LETO I. LJUBLJANA, 21. JANUARJA 1923. ŠTEV. 4. ORJUNA NACIONA- V i nor.&v LISTIČNI ORGAN. NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; M celo leto 48'—Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din. LASTNIK: OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA. V LJUBLJANI. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Karlovška cesta 24/L Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! -»» Primorci! Ako Vam ni ugasnilo hrepenenje po neodrešeni, zasužnjeni domovini, ako želite še kdaj stopiti na svoja svobodna tla, okrepite naše vrste! Le v našem pokretu se nam približa vstajenjdan. — f* Or-ju-na“ in volitve v skupščino. V drugi številki našega lista smo označili stališče, ki smo ga zavzeli glede volitev v narodno skupščino. I u priobčujemo zdaj še sklepe, ki so bili sprejeti pretekli teden na kongresu naših organizacij iz cele Jugoslavije v Splitu: 1- Nacijonalisti pri bodočih volitvah ne bodo nastopili s svojimi kandidatnimi listami. Dolžnost vseh nacijonalistov pa je. da delajo l°' ne Pridejo v skupščino anacijonalni in an-uclržavni elementi, zato morajo nacijonalisti podpirati državotvorne stranke, ki stoje na temelju absolutnega narodnega edinstva, integralnega, jugoslovanskega in edinstvenega državnega organizma. 3. Kjer se nahajajo državotvorne , stranke v borbi, morajo nacijonalisti glasovati za ono stranko, katere program je najbližji nacionalističnemu programu. 4. V slučajih, kjer se vrši borba med eno ali dvema državotvornima strankama in kako protidr-..avuo in obstoja nevarnost, da bi protidržavna mogla zmagati, morajo nacijonalisti glasovati za t no državotvorno stranko, ki ima največ izgledov za uspeh. 5. Nacijonalisti bodo delali z vsemi sikami na to, da se z4 bodoče volitve stvori čim tesneša fronta volilne borbe državotvornih, naprednih in jugoslovanskih strank proti bloku reakcijonarnih in separatističnih. Naše delo. Poročilo predsednika 0. 0. Inž. F. KRANJCA. V soboto, 6. t. 111. je predrt led v Planini pri Rakeku. Ta velevažna obmejna postojanka, na katero so vse naše obrambne organizacije gledale z velikim oprezom, je v rokah naših največjih škodljivcev, nemško reakcijonarnih plemičev in pa črnih internacionalnih rimovcev. A' tej občini tudi preobrat ni dosti koristil, kajti v momentu preobrata Je razobesil znani župnik Lovšin avstrijsko zastavo, katero so mu sicer ogorčeni župljani dvakrat odstranili, kratko nato pa ie prišla Občina v italijanske roke in s tem je bilo tudi vsako delovanje v nacijonalnein oziru onemogočeno. Toda peščica zavednih planinskih kmetov se ni dala strahovati od Italijanov. Kakor pod pepelom prikrita, je tlela narodna zavest dalje in je mogočno vzplamtela na Silvestrov večer leta 1920, ki je bil tudi večer nacijonalnega plebiscita Planincev v Prid Jugoslaviji. Cast in slava tem možem, kateri so. čeravno pritiskani od domačinov in tujcev, ;as-no izpovedali svojo nacijonalno vero. S kakim veseljem so ti Planinci pozdravili osvobojenie razume samo oni. kateri je skusil jarem italijanske okupacije. Toda kmalu se je pokazalo, da so reakcionarne s'le zopet dobile premoč. Zaman so bile vse žrtve zavednih Planincev. Neočiščena reakcija je bila Močnejša nego požrtvovalen nacijonalizem. Dasi je Priskočila občini v pomoč tudi Narodna obrana, vendar so zmagali naši nacijonalni in državni sovražniki, katere je najintenzivneje podpiral sam oivši pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Toda reakcionarstvo ne more nikdar zatreti svete, žive ideje. Windischgratzi so danes daleč od *}as, župnika Lovšina zasleduje sovraštvo lastnih ''Lipljanov, Hribar, zaščitnik reakcijonarstva, je brez moči in ima gotovo danes veliko večje skrbi ne-£0 tedaj, ko se je odločil zatreti Narodno obrano. Planina s- nrobuja, dan sodbe se vedno bolj približuje. Na Sv. treh kraljev dan je Planina zopet pokazala. da se zaveda svojega položaja, da hoče biti Predlstraža naprarn kletemu sovražniku. Ta dan se Je osnovala tudi v Planini naša podružnica. Kolik iiapredek v kratkem času nekolikih mesecev —-ookpl, pevsko društvo in Orjuna.. Živeli, verni Planinci, kličemo vam. čuvali vas bodemo kot punčico v svojem očesu. 7. jan. Jedva so mi ure položile takt planinski y arhiv možgan. že sem prispel na drugo točko nase provizorne meje, orispel sem v Jesenice. Tudi te je vzklilo naše seme. Niso to bogatini. n'so isko-liščevalci naroda, kateri so z zaupanjem stopili v naše vrste. To so tmini, zatirani in izkoriščan: od tvojih delodajalcev in pa od svojih voditeljev, kateri oboji jim pijo kri, sami živeč v izobilju. Odprle so se jim oči in uvideli so, da je le v naši ideji, katera bazira na pravičnosti in nesebičnosti tudi njim spas. Kdor pozna naše industrijalne centre ta ve, s ^akšno pazljivostjo nrežro kapitalistični in vodilni krvosesi delavstva na vsak pojav ozdravljenja razmer, ta bode tudi razumel težko delo naših pionirjev na Jesenicah. Tudi tu je led prebit. Videl sem značaje, katerim mirno zaupam naš evangelij. Novo okrepljeni organizaciji pa kličemo: Neustrašeno naprej do končne zmage. S. jan. Bakar. Sedim v Jadranu. Iz ‘sosednje sobe čujem rezke v srce segajoče besede, katere me prebudijo iz zamišljenosti: Ta to je naš stari borec, Atanazij Ristič. Trenutek to sem bil v sredini 110-siteljev naše* ideje, burno pozdravljen kot predstavnik iste za Slovenijo. Tu so zastopniki z Beograda in Novega Sada, kakor tudi polnomočni zastopniki »Udruženja jugoslovanskih četnikov«, z nami istih misli istega prepričanja. Tudi oni potujejo v Split. Pozdravita nas predsednik bakarske pa čelnik su-šaške organizacije. V prijateljskih pogovorih nam mine čas. kmalu treba na parobrod. Ta parobrocl ni več tujčev parobrod, on je naš, zove se »Kosovo« in plove po našem jugoslovanskem morju. S to zavestjo sem gledal na mirne sinje valove Adrije, zavedajoč se obenem, da nam zavidljivi sosed onstran odreka 50 dragoceno posest. 9. jan. Split. Kot da bi potegnil zastor od desne proti levi se nam odgrne prekrasni Split s svojim dominirajočim zelenim Marjanom in temnimi planinami v ozadju. Vse, vse to je naše, jugoslo-vensko. mode. planine, mesto in tudi narod- Da bi naši ozkogrudi Vseslovenci, separatisti in avtonomisti videli in razumeli veličino naše Jugoslavije! Na pomolu nas pričakujejo deputacije central-! nega, obdasthega in mestnega odbora v počast pa dve močni akcijski četi z vsemi čelniki. V počast? Ne v počast ampak v bratski pozdrav. željni, da nam stisnejo roke, da se z nami upoznajo, ker s mio iste krvi, istega naroda, iste na-'cijonalne vere na življenje in smrt; Pogled na te čvrste dalmatinske sokolove nas utrjuje v veri, da je zmaga naša. Kolik napredek tekom enega leta. Vsepovsod širom naše Jugoslavije — Orjuna. 10. in 11. jan. Seja centralnega odbora. Prišel sem prvič pred naš naivišji forum, prišel glavno, da stopim pred našo bračo zato, da jih spoznam, da z njimi sklenem osebno vez za naše ideje. Ne čast, ne oseba, veže nas skrb za bodočnost naše domovine in Nacije. Navzoči so zastopniki iz Zagreba, Novega Sada. Subotice, Beograda, Sarajeva, Ljubljane in polnomočni k »Udruženje jugoslovanskih četnikov«. Cetinje in Skoplje se je opravičilo. Nismo bogami razpravljali z rokavicami niti diplomatski, zatlo pa odkritih src in čiste vesti. Dokumentirali! smo, da se naši nazori krijejo, da v principih ni diferenc. Glavna debata se je vodila o našem stališču napram bodočim volitvam. Ustanovile so se tri možnosti našega nastopa in sicer: T. da postavimo samostojne liste, II. da stopimo v kompromis s strankami, in III. da vršimo svojo državljansko dolžnost brez kompromisov v prid državi in Naciii na nodlagi našega nrograma. Prva možnost je takoj odpadla brez diskusije, ker se ne slaže z našim strankarskim stališčem. Druga možnost je bila podpirana od Vojvodincev, kateri so imeli dobre ponudbe in bi nam iste v or-iranizaciji osigurale velike koristi. Ne glede na ugod- nosti je prevladalo tretje mišljenje. Orjuna bode povsod izvrševala svoje državljanske dolžnosti, tudi pri volitvah, dasi dobro ve. da bodoči parlament ne prinese ni malo rešitve domovini. Čvrsto brez kompromisov na levo in desno bodemo ravno korakali naprej, dokler ne prodro naše ideje, do končne zmage. Radi na sprejmemo vsakogar v naše vrste, ako nam hoče odkrito pomagaffi pri našem delu. Ko sem bil prepričan, da so naši principi ostali kristalmočisti, da je naš evangelij postavljen na skalo, sem po prisrčnem slovesu odpotoval. Vrlim Splitčanom na iskrena hvala za bratski sprejem. Zdravo do svidenja v Zagrebu! JADRANEC: % Fašizem med našim narodom. Trst. 19. januarja. Kdor bi si mislil, da fašizem med našim narodom na Primorskem ne pridobiva tal, se zelo moti. Resnica le. da je ogromna večina našega naroda nepristopna za fašistoVske »ideje«, ali vsepovsod se najdejo ljudje, ki jim ie fašizem zelo dobro došla prilika, da uveljavljajo svoje osebne koristi, še rajši pa svoje osebne mržnje. In tako vidimo, da poleg ljudi, ki so zaradi svojega vsakdanjega kruha prisiljeni trobiti v fašistovski rog, polnijo vrste fašistov med našim narodom zlasti taki elementi, ki se najprimerneje mo-reio označiti z — izvržki. In takih izvržkov ie žali-bog le preveč med našim narodom na Primorskem. O Istri govoriti bi bilo skoraj pepotrebno. Vsak, kdor le količkaj pozna istrske razJmere, ve le predobro. da je bila Istra zlasti v hrvatskern delu že nred vojno ikjsl iana z gnezdi, kjer je po nar rene-gatov eosnodovalo ali pa vsaj poizkušalo gospodariti našemu preprostemu seljaškemu narodu. Da je danes vse renegatstvo v fašistovskem taboru, je umljivo samo do sebi. Tako je Istra danes posejana s fašisti vsevprek, in naš narod se ne more zgeniti, ne da bi takoj začutil nad seboi fašistovsko pest. In to velja danes ravno tako za 'slovenski del Istre, kakor za hrvatski. V Herpeljah-Kozini je glavni stan fašistovske organizacije za slovenski del Istre in odtod. se pošiljajo »patulje« akcijske škvadre na vse strani. Tudi Podgrad ie že osrečen po fašistih in notarju Tomi Šorliju so že javno zagrozili v fašistovskem »Popolu«, da mu bodo pomagali z ricinovim oljem, ker se ni udeležil fašistovske prireditve, pač pa v neki »beznici hujskal proti fašistom«. Na obmorski strani pa se vodi propaganda iz Kopra in tako imamo danes v Škofijah, Pobegih, Cesarjih in Dekanih celo fašistovske godbe: sami naši ljudje. V Dekanih, naših slovenskih Dekanih, kjer ni bilo prej niti enega Laha, se je te dni vršila slovesna otvoritev — italijanske šole ob navzočnosti velikega števila fašistov iz vse severozapadne Istre, zlasti pa iz Kopra, Pirana in Milj. in sodelovanju državnih oblastnikov, dekanskega župana Grižona, dckanske-ea župnika, ki je blagoslovil novo mučilnico naše dece, in omenjenih godb. Vpisanih je v šolo 60 otrok in poučujeta jih dva učitelja — Sicilijanca- Fašizem razteza svoje kremplje seveda tudi po našem slovenskem Bregu, in v Ricmanjih, v Borštu, Bol.uneu in Dolini, samih bivših naših narodnih trdnjavah, se že nahajajo krepke kali fašizma. Tržaška okolica ie pravcati raj za fašiste. V soodnii okolici, v Rojanu, Sv. Ivanu, Rocolu in Bar-kovljah so oopolni gospodarji. V Skednju so zasedli edino dvorano, ki je bila na razpolago za naše prireditve. Le nri Sv. Mariji Magdaleni si še niso popolnoma utrdili tal. V zgornji okolici pa so zlasti Opčine in Sv. Križ, a v zadnjem času Prosek cilj njihovega delovanja. Za božičnih praznikov se ie na Proseku ndsebno odlikoval neki Kalin, ki ima kakih šest ali sedem gimnazijskih razredov — ljubljanskih! — in je prišel kot laški voiak na dopust. Raz-graial ie no Proseku kakor najhujši fašistovski div-iak. napadal ljudi po gostilnah, zahteval, da se snamejo slovenski napisi, pisal obrtnikom in trgovcem crro?ilna nisma. sploh nastopal tako. da se je vse zgražalo nad njim. Fašisti so mu seveda peli največjo hvalo. Na Goriškem je danes že ustanovljenih med našim narodom nad 20 fašijev. Tako ima svoj »fašijo« Kobarid, Podbrdo. Tolmin. Kanal. »Salona sull’ Ison-zo« (tovarna cementa pri Arčah), Kojsko, Štever-jan, Dol. Cerovo, Dobrava, Dolenje. Podgora, Pod- sabotin, Bilje, Renče, Dornberg, Prvačina. Nabrežina-Mavhinie, Doberdob, Sežana. Divača. Postojna in Idrija. Gotovo na tudi ni daleč čas. da se ustanove novi fašiji v Ajdovščini, Vipavi, Št. Petru. Trnovem, Bistrici, v Mirnem. Štandrežu. Vrtojbi. da. celo \r Bovcu in še v marsikateri dr utri naši vasi. V Rihem-berku so tudi že imeli fašijo, ali so ga razgnali ka-rabinijerji ker so bili fašisti sami tatov . Fašisti na Goriškem izdajajo svoj list, tednik »Novo Dobo«, ki nai bi naše ljudstvo v fašije privabljal z zabavljanjem proti voditeljem našega naroda. zlasti pa proti poslancem, češ. da leti nič ne store za ljudstvo. Ker list nima plačujočili naročnikov. izvzemši tiste pristaše fašistov, ki so prisojeni nlačevati naročnino ga pošiljajo brezplačno po deželi. Uspehov ta list med našim ljudstvom gotovo ne bo imel bogve kakšnih, ali tupatam mu na zna vendarle sesti na limanice kak kalin, zlasti tak. ki se boji za svoje obrtno dovoljenje. Tako se dogaja potem, da ima fašistovska propaganda, če ne dru-erega, vsat gmotno oodporo s strani naših ljudi, zlasti gostilničarjev, trgovcev in s ni oh takih, ki so v svojih po*slih odvisni od oblasti, kar oomenia danes ravno toliko, kot da so odvisni od fašizma. Na ta način se potem fašizem širi med našim narodom: renegati moralni pokvarjenci, sodrga, kolikor jo je med našim ljudstvom, se mu priključujejo z naivečjim navdušenjem, ker so orepričani. da si z njegovo pomočjo ustvarijo svoje »ideale«, naše delavstvo se mu priključuje i>o sili. ker drugače ne dobi dela, naše obrtništvo in trgovstvo pa ga podpira gmotno, ker bi drugače imelo neprilike v izvrševaniu svojega obrta. svoe trgovine. Tako hranimo gada na svojih lastnih prsih, ki bo oorab 1 Drvo ugodno oriliko da nam zasadi svoje otrovne zobe v naše telo. Bodoče 'državnozborske volitve bodo najbolje pokazale, kak vpliv si ie pridobil fašizem med našim narodom celo na Goriškem, kjer smo vendar kompaktni in ni laških Jezikovnih otokov med nami. ne naravnih, ne umetnih. In ta vpliv bo tem ooeubnejši. če bo sedania nova upravna razdelitev Primorja merodajna tudi za razmejitev volilnih okrožij: večji del Goriške le priklopljen videmskemu volilnemu okrožju, kjer naša manjšina naravnost izginja napram laški večini: postojnski, se-nožeški. sežanski sodni okraj in štiri občine komenskega okraia priklopljene Trstu, bistriški okraj pa Istri. To pomenia za nas primorske Jugoslovene že samo po sebi skoraj narodno-politično smrt, a kar ne bo storilo to^razkosane. stori pač faši'stovsko »volilno delo« z gorjačami, samokresi in bombam'- Čakajo nas hudi časi. gotovo še hujši, kot pa smo jih preživljali doslej! JOVIČA M. SILOBRČlC: Vzgajajmo dobre Jugoslovenke. V dosego in vstvarjenje idej, katere si je začrtal naš pokret, je potrebno tudi sodelovanje naše žene. Ona ima vršiti veliko in važno mišjo v našem nacionalnem življenju. Rešiti ima veliko nalogo in od nje je odvisna rešitev mnogih proble- PODLISTEK. Mirko Korolija — Rad. Peterlin Petruška. Jugana, vila najmlaiša. Jugana, vila najinlajša: .laz sem ona, ki se iz cvetja tvojih sanj porajam: ki s kruhom tvoje sc mladosti hranim, ki z zarjo tvoje se krvi umiram! Jaz Krfik sem lepi, ki odkar si rojen, živi v temnici tvojega telesa: Beseda včlika sem, za katero tvoj rod ob časih spremenljivih pasti želi: božanska Kretnja sem. ki bo je deležno tvojega 'rodu življenje! Življenje vre mi v moškem ritmu žil miljonov* ki poginili so hrabro, miljonov, ki rodijo se za smrt: in če v zdrobljeni desni roki tvoji omagam, v bajnem vzmahu in v pogledu, neštetih drugih, tebi ravnili, mladih kot ti in hrepenečih vstanem Hi naprej stremim! Zato nesmrtna sem ko lepa jasnina tvojega rodu. ko nagon življenja, ki naprej ga tira, kakor nesmrtna misel solnca in lepote, ki v njega koreninah se pretakai! Tri grudi sem sesala, tri zato zdaj moči ko kite tri las svojih spletam; ljubezni tri ko prstani na roki trije blišče mi: s tremi čari krijem ko s trojno si kopreno krasno lice! In v bisernih zobeh ime jaz eno kakor okriljen val šumeči nosim; in če pokličeš ž njim me, veseli me, ko da obsipal si me s svežim cvetjem, Jugana, vila najmlajša se zovem! Ranjeni komita: Ti? Ti si to? Nesmrtna pesem. ki so jo mladi dnevi mi ko hrepeneča že usta v mračnih težkih časih peli; katera kakor rožna je zastava pred nami šla, pod njo pa vsi so živi poginjali n vstajali vsi mrtvi! Odkod prišla si sem? Kdo ti telo je res istinito dal? Kdo grlo? Jugana, vila najmlajša: Da, jaz sem;. Ogenj in večnost, ki krvave rane vam ližeta, sta mene in iz prikazni prazne stvor vstvarila. Živim od smrti mnogih, ko vse kar je večno. Danes od tvoje. mov v naši državi. Brez nje sl ne moremo niti mir šiiti vstvaritve čistega jugosiavenskega tipa, kot predstavnika naše kulimre in civilizacije. Nac (nudistični pokret pri nas razume važnost sodelovanja žene v vseh smereh našega nacionalnega življenja. Radi tega je zaključil centralni od-i or naših organizacij že lani, da se snujejo ženske sekcije, \ katerih se zbirajo vse narodno čuteče ženske k ožjemu sodelovanju na nacionalnem polju in da se tako omogoči sodelovanje žene v javnem življenju. Posebno značilnost imajo te sekcije v vprašanju naše mlade ženske generacije. Razumljivo je dejstvo, da večina naših žena ne more vršiti vloge, katera ji je namenjena in katero bi morala vršiti, in da se jih mnogo še sedaj ne zaveda novega položaja, ki je nastal po našem ujedinjenju. To pa radi tega ker večina naših mater in sester ni do-voljno vzgojena. Drugič pa zato, ker t'udi one, katere so vzgojene in bi mogle vršiti svojo veliko misijo, niso zato sposobne, ker njih vzgoja ne odgovarja niti našim težnjam, niti našemu nacionalnemu življenju. Te žene. katere so bile vzgojene le v plemenskem duhu, a ne obče narodnem, ne morejo vzgajati danes svojih otrok v jugoslavenskem duhu. One morejo vzgojiti Srhe, Hrvate ali Slovence, ali dobrih Jugoslavenov nikoli. Radi tega moramo posvetiti veliko pažnjo ženski vzgoji. Naš pokret mora zbrati okoli sebe vse ono malo naših žena, katere so bile vzgojene v jugoslavenskem duhu. daleč proč od plemenskih in rujih vplivov. | One nam morajo sedaj pomagati s svojim sodelovanjem. ker delamo na očvrstitvi našega edin-stva in vstvarjanju naših idej. Njihovo sodelovanje ie nuino potrebno in one morajo sodelovati pri vzgoji naše mlade ženske generacije. One nam morajo vzgojiti dobre Jugoslavenke. katere bodo potem vzgajale naše otroke samo v jugoslavenskem duhu ter tako pripomogle pri vstvarjanju jugosiavenskega tipa. Poklic naše žene je velik in velika je tudi njena naloga. Ona se mora tega zavedati. Jaz sem uverjen. da bode znala naša žena izvršiti vse naloge, katere jo čakajo v naši nacionalni državi. Verujem v to, ker so ji dani vsi predpogoji in so nam pokazale nekatere na jasnih primerih. Seveda je prvi predpogoj ta. da ie sama vzgojena v jugoslavenskem duhu ter da postane s tem apostolka Ju-gosloveiVske ideje, nele v svoji družini, temveč tudi izven nje. Ako hoče nacionalističen pokret uspeti, mora intenzivno delovati za vzgojo naše žene. Vzgojiti mora matlere, katere nam dajo prave in dobre Itigoslavene, vzgojene daleč proč od plemenskega šovinizma in s temi generacija, katera bode izpolnila naše težnje in izvršila veliko delo našega ujedinjenja. Biti moramo ponosni, da je naš pokret že v svojem početku spoznal važnost sodelovanja žene. To nam krepi vero. da smo nacionalisti na pravi poti in. da bodemo zmagali- Mi gremo naravnost, ne ozirajoč se na nič> vredne malenkosti — rušeč barikade separatizma in defetizma. Ranjeni komita: Tako krasna, in tako strašna! Jugana, vila najmlaiša: Slišim te, besed pa ne umem! Ranjeni komita: Govor ni bil, to šumenje krvi iz mojih svežih ran je votlo. No, reci, kaj te je zvezalo, kaj te v temnici tej sedaj drži, ko tebe Pobe-da naša, čuj, s poljane naše ko levinja razjarjena mladiče poziva k sebi? Jugana. vila najinlajša: Veš, da me stoletja so polna mraka tukaj zaklenila? Usoda našega rodu me je zvezala in duri te zaklela. Ven ne morem prej, da moči ne izgubi zakletlev. Ranjeni komita: Poyej mi, kakšne so zakletve, kakšna jih moč premaga? • . Jugana, vila najmlajša: Sila ta je kri, ki od komit vseh najmlajšega prelita zapor ta orosi; tedaj odpro se mi vrata, z mene padejo verige in svobodna odidem jaz odtodi. Kdo si, ne vem. Ali, da ti premlad si in komit, vidim. Morda si najmlajši. Svobodo daj mi! Ranjeni komita: Osvobodil bi te, o jaz prav rad bi ttebe osvobodil, rane hude so ob tla me vrgle, ne moreni vstati več, a kri se moja še zjutraj je prelila. Ker mladost in silo, vse kar imel sem, vse oddal ponosno in brez vrnitve! (Mala pavza): Jut! ana, vila najmlajša: Ali ti še nekaj imaš! Ranjeni komita (s slabim glasom): Kaj pač? Jugana, vila najmlajša: Krvi poslednjo kapljo! (Strašna in prelepa v svoji brezsmrtni žeji): Njo še imaš. Nje potrebujem. Ona sama odpira vrata temnih ječ, verige trga in uroke niči. Njo daj mi! Ranjeni komita: To? (Silno razburjen): Krvi jaz zadnjo kapljo sem čuval, da bi zadnji dih življenja obdržal v sebi, da bi starko-mater še mogel videti: in da v poljub jo pretvoril zadnji bi za staro čelo, da bi od sina vsaj spomin imela; in ti nje hočeš, ti še njo zahtevaš! Jugana, vila najmlajša (neizprosno): Le vstani in pozabi svojo inajko, ker jaz sem Mati, Sestra Popolo di Trieste oziroma g. Urbanazzu. Na vaš nam poslani članek, kateri se nanaša na cred letom ubitega Urha. odgovarjamo sledeče: Vsak narod ima svoje izdajlce. svoje E! alte. Tudi k nam prihajajo italijanski Izdajalci, mi jih izrabimo, plačamo, potem pa Dljunemo pred njimi in si umijemo roko. ako ie prišla v dotiko z njimi To ie bJ vedno običaj ne samo kulturnih narodov, ampak tud. barbarov. Pred letom ste našega Ef jalta Urha, prokleta mu zemlja, zagrebli brez nomoa. brez slave, in brez častnih člankov v vašem časopisju. Njegov lastni cče se ie iz sramu nad izdajstvom svojega sina obesil. Tudi vi ste se ga tedaj sramovali, to vemo iz izjav vaših oostojnsk h tovarišev Danes nroerlašate Efijalta za mučenika In junaka. — Globoko ie padla morala Italijanov fašistov-Ml imamo za to samo eno besedo — pfuj! „Novi Dobi" v Gorici. Podle, plačane duše! Vsakemu bode oproščeno, samo izdajici domovine nikdar- Pr šel bode čas, ko 1. odete iedva čakali jutra, da se oddahnete od smrtne groze, ko bodete željno pr čakoval; noči, da skrijete svoje pddlo izdajalsko bitje. Prišel bode čas sodbe tudi za vas tako gotovo kakor je pršel za prvaka Izdaj’c. Iz zdravja se rodi zdravje; mi nacionalisti smo zdravi in naša država mora postati zdrava/ Naš pokret. Občni zbor mestne organizacije v Ljubljani. Dne 15. t. m. se je vršil v dvorani Mestnega doma občni zbor tukajšnje organizacije. Zbor je bil dobro obiskan. Predsednik oblastnega odbora je v svojem-pozdravnem govoru poudarjal, da ta občni zbor ni samo navaden društven sestanek, ampak je tudi memento črnordeči Ljubljani, da smo še tu, ki ne bomo dali rušiti to, kar je zgrajeno s tolikimi žrtvami in s toliko krvjo. Hoteli so nas v kali ugonobiti, vsled tega so nas blatili in črnili od vseh strani. Očitali so nam, da smo protidržavni element, da hočemo kaliti mir in kršiti zakon, da stremimo za častjo in oblastjo, toda mi hočemo baš obratno. Vse ni pomagalo nič, naša živa ideja se širi in danes sto-j'iro trdneie kot kdai prej. Zaprli srno usta onim. ka eri so nas hoteli ugonobiti, ki sedaj dobro vedo, da lahko tudi udarimo, kar jim ne bode ljubo. Tovariš Jurkovič je v krasnem govoru orisal začetek in prospevanje našega pokreta pred in med vojno in po vojni, razložil je naše ideje in način, kako jih hočemo udejstvovati. Po burnem odobravanju govorniku se je prešlo na tretjo točko dnevnega reda, t. j. poročilo odbora. Nato so se vpisali novi člani in izvršile volitve v novi odbor. Od oblastnega odbora predložena odborniška lista mestnega odbora je bila z vzklikom soglasno sprejeta. Novi odbor je takoj prevzel' posle. Po nastopnem govoru predsednika in navdušenih izvajanjih podpredsednika se je zaključilo lepo uspelo zborovanje. le in Ljuba od zdaj vam vsem. Krvi pa zadnja kaplja samo je zame; in na prsih mojih v poljub se spremenila bo, ki mati osamljena prejela ga bo tvoja. Zapora se zakleta bo zdrobila in težke duri, ki spustijo mene da odletim, iz Morja našega za sa-boj izvlekle bodo Markov kij! Le vstani in v oči poglej me žive, ki za vstajenje moč ti bojo dale, ker danes skozi nje te Večnost gleda! (Ona'nepremično upre svoj božanski pogled v ranjenega koinito, katerega pogled se z njenim zedini, pa, kakor bi ga vzdignila neka nenaravna sila, nasloni se ob kamenje in vstane.) Ranjeni komita (navdušen in z gesto, s katero se daje vse): Da. (Opiraje se vedno na skale prileze k zakletim vratom, kakor da bi prilezel k vratom podzemlja s srepim pogledom uprtim v OtelesenoJ: Zdaj obvezo to z najtežje rane si strgam in s krvi poslednjo kapljo teh mračnih vrat zapah škropim zakleti! Odpri se. ječa temna! ... Pridi venkaj, Jugana! O, življenje, zbogom!... Slava!... (Ko je obvezal svojo rano na desni roki in poškropil z brizgajočo krvjo vrata ki so se takoj odprla, on omahne, ktičeč zadnji klic svojega mladega življenja, no, Jugana, ki stopi hitro ven iz pečine, ga vzame v naročje in poljubi s poslednjim poljubom, medtem ko se on zgrudi mrtev.) Jugana, vila najmlaiša: Umri, da živel v meni boš in v pesmi! ... (Isti čas se zasliši v bližini zmagovalna koračnica. 'Ona ga počasi spušča na zemljo. — Vsa vizija izgine. Medtem se ob zvokih zmagovalne godbe in gromovitem vzklicanju: Ura! ... Slava! ... Zmaga!« približa sem od Morja, obdana od vojske in komitov, četa naših Mornarjev. ki nesejo na ramah ogromni Markov kij, kateri izgleda' s svojimi štrlečimi zobci kakor železna bojna ladja. Oni najdejo mrtvega komito, ga^ vzamejo s seboj in med neprestanim vzklicanjem odidejo.) (Konec.) Poročilo iz Šoštanja. Dne 10. t. m. se je vršil v Šoštanju sestanek naših somišljenikov. Sklicatelj, ki ie vodil zborovanje, je povdarjal nujno potrebo ustanoviti v Šoštanju organizacijo nacionalistov. ki naj bi z vsemi sredstvi zatirala razdiralno nemškutar-sko delovanje raznih Woschnagg-ov et consortes. Povdarial ie. da vkljub nacijonakii državi, ki je bila pribor.jena z največjimi žrtvami, igra na bivšem Štajerskem ogabno in nesramno nemčurstvo veliko vlogo. I)a ie to mogoče, so krive naše oblasti, v katerih sede še vedno stari avstrijski birokrati in vitezi paragrafov, ki krive svoje hrbte pred nemčur-skimi korifeiaini, ne zavedajoč se. da gazijo ugled n čast naše narodne države. Nato je delegat oblastnega odbora Dodal referat o postanku, delovanju in organizaciji Orjune. Na koncu svojega poročila je Dovdar al, da ni daleč čas. ko bomo nacijonalisti sodili vse tiste, ki rušijo in delajo proti državi, bodisi aktivno ali pasivno, s svojo toleranco podpiranjem tujega življenja. Po debati, ki ie sledila poročilu . so navzoči ^ izvolili pripravljalni odbor in določili, da se vrši 20. t. m. ustanovni občni zbor Orjune za Šaleško dolino s sedežem v Šoštanju. Našim novim tovarišem kličemo: širite naš tisk in na delo za "ase ideale. Iz Zidanega mosta se nam pritožujejo naši član1, a postopa v tamkajšnji železniški restavraciji neki o acilni natakar Švaba arogantno s svojim podrejenim osobjem samo zato, ker so člani naše organizacije. Pozivl;amo lastnika-najemnika. da napravi v em oziru red, sicer ga bodejo naši člani sami na- vi i Mislimo da je pri nas dovolj zmožnih plačil-Tiin natakarjev naše narodnosti. ^CDJ,S 'z Skofi- Loke. Pišejo nam: Prosimo, da ain pošljete prej ko mogoče program in pravila rjune. ker mislimo ustanoviti tukaj podružh oo. oziroma kraievni"bdbor Orjune. Žalibog ne preti nežnost domovini samo v ogroženih krajih, annak J. v n°tranjosti države. Zlasti na Gorenjskem je cina ljudstva v nacionalnem oziru neinteresirana vai/62-VSa^e 'iubezni i” čuta do države. Kamor člo-k pride povsod čue samo zabavljanje proti drvi — ;n t0 brez vsake oodlage. Vsemu temu so razni lluiskači katerim bode treba stopiti na in skraišati njih hudobne jezike. Prosiino. da imenujete v našem kraiu poverjena, in upamo, da bomo v najkrajšem času pridobili potrebno število zanesljivih članov, da bomo pripo-nogh tako tudi mi na deželi do končne zmage nad °tran.iim n zunanj m sovražnikom. cin ^aciona,is*e! Razyitak našega pokreta, cela na-naiistička ideologija, život i napredak Orjune. od (r V|^r .D0^e^a do danas — sve je to uneseno u dva ^ouisniaka »Pobede« (1921. i 1922.). Administracija pobede« dala ie sa zlatorezom uvezati ova dva go-aisn aka. koia nredstavljaiu več istoriju naše organ'-Racije, i raspačavače ih uz cenu od 250 d n. Naručeni riinerci slače se uz poštansko pouzeče. Film Orjune. Redakcija »Pobede« vodi prego-ore Sa uoravom »Jugoslavije-filma«. da se izradi Jdan speciialni nac;onalilstički film. u svrhu propa-. ^nde naše ideologije i našeg pokreta- Donoseči ovu st,, molimo sve naše oblasnc odbore, a eventualno D°iedine organizacije, da nam saopšte svoje želie i i!Sn|)Ve' ^a bi smo mogli imati materijah kod izrad-e konačnog plana i proračuna. Naš tisk. Naše članke ponatiskavajo mnogi naši nacionalistični listi. »Pokret« — Zagreb ie prinesel članek g Joviče M. Silobrčiča »Jugoslovenski rasni tip«. ».3redstraža« — Vršac in »Budučnost« — Osjek prenašata izvadek pisma don. J. Biankinija itd- Politični pregled. Notranji. Padec dinarja. Naš dinar še nikdar ni stal tako slabo kot te dni, ko je začel padati naravnost vrtoglavo, tako, da se je začel približevati najslabšim valutam. Od vseh valut se nahaja samo nemška marka v še hujšem padanju, ampak za to‘ je vsaj nekaj opravičenja v težki gospodarski in politični krizi, ki vlada v Nemčiji, medtem ko pri nas vsega tega ni in vsa krivda leži samo v tem, da diletanti eksperimentirajo z narodnim gospodarstvom in državnimi financami. Kako dolgo bo to še trajalo? Kam plovemo s takimi eksperimenti? Ali hočemo slediti Avstriji? Zadnji čas je, da pridejo vodilni krogi k pameti, ker smo že začeli drveti naravnost v propast. Destruktivni elementi na delu. Zato, ker vlada še ni potrdila izida občinskih volitev v Ljubljani, je preteklo nedeljo klerikalno-komunistična koalicija priredila v »Unionu« protestni shod, na katerem je demagogija slavila prave orgije. Zborovalci se niso zadovoljili s tem. da so protestirali, proti vladi — v to so bili upravičeni — temveč so vpili tudi proti državi, kakor ne bi bilo od volilcev odvisno, kaka bo vlada v državi, pravična ali krivična. Pa republ:ko so tudi hoteli demonstranti, ki so šli po .‘hoJu pred vladno palačo! Večina od njih gotovo niti ne pozna razlike med monarhijo in republiko, sicer bi lahko vedeli, da se na Angleškem, ki je monarhija bolje živi in imajo delavci več pravic kot na primer v sovjetski ruski republiki, kjer vlada lakota in splošno pomanjkanje, navzlic temu, da imajo vso javno upravo v rokah delavci. Zunanji. Pogajanja z Italijo. Najnovejša poročila pravijo, da se naša vlada zopet pogaja z Italijo, pa ne Semena na debelo m drobno za polje in vrt priporoča Sever & Komp. Ljubljana." i —' Pišite po cenovnik! |. § a R. N o a M * S a C*- O o s «1 R <3 ■Š 2 £ ■3. t>5 & i a & o <> co O c* R 3 o St & o a. a o •«3 O Si % »r c * CO r. s i © i ?3“ s! ta o a » J?. t*< N <*». R & a. s. Udbo d. jurkovič: O auktorima- pesnicima. (Odlomak.) Ako predstavimo da syaka umetnička produkta služi kao lek našoi duši, tada čemo videti, da ^am skoro isti lek davaju svi umetniei. 'svaki po svo-•oi sposobnosti i na svoj način- Nečiji lekovi bolje ejstvuju, ier imadu ..aču dozu Umetnosti ili jer su 'lama priistupačni: a drugi slabije, ili nikako. jer Wn nedostaje ona snaga, koju im piože da dade je-m° ‘ samo Umetnost, ili ier su naina nepristupačna. . U takvom slučaju, kad fali Umetnost, ne pomaže e,) stil, lepa forma ili koješta drugo. nr H^a- P°^U ,J0ez'je ‘made dosta takovih ljudi, koji sn° r C'ra^u umctnička dela. a da nisu svesni tiv S‘e’ ^°?'u ^e*a *maldu- Oni tek nekako instink-osečaiu, da ipak nešto da.iu. Takovi ljudi rade j*1 inspiracijom, u nekom zanosu, a nekad i u groz-icavoj ekstazi. l ^itajuči neke stare klasike, pa i moderne veli-aue. kao n. pr. jednog Dantea, Šekspira, Dostoiev-km Njegoša i druge, čovek čisto oseča kako se, z njihove retke i stihove, ukazuie zajednički iz-0r svih umetničkih dela. ^ Razmišljajuči tako, često mi se porodi misao, liti Jr^reška su *iudi za stanovita dela stali hva-„ lt'ri() Hu d e kao tvorce tih dela. Dok ih poštuju i kao d obar medij, preko koieg se ogrevamo na ’cii Lepote, to mi ie ialsno. ali mi izgleda da je ne-anlt^ "esk'a(hi. ako se previše uzdiže lično čovek-cxir>- r: iz^lcda rni> nairne. da se tako nešto krivo ni samom umetničkom delu- Za nas su važna samo pesnička dela. Mnogi drže. a i ja u to verujem, da pesnika pravo i nema, nego da postoie samo pesnička dela. Šta se nas tiče dali ie Homer. Šekspir ili bilo tko. postojao ili ne, gde ;e on živeo. šta ie radio itd.: za nas su važna samo njihova dela. Te stvari mogu da budu važne za naučnioke cepidlake. Prava umetnička dela ostaju živa. ako su samo ogrejana svetlošču UmetnoLsti. i onda kada nam njihovi auktori nisu poznati. i baš zato. izgleda mi nešto podpunoma u redu, a i pravilno, kad naša narodna oesma. kao i narodna pesma osUilih naroda, odklanja ljudske auktore-pesnjke. Mi imademo pesama u velikom broju, ali nama nije poznat niti iedan narodni pesnik. Naše pesme imadu Svoj izvor u Umetnosti, a ne u čoveku. Naš ie narodni pesnik, kako i to i treba tla bude, kapija kroz koju naša pesma dolazi direktno iz carstva Lepote- Kod našeg se seljačkog naroda, naprotiv, cene oni ljudi, koii mnogo pesama poznadu i umeju dru->;ame to kazivati. ili uz gusle pevati, što je podpunoma u redu. Ako ste pomno pročitali i proučili koju našu narodnu nesinu, sigurno ie. da ste osetili kako iz tih Štihova- iskače istina u svoj svetlosti i goloti-nji svojoj- U nioi se vidi 'sem Umetenosti i duša ce-loga naroda. Istina. ie leoa i onda kada jiam kaže nešto što nas boli. na makar to bilo u proštom narodnom de-setercu. U Istini se najlepše ogleda sunce Lei>ote! Premda neznamo za ime pe$nika-auktora n!ti jedne naše narodne pesme. ipak te pesme nisu ni za dlaku izgubile od svoie lepote i snage! morda radi izyršitve rapallske pogodbe, temveč radi ureditve prometla in podobnih postranskih vprašanj. Italija si. seveda, želi urejen promet z našo državo, mi pa mislimo, da je treba najprej izprazniti tretjo cono v Dalmaciji in omogočiti Reki samostalno življenje, potem še-le naj se pristopi urejevanju medsebojnega prometa, trgovskih pogodb itd. Odkriti prijatelji ”ii in Italijani tako in tako ne bt mo nikdar, ker to onemogoča italjanski impe-rijahzem, ki je naperjen v prvi vrsti proti nam in sploh dejstvo, da je Italija prevzela ulogo nekdanje Avstrije proti nam. Pa Avstrija je dobila plačilo — na to naj misli Italija! Liublian$ka kronika. Iz Redakcije. Anonimne dopi'se iz principa ne sprejemamo. Upravn^štvo. Ekspedicija lista nam dela velike težkoče. Prosimo naročnike, naj nam riedostatke i.prcste in iste takoj javijo, da jih odstranimo. Pridobivajte nam naročnikov. Proslavo Svetega Save priredi dne 27. t. m. Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani v dvorani kazine: a) ob 10. uri dopoldne šolsko slavnost kakor pretečena leta. li kateri se prijatelji mladine najvljudneje vabijo. Vstop prost. b) ob 8. uri zvečer slavnostno »Svetosavsko Besedo« s prijaznim sodelovanjem ge. Kavčnik-'1 hierrveve. ge. Dane Oolia-Koblerjeve, g- Julija Betetto. pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, pevske-j. a zbora akad. društva »Triglav« in godbe Dravske divizije. — Točen spored se objavi v listih in vabi-lih, katera se pravočasno razpošljejo. Kdor bi pomotoma ne dobil vabila, nai se blagovili zglalsiti pri g. I . oti D. Jankoviču, vojašnica vojvode Mišiča. Izključen ie iz naše organizacije Terčič Marij na podlagi sklepa odborove seje. Ker isti izrablja organizacijo v goljufive svrhe. opozarjamo javnost lut to dejstvo. Pozdrav »Orjuni«. Slovenski fantje v 7. pešpolku »Kralja Petra I.« v Novem Sadu piše'o nam: — Iz »Vidovdana« smo zvedeli, da ste počeli z izdajali lem »Orjune«. V duhu z Vami želimo najbol šega uspeha. Prosimo, Vas. da nam blagovolite pošiljati Vaš list. Živili jugoslovanski fantje! " ZRNA. "■ PRVI SLOVENEC, kateri je izrodil samot stalno seljačko človečansko Slovensko Republiko, gosp. dr. Anton Novačan, se strašno m na hn vatskega človečanskega republikanca gosp. Šte> fana Radiča. Pravi, da ne drži besede, ker izjavlja, da je bolan, da je prehlajen itd. Mi pa mislimo, da so republikancu Radiču bolj dišale človečanske seljačke hrvatske klobase kot pa batine, katere bi lahko dobil v Celju na slovenskem republikanskem shodu. PROUČAVANJE LJUDI. Pitao sam svoga prijatelja: -. Maestro, što vam se čini o ovoj medusobs noj borbi naprednih elemenata u Sloveniji? E, dragi prijatelju, odgovorio mi je kratko, što više proučavam ljude, sve to više volim živos iiniel —oj— Kulturni su narodi stali obožavati ličnosti, koje su„ davale umetnička dela. i, opetujem, ja nemam ništa protiv toga: ali mi izgleda, pravo da vam kažem. da je baš odatle, iz tog ojsobnog kulta, nastala iedna gorda misao, koia je donela dosta zabune na polju umetničkog delovanja. Ta gorda misao propoveda da ie izvor Umetnosti u samom čoveku i. prama torne, da ie čovek tvorac Umetnosti! 1 omi su inišlju uaoraženi mnogi napuvani kafan-ski »genijalni pesnici« današnjega vremena. Njihova su »dela« puna ,svega samo ne čistog umetničkog t.alia. Iz njihovih dela provejava samo njihova subjektivnost i zato su im dela mršava i providna- Poezija diže našu dušu u više sfere, i jedrno kad se tu oopnemo. mi možeino da osetimo draž Umetnosti. i da u nioi. iedino tu. uživamo. Razume 'se. ako želimo da se putem poezije po-nnemo na tu visinu, treba da se malo potrudimo, da malo radimo. da samo majo stavimo u pokret naš možak koii ie naklon dremanju. Jasno ie da ta višina nife svakome oristupačna. Mi na tu visinu možemo da dodemo jedino u svečanom odelu — čisti! Na tu nas visinu neče podiči i^kakor napuvani oesnik sa fotografijama svoie subjektivnosti, ‘sa svojim smrtoglavim 'Skokovima, ervenim aeroplanima i ručnim bombama: neeo, na tu nas visinu može da ix)-digne iedino prava i čista umetnička dela. u kojima ie auktor postavljen u pozadinu, u seni či§te i žive Umetnosti! Našega jugoslavenskega križa še nismo pret nesli, iščemo hrib, na katerega ga bodemo krvavo nosili. Razne vesti. Protest nroti premeščenju in upokojitvi narodno zavednih in vestnih uradnikov ie poslala vladi naša organizacija s svojega kongresa v Splitu. Koga se bojijo naše oblasti? Pred dobrini tednom sta Dosetila Zagreb na potu v Split tudi naš član A. Ristič in Da tajnik udruženja jugoslov. četnikov g. Grahovac. Zadnji je bil včetniško-šumadijski obleki, okrašen z obilnimi zaslužnimi odlikovanji. To Da ni bilo nrav zagrebški policiji. Dala jima je takoj častno spremstvo v obl'ki detektivov in zahtevala, da ne oosečata javnih lokalov. Tako se godi danes onim, kateri so žrtvovali vse, prav vse razen bornega ž vlienia svojega, katero ie že večkrat v ranah ugašalo, med tem ko Radič, Košulič, Prebeg i dr vrše lahko nemoteno svoie razdiralno delo na-trrej. Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in naicenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana. Breg 20 in podružnica Aleksandrova cesta 1. Somišljeniki; berite in širite ko jo precitate, jo dajte naprej! ,ORJUNO* Autogaraža o autodelavnica A. THALER LJUBLJANA GLINCE ŠTEV. 37. S 6J| |U|S9H %iaa i HkiMaa 't\ euiAoBJi vNvriflnn JinUlVNuda M ei|sr!>i|9|uo)| Cie. Gle. Transatlantique, Francoska linija HA VRE — NEWYORK Najkrajša linija, samo 6 dni čez morje. Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d. Zagreb Vozne listke in tozadevna pojasnila daje zastopnik 'LJUBLJANA Kolodvorska ulica Stev. 41. Dobrim krojaškim mojstrom se odda na dom konfekcijsko šivanje = damskih oblek = Ponudbe na „ELITE“, Ljubljana Prešernova 9. Manufaktura - Moda - Konfekcija DRAGO SCHVVAB LJUBLJANA, Dvorni trg stev. J v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc. | Izdelava oblek v last-* I ■ nem modernem salonu. ■ Otroški vozički, zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica« razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: »TRIBUNA14, tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška c. 4. Zobna pasta „Aikadont