NOVA NEVARNOST ODPUSTOV Tržačane, zlastii kovinarje, je pred dnevi razburila vest, da v Rimu pripravljajo načrt za zmanjšanje pomena in vloge obratov CRDA (ladjedelnice in Tovarne strojev). Prizadetih bi bilo ne samo približno 15.000 delavcev, ki so zaposleni v teh obratih v Trstu in Tržiču, ampak tudi vrsta drugih manjših podjetij, ki so odvisna od obstoja in razvoja obratov CRDA. Po omenjenem načrtu naj bi med drugim v CRDA prenehali graditi potniške ladje, naj bi delno ukinili dejavnost v delavnici mostov in dvigal, zaprli in demolirali ladjedelnico Sv. Roka v Miljah, ukinili oddelek za gradnjo in popravila električnih lokomotiv ter elektromehanični oddelek. SMRT ZAVEDNEGA SLOVENCA V ponedeljek, 28. aprila, so v Zgoniku pokopali 67-ietnega Josipa M,-liča iz Saleža. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in je sodeloval v NOB že od leta 1941, umrl pa je po dolgi in mučni bolezni, ki si jo je nakopal v nemških koncentracijskih taboriščih. V partizanih sta bila tudi njegova dva sinova. Eden ¡zmed njiju, Janko, je padel, hčerke pa so bile zavedne aktivistke NOB. Naj mu bo lahka domača gruda! KRONIKA NESREČ V noči med četrtkom in petkom je v Skednju med spanjem zgorela v svojem stanovanju 70-letna Viktorija Fabbro. Na prvomajskem izletu v Furlanijo sta pri prometni nesreči zgubila življenje 21-letni Godnieh in njegovo I8-letno dekle, ker sta se z motorjem zaletela V osebni avto. Pri delu pa se je v petek smrtno ponesrečil 29-letni delavec, ko je pri popravljanju železne ograje padel z neke hiše v globino petih metrov, V preteklem tednu je bilo več nesreč, V ponedeljek, 28. aprila, je na cesti med Nabrežino in Sesljanom trčil osebni avto ob tovornjak. Na mestu je bila mrtva 34-letna Darinka Semolič iz Nabrežine, 28-letni Fer-ruccio Jalcomin, po rodu iz Pobegov pri Kopru, in 54-letni mesar Ivan Oberdank iz - Nabrežine, ki sta bila sopotnika, pa sta v bolnišnici podlegla poškodbam. P/l »BIHAČ« je 7. ma.ja priplula iz Bremena v Antioerpen, kjer naklada tovor za Antilje. P/l »DUBROVNIK« je 2. maja priplula v Dakar, kjer manipulira s tovorom. M/l »GORENJSKA« je 4. maja priplula v Ravenno, kjer manipulira s tovorom. P/l »GORICA« je 5. maja odplu-la z Reke za Dakar. P/l »LJUBLJANA« je na poti med Ravenno in Šibenikom. M/l »MARTIN KRPAN« je od 3. maja na Reki. P/l »NERETVA« je 5. maja pri-plula iz Casablanee v Billing-ham. P/l »POI-IORJE« je na poti v ZDA. kamor pripluje 14. maja. P/l »ROG« je 6. maja priplula u London. P/1. »ZELENGORA« je 5. ■■maja priplula iz suhega doka v Trstu na Reko, kjer naklada tovor za Združeno kraljestvo in Kontinent. kako poteka obnova sadovnjakov in vinogradov na obalnem področju mm a Odbor za sadjarstvo in vinogradništvo pri Zadružni poslovni zvezi v Kopru je te dni pretresal vprašanje poteka obnove sadjarstva in vinogradništva na obalnem področju koprskega okraja. Navzoč je bil tudi republiški zastopnik. Predvsem so ugotovili, da je istrsko sadjarstvo v izredno kritičnem stanju, čeprav so pogoji zelo ugodili. V zadnjih 7 letih je proizvodnja padla za 42 %. Temu so v prvi vrsti krive vojne in povojne razmere, zatem nestalne cene, izselitev precejšnjega dela prebivalstva, pozeba leta 1956, pomanjkanje delovne sile in podobno. Tako imamo v obalnem področju danes 5637 hektarov optantske zemlje in zemlje splošnega ljudskega premoženja. Petletni plan obnove sadjarstva pa predvideva 2335 hektarov novih nasadov, predvsem breskev, marelic, hrušk, mandljev, smokev, višenj in drugih sadnih dreves, ki v obalnem pasu odlično uspevajo. Večina nasadov bo na velikih strnjenih površinah, le 275 ha novih nasadov bo na zasebnih zemljiščih. Za obnovo tako velikih površin pa bo potrebno vložiti nad eno milijardo dinarjev, nabaviti oziroma vzgojiti nad 700.000 sadnih drevesc, 14.000 ton hlevskega in 4640 ton umetnega gnoja. V to vsoto niso všteti stroški za nabavo mehanizacije, gradnjo gospo- cJ Vmsm* ■ m>-i i •«V- . darskih stavb, stanovanj, drevesnic, namakalnih naprav in drugo. Plan predvideva, da se bo v letih 1963—1972 povečala proizvodnja sadja od 2200 ton na 18.637 ton letno v sedanji vrednosti 446 milijonov dinarjev. Toda največji problem je strokovni kader. Da bi lahko vse te površine obnovili in sodobno oskrbovali, bi bilo potrebno najmanj 250 sadjarskih strokovnjakov, od tega samo za oskrbo breskev 150, dva drevesničarja, 60 specialistov za oskrbo hrušk in 38 splošnih sadjarjev, tehnikov in inženirjev. Na sestanku odbora so imeli velike pomisleke, če bo možno v tako kratkem času zadostiti potrebam po strokovnem kadru. Zlasti primanjkuje strokovnih sadjarskih mojstrov, od katerih je v veliki meri odvisna izpolnitev plana. Lani in letos se v obalnem področju obnavlja na 725 ha površine, Od tega 495 ha sadovnjakov in 230 ha vinogradov. Obnova poteka po planu, vendar ni izvršena v roku, to pa zaradi slabih vremenskih razmer skozi vso zimo. Kar ni bilo izpolnjeno do maja, se bo pohitelo v zgodnji jeseni in tako pripravljalo zemljišče za obnovo, ki je predvidena za prihodnje leto. Največ se obnavlja na kmetijskih posestvih Škocjan, Brič-Puče, Seča, Izola in Črni kal. Zadruge bodo obnovile okrog 15 ha, privatniki pa na okrog 86 hektarih površine. Ob koncu so vnovič ugotovili, da se na državnih in zadružnih posestvih, zlasti na novih, ne izvajajo vzgojna in ostala agrotehnična dela tako, kot bi bilo potrebno. To pa zaradi tega, ker primanjkuje zlasti nižjega strokovnega kadra, ki bi obvladal vso tehniko glede vzgoje in rednega vzdrževanja nasadov in vinogradov. Zato je prva naloga vseh zadružnih in političnih forumov, da bi poskrbeli za vzgojo prepo-trebnega kadra, ker v nasprotnem ne bomo mogli doseči tistih uspehov, ki bi jih morali in ki si jih želimo. RU Čudovito vreme je še olepšalo prvomajske praznike posebno ob našem morju. Na sliki je koprska panorama s semedelske ceste turizem se bogato izplača, toda najprej je treba vanj nekaj vložiti w o LETA 19G1 BODO NAŠE ŽELEZARNE IZDELALE MILIJON 370 TISO C TON JEKLA IN 950 TISOČ TON JEKLENIH IZDELKOV. Taka proizvodnja jekla dokazuje velik napredek, naše bazične industrije in Jugoslavija se je že uvrstila med najpomembnejše evropske proizvajalce te dragocene surovine, ker so lani železarne na Jesenicah, v Zenici, Storah, Ravnah, Sisku, Niikšiču in Smederevu izdelale več kot milijon ton jekla. Tako visoko proizvodnost pa je bilo moč doseči le zaradi visokih investicij v črno metalurgijo, saj so v letih po osvoboditvi dosegle skoraj 184 milijard dinarjev, KEMIČNA INDUSTRIJA IZVOZI LETNO ZA ŠTIRI MILIJARDE 200 MILIJONOV DEVIZNIH DINARJEV VREDNOSTI raznih kemičnih izdelkov. Izvažamo predvsem živo srebro, kavstično sodo, kalcijev karbid, svinčeni mlnij, klor za beljenje, vodno steklo, razne izdelke iz polivinila in druge kemične proizvode. Letna proizvodnja v industriji zdravil je dosegla 8 milijard dinarjev vrednosti, NASA DEŽELA RAZPOLAGA S 23 OD 2G OSNOVNIH SUROVIN brez katerih ni možen vsestranski razvoj sodobne industrije, V večjem šteKilu surovin smo že pomembni proizvajalci in izvozniki, SKORAJ DVA MILIJONA PROIZVAJALCEV NAŠE DEŽELE JE ZAPOSLENIH V INDUSTRIJI. Pred vojno je bilo v tej gospodarski panogi zaposlenih le 700 tisoč oseb. LANI SO NAŠE TOVARNE KERAMIKE IZDELALE 3912 TON KERAMIČNIH IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO, to je za IG odstotkov več kot leta 1956. Največja proizvodnja teh keramičnih izdelkov je bila v Makedoniji (1G52 ton), dalje v Sloveniji (1205 ton), medtem ko je bila v Hrvatski in Srbiji znatno nižja. Sanitarne keramike smo lani proizvedli 12G7 ton, proizvodnja elektroporeelana se je povečala za 40 "/« v primerjavi z letom 195G to je dosegla 3129 ton, proizvodnja keramičnih izdelkov za potrebe gradbeništva pa se je povečala v izdelavi keramičnih plošč za gradbeništvo za skoraj 208 to je od 2209 ton na 6793 ton. Letošnja proizvodnja keramike za gospodinjstvo bo znašala 4000 ton, proizvodnja keramičnih cevi 8300 ton, proizvodnja keramičnih plošč 20 tisoč ton, proizvodnja sanitarne keramike 1500 ton, proizvodnja elektroporeelana pa 4000 ton. 29 '/• VEC ELEKTRIČNE ENERGIJE so dale v letošnjem prvem tromesečju naše elektrarne kot v prvem četrtletju lanskega leta. Delež energije, ki ga dajejo vodne elektrarne znatno bolj narašča od deleža kaloričnih elektrarn. To je gospodarsko ugodno, ker je v naši deželi še zelo mnogo neizkoriščenih vodnih sil in ker je energija vodnih elektrarn najcenejša, DVANAJST KILOGRAMOV SLADKORJA NA PREBIVALCA ali za štiri kilograme več kot predlanskim, je omogočil pridelek sladkorne pese. Sladkorne tovarne so izdelale 234.758 ton sladkorja in tako dokazale, da se naša dežela uvršča med države, kjer je večja poraba sladkorja eno izmed meril višje življenjske ravni. PRVI MEDNARODNI SEJEM OBRTI, KI JE BIL V BEOGRADU konec apnila in v začetku maja, si je ogledalo več kot 375 Uisoč ljudi. Na tem sejmu je razstavljalo nad 1000 domačih in tujih obrtnikov. Posebna ocenjevalna komisija je razdelila najboljšim domačim in tujim razstavljavcem nagrade in diplome. Izmed tujih razstavljavcev so bili z zlatimi medaljami nagrajeni posamezni razstavljavci iz Kitajske, Madžarske, Avstrije, Indije in Indonezije. Z zlatimi medaljami je bilo nagrajenih tudi 41 domačih obrtnikov, s srebrnimi 115 in z bronastimi 70. Ob tej priložnosti je bila odprta tudi razstava: »Spodnjeav-strijska obrt skozi stoletja«. Uspehi turizma v naši državi v zadnjih letih, posebno pa v letu 1957, narekujejo povečano skrb za uveljavljanje vseh možnosti nadaljnjega razvoja turizma. Zato je Državni sekretariat za blagovni promet upošteval smernice perspektivnega plana gospodarskega razvoja naše dežele in organiziral podroben popis stanja preteklega razvoja in bodočih smernic turizma v vseh turističnih krajih države. V tej zvezi je piranska občina že temeljito analizirala vrednost krepitve turizma na njenem področju in potrebe, ki jih ima turizem za svoj nadaljnji razvoj. Občina je že izdelala elaborat, ki v obliki debele knjige vsebuje številne podatke in izčrpne ugotovitve, s katerimi osvetljuje vrsto, doslej še nerešenih problemov. Ko bodo podobne analize izdelale tudi drage turistično pomembne občine, bo Državni sekretariat za blagovni promet sestavil poročilo o problematiki turizma v naši državi in bo priporočil sprejetje zakonov, uredb ter drugih predpisov v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma. Ob tej priložnosti velja omeniti neenak položaj turističnih in ne-turističnih občin. Dosedanje analize namreč jasno dokazujejo, da so tako imenovane neturistične občine v finančnem oziru v mnogo ugodnejšem položaju kot turi- stične. Gre pač za to, da občine s številnimi turističnimi kraji potrebujejo več sredstev za takojšnjo obnovo raznih komunalnih objektov. Turistični elaborat piranske občine to mišljenje najbolje osvetljuje z naslednjimi ugotovitvami: Od skupno ostvarjenih proračunskih bruto dohodkov v letu 1957, ki so dosegli 484 milijonov 575 tisoč dinarjev, je po veljavnih predpisih ostalo občini Piran samo 110 milijonov 468 tisoč dinarjev ali 24,7%. S temi sredstvi je morala občina kriti osnovne potrebe šolstva, socialnega skrbstva, funkcionalne izdatke itd. Tako je le malo ostalo za komunalne objekte, ki spadajo med bistvene materialne osnove turizma. Uprava za komunalno dejavnost je iz občinskega proračuna dobila kot dotacijo za investicije za komunalne objekte samo nekaj več kot 6 milijonov dinarjev. Upoštevati je tudi treba, da občina ni sposobna najeti večjega kredita združenega s participacijo, ki bi ga porabila za ureditev vrste nujnih komunalnih del, ker so njena sredstva preveč skromna. Zato je vprašanje finansiranja komunalnih naprav, ki so močno potrebne za napredek turizma in so pretežno neekonomskega značaja — ceste, naš gospodarski komentar V prvih štirih letošnjih mesecih kažejo številke o gospodarskem razvoju našega gospodarstva porast v skoro vseh smereh. Tako so se dvignili v primerjavi z lani v istem času denarni dohodki za skoro četrtino ali v milijardah za 37,5 milijard. Kot denarne dohodke smatramo tako imenovano vnovčeno realizacijo, to je kar so podjetja vnovčila svojih proizvodov, uslug in podobno. V skladu z navedenim so se dvignili tudi osebni dohodki, ki so za nad 31 °/o višji kol lani v prvem četrtletju in so dosegli že znesek 11,4 milijard. Posebno je značilno, da je bil v marcu izplačan zelo visok odstotek plač iz dobička, poleg tega pa so prejeli v tem času uslužbenci razlike v plačah v smislu prevedb po novih predpisih zakona o javnih uslužbencih. V tem pogledu ne bi navajali drugih številk, temveč bi se omejili, da se z meseca v mesec kažejo znaki umirjenja in da se gospodarski razvoj postopno usmerja v tiste okvire, ki so mu bili postavljeni po družbenem načrtu. Edino v izvozu moramo tigo-toviti precejšnja odstopanja, ki se kažejo v tem, da se je pasiva v plačilni bilanci zopet povečala in to v primerjavi z lani v istem času za 5,5 milijard. Za toliko smo torej v tem. času več uvozili kot uvozili po vrednosti. To pa lahko odločilno vpliva na naše gospodarstvo in je treba zato pričakovati ukrepe, ki naj bi v tem pogledu uravnali razvoj. Zlasti se predvideva ukinitev koeficientov kol preživelih instrumentov za urejanje zunanje trgovine. Na.-mesto njih naj bi se uvedle carine, s katerimi bi laže uravnali zunanjo trgovino. Treba je namreč upoštevali, da so na zunanjih tržiščih nastale po vedno globlji krizi v ZDA, ki zajema polagoma ves kapitalistični svet, velike spremembe. Povečal se je konkurenčni boj in to tudi na tržiščih, k.i za mnoge velike kapitalistične države doslej sploh niso bila zanimiva. Seveda se moramo novemu stanju prilagoditi tudi mi. Nadaljnja zanimivost, razvoja preteklih mesecev je znatno pomirjenje na kreditnem trgu, kar je sploh značilno za zadnje razdobje. Krediti, pri tem mislimo na kratkoročne, le rahlo 7iihajo, zlasti pa ni opažali kakih večjih skokov navzgor. Če pogledamo številke o dopolnilnih kreditih, moramo reči, da njihov porast nima nobenega pomena na celoten obseg kratkoročnih kreditov. Poleg njih so važni tudi krediti za povečan obseg poslovanja. Oboji se gibljejo v okvirih, ki v nobenem pogledu ne presegajo predvidevanj po družbenem načrtu in so v skladu z dvigom proizvodnje oziroma gospodarskega vzpona. Pač pa je še vedno izredno visoka investicijska potrošnja, kar je značilno za vso državo in ne le za Slovenijo, ki gradi precej večjih objektov, kot je n. pr. Tomos, avtocesto in razne hidrocentrale. Poleg tega je bila posebno velik investitor Splošna plovba iz Pirana, ki je izkoristila že doslej celotna investicijska sredstva, ki so ji bila za letos odobrena. Morda bi se dotaknili še potrošniških posojil in hranilnih vlog. Obravnavamo jih navadno skupaj, ker predstavljajo nekako zrcalo zasebnega gospodarskega življenja naših delovnih IjiLdi. Doslej so bili oboji v stalnem porastu. Sedaj pa spričo omejitev, ki jih je uvedla Narodna banka, potrošniški krediti rahlo padajo, dočim glede vlog tega ne moremo ugotoviti. Toda njihov porast ni več tako močan kot je bil v prejšnjih mesecih. Potrošniški krediti so v Sloveniji padli na 3,S milijarde (v vsej državi so znašali 68,5), hranilne vloge pa so dosegle v Sloveniji 8,4 milijarde (v vsej državi pa 31,6). V celoti gledano vsekakor ni med hranilnimi vlogami in potrošniškimi posojili ustvarjeno pravo ravnotežje, razen v Sloveniji, kjer hranilne vloge presegajo posojila. Tako dosegamo vsekakor ¡predvidene uspehe razen v dveh gospodarskih dejavnostih: v zunanji trgovini in v investicijah. Morda je glede slednjih rečeno napačno, da ne. dosegamo uspehov in bi bilo bolje, če bi dejali, da nas preveliko investiranje lahko pripelje do porušenja ravnotežja v gospodarstvu. Toda. posegi -v nepravilen razvoj bodo vsekakor to preprečili. -dt- čistilne naprave za kanalizacijo, razsvetljava itd. — največji problem razvoja turizma piranske občine na sploh. Pri tem je treba upoštevati slabo stanje komunalnih naprav v tej občini, saj Italijani med obema vojnama niso komunalni dejavnosti posvečali nobene pozornosti. Italijani so vzdrževali le tisto, kar so podedovali od Avstro-Ogrske. Po vojni je bila gradnja komunalnih objektov zelo skromna zaradi neurejenega meddržavnega položaja cone B, po letu 1954 pa tudi ni bilo moč uspešno finančno podpreti njihovo izgradnjo kljub pospešenemu turističnemu razvoju te občine, ker je gradnja ključnih gospodarskih objektov zahtevala znatna denarna sredstva. Vprašanje neekonomičnih, vendar nujnih komunalnih naprav, je torej ena glavnih težav turistično močno razvitih občin. Nedvomno je, da imajo občine s turističnim značajem mnogo večje zahteve po komunalnih objektih kot druge ¿občine. V Portorožu bi brez dvoma še vrsto let zadostovala dosedanja javna razsvetljava, če ne bi turizem, tako domači kot inozemski, zahteval boljše ureditve. Zaradi istega razloga še ne bi bilo potrebno asfaltirati vrsto cest, graditi drage čistilne naprave za kanalizacijo, ki je sedaj usmerjena neposredno v morje tik kopališča itd. Če ne bi zahtevali posebni turistični nagibi, bi vse to uredili v daljšem časovnem razdobju. Turizem pa je tisti, ki narekuje, da se komunalne naprave prej ko mogoče obnovijo. Prav zaradi tega vlada med turističnimi in neturističnimi občinami velika neenakost glede potreb po finančnih sredstvih v komunalne namene. Znano je, da turizem prinaša velike dohodke naši deželi predvsem v obliki deviz. Toda zaradi sedanjih predpisov gre večina teh dohodkov v dobro neturističnih krajev. Na kratko povedano: turizem je zelo donosen za vso državo kot skupnost, ne pa toliko za občino, ki ima vse pogoje širokega razvoja turistične dejavnosti. Doseči bo torej treba, da bo turistično razvita občina imela več sredstev, saj bo tako dana možnost boljšemu in načrtnejšemu turizmu v naši deželi, Jule Posvetovanje v Pivki V Pivki so se v nedeljo sestali predsedniki vaških odborov SZDL pivške občine in razpravljali o delu Socialistične zveze na vasi. Ocenili so predvolilno delo, rezultate volitev ter se pomenili o ureditvi članskih izkaznic in pobiranju članarine, Ker je na področju pivške občine včlanjenih v SZDL le 67 % vseh volivcev, bo potrebno takoj začeti z vključevanjem novih članov v to organizacijo. Ta akcija bo morala biti najbolj obsežna v dolnjem delu občine, kjer je ponekod v SZDL včlanjenih le tretjina vpisanih volivcev, S. M. Tudi v koprski občini je občutno pomanjkanje strokovno dobro usposobljenega knjigovodskega in računovodskega kadra. Marsikatera gospodarska organizacija nima knjigovodje ali računovodje, ki naj bi imel večletno prakso. Zato si pomagajo s honorarci — z ljudmi, ki so redno zaposleni v drugih podjetjih in ustanovah, med svojim prostim časom pa urejajo njihove knjigovodske in računovodske posle. So celo primeri, da so se tega dela lotile uslužbenke občinskega ljudskega odbora v svojem imenu ali v imenu svojih mož. Razumljivo je, da je takšna rešitev vodenja knjigovodsko-ra-čunovodskih poslov pustila v marsikateri obrtni delavnici, podjetju ali gostišču neljube posledice. Da bi takšno stanje čimprej odstranili, je občinski ljudski od- ri RPELJE-K OŽINA Mladina osemletne šole se intenzivno pripravlja na uprizoritev pravljične igre »Sneguljčica«. Prvi nastop bo v nedeljo 18. maja. Del opreme, predvsem kostu-macijo, jim je daj na razpolago Prosvetni servis v Kopru. Hak pMurifo ckug&d KLUBI DELAVSKIH SVETOV Ponekod v Pomurju so že ustanovili klube delavskega samoupravljanja, toda ti klub! so bili večidel le na papirju. To pa ne pomeni, da niso koristni in da niso potrebni. Ti klubi naj bi v bodoče delovali po določenih pravilnikih in določenem programu, ki ga je treba pripraviti in sprejeti. Naloga kluba delavskega samoupravljanja je vsekakor, da spremlja dogajanje v delavskem samoupravljanju, analizira uspehe hi sploh njegov razvoj in pomaga tam, kjer je pomagati potrebno. Ti klubi pa potrebujejo tudi sodelovanje občinskega sindikalnega sveta in občinskega zbora proizvajalcev. Takšno sodelovanje lahko že vnaprej prepreči vsako nerazumevanje med temi organi in posameznimi organi delavskega samoupravljanja in sicer s tem, da se na sestankih kluba sproti pojasnijo vsa nejasna vprašanja. Podatki, katere mora za svoje dobro delovanje klub zbirati, so za razvoj delavskega upravljanja vsekakor zelo pomembni, analize, ki jih je mogoče na tej osnovi narediti, pa koristne za vsakogar, kdor se ukvarja s problemi delavskega upravljanja. Zelo zanimivo je vedeti, s katerimi problemi so se in se zdaj delavski sveti v Pomurju najbolj ukvarjajo, že zategadelj, da bi bili predsedniki delavskih svetov in drugi činitelji opozorjeni na probleme, ki so jih doslej spregledali ali zapostavljali. Na ta način bi bili v bodoče sklepi tehtnej-ši in boljši. Prek kluba delavskih svetov je mogoče učinkoviteje vzgajati člane delavskega samoupravljanja s pomočjo seminarjev. Tudi posamezne komisije bi se laže seznanile s svojim delokrogom in načinom dela, kar je zdaj prepuščeno njim samim. Niz važnih vprašanj naj bi obravnavali klubi delavskega sveta: tako nove predpise, gospodarske ukrepe, sodobno organizacijo podjetja, medsebojne odnose med ljudmi itd. Pomembna je seveda tudi splošna strokovna, kakor tudi politična vzgoja članov delavskega samoupravljanja. Vpliv tega kluba je lahko velik, seveda, če so pred tem točno opredeljene njegove naloge in ljudje razumejo njegovo pomembno vlogo v družbi. V VELENJU SPET POJO LOPATE Preteklo nedeljo se je v Velenju na zborovanju, ki ga je sklical štab za prostovoljne delovne akcije pri SZDL, zbralo preko 500 ljudi. Tovariš Peter Sprajc je razložil navzočim vse akcije, ki jih nameravajo izvesti v letošnjem letu. Do 1. maja naj bi bila urejena okolica stanovanj ln tri nova otroška igrišča. Po 1. maju pa bodo regulirali Pako do mostu v Velenju v dolžini 250 m. Razen tega bodo uredili še nekaj poti. Zbnrovalce je pozdravil tudi predsednik občine, tovariš Ravljen, ko je poudaril, da je prostovoljno delo v Velenju postalo že tradicija, k!i spreminja mesto v cvetoč vrt. Delovno vnemo zborovalcev je stopnjevalo še praznično vzdušje, ki so ga povzročili zvoki rudarske godbe. Na izobešeni skici si je vsak delovni prostovoljec lahko ogledal načrt prostovoljnih del. bev v Kopru ustanovil Knjigovodski revizijski zavod. Osnovna naloga tega zavoda, ki je pogojena v ugotovitvi o pomanjkljivi kakovosti knjigo vodsko-računo-vodske službe je: vestno opravljati knjigovodske usluge za čim večje število obrtnih delavnic in podjetij, da bi ostvarili solidno knj igovodsko-računovodsko osnovo vrste gospodarskih organizacij, po drugi strani pa, da bi bilo ob vsakem času možno oceniti njihovo poslovanje, Nad tem je seveda najbolj zainteresiran občinski ljudski odbor sam, ker številnim podjetjem daje kredite in jim posreduje razna posojila. Gre pač za nadzor nad koriščenjem danih sredstev in nad poslovanjem gospodarskih organizacij na splošno, kar je osnovna težnja vsakega proizvajalca in družbenega tc-r oblastnega organa. Te naloge Knjigovodsko revizijskega zavoda v Kopru pa niso ustvarile delovne zavesti pri nekaterih njegovih uslužbencih, zlasti ne pri bivšem vršilcu dolžnosti in tudi ne pri sedanjem upravniku. So primeri, ko so zahtevali od upravnikov gostišč še posebne dokaj visoke honorarje za izdelavo zaključnih računov, čeprav spada to delo v sklop rednega vodenja knjigovodstva, za kar prejema zavod stalne mesečne prispevke. Tako poslovanje je brez dvoma groba zloraba urad- mladinci na pivki so pridni Pivška mladinska ekipa se že temeljito pripravlja, da se bo udeležila tradicionalnega Pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Te dni je odpotovalo na gradnjo avtomobilske ceste nekaj mladincev, tisti pa, ki so se vrnili po dvomesečnem delu, so polni lepih vtisov in živahno pripovedujejo o svojih doživetjih. Poljska dela so v največjem razmahu. Saditev krompirja bo kmalu zaključena. Na sadnem drevju že brsti j o prvi cvetovi, kar je značilno za letošnjo zapoznelo pomlad, kajti druga leta je sadno drevje bilo že v cvetu konec aprila. Gradbena dela v Pivki letos bolj slabo napredujejo. Niti gradnja zdravstvenega doma, niti gradnja pekarne in novih stanovanj ne kažejo posebnega napredka, čeprav je zdaj vreme za gradbeništvo najbolj ugodno. Komunalna banka, ki bi morala odpreti svojo podružnico v Pivki že aprila, še ni našla poslovnih prostorov. Kolodvorska ulica je še vedno podobna smetišču in hudomušneži pravijo, da bodo podrtije ob njej najbrž zgodovinsko zaščitene kot izredni in zanimivi turistični objekti Pivke. S. M. nega položaja v osebno korist. Zato naj bi finančna inšpekcija OLO Koper podvzela vse, da se krivci takega poslovanja razkrinkajo in kaznujejo. V tej zvezi velja omeniti, da so nekateri uslužbenci že menjali delovna mesta, ker jim verjetno to bolj kaže, in da je bivši vršilec dolžnosti upravnika ob svojem odhodu iz zavoda odnesel s seboj še nekaj inventarja, last tega zavoda oziroma njegovega ustanovitelja. Morda pa je ta uslužbenec imel posebno dovoljenje upravnega organa, ki je pristojen za finance? Vsekakor velja, da bi o vseh teh razmerah v zavodu spregovoril organ, ki bi lahko dal jasen odgovor na naslov članka. Visla h m l, : : V r . : ■ # t ti.. UCi-fr-.v - , ji"::. i.".-; - . , .....—.......i., — .k ' .rfi.1 .. Al Za Prvi maj je bilo posebno živahno tudi v divaški občini. V Lofau pri Divači je bila uspela kulturno zabavna prireditev, na kateri so poslušalce zabavali člani Avsenikovega kvinteta. Na sliki: samo del motorizacije in udeležencev, ki niso mogli v nabito polno dvorano Letos je prav Izola dočakala 1. maj z vrsto delovnih uspehov, zaključenih na sam delavski praznik. Razen kopališča so ta dan odprli za promet tudi novo avtomatično telefonsko centralo z 200 priključki. Ta se je zdaj pridružila že lani dokončani taki centrali z 200 priključki v Piranu, tako da sta zdaj že obe mesti pred Koprom, ki bo takšno avtomatično telefonsko centralo dobil predvidoma šele prihodnje leto. Treba je namreč v našem okrajnem središču zgraditi še novo poštno poslopje, ki bo gotovo približno sredi leta 1959. Novo poštno poslopje so pravkar dogradili in dokončali še v Portorožu in so že začeli tudi z montažo prav takšne telefonske centrale, ki bo zmogla celo do 700 priključkov, čeprav jih bo za začetek instaliranih seveda veliko manj. Nova avtomatična centrala v Portorožu bo osposobljena najpozneje do konca letošnjega julija, tako da bo že lahko v celoti ustregla vsem potrebam, ki bodo posebno velike za časa medeon-skega šahovskega turnirja sredi avgusta v Portorožu. Ko bo dograjena tudi avtoma- tična telefonska centrala v Kopru, ki bo osrednji telefonski center za vse obalno področje, ko bo na avtomatično telefonsko centralo v Portorožu povezano tudi Sečovlje, na koprsko pa Škofije, tedaj bo celotno področje imelo avtomatično telefonsko povezavo v svojem kraju in tudi navzven, vezano pa bo tudi na ljubljansko in gorenjsko avtomatično telefonsko omrežje neposredno preko karakterističnih številk. Vse naprave za izvedbo tega obsežnega načrta je izdelala in dobavila znana domača tovarna Iskra v Kranju, pa tudi montirajo jih njeni strokovnjaki. Ti izdelki po kakovosti in sposobnosti prav nič ne zaostajajo za inozemskimi in so v ponos naši mladi industriji preciznih instrumentov in naprav za telekomunikacijske zveze in šibki tok. Avtomatizacija telefonskega omrežja na našem področju bo v mnogočem pripomogla k splošnemu gospodarskemu napredku in je pomemben člen v vrsti naporov in prizadevanj za gospodarski napredek koprskega okraja. rb (Nadaljevanje s 1, strani) tisoč — in radostnih lic prisostvovali velikemu prvomajskemu zborovanju. Po otvoritvenem nagovoru predsednika občinskega odbora SZDL Ivana Valenčiča je sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar govoril o gospodarskih in političnih uspehih naše dežele. Nato je sledil kulturni program DPD »Svoboda« iz Ilirske Bistrice in moškega pevskega zbora opekarne Mala Bukovica. Ta zbor opekarniških delavcev je brez dvoma lep zametek novega prosvetnega društva na vasi. Velik uspeh so tudi želi člani folklorne skupine, ki so pod vodstvom Alojzija Usenika zaplesali nekaj slovenskih narodnih plesov. Po končanem zborovanju je bilo več športnih tekmovanj. V vlečenju vrvi so zmagali člani sindikalne podružnice gozdarjev, v balinanju na novem balinišču podjetja Topol uslužbenci občine, ekipe TVD Partizan in garnizona JLA pa so se pomerile v košarki in v nogometu, V petek so v Ilirski Bistrici organizirali več izletov. Tako je planinsko društvo organiziralo izlet na Snežnik, člani avto-moto društva pa so odpotovali v Crik-venico na motorne dirke. SL na postojnskem V tem ko so na Nanosu, Pečni rebri in Soviču zagoreli kresovi v počastitev delavskega praznika in ko so iz Soviča zadonele salve, so Postojnčani prisluhnili besedam republiškega poslanca Ivana Regenta, ki je na velikem prvomajskem zborovanju na Trgu padlih borcev v Postojni govoril o zgodovini prvomajskega praznika in o dosedanjih uspehih naše gospodarske in socialistične izgradnje. Na sam praznik je godba na pihala priredila v zgodnjih jutranjih urah budnico, v dopoldanskih urah pa so se začele razne športne prireditve. V petek dopoldne so bile gasilske vaje in družabne prireditve. Številni meščani so priredili izlete v bližnjo okolico mesta, domačini in tujci pa so občudovali lepo okrašeno Postojno in okusno, praznično urejene izložbe trgovin. Med prvomajskimi prazniki je bil zelo velik promet skozi Postojno in Postojnsko jamo je obiskalo več sto domačih in tujih gostov. Izredno zanimanje pa je vzbudil tudi I. okrajni taborniški zlet, ki je bil 3. in 4. maja v Postojni. Ština na pivki Lepo uspele prvomajske akademije so bile v Pivki, na Baču in v Neverkah. Na teh akademijah so bili priložnostni govori in tudi krajši kulturni sporedi. V Pivki je bila na večer pred Prvim majem baklada. Na sam praznik so v Pivki priredili tekmovanja v odbojki, šahu, namiznem tenisu in v drugih športnih disciplinah. Razpoloženje tekmovalcev in številnih gledalcev se je vse bolj stopnjevalo in vsi so nestrpno pričakovali napovedano zabavo, ki naj bi bila na velikem prostoru ob Pivki. Od vsepovsod so prihajali ljudje, Z Bača so vozili tovornjaki polni potnikov, iz drugih krajev pa so se vrstile kolone kolesarjev, motoristov in avtomobilistov. Lahko bi rekli, da je bilo množično romanje v Pivko, kjer naj bi na prostem v veselem razpoloženju proslavili 1. maj. Toda veselo pričakovanje se je sprevrglo v veliko razočaranje. Godbe ni bilo. Orkester, s katerim so se prireditelji domenili, ni prišel in zato je bilo mnogo negodovanja in pikrih opazk na račun take organizacije proslave. Morda je to vplivalo tudi na slab obisk dramske uprizoritve ilirskobistriških igralcev, ki so 3. maja prijetno presenetili z igro »Sveti plamen«. Predstava je dobro uspela,- žal pa je bila dvorana le do polovice zasedena. Mnogo prebivalcev naše občfne je v teh dneh pohitelo v prosto naravo in se udeležilo prvomajskih izletov v razne kraje naše dežele, S. M. v hrpeljski občini Na večer pred praznikom dela se je razvila od železniške postaje v Kozini do Hrpelj povorka z baklami in godbo na čelu. Takrat so tudi zagoreli kresovi po bližnjih hribih. Na slavnostni akademiji, ki je bila v občinski prosvetni dvorani, je govoril o zgodovini in pomenu 1. maja gimnazijski ravnatelj Bruno Cer-melj. Pevci DPD Svoboda so nato zapeli šest pesmi, nastopili sta dve recitatorki in članice baleta TVD Partizan. Med posameznimi točkami sporeda je igrala godba na pihala iz Ocizle — Klanca. Na sam praznik so modelarji — gimnazijci priredili tekmovanje v spuščanju jadralnih modelov, ki so jih sami izdelali. Prvikrat v letošnji sezoni so se pomerili med seboj tudi balincarji, Avto-moto društvo pa je zaključilo prvomajske proslave s plesom. J. Ž. Tekmovanje medvedkov in čebelic V počastitev Dneva tabornikov ter VII. kongresa ZKJ je koprski okrajni taborniški svet organiziral v nedeljo, 27. aprila, v Divači tekmovanje v taborniškem mnogoboju za svoje najmlajše člane — za medvedke in čebelice, Na obronku borovega gozdiča nad staro cesto je v dopoldanskih urah zraslo naselje platnenih hišic, šotorov in na visokem jamboru sta zaplapolali slovenska in taborniška zastava. Zbralo se je okrog 150 pionirk in pionirjev v želji, da bi preizkusili v plemenitem tekmovanju svoje taborniško znanje. Tekmovanja v taborniškem mnogoboju za medvedke in čebelice, ki je vključeval orientacijski tek — dolžina proge je bila skoraj 700 m — postavljanje šotorov tipa Bled 4, kurjenje ognja ter iskanje listkov in streljanje z zračno puško, so se udeležili ekipa družine Jadranskih stražarjev iz Izole, 3 ekipe roda Srebrnih galebov iz Kopra, 2 ekipi družine Snežniškega ruševca iz Ilirske Bistrice, 2 ekipi Krpanovega rodu iz Pivke, 3 ekipe rodu Kraških viharnikov iz Postojne, pionirji in pionirke iz Divače, ki bodo v kratkem ustanovili taborniško družino, ter medvedki in čebelice rodu Dobre volje iz Ljubljane. Kot opazovalci so tekmovanju prisostvovali štirje člani rodu Modrega vala iz Trsta. Tekmovanje je zelo lepo uspelo in vsi tekmovalci so se vrnili v svoje kraje z zavestjo, da so dosegli častne rezultate tako v orientacijskem teku, kot v postavljanju šotorov, kurjenju ognja in iskanju listkov. Lahko pa pri tem poudarimo, da je tekmovanje dalo medvedkom in čebelicam taborniške organizacije novih izkušenj in vzpodbudo za še vest-nejše in uspešnejše delo ter učenje. Rdeči mrav novost v piranski občini V aprilu so v Sv. Luciji ozvo-čili razrede. Letos je med učenci veliko večje zanimanje za šolske radijske oddaje, posebno zvesto poslušajo koprske pionirske oddaje >'Šola in življenje«, pa tudi oddaje iz Ljubljane. Tu je pohvaliti prizadevnost šolskega upravitelja tov. Čoka, ki je tudi dejansko sodeloval pri instalaciji zvočnikov. Tako imajo vsi učenci možnost poslušati radijsko uro v lastni učilnici. Koristno bi bilo, če bi še druge šole posnemale to novost. Šolski mladini piranske občine so letos tudi večkrat predvajali lepe poučne filme in to z novo aparaturo, ki je last osemletne šole v Piranu, kar je zasluga upravitelja tov. Krasnika. L. K. « KULTURA PROSVETA o KULTURA POSVETA o KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVET * KULTURA PRQSVETA ® KULTURA S3. £ i ° hn Z GOSTO'VANJEM LJUBLJANSKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA T! •ti zimsKa sezona Ta teden so bile v naših obalnih mestih zadnje predstave Primorskih prireditev. Zimsko sezono je zaključilo gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane z dramo sodobnega angleškega avtorja Tercnca Rattigana GLOBOKO SINJE MORJE. Že ob napovedi gostovanja v prejšnji številki našega časopisa smo povedali, da sodi Terence Rattigan v vrsto tistih dramatikov, ki jih izgovarjajo v isti sapi s Priestleyem ali Ustinovim, skratka z ljudmi, ki tvorijo danes jedro odrske književnosti. Obenem je Rattigan eden med najbolj igranimi avtorji, kot to pravijo v teatrskem jeziku, in zato je verjetno tudi doživel številne prenose svojih del na filmsko platno. V svoji psihološki in konverza-cijski drami »Globoko sinje morje* nam kaže Rattigan okolje, ki ga najbolj pozna in mu je najbolj pri srcu: angleško meščansko oleolje, njegove probleme, duševno življenje in iskanje smisla življenja. Glavna junakinja je mlada žena Hester Collyer, v kateri skušajo nekateri prepoznati sodobno gospo Bovaryevo ali Ano Karenino, to je ženo, ki ne najde življenjskega cilja v varnem zakonskem pristanu urejenega in ustaljenega meščanskega okolja, pač pa javno izpriča svojo privrženost ljubezni. Hester je nekega poletja, ko je njen mož, seriozni in uglajeni sodnik Sir William Collyer igral golf, srečala poskusnega pilota Freddya Paga. Drug drugemu sta se zaupno nasmehnila, potem pa je še naneslo, da ji je Freddy odkritosrčno pripovedoval o svojem nemirnem življenju, ji malce po-dvoril in Hester ga je vzljubila. Freddy jo je imel sicer po svoje večer umetniške besede in glasbe V KOPRU V PONEDELJEK, 12. MAJA V letošnjem šolskem letu nam je pripravila Glasbena šola v Kopru že dva zelo uspela solistično-glasbena večera. V ponedeljek, 12. t. m., pa bomo lahko slišali še tretjega pod naslovom »Večer umetniške besede in glasbe«. Prireditev bo imela pečat prikaza umetniškega ustvarjanja sodobnih slovenskih pesnikov in skladateljev. Predstavili nam jih bodo: člana SNG iz Trsta ŠTEFKA DROLCEVA in MIHA BALOII, profesorji koprske Glasbene šole, pianistka IVANKA LIPOGLAV-ŠKOVA in sopranistka JERICA FERLUGA-CETINOVA ter absolventka Srednje glasbene šole iz Ljubljane violinistka OLGA SKALARJEV A. Prireditev bo kot običajno v dvorani glasbene šole, imena izvajalcev nam jamčijo za izredno kvalitetno raven, izbor pesmi, samospevov, klavirskih in violinskih skladb pa za pestrost in svojevrstno privlačnost. Ce k razgibani dejavnosti Zavoda Primorske prireditve, ki nam je posredoval v tej sezoni številne kvalitetne predstave, pri katerih pa so bile zelo redke prav glasbene, prištejemo še te tri glasbene večere, potegnemo lepo bilanco kvalitetnih kulturnih dogodkov, s kakršnimi se težko pohvali katerokoli drugo okrajno središče. Zimsko sezono prireditev smo zdaj zaključili, glasbeni del pa bo še dopolnjen konec tega meseca s petimi produkcijami Glasbene šole v Kopru. Tri od teh bodo interne, t. j. namenjene predvsem gojencem in njihovim staršem, dve pa bosta javni in na teh bodo nastopili najboljši gojenci klavirskega, godalnega in solo-pevskega oddelka, dalje oddelka za pihala in trobila, razen tega pa še šolski pevski zbor, orkester in liar-monikarski zbor. Tako skoraj ne bomo občutili tako imenovane »mrtve sezone«, to Je počitnic pred letnimi igrami na prostem, ki se bodo začele konec junija. O bogatem programu teh iger pa smo že pisali v prejšnji številki. Pr * T! 111 un ors Terence Rattigan: GLOBOKO SINJE MORJE prireditev Prizor iz Rattiganove drame GLOBOKO SINJE MORJE v uprizoritvi Mestnega gledališča iz Ljubljane Uspela občinska revija v Postojni V počastitev delavskega praznika, Prvega maja, je bila v Postojni kulturnoprosvetna revija, na kateri je nastopala DPD Svoboda iz Postojne in prosvetna društva iz Prestranka, Orehka in Planine. Kot prvi je nastopil na reviji pionirski pevski zbor iz Postojne. Mlade pevce sla spremljala man-dolinistična krožka iz Hruševja in Postojne. Nato je moški pevski zbor iz Prestranka zapel dve pesmi, nastopili pa so tudi recita-torji. S pesmimi se je predstavil še gimnazijski vokalni kvintet iz Postojne, deca in pionirji TVD Partizana pa so nastopili s prostimi vajami. Orehek in Planino sta zastopala mešani in moški pevski zbor. Z zborno recitacijo so se predstavili gojenci vajenske šole iz Postojne in moški pevski zbor, ki ga je spremljal orkester DPD Svobode. Za zaključek so združeni pevski zbori zapeli tri pesmi. V Sečovljah — prva revija v koprskem okraju V okviru prvomajske proslave je DPD Svoboda Sečovlje pripravila svojo revijo, ki je bila od 27. do 30. aprila. Dramska sekcija rad, toda bil je premalo trden in ustaljen značaj, da bi si želel take brezkompromisne rešitve, kot jo je našla Hester: pustila je moža in živela s Freddyem. Toda po desetih mesecih skupnega življenja, eksistenčne negotovosti, številnih prepirov in Freddyeve-ga pijančevanja so se njuna pota zopet nujno razšla. Hester ni videla prihodnosti, ni zmogla po-vratka v preteklost, zato se je odločila za smrt. Sostanovalci so jo še pravočasno rešili. Za zadevo sta zvedela njen mož William Collyer in Freddy Page in vse skupaj je še pospešilo neizbežen konec: Freddy je postal bolj kot kdaj prepričan, da pomenita drug za drugega pogubo, ustrašil se je veliko Hesterine ljubezni in pretrgal tistih nekaj vezi, ki so ga še vezale nanjo. I-Iester je znova poskusila samomor, v najhujši krizi pa ji je pomagal »sostanovalec iz zgornjega nadstropja« Miller, človek, o katerem govore, da je zdravnik, pa so mu kdo ve zaradi kakšnega prestopka odvzeli zdravniško diplomo. Ker je sam brodolomec življenja, razume Hesterine bridkosti, pa jo vendar prepriča, da je vredno živeti. Smisel svojega življenja pa mora najti vsak sam, Kakor lahko vidimo iz te kratke vsebine, si utira avtor v tej drami pot nekje med optimizmom in obupom, odloči se sicer za življenje, vendar s podzavestnim občutkom radoživosti in brez do-ločenejšega, aktivnejšega smisla v življenju. Njegova drama izzveni ganljivo, skoraj pretresljivo, čeprav je včasih premalo psihološko motivirana, da bi nas lahko popolnoma in vedno prepričala. Zasluga režiserja JOŽETA GALETA je, da je pri uprizoritvi pravilno poudaril salonsko, komorno plat dela, brez nepotrebnih sentimentalnosti, ki bi jih v delu kaj lahko našel. Da pa se nam je Rattiganova drama zdela skoraj pretresljiva ima prav gotovo velike zasluge glavna igralka Hester Collyer — SLAVKA GLAVINOVA, ki je oblikovala svoje toplo čustvovanje in ljubezen tako naravno in subtilno, da nas je v svoji vlogi resnično prepričala. Pravo vzdušje režiserjeve koncepcije so izpričali tudi drugi igralci: Ruša Boj-čeva, Franček Drofenik, Iva Zupančičeva, Janez Albreht, Edvard Gregorin, Maks Baje in Franelc Trefalt. Ustrezno sceno mračnega viktorijanskega sloga je ustvaril arh. Sveta Jovanovič. Naše ponovno srečanje z ansamblom MG iz Ljubljane je bilo vsekakor lep kulturni dogodek in nas je ponovno prepričalo ne samo o njihovi umetniški kvaliteti, ampak celo rasti. Z. L, iz pivke »Ekipe niso enakovredne! Vprašanja niso enaka! Dajmo Zagorci!« je bučala dvorana v Pivki zadnjo nedeljo pred 1. majem. Napolnilo jo je skoraj tisoč ljudi, čeprav ima samo 300 sedežev. Torej še več kot ob gostovanju kvinteta Avsenik. Vsi ti ljudje so prišli na mladinski popoldan pod geslom: »Odgovori, zaigraj, zapoj!« Mladina pivške občine se je tokrat prvič poskusila s tekmovanjem v odgovorih na razna vprašanja in s kulturnim programom »neznanih talentov«. Sodelovalo je C mladinskih ekip in nastopilo 10 neznanih talentov iz vse občine. Posebna komisija in občinstvo sta podelila prvo nagrado za lepo petje Emiliji Tomšič iz Drskovč, drugo nagrado je dobila za recitacijo Ada Muha, tretjo pa kvartet fantov iz Male Pristave, ki so dobro zapeli nekaj narodnih pesmi. Posebnega priznanja sta bila deležna še triletna Mojca Šega, ki je recitirala in petletni harmonikar — samouk iz Kala. Med ekipami pa so odločno zmagali Zagorci pred ekipo /iz Neverk in odnesli radio. Zlasti proti koncu je občinstvo vneto in hrupno sodelovalo v boju za prvo mesto in podpiralo Zagorce. Ljudje so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in si še želijo podobnih. Torej uspeh, čeprav ni šlo brez običajnih pomanjkljivosti, ki so v Pivki že skoraj v navadi: pomanjkljiva razsvetljava, zamuda, nered in nedisciplina, nekatere ekipe so odpovedale itd. je nastopila z Linhartovo »Zupanovo Micko*. Lutkovni oder je izvajal Stemmlejevo igrico »Čarobni klobuk«. Šahovski dvoboj sta imeli DPD Svoboda Sečovlje : Soline. Tema predavanja Ljudske univerze: Lepote in bogastva naše domovine. Predaval je tov. Gojkovič. Predavanje je bilo ilustrirano s slikami. Dne 29. aprila je bil koncert tamburaškega zbora. Na dan pred 1. majem pa je bil zaključek revije. Slavnostni govor ob delavskem prazniku je imel direktor Rudnika tovariš Draksler, predsednik DPD Svobode tov. Martinčič pa je govoril o delu in razvoju društva. Nato pa je bil pester program s sodelovanjem vseh sekcij. Po razvitju društvenega prapora je bila družabna prireditev. DPD Svoboda Sečovlje je prvo prosvetno društvo v koprskem okraju, ki je po vojni razvilo svoj prapor in mu ob tej priložnosti čestitamo. KOPER V okviru praznovanja 10. obletnice delovanja baletne šole v Kopru, ki je sedaj v okviru okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev, pripravlja šola razstavo svoje dejavnosti. Razstava bo odprta v nedeljo dne 11. maja ob 10. uri v gledališču. Prav tako pripravlja baletna šola samostojni celovečerni nastop, kjer bodo med drugim prvič izvajali Blaža Arniča »Povodnega moža« in Mozartovo »Malo nočno glasbo«. V_ okviru majskih proslav bo v teku meseca občinski Svet Svobod in prosvetnih društev v Kopru izvedel revijo ljudskoprosvet-ne dejavnosti. Zastopniki društev so se na zadnji seji dogovorili, da bodo v Vanganelu gostovali člani dramske sekcije iz Pridvora in godba iz Marezig. Orkester iz Pridvora in dramska skupina iz Marezig bosta gostovali v Gračišču. Prav tako bo v Šmarjah gostovala dramska skupina iz Krkavč, ki je imela za 1. maj doma svoj prvi nastop. Na Škofijah bo nastopil pevski zbor . iz Plavij in dramska skupina iz Hrvatinov, v Dekanih pa bo verjetno nastopil pevski zbor iz Kopra. Vsa društva se pripravljajo na gostovanja. V Trstu in bližnji okolici so že večkrat gostovali razni ansambli iz Slovenije (Ljubljana, Maribor), pa tudi iz Beograda, pred kratkim (2G. in 27, aprila) pa so Tržačani prvič pozdravili v svoji sredi Zagrebčane. V goste je prišlo Zagrebačko dramsko kazalište in uprizorilo v dveh dneh pel predstav: v Avditoriju v Trstu, na Opčinah, v Križu in Kontovelu. Izvajali so Molierove SCAPINOVE ZVIJAČE in Anouilliovo ANTIGONO. Tržačani so z velikim zanimanjem pričakovali predstave zagrebških gostov, kljub temu pa je njihova kvaliteta prekosila vsa pričakovanja. Gostom je hvaležno občinstvo večkrat ploskalo tudi na odprti sceni. Posebnost svoje vrste pomeni pri ZDK uprizoritev znane Molierove komedije »Scapi-nove zvijače«, ki Jlli je režiser Mladen Sklljau presadil v sedanjost. Na odru ne gledamo krino-lin in lasulj, pač pa ribiške hlače in moderne obleke. Delo je tako postalo občinstvu mnogo bližje in bolj sprejemljivo, veliki Icomedlo-graf Molierc pa je pre-stal preizkušnjo življenjskosti: njegovo delo je vedno aktualno, v kakršnikoli preobleki. Režiserjeva zasluga je tudi živahen, skoraj filmski tempo predstave, k popolnemu uspehu pa v veliki meri pripomore tudi odličen lik Scapina, Ivi ga Igra znani zagrebški igralec Pero Kvrgič. Veliko doživetje je bilo za Tržačane tudi srečanje s francoskim dramatikom Jeanom Anoullhom in njegovo sodobno »Antigono«. Avtor si je osebe In fabulo izposodil v stari grški tragediji, dejanje pa je presadil v okupirano Francijo in hotel izraziti njeno neuklonjivost tujemu nasilju, »Antigono« je režiral v ZDK Kosta Spaič, v vlogi Antigone nastopata v alternaciji znani igralki Marija Kolin (poznamo jo iz filma »Svojega telesa gospodar«) In Vesna Starčevlč. Med glavne vloge je šteti še kralja Kreona v interpretaciji Svena Lasta. Naj povemo ob zaključku tega informativnega poročila še to, da bomo verjetno lahko pozdravili v jeseni Zagrebačko dramsko kazalište tudi v naših krajih, kjer bodo uprizorili obe omenjeni deli. Na sliki: pirzor iz Anouilhove tragedije ANTIGONA v izvedbi zagrebškega gledališča. I. primorske MDB »Pinko Tomažič« že nekaj dni ni več na trasi. Njeni brigadirji so se vrnili na svoja delovna mesta v vasi In podjetja. Skoraj sleherni dan kdo od njih potrka na vrata moje pisarne. Včasih jih pride kar za celo desetino. Nemirni posedajo in pogovor teče samo o brigadi. njihovi brigadi. »Ne znajdem se v civilu!« »Na cesti sem govoril z m. iz I. čete. Kar ne more zlesti iz svoje brigadirske uniforme.« »Doma mi je dolgčas. Zjutraj se prebudim in se ne morem sprijazniti z mislijo, da ne bom slišal klicev dežurnega na zbor brigade.« »Domači me ne spoznajo več. Ponoči v sanjah kličem svoje tovariše in se pogovarjam z njimi. Sedim s prijatelji za mizo in se na vsem lepem zamislim. Spet sem v Veliki Lo-lti med našimi.« »Ce bi me sprejeli, se že jutri spet vrnem na cesto.« Poslušam jih. Prav dobro razumem njihovo osamljenost, lier se sama borim s podobnimi občutki. J. primorske res ni mogoče zlepa pozabili , . . • * • S sodelavcem sva prispela na cilj. Velika Loka se že pogreza v mrak. Težka gmota oblakov visi nad dolino in potuhnjeno gvozi. Vreme se že nekaj dni neprestano kisa. Padla sva prav v sredo priprav za taborni ogenj. Od dežja razmočena zemlja sicer ni najbolj prikladna za kres. toda vešče roke brigadirjev so tem težavam Uos. Ogenj veselo prasketa, pod nebo se dvigajo iskre, veter vrtinči oblake dima in nagajivo MARIJA VOGRIC zasipa z njim oči brigadirjem, ki pridno nalagajo novega dračja. Nocojšnji taborni ogenj nosi poseben pečat. Komandant naselja Budo se poslavlja od brigade. Odhaja na novo dolžnost v Glavni štab. Kratke, toda tople in prisrčne so njegove besede ob slovesu: »Malo časa sem preživel med vami. Priznati moram, da sem se v vašo brigado zaljubil.« Brigadirji mu odgovarjajo z minerskim pozdravom in trikratnim »hura«. Imajo ga radi. Postal je del njihove brigade in zdaj jim je hudo, ker odhaja od njih. Pod spretnim vodstvom Viktorja, kulturnega referenta, se odvija program. Niti deževne kaplje, ki se cedijo iz preobložene megle nad nami, ne morejo pokvariti razpoloženja. V zgodnjo aprilsko noč prešerno odmeva pesem; »brigadna himna«, ki jo že vrabci čivkajo po Veliki Loki: »Na nebu zvezde že žarijo Velika Loka pa še spi; tedaj dežurni že zavpije, pokonci vsi zaspanci vi. Zavriskaj in zapoj preljub' mladinec moj, če dolgo boš na cest' garal, na lconc' udarnik boš postal. Zato pa le na delo pojmo vsi, saj delo in veselje telo krepi.« • • * Nedeljsko jutro kaže neprijazno lice. Kaže, da je sonce vstalo z levo nogo. Ni in ni ga na spregled. Rahlo rosi. Po cesti se nabira blato in se vsiljivo lepi na čevlje, da mu jih s težavo trgaš iz objema. Pred zadružnim domom je postro-jena brigada. Komandant naselja Bu- POZIV na prijavo terjatev in obveznosti napram podružnicam italijanskih bank in drugih denarnih zavodov, ki so poslovali na priključenem ozemlju. Z odločbo Državnega sekretariata za finance FLRJ, št, 566 z dne 2G, aprila 1956 in odločbo guvernerja Narodne banke FLRJ, št. •119-XVII-1956, je bila Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS v Ljubljani postavljena kot likvidacijski organ za likvidacijo vseh italijanskih bank, hranilnic in drugih kreditnih ustanov, ki so poslovale na ozemlju, priključenem v smislu mirovne pogodbe z Italijo in dodatnih sporazumov k FLRJ. ! Pozivamo v zvezi s tem vse upnike in dolžnike podružnic italijanskih bank, hranilnic in drugih kreditnih ustanov, ki so poslovale na ozemlju, priključenem k LR i Sloveniji, da NAJKASNEJE DO | 30. SEPTEMBRA 1958 prijavijo vse I svoje terjatve oziroma dolgove, depozite, t, j. vrednostne in druge papirje, na naslov: NARODNA BANKA FLRJ, CENTRALA ZA LRS V LJUBLJANI, pravni oddelek. Zaradi pospešenja postopka naj upniki in deponenti vrednostnih papirjev predlože vsa potrebna dokazila o svojih zahtevkih. Prijave naj bodo čim popolnejše in naj vsebujejo vse potrebne podatke, ki bodo omogočili ugotavljanje resničnosti prijavljenih zahtevkov. Upniki bodo o dnevu, ko se bo začelo izplačevanje, posebej obveščeni, bodisi neposredno aH pa preko tiska. Posebej opozarjamo na prijavo in ureditev zemljiškoknjižno zavarovalnih bremen. Glede amortizacije izgubljenih ail uničenih hranilnih knjižic velja postopek kot ga je za take primere predpisala Narodna banka FLRJ. IZ NARODNE BANKE FLRJ — CENTRALE ZA LRS, pravni oddelek da sloji zadnjič pred strojem, V njegovih rokah je odlok Glavnega štaba MDB iz Otočca: Drugič so proglašene za udarne ... I. primorska MDli »Pin-ko Tomažič«, trboveljsko-goriška, mariborska . ..« V očeh brigadirjev se užigajo svetle iskre. Priznanje je zasluženo, saj so v tej dekadi povprečno presegali normo za 107'/». Toda brigada s tem ni zadovoljna. V razpisu tekmovanja za VII. Kongres ZKJ so sprejeli obvezo, da bodo normo povprečno presegali za 110 %. Med vrsticami dnevne zapovesti brigade stoji zapisano: »Za VII. Kongres ZKJ — nove delovne zmage!« « • * Našla sem ga ob potoku. Iti teče skozi Veliko Loko. Z raskavimi dlanmi je zajemal vodo in si umival obraz. Spomnila sem se prvega srečanja z njim. Na železniško postajo v zasneženi Ljubljani so se z vseh strani zgrinjale slovenske brigade. V vrvenju vec-tisoeglave množice mladih ljudi, ki so prišli spremit prve brigadirje tisto jutro, je bilo čutiti ves nemir pred veliko bilko, ki naj bi se začela nekje na Dolenjskem. Kratek miting je bil pri kraju. Republiški štab je preko zvočnika dajal brigadam zadnja navodila pred odhodom. Jože je sedel na svojem kovčku med prtljago brigadirjev I. primorske. Večkrat sem se ozrla za njim. Pogled mu je blodil okrog in nikjer ni našel obstanka. Sredi hrupa in trušča se je nenadoma začutil samega, nebogljenega. S komandantom sva se poslavljala. Tedaj se je Jože znašel poleg naju. Težko mu je šla beseda iz ust: »Tovariš komandant! Rad bi se vrnil domov.« Kar sapo nama je zaprlo. Domov? Mar se šali? Precej trdo sem ga pobarala: »Se ti je zmešalo? Čemu vendar siliš nazaj?« Jože je povesil pogled in skrušeno dejal: »Nobenega prijatelja nimam.« V hipu mi je postalo vse jasno in žal mi je bilo trdo izrečenih besed. Komandant se je nasmehnil in mu pomolil roko: »Jaz sem tvoj prijatelj. Pojdiva!« Krepak stisk roke in Jože ni bil več sam. Komandant ga je prijel pod pazduho in družno sta stopila na vlak. Od takrat se nisva več videla, toda prizora na postaji v Ljubljani nisem pozabila. »No, Jože, si še želiš domov?« Rahla rdečica ga zalije. »Ne, tu mi je dobro.« Vem, Jože se bo težko ločil od ceste. Prvič v življenju si je našel mnogo prijateljev, ki ga imajo po svoje radi, ne da bi se posmehoval! njegovi okornosti. Jože čuti, da je postal del kolektiva, ki ga je sprejel za svojega. Z njim se prebija skozi lepe in težke trenutke. Tih in neopazen, vedno skromen in delaven daje Jože cesti svoje mlade sile in željno sprejema od nje vse, kar mu ona dati more. Svojim bratom in sestram, ki jih je skoraj toliko, kolikor prstov na obeh rokah, Jože iz brigade ne pošilja vesti. Njegova roka je vajena samo trdega dela, za svinčnik je pre-okorna. Toda ko se vrne, bo svojim pripovedoval o nepozabni pomladi, ki je letos zajela Dolenjsko in pregnetla tudi njega — brigadirja z velike magistrale. (Naprej pa .še drugič) Bv.domir Mandrapa iz Glavnega štaba MDB na Cesti bratstva in enotnosti na obisku pri brigadirjih MDB Pinko Tomažič v Veliki Loki (v sredini v civilni obleki). Na njegovi desni je komandant I. primorske MDB Emil Cernetič Letošnje prvomajsko praznovanje je v piranski občini izpadlo res vedro in prijetno. Imeli smo krasno vreme in tudi vrsto dobro organiziranih prireditev. Praznično vzdušje se je prebivalstva občine prijelo že zadnjega aprila, ko so še zadnji razobesili zastave in je zvečer na Tartinijevem trgu godba na pihala sindikalne podružnice »Splošna plovba« imela promenadni koncert. Sledila je baklada, stotinam bakel, ki so jih po nabrežju nosili pionirji in pionirke, se je pridružilo še na stotine plamenčkov, ki so zagoreli na mestnem obzidju okrog starodavne katedrale in drugod. Sprevod z baklami se je ustavil na Tartinijevem trgu, kjer je bil pripravljen oder. Govoril je nredsednik Dne 3. in 4. maja je bil v Postojni I. zlet tabornikov okraja Koper, ki ga je pripravil Primorski taborniški svet, pokrovitelj zleta pa je bil predsednik okrajnega Sveta za šolstvo Julij Titi. Zleta so se udeležile taborniške enote iz Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice, Kopra in Izole. To je bil lep in obsežen pregled dela naših tabornikov. V petek zvečer so taborniki pripravili taborni prostor, v četrtek zjutraj ob 7. uri pa so že začele prihajati taborniške enote. Ob 9. uri dopoldne je bila po mestu slavnostna povorka, nato pa se je začel zlet z dviganjem zastave, v katero je bilo uprto več kot 150 parov oči. Sledila so tekmovanja v taborniškem mnogoboju. Pri tabornicah od 11 do 15 let je zmagala ekipa iz Pivke pred ekipo Postojne, pri tabornikih pa Koper pred Ilirsko Bistrico in Postojno. Ekipa Postojnčank starih od 15 do 18 let se je uvrstila na prvo mesto pred ekipo Kopra in Pivke, pri tabornikih pa Po-stojnčani pred Koprom -in Postojno II, V tekmovanju tabornikov nad 18 let je zmagala Postojna, pri tabornicah pa Koper. Dopoldne je bilo razen tekmovanja v postavljanju šotorov, tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško. Prvo mesto je zasedla Pivka pred Ilirsko Bistrico. Naslednjega dne je bilo tekmovanje v orientacijskem teku in v skupini A je zmagala Postojna, v skupini B Koper, v skupini C pa Pivka. V soboto zvečer so taborniki rodu Kraških viharnikov, Sinjega galeba, Snežniških ruševcev, družine Jadranskih stražarjev in Krpanovega rodu prižgali taborni ogenj, ob katerem je pokrovitelj zleta Julij Titi govoril o nalogah taborniške organizacije. Prvi zlet je zelo dobro uspel in okrepil delo taborniške organizacije na našem področju. Bamby piranske občine, Davorin Ferligoj, ki je poudaril, da lahko z zaupanjem zremo v bodočnost. Nato se je zvrstil kulturni program akademije, ki je bila prvotno napovedana v dvorani Tarti-nijevega gledališča, pa so jo zaradi lepega večera in zaradi množice izvedli kar na odru pred občinsko palačo. Razen recitator-jev je na akademiji nastopil moški pevski zbor Delavsko-pro-svetnega društva »Svoboda« Medtem je tudi Portorož zaža-rel v tisočerih lučicah. Bakle in drobni kresovi so bili prižgani na pomolu in na zidovju obale kopališča in solin do rtiča na polotoku Seči. Številni gostje, ki so ta večer prispeli v Portorož, so bili navdušeni nad to množico luči, ki so odsevale iz morja. Res lep uvod v praznične dni. Osrednja prvomajska prireditev v piranski občini je bilo ljudsko slavje na Krogu pri Sečovljah. Kmalu po budnici, ki je bila ob 6. uri (in nekoliko pozneje v Portorožu), so se prve skupine Pirančanov že začele odpravljati na Krog. Pozneje so se vozile tja cele skupine raznih sindikalnih podružnic oz. kolektivov. Lokalni avtobusi, ki so imeli podaljšano progo do podvznožja Kroga, so komaj zmogli veliki naval. Komaj so odložili veseli tovor, so že odbrzeli v Piran po naslednjo skupino. K sreči je prostor na Krogu obširen in tudi godb in plesišč je bilo več, sicer bi vladala gneča, ki bi vzela ljudem veselo razpoloženje, ki je vladalo. Veselo pa je bilo tudi še marši- Prvi festival lele» kulture okrom Koper Te dni se odvijajo preostala tekmovanja v okviru I. festivala telesne kulture okraja Koper. Festivalska misel je prodrla tudi med naše delovne kolektive. V tem prednjači Izola, kjer so s tekmoyanji pravzaprav že skoraj pri koncu, v Kopru sredi tekmovanj, po ostalih občinah Piranu, Sežani, Postojni, II. Bistrici, kjer so velika delavska središča pa ni čuti nikaltega glasu glede tekmovanj v občinskem merilu, pa čeprav so pred vrati okrajna tekmovanja delavskih kolektivov Brigadirji I. primorske MDB Pinko Tomažič na obisku pri gojenlcah Kmetijsko gospodinjske šole v Mali Loki v odbojki, nogometu, balinanju, šahu, vlečenju vrvi in namiznem tenisu. V Kopru bodo zaključili s tekmovanjem delovnih kolektivov v občinskem merilu do 13. maja. Okrajni sindikalni svet pa bo izdelal propozicije za tekmovanje v okrajnem merilu. Tekmovanja delovnih kolektivov se bodo verjetno zavlekla preko 25. V. Dneva mladosti, ko bo v Kopru glavni festivalski nastop. Po športni, šolski in Partizano-vl liniji bodo do 25. maja še naslednja tekmovanja: Srednješolsko prvenstvo v atletiki 17. maja Srednješolsko prvenstvo v orodni telovadbi IS. maja Finale — nogomet 11. maja Odbojka za pionirje, mladince in ženske 18. maja V septembru in oktobru bo prvenstvo za člane in vaška društva Prvenstvo v malem rokometu bo 11. maja v Piranu Klub Proleter iz Kopra organizira 11. maja kolesarsko dirko Okrajna nogometna podzveza organizira v zadnjem tednu pred Dnevom mladosti mladinski turnir v nogometu Pripravljalni odbor za izvedbo glavnega nastopa- 25. maja čakajo na stadionu v Kopru še velika dela, glede ureditve igrišča, atletskih objektov, postavitve tribune in okrasitve mesta Koper. kje drugod — povsod, kjer so se ta dan zbirali delovni ljudje, da proslavijo svoj praznik. V Jerneju (kjer je bila ta dan v gostilni »Na klancu« otvoritev letošnje sezone), v Luciji (tako »Na postaji« kot »Pri prijatelju«), v Fiesi, Strunjanu, Belem križu in prav posebno seveda še v Piranu in Portorožu, so bili vsi gostinski lokali polni. V Piranu si lahko v prazničnih dneh poleg množice drugih avtobusov videl sedem popolnoma enakih velikih avtobusov, ki so pripeljali na prvo-majski izlet delavce iz reške ladjedelnice. V Portorožu (kjer ns žalost še ni dokončano asfaltiranje razširjene ceste), v popoldanskih urah te dni sploh nisi z avtom našel prostora za parkiranje. Ljudje so prišli od vsepovsod. Delovni kolektivi, ki imajo svoje počitniške domove v Fiesi in v drugih krajih piranske občine, so sklepali znanstva s prvomajskimi izletniki iz drugih krajev in drugih republik. Tudi tujcev je bilo te dni v Portorožu kar precej. Ob popoldnevih sta bili glavni zbirališči vrtni restavraciji »Jadran« in »Helios«. Jule u^ecUushtu NEŠPORTNO OBNAŠANJE Prisostvoval sem tekmi med NK Izola in Grafičar, ki je bila pred kratkim v Izoli. V moji bližini so bili trije gledalci, verjetno domačini, ki so na vsako odločitev sodnika, ki ni bila u prid domačega moštva, kričali in pri tem uporabljali izraze, katerih Še papir ne prenese. Bodrili so »svoje nogometaše«, naj temu ali onemu polomijo nogo in podobno. Zgodilo se je, da vratar Grafičar jat ni mogel več igrati in je bil v nevarnosti, da bi pred gledalci ostal brez hlač. Na njegoiio prošnjo je sodnik igro prekinil }in omogočil vratarju, da se je preoblekel. )S to odločitvijo pa se omenjena trojica in drugi »objektivni« gledalci niso strinjali in nad sodnikom se je razlila ploha psovk. Neki mladenič, ki je vse dotlej mirno poslušal revijo najbolj nizkotnega zmerjanja, se je vmešal in poskusil prepričati navzoče, da je bila sodnikova odločitev pravilna, toda s tem je povzročil vihar. Eden od trojice se je nevarno približal mladeniču in posredovati sta morala reditelj ter mestni stražnik. Ko pa sem se tudi jaz vmešal v prepir, so mi razgrajači grozili s silo in z nedostojnimi vzkliki ter mi svetovali, naj 'zapustim Izolo, češ, kdo me je klical. Verjetno bi za Ljubljančana, proglasili tudi kakega drugega, če bi le enkrat zaploskal enajstorici- Grafičarja. Ko se je razburjenje poleglo, sem prišel do zaključka: nisem navi-jalec niti NK Izole niti Grafičarja. rad pa bi videl, da bi Izolani vrišli v ljubljansko-primorsko ligo. saj bi tako imeli priložnost tudi v obalnem področju videti marsikatero levo tekmo. Če pa bodo v Izoli, taki navijači, ki žalijo goste, sodnika in gledalce, vo tem naj jim Izolani dopove jo, da taki- izgredi močno škodujejo šport nemu življenju. Gledalec iz Kojira TELESNA VZGOJA * ŠPORT* š * TELESNA VZGOJ LJUBLJANSKO-PRIMOKSKA NOGOMETNA LIGA PO IGPISCIH NA POSTOJNSKEM Nogomet »Postojna« : Lokomotiva (Itekal ■1:7 (2:3) Nad 300 gledalcev je prisostvovalo v sončnem vremenu zelo lepi tekmi, v kateri so gostje z Reke po boljši igri premagali »Postojno«. Enajstori-ci sta odigrali tekmo v počastitev Praznika dela. Sodil je Lovko. Košarka Postojna : Polet 00 : 35 (G0 : 17) To je b.la tekma prvega kola II. republiške lige. Gluhonemi košarkarji iz Ljubljane kljub požrtvovalni in nadvse' športni igri (za kar jim gre priznanje!) niso utegnili uteči točil zadetkov. Odlični Tavčar je sam dosegel 52 košev! Postojna B : Ilirska Bistrica G1 : 58 (44 : 25) V II. kolu B skupine okrajne lige je mlado moštvo postojnskega Partizana premagalo na domačem igrišču enakovredno vrsto iz Ilirske Bistrice. Odlikovali so se Jurca 25. Lipovž 23 (oba P.) in Lenarčič (II. B.) 20 košev. Lestvica B skupine je po II. kolu naslednja: 1. Postojna B 2200 102 : 04 4 2.11. Bistrica 1001 58 : 01 0 3. Sežana 1001 3G : 41 0 Petorica strelcev po II, kolu: Lipovž (P) 43, Jurca (P) 29, Lenarčič (II, B.) 22, Stemberger (II. B.) 20, Sajna (S) 14 in Pellaschier (P) 14 košev. • * » Na tekmi v počastitev 1. maja je Partizan iz Ilirske Bistrice premagal moštvo JLA z rezultatom 43 : 31 (9:17). Tekmo je gledalo okrog 200 gledalcev (!). * * * Košarkarski center za okraj Koper v Postojni je izdal pred dnevi prvo številko elklostiranega glasila »Košarkar«. Glasilo bo Izhajalo enkrat mesečno v 200 Izvodih in bo spremljalo ter pospeševalo razvoj primorske košarke. Prva številka govori predvsem o današnjem stanju te športne igre v Slovenskem Primorju, med drugim pa prinaša še kroniko košarkarskih tekmovanj v okrajni in republiški ligi. Postojna : Proletarcc (Zagorje) 80 : 71 (31 : 13) Dvoboj naj resnejših tekmecev za osvojitev prvenstva II. republiške lige je privabil na betonsko igrišče v Postojni nad 500 gledalcev, kar je najvišje število doslej zabeleženo na košarkarski tekmi v Postojni. Z odlično igro so domači predvsem ob koncu tekme popolnoma nadigrali dobre goste iz Zagorja in se tako trdno povzpeli v vodstvo prvenstvene razpredelnice, Odlično igro sta pokazala predvsem Tavčar v napadu (40 košev) in Vlžin v obrambi (7 košev), sicer pa ima zasluge za dragoceno zmago vso moštvo. M. A. Nedeljsko kolo v Ijubljansko-primorski nogometni ligi je prineslo pričakovane rezultate. Triglav je na domačem igrišču premagal Krim s 3:0, Jesenice Tržič z 1:0, Slovan Ilirijo z 2:1, Nova Gorica Rudar z 8:1, srečanje med Izolo in Grafičarjem pa se je končalo neodločeno 1:1. Medtem ko smo visok poraz Rudarja v Novi Gorici pričakovali, pa nas je neodločen rezultat v Izoli nekoliko razočaral. Kljub vsemu moštvu Izole ni kaj očitati, saj se je srčno borilo proti tehnično boljšemu nasprotniku in zasluženo osvojilo točko. Tri kola pred zaključkom prvenstva je položaj na vrhu in na dnu razčiščen, kajti prvi dve in zadnji dve mesti sta oddani. Zanimiva bo le borba za naslov prvaka med Triglavom in Krimom ter borba za uvrstitev na eno od prvih šestih mest. Po propozici-jah se bo namreč pet prvoplasi-ranih moštev plasiralo v enotno slovensko nogometno ligo, šesto-plasirano moštvo pa bo igralo kvalifikacije. Primorska zastopnika (Nova Gorica in Izola) imata približno enake izglede za uvrstitev v enotno slovensko ligo. Izola igra doma z Jesenicami ter zunaj z Rudarjem in Slovanom, Nova Gorica pa doma s Tržičem ter zunaj s Krimom in Ilirijo. Na papirju bi dali Izoli in Novi Gorici štiri točke iz treh tekem. To pa bi zadostovalo, da obdržita mesti, ki ju imata zdaj. Seveda bo potrebno podvojiti napore, kajti gneča v sredini tabele je V PRIMORSKEM PRVENSTVU NIC NOVEGA V dvanajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so se vsa srečanja končala s pričakovanimi rezultati. Postojna je premagala Anhovo s 4:0, Branik Tabor s 4:2, Koper pa Adrio s 3:1. Srečanje Sidro—Primorje so preložili na 25. maj zaradi občinskega praznika v Ajdovščini. 15 12 1 2 56:15 25 15 11 3 1 39:14 25 15 7 3 5 31:29 17 15 6 4 5 29:25 16 15 6 3 6 35:28 15 15 6 3 6 23:34 15 15 6 2 7 33:28 14 15 4 4 7 20:40 12 15 2 3 10 21:51 7 15 9 0 13 19:43 4 njem kolu se bo po- Brzoturnirja v počastitev Prvega maja v Kopru se je udeležilo nad 70 šahistov — članov sindikalnih podružnic. Prvo mesto so osvojili koprski novinarji, ki so nabrali 33 točk od 40 možnih. Novinarsko moštvo so sestavljali: Omladič, Gerželj, Ren-ko, Dornik in Bradaškja. Drugo in tretje mesto si delita s 26 in pol točkami Elektro-Koper in OLO. Ekipa Tomosa je nabrala 20 in pol točke. Vodna skupnost 20, Projekt 19 in pol. Tomos II. 18, Obrtniki 17, ObLO Koper 16 in pol, Fructus in TNZ pa 13 točk. Najboljši individualni uspeh na brzoturnirju je imel Gerželj, ki je dobil vse partije. Skoda, da se nekatere sindikalne podružnice niso odrvale, ker bi lahko dosegli res izjemno udeležbo. Zlasti velja to za prosvetne delavce, ki so se doslej šahovskih brzotur-nirjev redno udeleževali. * *. * * * Med prvomajskimi prazniki sta bili v Koprskem zalivu dve uspeli jadralni regati, ki jih je organiziral domači klub Jadro. V prvenstveni klubski regati jadrnic tipa Snipe je zmagal Janko Kos-mina s sovozačem Igorjem Ma-rošem, v kategoriji kadetov pa sta bila prva Petek in Hiršman. * * * * * Koprski rokometaši so se udeležili prvomajskega turnirja v malem rokometu v Bujah. Dosegli so izredni uspeh in premagali Partizan Bjclovar, ki je trenutno na drugem mestu v zvezni ligi, z rezultatom 9:6. Kljub vsemu pa so Koprčani zaradi neugodne gol difercnce zasedli šele predzadnje mesto. Prvo mesto so zasedli Bujčani, ki so v finalu premagali Drvo-export iz Reke s 6:5. zelo huda in lahko odloča tudi količnik. Zlasti Izola, ki ima neugodno razliko v golih, se bo morala zelo potruditi. Lestvica: Triglav Krim Slovan Grafičar N, Gorica Izola J esenice Tržič Rudar Ilirija V prihc merila Nova Gorica v Ljubljani s Krimom, Izola pa bo gostovala v Idriji, NEDELJA, 11. maja: 8.00 Kmetijska oddaja: »Problemi vaških skupnosti na Koprskem — Pomen razširitve vinske kleti v Vipavi za tamkajšnje vinogradništvo« — 8,30 Glasba na harmoniko — 10.30 Nedeljski glasbeni spored — 14.15 Veseli godci — 15.00 Vesti — 15.10 Pogovor s poslušalci — 15.15 Glasba po željah. PONEDELJEK, 12. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.3(1 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Koreninar v breskovih nasadih« — 13.45 Igrajo »Veseli dečki« — 14.00 Ponedeljkove popevke — 14.30 Športna oddaja. TOREK, 13. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Dopolnilno gnojenje breskovih nasadov« — 13.45 Iz opernega sveta. SREDA, 14. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesli — 13.30 Vesti. — 13.40 Kmetijski nasveti: »Nekaj navodil ob letošnjem odkupu« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje: »Pred izletom v naravo — Pošta. Četrtek, 15. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Češnje in grah v prehrani« — 14,00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc«. PETEK. IG. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesli — 13.40 Kmetijski nasveti: »Ali je spomladanska paša za travnike koristna? — 13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: »Odmevi Iz okrajne partijske konference v Portorožu«. SOBOTA, 17. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Naša živinoreja« — 13.45 Popevke in ritmi — 14.30 Kulturni obzornik: »Kinofikacija na Primorskem je še pomanjkljiva« — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame. MESTNA HRANILNICA Izola, Pitonijcva ulica 11 a Koper, Taccova ulica 2 prosi lastnike hranilnih knjižic št. 777 (din 10.000.—), 1111, 3G7, 481. G2G, 650. 921, 1130, 1165, 1183 in 1246 (po din 1,000.—) da predložijo hranilne knjižice zaradi vpisa izžrebanih premij za varčevanje. Vse vlagatelje bivše Posojilnice in hranilnice r. z. z o. j., Koper obveščamo. da zamenjujemo hranilne knjižice za novo izdane knjižice Mestne hranilnice. Prizor s šahovskega brzoturnirja sindikalnih podružnic v Kopru v počastitev Prvega maja. Levo novinarska ekipa, desno pa člani sindikalne podružnice OLO Koper zvezde, 13. in 14. maja francoski film ko bi vsi fantje sveta, 15. in 16. maja madžarski film dve priznanji. sežana: 10. in 11. maja ameriški f.lm na križišču, 13. in 14. maja ameriški film ko enkrat grem, 15. in IG. maja pripovedka o gozdnem velikanu. KOPER: 9., 10. in 11. maja ameriški barvni film DIMNI. SIGNAL. 12. in .13. maja sovjetski barvni f.lm SKRIVNOST DVEH OCEANOV, 14. maja madžarski film VRTINEC, 15. maja ameriški barvni film — Cinemascope TRIJE NOV-CICI V VODNJAKU. IZOLA: 9. maja sovjelskli barvni film RESNIČNA GOZDNA ZGODBA, 10. in 11. maja ameriški barvni film POT V HOLLYWOOD, 12. in 13. maja ameriški barvni film DIMNI SIGNAL. 14. maja sovjetski barvni film RESNIČNA GOZDNA ZGODBA, 15. in IG. maja madžarski ililm MALA ČASA PIVA. SEČOVLJE: 10. maja madžarski film MALA ČASA PIVA. 11. maja madžarski film VRTINEC. 15. maja ameriški barvni film DIMNI SIGNAL. ŠMARJE: 10. maja madžarski film VRTINEC, 11. maja madžarski film MALA ČASA PIVA. 14. maja ameriški barvni film DIMNI SIGNAL. ŠKOFIJE: 10. maja sovjetski barvni film RESNIČNA GOZDNA ZGODBA, 11. maja sovjetski barvni film SKRIVNOST DVEH OCEANOV, 14. maja ameriški barvni film POT V HOLLYWOOD. DEKANI: 10. maja sovjetski barvni film SKRIVNOST DVEH OCEANOV, 11. maja sovjetski barvni f.lm RESNIČNA GOZDNA ZGODBA. POSTOJNA: 10. in 11. maja ameriški barvni film ČLOVEK BREZ ■¿m&mz «.¿i- ■ OBČINSKI KOMITE ZKS I sporo da je po mučni bolezni N ODBOR SZDL KOPER č a t a , umrl naš zvesti uslužbenec poznani protifašistični borec, množičnih organizacij. Nosil II. stopnje, zasluge za narod hrabrost in Reda elela III. s Pogreb dragega pokoj tega leta ob 16. uri v Kopru. član ZKS, SZDL in drugih ec Reda bratstva — edinstva III. stopnje, medalje za topnje. nika je bil v četrtek 8. maja Kako ste kaj preživeli praznike? Jaz se zase ne morem pritoževati in se tudi ne bom. Da bi bilo večkrat kaj podobnega! Da, kar prileglo bi se. Bili so pa ti prazniki tudi nekakšna generalka za naše gostince, ki radi povedo, da so že s prvimi koraki v sezoni. Zato sem za praznike pogledal sem in tja, da bi videl, kako. so na to sezono pripravljeni. Ze od vsega začetka jih moram pohvalili. To pa velja samo na splošno. Vmes so namreč tudi izjeme. Najprej sem zabeležil v mojo beležnico Delavsko restavracijo v Kopru. Tej je, čeprav je delavska, že na sam praznik zmanjkalo piva in tega jim ne morem šteti v dobro. Podobno se je odrezala tudi rtaša Loža. Vendar bi je ne omenjal, če bi šlo samo zaradi piva, ker še ni dolgo tega, ko je bila deležna moje pozornosti. Primerilo se mi je pa nekaj hujšega. Ko sem tam posedel in naročil črno kavo, sem si zaželel še cigaret. Natakarica pa mi je zabrusila.: »Prej bi bil naročil cigarete, ko ste že naročali kavo. Zda ' ram jih ne prinesem,« In res jih ni prinesla. Na podoben primer sem naletel tudi v portoroškem Jadranu, kjer se je natakarju prav tako za malo zdelo, da bi mi postregel s cigaretami in mi je, sicer vljudno, povedal, da jih Lahko dobim kolikor hočem pri »šanku«. Tedaj pa sem se jaz nekaj obregnil na gostince, postrežbo in sezono, kar je neverjetno pomagalo. Pri priči je natakar šel po cigarete in mi jih prinesel lepo na krožniku, kar se mi v življenju še ni zgodilo. Za to prijazno gesto sem natakarja javno pohvalil, na tem mestu pa mu prerokujem še velike reči. Na kosilo sem se odpravil k Trem vdovam v Piran. Slišal sem namreč, da. je gostilna na dobrem glasu, pa sem stopil tja, da se prepričam, če res zasluži toliko hvale. S prijateljem sva naročila nekakšno ribo, ki naju je stala nekaj nad. 1000 dinarčkov, Bila je torej že sama po sebi slana, zato se jim v kuhinji menda, ni zdelo potrebno, da bi jo še solili. S prijateljem pa nisva, bila takšnega mnenia in zato sem osebno poklical natakarico ter ji. zadevo razložil, to je, povedal sem ji. da riba ni- osoljena. Pa me je lepo potolažila. »Booa zahvalite,« (kaj ima ta pri ribah opravili, res ne vem), je rekla, da ni riba pre- slana.« In s tem sva odpravila. Prav tako imam nekaj pripomb glede prometa. Od Pirana do Portoroža je cela vrsta avtobusnih postaj, ne vem pa za katere avtobuse veljajo. Zgodilo se mi je namreč, da sem čakal pri klavnici debelo uro. Peljal je mimo lokalni, peljal jc Slavnik. peljal je Sap — a ustavil ni nihče. Da ni to postaja kake mednarodne proge? Od jeze sem jo mahnil peš čez hrib do Strunjana. Tam pa sem čakal natanko tri ure, da se me jc eden izmed tako številnih avtobusov naposled usmilil in vzel s seboj. Toliko o gostinstvu in prometu z željo, da. se prizadeti spomnijo, da smo že z eno nogo v sezoni. Za konec še dve besedi delovodji Gradbenika v Luciji, zaposlenemu pri. gradnji skladišča. Iz dobro poučenih virov sem zvedel, da ni nobene nevarnosti za propad podjetja, če neki njegov delovodja na svojo roko podari pionirjem 2 kg apna. Zato bi jim Vi zadnjič lahko ustregli, ko so Vas tako lepo prosili in tudi povedali, da potrebujejo apno za očrtan je igrišča za odbojko. Če jim že niste hoteli ustreči. — kar je potem prav raci\ naredil Vaš sosed — bi jim to vsaj nekoliko prijazne je povedali. Pozdrav Vaš Vana ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili na zadnji poti našega dragega moža očeta ivana loredana Posebna zahvala pevskemu zboru iz Plavij, vsem darovalcem vencev in cvetja, delovnemu kolektivu podjetja Fructus ter vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo. Rabujes, 30. aprila 1958. VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE, nove in rabljene, si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvrdka Beltram, Trst, Ulica Valdirivo 3, telef. 36-991. BOGATO IZBIRO NAOČNIKOV za odrasle in otroke, precizna šestila, logaritmiena računala dobite v največji izbiri pri tvrdki »V ISTA«, Optika — foto, Trst, ul. Carducci 15, telefon 29-656. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. KUPIM »Vespo« s prikolico v odličnem stanju. Ponudbe z navedbo prevoženih kilometrov in ceno pošljite na naslov: Franjo Gašperšič, Maribor, Pod vinogradi 31. PRODAM kromirano stružnico znamke »G. Bolev < za precizna mehanična dela. — Šajn Branko, mehanik Ilirska Bistrica. RAZPIS Razpisujemo honorarno mesto za opravljanje tehnično-admini-strativnih poslov. Prednost imajo nezaposlene osebe. — Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod »Takoj«. OKLIC O JAVNI PRODAJI Na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga in odločbe o prisilni izterjatvi so zarubljeni pri Francu KOSARJU iz Pirana, Nabrežje JLA št. .19 naslednji predmeti: cen. vrednost din 1. radio aparat »Kraš« 20.000.— 2. hladilnik »Tobi: 45.000.— 3. štedilnik »Ignis« 50.000,— 4. clivan z zeleno prevl. 8.000.— 5. kauč z rdečo prevleko 35.000.— 6. pisalna miza 6.000,— 7. miza in 4 tap. stoli 16.000,— 8. radio aparat »Filips« 20.000.— 9. sobna kredenca 30.000,— Javna prodaja zarubljenih predmetov bo na kraju samem dne 13. maja 1958 ob 10. uri. Ce se zarubljeni predmeti na prvi dražbi ne bodo prodali, bo druga dražba dne 19. V. 1958 ob isti uri, BELGIJA V ZADREGI Sauda. ker mu ni plačal dolžnih 130.000 funtov šterlingov za izdelavo načrtov za novo kraljevsko palačo, Jahto bodo prodali na javni dražbi. Ni BOLNIŠNICE! V nekem kanadskem mestu, ki je med drugim tudi važno prometno središče, so postavili za vozače motornih vozil naslednje opozorilo; »Pozor! V našem mestu nimamo bolnišnice,« Pravijo, da se je po tem opozorilu število prometnih nezgod občutno znižalo. Raziskovanja v Antarktiki spreminjajo n.ien obraz skoraj ■iz dneva v dan. Vedno glasneje se pojavlja vprašanje, ali je ogromna ledena gmota, ki po svoji prostranosti odtehta Evropo z Avstralijo vred, celina ali v led vklenjeno otočje. Z eholotom ugotavljajo kakovost sveta globoko pod ledeno odejo, ki je ponekod debela, da bi se naš Triglav z lahkoto skril pod njo, Angleški geolog dr. VUvian Fuchs, ki je nedavno prvi premeril Antarlcti- MORSKI PES V RiBIŠKI MREŽI V Severnem morju so nem-' ški ribiči nedavno lovili sla-nike. Veseleč se bogatega plena so z veliko težavo potegnili mrežo na svojo ladjo. Namesto slanikov pa je v njej otepal velik morski pes. Ribiču, ki se mu je preveč približal, je z udarcem repa zlomil nogo dvakrat. Z nekaj streli je kapitan končal življenje morskega roparja, ki je tehtal polnih osemdeset stotov. RUDNO BOGASTVO ANTARKTIKE Angleška odprava, ki je pod Fuchsovim vodstvom prepotovala ves ledeni kontinent, je baje na svoji poti odkrila bogata ležišča premoga, redkih rudnin in celo dragega kamenja. Trdijo, da so našli tako velika ležišča antracita, da bi doslej ugotovljena količina tega najboljšega premoga zadostovala za kritje potreb Velike Britanije za nič manj kot petdeset let. Na Češ/ceiic so uspešno poskusil, novo strešno konstrukcijo iz posebnih plošč, ki so tako izdelane, da se dajo pritrditi druga k dru.gi. Na sliki vidimo 80 metrov dolgo in 13,40 metrov široko zgradbo iz takšnih plošč. Kljub širini in dolžini zgradbe niso nikjer porabili nobenega opornika ali stebra Utrujeni golob - brezpkčn! potnik Med vpisanimi potniki, ki so s čezmorskim parnikom »CI-IRISTOPHORO COLOMBO« nedavno prispeli v Neapelj, je bil tudi neki golob pismonoša, ki se je sredi oceana utrujen spustil na pamik ter se brez obotavljanja dal prijeti. Kapitan je svoji plovni družbi v New Yorku takoj brzojavno sporočil golobovo spoznavno številko in tako so našli njegovega lastnika v New Yerse-vu. Goloba bodo s prvim parnikom kot i-ednega potnika vrnili v Ameriko, največ izumiteljev v švici Pregled izumov zadnjih nekaj let nam pove, da ni največ izumiteljev niti v ZDA niti v Sovjetski zvezi, Nemčiji ali kaki drugil veliki državi. Prvenstvo namreč pripada — Švicarjem. V tej deželi patentirajo povprečno vsako leto skoraj po tri izume na tisoč prebivalcev. Zanimivo je, da je na drugem mestu še manjša državica — Luksemburg. šele nato pridejo velike in industrijsko razvijte države. zanimanje za Časopisje Po zadnji stast'itiki bere dnevno časopisje na tisoč prebivalcev v Angliji 570, na Švedskem 459, na Japonskem 397, v ZDA 339, v Zahodni Nemčiji 276, v Sovjetski zvezi 247, v Franciji 246 ljudi. Jugoslavija v statistiki ni navedena. eisenhower spet general? Ob svoj.i izvolitvi za predsednika ZDA leta 1952 je takratni general s petimi zvezdami D. Eisenhower odložil DRAGA REKLAMA Torinsko sodišče je obsodilo nekega tovarnarja alkoholnih pijač na milijon lir odškodnine, ki jo mora plačati znani filmski igralki G-ini Lollobri-gidi, ker je brez njenega dovoljenja uporabil v reklamne namene njeno sliko. »ClKARJI« NISO IZUMRLI Danes že redko srečamo človeka, ki bi žvečil tobak. Vendar jc ta navada ponekod še zelo razširjena. Tako se je na primer pokazalo, da prodajo samo v Parizu vsak mesec 9 ton tobaka za žvečenje, kar je naravnost neverjetno velika količina. — Kot lansko leto, prosim! Med številnimi gosti, ki jih je na svetovno razstavo v Bruslju povabil belgijski kralj, so bili tudi vidnejši plemenski poglavarji v Belgjiskem Kongu, med njimi Lukengo Ma-bintšl, kralj Balcubov. Lukengo je vabilo sprejel, sporočil pa je generalnemu guvernerju Konga, da vzame s seboj tudi vse svoje žene — in teh je tri sto, ker ne pozna ne prve žene ne miljenlc in so mu vse enako drage. Ko je bilo pred leti v Kongu mnogoženstvo prepovedano, je belgijska vlada kralju Lukengu izjemoma dovolila, da obrdži svoj harem. Zdaj pa je v Bruslju veli.ka zadrega, ali naj vabilo prekličejo ali kako, ker je generalni guverner sporočil, da bi moral za Lukenga in njegov harem najeti posebno lad.io. O nadaljnjem poteku doslej ni poročil. ZAPLENJENA KRALJEVA JAHTA Pred dnevi je v Genovi pristala luksuzna jahta kralja Saudske Arabije Ibn Sauda. Komaj so jo dobro privezali, že so stopili na krov predstavniki oblastu in sporočili kapitanu, da je jahta zaplenjena. Ladjo so zaplenili na zahtevo italijanskega arhitekta Arman-da Brasinija, ki toži kralja Ibn ko na 33G0 km dolgi poti, je pod ledom, povsod ugotovil celinski svet, medtem ko je neka ameriška skupina z eholotom dognala, da bi zahodna Antarktika razpadla v nešteto čeri m otokov, če bi jih ne vezal in pokrival led. Mary Byrdove im sosednja Ellwor-hova dežela — ležita južno od Južne Amerike — sta torej prostrano otočje, zakopano globoko pod večnim ledom in snegom. Moč rasti. Na sliki vidimo navadne gobe, ki so zrasle v notranjosti neke vlažne stavbe. Ni jih mogla zadržati niti nekaj centimetrov debela asjajtna plast, s katero sp bila pokrita tla Med razstavljenimi stroji na svetovni razstavi v Bruslju vzbuja zanimanje tudi tale sovjetski poljedelski orjak. Stroj lahko hkrati pobira z njive tri različne pridelke, jih sortira in nalaga v vreče. Poganja ga močan motor na plinsko olje svoje vojaško dostojanstvo. Zdaj se je v ameriškem kongresu pojavilo giibanje, da bi leta 1960, ko se poslovi od Bele hiše, Eisenhowerju spet vrnili položaj generala s petimi zvezdami. Poleg časti in ugleda je s tem visokim vojaškim položajem v zvezi tucli letni dohodek 22.943 — dolarjev ter pravica do treh stalnih tajnikov. Obiskovalci svetovne razstave v Bruslju si lahko ogledajo med drugim tudi delovanje atomske električne centrale najnovejšega tipa. Takšno centralo so razstavili Angleži. Vrsta električnih priprav, lučk in drugih pripomočkov, omogočajo obiskovalcu natančno predstavo o delu centrale Podvodni baseball je zadnja novost in privlačnost, ki so si jo izmislili lastniki velikih kopališč na Floridi. Igra je seveda le za ljudi z močnimi pljuči, ker niso dovoljeni nobeni pripomočki kot oparati za dihanje in podobno Japonski Eifellov stolp. Neka japonska televizijska družba gradi stolp za oddajno anteno, ki bo nekakšna kopija znanega pariškega železnega stolpa, zgrajenega pred več kot. pol stoletja. Nov dvojnik bo samo nekaj metrov višji, drugače pa se skoro ne bosta, razlikovala med ' seboj ilKIIiT iEMmGMYi 102 poslovenil rado bordon Spominjam se, kako sem takrat premišljal, ali je konec sveta in kako imam čudovito priliko, da bi bil Mesija, da bi dvignil panj z ognja in ga vrgel nekam, kjer bi mravlje lahko zlezle na zemljo. Toda ničesar nisem storil, ampak sem na panj samo zlil kozarec vode, da bi lahko vanj nalil whisky, preden dodam vode. Mislim, da. so se od kozarca vode na gorečem panju mravlje samo skuhale. Tako sem zdaj sedel na hodniku in čakal, da bi zvedel, kako je s Catherine. Bolničarka ni prišla ven, zato sem čez nekaj časa stopil k vratom, jih odprl in pogledal noter. Najprej nisem ničesar videl, kajti na hodniku je bilo zelo svetlo, v sobi pa je bil mrak. Potem sem zagledal bolničarko, ki je sedela pri postelji, in Catherinino glavo na podglavniku, njo pa popolnoma stegnjeno pod rjuho. Bolničarka je dala prst na ustnice, potem pa je vstala in stopila k vratom. »Kako je z njo?« sem vprašal. »Cisto dobro,« je rekla bolničarka. »Lahko greste večerjat, potem pa se vrnete, če želite.« Odpravil sem se po hodniku, potem pa po stopnicah, skozi vrata bolnišnice in dalje po temni ulici v dežju proti kavarni. V kavarni je bilo zelo svetlo in pri mizah je bilo mnogo ljudi. Nisem videl prostora, kamor bi bil sedel; naproti mi je prišel natakar, vzel moj mokri plašč in klobuk ter mi pokazal prostor pri mizi, kjer je sedel neki starejši možakar, pil pivo in bral večerni časopis. Usedel sem se in vprašal natakarja, kaj je na jedilnem listu. »Kuhana teletina, toda zmanjkalo je je.« »Kaj bi lahko jedel?« »Gnjat in jajca, jajca s sirom ali c h o u c r o u t e.« »Choucroute sem jedel že danes opoldan,« sem rekel. »Res je,« je rekel. »Res je, opoldan ste jedli c h o u -c r o u t e.« Bil je že v letih, s plešo na glavi in z nekaj namazanimi lasmi na njej. Bil je prijaznega obraza. »Kaj želite? Gnjat z jajci ali jajca s sirom?« »Gnjat, jajca in pivo.« »Malo belo?« »Da,« sem rekel.1 »Spominjam se,« je rekel. »Danes opoldan ste pili malo belo.« Jedel sem gnjat in jajca ter pil pivo. Gnjat z jajci je bila v okrogli posodici, gnjat spodaj, jajca pa na vrhu. Jed je bila vroča in že pri prvem grižljaju sem moral napraviti požirek piva, da si osvežim usta. Bil sem lačen in sem poklical natakarja, da mi prinese še. Spil sem nekaj čaš piva. Sploh nisem mislil na nič, pač pa sem prebiral časopis možakarja, ki mi je sedel nasproti. Pisal je o prodoru na britanski fronti. Ko je možakar videl, da prebiram njegov časopis, ga je zganil. Mislil sem, da bi natakarja prosil za časopis, toda nisem se mogel zbrati, V kavarni je bilo vroče, zrak pa je bil slab. Ljudje pri mizah so se povečini poznali med seboj. Pri nekaterih mizah so igrali na karte. Natakarji so bili močno zaposleni s prinašanjem pijač s točilne mize gostom. Vstopila sta dva možakarja, toda nista mogla najti prostora, kamor bi bila sedla. Obstala sta pri mizi, kjer sem sedel. Spet sem naročil pivo. Ni mi še bilo, da bi bil odšel. Bilo je prezgodaj, da bi se bil vrnil v bolnišnico; prizadeval sem si, da ne bi na nič mislil in da bi bil popolnoma miren. Možakarja sta se nekaj časa ogledovala, toda nihče ni vstal od mize. Potem sta odšla. Spil sem še eno pivo. Na mizi pred mano je bil cel kup krožnikov. Možakar nasproti meni si je snel očala, jih vtaknil v etui, zložil svoj časopis in ga vtaknil v žep. Zdaj je sedel s kozarčkom likerja pred sabo in gledal po sobi. Nenadoma sem začutil, da se moram vrniti. Poklical sem natakarja, plačal račun, oblekel plašč, nataknil klobuk in odšel. Šel sem v dežju do bolnišnice. Na stopnicah sem srečal bolničarko, ki je prihajala s hodnika. »Pravkar sem vam telefonirala v hotel,« je rekla. Odrevenel sem. »Kaj se je zgodilo?« »Gospe Henry se je vlila kri.« »Lahko vstopim?« »Ne, še ne. Zdravnik je pri njej.« »Je nevarno?« »Zelo nevarno.« Bolničarka je stopila v sobo in zaprla vrata. Sedel sem zunaj na hodniku. V meni se je vse lomilo. Nisem mogel misliti. Vedel sem, da bo umrla, in sem molil, da ne bi umrla. Oh, bog, nikar ne daj, da umre. Vse bora storil, kar koli hočeš, samo ne daj, da umre. Prosim te, j prosim te, dragi bog, nikar ne daj, da umre. Dragi bog, ne daj, da umre. Prosim te, prosim te, prosim te, ne daj, da umre. Bog, prosim te, ne daj, da umre. Storil bom vse, kar hočeš, samo ne daj, da umre. Vzel si otroka, toda ne daj, da umre še ona. Dobro si storil, toda ne daj, da umre ona. Prosim te, prosim te, dragi bog, ne daj, da umre. Bolničarka je odprla vrata in mi namignila, naj vstopim. Stopil sem za njo v sobo. Catherine me ni pogledala, ko sem vstopil. Približal sem se k robu postelje. Zdravnik je stal pri postelji na drugem koncu. Catherine me je pogledala in se nasmehnila. Nagnil sem se nad podsteljo in začel jokati. »Ubogi dragi moj,« je rekla Catherine s tihim glasom-Bila je vsa siva. »Saj ti bo spet dobro, Cat,« sem rekel. »Čisto dobro ti bo.« ^ »Umrla bom,« je rekla. Potem je za hip postala in pristavila: »Sovražim smrt.« Prijel sem jo za roko.