Januar 1963 RODNA GRUDA -¡ n 130327 JANUAR 1963 10. LETO ŠT. 1 ZIMA VRSCAJ ALBIN ZABILI C DHACD KRALJ MAKMX K. K A L J LOJZE KRAK.AH S. L. i NANtK VURNIK NIILO GRAFEM A UKU CIRIL IIKIti:I.KS ur. n. ela pekoč] ■VIDE FETKOVSkk in a SLOKAN VPRAŠANJA IN ODGOVORI PIŠEJO NAM NASI ZASTOPNIKI SLIKA NA NASLOVNI STKANI: RAJKO HAM KI, SLIKA NA PRVI NOTRANJI STRANI PLATNIC: RAJKO MUFI. Nailm bralcem ob začetku leta ilKS Zbitima gradivo za zgodovino slovenskega izseljenstvi Mbj ItOllJf Beograd — od drevesa sredi hudournika do evropskega velcmcsJn Iskra p« domači detelj Oblaki ij utrditev mlm ln sporazumevanje mrd narodi Jugoslavija j n G ATT llodil po remiji sem nuii Uragl prijalelg Ka^stitri: Zločin V Ebliiui Kulturni »piski Nove knjige na slovenskem knjižnem trgu Januarski zapis (pašami Iz naftni gleda Lite Kranjski Janeti pod ph-amidami Brigi slovenski otroel v daljnih (ieiolah iriiieji eojialarlca V ledu In anegu Mattcrhorna Ns4l ljudi c po oveiu Panorama Škofje Loke Motiv Lz Škofje Loke Domači kraji — že sama beseda ima svoj idr. Topla je, kakor je kila nekoč samo materina dlun, Ustavimo se danes na Gorenjskem,. v Škofji Loki, ki je eno imjstarejših slovenskih mest. sivo davnino sega njena igoddrina. CepTrtv živi k«k(ff vsi drugi slovenski kraji, v živčni utripu novega Easo. Škofja Lotu še danes skrlmo varuje -tudi vse, kur ji je žlahtnega in značilnega pustila preteklost. Siare hiše ob Kamnitem mostu, ki že stoletju ogledujejo v vodi svoj markantni, nikoli postarani obraz, so kot babice, ki pripovedujejo otrokom miših pravljice sive davnine. ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LBLJANI Hodno grudo izdaja Slovenska ItseljifUka matlfs v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat tla lato. Letna naročnina zn prekomorske države Je i dolarje. Poštnina plačana v gotovini. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica prof, Sima Vri čaj. Uradnlitvo In Uprava; Slovenska izseljenska mati ob, Ljubljana, Cankarjeva liU. Rokopisov ln slik, ki Jih nismo naročili, ne vračamo. Čekovni račun prt Komunalni banki SOD-II/3-75S ZIMA V R S C A J Našim bralcem ob za če tk u leta 1963 'L le krnil 11)63 skrpa Rodna gruda v svoj c d osek» Jeio. PomenaibeD j nbi'lej, ti gu praznujemo hkrati ï drselo obletnico Slovenskega iasplj-fiinfeitcg* kn-ledarju in 'Le-[i> cLiiii zu des et a ohlcihuico itstano-vitve SUyvenwike ijmu lice, DcsoJ lot iz-sefljetmke^a tisikii je Imrej »ti niumi in lejjo ]ji bilo. če 'hi lo delo ocenili prod vsem vi, naši bra.lei širom tfvriu, Iti revijo že detiot 'Je1! prebirate, ^ i povejic, ati smo zadovoljivo iiiioiLntJi j nul 050, ti Od't'i). jo je naložila ob svoji ustanovitvi itzseljen-dku matica, V«eih -deset led smo se (nidili po svojih moteti od ]>]■ vili urednikov im uredniških odborov, sodelavcev, fotografov hi slikarjev, pes-ilikov ira pisateljev, stavcev iui tiskarjevi do dji-1 rasa j ega duc da lui na straneh revije oSivljiali podobo vase siare ovoj'ivLJi let vse -do današnjega il 110. Na prill>l i žri rj >J(K> straneh Rodne g rude v devetih letih sc je zvrstila dolga in pisana v:bIü prikazov in novic iz našega gospodarstva, iz. raftu naše industrije, kmetijstva, tarizma, prometa, gradbeništva; prikazov is. življenja naše kulture, prosvete, šolstva; .prikazov o velikih družbenih spremembah, ki j iti je doit velo slovensko ¡u jugoslovansko ljudstvo, Ihidii v bodoče bomo nkirboli jih bogu! program Rodne grude. Našo vodilo lie, ¿zpolniiti žeiljo izseljencev pu lepih slikah ; čim več poftiH-thov iz L j-jl-jev, od koder ste ne i useki K, kjer še žive vaši son idiliki, kjer slo proži voli svojo m km In sl Na s train eh redijo ¡m im j Be vred e tudi ixidobe /godov iiiajko pomembnih in tuT.usličlnh krajev ter diTiigiih slovenskih im j ugoslovunskih poeetate«Ü in lepot. Z'l LLSI.Î 1 HU J ptlCillfik i ] ) rirnasfl j o liovict' 0 gradnji na našem podeželju in v mestih. Slike naj pokažejo 'Lindi vsakdanje življenje nasada človek n. njegovo delo, razvod rilo, prositi čais. Nu-'ice v ]>esetiI is posameznih krajev naj izpopolnjujejo le podatke v sEiknh. Sproti Imkio obveščali naše bralce o novicah v ¿našem kultura eni življenju: gledališču, filmu, likovni u motnosti, glasbenih dosežkih, o najponiemirnejših knjigah, ki jih 'tiskajo «uše aailožbc, o delili za amaterske «dire lor o maši iknjiiw&viicislii nasploh. Poročali bruno n- mhuKh talentih ma vseh področjih limet-moidu 1er objavljati dela nekaterih mlajših pisateljev in likovnih ustvarjalcev 'poleg stare jih h. Tudi o pomembnih Športnih dogodkih bomo imrot'ali kakor Liidii o drugih večjih uspehih mladih ljudi, OinlržaJi bomo še naprej rubriko BERITE, OTROCI, kjer lnoste našLi nekaj brom ja za vaše ot.rukc hi vnuke, initial je valj pa burno 1 urhi prevode nekaterih krajših član ko v teli izvlečkov člankov v omgleščliiiil, fnenc&šči.ut, Hiiuiriščiiij j'U nemščini —- / n nk m leni n d jezikov iiinii pojasnili zel i.&sir, ki h i želijo uirdiü /umuje «I o v čilskega jezika, Rnibriko Vprašanja in odgovori hmnu razširili, kajti vprašanj prihaja na. Šlo v e insko i'jaünlje.reDkô nmiticn čedalje več. Obdržali bomo iseved« Judi rubriko o del n vam j n izEr.djcitiskiih društev in arg LL IL i ZilC i j, /iti O ^ ¿1 IlLll to VSC ihlpisiiikc, I Ul j živo nadaljujejo svoje de.lo, organi izuči j e lu društva pa pu' lis i.i no, 1 ul j prideibe še novi dcvpiiHiiikc, da 1)01111) IjiIi ki) «proti |X"ro™'['i O 1'U.Kgihti nem živ-Ijtuiju miših i'Bscl j diskih dnišlev. Tako bomo s skupnimi močmi nad ulj ovali dolo v Rodili grudi. À i Islika imia naloga, fteviju je mnnonjoiiii Vfičlil .našimi imel pçiitCm, 'k,i jo že hi jo lun ti; sla-rcjinin ipdo^TOiu, k i iso se prod dcscàloijii i»sc,liilii k rtxlno zemlje, pa njihovi m giiKjicun iti vimkom, k à št: komaj berejo nraturinšcino svojih staršev ¿■ii etn rili s4uršev; 'pozmejšbn lizuseljciiicein, ki eo /spiusčHa domovino mnogo pozneje, med vojno, po vtojni in izadtnjih letih. Tistim, ki so v tujini našli svoj drugi dom iin bc tatu uveljavili, pu (listini, k'i se 'niso znašli im hrepunijo po vrnitvi v stari kraj. Tistim, ki imajo življem je žc za seboj, pa -NHiini, 'ki so šele začeli prav živeli. Ti-oiini, ki tuba skujejo Ju>go.v]avijo vcčlorait, ¡>u libstim, ki je 110 ¡svoji izselitvi še niso obiskali ali '|ni jc še ¡sploh ni «o milodair videli, ker so se rodili v piivi deželi, .pa so jiim siairši vcepili zaciimauje sa njilhovci rodno domovino. Revija je 11 amen je- kuknr Otuku !el<> slu tudi let tui predsednik Tito in nje/joDti xtif>ro£u pričakata ttotm letu n rMiiie-ii dni/J>i Letos H(i /rt imeli i> ¡uniji sredi '¿ngreb£&ni j L. l trem iriidovtmi, iljudem različne starosti, ki ali v c v ra z ličil J ti deželah, \ različuii L razmerah, v rti/.!ji:iiib okoljih, ki lutnjo različne irnižmoetj z« obisk staro^n ikrti ja. \«menjrnu ji: tistim, ki prihajajo na olj;1!k k (iii'rod.riiWm, pn [jsOim, ki prihajajo kot tuniisti. lili listini, ki ki radi prišli, pn ne moirejo* ker nimajo sredstev, ali ker SO predaleč, jiIš ker m imajo komu prepuslihi novcih domu in družine., r mi konično tistim, ki bi radi pribili, pa ji in mi) iji četi j >i Kili xs bnurui, da bi prišli na olsi«k, e cip rti v hi In lik o prišli. Namenjena je naša revijo Ijmdem, ki ra/tličuo .sutliju o n h Somi življenju im razvoju t Juffo-juviji, |m ljudem, ki z ljubeznijo spremljajo iti življenje'im m 'razvoj; ljudem, ki ¿to ibreztar izuri zn la razvoj in jih vežejo jul .stoiio dctmoviTio samo Sc iv troski «ponvi -ui.. . Kjizltčmi mislijo na staro d um mino t si li ■lui.sj izseljenk rojaki, 'različno živijo in različni: so njiikovi' jiniaeiost.i in želji: za vzdrževanje mi-kdv s njo. Eno pa jiin je skupno: htepaneiije. nezadržno, ftilno, boleče. 11 repen en je |n> rodnem ikrajm, |jo deželi, kjer je cvetelo varie otroštvio, kjer so ise vMi.ide v a Sv: oj roške iigre, kjer trte začeli spoznavali žili jen ji1, .k j or str sc zjičrlii zavedati snmefpi sebe... 'L večjo ali manjšo močjo vasi veže ‘io silno ČLiisivn, ki fr a morete izjitojitri. in ne miii- ši'[fl, fcprtn utr našli dimigii dom im drugo domu-ti ti o. drugi življenjski prostor. Res je, čas izloči in omili itn drsi k Ml ero bolečino in itndii domotožje umili. Vendar, tipkaj govori k-nr naprej v voh: zakaj 11) jc ne i. bliskali. ie lepe maj Ime dežele med rum rje m in plirtrifiiiiiij, te dežele, iz katere smo doma, k E jo loLikakirm h n eni ujemo v zvezi s puinetiibtinimi liiediimTiidnluii tlu^iijtitiji, u kateri lolbko vemo iz čhjjov drujit: svetovne vojne, ki hodi iakn na mo slojno in utspošno razi nj tio ¡joti Res. zakaj bii je uc obiskali! ObiSčite jo: demu mi nn rtu; Jiii lejio fiprejela. Zbirajmo gradivo za zgodovino slovenskega izseljenstva Na zgodovino ¡duveJiskugsi jraiolytLn*-iva i ÍDA Ln dragih deželah po k veni ne um reme glodati drugače kakor na sest a viti iri nepogrešljivi del celotne zgodovine slovenskega imruda. Zato je skrajnji čas. da dokončno zberemo zgodovinsko gradivi) im sc letimo pisanja zgodovine amer ¡¿kili in d™pili Slovencev* ker so pionirji in ipoznu v miri prvih začetkov našega izBel j-enstvu St: v letih, a mnogi .izmed nj.ih, žari, že pokojnit. /jminslvrno je Ireiha .uigotoviil.í KbnibciiKVpuiMi^nc ¡n gospoda rske vzroke v slani ¡luiiiuv i : i:i, ki sn prisilili mišr prve íknc'Ijence in z« njimi drage generacije, da ho odiiaja'li in El luje, I relia je zbrati vse gradivu in .puiisku:i.j v;i zabeleži(i in oceniti delci slo» vnmîkih izšel jemce-v, njihovih organi zticij, k u I-turno-prwvetnih dvutHar, “Imenskih ku Niti mili domov ta drugih podiúhiP’li irslniritiv pri težnjah zn ohranitev tim (eri noga joaikii in krepitev nacionalne pri]uidriniti k slovenskemu narodu tudi v drugih lin i naslednji h g enerad ¡ah i/.sel j im te v. Zn beleži In in oceniti pa je trdha Iti d j dosežke sln-vujndtih ijft&eljemcuv na področju Muetcoffti in zuranos (li. Da hi d ubila sku pitni rtintiílvcinh delavcev, ki obrii'Hiiu va t&godtM'i lin «hrv en s k ih izseljencev v lem m nisi n. (kotil j virov m .stoje uodaíjinje dolo; se podpisane ustanove olirtičti.jn na vae izseljence v dežel«Ei. v katerih *o st nastanili, na iaselj črnike (irga.n.i'zaeije, društva, ipevske ebore, igralske d ni žilic, sole, 'klube in mlad'imdke organizacije, sloveiinske iiurodne (.kuno v e, ma uredništva slovem-škili i/jtciljcuskih listov, ma druge izseljeniške usta- .Vi1 fieras tu rzseijtTt.RbiP rrrzi lica. Slooenuka akademija znana*!! in timelnúBli, Filozûffiku fakulíetü iinioer/.e i> Ljubljani, Narodna in unioerzUntníi knjižnica, Iniliíiit Zfi 7,gCHÍiir<> deiapakega gijimiju, Inítitut '¿a narodnostna ppraíanjfl, inj'vc in tudi 'mi puPHimcznikc. da pošljejo v wu-kTKiio zgodo vin ako gradivo o aio venskem izseljenstvu, zapisnike in poroči la o kom venci j ah, kongresih, o društvenih ■sejali, o zgodovinskem ril z voj n ,i tu selili, ti, o važni li dogodkih, o pcHurtnh» mejših ljudeh, n stavkali, foiog.iafiiii', i j,-s cl j e.iwk e časnike, m vije, knjige in vos drug arhiv d ruši ev, orgmini ZLtei j lini Usi it mi v JI« Sl n v c it.sk li izse-I jonsko riiiil.ico v .1 .jiiljl jet iti. izseljenci v /DA pn n« ■À\ tjuii čin ul er v Slovenski iiutotIjh dum v Cie-vola miti, oni koder bo to gradivo pravočasno prepeljano v. j ugodili v Eniško ladjo v Slovenijo, Ker im« ja m j lugi izseljenci oziroma njihovo mrguTii-zacije 5e kake drugo možnosti zlhirauja, 1 nitko uidit izseljenci v ZDA pošilja jo svoje gradivo naravnost v Jugoslavijo mi Slov e lisko izseljeniške matico. Hkrati SC podpišimo IIS IJ lil KM c oblačil ju ,U;i troja ko. kil SU delov (|ti V izfjj‘1 jenski il HlflgUT ni /.¡ici j a h, d«, iiflp psic jm i^iiji; fi pb.n 11, i i ! i e j tl jih inišljejo v Jjiufi-Ij.iim : 1.1 > 11 ■. c -11 - k. i i/s'o! ii'11-ko i i 11 it Sim jut-k« izHetjcniskn u m ti ca ibo punkabela z« 'njihovo oli-javo no so.iuo v zgodovini alovenčkih 'i'zstdjennéev, temveč tudi v drugili i.slovenskilh puibliikacijek. Slovenci ¡n Slovt-nkc! Naša današnja dinižbu \ mu i J'tigoshiv.iji globok o ceni h i iri i - delovne n«'|>orc in humana, |ia>tri-olifkji | ir i zji t L iL unij« v vmsCtii duligTillellJieitl življenju v (nji tJužrli. ki je sihiMiiru« '[)u siti lil v ji sr tlmgu (Uïtimviicui, LIrrjcirii ugled zgrenustveniili -inst«-nov, ki jiHU d «ju u uš« (Inižlia vso nioinvliuo in ni ei -terio/luio poti poro, januči. da ae ho lo zgCdriovrtiskc gradivo hranilo iti oh rami I o s apušto vati jenu. kakor mu po v-sej pravici gre in da (bo luapisanu zgodu-t i n a alovcnsk'iili izšel jcmcev. Naj «u> ohraoiji poznim rodovom slovenskega naroda in drugih jugo sin vilinski h 'narodov spomin na vaše plememi to delovanje, u a vaše trdo im težavno živi j en je, na v « s c usprthe ¡mi dtiipm nos k hilAginjii fležele, v katetri Ate žiivcli in še živite, .\aj bo poznim Hlildvffltl iïhraitljeil uiš i ! c’Iri. .pri j'¡iLZ vc tj i ik'j ^ j i jr \ krti^ii <[■ nižini“ j ligo® N P Viliifijviiji ife čl ri j l 14 x Î'iiflî y. v ¿1*1.1 pLiiiiOÎ jo d-ftoicgcl sl minski ti el rod. Nuj nu za (sjiii u v 'puzLfiho tnko vnwuo življenjtiko j:'1hIobje slovenskega unrcda v tujini! .imen','; ka brv (xka zoeza. PrdjriMBiie .ïikiwiÀ't' Amerike. Stooellaku nnrntltin ¡ratl/Himn jednatu, Direkjnrij SiorrenskegB narodnega fJfimji na St. Cffliru u Clevelandu Moj lionič je bil majhne postave, bigtrih oči i'ti hitrih isog. Rajši je skočil ep/, iiriiijtv grm, kot o pogladil s suite im žn.lj^to roko tor unC rekel, da je ,dobra žila", ■Sc egiptovski g ti vc m orji so ponositi. kadar si z našim kamnom zidajo imlačc,« j c rad povedal nonič, kadar je vzel sveženj dlet in kladiv, da 1>[ oditisl klesat v s tv»j kamnolom. Ponosen je bi L n im j iti je vedno 'govoril, da j c ,žila' v ti j figov c-m boljša kakor v sosedovem kainjiuloinii. J n bilo jih je vetij desot! Zdravnika ni hotel videti, kaj šele, da hi suiti šel k ¡njemu. Ce ga je bolel želodec, je ves dan žvečil brinjeve kroglice ali kvečjemu zvrnil kozarček žganja, brinjevca seveda. Vendar Je ]>u-red komu j n samo v sili, za veliko potrebo, ker je ostalega znosil v Trsi, kjer je še! dobro v denar. Ko j c k j ir i raj visi il!. si je najrajši natočil v Skodelo pol litra torančka, mi.rea&l dve 'kuhani jajčki, dolil nekoliko olivnega olj ti, .ki ga jc som prinesel i 'a Irt-trc. nekoliko čebule in dobro popopral. To je bil njegov .toč'. Vanj jo nadrobil rženega kri tli a Ln ko je vise temeljile premešal, sc j c napokal, da mn je hi!o dovolj ves dopoldan. Take e?! je nonič kopičil leto nn Jeio iti jih jc nakopičil okoli slo. Slo let! lil vendar je še vodno vsako jutro uživa! ,loč‘ in okopaval 'trte. Kamen ipa .. - Saj ni .rečeno, da ga ne bi mogel več klecati, vendar 'morajo ¡tudi uLruei nekaj delali! (ju je lc trte okopaval in obrezoval. Vendar miti je večkrat rosno rtko rado zdrsnilo tja'proti najleii-ši-rr žilam, kii «o ec svetlikale na sonca in so za-gnrmlc, kadar je 'počil! a mina. ., Oi rutke je pošteno odpravil od h iker moškim je I ul štel vsotico dnu ar ju. ličarkam T» doto. □ajstarejšii edin j c Ostal doma, h;ikor velja po starem zaikcnm poštenega gospodairjo. I>nlejn je poročil tudi vnuk c. In še vedno j c ližlvfi.I ,ioč‘ in ok-cipaval Irte, tudi potom ko jc že pokO|Hll tam tla Poklonu svoje otroke ali v mrko. K merijo p: l je krepko držal v svojih rokah. Komu jedorasiel za ženitev že pravnuk, tedaj te jc n omočil orosil® oko, kajti iaiut mu jc pripeli jid na ogled liotloeo nevesto, brhko in veselo deklico iz sosednje va#i, »Hm, trd ju nevesta; hm, tretja nevesta,« je dejal bolj sani zaise kukot njej, ko 'mu jo «¡rani eižljivo .podala roko i.' pozdrav. Dolgo jc zadržal n jemo roko v sinji, kakor da bi bolel iz njene mladosti izčrpati še nekaj življenja zase. Pauli iteklu. Zaio ec mu je oru-silo rdečkasto in krvavo oko. Ali «o mu življenje izmika? Ne, aio ¿arnika su! Pograbil je motiko im krivčuk. pa je s pa ki ko ^ roki odhitel v vinograd. Ae mri ■držij moj Ječ'! Dokler kruli v t-ltiC pomočim lini v grlo potočinn, bom se vedno jaz &tdn obrezovati Irte. Saj jih snoij ein uc zna obrezovali. Otrok je otrok, kuj hočete!« se je ¡rad poliva lil, čc ne je kilo ustavili za pogovor. s Koliko po. je *tar vnš otrok, momč,c hi ga v šalil vprašal sosed. jKIi. kaj, I tekil j čez sedemdeset jih uma,« je ¡moi'iii iii.leno odgovoril nonič in pri tem mislil mi itvojegsu or roka, k.i .nj smol obrezo vali trt, saj bi pri ■.‘jedoiiide-Helili Icliili itidi težko prilezel do * li[ogradn. Ce bi tuugc!. bi mm kvečjemu dovolil okopavati trie. Kdaj pa bu.str oženili v mrka, n«Hiič?< ga je še vprašal sowed. Ne vnuka, pač pa ipravmulkalt «e je jezil no-rtič in |>ui[H>sno dvignil glavo, r'Prihod'iijti m ode! jo !>o poroka!« ■ Kato pn .ste mef!l!.i dočakati luko visoko *ia.-r-ast, ncfiidč?«, je še rad silil susod, Eli. lo je lakti. dragi moj,« je dejal nonič. Kdor zgodnij v si ¡m e, kih .k nuli a .¡.n Moča* oetfliue, kdor ■dolgo loži, ise gn e Inn n n dtrži. Ali ,to£‘ mora Idti od te rama, me ¡ul ¡navadinega vinu. Saj som ■bil in eku j let V Ameriki -hi sem tar dobro zaslužil. Seveda .sem tudi garal, oh. da, .¡n še kako paral! Pil brez 'mojega .toča'. Potem sem se ujezil, pogrniliI (isto nekaj prihranka, kar sem si pih-.sluzi! in odšel domov. No, iti od tistega dne mi .toča' ni' zmanjkalo i ee. Samo ,-toč', pravi na.š domači ,(oč’ pomaga, 1ak, ki zra&te n« (ej stihi k raški vcinlji! Potftm j c prišla svatba, NoniČ ju bil ves razigran, Hodil jc po dvorišču dm *i ogledoval premoženje, ki ga je n a i nemil prepkiurti pravnuku, Stopil jo v k k:l im pndr-■ka.1 vsak eud pnseibej* Tudi! vsako tul sodom 'kravic v hlevu je ipcitre.jdjul po liitb+U, Potem jo ua dvorišču zavriskal iti stopal v sobo, kjer je kr-manjkaš ¡natezal ih a rnioriiiko i-n zravou še tnami-katei-o okroglo zapeli. Nnipie ae mu je pridružil s hripavim g lasni n. Nato j c začel motili gledali okoli po sob i ir ko je opazil v kolu pivčevo Micko, j i jc zaklicat r v Ali si z hala kdaj plesali, Vlicka?« Mleka jc imela vsaj dvajset Jel manj kot on, vendar se ju držala kar -tituli n>. Povesila j c glavu t.ii prikimala ncniiču apod podvezunc rude. tedaj je nonič zakričali: Mioka, gremo!« Vsi plesalci *11 se uinakiiilt. Živčeva Micka se je podbočiJa im začela s(o-picatl na sredji solve. Počasi in dostojanstveno se je írtela okoli same isoho, več krmi vtrgla glavo nagajivo nazaj, «la ji ji- rllla zdrsela tl* ramena im odkrili! hele kodraste la««', ruki pa je čvrsto držala v bokali. Tudi Jieniiič se je podihočiib Slá'l je ¡nekaj trenutkov oh strnili in jo občudoval. glavo je nihal setu j h ijj], k.i km' je |iin’ .na m igovjuEa mm proti! ill jem n. /,i\ v r.i.vksd j C kot .¡saj! j'ld>i j CM ipCtulill Tl« i j'ím, skladov mice šu je nato začel krilii(i z rokama sem in tja 'in skakati v zrak tako visoko, da smo se zbali, da bo padel, še posebno -zato, ker je obenem v širokem krogu krožni okoli naje. Pa ni padel, tías nouičl Kaj še! Flesañ je in poskakoval taku veselo* da je še nekajkrat zavriskal vmes, nato pa zacül pojemati v skokih in se vedno bolj približevati Zivčei i Micki, ki je še Jiekoliko s topical h na sr«li sobe, čeprav je že sopla. Nonič pa šc bolj, Ko SC ,)i ,]C že Čislo pri bližal, sc je Micku ustalila, mu obrnila hrbel im 'nagniIn glavo toliko nazaj, tla ga j c ¡pogledala čez čelu. Tedaj jo ju nomč naglo poljubil na, ¡tenka, nagubani n insta, da smo se vsi nasmejali in veselo zaploskali. Živio, iiuničk ;■ l'o ju plesk »Živeli novici h NcUlaí! jm jc n(l(t«haJ it) počasi odpeljal svujo jilt'SH’1 ko ¡nti klop k unizE, l'ríko sin tl ¡Im h oba. ■ Nonič, kitke morete biti še ved.no take ¿Mavi ?i ga je vprašal liarmoi) Ikaš., sSani ogenj vos je!« kdor jú ¿toč', živi ■dolgo; k-dor piju vino* živi ititinj; kdor kadi, še nuuij; kdor 'hodi ¡k ztlravni-k oni pa ...« Nuiiičii jc izdala «upa, prijel í¡c je za glavo in ni več mogel govoriti, K njemu je pristopil sedemdesetletni sin, pa prijel pod pazduho dn rekel: ■■Preveč sle sc mrudtli, očka. Pojdite počivat«. Od po! j til j c nuniča v gornjo pubo itn su nato vrnil k svatom: i-JPrcveč sc jc Tasva-ol, ijtij vosle, kaj pomeni ozC¡ni'ü prai iiuka, To uti dano vsakimi ar. Nekoliko sc Im odpočil, jutri pa iho spet navsezgodaj za-mži! wvoj Moč' in e el obrezovali trle. Mi pn naila-Jjnjtiio! J^lešite, mladina!i Mladina j c plesala, plesala vse do zore. Ko je prva zarja začela riwul.i roJiovc bližtijili vilimuljskib gi-iči-v, jc jutranji veJrič, med šele- iHtcjij cm I) tl Ul I Liga listju linin' it] I iros to v, (líim'.ricl zadnji mi ibif ci i'ztlii'h Ijaj ija prnli Iic-IIml skalaiu ■h j ogovega k a 111 im I om-jj. iMa lirasiovi mizi i knhinjii :pa je slala prazna ink od da, v kateri si jc hit itolikcJtrai moj nonič priipravriil s i' ir j ljubi ,toč‘... BEOGRAD od drevesa sredi hudournika do evropskega velemesti Musi lieugmd — palača Zveznega izvršnega ¿¡MÍ d Prispodobu o tlrevwmi «.redi hudournika .¡l‘ bila nekoč najbolj primerna /-a (mi m«elo. Od tíhí ih ¡el v temnem o?jiclj u zgodovine, ko so Kol ¡i Tin sotočju dveh vedikih rek. Snve in Dclnave, gradili svoje .prve okope, od iremitkii, kit m Rimljani ž.c zidaitemn ut ir j enemu mestu d sli ime Sin pid n - ...n, pu dalje, ko oim.nij«mo Bizu'iitimce* Sl&w&nc, Ogre, burke, Bolgare, Avstrijce, Nemce-,, kor O-wa jalee in gospodarje mesta okrog K ul omeg- lIlj ti a j c bil Beograd vedno ipodolbein drevesu .’¡redi hudournika, Drevesu zato, ker je kljub vseiim iu drevo rusto liin -zelenelo; -.‘¡reilii h-udotir-uika ¡ra zato. iker je zgodovina km to ziuznmiíiio-vala vsa obdobja 'lega mesta z dejali ji, ki jili imenujemo: .nasilje, rušenje, požig, 'pokol. ropanje,.. Reke narodov in vojska so tekle [ureko Beograda, vabila *>n j ib bogastva, ki jih jc hranilo mesit t j : iprcd vfifm 'po ¡poni, katerih k vri-išče j i" Beograd vodni o bil. Najdalj fti> h Beogradu gospodarili Turki, ki so 'prišlii i|iod beograjsko olizidje najprej; leta 1-140 in poleni še leto I43b, a so se morala obakrat miuikniii s hudimi izgubami. Sela letu l?2l je iiirška vojska mvida Beograd hi v njean vzpostavila oblast pokn&séca, ki ju trajala v$c lio ■Jeta 1830, ko je nad taJemCgilanom končno zei-v i lira la srbska zastava. Ce bi ih'noí Lj ubij linčano v vprašali, kako jim ju Beograd všeč, bi gotovo dobili dvakrat po pet po vis um različnih odgovorov. Eni (ni dejali: iŽelo mi je všeč, navdušeni smo -nad ulj im!« drugi pa bi zagotavljuil.il »Sploh mi ni všeč. Strašno mesto, ta Beograd 1< Mosto je mnpr-ofilrte daleč in na široko [»o gričih, ki pil li ivslrn učni ]i voj vinilu^ k i h ra Tiki nuli onslraii Save in Donave prvič mvalove in st-prični) dvigali iproli osrčju Srbije. Cu gu glodamo od daleč, se mam Beograd zdi ¡kakor otrainr na griču, -kakor -trdnjava, ki h-ofe varovati dohode do sobe i-n do krajev, ki leže za njegovim hrbtom, S Danes je -licu Beograda takšno, du lab ko rečemo; ni več tak, kakršen ju b i I proj; n tildi ni «e tak, kakršen bo kmalu. 'In pomeni, tla tli več 'ZUiiieju ar jen, neurejen iin unuzaii, tla pa Se ni povsem -inrejon. zgriLjen i-ti -- ivtviiku.ii. Beograd jc? ztltij moški gradbenih odrov in razpokanih ulic. kii jih asfaltirajo; Beograd je mesto, kjer ■si včeraj -danes jutri sledijo-sila naglo, Beograd ima veliko zrminunitosti- 1 u «n um-žeji, «pomeniki Lil ljudje.,. Muzcjov ju mnogo: ml Nnarodnega muzeja, ki hrani zgodovinske in ...Klil n.bške d ragoceirasiiii, do želciriiiiškega i n poštnega lRueojH) milim VLijiuegdi muzeju .in »levilo ih agodovJudkili muzejev pu tja etn prelepega, če- ¡‘ogled s Teraztj na Ljudsko skupščino, ti je1 biia zgrajena fired vojna pa vzorcu ivashing.ttmskrg# ku pit til ji pfHV majhnega, muzej ti Nikole Tesle. Sponi emii-kov je brez števila, morali bi mnitiani-ti zajetmo knjigo, d« 'hi vise le m a sit H ... Ljudje pu... Ce Beograd še ni velemesto ]x> številn hiš ali številu prebivalcev (ima jih SÖ0 lisocl), potem pa je po živahnosti, ki jo čutimo na njegovi It ulicah. Beograd je živo mesto, njegovi prebivalci &e apr, ne rana jo .pogovarjati poiitliem. ne znajo molče ¡¡lil ni'tin o -stvarL ki jih zbodejo v oči; pa maj ho to razkopan pločnik, min ri-joiidi ialozhn ali p:i e odri h tick le, Pojdite na Terarije, beograjski eityj, in poslušaj te. o čem so ljudje pogovarjajo. Zvedeli Iroste v«c O tem mestni, o*-krheih njegovih ljudi, e botrova rij ih im poroku li. m koriKh im Maivnvan jiih, o najbolj za.pe-I j iv,¡'h moi! zapel ji vini i, o gostit! nih iin gledališčih, skratka o vsem. iz česar je- stkano vsakdanje življenje nirKtn in njegovih ljudi. Reog-ra¡čani vse povedo naglas, ptivTsod Jiofcjo bHit. vse hočejo videti in včasih je na cesEah okrog k roti i Sta takšna gnieča. da se komaj ‘prerivaš naprej, Kaj imajo 'ljudje v tern mostu radii Nod vac imajo radi nogomet in o tem 00 -tako zttamMv rini ki. kakor gospodinje pripravljeni govoriti ure i.n 'irre. Radi pa imajo tp red višem dobro jedačo. Ni ga v h! v ropi mesita, kjer bi ob praznikih. posebno tur ob Novem ,letn rtimoilk toliko odojkov in drugih mesnili dobrot, kaHonr ravno 1 Beogradu. Pravilo Beogruj&i.nov je: bolje imeti eno obleka n min j v wii-.i. a vodno sewti za djcibro naloženo mizo. Kadi hodijo indi v kino in gledališče, Vstopnice so vodno razprodani, čeprav j c dvoran veliko ¡.n se prog rami ipo trn vi ju jo. Med predstavami so zelo 'pozorni in radi -ploskajo ter nagradijo izvajalke tudi z gromkim vzklikanj eni, BeogrnjčaTti so Indi najbolj jugoslovanski del preb ovalst va Jiugosrlavàje. Srbskemu jedru, katerega predniki so doma v mestu samem ali }ja v okolici, se je v lotih ipo vojni pridružilo am slut-isoče ljudi «prav .¡z vseli dolov države. Slovencev je v Beogradu več, kakor v mti.rsikalmtii skvonakem tnoftíu, veliko je tir dl DafluiniEitiCev. 1 ui JI rvart o v, .Vh uk tul on ice v. C’ rri ogn rce v, skrm k n vseli, ki wo im obširnem seznamu jugpfilovanakrh narodnosti in narodnostnih manjšin. bttmeski epilogu ¡m beseda dve o 'tistem delu Beograda, ki g* imen ujemo no vi J Na drugem 'bregu Save, o neti njenim lokom in mestoma Zemunom. ao kmalu pu vojni pričeli graditi prva poslopja bodočega mesta. Najprej sei delale niiludiit)-*he delavno brigade, potem pa so v wo reč vzeli v roke s-i rokovni ja ki, ki bo se gpopnijetli 0 poecbun leszavmiits.i pogoji za g rud ho v, 'J'la so Jn.i.ich roč peščena, im jm d na mivke in je »ato g raid'd c v izredno težavna ¡ju tudi zamudna ¡in draga. Prod nekaj loti s 13 raziskovanja rodilu pria: uspehe, Inženirji, ki so preiskali vse jjthI pftvr-šijio, so rekli svoj ida< in kakor goíie ¡k> < Eci ju so zrasle stolipiiico 'iin palače, novo ulice. drc-vn- rotli in trgi. Seda j že us «kito, kdor se sprehodi I j 11 ¡lem no ioni mesLuictn delu, lahko ve, kakšno 1)4 vse lo čez nekaj let, ko ho Ttgrajeno vse bedo, knr je bi In prod dobrim desetletjem le papirnat načrt, ki mu nun-ogi potihnil in nag!as sploh attso verjeli, Novi Beograd rase nezadržno .in bo postal središče velikega mesta, ki ho kmalu poslalo milijonsko. . Beograjčani s»ponosni Jia svoj Novi Beograd. Vprašajte jih im potrdili vam hodu: »Seveda, toda no le nanj!« Ponosni «o tudi na Maro jnesto, m vse m j ego v c aponifiuiikc, domače gostilne, stolpe v obzidju. k rižiLŠčii. kjer 0tL je zgodilo toliko sl vari ... PeLio«tii so ¡in hkirati itteKudovaljtii. Hvalijo se im godrnjajo. In tako je prav. muco ti ra t-j Središče Heogratla — tintez n netiti palače >Albanija* Centralii ISKRE o Kranju Trno l&K Ji A jo bilo pred vojno neznano. Vsi obrati oziroma tovurne, k'i j i It je 3G in ¡ki «o sestavni doli današnje i ik1hili,.| rij e ISK RA. so pričeli obratovati v Jerih po vojni in so prav vsi plod intenzivne rasti naše domače industrije. Prva 'tovarna, ki j c ¡pravzaprav dahi ime temu »koneernin, je bila k rani j tik« ISK K A, tovarna clckj(romelmničnili in finotmehaiij&riih izdelkov. Pred vojmo je (bila telesi tl na tovarna >J UGO-CESKAt 'im znana po delavski stavki, ki se je ir ■te tovarne razširila po vsem Kranjskem i'ii zajela iuad 12t>.0tJ0 slav kujočih tekstilcev. !Jo zasedbi Go-.roujske 1, 1941 so Ncind teksti I ti e &j|roje demontira li, jih prodali in montirali nove ri.nomehanične 'zvrsti zn izdelovanje letalskih dolov — iiitlito-m za torjev. Ko se je vojna bližala zmagovitemu krmen, «n hoteli Nemci stroje spet odpeljati nu-»sij v Nemčijo, ¡toda zavedni delavci so jim to w silo preprečili. Y novih razmerah po osvoboditvi se je tovarna znašla pred težavnimi n a kilami. Treba Se je ■bilo čimprej loiiti izdelave takšni li proizvodov, ki jih jo n njo o potrebovala razrušena d c ¡mov im n za sv njo obnovo in kii jih jo Mo ¡moč « teni spe-cia liri mm m tf l™ jivi m piLrk(Ui) lizdelali. "V naslednjih Joti h jo uoito izdelovala na tisoče različnih ■proizvodov — maj več orodja — med drugim pa tudi prvo v Jugoslaviji izdelano itro, Večino proizvodnje teli izdelkov je tovarma v ¡svojem nadaljnjem razvoju opustila in oddala vso tehnično dok umen taci jo drugim tovarnam, 'kt so medtem nesle -ko gobe po dežju pa vseh krajih države. ■N jena proizvodnji* pa sc j c sčasoma pt) izbiri zmanjšala, Olwlržfljla je le pet iskupiin proizvodov. Moderna načela.proizvodnje in čedalje večja konkurenca tujih irjuv- pa ho tet-juhi ¡specializacijo prr.ijzvi.Hl ii je. Tovarna je zuto ti hi n novi ln za svoje velikoeerijske izdeJtke mrve specmliirirain-e tovui-- ne. Zgradila jih j-e ■tturn. kjer eo hiti najugodnejši poboji, predvsem pa jt> je votli la osnovna olike L tla da v ogroženih krajih z odvečno delovno silo zaslužek -]io v-i ut delavcem, ki bi bili drugače pri -s tl j rimi Jn-knli zaslužek drugje. Tako obrnit uje v Novi Gorki blizu it ji liju liske meje ieuiiJia mvJo-uloktrič«]« Opreme, ki nalaga s tako ime no varnimi avtomobilski mi agregati i h k ero vso jugocdoi ajisko industrijo avtomobilskih motorjev, moi ornih koles in mopedov, i A vt ocnotd Jskd agregat je sestavljen iz dinama, zaganjalnika, napetostnega regulatorja in vžtgalne lilija ve.) Druga tovarna j c v Lij mie j | t v i Kropi na Gorenjskem. Izdeluje šic-vilčnike za električne šlevce lin .števce pogovorov za avinnuaitske telefonska ceni,rails. Tudi v Otočrnh na Gorenjak cm oibmluje tovarna merilnih iiriHtru-menilov, Nova je lovtmta v Uršijiiiiiu — Nuvo me-slo, Odprli ho jo šele 'prod nekaj tedni in izdeluje usmernike in usmeruiske naprave. S svojimi odličnimii izdelki, s precizno k va tildo in ugodnimi conami si jo ISKRA pridobila v letih velik ti g led. za in je veljala vseskozi zn vzor in -morilo drugim tovarnam. Bila j c včlanjena v Posloviti em združenju za a vitcinuartizaci j o, /.dj-nžci] jr ni je zadalo osti o vino nalogo avtomati-rirai i splošno imnožično proizvodnjo in jo postaviti ua [Hjpolnomn drugačne ieniclju, du bo ktw naj novejšemu itehmàcnemu napredku; razbremeniti človeka fizičnega tlela in rto dele povsem nadomestiti s strojeni, 'ki ga opravlja docela cisn-kotmerno kv a Lil et no, hitro in z mi.jmon jši in možnim izmetom skratka, ipapolmoma avtftmaiizi-rauo. Predstavniki v poslovnem združenju včlanjenih tovarn ISK K A, HIV. TELEKOMUNIKACIJ K Jn TliLA ¡so se eaito odločile za združitev v eno samo podjetje, ki .naj hi bilo s svojo združen io Cio kos novim velikim m n Joganu Pri leni su jiii vodilo šo koristi. kol so: večja možnost prido- bivanja, ¡k-apatoAa za uov-e ¡'n vtwl-kyjc, tesnejše $o-ddovanje 'in tehnična ptunjOČ, zdtmžitCJ strokov-no-toli-njčnega kadim za ppojektiirortijG novi-h proizvodov. uisliLiurvi-fei skupni-H služb in -uskladitev proizvodnega, itinčoiLi za specializacijo ■proizvodnje. Odločitev je bila .nedvomno pravilmi, saj že seti sij ¡jo kratkem Scusu kosanj dveh. Jet '¡jo zini-¿iiii, iiuhitdni ja JSkllA prej huduje .h svojimi izdelki na jugoetlova-ntfkcm Lrgu, ti v<*l-no 'bol j |iro-dira j zamejstvo, kjer proizvodi industrije IS kit A počasi, a vaiTajno izrivajo a trga izdelke sloveči I) L-nožem škili tovarn z dolgoletnu trad ici jo. Današnja IS K. RA s ¡xdnrim naslov orat ISKRA, industrija za elektromehairiko, teleJwniriwiilka-cije, elekiiiro-ni-ko in avtomatiko z glavnim sedežem j h i'11'tij.Uj je naj večja j ngitskuvarska tovorna .mi celotnem ¡Hid roč ju elektrotehnike. Sestoji iz sedmih ftajmjsiojnnih tovorni tovorne cl ok trs h neha nič ni li i-n funo mehanični h iadel'kov, -Kranj: lovirme /.n -elektroniko In avtomatiko, Priu'il: tova-rrifi električnih aparatov, T.juiibl ja*ia; tovarne zi elektirozvu/.c, J -jnbljam; tovarne avio-clektrične opreme« Kova Gorica; tovarne maj h ti iti elektromotorjev, Železniki; tovarne merilnih instrumentov, Otočej tovarne usniern'ilkov in usinerniSk.ili naprav, Novo mesto. se tovarne imajo .vjkmipno >2 obratov, raztresen ili -¡jo vsej Sloviin-i jii: v Sežani proizvodnjo koncertnih radijskih ,l-jl Irans-istorskili a|jairatov, v Ljubljani obrat . iARNlflG sto proizvodnjo maličil Lli -žairnic Ln spoti ¡rinili cevi, v Sc tu i fr n no Dolenjiftkem proizvodnjo kondenzatorjev, v 5ent-jern e ju proizvodnjo uporov, v Žužemberku proizvodnjo kern mičnih kondenzatorjev, no Ježiti proizvodnjo tiskanega vezja, v Horjulu proizvod njo merilnih rnstmmeintov iiid, T-u.ni .sta sc pridni žili industriji -ISKRA še tov*™ a i-NTiKOr iz Žel i'ymi.kuv in ŠPIK-:; \/. K-r^uija.* lovoma >NT-KQt je imela do sedaj Uredim N rok j: th j [ >-.v 4 m hi k i program (goopodhnjiskii aparati, pisa-nndške mehanične po 1 relišči ne, medicinski aparati i'ld.}. Ta sortiuiatn po programu specializacije postopoma opušča tn lhc special (¡si ra soinn uidi proizvodnje ■majlitiih elektromotorjev, po katerih je povsod jvliikn po j ji ni k-v a njo, Žc wedaj jih jeli ko ¡ziniti. posebno v ZDA. Vesoljna ISKRA-, koi se radi posadijo njeni proizvajalei, zaposluje m id 'i.OOO tldiivtcv -in izdeluje okrog 4.50U proizfoilvv. Vseh ni mogoče n ušteli. N imela bimIustrija ISKRA pred-j it Ji un m l70-xnuxli: utori ■ lukamutijas, ki pojde sluzil drugam, in >elekiričltn< ob prneni prihodu u Ljubljano (Fuldi: AimItvI Amalij Elditrična d u kam ati j a.« v Ljubljani IJ rili oda prve parne im prve električne Juko iui>JLve v Ljml]J);iii(] stai prav gotovo po menihi] a dogodka, Prod dobrimi sto Jeti slo vdanostim 'iii bilo ne 'koitcn ne kr»ja, veselje je trajalo več (hit, kuje a cesarskega 'Dunaju prisopi IkJ v Ljubljano pril klmJcojnatija*, kakor so I j itd je itokrat imenovali lokamotivo. Te duri, tik preti leio&nj im praznikom repuljalike, pa jo bila na ljubil j omaki železniški pootaiji fik.ronnint kal' preskromno. slovesnost ol> prihodu prvega električnega vlaka v Ljubljano. Ta jo pripeljal sredi dopoldneva 28. novembra od postojnske strani, od koder je bila proga elektrificirana, Elekinlfieiraili so jo «e do Zaloga, kjer je ljubljanska tovorila postaja im k j or ImkIo lokomotive «omenja vali. Ob otvoritvi elektrificirane prnge, ko je prvi vlak iiimiboliano pretrgal Irak, k-i je bil razpel čez tire, tudi mi matijlkalo žcleznričampke godbe J n vidike radovednih meščanov in potnikov, ki so se ob prihodu električne lo/k omoti ve Belo razveselili, posebno tisti, ki pogosto ipoiniijojo pmi.i Postojni in jim bo vožnja z nov* vleko hit-rcj&u im udobnejša. Elektrifikacija proge Ljubljana—Pottojna je velika pridobitev za vso Slovemijo, No le da bodo ob iomi prib ranili veliko- denarja, iimivcč bo la proga i/.liodiše-e za .nove elelct rifiikacijt?, Y načrtu imajo elektrifikacijo gorenjske proge, proge do Zagreba in pa sr veda štajerske proge, «k tipaj kakih 300 k in. TOKI?AT \QVJIIE I/ GORENJSKE ■ j enuic e: Želofsurna Jesenic« jc eno izmed tistih V JugOsU-vnji, kn zau ijriiv vredno- titi napore leuimilnljev i'ii mooDalibutarjev. A'sako loto prijavijo v kili -podjetju 'kokih, "ft tehničnih izboljšav, tj katerimi prihrumi železoma več pnilijouov, Letos so izumiteljem v jet,'eniški Selcaami izplačali kot nagrado za uspešne tehnične izboljša ve že nad pol milijona. Z velikim jinvduStttjcin so -učenci osemletke Toneta Čufarja* sprejeli 7, Jiovemibra v svoji predi pisatelja Franceta Bevka, 'ki je učencem govori[ o svoji mladosti, iiaio 'pa jim je prebral nekaj odlomkov i* ovojih del. Ob koncu sproščenega ruigOvora jo mural popularni pisatelj jeseniškim pionirjem obljubiti, da jih bo se kdaj ubiefknl. Foto« so v K ram ju spravili jhmI streho prvo stol pumo. Kranjski nebotičnik ima 17 .nadstropij. Na vrini bo kavama in majhen bar, v spodnjih mul m rop j i h IhhJo pisarniški prostori, nad njimi pa elanov ali ja. Proa stolpnica u- Kranju iFuiu: J. Fiikrn) Metin iz Kranjske gore, ki je pontembno zimsko športno turistično ureilišče (Foiflr |. PrçScfii] ■ Kranjska gora; TnništiiGni delavci v trm znori eni športno-turi* ličnem središču .so polni opti-iii ¡23 a a, *11 j un v Kru njtfkj gnrj oddani vsi pirosilori za zimo. 7m Kranjsko .poro, .ki ima krasni: smučarske terene in veliko žičnico, sr letos zanimajo turisti iz Anglije, S vice, Francije, Tî&wskc, T lubje in Avstrije. ■ Radovljica: Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Radovljici so največ razpravljali o turizmu. Ugotovili sm>. da bo v J etik 196} in [%4 Goreilijaka debila. precej novih objektov za razvoj zijiirikega in poletnega turizma. Med večje nove objekte sodijo zlasti novi hotel na Voglu nad Bohinjem, nova žičnica na planino Vogel, kavarna im restavracija v Bohinjski Si ¡strici, campingu v Zaki (Bled) in Ukan en (Buli in j), adaptacija blejskili hotelov Bark* in Jelovica ter dokončna ureditev blejske festivalne dvorane. V /’Janini pod Golico je konec novembra GA tabornikov opravilo štiridnevni tečaj. Po tečaju sit sO tabornik j viz | udi na v ril. ( >nl ier. k ju i' so p-ri- jelno presenetili graniičarje — čuvarje naših meja. GivuiiČarji id taborniki so hifro sklenili prijateljstvo, organizi'1'Jili so brzLipom/.iii šalim-ski lurjiir. Zn poli nekaj pivimi in skupaj ziiplc-Hlli ko-lù, (}]) slovOSII so gru niču rji puvubHî tu- bor.miike n« proslavo dnevu Jugoslovanske ljud- sko armade. jVfl filnkiih je itbclnxki Ijmltiki odbor kupi! majhen ü kaíerirn se šfjkirji íj. II oddaljenih &aii VAZijO W Šolo n jVot>0 ñas (Folti: Amlri'j Aguiíl • IVžtcr Za \ov« kito «j obdaroval] približno 3000 otrok v sin ros ti od 2. do J 3. leta. Graditev predora pod Ljubeljem je lani lepo napredovala in tudi graditev moderne ceste od predora do Tržiča je prekinil«, prezgodnja zima. Letošnje loto Im predor kontno dograjen, tako da turistom jie bo več treba voziti čez strin# vzpetino- .ljubeljskega prelaza, ■ Beg unje: \ 'tovarni športnega orodja »ElaTK, ki Im letim? Lzvodita za približno 5 dolaTjuv ■sitiuči v /jDA, Kanado, Nemčijo, Sv ion, Švedsko ■in druge države, 50 PSiaiUjvpl.i znanstveni inštitut, ki so 1m> ukvarjal izključno z. razvojem proizvodnje i' tej tovarni. ■ Kranj: Na Krvavcu, ki g» je žičnica naredila. za pravcati eldorodo turisto-v ji z Ljubljane prirspcii ■/. h v i ob n si m a in žičnico na vrli Krvavca. — IdOOm — v pičili uri), so konec novembra odprli nov turistični objekt. Zdaj že 'pripravljajo načrte za zgradi tov manjše vzpenjače, k.i Ji o ijuuičnrjc od gornje postaje velike žičiiior: (r5ÍM} m) |Kcieg-rijin priv do plan inskega doma. Sredi -ntivrjiilim so v Kranju TwhrmiLi gradbeni Stihiji, ki začeli kopati temelje za novo, moderno poštno poslopje, \ njem 'bodo montirali moderno avtomatsko ielcfonsko centralo s 1300 prikl jajčki. • Škofja Loka: Starodavno mestece poti strmim Luibnrilkooii, v katerem se po vojni naglo razvija industrija, je za občinski praznik — IH, dr-- wui'lxm — dobiilo n« Í r^ct,.! riuvo šolo, v kutrri jr prosto™ za W)0 učencev. S toni Iso osemletka v Škofji Loki močno razbremenjena. škofjeloški! občina ise lahko polivali. du so ujmi občani izpričali ju nogo požrtvovalnosti ril razumevanja, ko je bilo Irelui dali kr-i za vse tiste ponesrečence in bolnike v boLnlšnicah, ki jim sik-nio tiransfuzija lahko ohrani življenje. Prijavilo se jo lfj7> občanov, Dali so nad *>()[> litrov krvi. ’S nekaterih podjetjih in «n!a h so n o za oddajo krvi prijavili celi razredi -in oddelki. Najbolje sc je odrezal 4. razred škofjeloške gimnazije, kjer se dali kri vsi dijaki in ve® profesorski zlior, Nekateri k melje so .prišli oddat kri v Škof jo I.oko iz hribovskih vasi, oddaljeni h več: ur hoda od Škofje T.okc. . , . IN TRI I/ DOLENJSKE ■ Nooo men(n: Odprav je novomeška splošna bolnišnica po vojna povečal» število postelj od 34ÍJ na dobrih 300, še vedno p rimanj kuje pro- Sooi úiírrtfí tovarne JSKKA ;> Strnem mestu sloni, kor «o zdravstveni! sluil>ti naglu razvijali novim bolniškim tra.kloiii, ki g-« grade v Kan-tliji zraven novega pljučnega oddelka, ho stisku h prostori zriulno zmanjša na. \ njem ho prostora Zii 130 poste*]j in razne pritikline,, predvsem za kirurgijo in otroški oddelek. Gradbeni #1 roški bodo znašali .nad HiKl milijonov. Poslopje bo dograjeno Ida 19M, • Sodražica: V mnogih domačijah v- S odraziti in bližnji o k ob ti še ukvarjajo pozimi z izdelave IratlitionaliK) šilile rrJje. Vsak nadstrešek, kjer je ■kuj sonca in vetra, izkoristijo za sušenje obodov-ca sita. Letno prodajo iz Sodraške dubne za dobrih sto milijonov dinarjev suhe robe. A ec ji tlel gre v izvoz. • liela krajina: Kara v,ne lepote in številne k raje vrne in zgodoviiitislte /.nameiiltoaii privabljajo v belo krajino iz. letu v loto več obiskovalcev. Razen naravnih pobojev pa je treba gostu omogočiti prehrano in prenoči Je v. Teh možnosti pa je bilo .do sedaj v Bdi ikrajimi prem«]o. 7, zgra-tlitv.ijo hotelu v Črnomlju, povečanjem doma nn Mimi gori lor 'Ureditvijo kopališča in manjše Testa vrači j e tih Vinici so ust var jem i pogoji zn 'Cčji razmah 'turizma v Beli krajini. Poplavljena VipatUfka dolina [ruto; E, SMh-nvs) J era ilt Cvetku slu illioritdli delovni odmor v.u sirokuimi ¡mmenek o preji (f'lKtra: Andrej A ^rn u'i ... IX ENA 1/. PRIMORSKE Kmečka dekleta in fajitjc? o predilnici p Ajdooicini Xa Goriškem tekstilna industrija ti im a bogate tradicije. Pivi začetki 'te industrije segajo v lelo littS. Takrat go v Ajdovščini zgradili prvo tovarno te stroke. l.imi v novembru ¡m so v Ajdovščini odprli še predilnico, V kateri so v glavnem z«i>osiili F« n le Lo dekleta, ki prej še nikdar niso debili v tovarnah. Zn delo so jih ii*lK>.solviJi kii!1 v domači tovarni, kjer so sd kmalu pridobili dosti iizkiišenj. * Mogoče pa bi Tejze šc dfttios oJxtol-oval zemljo, če ne Iti nekega a je l>rl na uradnem obisk it v prijaie!js-ki Indoneziji, kjer sn gn zelo prisrčno in toplo sprejeli. Nadalje je uradno obiskal Indijo, Irak in še nekatere države, ki «iocr niso bilo v urad nem iprogramu. Na 'splošno pa, so Idli n obiski v .prvi vršil posvečeni utrditvi iuItm, sporazumevanju lin sodelovanju med narodi, Zrlaud je, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati in navejcatl stike r. vsako državo, ki je pripravljena spo&lovati ii.itmv im načela naše zunanje 'politiku: ne Vmešavali jc v notranje zadeve, enakopravnost in nc-lioveaovaiije r. bloki. JUGOSLAVIJA IN GATT Na ii oda vnem XX. zasedanju «lunic splošnega sporazuma u tngoviuiii in carinah (GATT) je Jugoslavija ¡poslala začasna članica le organiza cije, Pired tam j c imela cd n naj a 1959. leta, k,o je pristopila formalno, status pridruženega članstvu in kol Idi k jl ut imela posebnih pravde j n obveznosti- Prehod 'ir, prejšnjega .ital usa i sedanji pomeni soii Jiigot-ila vil jo J Hiš I. v cu i y spremcnilH» pletle :jmloinj«. pravic 11 dolžnosti. Vsekakor bo im riti Jugoslaviji! sed n j tudi jic-katero predmosti. Naj omenimo nekatere nujvož-iio ji c. Začasno članstvo vsebuje tudi klavzulo ■■nacije z naj“ večji mi ugodnostmi 4, ki naj bi jo v mehanizmu OATT priznale vse chimen, med liji mi flbiiili 7,D A, ki so to kliivy.ii.lo iirtliiviio «n JugOilm ijn /. ruk OHIO In ukinile, (Ameriški r I j-l iL- ■gat jo na tem zased unij ii GA 'IT poudaril, *1» im v luí J di skušala 'iiit januarskem zasedanju ko n ¡irosa tn poprav.!Ii ...), 'Nadalje napovedujejo carin-skji j a ajdi jnevi ZIDA in državami Skupnega 'trga [in Volilko Britanijo, če ne ho pristopila k Sk upnemu trgu). na katetrih nej ib i se sjiorazu-■inlilii ru občutim Bnizanje carin med ZDA in temí država mi, Kolikor bi do tega prišlo, «c lio zuižei-nje carin avtomatično ra ¿šibilo tudi ji n druge Manice CÁTT in. seveda tudi na Jugoslavijo. r!'o pomeni med drugim, da 'bo maš izvoz užival lifcte ugodnosti, o katerih so diode praktično dogovorili na h ¡i i,n j tli ca rimskih pogajam jih. Kot začasna čimnicjL bo iinctla Jugoslavija tako večje možnos'1 i zn prodaj« svojega blnga na tirgili, k amor je sedaj zaradi posebnih carinskih režimov in drugih omejitev teže prišla, (ZDA, države Skupnega trgu itd.) Nadalje daje začasno članstvo Jugoslaviji v ni (o možnosti, ti k razširitvi, mednarodne trgovine. Kot začasni član pa bomo seveda izpostavljeni i večji meri tudi pritidkn, zhisiit gospodiiiHko mučne j ših članic, d;i bi 1'iitli itu i Ham i /¡nižali carin« in podobno. Pristop Jugoslavije k začasnemu članstvu GA I I' po meni 'pomemben korak naprej v razvodju maših trgov inskih odnosov z mednarodnim s vetom tn hkrati tudi uveljavljanje našega zunanjetrgovinskega sistema. To je 'nadaljnja sl o linica v vključevanju našega gospodarstva v medna rod no delitev debi, kar pa pomeni, da 6o bo iminilo naše gospodnmdrji postopoma prilagoditi pogojem, ki veljajo na mednarodnih trgih. Podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Indonezijo Na zelo slovesen način in v prisotnosti vrste najvišjih indonezijskih gospodarskih voditeljev so v času, k o sc je v indo noriji mudila jiigoftlo-vamskfi delegacija s .¡«dpredsrdiTiihotu /voznega i/.vršnega sveta Edvardom Kardeljem v l>Sakar(i |Ulllfll.1:l i | "I I '.LTI ■ 11 I.. /lb'MŽl'IL.ii’111 'zijskill držav n ih podjetij in zastopniki zuinanjetrgoviri-ijkili podjetij iz Jugoslavije o 'trgovski izmenjavi i' vred u us ti 2.“ milijarde dinarjev, To pogodbi bo Indonezija izvažala v Jugoslavijo kavčuk, kavo, l>oper, bambus in surovine za palmovo olje: ¡kupo Vida pa bo beloušk« železo, aluminij, elrk-iričn« kable, k čirih id, sukanec i.n drugo. Hrana za mir X okvj.ru ameriške ustanove »Humu za itijK so med ZDA ki Jugoslavijo skleni U nov sjfui-ii-sum, po kaierem bo lahko naša država kupila od ZDA pšenice in rastlinske masti v vrednosti S3,+0().000 dolarjev. To ] »rej šil jem sporazumu med ZDA in Jugoslavijo bo lahko kupila naša država za 13,bOO.()člO dolarjev kmetijskih pridelkov. lJiEgajanpa o nakupu kmetijskih presežkov i ZDA — i' ghiv.ncm pšenice, -so bila v državnem sekretar ¡¡t In za zunanje zadeve ' Ju^oslh v i je v Beogradu. Sporazum pa je bil sklenjen konec novembra 1%2. let n. I rpalked about Pur ¡and and drank in its maroelt, IIoo 1 loved it! Like the un-cdoereiii breasts of a virgin Breathed her /icids Heaih ihe ¿fJoiwmi iUZI ail e-Tc/iiiidit: perfume; 1 stibmcrgcti rnysetf in file hiUnrp* of her grains, Atone, alone with myself, hidden only mith mi/ thoughis In the speechless company of youthful t/earnillg. Youthful TFjfJpfii — iFifli is to say: in the tieiirt of nil life, Trwislaicd lay l>nn Eurnum We ell, you abroad anil we at home, are ¡HHits in moments uF silanCC, Wc att arc young again, when We SCIiSC lipvt (in OLLrSeli'OS. It is not in us to be poets I>v profession; yet many times a feeling ca rckl 5 in ourselves, a fooling For our native soil which is not loss warm or loss Mtstniie tFilin it Weis llic pocL's who wrote to it brilliant hymn sDmimc. Our native country is small, yet it is even smaller when seen with everyday eyes: a narrow circle of Familiar villages, pastures ami fields, rnoputuins anil valleys, a bustling ttnvn ¡mil green land beyond .its gray Wiills, scaring while mountains and under them preen waves of foothills, starry summer nights and homeliness of winter evenings, the gay spring sun and angry summer clouds — yes, this nil is our home, our native country! It may be humble like a peasant room, yet it is so attractive that uvea kings would be filled with envy, Ijjve for rine’s native salt is not n,n empty lvovd-A strong chain links ymi to ttOinclhjng VDU are not even aware of all die [inter this something is the soil on which you were born. It is true: everyone sometimes fenh -a longing for his youth, Tor iii; home place. One remembers a pleasant event, another his mother, kin father ur his friends, [mother again god only knows what. Man returns to his home hearth again and again- Does he look For peace, does lie come to glorify its strength, or do his thirsty eyas see in it happiness that has evaded him? Indeed, love for one's native country is no empty word! Trantilali'd by X. VLinriivji^ Yo he recorrido nuestra (ierra y me embebido ríe siií encüíifiJir, la fie amado. Como pechos üiriginnles desnudos sus planicies calientes se wnbalsarmm al sol, y me he zambullido en fas nías de mi trigos, soto, soto, conmigo, mismo, encerrado en mis pensa mientas, en la silenciosa compañía de mis juuenites sueños, jotten, jopen, erm un rnrazdrT ifenu ríe Pida, Truel ininún: Dit-'yi» iJt1 lu I'luna ¿Quién ík: níüoirítí no se si en te joven y poeta cuando su corazón está lleno de amor? También cu nosotros, sin per prietas ¡le profesión, resuena a veces el amor hacia nuestra ti urraca tan elIiíi y unió rosamente ruino lia resonado en nuestro gran poeta Otón I WALKED AHQTJT OI If LAND... IIoilil po Hodil po zčmlji sem naši ra pil nje prelesti. Ljubil sem jo. KAkor grudi deviške razgaljene dtiJtiafi? pod siiiiceui so njčne poljane razpAljene; potapljal sem se n natcioe njenih Ut, Siim, ifljrj s seboj, Jr Z niisfrmi snfijdndi strti o molččči druibi mladega hrepenenja. mliid, mhid — to s pr&vi; v sfcu osega iipljenja. Oton Zupančič; Iz iDnmei Tm!, mi vsi, vi na tujem, mi doma — smo v trenutkih tišine kdaj -pesniki, mi vsi smo znova mladi, kadar začutimo v sebi — ljube?-™! Vi nam d el no, da tli bili pesniki po poklicu; n Uidi v jilis mrušgokdaj ne zapoje LLffttvo do doni Ufe zemlje nič manj toplo in zouoBaio, kakor j c •pelo v 'pčstiikti Otonu Župančiču, ki je napisal o njej svojo blestečo ti im no jDllinoiI Majhna je naša domovina: Se manjša V miših VS4I liri ei njih [likih; dluk krog dmliatill vasi, pašnikov fn jjdlj, gora in dolin, vrveče mesto, bele ceste in zelen« Ztiponcic al croar su brillante himno »Duina«, Nuestra patria os ¡pequeña y mirándola todos los días parece unn menor: no hay más que un pequeño anillo tic pueblos, de campos y prados, «¡e montes y valles, de ciudades bulliciosas, tir verdor por la otra parte de hw muros grises, tic hervor de los montes blancos y bajo ellos — verdes olas de colinas, noches estrelladas de verano, el calor fie los hogares mi latí fríits tardes de invernó, alegre sol de primavera y nubes amenazadoras de verano — sí. osla es nuestra rusa, nuestra |»a(rill. Es modesta romo lili hogar CnitnpCSÍnO pero ¡an atractiva que ha^tn lus reyes podrían envidia rnosla. Eli iirntir huela la tierra natal no es una palulira van a. lis un sentimiento constante y profundo que te lipa n a.igo que está siempre viivo en ti: este algo es la tierrH que te riió la vida. Así oh: no hay nadie quien ci veces nes sintiera la añoranza por SU jirvonluíl, ¡por SU pueblo uatai, A tillo le atrae un recuerdo hermoso, ul otro «n madre, al tercero su ¡padre y slch amigos, al coarto cualquier otra cosa. Siempre di: nuevo vuelve el hombre a su casa nata! buscando Iíl paz, bendiciendo su salad y con los ojos sedientes inirumtti su ÍLdieidad que a él se le hiabiH escapado. Así * zeralji sein nasi... svét ÜTiMtrEiiL ÂÎV'jll ziliÔV; kipênje hrILli gern in part njl[EiL zelclli valtivi hÔlmOv, ïvézduntc pôléliie BOÎI in domàcnost '/iuii»ltiJi veEérov, vesélo pond ¡id.no son ce in jé-zni poJétni oLlûki — dÈL vsè té je niis dém, dn-rmivina! Skrémen je ikàkor kuieika izbü, a vubljiv. du bi nàm ga fci-jklji znividali, Ljnbézen dit deminèe zèmlje ni prdzna besédfi. To je trûjno ¡Ti gluboko ¡bistro, ki te véie ns nékuj, césar se vsàk hip ne m&védas: ta nibj je zêmlja, lia kaiénî si se rodU! Zaren: vsâ'luki zahrepetu viâsih nazâj po mladôsti ■iji domâiem krâju. Téga çrpominjs minj lèp (kigédek, driega mdti, trétjega à eu Ln prijatdji, Cetilegn bog-védi kàj. Clôvok pnilmju v ilotit llOi.» h i£o vértuo znéva isks’it mini, prîhüja blagrovàt njénn zdmvje in z r.èLj-nimi oimi pléda v njéj le sréio, ki se je îijimu ii-maknilfl. lié, ¡jubézeu [ht domain zèmlje ni pràzna liC*illu' teizt ¡Trnfcar seul, seul auec Irtai-mcitle, Caché avec aies seules pensé?!) clans lu compagnie silencieuse du jeune désir, jeune, jeune — c'est-à-dire; an coeur de toute . la nie, Tfad. par Vikiui Jc-sruik. N’Ous tous utiHH-î, vrn]k ù l'étranger, nous che^ nous - lions sommes, BUS Instante du si U: une, parfois poètes; ions nous redevenons jeunes quand nous sentons en nous — l’unnuri 11 ne nous est pas donné d'éircs pLH: tes pur v lien Lion, mai* en nous il il ^ s i le sniiiiurnt île la [erre natale chante avec noti moitis de chaleur et tle transport rjn'jL ne chantait chw le poèie CW on Ziipunoiè, qui u écrit sur elle son hymne resplendissant, la »Douma*. Petite est notre paitrie. plus petite encore à nos yeux habitués; un cercle étroit de villages, de pttuMgcs cl lie champs, de monts et. fie vallées, une ville pleine d'ani mat hui, des roules blanches e( le monde vert au-delà des murs gris, le bouillonne-nient, fies blanches montagnes cl, à leur pied, les vertes Vagues (les collines, les nuits doté éludées et la familiarité îles soirs d’hiver, le gai soleil printanier cl les nu agi:« d'été courroucés — oui, tout cela est noire (‘liez nous, la patrie! Modeste crainte une chambre paysanne, mois séduisant au point que les rois nous l'envieraient. L. amour de la lerre natale n’est pus un vai n met. t’est un sentiment durable cl profond qui vu us lie à quelque cliose dont vous n'avez pas conscience à chèque instant; ce quelque chose CSL la terre sur laquelle tous êtes né F C est vrai: chai.;lui désire parfois avec ardeur revenir en pensées à sa jeunesse et à son lieu natal.  Celiri-ci le rapjpolle un hel l'véucruent, e’i un mitre sa mère, à un troisième son père el ses amis, à un quatrième dieu suit quoi. L'homme revient Ion jours flans sa maison natale pour y chercher la pais, il vient y louer .Ha sauté et air ce iIck VCUJC avides il uC regarde eu elle que le boni)eur (pii lui a échappé. VTïiiment, l’amour de la terre natale n’est pas an vain mot, Tr«J_ |mr. V. Josimllf Ich schritt durch unser Väter Land, den Zauber seiner Schönheit trinkend. Wie ich es liebte, Die Felder dufteten in Sonnengtut entblößt rote keusche Brüste junger Frauen, iclr tauchte unter in den Kornes Flui, allein, allein mH mir, nur die Gedanken brüderlich nerhüttt irr junger Sehnduchf SUlte, jung, so jung — und cfn-s bedeutet: im Ilerzpn tiefster T,ebcns{ii!lc. C hi'TKi'i *1 TfHL Diirri V c you, emr compatriots in cities and the country of the oasf and beautiful States as well ÜÍ in the rest of the world. 1'ffH sre not forgotten wherever you way be lining, your old native country remembers you, your children and grandchildren. t his column is in ftvtrJreí for ¿/orf r in it me will give explanations of Slouene texts, call your attention to particularities in out language and add to ihe knowledge of Slovene grammar which you acquired during the last year’s cupric? iSlmene for you*. We are alto going to answer any questions you may think of mheil you íoPtit1 language problems you cannot if>íin?- Plense write to ¡di, let i« (maro your rois/tei, put iifwr.H, ft will he a pleasure to help you. Let Ihe old spinning-wheel turn and spin the golden threads of Slovene word for you, hoya und girls of Slovene descent, and for putl, friends from far-off countries that feel sympathy for our country and our mother lijrngu e. Transluiof uebe freunde; Ais wir Oor einigen Tugen mit köstlichen notlen Mechern und unseren gegenseitigen innigen JF'upticJten die Schmede des Jahres Í963 überschritten, eilieu die (ledanken «ui wwerer Heimat m buch. Die Liebe vnd der Gedanke kennen keine Fernen, Liebe Hrüder rrnfi Schmettern, wo Ihr auch leben sollt, lebt Ihr nicht allein, Fuere Heimat denkt im Euch, and Euere Kinder und Enkel. Insbesondere den Jarigen, und Mädchen sollen die vorangehenden Seiten der ROüNA GREDA gewidmet sein. Da eröffnen wir unser trautes Plaudereckchen, wo puir idPdít treffen uncí ein ander ¡t> pnan-e/iei erzählen werden. Da wollen wir Euch immer Hidden slowenischen Text oorführen, Hut auseinander setzen, Euch auf die Heson-derheiten der slowenischen. Sprache aufmerksam machen und die im Kursus Möchten Sie nicht Slowenisch lernen?- erworbenen grammatischen A en rr in f Air auffrischen und vertiefen. Wir möchten Ihnen das Lernen erleichtern, die Arbeit beschleunigen: darum bitten wir Euch, un* mitzuteilen, was Euch Schwierigkeiten bereifet, \fit auf richtiger Freude werden mir Eure Fragen beantworten und utlen Euren H'BnxcIten iddicJt-zukommen suchen. Möge das djife Spinnrad unserer rfaroemWien .S'pracJte flueip. für Euch, Jungen und Mädchen, die. Eäden spinnen, aus firnen ridii Hand gewoben werden soll, das Luch fest mil Eurer Heimat verknüpfen wird. 11 p r r i 0 f i n rut j c hkrati oporni ji im obveznost za vse prol'dasiste in še posebno m Indian ki na «rečo tli okusil« na svoji ¡koži, kaj je fniitiam. Fašistična rok« je še živa iu strelja,.. Obnovljeni rev finšizcui., ki jc našel ugodno vzdušje sq razvoj v Zahodni ¡Nemčiji, ne grozi samo Jugoslaviji, k.i je samo eden izmed pripadnikov prtu ¡tii tie rjevjike koalicije mod drugo svetovno vojno. Vid imo, da 'toliko let po končani vojni Fašistično ¿eme še klije in padajo nove žrtve, V Hon mi je padel M omoti o iiz Jugoslavije,, jutri bo lahko ria vrsti John in ZDA, pojutrišnjem Jean iz Fnimcije ... tonam narekuje, da se moramo proii skupni nevarnosti' buriti skupno vsi proiifašisl.i vse dotlej, dokler fašizem ne bo uničen pri koreninah. ker dobro vemo, kaj pomeni in kakšne strahote , ¥ pnria&a, ■> S. L. CEV PIŠTOLE SO MI POKLN1U V USTA.., D vami jfillel ni san uslužbenca našega trgovinskega predstavništva, 13erio Dovgan, je bil ob vibo roženem napadu usfaških em ¡gruntov v Hud Godesbergu (Bonn) i poslopju in j c flož i v ol sli-n-hote tega barbarsko,im napada. V pisni ti siurjmi staršem v ljnivljamo jc takole otpišttf risbi, ik«r je docfeivcl; »Opi.W nitma bom dogodke o našem predM iiP-nišlvu, opisal vurtia bom. kako je one potekalo. Tisto dopoldne sem šel z očetom o ambasado. kjer je imel oče delo s strankami, fo pa kljub temu, da je bil praznik. Ko *r> usc straiiA'1? že odšle, je prišel o ambasado neki novinar, neki naš kolegii. Kmalu .ni je novinar poslovil in odšel. Šel setn z njim in ko soa. prišiti do orni. sem videl, teko neki lopovi podirajo zidano ograjo, V tem trenutku je prišel domov hišnik Popovič. Sel sem k očetu in i’r> .vem p,ji,one» prišel v njegovo sobo, soa že zaslišala proi strel iz pištole. Oče me je zgrabil zn roko in me potegnil zn seboj v drugo pisarno, Ker je mislil, da gre za vlomilce, je nekoliko otlprl vrata iu potisnil prednje Delikti železno blagajno. Toda lopovi so kljub tema odrli o pisarno. Zgrabili so me za roke, mi porinili cev pištole d usta tri me vlekli u pruo nadstropje, kjer so nas hoteli vse skupaj zažgati — s hišo pred, Očeta so ustreliti ¡n ga ranili v glavo, medtem pa sem sam našel priložnost in zbežal po stopnicah. Streljali so za menoj, vendar me niso zadeli, večkrat pa so mi prestrelili rokav, \a dvorišči i sem reši/ še Stojana Georgijeviča, funta iste siitrosfi, kot sem sam. Pomagal sem mu. da je preplezal ograjo, nakar sem jr> še sam, tir oitDestil policijo o napadu. Stara mama, pozabil sem napisati, da so metali bombe, mini iu dinamit. Najlepše pozdrave . n ott iier/u.i TO JE EDINI MOST MED DOMOVINO i N" TUJINO Waiblingen, Nemčija .l/no-goATsi se med znanci irr prijatelji rnsoije f>b prebiranju Rodne gnide živahen razgovor, ob 2atdjuč-ta ¡m matrici pridemo dti sklepa, da jc to edini masi med domoorno iu tujino in edina mijfcpjit možnnsi, da se V družinah ohrani naij lepa stilnim itdi inf-seda ipd da naši potomci spoznavajo domovino svojih staršev. T'sem n domovini mnogo priürrrdiii ptßdrttPQOl Jjrilij/lil .tiinJI I’ ?JJ3JJ IMÜ7I W kulturni zapiski VIL mednarodni knjižni sejem v Beogradu Kakor prejšnja leta. je }>ii] tudi letos v Beogradu od b. do 1i2. novembra mednarodni knjižni sejem, ki ive gsi j c udeležilo poleg Jugoslavije še enajst ni ji It dežel. Skupaj ¡e kilo hi racavi jenih n*ul 38.000 knjig, iMajtiJisciuiejse rax»tnv.ue prostore so zasedle knjižne založbe Demokratične republike Nemčije, traneije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, Na sejmu so bile podeljene 'tudi nagrade za majlepšo opremo knjig. Državna založba Slovenije jiz Ljubljane je hi'la edina, ki je d«hrlii kar dvoje pr izmetu j za likovno opremo knjig. Prvo 'nagrado jo ji rej e la z;i opremo perniške zdoi^rke Alojza Gradnika Eros ta-naice,4:, ki jo je opremi L akademski slikar Vla-(limir Lakovič* freljo nagrmln |ui prevod (romana C. '\f J3,1 upam Koža«, ki j<> je opremil arh! tek! Uroš V ugaja. Ugodns medmiodne ocene jugoslovanskega filma Ju¡ro.slovaitskl film .Signali jljnI jiil-hIum-, ki ga je prod irotui Jek posnel režiser Žikn Mntro-vic, so nedavno vrteli v pariških kinematografih. Pri publiki kakor tudi v listih je naletel na ugodni e ocene. Cesnik »Parisienme« piše: Zares tudi Američani me bi znali bolje izraziti iako napete vsebine: ¡m epske gradnje. Realizacija je skrbmi, vaneiniirljivn in i/.elo %'pchia. igralci ne čudovito enotno vigrarn. — Časnik i-F-ru.uce So ir e pa je zapisail: To je jugoslovanski film o odporniškem gibanju, narejen kot wesiern . ,. Gledalec je od začetka do konca vezam na dugndke. na-|>elOvii je .izredna. Režija, Oprememh.n prizorov) je n ogla, igra dobra. — Film je bil zelo dolgo na prograiriMi pariških k ¡nematografov. ^ eni glavnih vlog uspešno nastopa tudi slovenski filmski igralec Miha Baloh. V decembru tri domače premiere v ljubljanskem Mestnem gledališču Mestno gledališče v- Ljubljani tse Ic|hi uveljavlja. Po prtih (rob prcmimli v lanski sezami «o inprji/OriiiK v dceorubru kar 'iri premiero novih douiaiiih del. V režiji Jožeta Tira a a «o uprizoril i veselo igrico make donskega .pisatelja Kole la Častila z našlo vran Igrat, ki je bil!a komaj septembra napisana in &n jo t Ljubljani igrali colo pred :ski j [iškim gl ed at iščem. Druga premiera je J rilo ml «d ¡irsko doJo tig rti igrački, ki jo je napisal in hidii režimi Janez ^ rhunc, Tretja [tre- mi era pa je bil zanimiv literaimo i-atiriejij ku-hiirei Mestnega gledališča, ki ga je pil pravil režiš« Ježe Gale, Prežihove »Samorastnike« bodo filmali Roman Prežihovega VcToinca ^amumstiuki < je že d el j časa [triprailjeti linii za fn Im Lilije. Filmski Bceuarij [tu lem prelepem in zali temenu lc|>o-edo vrne in delu je napisal Vojko I )iiletJč- Snemanje pa je zelo zahtevno. Zgraditi bodo morali šieviJmc objekte in i^pleh v vsem oživili dubu, v fcntCri sc povest dogaja. Sklenili so, da bodo začeli snemati ta fiilm loiofi v februarju. Film bo režiral Igor Preiniir. Igralci, med katerimi je zlasti za-Jit&vjisi vloga glavne ja.iniAinja Mete, pa še niso izbrani. Dolenjska zemlja in njeni ljudje Dolnujdka založba v Novem mcEvJu je izdala zajetno knjigo jmmI go uti j im naslovom. V lepo opremljeni k njigi je trinajst slni'kov-mh člankov o dolenjski jiokrajini i'ii Dolcu j vili. ki so jih napisali mladi slovenski geografi, Uvodno besedo pa je prispeval univerzitetni L profesor dr. Anton Melik. Knjiga je pomemben prispevek k delom, ki nas seznanjatjo z neslankom i pokrajine in feiz-voj cm gospodarstva na Dolenj« ki-m. Jakopičev paviljon - Mestna galerija J j uhl j anciki Jakopičev paviljon v iivnliju jr: bil desetletja znana mednarodna galerija, v kateri ao iprirejaLi številne razstave priznanih domačih in tujih umetnikov. Kakor m noge drugih, sc j C moralo tudi poslopje Jakopičevega paviljona v Tivoliju Itvui ti m ukiniti ipri graditvi urnega «st-n o-žel ezulskega vozlišča. Fa vi jo n so podrli- Galerija Jakopičev paviljon jhi je ostala. Dobila jc novo ime In -nove p rut,tore. Preimenovalo se je v Mestno galerijo. Stalnic razstavne prostore pa ■ho ¡mek v d c hi naše At are Ljubljane, na Mestnem trgu hi. 5. Za urini it c v IiosLi poskrbela okraj-jii ljudski odbor In mestni svet ljubljanski. Mednarodni festival znanstvenih filmov v Sloveniji Od 1, do 11. decembra lami ju bil v Sloveniji mednarodni festival zna ušiv enih filmov. V Ljubljani in še v sedmih drugih okrajnih sred išči li Slovenije «o predvajali £3 poljmlmiiaiuiisl.vcniJi filmov jz raznih dežel. Knjižno ža luí m ¡Í7[ v o tin Sloveuskpm sc jo H ji -ko izpopolnilo ï 11 razširilo, da človek kljub volji prav težko spremlja ji oíos ¡i -ji ti knjižnem trgu, V-izložbah knjigarn sc pojavljajo iz dneva v dnu nove knjigo z. najrazličnejših področij: iz vseh iimetnoistíwh a vreli, filozofskih in tehničnih znanosti, knjige 5 pogledom v proleklosi, sedmi j ost ill prihodnOSf, ^ loin .knjižnem razmahu jo s' ¡'ilj.il i prizadevanje, d n id se tudi Slovenci v sklopu drugih jugoslovanskih 'nerodov vključili v vsu pozitivna. napredni a hotenja na svetli. Od Koprskega zaliva do prekiirarakih ravnin ir: od I 'figle v a do Ko1|m: ji’ le majhen dol kultu r-uoga «veta* ipa vendar jc na njeni morda najbolj gofito Otu rož j e založb iti časopisnih podjetij na sveln, Samo mimogrede $i jih oglejmo. potem razprava J inris a P aderan ja — Jtstetéke osnove Ijevsftiikovc literarne kritike in zelo bogato opremljena knjiga Avioporlrcf v Buhodriem sbkarstvni dr. Lnca Menašcjit. Založba Slovenska Matica lw v felmuirjai 1964, leta praznovala í00-I el n ico svojega olwtoja. V upravnem wi gospodarskem, središču Dolenjske skrbi za izdajanje 'knjig Dolenjska za-tožbi¡. J’a izdaja predvsem knjige, ki so tematsko vezane na to upravno in gnftpodureko področje, V Maribora opravlja svoje pomotnbuo k ah urno poslanstvo založb a Obzorja, ki i/daja tudi svojo revijo, Ta založba je v mijmljli nekaj letih izdala hipo vrsto domačih leposlovnih novosti, poleg tega pa bogat LyJaír iz sodobnih evropskih in ameriških J ir eral ur. FRANCE VURNIK Nove knjige na slovenskem knjižnem trgu Samo Ljubljani so naslednje založniške hiše: Canknrjpnit založba, ki že vrsto IM itknbi predvsem za izdajanje ped nične Uierature in Jia j pomembnejših svotov.riili leposlovnih duGežkov iz. pretek 1 ušii rji sedanjosti, Držitona založba Slovenije je znana med drugim zlasti po tem, da izdaja zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. ^ tej knjižni zbirki, ki jo urejajo najvidnejši slov črnski literarni zgodo vinarj i. je že izšlo kakih 70 knjig od Antona 1’omaša T ji n ha rt ji, prvega shiviuirihegu d ra malika, do pesnika Srečka Kosovela, V tisku sta /d n j dve knjigi; Zbrano delo Prežihovega Vorarica, prvo knjiga in drug n knjiga Zbranega dela Janezu Mencingerja. \ zbirki Tokovi časa izdaja Državna založba Slovenije pesniška iti prozna tlela mlajših cdt.>venskih literarnih ustvarjalcev.. Pred j a velika založba v Ljubljani je Mladinska knjiga. Poleg šolskih knjig izdaja ta zaločlia številna leposlovna, |>rn'ljudno/murnsivena in po-«fii« dela za mladino, k [se odJiku jejo |w ¡elitnem izb« K'M ill i ■ I ■:11 ■ | m , Iikmu: 1111 r i" i m i. \ /In r k 11" i Kondor in Školjka objavlja Mladinska knjiga izbrane umetnine domačih >rn tujih klasikov in sodobnih umdilikov. Zavod •>■ Borec« \ Ljubljani p« skrbi za ¡«dajanje 'knjig « partizansko 'lomatiho. Ta znlu-žliu je Že iždela vrsto dokumentarni h. spchin inskih ¡11 lepe* lovu ih knjižnih tlel, Posebej 'iiodjefje «skrbi tudi zu 'izdajanje rm ij ju knjig s 'tehniškega področja, iNajstarejša založba i I.j ubijmo je Slovenska ■Mulica. Izbor njenih knjižnih ¡.zdaj je zelo teli-ten in širok, od antičnih, starogrških 'klasičnih del do leposlovnih novitet, V zadnjem čusn so zbudile posebne pozornost ij-i lope izdaje: razigrava hbuniectn Bernika Liriku Šim o n n Jenka, Podobno pofiljiKisi vo oprav-lja zoltržba bi ¡m v Kopra- Ta založba jc izdala dokaj knjig starejših in m la j kili domač ili avtorjev, # svojim -izborom pa sega tudi v isvenevropskè književnosti; prav zdaj ima napovedano trilogijo, roman v trdi delih Mohameda Diha -— Alžirska 'trilogija. Pomurska založba, v Murski Solxvti ima tudi za svoje ped račje poseben program, [J.vpcíno je začeta, poslovat i zlasti v mimulbh dveh lelidi. Izdaja knjige a v ter j e v. rojen ih v Pomurju, ¡wswduje Sodobno jiu-idžjj.jvke k n j i že vnosi slovonakhn bralci-m mi obraviiava «godov Lutk o in sodobno problematiko svojega področja v poisdbrrili «bo mi kih. Izmed številnih del, ki so v zadnjih (L eli, h reli mesecih prišla 'iia slovenski knjižni trg, si ugiej-mo le nekaj naj pomembnejših domačih tlel. Dvaîudvajset-letmi Niko Grafenauer je pri Državni založbi Slovenije izda! svojo prvo pesniško sdhrko Večer pred praznikom. V pesmih i izpoved n j e svoje jxiscbno doživljanje narave in sveta, V pesmi Samoi n pravi; Odstiram temni za-bramenf stvari; samolli a pokrajina za menoj molči in čoha, Dolgo som o 1HKÎ iskal. '¿daj stojim ¡nal sencu hriba, o katerem sv kot dih oglaša ptica. V isti zbirki ■ Tokovi časa j c prt Državni založbi Slo veni je izšel romati Yladimiru Kavčiča Tja in nazaj, Kavčič je zelo plodovit pisatelj, suj je (o že uj ego vu peta knjiga. Y romanu Lj ti in nazaj ja pisatelj analiziral slovenska povojna o.tohna lu družbena vprašanja, kakor jih je doživljal in urejaj] rod današnjih tridesetletnikov. Mlad človek išče svoje mesto v povojni sloveuifki družbi. Z intimnega, človeškega stališča obravnava vi|>rji¿uii j » Icgn rodu Pavle Zidar v ron in nu Solin T. ol'tarja domovine. Pavlo Zidar jo bil do à Jekla romana Solia 'Z oil tarja domovine sna n tot -posili k, izdal je pesniško zbirko Kaplje ognjene. V svojem .pripovednem prvencu je umetniško oblikovni svoja doživetja o-d otroštva, ki ga jo sen jela vojna, do svojih srdih let. Svoj prozni prvenec je izdal tudi pesnit Ciril Zlobec, Že v pesniških zbirkah — Pesmi štirih, Pobeglo oiroštvn in Ljubezen — najdemo sledove, ki jih je pmcdrl v ruladam človeku vojni čas, \ Tomanu Moška lela našega oirosiva je ta izpoved'iü svet dopolnil. V 1 klonem razmišljajočem slo^ii je upodobil svojo mladost v času, ki je .terjal n d mladega človeka ¡orel ih moških odločitev, Zlobčev romam j c bil nagrajen z drugo Kajuhovo nagrado za leto I960. Te nagrade podelijo vsako leto od I96t. leta ob dnevu vstaje slovenskega naroda — 22. juliju. Zavod .^Borccr. ki je izdal Zlobčev roman, je objavil tudii spominsko zgodbo Vide Lasič — Svetloba mladih let. Vida Lasič je v rej knjigi v leposlovni idiliki opisala del svojega 'življenja, ko je kot študentka elektrotehnike sodelovala pri oddajah znanega oddajnika Osvobodilne fronte v Ljubi jami, imenovanega Kričač. Ta oddajnik je biti okirpatorjem [nul i rn v jKtiii in so ga z vsemi teli im enimi sredstvi zasledoval i, Vida Lasič nadalje opisuje svoje ilegalno življenje v okupiram! Ljubljani, potem odhod v partizano itn dalo v partizanskih radijskih delavnicah, Cankarjeva založba v Ljubljani pa je poslal n na slovenski knjižni trg knjigo Ivana Brnika Vroči asfalt Evrope. V njej je zbranih trinajst črtic — spominskih zapisov u qsodab m hull h prod voj ni Ji revolucionarjev, o njihovih Siojdi .¡.n otepanjih s 'policijo, o zaporih, pobegih in sodelovanju v partizanih. Pisatelj je znan po dveh romanih Pomlad v februarju in Teleskop, Zido l(i|K> in na finem papirju je nawüsnjena ■knjižica iz zbirke Spomeniški vodniki založbe M.ladinska knjiga. Posvečena je Janezovi cerkvi ob Rob-iiiijs-keiii jezeru. Osrednji del razprave, k.i je bogato opremljena s slikovnim gradivom, je posvečen arhitektu Janezove cerkve v Bohinju, doslej ud k rili m slikarjem po stenah 'te cerkve ■Î n vsej Cerkveni plastiki. Lojze K!rukar itn Milan Kumar sta pripravila alb um grozljivih dokumentov ° nemških luiei-slitmih 'iaiborlščiEi z naslovom CXI tod so bežale še ptice, izdala pa ga je Mladinska knjiga, K loiog rajskim dokumentom iz taborišč Auscli-¡iz. Buchenwald, Ravensbriick ju Mauthausen, ki jih je izdelal Milan Kumar, je apremno besedilo napisal ¡lesnik Lojze Kroka!-, Knjiga je opozarjajoč dokument nečlovečnosti in svoreče oiiozoj-ilo človečnosti. jV i Jt o f» r ji / c n ii fj r Januarski zapis tiren* n teni mPftirti, vklenjen med oeje črnih dreoes, prt snegti, po tišini, du mi od teže ob deblu smreke. Pozdruoljum zoezdo, ptica. jNaj me skupna bol z njima znei.e. O veter, kakor srh, samo bolj nežen, upogni me. Tišini ožemi njeno pesem in jo ponudi rnoji duši. Zn bežen hip, da se opijem z njo. V lemi) sc ugrezam z zenico, u črne daljine, du jih ozljubim do smrti. Kot zvezda, kakor čas naj se iztečem v mir pokrajine, Zelo razkošna knjiga j c Svet tmxl vrhovi Juta Čopa. Knjigo je izdala Državna zn'lcraaba Slovenije, zanimala pn bo vsakogar, ki so mu pri srcu lepote sLovenfikc zemlje, še posebej Ic-jiote naših *plarnd-ii. lo je namreč obsež™ album naj lepših fotograf škili posnetkov znanega slovenskega gornika Jake Čopa. Omeniti moramo vsaj še dve knjigi: Oskir Hudalefi je pri Pomurski založbi izdal zgodoviiitik i roman Med dvema svetovoma, v katerem je pisatelj -zajed življenjsko usodo slovenskega kneza Koclja, zlasti njegov boj na križišču interesov dveh tedanjih političnih svetov. Tjjtos namreč mineva 1 [00 Jet, odkar je s J oven ek i velmož Kocelj postal mejni grof Spodnje Panonije, velikanskega ozemlja meti Dravo in Donavo, ki ™ ga večinoma, naseljevali Slovani. Homan Med dvema svetovom u se uvršča v tisto zvrst pripovedne proze, ki jo je na ŠlčvMtefkmn /.el o uspešno začel Fran Šaleški Finžgar z romanom Pod svobodnim isonoem. /elo dragoceno knjigo je izdala Marja Borštnik, profesorica na oddelku zm slovensko .književnost na ljubljanski univerzi, J’o eo Študije in f ragj h e n i i, i zb n r I i-iera rj i n zgodo vinskih r asp ra v o šloveni.kii starejši in novejši k.n jiževnosti, ki so ■na.ftale v lo-lehieiti raziskoval nem dn delovnem obdobju. Cas, ki sovpada z tiast« jan j cm ieli tlel, nikaikor ni bil naklonjen njenemu vztirajnemu delu, kar je občutila zla^ii kot žona-znai i st ven ica. V knjigi, ki jo je izd a hi založba Obzorja v Mariboru, je objavila razpravo o Ernestini Jelovškov i, Prešernovi materi, -n Vidi Jerajevi in Zofki Kvedrovi, pa o Prežihu, Aškercu, Glazerju in Kersniku i'ii celoten Pregled slovenskega «lovstva. To je dragocena 'knjiga za vsakogar, ki se zanima za razvoj do vene k e književnosti, za njena i sikanja in umetniške stvaritve. CIRIL B E R G L L S IZ NAŠIH v GLEDALIŠČ Tu pol burno ipotrkali na vratu slovenskih gledališč v I ,jn îdju.ii.i- Ob začetku letošnje gledališke sazoiie so nas prevre netila s številnimi novimi dramskimi deti naših slovenskih pisateljev, Pred ledi smo namreč! večkrat ioaHi, da imši piša telji premalo pišejo za gledališče. Pogrešali sum živegn slika gledališča z življenjem jiri nas. Končno pa se je ile premaknilo: ljubljnlniskH gledališča so letošnja 5KUIW îaïda z wpriuoritvMUï del domači li ipisateljev, ki v e vu jih dramah obravnavajo naše probleme. V gledališki pasaži za frančiškansko cerkvijo so skriva MoM.no gledališče Ijuldjansiko, Zanj je mladi slovenski pesnik in dramatik Branko IIof-man napisal dramo Dan hi v »j dnevi. Glavni junak te <1 rajni- je naš današnji člou-k. H odel je biti koristen in pomagati vsepovsod, Vodno je našel čas na vsakega. /a to j c Žrtvoval cebj svojo ženo im osebno ¡su-cio, Pu tem 'pti je flbuLol im se znašel v popolni praznoti brezdelja tn osamlju-ni'Usti. Zve, da je njegovo življenje pri k.rujn. iti odloči se no zadnji odločilni ¿vpupnd, Dramo igrajo 'Z velik i:m uspehom. V vlogi gl dimnega junaka je naš v(v]jkj igralec Vladimir Skrbinšek prazno-v a-1 št indici Letnico svojega d e hi v gledališču. Branko Hofman veliko piše. Piše pesmi, zgodbe zei mladino in napisal je 'roman Strah. V M»i-i:borii j na su igrali njegov e draine Življenje zmaguje. Svetloba velike'samote in Zvezde na jutranjem nebu. Osrednje slovOTidko gledališče je ljubljanska Drama. Blizu Trga revolucijo najdete njen hram. Pred din n vi 'wo -tu prvič uprizorili igro mladega dramaiLkil Miloša Mikelna Ad m1 i ni s t ra t i v n a balada, Pitoldj je ttiiim bralcem }.e znan. Mikeln je z nan linij kut d rama ii zato j- Finžgarjevega romajta Pod svobod In-im soncem in novele Prežihovega Vorji'iiea — Siirnoriiffi.tii.ki. Oh e igri pri nas velikii igrajo, v poletnih mesecih ceh» na prostem. -V a pisal je že \ rsiu iger, ki jih naši umaten&ki odri zrilo radi igrajo, Njegova komedija Peitra Some jHizjia poroka potuje po vseh slovenskih inlrih, Peter Šema jo stalni gost v <1 riižlri svojega umrlega p rij a tel j n. Na skrivoma ljubi njegovo vtlov#. Njeni otroci se ta/zk.roipe po svetu in tako ostane sauna. Nn ljubi sumoic in nagovori Petra v.a zakon, Mikeln je novinar pu pftkilictl in Dramski umetnik Vladimir Skrbinšek je lam alanil kur t!rja jubileju: hO-teiničit in 40 Ivi aittijegu arnehtiškega ustourjimju živi v Ljubljani, Za mlade igralce je napisal kom ™1 j jo A ioiuske bombe ni več Jti v nji izrazil zeljo vseli nas, ki želimo živeti v miru in v svetu brez atomske bombe. A zadnji 'komediji Admiui-' M Tetivni baladi pa ne je lotil razmer pri nas, Ostro graja liste, ki skrbe le zase in kt jim ni mar za drugo. Gledališče je vodno polno, kadar igra j n to igro, Tuuli naši časopisi veliko pišejo o ujej. V Kri zatikali, ki ao jih pred leti preuredil i po zamisli moj ut ra Plečnika, pa živi in delu gledališče (žder 57. Igralci ¡'grujn ¡kar .sredi dvoranic, med ljudmi, brez zavese in Itujlis. Tukaj upri Kurja jo h- modernejša dela. ki so napisam« tmlaše za tako obliko gledališča, l-clo® .¡grajo dramo pisatelja Primoža Koztfka Dialogi- la prikazu ji- zu-sliaevatije dveh jetinikuv, Jen ¡¡ta v javnosti grajala nekatere nepravilne ukrepe oblasti in tega sedaj nočeta preklicati. Za« li še vam j c se doga j a uetkje'iia Vzhodu v času Stalinove diktature, Primož Kozak »as je presenetil že lanu a svojo dru-mo Afera, ki jc bila lopo sprejeta tudi tia festivalu jugoslovanjstk i h gledališč v Novem rjadu. Do konca leta se '1*0 zvrstilo še nekaj novih iger. Mladi dramatiki pri pr«vlj-ajo veliko novih del in o to h se bomo pogovori li kdaj kasneje. Kranjski Janezi pod piramidami Številne "dvorane v raznih mestih Združene arab&kc republike so hi Le v novembru 1 W>12 prizorišče navdušenega, pleskanju, ki jo bite statne-njeno elanom ljubljanskega študentskega kul tu r-nu-umetniškega društva Akademik*. yAkademike je bil na gostovanju šestnajst n na M:iic1erhov eduu promet motorni b vonil. MuJor in vko odvečno oprtamo «ta ptlfilila v Sl, Nikolaju in «c eden z vlakom, drogi poi mupoUhi v Zermatt, kamor sta prispela zadnjega avgusta, Zjutraj e ta jo mahnila mimo Schwarz See do llčnuli Iliitte. J litre sta naprti.!uvala preko .snežišč, črtic grami\ ne rikale in zopet preko letin 'naprej vedno vaše preiti vrhu, ki se jima je kdaj po kdaj po-kn zml iznad previsnih sten .nad njima. Z vsa kini korakom sta ¡bila bliže; vrlin, točki, ki ju je a magično junčjo privlačevala ve* čns. Ker «o bite Tei m n er o v «teni lami i ugoditi e, jima. cepin, de- reze in kladivo zadostovali, tla sta lahko hitro premagala vse oviri'. Iircz.no, brez naglice etn 'premagovala mesi a, ki sc ocenjena In da s V. itežuv-t losi no Nto]>uju in v mraku priplezala na rob slone, Bivakirala .sta malo ]x>d sumim vrhom in [hj lopi noči v.c ob šestili zjutraj stala jun vrhu Matterhorna, Za sedi oj sta imela 1100 m napornega plezanja, Niuvlnjala j-n jo prijetna zavest zmago, saj se jima je posrečilo nekaj, česar niso upali niti največ ji optimisti —. v lt) urah sta priplezala Jia vrh m visokega Mat ter borna, Doslej se je posrečilo to le avstrijski navezi, ki je vstopila v steno isti dan kol uaSu naveza. Naša Fanta pač nista utegnila proslavljati uspeha — stu pa tudi drugače preveč skromna fanta, dji bi £ei proslavi ju bi — kor je bilo treba misliti na vrnitev. Sestopila st ji v Zermatt Iil se odpeljala domov. To jo ¡bil lani naj večji uspeli jugoslovanske nlpimstike. VIDE fEtl'KOVSEt; Sestnajsl napornih tir je trajal OXpOn po strmi sirni Matterhorna In icc and snow of Matterhorn Last year, on September 2. a climbing party of the Alpine Section Ljubljania-Maficq. consisting of the twemly years old student of medicine Brunt-Bretnar and the fine mechanic Tone Suzoiwv, aged !?5. succeeded in climbing the north rock wall of Matterhorn. This, prchably the gmiilesE s-ncce^s of Yugoslav mtniitia'LJieering, due partly to good physical cond.il ion a ml equipment of (both climb era omd partly to good weather ihey liacl through oil I the climbing. 'Fhc rock wait is tubotit 1200 meters aim! Main-rlmrii itself 4(505 inu-■IcrS high. It took thcnn only Id hours to climb the rock wall from the entrance io the ridge where ithey ¡bivouacked. This represent« n special record achieved in far only by them and all Austrian roped -party which sol out on the snnic slay ns ours. otroci berite DRAGI SLOVENSKI OTROCI V DALJNIH DEŽELAH pišem vam tole pismo iz Ljukljune in vam pošiljam z njim lep zimski pozdrav. Sonce sije ¡Jr ker je nedelja, so odšli naši otroci s svojimi starši na sprehod itli pa tudi na diiljši izlet, da bi se mogli po zasneženih hribih sankati in smučati. Jutri pa i>ofJo šli zopet e> jfoio-. Ztlravi in srečni bodo sedeli v šolskih klopeh, o odmoru se bodo Jonih' po šolskem dvorišču, vesela bo njihova pot (z šole domov — in iaALn n,'¡jih dan do poletja. Kaku /iji ni? Harem in poslušam zgodbe vaših staršeu. delavcev p rudnikih, b tovurnah, o gozdovih, gledanl slike lepih domov, okoli katerih so skrbno urejene grede z rožami. Mislim, rfji so te grede in rože živa misel fiPi domopino, iz katere .so prišli vaši starši. Z rožami na oknih in na oriri si lajšajo domotožje, vam pa poklanjajo z, njimi lep spomin na, .sJonaptsA-i.? zemljo, ki jo pridete morda Avinj obiskat. In vsaka slovenska beseda, ki pas jo je mama naučila, je prav luko spomin na njemu domovino, še več, je tudi zavest, da se še niste čisto odtrgali od nje. Ko vam starši z vsemi svojimi močmi in z ljubeznijo ustvarjajo u novi domovini ¿im lepše življenje in ko vam eriaA’0 iz *prcji tudi mi v Sloveniji želimo, da bi bili srečni in da hi dosegli veliko uspehov zdaj v šoli in pozneje p> poklicu — — na; ostane slovenska govorica, ki sle se je naučili otl svojih staršev in starih staršev, nežen, d ¿pr^f mostiček od nas do vas, ki živite daleč po snel n, in nazaj ud Vas do nas. Da bi .ni ostali blizu, kot mati tri sinovi in pnufri m pravnuki. Da bi st ostali blizu v dobrem ppi hudem. In da bi se s slovensko govorico spoznali naši otroci doma in ni iz druge domovine. Saj fpjtsniJt srečanj bo vedno več, Jto se je. kakor pravijo, * človeškim napredkom zemlja zmanjšala. Tako, naj z.duj pismo zaključim z željo, da bi -se kdo izmed vas oglasil in Piam sporočit, A‘PiA’0 živi- M,A 1’liROCI Zimsko neseije |Oilr>: Vlnsijnl' MU-CA COPATARICA V Majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. ^ piaamih .srajčkah .sn i it obuti v rdeče in anodre copatke. Vse hiše \ vasi so líele, vse sí relie ,iiü hišah so rdeče, vsa okna iriuijo aliene n j: hk tiiee, d vii r.isÍEi _si.> pometena'in ecstn jo glml-tu, Vse je v majlopSem retin, le ut raci so neredni, ZveeOr, ko ležejo spat, nikoli ne pospravijo Copatk zu seboj. J.Dtiijutro jilt iščejo pod miso, zn pečjo, nji stopnicah, v vozičku, med drvani, v žepu očetove suknje in ¡mi dolgem iskanju najdejo eno copato kuhinji, drugo v srthi. Neko jutro pa. ko so že v vseh hišah v Majhni vasi kuhali zajtrk, je Jamezek zaman ¡skitl svoje copate. Maina, kje so moji čopu Ji?« je vprašal. f.'e jih nini zvečer pospravil, ii jih je odnesla muca,« je odgovorili* uiiujita- »Murnu, kje sn ...ji copati.-', je klicala Speicu i sosedo! hiši. *£e jih nisi k večer pospravila, jih je odnesla mucu,« ji je reklu mama. Murna, kje cm moji copati?« je vprašal Fine v tretji hiši. Muca ti ¡-tli je odneslo, ker jih nikoli -ne pospraviš, mu je odgovorila murnu, V vsej h1 asi j c dišalo po sladki ko vi in otroci so bili lačni. Kji r .bosi d posedli .k Jtiiitr. Napili so se tople iSljlví', ipoicmi pa je Janezek otopil na prag in zaklical preko tes le: »Spelca, pridi k ničnih S| idea je lukoj pniiekbi 'na prag in rekla: ■ha j bi irada prišla, pa ne morem. M tica mi je odnesla copate. Pridi ti k menile i.Nr morem,« je rekel Jun ozek. ->Muea ™ je odnesla copate.-* »Tkuelt sta Iddoabi. Janezek im Spolca, »pridi k Puma k fine je pritekel mu prag in odgovorih »Muca mi je odne/tla copule.« V vseli liišjjIi so odpirali vrnla Jji vsi otroci so prišli bosi nu prag, Muca ini je odnesla copate J« se klicali drug drugemu. Prestopali so «e Seoerni Franciji poklonil oeleposla-nikit Miljkoviču rudarsko goetilko V Sallauminesu je iiijiij! Carol recitirala lepo slovensko pesem, nato pa izroiila šopek rož Oelepoxluitiku .Vii eliti jH/tng je skupina pionirjev-ki so nastopiti nit prosi utri n ./[[¿Judi Jor>dirtsl:em domu v Aleksandriji Rojaki, zbrani na lepo ¡dJipidJd' prtt-xhiDt &>, novembra d JugimtiODsnskein domu rd Aleksandriji I I Kutfiifjj Nje iv. Francije pciMicI: Viktor Lapornik te SallaiimLiicfa) Oh dnevu republike. 29. novotnbri:, so bile v vseli deželah po s-vclu, kjer žive 'naši ljudje, Številne prireditve in proslave: SV f: ¿ani Sprejem i, a k ewIc m i j e, šporlriu tekmovanja itd, NeSLcio toplih čestitk, po-jdruvov J ji želja, poslHuih ob f-ej priliki rojstni domovini in predsedniku Titu, so prejele tudi izseljenske me tice i z mnogih trnjev sveta. Ko to ¡rišemo, ¡Riročilu o prireditvah in rotogriiFi je hi: višina prihajajo, zata poročamo pač le e -proslav uh, it katerih smo dopis-e doslej prejeli. Iz Francije sta .Slovenski iise.ljenski nmlioi med prvimi poročala n pritnliivi v Sallaunitncsu dopisnika Anton Berce iz Šallaummeaa in Jože Martinčič iz Lonsa. Lepa sta opisala svečano nkEidemijn, ki je bila prirejena v Sjl l lan m im: mi 23. nOrembra, Od blizu in daleč: sn se zbrali naši ljudje. Slavja sla se udeležila Midi jugoslovanski veleposlanik iz Parízti Mita Miljkovič in konzul Hrunksi Jankovič. O ¡tómenn 29. novembra je poveril veleposlanik Miljkovič. S svečanosti so zbrani poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu.. Jugo- slrtvan.sk i izseljenci, ki delu ju- v r mi n ük i it v po k tel j im Lorene, so se zbrali na svečani akademiji v Merle-Bachu, Rogflt kulturni program so izvedlo slovenska rudarska pirwiku društva: »Slavček i, -Savni, »Tri gl« v-iu iSt. Ba-rlmra*. Naše rojake sta ob tej priliki pozdravila jugoslarajiski pen crol ni konzul Franc Žugelj iz Strasbourga in predsednik občine Mcrlebach g. Poitier, Pmsluva jr bila tudi v Parizu, Poleg predstavnikov naših izseljencev so sc je udeležili tudi drugi Jugos lovu ni, ki žive v Parizu, in jugoslovanski veleposlanik Mita Miljkovič s flam veleposlaništvu, V Chicagu v ZDA so naši roj uk i počastili dan republike s slavnostno akademijo, ki je bila 2T nove tub ra v Pulaski Ball r ["trnu na Sit. A rli land ELT¡*. Zelo lopa ¡írosla v ti j c Iti la 18, novembra v Južnem Out ur in v Wolandti. To je bila prva luko Široko organizirana in lepo uspela pr rial a v a run področju niagarskega polotoka, na kateri so sodeloval i in sc je udeležili Jugoslovani h vseh krajev tega področja iz Fori (ittlbiiriiH, Miagara I'’alisa, St- Cn-therimrsa. I'll orol da, Wellaiiporta, Urdía ml a itd, Moil govorniki je bil toplo pozdravljen major William Jones, nekdanji šef zavezniške vojaške misije V Sloveniji, ki uživa v knnntli velike .simpatije med domačini in našimi rojaki. V Torontu v Kanadi se je v ponedeljek 26, decembra kljub rlclovnemu dnevu -zbralo nad pelslo Jugoslovanov v gledališču T.r Plaza na 733 Queen si. Z navdaš™ j cm so sledili bogu! tumi in lepemu programu slavnostne pid redi Ive. Zbrane so pozdravili predsednik kauadsku-jugoslovnuskega združenja »Bralstvo in enotnost* BuSko Milutinovič, predstavnik makedonske nacionalne organizacije Micko Milrevski in jugoslovanski generalni konzul ir Toroma Slavku Odieu. O 29. novembru je govoril v slovenščini I_Co Fister. Slavje je lepo dopolnil pevski zbor >Jadram, ki je ul» rali u zapel nekaj medji'TTlurskih, dulmEit.insko in šujjitid i jfko pcscnr ter zbranim s letu še bul j približal daljno iu ljubo rojstno domovino. Nnio so pred. vaj ali dva jugoslovanska filma. \ Argentini so jugo&lovunski izšel j imet že več mesecev prej izvolili poseben odbor, ki je vodil priprave za proslavo, P H redi lev. pod pokroviteljstvom jugoslovanskega poslaniku tir. Lazarju Laiinoviča, je biIn v nedeljo 23. novembra v gledališču »El Nacional v Buenos Airesu. Tudi Josip Zibilič, predsednik jugoslovanskega dotnu iz Aleksandrija v ZAH, ntitu poroča o Irprm slavju, s k a lori m so naši ljudje v tej deželi počastili praznik rojstne domovine. Slavje je bilo še tem lepše m bolj domače, ker ho sc ga udeležile tudi postuIko jugoslovanskih ladij: Titograd, Gorenjaku, Mosor, MIuvh in -Snii. ki h« Lile ta dan zasidrane v aleksandrijski luki, (J pome n Lt 29. nov ti m lira ju govoril Vlado K trk Oj, predstavnik jugoslovanskega poslaništva iz Kaira, .skupina pionirjev pa je lepo izvedla p rog ram; zapeli mi, zaplesali in recitirali v lopi domači govorici. A vse it prostorih Jugoslovnmikogu tl tun a jt: v latíalo toplo domače vzdušje, Naši -pomorščaki so skupaj z iz h el junci z h pl tesali kolo, skupaj .ho zapeli- Noše narodne in iparliizatlekč |h:sini 50 tl imele v I iIm■ aleknauči rij sko noč. J li gosi ov el riški izseljenci iz Ornngea, v jugov zluu in i Avstraliji, so po Izs olj eniški malici Srbijo ob prazniku poslali jugoslovanskim narodom in predsedniku Titu prisrčne pismo. V katerem pravijo mori drugim: »Čeprav živitmo v daljni Avstraliji, botilu rut litin rcpiihlikt: 29. novenul>ra vr duhu skupaj z narodi Jugos-I n vije, kakor smo bili vedno, in s polnim srcem I torno proslavili ta voli ki ilau, kakor da živimo Z varni sknjjaj nu rodnih tleli.« i;z Francije jubilej na prireditev podpornega društva Posmrtni sklad Tajnik društva Posmrtni sklad {in miš dopisnik) Alojz K ubili ek iz Bailan mj nosa nam jo poslal za n itn iv o p? i s jubilejne 'prireditve tega društva, ki je lani praznovalo deseto obletnico obstoja. V društvu je včla- ti je mili 2"» družiti, ki jim bo v primeru h m rti kakega člana pomagalo. Jubilejna prireditev je bila v nedeljo Sži- oktobra v BalliiiimimHHii. Polog Elanov so sc slavja udeležili tad-i Slavilni častni gostje. Navzoč je bil jugoslovanski veleposlanik iz Pa riza g, Miljkovič, predsednik □brine SelIIuuiiičilch. župnik Smuku Colar (er predstavniki -društev, Združenje Jugoslovanov so «astopal i rojaki Demšar, Čebul in Skočir, ilmštvo sv. Barbara iz Šallaiuinncia brata Ruzloitiikova'i-tj H tuli Zupančič, jllgtiduh El II-k' ■ '■ imi i I, ;d.'n) ■■ i ■ li i - i j. i i ■ ■ i ¡: i r. I. mlili. dllili-kal rti (lav jev pa Alojz 7 lipane ir iz I.cusei. Prirudilcv hi: ji: Začela ub Irclt popoldne, K programu je doprinesla lep delež šolska mladi ti c, ti je v uvodu zapela našo in Francosko himno. Predsednik društva Frane Burnik jo v svojem govoril opisal zgodovino d ruš Iva in njegov ¡kuti en, nal o pa so navzoči z enominutnim molkom počastili «| »Orni n um rli Ji Ela-iiov, V nadaljevanju programa, ki je bil zelo pes le r in razgiban, so sodelovali: moški pevski idvor, slovenska gori ha, solistka gosjui Simone, ki je sicer po nulii Francozinja, pa je zelo lepo po slovensko zapela, in šolski pevski zbor. Mladina ¡hi ni samó pela, ampak so pod spretnim vóflstvóiA rojaka Milina rja uaŠi lani je iu dekliči tudi prav loiw zaplesali. Slavje je bilo prav prisrčno in Jx> gciLovo oslulo vinu v lcpoui spominu. Mladina in odrasli so obljubili. da sc bodo v kratkem spot -predstavili našim roja k oni na prireditvi z mn im. še lepšim pr Agrumom. Iz iMandijc Jugoslovanski večer v Waubachu Moški pevski ibnr St. Joseph ir. Vi'mi buch a ju v oktobru priredil jugteltmmjMki večer, Pri'kuznvul.i K-CJ Pilim*, ki sn jih posneli iili lunskom |wtDTiinjli v Sloveniji. hi pevski ülmr, v katerem sn vrMnnnm holandski rudarji, je Lani krit post naših delavskih tl ruši e v Svobod priredil uspešne koncerte v L j ulil j Etni. Trbovljah. Zagorju. Velenju in na Hierin. V zahvalo Za Irp sprejem v .Sloveniji sil sprejeli za Častne (■lune nekaj predstavnikov naših društev in jim pu-sluli Icfio izdelane dijiltnne. Med drugimi je prejela takšno diplomo ludi 1-ojjcku Marinšek, p red sedlih' n društva -Sadjar in vrinar. iz Šiške v Ljubljani, Člani tega društva so leta 19M) obiskali Holandijo, 'kjer so si ogleriali nasade. Spremljal jili je tudi zabavni ansambel > Dobri znan uit, ki je priredil več uspešnih nastopov v našiti rudarskih naselbinah. Iz ZDA Letos prva mladinska konferenca SNPJ Zlati jubil e j ml adi riškega oddelka Slovenski: narodni: podporne jcdiHite in Sï-letntcn nihidmskih krožkov bo nedvomni) eden letošnjih najpomembnejših dogodkov iz Življenja ameriških .Slovencev, SM’J ji: bila prva slovenska podporna organizacija in mod prvimi izmed drugih podobnih organizacij v Ameriki, ki je sprejela v članstvo, zavarovanje in zaščiio tudi mladino. V petih desetletjih (dis leja m ladinskega h kri -deilka je bilo sprejetih v jod noto nad 9Ü.000 naših funtov in deklet, otl katerih jih je ostalo nad îï.Odtt vključenih v 'Organ¡žadji tudi potem, ko so odrasli. Pomembni jubilej bo SNFJ slavila letos na prvi m I el -dinski konvenciji, zu katero br> kraj in čas še thdti-čen. To bo vsekakor zelo lopu in pum en ul m a muni-festaeijn našo mladine v ZDA. Kot častni delegati sc je bodo udeležili tudi ¡zmagovalci v jubilejni k mu panji, ki je Ihilu oktobra runpisuiiu z n.iiiietnun. da se Še bolj pomnožijo vrste članov mladinskega oddelku M M’J. te v prvem nieset u j c bila kampanja kur uspešna. K tekmovanju sc je prijavilo (li društev. V oknÆiru no se mladinski oddelki NNi’J pomnožili za 2iil> novih Elanov, ki s n vpisali dularjev zavarovalnine. Največ novih članov si je pridobilo društvo SNI1 j v Svganu. Najbolj pa so se : kampanji oktobra izkazali Willi Kopriva, Loonn Wirant, Rajmond Luzar, Fu. n n y Medic in Litimi !1 re kr s. P ros vrtin izlet v rojstno domovino 1k> vsekakor Lkdi dogodek leta. Naročniki, bralci in prijatelji Prosvete, lega našega vodilnega Časopisu v JÎDA, si [irav gotovo že pridno ogledujejo kovčke, ki jih bodo potrebovali za ta prijetni in lojii izlet. Tudi tiisti, ki so doslej omahovali iti st; libu odločili za 'pot, se bodo gotovo zdaj brez pridržka in Izgovoru odločili. -Suj kdn id sc mogel odreči potovanju v veseli (Ujcu uči družbi samih znam e e y Lit prijateljev, povrh vsega pu še s takšnim lepim ciljem, kakor j c obisk domačega kraja in domačih ljudi. Seveda so tudi v starem k ruju že pripravljamo mi topel sjj rajem. Posebej objavljamo program osemdnevnega izletu [Ul Sloveni j i, ki so ga sestavili pri Kompasu skupaj s prelista v [liki Slu V tinske izseljenske mul i ec zn izletnike Prosvete, Surine ll&jliipSe kraje HO i/bnili ter najboljše hotele, da bodo izletniki ros lahko vsestransko zadevaj j ni. Tudi piknik 4. julija na Otočcu bo-letos O Kav, Lupo vreme je že vnaprej naročeno, Sc razim druga prijetim presenečenj ti bodo doživeli letošnji izletniki v starem kraju. Toda c tem bomo spregovorili v Hodni grudi prihodnjič im drugem mestu, Tudi upokojenci nas bodo obiskali kakor nam je v svojem dopisu omenil znani rojak Krist St (Jekel iz. Clevelanda, se tudi naši ameriški upokojenci pripravljajo za skupen obisk rojstuic dežele- V la namer so celo ustanovili poseben odbor in za predsedniku izbrali prav rojaka Stoekto. Torej je vsa reč res v pravih m kali. / rojakom hi Im'ki mn smo se seznanili že pred leti pri Malici, ko je obisku! Sl oveni j o. Bil je eden izmed pobudnikov in orgami-za tor jev prvega ameriškega piknika v Kamniški Bistrici. li pikniki so prignali globoke korenino in jhi-s L Lili eri el najbolj [J ril juhi j liji i li vsakoletnih prireditev ameriških Slovencev v starom kraju. Dobrodošli. Fani je in dekleta, kar črmveč naj vas pride. Trav veseli bomo, če SC bo rojak Sloekcl še kuj ogltLsi'1 in umil sporočil, k uku pripravi: Zu skupili iz le L upokojencev napredujejo. Tega obiska bodo veseli tudi nuŠl upokojenci. Morda lil se lahko organizil rislo tudi kakšno medsebojnio srečanje tako nekje oh kozarčku ruj-tie 'kapljice in veseli domači pesmi. Tončka* čcstitamol Prav ponosni smo tudi, ko gledamo v Frca veli slike našili društvenih jubilantov rojakov in rojakinj, ki so že dolgih pet desetletij člani tlruštev fiNPJ, Ni jih mato, teli pionirjev, iki so miiruli nekoč težko orati iu ki eno zrnje sejali., tla je diru Šivano življenju tako bogato obrodilo, Pa smo nedavno na eni teh objavljenih Fotografij v Prosveti srečali na h mej a n takn zolti znan rdiruz — našo Tončko I rbn-nčevn. Brali sm t c ilu je že pet desetletij čl a tuca društvu Nada št, 11)2 .SNI'j, kjer je hila tudi dolgoletna Uradnica. Dragu lončku, k zlati znački L u pismene tu n priznanju, ki si jll prejela od SNPJ, .prilagamo še prav toplo čestitko vseh nas od Matice, ki to poznamo in rudi imamo! Obletnice Fc (desetletnico Sta Ih lli V novembri: s Iti vili Slov tinsko samostojni» podporno društvo v Waukcgui)il — N o rti L Chicago in društvo Venera št. 192 SNPJ v Wcst Allisu, "V Wilardu pa so decembra slavili Stj-letnlco 11 s( (i ne vit ve w ¡11 n rilske župnije, Nekateri od listu im vili: 1 je v še žive. H az vesel ji v d je. du večina mlajših V Wilu.rdu še lepo slovenski govori in tudi v cerkvi imajo še vedno slovenske pridigi . m Iz Ansiratije YUGAL uspešno deluje YUGAI. íío k rH-tiri* 7.n Jugusloiviaiislio-avEtruUko I i{j~4i Y Sydneyu, ki je kuni želih uspešno delovala i- korist svojih Članov — j n godo v nilskih izseljencev, /.[usti »e je klub izkazal pri prizadevanjih, d el fin rljmi ni m hitreje priÍQjffMií' delu Ln življenju v AsslrulžjE. kinih ji: preti nekaj ictoscoi odprl Ieisliui prosDore. kjer se člani zbirajo v prostem Času. — Nth^rjjimtna suh ¡-i ju YUGA!, je 9 bi ni [irileti dosegla taksne športne u^Mihu. kultur doslej še lldiCniu milini vi h v IS'u'v South WnleSLI. Kar trinajst tekem ao igrali brez poraba ter dosegli tast, da * najboljši mii moštvi Avstralije toku] uje ju za iMiknl Avstralije, Moštvo YUGAL je bilo imenovano za rmjlH>ljšc moštvo sezone. h Kanade Konferenca tiska v Torontu V dnevih ti. iti 9. decembra je bilu napor ntlunu v Torfmtn konferenc« tiska, na kateri -so - kakor poro™ v kuimil* ko-j u go»] nv anske m tedniki! J edina Ivu I- Stiimac ■— predvsem razpravljali a ni nikoli ¡Hiitubil svoje rodne dežele in ji- veliko prispeval pri obnov i in modom izuči ji svojega rojst-n i'pa kraju Pit ve iib Hvaru.. Kakor si ju irrizEiniifi-Eil za svoj stari km j [n roj sinu domovino, zn jtigoskivansku naselbino v Argentini, je mnogo aLLirll tudi *a rtvzvrij in napredek svoje druge domovine in je bil Zato tndfi deležen šli", ilIIih zasluženih pran ei n j. Eno zu-dnj-ili je bilo odlikovanje liliLsi hi Rthislriii, ki um je podelilo zlato med ni jo kol naj sta ru-j Šem u zaslužnemu izšel j en en. Jhhfj JlofcitFl Vprašanja in odgovori J. V. Widiralh* Nemčiju Sejhtembra l'M)) jem odšel ilegalno j h rek n meje, kjer sedaj živim, Zapustil sem svoje hišo ju ženo 'i. družino. Na našem pmlajidštru sem se zanimal, če bi se lahko vrnil, u dv, sedaj zadeve še nimam urejene, 7u linji cels sem si tukaj izboljša S življenjske pogoje in sem sklenil, da ise ne bnm vrnil, pač pa bi rud vzel dm win o k sebi. It ud hi vedel, kakšne dokumente si moram zn lo tukaj priskrbeti. Prav je, samo besede in da dimitioina res tulpira orala osem, ki ja želijo obiskati afi rt* Ui'fiiTi dom. od. ¡n končno te nekaj. Tudi odslej želim redno preje-muii RO D KO (1 Rti DO, Zdaj, odkar sem izgubil mater, lile nihče Več ne bo tako redno obveščal o dOg od k ih doma, zalo mi bo paša reto ja ie ljubša — bo mi kakor druga mati. FmHmmd Fridla POTRUDILI SE BOMO. DA VKI DOBIMO SE NOVE NAROČNIKE M ur riii Park, Avstralija Prejeli smo vašo revijo in se vam najlepše zahvaljujemo. Neverjetno nuj je iznenadila in razveselila. Rodna gruda je vredna use hoale. izredno pu so n;pm ušeč tiBiiroci/e. A'i prikazujejo napredek o naših domačih kritjih, kadi naročamo revijo ¡'it psirudili se bomo. da pridobimo Se none naročnike. Prepričani sura, da bo ta lepa revija razoeselitp vsakega našega človeka p iujini, nas ohrabrila in združevala u medsebojno prijateljstvo, Najtopleje se zahvaljujeva in pas pozdravljava Aa^ fjl Sncla Laltiie VESELI NAS, DA NASA DOMOVINA TAKO NAPREDUJE Etflinff, P, d. C., Francija. kodna gruda nas je res zelo razveselila z.afo, ker priobčuje veliko lepega in novega iz rojstne domovine in nam daje moč in upanje o vsakdanjih težavah. Veseli nas, da naša domovina tako hitro in uspešno named domovino in tujino in edina imjlepša moža ost, SE VEDNO SEM JUGOSLOVAN I onisheide, Nemčija Slišal sem o novem zakonu za begunce. Kakšna sreča, Jnlito bomo prišli Pii r>&i^A- ali pa se ZB stalno vrniti domov. Od otroških let sem sitnjai, Tuto bi odšel p tuji soei. Namerava! sem odjrotovati na jVmjo Zelandijo, pa seru končal v nemškem rudniku, /.daj pa spet sanjarim, in sicer o obisku rojstne domovine, kajii v sreu «ir»i še vedno Jugoslovan in vedno se vprašujem, zakaj sem odšel v svet, Ahll Profc RODNA GRUDA MI RES VELIKO VOVK 0 DOMU Adeiuidc, Avstralija iVajprej ose kakor tudi druge Slovence po širnem svetu prav lepo pozdravljam! L unió reoijo Rodno grudo sem 7,elo zadovoljen■ Jaz jo imenujem A'sr iBn-bt/i. Ona mi res na prijeten način veliko pove o domu pa fiidi o žioJjeppjn. dp-ppp'or.i, tltraih, priobčuje novice z vseh kontinentov zemeljske oble. Pošiljam padi! ppa-menino za Rodno grudo in se zahvaljujem za use prejete številke z želji), (Ju bi mi revijo tudi n bodoče pošiljali in nam Slovencem v tujini tiedno stati ob sfrani‘ Frane Kmeflch VRNITI SE V DOMOVINO IN NIKDAR VEČ IjOCITI SE OD NJE.,. Baekming, Nemčiji) Želim, da mr ie naprej redno pošiljate * Rodne grudo* in naš koledar. Moram priznati, da smo zelo zadovoljni z emIo repijo in še posebno ponosni na našo lepo Slovenijo, ki tako naglo napreduje. ¡.etn v iujini tečejo, n /irepenenje po rojstnem kraju je vedno večje. Najina talina želja je cfrririi se d domovino in nikdar več ločiti se od nje: sleherni uirip srejt idire le domov! Prav lepo pas pozdravljata zvesta naročnika fre Slo-venen Aiulre) tn itibimnič REVIJA Viti NASA TOLIKO TOPLOTE, DA SE ZALEDENELO SRCE O M KUGA Pittsburgh KiirLSLin, /DA Brez uaše recije sploir jtc E>i mogel biti. Vsak mesec prinaša toliko lepega iz domačih krajno, bodisi v sliki ali besedi, dn človeka o hijlni čiifo pomladi. Iz domovine je to itajhpše čtivo, tako kol je med tukajšnjim najlepša Prosveta. Človek ne najde pravih besed, da: bi se ífpPOÍj zahvalil. Revija prinašu toliko ppiiiiiie, toliko prisrčnosti, toliko tupióle, da še zaledenelo srce omehču. Marsikoga, ki je med vojno bíi po njej odšel iz domovine zapeljan ali zaslepljen, lakti čtivo pripelje na drugačne misli. Sicer pa, kot prapf pesnik Simon Gregorčič: Kdor ima srce, zna za rioPPl sohe, mih' domovine raj.* Slovenija je ÍJf'in Že nekdaj lepa, zdaj pa oem. da je še lepša, ko ste gradili toliko novega jpi ko tako skrbite zn boljše življenje delovnega človeka Usiert Premk VPISITE ME MED STALNE NAROČNIKE hodni: grude in koledarja Wínnipeg. Men. Kfuindn Prosim, fi« me indi letos vpišete med naročnike Rodne grade m Slovenskega izseljenskega koledarja. fiepijo pošiljajte retino (mli moji nuniii o Šentilj. Za naročnino pum pošli jata petnajst dolarjev, kar je peč, naj bn za tiskovni sklad, želim vam d bodoče mnogo uspehov pri vašem delu in da bi Rodna gruda prinašala čimuec slik iz prelepe Jugoslavije. Prav lepo u;rs ose pozdravlja .t„A s¡npSA Z malem uri'j/ zttbifpnih! Rubrika. je innsvečena vsem tiisiim našim Ijn-dom v tujini. ki še descl lel skrb ijo Kil (O, da RODNA. GRUDA in SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR j3ric(i.i(ii v čim več idovenski h hiš po svem. O i seli bi miti 5 pregovori j'i letos nekaj besed, zato prosimo, da se oglasite vsi tisti, ki «te kakorkoli pomagali širiti naš lisk, zbirati naročiliike in naročnice. Pošljite nam kratke prt’ «pevke iz svojega življenja in delu s '■likami. Na sliki je naš zastopnik Jurij ARTIČ iz Lic-'■■i tla, Pa« de Calais v Eraneiji, z vnuki njo Daniel Lo in vnukom Georgeswm, slikan lani m es etn avgusta, To je vse, kar Ai-iic ima; hčerki in v mike. Sin, edince, jc padel kot prostovoljni borec *11 osvoboditev Reke, v Sapjaiinh pri ilirski Bistrici iik pred osvoboditvijo Jugoslavije. Po vojni je Artič prihajaj a svojo pokojno že ti o Pavlo n n. g roli s voj egu sina. Prinesel je nagrobno .ploščo, prinašal je rože ... im bolečino. In ko je izgubil se ljubljeno ženo, je stari rudar menit, da mu bo .počilo srce. Pa to dobro, jekleno -srce še vedno živi in ljubi. ljubi svoje drag« in ljubi — domov iifiu. Ze vsa leta zbira po Lievinn in okolici naročnike in naročnico za naš i-isk, že vsn leta zvesto dopisuje z nami, poroča o dogodkih med tamkajšnjimi Slovenci. Veliko pisem «c je že nabralo v teh lpt1 h. Marsikaj zanimivega in koristnega je v njih. Skrbno jih branimo, 'kakor hranimo pisma drugih dopisnikov in zastopnikov, saj so to dragoceni delci zgodovine slovenskega izise-Ijenatva. v Vi Osemdnevno potovanje po Sloveniji in Istri là izletnike Prosvete iz Clevelanda 1. dan. Odhod fz Ljiibljsutie ob 8. uri v Postojno, Ogled Postojnske junic — po ogledu kosilo v jamski (restavraciji. Kratka kulturna prireditev, Po k 09 j lil nadaljevanje potovanja do tipu tj j e — večerja in prenočišče v hotelu CENTU A L-PA RK Jadran. 2. dan. Zajtrk. Dopoldne kratek obisk ladjedelnice j TRET JI MAJ*, nate avtobusna vožnja ob slik ovili istrski obali do Pulja. Kosilo in ogled meda (amfiteater). Po k tuši bi nadaljevali j e potovanja v Piraji — večerja in prenočišče v hotelu METROPOL. Zvečer po želji izlet v naj večje slovensko obmorsko letovišče - Portorož- 3. dan. Po zajtrku odhod ■]>o novi cesti v Lipico — ogled slovite žrebca me Lipica in odhod v Sežano. Kosilo v hotelu TRIGLAV, Po kosilu nadaljevanje potovanja po Sošk-i dolini preko ■slikovitega prelazu Vršič (Ublm) do Pletla. Večerja Ln prenočišče \ hotelu TOPLICE na Bledu. 4. dan, KnjLiplei.ili penzion v hotelu Toplice Izlet na grad -e. ogledom mltzeja, na blejski otok 1 n po želji v Vintgar, Drago uli Begunje. 5. dan Po zajtrk ti izlet v Bohinj k slapu Savice. Kosilo v hotelu TOD VOGLOM, Nato -povratek na Bled, Večerja i;n prenočišče n a Bledu, 6. dan. Takoj po zajtrku odhod z Bleda v Kranj —ogled tovarne kinoprojektorjev ISKRA — nato od hoti v Velenje, kjer bo kosilo, ogled mesta, večerja En prenočišče. 7. d ion. Po zajtrku odhod «kozi Coljo v Rogaško Slatino, kobilo, večerja in prenočišče v Zdravstvenem domu, H. da n- Po zajtrku jJirvratek 1 I j ubij tenu po novi costi. V Ljubljani zajključno kosilo v hotelu TURIST. žttikv prijeten «Iona v Sloveniji? V I.rigj pr j Vrhniki. i>h glavni etat* Ljuliljnnn— Vrhnika,, j> il:lpir■:!■:!uj hiša £ konlfOTlllidi Ir isofcmLlti SlniLC» Vulli jrin, Z iLcktfiko, T9-tli^vridiMD in k&pdluicft. Olt hiši jv ¡iriiuvrm piu^lur za k*□ žaru, okrug n j L' pa I&p s-udni Viri. njive Lili trav Bik. 1 (Ti>i;tlii:k£iiii- Faicutu h hLSo vred fflCTi 3PfV bi, lliin ji vidjivn prnti takajšnjenin p]«£iLu- Piiite jih, Baklav: Andrej NovakF Kopat, Bcancdtila, Srebro j£cva 9, Vsem poatovnim prijateljem, sodelavcem in bralcem RODNE GRUDE, posebno pa našim rojakom v tujini Selimo voliko uspehov in Bilja volj siva v letu 1063 VÄRNOST podjcijo aa Suvanje ljudskega premoäenja LJUBLJANA, Trdinova B SrcËDO nori» leto mm;; J irtt in m1 pripwruéa bote! S L O KI LJUBLJANA Ulovil to GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA Vsem bralcem RODNE GRUDE posebno pa vsem našim izseljencem želi Srečno tiOvO leto 1963 kolektiv Grand hotela UNION LJUBLJANA, Miklošičeva cesta Operna klet i uumiivui nasproti opernega gledališča Postregli vas bomo gostoljubno in prisrčno s strokovno pripravljenimi ribami in drugimi okusnimi jedili, z dalmatinskim pršutom in paškim sirom ter s sončnimi vini z otoka Visa in livarn Obiščite nas! Kih] a restavracija OPERNA KLET LJUBLJANA. Župančičevi 3