Poštnina plačana v gotovini. 87. V Ljubljani, dne 17. septembra 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vs e to i na.: Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. 270. Pravila o državnih strokovnih izpitih poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov in zvaničnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 271. Odločba o nabavljanju valut za potovanje v inozemstvo. 272. Odločba o izpremembah in dopolnitvah izvozne carinske tarife. 273. Izpremembe in dopolnitve pri tar. post. 559. komentarja carinske tarife. 274. Odločba glede prodajanja in uvažanja kisove kisline. 275. Naredba o prodaji zemljišča mestne občine ljubljanske parcele št. 136/10 katastralne občine Kapucinskega predmestja. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi vojaških oblastev. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. b „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca". Številka 204 z č); v o. skupimo I. kategorije: dosedanji višji inšpektor Viktor H ražo v e c, dosedanja 'inšpektorja Peter Romanch in Himiko G o 1 i a s, dosedanji šef-'zdravnik dr. dosip Tičar in dosedanji višji komisar dr. Miško J euše k; v 6. skupino I. kategorije: dosedanja inšpektorja Iran Kunaver im Lambert Budan, dosedanji višji revklent Ivan Varl, dosedanji višji komisar Pavel Levičnih, dosedanja višja re viden ta Alojzij Potočnik in Karel Zupanič in dosedanji višji komisar Fran Zelenko (le-ta za šefa vzdrževalne sekcije na Jesenkiah); v 1. skupimo podskupine a) 11. kategorije: do-serlamja insipekitorja Ivam D e u t se h tu a.n n in Fram Že'inlja (le-ta za postajnega načelnika v Ljubljani na (gorenjskem kolodivoru); v 1. skupino podiskni|>ine h) II. kategorije: dosedanji inšpektor Ivam Pečar; v 2. skupimo podskupine a) 11. kategorije: dosedanji višji revidemti Karel Ogorevc, Pavel ■lereb (zai iskhuliščnega načelnika v Ljubija,ni na gorenjskem kolodvoru), .Jakob Koch, Peter šle -ft e 1 v Ljiubiljami na goren jskem kolodvoru in Ivam M ra k; v 2. skupimo po. Iskupio e b) II. kategorije: dosedanji višji revidemti Ivan Stroj pri kurilnici v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru, Edvard A n to S i o w i c z, Viljem K e I e c (za postajnega načelnika v Škofji Loki), Rudolf Z a 6 e k (za skladiščnega na-Čolnika v Dravljah), Josip Božič (za postajnega načelnika na Bledu), Evald J a c o p i g (za, načelnika signalne delavnice), Fram Rozman (za postajnega načeUinfflka v Novem mestu), Anton V e -bor (za postajnega načelnika na Jesenicah), Ivan Zorec, Bogoslav B e r b n č in Josip Ž n i d a r š i č i le-ta za postajnega načelnika na Bistrici-Bohim jekom jezeru); v 1. skupino III. kategorije: dosedanji oficial Josip Bi rtič pri vzdrževalni sekciji na Jesenicah, dosedanja vlakovodji Anton Božič na postaji v Novem mestu im Ivan Brodnik v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru, dosedanji uradnik Anton Bukovi č, dosedanji prometni zvan ičnik Fran C a j ii k o (za pastajnegia načelnika v Polzeli-Bras-lotvčah), (losodariiji vlakovodja Ivan Cepirlo na postaji v Novem mestu, dosedanja strojevodji Ivam Černe in Ivan Dekleva, oba pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji nadspre,vodniki Alojzij D e m š a r na postaji v Novem mestu, Fran D e ž m a n. in Aloj- dvoiu, dosedanji 'Strojevodja Fran rilniei v Ljubljani, dosedanji nadisprervodnik Ignacij Eržen v Ljuibljand na gorenjskem kolodvoru, dosedanji strojevodja Ivam Fatur in ilosedanji delovodja Ludovilk Filip Fattrir, oba pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji admiiiiistirativni zvaničuilk Peter Forčesin v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru, dosedanji prometni zvamiičnik Josip F u gina na postaji v Kranju,, doseilasiji progovni nadziratelj Josip G e run ek ,pri vzdrževalni' 'sekciji v Slovenj gradcu, dosedanji oficial Ivan Gorup pri- vzdrževalni sekciji na Jesenicah, dosedanji progovni aiad-ziratelj Mihael Grebenšek pri vzdrževalni sekciji v Novem vnestu, dosedanji nadispr e vodnik Ivan Gross v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru, ,do-sedanji poslovodja Viktor Haderbolec pri kurilnici v Ljubljiami, 'doisedanjia' progovna nadziratelja Ivan Haissl pri vzdrževalni sekciji v Ljubljano, in Fran H o rvat h pri vzdrževalni sekciji v Slovenj-gradcu, dosedanji niadsprevodmik Josi,p I 1 n i, k a r na postaji v Tržiču, dosedanji strojevodja Ferdinand J e n k. o pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji progovni nadziratelj Josip Jermol pri vzdrževalni sekciji v Ljubljani, dosedanji strojevodja Ivan Jurko vič pri kuirilniici v Ljubljani, dosedanji administrativni zvaničnik Fran J u v a n pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji prometni zvaničnik Viljem Klemhai na postali! v Kram,jm. dosedanji strojevodja Josip Klin e pri kurilnici v Mariboru, dosedanji prometni zvaničnik Ivan KI op čar v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru, 'dosedanji progovni nadziratelj Lovro Konj edič pri vzdrževalni sekciji na Jesenicah, dosedamji administrativni zvaničnik Ivam K or d a n, dosedanji prometni zvaničnik Albin Konrad (za postajnega načelnika v Miisilinju), dosedanji nadispre-vodimiik Blaž Krempu š v Ljubi jami na gotem jtskem kolodivoru, dosedanji strojevodje Maks Kremžar. Josip Križ in Anton L a n g h o f. v,si trije pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji nad s,prevodnik Fram Loboda na jioetaiji v Kočevju, dosedanji strojevodja Ivan Logar pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji delovodja Josip Lučovnik pri kurilnici v Ljub-iljani, dosedanji strojevodja Hinko Marc h h a r t pri kurilnici' v Ljubljani, dosedanji nad sprevodnik Karel M 11 c h ti-g v Ljubljani na, gorenjskem kolodvoru, dosedanji strojevodja, Ivan Miklič pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji vlakovni pregl,edmitk Fran M r a m o r, dosedanji oficial Vinko Ni ef org ali pni vzdrževalni sekcijil na Jesenicah, dosedanja delovodji Josip Novak in; Fran Perdan, oba pri kurilnici v Ljubljani dosedanji administrativni zvaničnik Ivan P e t a č v Ljubljani na gorenjskem kolodvora, dosedanji prometni zvaničnik Karel Pfaff na postaji v Novem mestu, dosedanji oficial Josip Piano (za postajnega načelnika v Ročici ob Paki), dosedamji ■strojevodja Ivan, P o ti s e k pri kurilnici v Ljubljani, dosedanja nadlsprevodnika Fram Pregl im Mihael Rabit« c h, oba v Ljubljani na gorenjskem kolodvora, dosedanji strojevodja Mihael S k rl o vn i k pri kurilnici v Ljubljani,, dosedanji prometni zvaniič-mlk Ivan Su ha dolnik v Ljubljani nn gorenjisketu zij Dolinar, oba v Ljubljani na gorenjskem kolo-1 kolodvoru, dosedanji strojevodja Ivan D o u g a n pri ku-jpri kurilnici v Ljubljani, dosedanji prometni zvaničnik Josip Schweitzer (za postajnega načelnika v Žalcu), dosedanji nadispre,vodnik Josip S e p i n v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru, dosedanja istrojevod,ji Ivan Š u 1 g a j pri kurilnici v Mariboru in Ivan Ta so t tj pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji oficial Maks T ,r o p p a n (za, postajnega nočei-nika v Trebnjem), dosedanja strojevodji Josip V e -nedig im Adolf Venie.r, oba pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji prometni,zvaničnik 1 van V i č i 6 v Ljubljani na gorenjskem kolodvora, dosedanji strojevodja Antom VV i s j a k in dosedamji delovodja Fram Zorc, oba pri kurilnici v Ljubljani, dosedamji administrativni zvaničnik Hugom B a j u k pri vzdrževalni sekciji v Novem mestu, dosedanji oficial Andrej Bens san, dosedanji delovodja Karol E r bor ^ kurilnici v Ljubljani, dosedanji prometni zvaničniki Josip Kovač na postaji v Novem mestu, Avgust S tal o vsk v v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru, Fram Š t a g 1 j a n (za, postajnega načelnika v Murskem Središču), Anton Hlebec (za postajnega načelnika v Vižmairjah), Mihael Srakar (za- postajnega načelnika, v Semiču) im Anton Bovec (za postajnega načelnika v Ortneku), do-sedapji administrativni zvamiičnik Valentin Kalan, dosedanji strojni nadziratelj Karel K r e m ž a r pri kurilnici v Ljubljani, dosedanji prometni zvaničniki Jernej Stare (za postajnega načelnika v Otiškein vrhu), Ivam Zupan (za postajnega načelnika v Šoštanju-Topolščici), Fran Bajt (za postajnega načelnika, na Dolbraivi pri Vintgarju), Ivan Guček v Ljubljani na dolenjskem kolodvoru in Maks D e u t s c h m a n n (za, postajnega načelnika v Nomenju), dosedanji progovni nadziratel j Albin K e n -da pri vzdrževalni sekciji v Novem mestu, dosedanji prometni zvaničniki Ivam, P. Paulin na postaji v Medvodah, Fran Sivk a (za postajnega načelnika v Šmarju-Sapu), Peter Sušič (za. postajnega, mi-čehiika v Bubmjarcih), Jernej Šlibar (za postajnega načelnika v Velikih Liščah) in Fram Žumer (za 'postajnega, načelnika v Rožnem dolu-Pribišjiu). Objava generalne direkcije posrednjih davkov z dne 21. avgusta 1924.: »Dobrovoljno vatrogasno društvo» v Brčkem je oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse prošnje im vloge, ki jih pošilja državnim oblast,vom, razen v civilnih pravdah. Objave ministrstva za notranje posle: Iz držav-Ujanisfce zveze kraljevine- Srbov, Hrvatov im Slovencev smejo izstopiti zaradi sprejema avstrijskega državljarastvai: 1. ) Karel Š vagan, krojaški pomočnik v Gradcu, rojen v Statemibrogu im tja pristojen, skupno s ženo Pavlo in hčerjo Hedviko: 2. ) Gottfned Hiti, sodar v Lomču, rojen v Dravog-radu in pristojen k Sv. Primožu nad Muto; 2.) Anton Klampfer, ključaničar v Eggem-tx>,rgu, rojen pri Sv. Martinu i»ri Vurbergu im tja pristojen; 4.) Rajmund Verhovšeg, železničar v Eggem-bergu, rojen v Studencu in tja pristoje,n, skupno z Stre s e n I ženo Ano in mulolotnima hčerama Marijo dm Frido. Številka 205 z dno 9. septembra 1924.: Ukaz Njelgoveg'a. Veličanstva kralja z dne 28. avgusta 1924., s katerim se postavlja po službeni potrebi za velikega župana sarajevske oblasti v 2. skupini I. kategorije dr. Vilko B a 11 i o, veliki župan iste skupine in kategorije na razpoloženju. Objava ministrstva za notranjo posle z dne 20. avgusta' 1924.: V državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Aleksander I. Za-gr.ja ženski j, uraKinilk firme Auman & Kamp. v Krškem, rojen v Petrogradu in dosedanji ruski državljan, skujmo z ženo Marijo in maloletnimi otroki Marijo, Valentinom in Ljudmilo. Številka 206 z dne 10. septembra 1924.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. maja 1924., s katerim se postavljajo pri oblastni direkciji državnih železnic v Ljubljani: v 4. iskupino I. kategorije: dosedanja centralna nadzornika Fran Arko in Fram Vidic, dosedanji višji nadzornik, dr. Ivan Geiger, dosedanja centralna nadzornika Josip Gostiša im Alojzij Pregelj, dosedanji naslovni centralni nadzornik inž. Anton D o lin s c h e k, dosedanji višji nadzorniki inž. Emil Hoffman n, dr. Janko Polec in inž. Emil Kri c k; v 5. skupino I. kategorije: dosedanji višji nadzornik Ivan Palvel B1 i n c, dosedanji naslovni nadzornik Jurij D o b o v i š e k, dosedanji višji nadzorniki Evzebdj Krašovec, Emerik M a 1 a v e r h, Karel Sajovic, Fran Borštu ar, inž. Ivan M U11 e r - P e t r i č, inž. Gustav Jurman in inž. Rudolf Kavčič, dosedanji naslovni višji nadzornik inž. Rudolf Ivan Selak in dosedanji nadzornik dr. Lndovik Ladiha; v 6. skupimo I. kategorije: dosedanji naslovni višji nadzornik Ivam Frole, dosedanji nadzornik Rudtolf Lisec, dosedanji višji nadzornik Avgust Ludvik, dosedanja nadzornika Alojzij Baša in Ferdinand S tub el recte M o r d a x, dosedanji naslovni višji nadzornik Nikola Bat test in, dosedanja nadzornika Josip G a h e r j e v č i č in Josip Koši r, dosedanji naslovni višji nadzorniki Alojzij Ram dl, Karel Stefim, Alojzij Šulgaj, Vaclav Černigoj in Fran P1 a n i n š e k, dosedanji višji revidemt Miroslav Gregor k a, dosedanji nadzornik Lovro Poiflkar, dosedanji železniški tajnik Fran Hoj s. dosedanji gradbeni višji komisar inž. Fric S c h m i d i m g e r in dosedan ji višji strojni komisar inž. Friderik Viktor W e i n b e r g e r. Objava ministrstva za trgovino in industrijo: Ivam Cof, kontrolor mer v Kranju, je po odločbi državnega sveta upokojen s pokojnino 7320 Din na Joto in ostalimi prejemki, ki mu pripadajo jm> zakonu. S tem se k/premiimja prejšnja odločba o njegovi upokojitvi z dne 3. januarja 1924. Številka 207 z dne 11. septembra 1924.: Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. avgusta 1924., ® katerima s postavljajo: na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani: za izrednega profesorja eksperimentalne fizike is pravicami uradnika 3. skupine L kategorije dr. Valentin K u š a r, juro • fosor na državni realki v Ljubljani in honorarni nastavnik iste fakultete; za izrednega profesorja za organsko kemijo s pravicami uradnika 4. skupine 1. kategorije dr. Marij Rebek, dosedanji docent iste fakultete; za tajnika s pravicami uradnika 2. skupine II. ikategorije, in sicer s pravico veljavnosti izza dne 1. januarja 1924., Joso Jurkovič, tajnik na isti fakulteti; na teološki fakulteti univerzo v Ljubljani za izrednega profesorja kanoničnega prava s pravicami uradnika 4. skupine I. kat« -genije dr. Gregor R o ž m a n, dosedanji docent na isti fakulteti; na filozofski fakulteti v Ljubljani za, izrednega profesorja za. primerjalno indoevropsko filologijo s jura vicami uradnika 4. skupine I. kategorije dr. Karel O š t i r, dosedanji docent iste fakultete. Številka 208 z dne 12. septembra 1924.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. avgusta 1924,, is katerim se postavlja za direktorja narodnega muzeja' v Ljubljani s pravicami uradnika. 4. skupine I. kategorije dr. Josip M al, kustos istega' muzeja. Uk ar/. Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. maja. 1924., s katerim se postavljajo v stanje pokoja: Fran Zidar, profesor I. državne gimnazije v Ljubljani; Anton Dekleva, profesor državnega moškega uči teljišča v Ljubljani; Vinko St o k las, nadučitelj pri Sv. Andreju v Leskovcu; Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah na Gorenjskem; Fran R a. u t e r, nadučitelj na Planini; Gizcto E k el, učiteljica v Novem mestu. Objava ministrstva za pošto in telegraf z dne 30. maja 1924.: Premeščena je jk) službeni potrebi iz Leskovica pri Krškem v Kranj Otilija Log a r, poštna in telegrafska uradnica' 3. skupine II. kategorije. Številka 209 z dne 13. septembra 1924.: Z odlokoma ministra za pošto in telegraf z dne 24. aprila 1924. so bdli prevedeni pri poštnem čekovnem zavoda v Ljubljani: za pomočnika direktorja poštnega ičekovnega zavoda v 5. skupini I. ka-tegorije Ivan A v s e n e k, pomočnik direktorja j »oštri ega čekovnega zavoda; za upravnika prometa v 1. skupini II. -kategorije Josip Klemenčič, upravnik prometa; za blagajnika v 2. skupini II. kategorije Alojzij Potočnik, blagajnik; za poštmo-liranilničnega uradnika v 2. skupini II. kategorije Josip M.ogolilS, poštao-čefcovni uradnik: za poštao-čefcovuega uradnika v 3. skupini H. kategorije Jožko Otoničar, poštno-čekovni uradnik; za odsekovna šefa v 3. skupini II. kategorije Leopold Bregar in Josip Potokar, odsekovna šefa; za poštao-hranilnifine uradnike (uradnice) v 4. skupini H. kategorije Ivam Planinc, Jožko Lavrič. Ktotikla Žlindra, Pran Kramar, Maks Komar, Minko Krčmar, Zdenka Tomažič in Frančiška Lavrič), poštno-čekovni uradniki (uradnice); za račutno vadkinjo v 3. skupini IH. 'kategorije Ana Nagode, računovodkinja; za pisarja nižje stroke v 3. skupini illl. .kategorije Jlosip Florjančič, skladiščnik; za iračunoviodkinji v 3. skupini III. kategorije Mara B a b š e k, računovodkinja, in Terezija Prešern, poštni« i-čekovna uradnica; za direktorja poštnega čekovnega zavoda v 4. skupini I. kategorije dr. Ignacij Rutar, direktor poštnega čekovnega zavoda; za pisarja' v 8. skupini I. kategorije dr. Vladimir Vidmar, tajnik IH. razreda; za knjigovodjo v 3. skupini II. kategorije Rudolf R o z m a n, šef knjigovodstva; za poštao-hranil nično uradnico v 4. skupini H. kategorije Maca B u r g e r. poštno-hrainilnična uradnica; za računo-viodkimijio v 3. skupini II. kategorije Frančiška C o r -ček, poštao-hranilnična uradnica; za računovodjo v 3. (kupini III. kategorije Pavel Borštnik, ji oštmo-hrainilmični urada ik. Uredbe osrednje vlade. 270. Na podstavi členov 53., 54., 55., 56., 64.. 66. in 68. zakona o civilnih uradnikih in ostalih držav nih uslužbencih in po zaslišanju strokovnega poštao-telegrafskega sveta predpisujem Pravila o državnih strokovnih izpitih poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov in zvaničnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.* 1. Državni strokovni izpit za prestop iz pripravljal- nih skupin. Člen 1. Da morejo pripravniki ministrstva in direkcij j>ošte in telegrafa kakor tudi njim podrejenih naprav prestopiti v naslednjo skupino svoje kategorije, morajo ojvraviti državni strokovni izpit, ki se odreja natančlncjp v naslednjih členih. Člen 2. a) V j) r v i k a t e g o r i j i: 1. ) za. nižjo udmimiterativno službo, za pisarsko in tajniško zvanje; 2. ) za inženjersko in el ek tro-inžoi rje rs ko službo, z.a inženjersko zvanje. Kandidati pod točko 1.) opravljajo izpit iz predmetov člena 8. skupine A točk L), 2.), 3.), 4.), 5.), 6.), 7.), 8.), 9.),. 10.), 12.), 14.), 15.), 16.), 17.), 18.), 19.), 20.), 21.) in 22,); skupine B točk 1.), 2.), 3.), 4.), 6.), 7.), 9.a), 10.a), 11.a), 15.), 19.) in 22.); skupine D točk L), 2.), 3.) in 4.), kandidati pod točko 2.) pa iz predmetov člena 8. skupine A točk L), 2. ), 5.), 6.), 8.) in 22.); skupino B točk 1.), 2.), 3.), 4.). 5.), 7.), 10. a), 11. a), 16.), 17.), 18.) in 22.); skupine C točk L), 3.), 4.), 5.), 6.), 7.), 8.), 9.), 10.), 11.), 12.), 13.), 14.), 15.), 16.), 17.), 18.), 19.) in 20.); skupine D točk 1.) in 6.). * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 194., izdanih dne J 26. avgusta 1924. (Prilog XLIH. — 1924.) člen 3. b) V d r u g i kategoriji: 1. ) za nižjo administrativno službo, za pisarsko in tajniško zvanje; 2. ) za poštno, telegrafsko im telefonsko službo, za zvanje jioštaib in telegrafskih uradnikov in starejšim (upravnikov) pošte, telegrafa in telefona; 3. ) za računsko, blagajniško, knjigovodno, ekonomsko in -statistično službo, za zvanje računskih, blagajniških in fcnjigovodnih uradnikov; 4. ) za sredmje-tehnično službo, za zvanje tehničnih uradnikov; 5. ) za višjo mehaničarsko službo, za zvanje m,e,-hanilkov. Kandidati pod točko 1.) opravljajo izpit iz teh predmetov: skupine A točk L), 2.), 4.), 5.). 6.), 8.), 9. ), 12.), 14.), 17.), 19.), 21.) im 22.); skupine B točk L), 2.). 3.), 4.), 6.). 7.), 9. a), 10. a), 11. a). 15.). 19./ in 21.); .skupine D točk 1.), 2.), 3.) in 4.). Kandidati pod točko 2.) iz teh predmetov: skupine A točk L), 2.), 5.), 6.), 8.), 9.), 12.), 17.) in 22.); skupine B točk L), 2.), 3.), 6.), 7.), 8.), 9.). 10.), 11.), 12.), 13.), 14.), 16.), 16.), 17.), 18.). 19.), 20.), 21. ) im 22.); skupine C točk 3.), 4.), 6.), 14.). 21.), 22. ), 23.) in 24.); skupine D točk L), 2.). 5.), 7.), 8.), 9.), 11.) in 12.). Kandidati pod točko 3.) iz predmetov: skupine A točk L), 2.), 4.), 5.). 6.), 8.), 9.), 12.). 13.), 14.), 15.) im 22.); skupine B točk 1.), 2.), 3.). 5.), 6.), 7.), 9. a), 10. a) in 11. a); skupine D točk l.j, 2. ), 3.), 4.), 5.), 6.), 7.), 8.), 9.), 11.) in 12.). Kandidati pod točko 4.) iz predmetov: skupine A točk L), 2.), 4.), 5.), 6.), 7.), 8.), 9.), 12.), 14.) in 22.); Skupine B točk L), 2.), 3.), 5.), 7.), 10. a), 11. a), 16.), 17.), 18.), 19.) in 22.); skupine C točk L). 2.), 3. ). 4.), 5.), 6.), 7.), 11.,) 12.), 13.), 14.), 15.), 16.), 21.), 22.), 23.) in 26.); skupine D točk L), 6.) in 9.). Kandidati pod točko 5.) iz predmetov: skupine A točk L). 2.), 5.), 6.), 8.) in 22.); skupine B točk 1.), 2.), 3.), 5.), 10. a), 11. a), 16.), 17.), 18.), 19.) in 22.); skupine C točk L), 2.), 3.), 4.), 5.), 6.). 7.), 8.). 9.)-, 10. ). 15.), 20.), 21.), 22.). 23.) im 27.). Kandidati z opravljenim izpitom po«l točkami 1.), 2.) in 3.) tega člena se smejo postavljati tudi v zvanje višjega kontrolorja ministrstva, kandidati iz točke 2.) tudi na zvanje upravrnikn poištmo-rarin-skega skladišča in tajnika, kandidati iz točk 4.j in 5.) tudi ,za upravnike glavne pošti io-telegraf s k e delavnice, kandidati iz točke 4.) pa tudi za glavnega nadziratelja mestnega telegrafskega im telefonskega omrežja in za šefe terenskih telegrafskih in telefonskih sekcij, vsi ob pogojih člena 64. uradniškega zakona. Za stairejšimo in upravnika poštnega, telegrafskega in telefonskega urada se sme postaviti oni uradnik, ki dokaže s potrdilom, da je služboval pri pošti in pri telegrafu najmanj po leto dni: ostal«' osebe, ki hočejo biti postavljene na te položaje, pa marajo opraviti dopolnilne izpite, poleg prej nave danega poizkusnega leta (člen 64. uradniškega zakona). člen 4. c) V tretji kategoriji: L) za nižjo administrativno in arhivsko službo, za zvanje arhivskih uradnikov, ekspeditorjev. pisarjev in šefov arhiva ali ekspedicijskega oddelka; 2. ) za skladiščno in ekonomsko službo, za z vanj ■ skladiščnikov, pisarjev in upravnikov poštno-tele-grafsikih skladišč; 3. ) za nižjo poštno službo, za spre vodniško zvanje: 4. ) za telefonsko službo, za zvanje telefonistinj in telefonskih pripravnic; 5. ) za nižjo mehaničarsko in elaktromontorsko službo, za zvanje mehanikov. Kandidati iz točke 1.) 'Opravljajo izpit iz predmetov: skupine A točk L), 2.), 3.), 8.), 12.) in 22.): -skujMne B točk L), 2.) in 3.); kandidati iz točke 2.) iz predmetov: 'Skupine A točk 1.), 2.), 5.), 8.) in 22.); skupine- B točk 1.), 2.), 3.) in 1!).); skupine D točk L), 2.), 8.), 9.) in 10.); kandidati iz točke 3.) iz predmetov: skupine A točik L), 2.), 8.) in 22.); skupine B točk L), 2.), 3.), 9. a), 9.b) in-9. c), 12.), 14.), 15.), 16.), 21. a) itii 23.); skupine D točke 10.); kandidati iz točke 4.) iz predmetov: skupine A točk 1.), 2.), 8.) in 22.); skupine B točik 1.), 2.), 3.), 11.), 20. c), 21. c) in 22.); skupine C točke 24.); skupine D točk 7. c) in 10.); kandidati iz točke 5.) iz predmetov: skupine A točk 1.), 2.), 8.) in 22.); skupine B točk 1.), 2.), 3.), 5.), 10. a). 11. a). 16.), 22.) in 23.); skupine C točk L), 2.), 3.). 4.). 5.), 6.), 8.), 9.), 10.), 15J. 20.). 21.), 22. ) in 27.). Člen 5. d) V kategoriji ® v a n i # n i k o v : 1. ) ;za službo prcpisovalako, pomožno arhivsko, pomožno administrativno, nižjo skladiščno, ekonomsko ih statistično, za zvaničniško in prepisovalsko zvanje; 2. ) za pomožno poštno službo, za zvanje pomožnega sprevodnika, poštnega zvanilčnika, pismonošo in razdeljevalca pisem; 3. ) za pomožno telegrafsko in telefonsko službo, za zvanje telegrafskega in telefonskega zvaničinika, raznašalca telegramov in telefonskih pozirvnic; 4. ) iza pomožno mehani tarsko službo, za zvanje čuvaja telegrafskih in telefonskih prog in nadzira-teilja telegrafskih in telefonskih prog. Kandidati iz točke 1.) opravi jap izpit iz predmetov: skupine A točk 1.), 2.), 8.), 12.) in 22.); skupine B točk 1.), 2.) in 3.); skupine D točk 8.), 9.) in 10.); kandidati iz točke 2.) iz predmetov: skupine A točk 1.), 2.), 8.) in 22.); skupine B točk 1.), 2. ), 9. a), 9. b), 12.), 14.), 16.), 19.) in 23.); skupine D točke 10.); kandidati iz točke 3.) iz predmetov: skupine A točk 1.), 2.), 8.) in 22.); skupine B točk I. ), 2.), 10. a), 10. c), 11. a), 19.) in 23.); skupine D točke 10.); kandidati iz točke 4.) iz predmetov: skupino A točk 1.), 2.) in 8.); skupine B točk 1.), 2.), S.), 10. a), H. a), 19.) in 22.); skupine C točk 5.), 12.), 13.), 15.), 21.), 22.), 23.), 24.), 25.), 26.) in 27.). V zvaničnilško zvanje se postavi fealndidat, ki ustreza s čitljivo in pravilno pisavo potrebi, katero zahteva njegovo zvanje. V prepisovalsko zvanje se postavljajo daktilografi in daktilograf in je. V zvanje pomožnega sprevodnika in nadzirate! ja telegrafskih in telefonskih prog se postavljajo osebe z nekoliko višjo izobrazbo od one, ki se zahteva za to zvanje, in z večjo življensko in praktično izkušenostjo. Člen 6. V zvanje tehničnega delavca se postavljajo profesionalni delavci in obrtniki', katerih državni stro-fcoivni izpit obsoza izpit iz njih profesije. V izpra-ševalmo komisijo spadajo: en administrativni uradnik in en tehnični uradnik direkcije pošte in tele-grafa,, izmed katerih je starejši predsednik, potem dva priznana mojstra dotičbega obrta, ki se poiziv-1 jota po tem, iz katerega obrta se opravlja izpit. Kandidat odredi prav tako enega člana izmed priznanih mojstrov dotočnega -obrita. Za sestavo komisije itn ostalo postopanje' kakor tudi za roko veljajo predpisi tega pravilnika. II. Državni strokovni izpit za prestop iz pomožne v glavne skupine I. kategorije. Člen 7. Da morejo uradniki pomožnih skupin I. kategorije prestopiti v glavno skupino te kategorije, morajo opraviti višji administrativni izpit iz predmetov člena 8. skupine A in iskupine B točk 1.), 2.), 3. ), 4.), 6.) in 7.); skupine D točk 1.) in 3.). Uradniki, ki opravijo -te izpite, imajo pravico, napredovati v vseh glavnih skupinah I. kategorije in na položaje, ki ustrezajo njih šolski in strokovni izobrazbi. III. Predmeti državnih strokovnih izpitov. Člen 8. Predmeti, iz katerih se opravljajo državni strokovni izpiti, so ti-le za vse stroke resorta ministrstva za pošto in telegraf, izvzemši poštno-h ranil-nične -službene igrane. A. Administrativna in pravna skupina. 1. ) Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po vseh odredbah. 2. ) Zakon -o centralni državni upravi. 3. ) Ustroji vseh ministrstev poleg ministrstva za pošto in telegraf. 4. ) Zakon ,o državnem svetu in upravnih sodiščih z uredbo. 5. ) Zakon o glavni kontroli. 6. ) Zakon -o obči upravi. 7. ) Zakon e oblastni in sreski samoupravi in uredba o razdelitvi države na oblasti. 8. ) Zakon o civilnih uradnikih ih ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923. 9. ) Vsi pravilniki in vse uredbe, ki izvirajo iz zakona -o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, kolikor se tičejo tudi ministrstva za pošto in telegraf. 10. ) Zakon -o občinah. 11. ) Zakon e ministrski Odgovornosti. 12. ) Zakon o taksah in prajvilnik -za njega izvrševanje, kolikor -se tiče poslov v resortu ministrstva za pošto in telegraf. 13. ) Monopolni in carinski zakoni vobče. 14. ) Državljanski zakonik — obči del držav 1 jan-iškega prava. 15. ) Državljanski zakonik — pogodbe. 16. ) Civilno sodno -postopanje. 17. ) Kazenski zakonik: o kaznovanju hudodelstev in pregreškov vobče; o hudodelstvih in pre-greških zoper državo, vladarja in ustavo; zoper zakoni o zaščiti Javne varnosti in javnega reda; o hudodelstvih uradnikov v uradnem poslovanju; o hudodelstvih zaradi ponarejanja kovanega denarja in javnih -upnih listov; o hudodelstvih zaradi pm škodovanja tujih stvari. 18. ) Kazenski zakonik: o hudodelstvih in pregre-ških zoper -osebno svobodo, o krivični obtožbi (obrekovanju) in razžalitvi časti, o tatvini in poneverbi, o goljufiji, o krivi prisegi, o zlorabi zaupanja, o kaznivem koristoljubju. 19. ) Kazensko sodno postopanje. 20. ) Zakon o zaščiti javno varnosti in reda v državi. 21. ) Tiskovni zakon. 22. ) Veljavni razpisi in naredbe za. opravljanje administrativne službe, objavljeni v »Poštansko^ telegrafskem Vesniku* iz lota 1919. in nadalje. B. Poštna, telegraf-s k a in telefonska ,s k n p i n a. 1. ) Zakon o pošti, telegrafu in telefonu. 2. ) Organizacija ministrstva za pošto in telegraf ih njemu podre-jenih naprav. 3. ) Pravilnik o oddelkih ministrstva za pošto in telegraf ih o področju direkcij pošte in telegrafa. 4. ) Pravilnik o strokovnem poštno-tel-egrafskem svetu in o inšpektorjih ministrstva. 5. ) Pravil nik o organizaciji telegrafske in telefonske tehnično -službe pri direkcijah -pošte in telegrafa. 6. ) Obča mednarodna poštna kohvencija. 7. ) Mednarodna telegrafska, telefonska in radio-tel-ografska konvencija. 8. ) Pravilniki in uigpdh-osti po konvencijah pod 6.) in 7.). 9. ) Pravilnik za izvrševanje notranje poštne službe: a) obči del; b) pismovnia služba; c) paketna služba; d) nakazniška služba. 10. ) Pravilnik o izvrševanja notranje telegrafske službe: a) obče odredbe; b) izročanje in sprejemanje telegramov v odpravljanje; c) sprejemanje in odpravljanje telegramov na Morsejevem ali Hughesovem ali Baudoto-vom aparatu (za kakršnega se je pač kandidat pripravljal); d) specialni telegrami; e) raznašanje telegramov. 11. ) Pravilnik o izvrševanju notranje telefonske službe: a) obče odredbe; b) naročniški odnlošaji; c) lastne telefonske in signalne naprave-; d) telefonski pogovoril; e) manipulativna služba; f) dolžnosti kontrolnih uradnikov in telofon-iskih uslužbencev; g) posebne službe; h) telefonske centrale. 12. ) Poštno-carinski pravilnik z navodilom. 13. ) Obči- pojem o poštno-hranlilnični in čekovni službi. 14. ) Način, po katerem ise izmenjujejo vse kategorije poštnih pošiljk, ki se pošiljajo po ambulantnih poštah, ladjah in -suhozemskih cestah. 15. ) Pravilnik, kako se jemlje v najem prevažanje pošte po suhozemskih cestah. 16. ) Pravilnik o avtomobilnem prometu. 17. ) Pravilnik o privatnih radiotelegrafskih in radiotelefonskih aparatih. 18. ) Pravilnik za izvrševanj© telegrafske službe pri -brezžičnih -telegrafih na privatnih ladjah. 19. ) Pravilnik o službeni obleki poštnih in telegrafskih uslužbencev. 20. ) Mednarodne tarife vobče: a) poštna; ' b) telegrafska; c) telefonska. 21. ) Notranje -tarife: a) poštna; b) telegrafska; c) telefonska. 22. ) Pojmi o vseh zakonskih .predpisih za čuvanje in vzdrževanje telegrafskih in telefonskih prog v miru in ob vojni in o odškodnini za poškodbo. 23. ) Čitanje mestnih -načrtov. C. I n ž e n j e r s k o -1 e h n i č n a skupina. 1. ) Osnove iz elektrotehnike. 2. ) Principi električno telegrafije in telefonije. 3. ) Telefonski aparati, centrale, razdelnik. 4. ) Telegraf-ski aparati: Morsejev, Hughesov, Baudofcov. 5. ) Telegrafska in telefonska instalacija-. 6. ) Viri elektrike, elementi, akumulatorji. 7. ) Preizkušanje telegrafskih iu telefonskih aparatov. 8. ) Poznanje električnih strojev, bencinskih in Dieslotvih motorjev, transformaitorjev. 9. ) Električne instalacije za motorno silo in razsvetljavo. 10. ) Ravnanje z dlektričlnimi in telegrafskimi in telefonskimi aparati. 11. ) Plroračun|avanje za izgradnjo telegrafskih in telefonskih prog. 12. ) Izgradnja in vzdrževanje initerurbanskih in urbamskih telegrafskih in telefonskih prog; trasiranje s skico. 13. ) Podzemeljski, podvodni in zračni kabli, njih postavljanje. 14. ) Ukoriščamje telegrafa in telefona. 15. ) Poznanje telegrafskega in telefonskega materiala. 16. ) Preizkušanje telegrafskega in telefonskega materiala in poznanje aparatov za to. 17. ) Teorija in -gradnja električnih strojev. 18. ) Razmerje naprav is slabim tokom proti vodom za industrijski tok in vzajemno- zavaravanje takih naprav. 19. ) Električne meritve in instrumenti. 20. ) Obče znanje k radilo-telegrafije in radio-telefonije in avtomatskih central. 21. ) Pojasnjevanje črtežev za montiranje in ureditev vmesnih, končnih in kpremembnih telegrafskih naprav. 22. ) Ureditev in vzdrževanje- baterij s proučevanjem potrebnega števila elementov za -obratovanje. 23. ) Preizkušanje telegrafskih in telefonskih prog in ksledovanje in odpravljanje motitev. 24. ) Poznanje telefonskih aparatov gil-ede ravnanja z njimi in kroženja toka; v njih. 25. ) Pojmi o izbiranju tras za napravo telegrafskih in telefonskih prog. 26. ) Poznanje materiala in orodja za gradnjlo in vzdrževanje prog. 27. ) Uvajanje' telegrafskih in telefonskih prog v zgradbe in aparate. D. R a č um s k o - bi aga j ni šk a im knjigovođu a skupina. 1. ) Zakon -o državnem računovodstvu. 2. ) Zakon o ureditvi državnega računovodstva. 3. ) Pravilnik o izvrševanju odredb oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu. 4. ) Pravilnik o poslovanju računovodstev pri ministrstvih. 5. ) Pravilnik o poslovanju z denarjem pri poštnih, -telegrafskih in telefonskih uradih. 6. ) Pravilnik o stalnih mesečnih dokladah za terenska dela. 7. ) Sestava računov: a) v poštni -službi; b) v telegrafski službi; c) v telefonski službi. 8. ) Enostavno knjigovodstvo. 9. ) Invemtariziraiije. 10. ) Računanje (štirje računski načini im ulomki). 11. ) Zairom o davku. 12. ) Navodilo za čuvanje rezervnih blagajničliih ključev. Člen 9. Vsaka skupima predmetov sme imeti več izpna-ševateljov; toda predmeti onega izpraševatelja dotično -skupine morajo -biti v medsebojni zvezi, da tvorijo izveetno celoto. IV. O kraju in sestavi izpraševalnih komisij. Člen 10. Vse osebje I. in H. kategorijle opravlja državne strokovne izpito pri ministrstvu za- pošto- in telegraf. Ostalo osohje ministnstvia opravlja tepite pri mi-mstrstvu, osebje III. kategoriije in zvaniSniki direkcij in njih naprav pa pri direkciji. člen 11. Dan tepita odredi predsednik komisije^ dim se prijavijo, in sicer: za višji administratitvni izpit najmanj dva kandidata, za izpit I. in II. kategorije najmanj trije kandidati, za izpit III. kategorije in zva-ničinikov pa najmanj pet kandidatov. Točni razpored za tepite se priobči prijavljieniim kandidatom 15 dni pred izpitom po personalnem odseku ministrstva ali pri direkcijah po občem, odseku direkcije. Člen 12. Pri ministrstvu sta dve izpraševal ni komisiji, in sicer: prva, komisija za izpraševanje kandidatov I. kategorije, in druga, komisija za izpraševanje kandidatov II. in HI. kategorije in zvanitčnikov pri ministrstvu. Predsednik prve komisije je generalni direktor, drugo pa pomočnik generalnega direktorja. Če sta odsotna, odredi namestnika minister s svojim odlokom. Predsednik odredi začetkom leta takoj zapis-nikarja izmed uradnikov I. kategorije ministrstva; iizpraševaitelje za poedime skupine predmetov in njih napnastnike pa odredi minister na predlog geneiilal-nega direktorja po mnenju strokovnega sveta prav tako zadetkom vsakega leta 'za dotično loto. Člen 13. Pri' direkcijah pošte in telegrafa obstoji komisija za izpraševanje kandidatov III. kategorije in zva-mionilkov pri direkcijah in njim podrejenih napravah. (Za tehnične dclarvce glej točko 6. teh pravil.) Predsednik te komisije je direktor, zapisnikar pai je uradnik direkcije, ki ga 'Odredi direktor. Predsednikov namestnik je, če je direktor odsoten, direktorjev zastopnik. Izpraševat el je ipO' skupinah in njih namestnike odirodli za dotično leto direktor začetkom vsakega letet, ko je zaslišal sejo direkcijske uprave. Člen 14. Sestava komisije lin Imena izpraševateljev za poedine predmete po skupinah se razglašajo začetkom leta v «iPoštanskto - telegrafskem Vesniku»; prav teko pa se objavljajo tudi vse tepremembe med lejtom v prvi prihodnji številki «Veselka*. Člen 15. Izpraševatalji v prvi .skupini predmetov za višji administrativni izpit in za izpraševanje uradnikov iz predmetov iskupime A morajo biti aktivni ali upokojeni državni uradniki najmanj 5. skupine I. kategorije z dovršene pravno fakulteto. Izpraševatelji za predmete skupine B in skupine D smejo biti aktivni al upokojeni uradniki iz re sorta ministrstva za pošto in telegraf najmanj 5. skupine I. kategorije ali uradniki 1. skupine II. kategorijo, ki imajo najmanj 20 let poštne, telegrafske in telefonske službe. Izpraševatelji za predmete skupine C morajo biti aktivni ali upokojeni državni uradniki najmanj 5. skupine I. kategorije z dovršeno tehničlnp fakulteto. člen 16. Izpraševali!e komisije poslujejo samtostelmo in njih sklepi glede kandidatov so izvršni. Vse njih sklepe o izpitih kandidatov objavlja po končanih izpitih v «Pošte,'nsko - telegrafskem V esniku» personalni odsek ministrstva ali pa obči odsek direkcije, ki se jima morajo vsi ti sklepi priobčiti takoj po! lopraivljenem izpitu vsakega kandi date na kandidatovi prijavi. Te sklepe podpisujejo predsednik, zapisnikar in vsi člani. Personalni odsek ministrstva in personalne sekcije direkcij vodijo posebno knjigo o izpitih, v katero se vpisujejo' najprej prijavljeni kandidati in potem izid izpitov. Člen 17. Vsak kandidat položi naprej ob prijavi za izpit nagrado za člane komisije, ki so odreja tako-le: a) Za višji administrativni izpit gre predsedniku in vsakemu članu ipo 50 dinarjev, zapisnikarju pa 25 dinarjev. b) Za državni strokovni izpit za prestop te pripravljalne skupine položi skupaj: uradnik I. kategorije . . . .150 dinarjev »II. » .... 120 » » ID. » .... 100 » zvanilčnik.....................60 » Zapisnikarju gre 10 %, ostanek X® se porajzdeli enako na predsednika in člane komisije. Zapisnikar pobira denar ter sestavlja razpored po predsednikovem naročilu. Za ponavljalni izpit gre predsedniku in vsakemu članu 30 dinarjev, zapisnikarju pa 15 dinarjev, ki se takisto polagajo naprej. člen 18. Izpit je javen in usten ter se mora končati isti dlam za odrejene kandidate. Člen 19. Če je kandidat opravil izpit, vpiše personalni (obči) odsek sklep komisije v uslužbefnski list ter o tem obvesti ostale naprave, pri katerih se hrani kandidatov mslužibeimski list. Če kandidat tepita ni opravil, bodisi da je odstopil, bodisi da je padel iz enega ali drugega predmete, vodi te odsek v evidenci te sklep in kandidatovo prijavo ter ju priklopi novi prijavi. Člen 20. Izpričevalo izda na 'kandidatovo zahtevo ministrstvo ali pa direkcija, če so je izpit opravil pri direkciji. Taksa se pobira po tar. post. 0. zakona o taksah. Izpričevalo, ki ima štampilijo in številko ministrstva ali pa direkcije, čle se je vršil izpit pri tej, se glasi: Izpričevalo. Gospod N. N. (zvanje) je opravljal državni strokovni izpit za prestop te pripravljalne — pomožne --skupine kategorije .... (L, II. ali Dl. ali zvanič-nikov) pred komisijo tega ministrstva —■ te direkcije — ter je-------------------------------------- (Datum.) (Podpis.) (Žig-) Izpričevalo podpiše pri ministrstvu generalni direktor, pri direkciji pa direktor. Člen 21. V izpričevalo se vpiše ena izmed teh ocen: opravil enoglasno (položio jednoglasno), opravil z večino glasov (položio večinom glasova), ni opravil (nije položio). Ob enaki razdelitvi glasov odloči glas predsednikov. člen 22. Izid izpite priobči predsednik komisije kandidatu takoj in postopa nadalje po členu, 16. tega pravilnika. Člen 23. Kandidat, ki izlite ni opravil ali je odstopil od njega, ima pravico, se iznova prijaviti k izpitu, in sicer čez šest mesecev od dne, ko je opravljal izpit, v drugem primeru pa najmanj čez tri mesece od dne, ko je bil izpit odrejen. Dokler kandidat ne opravi izpite, se ne more prevesti v pomožno ali v glavno skupino svoje kategorije. Člen 24. Prvenstvo za postavi tev v naj nižji pomožni ali v najnnžji glavni skupini imajo kandidati z enakimi pogoji, ki so opravili izpit enoglasno (člen 62., točka 1., uradniškega zakona). V. Roki za opravljanje izpita in končne odredbe. Člen 25. Kandidat, ki hoče opravljati državni strokovni izpit za prestop iz pripravljalne v pomožne skupine D. in III. kategorije in kategorije zvaničmkov, se sme prijaviti' v tretjem službenem letu. Kandidat, ki hoče opravljati državni strokovni izpit za prestop te pripravljalne v pomožne skupine L kategorije, kakor tudi kandidat te točk 1.) in 2.) člena 3. tega pravilnika se sme prijaviti šele; ko dokaže z te pričeval om, da je prebil v praksi pri pošti in telegrafu najmanj dve leti. Tak kandidat se mora na svojo prošnjo odrediti v tretjem službenem letu na administrativno poslovanje pri direkciji ali pri ministrstvu, če drugače po postavitvi pripada k njima. Kandidat za višji administrativni izpit se sme prijaviti po petih službenih letih. Člen 26. Vse prijave za izpit pošiljajo uradniki in zva-ničniki ministrstva personalnemu odseku, ostali uradniki in zvandlčniki pa občemu odseku direkcije, in sicer vsi po svojem neposrednjiem starejšim. ObčJi odsek direkcije pošilja prijave 'za izpit pri ministrstvu nemudoma personalnemu odseku ministrstva. Personalni odsek alli obči odsek direkcije odpremlja k pristojni komisiji prijave s kratko označbo, da ima kandidat pravico, opravljati izpit. To konstatacijo podpisujeta šef personalnega oddelka in načelnik občega oddelka pri ministrstvu, pri direkciji pa referent personalne sekcije in šef občega odsekal. Člen 27. V prijavi, kolkovani po ter. post. 9. pod b) zakona o taksah, označi kandidat točno, kateri izpit hoče opravljati, ter podpiše popolno ime in popolni priimek z začetno črko očetovega imena,, nadalje službeni kraj in zvanje ter označi kategorijo, skupino in stopnjo osnovne plače. Prošnji je treba priložiti v gptovini potrebni denarni znesek iz člena; 17. Člen 28. Če kandidat na odrejeni dan ne pride pred komisijo opravljat izpite, se smatra^ da je odstopil od nljoga, položena nagrada pa pripade komisiji. Samo če v 10 dneh od odrejenega izpita z zadostnimi vzroki opraviči svoj izostanek, se sme takoj pripustiti k izpitu; o tem odloči komisija, zoper katere odločbo se sme vložiti pritožba na ministra. Taksa za prijavo k ponavljalnemu ali naknadnemu izpitu so plačuje po ter. post. 9. pod č) zakona o taksah. Člen 29. Vprašanja pri izpitih dajo izpraševatelji pismeno; hiti pa jih morai dvakrat več, nego je kandidatov, ki jih vlečejo. Iz vsakega predmeta morajo biti na listku po tri vprašanja. če kandidat ne more odgovoriti na potegnjena vprašanja, se mu dovoli, še enkrat potegniti novo vprašanje iz dotičnega predmete. Ista vprašanja se ne smejo ponavljati za ostale kandidate. Člen 30. Uradniki in zvaničniki, ilzivzemši one iz 1- kategorije, ki imajo večjo izobrazbo za kategorijo od one, v kateri službujejo, se smejo oprostiti tepita iz nekaterih predmetov, o čemer odloči komisija, ko odreja izpit za tega kandidate. Člen 31. Uradniki I. kategorije, ki imajo sodniško-pravno-zastppmški Izpit, ,so oproščeni izpita iz skupine A. Uradniki, ki imajo dovršeno višjo poštnortele-grafsko šolo, so oproščeni izpite iz predmetov skupin B in C razen iz točk 1.) do 4.) skupine B. Vse to ugotovi naprej dotična izpraševalna komisija. Člen 32. V primerih členov 53., 64., 66. in 68. uradniškega zakona morajo osebe, sprejete v stroke; ki so omenjene v členih 2. do 6. tega pravilnika, opravljati državno strokovne izpite, ki jih določai za njih položaj in skupino ta pravilnik, ter so oproščeni izpita iz predmetov, ki so ga opravili v prejšnji stroki. Taki uradniki glavnih skupin I. kategorije opravljajo oba tepite obenem po predpisih tega pravilnika. Telefon,skim uslužbencem, ki imajo šolsko izobrazbo za III. uradniško kategorijo; se priznava za postavitev v tej kategoriji telefonski izpit, opravljen pred dnem 1. sepitttabra 1924., za enakega državnemu strokovnemu izpitu, ki se zahteva za III. kategorijo1. člen 33. Ta pravilnik stopi v veljavo danes, tepremeniti pa se smo samo na predlog strokovnega sveta tega ministrstva. V Beogradu, dne 21. julija 1924.; št. 49.083. Minister za pošto in telegraf: Velja Vukićević s. r. 271. Odločba o nabavljanju valut za potovanje v inozemstvo.* Da morejo potniki nabavljati potrebne valute za potovanje v inozemstvo, je izdal gospod minister za finance na podstavi člena 3. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami in v zvezi ,z odločbo I br. 10.364 z dne 28. septembra 1922.** odločbo te-le vsebine: Banke, pooblaščene zai poslovanje z devizami in valutami, in bančno obratovalnice, pooblaščene za poslovanje z valutami, smejo prodajati na vidirane potne listine našim državljanom efektivne valute, čeke in plačilne naloge v valuti države, v katero potujejo, in sicer: za potovanje v Francijo ali v državo, katerih valuta je višja, od francoskega franka, ustrezno vrednost do 6000 francoskih frankov; za, potovanje v države, katerih valuta je nižja od francoskega franka, pa ustreznoi vrednost do 3000 francoskih frankov. Potnikom, ki potujejo v Nemčijo, Poljsko, Avstrijo, Madžarsko in Rusijo, se smejo prodajati' namesto valute dotičnih držav tudi druge valute, kakor dolarji, angleški funti, francoski franki i. dr. do zgoraj označenega zneska 3000 francoskih frankov. če potuje kdo v več držav im če je potna listina opremljena z vizo dotičnih držav, se sme prodati na takšno potno listino tudi veifi raznih valut skupaj v nasprotni vrednosti 6000 ali 3000 francoskih frankov. Znesek prodanih valut se obračunava proti zne sku francoskega franka po državnih kurzih, ki jih objavlja generalni inšpektorat ministrstva za finance vsak mesec v »Službenih Novinah*. Razen teh inozemskih plačilnih sredstev, ki jih mora vpisati v potno listino prodajalec, smejo naši državljani jemati s seboj iz države v našem denarju samo še 2000 dinarjev. Iz pisarne generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 1. septembra 1924.; I br. 25.219. 272. Odločba o izpremembah in dopolnitvah izvozne carinske tarife.*** Na predlog ministra, za, finance je odločil ministrski svet v seji z dno, 3. t. m. :na podstavi člena 5. zakona, o izvozu in izvo,zrnih carinah: I. Ta|r. posit. 1. izvozne cairiniske tarife se izpre-minja ter se glasi: Pšenica^ rž in koruza: Carina v dinarjih 1. ) Pšenica................16— za 100 kg 2. ) Rž.........................10— za 100 kg 3. ) Koruza.................10-— za 100 kg II. Ukinja se izvozna carina na zdrob in moko iz, pšenice, rži, koruze, ovsa in ječmena iz tar. post. 29. izvozne carinsko tarife. III. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah>. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 8. septembra 1924.; C br. 43.313. 273. Izpremembe in dopolnitve pri tar. post. 559. komentarja carinske tarife.+ Gospod minister za finance je izdal na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi in po zaslišan jn carinskega sveta nastopno odločbo: I>rugi in tretji stavek petega odstavka na strani 352. komentarja carinsko tarife v izdaji iz leta 1920. se izpromimjata tako: * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 204, izdamih dne 8. septembra 1924. ** Uradni list pod št. 329 iz leta 1922. *** Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srbai, Hrvata i Slovenaca* št. 207, i zdanili dne 11. septembra 1924. (Prilog XLV. —1924.) 1 Razglašene v »Službenih Novinah kraljevine Srba), Hrvata i Slovenaca* št. 207, izdanih dne 11. septembra 1924. (Prilog XLV. —1924.) Vsi izdelki iz tar. post. 559., točk 1.) in 2.), splošne carinske tarife se ocarinjajo, če so v zvezi z najfinejšim materialom, po tar. post. 578., točki 3.), splošne cairiniske tarife. Nasprotno se ocarinjajo taki pozlačeni in posrebreni izdelki redoma po ter. post. 628. splošne carinske tarifo, ker niso navedeni v tar. post. 559. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 8. septembra 1924.; C br. 43.340. 274. Odločba glede prodajanja in uvažanja kisove kisline. Gospod namestnik ministra za narodno zdravje je odredil z odločbo z dne 29. avgusta 1924., H br. 36.622: 1. ) Koncentrirana kisova kislina v koncentraciji, močnejši od 15 %, se mora smatrate za strup kt zato jo smejo imeti v zalogi in razpečavati ali uvažati iz inozemstva samo oni, ki imajo za to posebno dovolitev. 2. ) Po trgovinah za življenske potrebščine in malim prodajalcem je vobče prepovedano, prodajati to kislino, najsi bi imela kakršenkoli naziv (esenca, ekstrakt itd.). 3. ) Proizvajanje in prodajanje te kisline za industrijske namene uredi pristojno ministrstvo. V Ljublj a ni, dne 6. septembra 1924.; št. 7358. Inspektor ministra za narodno zdravje: dr. Katičić s. r. Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti. 275. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti 4. ) g. dr. Hran. Joksimovič, inšpektor ministrstva za narodno zdravje; namestnik g. Milivoje Oer-maJniovič; 5. ) g. Mil. Bobič, predsednik občine beograjske; namestnik g. Jevrem Protič, prvi kmet občine beograjske; 0.) g. Mil. Gjurič, načelnik ministrstva za poljedelstvo in vodo; namestnik g. A. Stebut, profesor poljedelske fakultete; 7-) S- Ljub. Maletić, inspektor generalne inspekcije vod;!; namestnik g. Mil. Jovanovič, generalni inspektor; 8. ) g. J. Kovalevski, šef urada za izdelavo general- nega načrta mesta Beograda; namestnik g. Vese-lin Tripkovič, arhitekt občine beograjske; 9. ) g. A. Majerovič, u|)ravnik vrtnarske šole; na- mestnik g. V. Burjan, sadjar vinarsko-sadjarske Sole. III. Nagrade za najboljša dela so: L nagrada.....................Din 120.000— 2. „ „ 90.000— 3. „ „ 60.000— 4. „ „ 45.000— 5. ........................„ 30.000— 6. Za, odkup nenagrajonih del „ 75.000— IV. Rok za vročitev del: do dne 31. decembra 192 4. V. Natančnejši pogoji natečaja se lahko vpogle-dajo vsak delavnik v ministrstvu za poljedelstvo in vode. VI. Potrebni situacijski načrti sedanjega parka in Košutnjaka s programom vred se dobivajo v ministrstvu za poljedelstvo in vodo za 300 Din. Iz pisarne oddelka za ratarstvo ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu, dne 4. septembra 1924.; št. 40.705. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Št. 21.517. o prodaji zemljišča mestne občine ljubljanske parcele št. 136/10 katastralne občine Kapucinskega predmestja. Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano in v izvezi ,s členpm 2. zakona o obči upravi dovoljujem, da sme prodati mestna občina ljubljanska po sklepu občinskega svete z dne 24. januarja 1924. občinsko parcelo št. 136/10 kaitastralno občine Kapucinskega predmestja, vi. št. 261, v izmeri 743 m2, ki leži ob oglu Aleksandrove ceste in Tomanove ulice v Ljubljani, za kupnini® 335 Din te m2 ali skupaj za 248.905 Din (dve sto osem in štirideset tisoč devet sto, pet Din) poštni hranilnici kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Izkupiček se mora naložiti plodonosno kot osnovna imovina, pri jnipilarnovamem denarnem zavodu. V Ljubljani, dne 9. septembra 1924.; št. 21.497. Veliki župHp ljubljanske oblasti: Šporn s. r. Razglasi osrednje vlade. 1272 3—2 Natečaj. I. Na podstavi sklepa ministrskega svete št. 40.705/111. z dne 3. septembra 1924. razpisuje gospod minister zia poljedelstvo in vode mednaroden natečaj za izdelavo generalnega načrta o ureditvi državnega topčiderskega parka ,s Košutnjakom. Tega natečaja se smejo udeležiti domači in inozemski inženjerji, arhitekti in kulturni inžonjerji. H. Razsodišče sestavljajo: L) g. Mihajlo Knežević, pomočnik ministra za gradbe; namestnik g. Peter Popovič, načelnik arhitektonskega oddelka ministrstva za gradbe; 2-) g- Vlad. Mitrovič, univerzitetni profesor; namestnik g. Branko Popovič, odbornik občine beograjske; 3.) g. Branko Tanazovič, univerzitetni profesor; namestnik g. S. Jovanovič, izredni profesor tehnične fakultete; Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju ljubljanske oblasti za čas od dne 25. do dne 31. avgusta 1924. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdravljenih! r— 1 Umrlih Ostalih v na-dalnji oskrbi M a 1 a r i a. Laško 3 • • • 3 Pertussis. Brežice 1 3 4 Kočevje 3 4 7 Ljubljana, mesto . 3 3 Laško .... 2 • . • 2 Parotitis e p i d e m i c a. Brežice 1 . • • 1 Typhus abdominalis. j Brežice 7 1 2 6 Kranj 1 1 j Kastav. . . i 1 Krško .... 5 3 2 Laško . . . 10 6 7 9 Radovljica .... 4 • 4 Paratyphus. Ljubljana, okolica . 1 1 Ljubljana, mesto . i i Laško .... i • i . Dysenteria. Brežice 2 2 4 I Črnomelj .... 3 2 i Kamnik 6 2 i 7 Kranj 1 . . 1 Kastav . 1 1 Ljubljana, mesto . 2 2 4 Radovljica .... 3 • 2 i • Scarlatina. Brežice .... 4 4 Kranj . . . 1 1 Ljubljana, mesto . 2 i 3 Laško . . 5 2 1 6 Novo mesto . . 1 1 Radovljica .... 5 . 1 i 3 Srez Ostalih §1 CO X) 'Z 0 Ozdravljenih Umrlih l_s «—I —» -3.= 1/1 ^ Diphteria et croup. Brežice Črnomelj Kamnik Kranj . Kočevje Kastav. Ljubljana, okolica Ljubljana, mesto Logatec .... Novo mesto . . 1 1 1 i 1 i i 1 i • 2 i 1 1 , 1 i . V Ljubljani, £ g £ c Jz Srez -3 •g j; ° 6 1 1 O O-o j Celje............. Šmarje pri Jelšah . M a 1 a r i a. 1 1 r Srez S Ostalih Na novo obolelih i 1 s Umrlih I sl 5 S OŠ Celje . Konjice Pertu ssis. 1 I . 5 I 4 6 | 4 Typhus abdominalis. Celje . . . Celje, mesto Gornji grad Konjice . . Ljutomer. . Ptuj .... Prevalje . . Slovenjgradec Šmarje pri Jelšah 2 3 1 13 4 1 1 1 1 2 4 1 16 Celje............ "-"»'t Ptuj............. Šmarje pri Jelšah . Paratyphus. 3 Djsenteria. Celje.............. Maribor'£f.ni.breg Uevi breg Maribor, mesto . Ptuj............ Slovenjgradec. ^ Šmarje pri Jelšah 1 Scarlatina. Celje .... Celje, mesto . Maribor, mesto Ptuj.......... Prevalje . . . Slovenjgradec. . Šmarje pri Jelšah 16 2 i 3 1 1 24 Diphtkeria Celje............... Celje, mesto . . . Šmarje pri Jelšah . 8 et 2 1 18 2 2 1 3 3 croup. 1 1 1 3 | 3 V Mariboru, dne 10. septembra 1924. Za velikega župana mariborske oblasti oblastni sanitetni referent: dr. Jurečko s. r. Št. 1170/vet. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 13. septembra 1924. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestni Ji magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženib krajev, številka za dvopičjem število zakuženib dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Dolnja Lendava: Beltinci 1 :46, Bratonci 1 :11, Lipovci 1 :4. Maribor, desni breg: Sv. Miklavž 1 :5. Maribor, levi breg: Krčevina 1:1, Na Ranci 1 :1, Zaimarkova-Lomanje 1 : 6. Murska Sobota: Kuzdo-blanje 1 :2, Rakičan 1 :10. Maribor, mesto: 1. Vranični prisad. Dolnja Lendava; Dolga vas 1:1, Lipovci 1:1. Š u š t a v e c. Maribor, levi breg: Šetarova-Radchova 1:1. Mehurčasti izpuščaj goved. Maribor, levi breg: Slatinski dol 1 :1, Svečina 2 :3, Sv. Jurij ob Pesnici 1:1. Garje konj. Konjice: Tepanje 1:1. Ljutomer: Branislavci 1:1. Maribor, desni breg: Spodnja Polskava 1:1. Svinjska k u g a. Celje: Braslovče 1 :1, Sv. Jurij ua Taboru 1 :3. Maribor, desni breg: Dolgoše 1 :3, Fram 1 :2, Pobrežje 1 : 1„ Rušo 1 :14. Maribor, levi breg: Št. Ilj v Slovanskih goricah 1 :1. Prevalje: Brezno 1 :2. Ptuj: Breg 1:1, Slomi 1 :3. Maribor mesto: 2. Svinjska rdečica. Konjice; Bezovica 1 :1, Žiče 1 :1. Maribor, levi breg: Sv. Marjeta ob Pesnici 1 :1. Prevalje; Kotlje 1 :1, Libeliče 1 : 2, Prevalje 1 :1, Št. Danijel 1 :1. Ptuj: Destincd 1 :1, Mostni vrh 1 :1, Moškanjci 1 : 2, Slovenja vas 1:1. Šmarje: Kozje 1:1. V Mariboru, dne 13. septembra 1924. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi vojaških oblastev, E. Br. 4104. Nabava drv. 1249 3—3 Dne 2 5. septembra 192 4. dopoldne bo druga javna ustna licitacija za dobavo drv, potrebnih orožništvu v ljubljanski garniziji, in sicer v količini m8 v vrednosti do 50.000 Din. Kavcija: 2500 Din naši, 5000 Din tuji državljani. Natančni pogoji se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami db dne 24. t. m. pri tukajšnjem poveljništvu in tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici. Komanda 8. orožniškega polka v Ljubljani, dne 5. septembra 1924. Razglasi drugih uradov in oblastev, Št. 7357/1. 1295 Razglas. Splošna gospodarska zadruga v Sevnici, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance br. 43.322 z dno 25. decembra 1923., Ur. 1. št. 3 iz leta 1924., in po členu 257. finančnega zakona za leto 1924./1925. z dne 31. marca 1924., Ur. 1. št. 140, oprostitev od plačevanja taks, navedenih v rečeni naredbi, izza dne 19. avgusta 1924. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dlne 6. septembra 1924. Pirods. 815/4/24—1. 3—2 Razpis. Odda se' mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, istotatoo se oddado mesta, ki bi se kakorkoli izpraznila tekom razpisa-Prošnje je vložiti do dne 2 4. oktobra 1924. Obširni razpis glej v Uradnem listu 86. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 11. septembra 1924. Preds. 818/4/2(4—1. 3 ^ Razpis. _ Odda se poduradniško mesto pri okrajnem sodišču v Murski Soboti kakor tudi vsako drugo, ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Za to mesto se zahtevajo pogoji za zvaničniško službo (člen 10. uradniškega zakona) in z njim so tudi združeni prejemki zvaničndkov. Prosilci naj vlože pravilno kolkiovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne 2 5. oktobra 1 924. pri podpisanem predsedhištvu. Prosilci, ki še niso v državni službi, marajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu in prošnji priložiti: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo 'pristojnega oblastva o dosodanj om poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti in morebitni poročni list in krstne liste otrok. Vojni invalidi se opozarjajo na .naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Ur. 1. št. 115, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobro-voljoib iz dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 90 iz leta 1922. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 12. septembra 1924. Št 1264/1 ex 1924. I. A. Razglasi delegacije ministrstva tinanc v Ljubljani. Statistika o reiitnini, ki se pobira z odbitkom po § 133. zakona o osebnih davkih. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Zadruge Delniške družbe denarne druge OKupaj Izplačane Izplačane Izplačane Izplačane in kapitalizirane Izplačane Zap. št. Za okoliš davčnega oblastva 1. stopnje Leto Šte- In kapitalizirane Rentnina Šte- in kapitalizirane Rentnina Šte- in kapitalizirane Rentnina Šte- Rentnina Šte- in kapitalizirane Rentnina vilo za- obresti hranilnih P/i 7. vilo za- obresti hranilnih PA % vilo za- obresti hranilnih PA 7. vilo za- vlog v tekočem računu 2 7. vilo za- obresti hranilnih vodov vlog vodov vlog vodov vlog vodov vodov vlog dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev I. Odmerjajoče oblastvo: davčna administracija v Ljubljani. 1 Črnomelj 1922. 1 74.133 1.112 13 171.467 2.572 14 245.6(X) 3.684 j 1923. i 93.538 1.403 14 571.769 8.577 • 1 38 1 16 665.345 9.981 ; 2 Kamnik 1922. i 151.067 2.266 17 267.233 4.008 18 418.300 6.274 1923. i 256.513 3.848 17 265.615 3.984 • -• • 18 522.128 7.832 i 3 Kočevje 1922. i 88.633 1.330 20 630.667 9.460 1 13.475 270 22 732.775 11.060 1923. i 415.385 6.231 20 643.282 9.649 ■ 1 13.692 274 22 1,072.359 16.154 | 4 Kranj 1922. i 237.067 3.556 23 397.233 5.958 4 94.800 1.896 28 729.100 11.410 1923. i 209.744 3.146 23 556.513 8.348 • 4 162.064 3.241 28 928.321 74.735 1 5 Krško 1922. 2 87.367 1.310 23 362.933 5.444 25 450.300 6.754 1923. 2 150.051 2.251 23 384.436 5.767 • 25 534.487 8.018\ 6 Litija 1922. 14 220.133 3.302 1 2.000 30 15 222.133 3.332 1923. • 14 268.231 4.023 1 1.538 23 15 269.769 4.046] 1 7 Ljubljana, mesto .... 1922. 3 3,813.933 57.209 10 1,959.800 29.397 2 40.033 600 15 3,703.250 74.065 30 9,517.016 161.271 1923. 3 6,436.128 96.542 10 5,433.769 81.507 2 39.923 599 15 5,388.946 107.780 30 17,298.766 286.428\ 8 Ljubljana, okolica.... 1922. 1 184.833 2.773 23 312.533 4.688 24 497.366 7.461 1923. 1 294.847 4.422 24 549.102 8.237 ■ • 25 843.949 12.659] 9 Logatec 1922. 12 233.867 3.508 12 233.867 3.5081 1923. 12 320.231 4.803 • • 12 320.231 4.803 j 10 Novo mesto 1922. 1 271.733 4.076 17 260.267 3.904 1 4.275 85 19 536.275 8.065 1923. 1 211.743 3.176 18 393.821 5.907 • 1 23.200 464 20 628.764 .9.547 11 Radovljica 1922. 1 165.067 2.476 14 171.567 2.574 • 15 336.634 5.050 1923. 1 292.077 4.381 14 203.487 3.052 • • 1 4.058 81 16 499.622 7.514 Skupaj . . . 1922. 12 5,073.833 76.108 186 4,987.700 74.815 3 42.033 630 21 3,815.800 76.316 222 13,919.366 227.869 1923. 12 8,360.026 125.400 189 9,590.256 143.854 41.461 622 23 5,591.998 111.841 227 23,583.741 381.717 II. Odmerjajoče oblastvo: davčno okrajno oblastvo v Mariboru. 1 Brežice 1922. 2 101.133 1.517 23 269.067 4.036 1 3.600 54 i 19.050 381 27 392.850 5.988 1 1923. 2 149.426 2.241 22 431.631 6.475 1 36.133 542 i 33.300 666 26 650.490 9.924 2 Celje . . . j 1922. 2 503.267 7.549 58 1,604.733 24.071 5 61.533 923 4 162.750 3.255 69 2,332.283 35.798 1 1923. 2 653.685 9.805 59 3,167.943 47.519 3 61.848 928 4 590.482 11.810 68 4,473.958] 70.062 3 Konjice 1 1922. 1 56.667 850 12 164.267 2.464 13 220.934 3.3141 1 1923. 1 56.667 850 12 241.415 3.621 • 13 298.082 4.471 4 Ljutomer 1922. 1 68.800 1.032 7 294.933 4.424 2 39.650 793 10 403.383 6.249 1 1923. 1 , 85.585 1.284 7 457.556 6.863 • 2 59.119 1.182 10 602.260 9.329 5 Maribor ! 1922. 3 1,015.067 15.226 46 1,099.067 16.486 11 521.950 10.439 60 2,636.084 42.151 1923. 3 1,208.980 18.135 43 1,896.581 28.449 • 7 1,474.525 29.491 53 4,580.086 76.075 6 Murska Sobota 1922. 2 6.333 95 8 75.400 1.508 10 81.733 1.603 1923. • 2 19.078 286 7 206.354 4.127 9 225.432 4.413 7 Ptuj 1922. 3 214.267 3.214 35 835.133 12.527 1 35.050 701 39 1,084.450 16.442! 1923. 3 680.724 10.211 35 1,175.259 17.629 . • 1 76.000 1.520 39 1,931.983 29.360 8 Slovenjgradec .... 1922. 2 164.867 2.473 20 178.400 2.676 2 4.500 90 24 347.767 5.239' 1 1923. 2 305.897 4.588 21 252.016 3.780 ' 2 35.769 715 25 593.682 9.083 '• Skupaj . . . 1922. 14 2,124.068 31.861 203 4,451.933 66.779 6 65.133 977 29 858.350 17.167 252 7,499.484! 116.784 1923. 14 3,140.964 47.114 201 7,641.479 114.622 4 97.981 1.470 24 2,475.549 49.511 243 13,355.973] 212.717 1922. 26 7,197.901 107.969 389 9,439.6331141.594 9 107.166 1.607 50 4,674.150 93.483 474 21,418.850 344.653 1923. 26 11,500.990 172.514 390 17,231.735\ 258.476 1 7 139.442 2.092 47 8,067.547 161.352 470 36,939.714 594.434 Opombi: 1.) Poleg izkazanega rednega davka se plačuje še 100°/oni edinstveni državni pribitek in izza leta 1023. poleg vsega še 30°/oni izredni pribitek, ki se odmerja od rednega davka z vštetim edinstvenim državnim pribitkom. 2.) Statistika je sestavljena po stanju koncem meseca maja leta, nastopivšega za davčnim letom. Kolikor takrat odmera še ni bila definitivna, so se vzeli v poštev podatki prejšnjega leta. , Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 28. avgusta 1924. Delegat: dr. Savnik s. r. Preda 810/4/24—1. 3—1 Razpis. Odda se mesto izvršilnega uircudnika pri okrajnem soddišičiu v Murski Slabo,ti kakor tudi vsako drugo, ki bi se izpraznilo tokom razpisa. Za to mesto se zalite vaj o pogoji za uradniško mesto III. kategorije (zadnji odstavek člena 6. uradniškega zakona) in z njim so tudi združeni taki prejemki. Mesto se odda poduradniku, če ne bo, sposobnih kompotentoiv za uradniško mesto. Prosilci naj vilože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkasneje do dne 2 5. oktobra, 1 924. pri podpisanem prt^dsedništvu. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu in prošnji priložiti: rojstni in domovinski list. zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnikui o zdravju, |»otrđilo pristojnega oblaetva O ureditvi vojaške obveznosti in morebitni poročni list in krstne liste otrok. Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Ur. 1. št. 115, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobro- voljeih ■/. dne 30. diecemlblra 1921Ur. 1. št. 90 iz leta 1922. Ker se od'lađo tudi miestai, ki se izpraznijo tekioan izpisa, ailii po premestitvi, naj navedejo prosilci jarećno vsa mesita, za katera prosijo, afco bi se iz-piviizniila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dno 12. septembra 1924. S 4/23—35. ' 1290 Odprava konkurza. Prezadolžieuiec: Drago Š čl e k i č, trgovec v Mariboru. Kouknrz, M jtf bil raaglašen s skleponn opr. št. S 4/23—1 o prežaik»lženeevi imovini, je odpravljen, iker je bil ves sklad razdeljen po § 139. k. r. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 9. septembra 1924. Sa 11/24—8. 1292 Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalno [postopanje, uvedeno s tukajšnjim sklepom z dne 7. junijti 1924., Sa 11/24—1, zojmt Urica Šum a n a, trgovca pri Sv. P ju v Slovenskih goricah, je jkj § 36. porarvnalmega. meda ustavljeno. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 12. septembra 1924. Sa 13/24—13. 1291 Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje, uvedeno na predlog dolžnika, Franca Peer g dol ta, mesarja v Mariboru, Aleksandrova, cesta št. 44, je ustavljeno, ker se za poravnavo ni dosegla večina glasov. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek 1., dne 12. septembra 1924. 4' 38/24—4. 1281 Amortizacija. Na prošnjo Alojzija Tomažiča, postrežčka v Ljubljani, Stari trg št. 4, se uvaja postopanjie za aimoirtiizaoijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Stovemske banke št,. 83, glaseča se na ime: Tomažič v imenski, vrednosti 2545-87 Din. Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje prarvice v šestih mesecih od dne tega o,klica, ker bi se sicer po tem molku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 3. septembra 1924. E 308/24—6. 1269 Dražbeni oklic. Dne 8. o k t o b r a 1 9 2 4. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjigia, Gornje polje, vi. št. 268. Cenilna vrednost: 16:34 Din: najmanjši ponudek: 1090 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkoma dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede* nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v d obril veri. Drugače pa se opozarja ina dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tegai sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, drnc 17. julija 1924. E 283/22 1270 Dražbeni oklic. Dne 15. oktobra 1 924. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjigia, Novo, mesto, vi. št. 171. Cenilna vrednost: 40.433 Din 74 p; najmanjši poli ud ek: 21.469 Din 41 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začletkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače j>a se opozarja na dražbeni oklic, ki, je nabit na uradni deski tegu, sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 18. avgusta 1924. 393/24—10. 1271 Dražbeni oklic. Dne 2 2. oktobra, 1 9 24. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjigu Žalovioe. vi. št. 699. Cenilna vrednost: 20.630 Din; najmanjši parni-dek: 13.754 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa ,se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 3. septembra 1924. E 191/24—8. 1282 Dražbeni oklic. Dne 2 (i. s e p t e m b r a 1 9 2 4. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba zemljišča vi. št. 74 davčne občine ha,rdečke, sestoječe iz hiše k gospodarskim poslopjem v Hardeku št. 2, vrta in njive. Cenilna vrednost: 120.276 Din; najmanjši ponudek: 80.184 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkasneje pred začetkom dražbe. Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek II., dne 4. septembra 1924. E 865/24—9. 1288 Dražbeni oklic. Dne 2 0. o k t o b r a 1 9 2 4. ob desetih bo pri podpisanem, sodišču v sobi št. ti dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nova vas,, vi. št. 141,. Cenilna vrednost: 4820 Din; najmanjši ponudek: 3213 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale, dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom ■dražbe. Drugače ipa ®e opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 1. septembra 1924. P L 8/20—20. 1276 Razglasitev preklica. S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 7. avgusta 1924., opr. št. T. 8/20—19, je bil Ivan Rac, stanujoč v Murski Soboti, zaradi slaboumnosti popi »l 11 oma i ir oklica 11. Za skrbnika mu j« postavljen Štefan Sukič, krojač v Murski Soboti. Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek L, dne 2. septembra 1924. Št. 919/24. 1266 Objava. Po zini,slu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Henrik Tuma, doslej odvetnik v Gorici, z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. V Ljubljani, dne 6. septembra, 1924. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r. Št. 512. 3—3 Razglas. Na državni ba,hiški šoli v Ljubljani se začne dne 4. novembra 1 924. učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. Tečaj bo trajal približno 10 mesecev. V ta tečaj se sprejmejo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta starosti in ki so, ako so še neomožene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v govoru in pisavi. Pouk je brez-jilačen. Vse prosilke morajo vložiti svojeročno spisano, pravilno kolkovano prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem sreiskem poglavarju, odnosno mestnem magistratu, do dne , 10. oktobra 192 4. Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list ali, če so vdove, smrtni list svojega moža;, maidalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk, nadalje izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da