Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post OMice of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK^D CHICAGO
THE BEST medium "TO REACH 180.000
SL0VENL\NS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDIVISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
^OUJME rV.—LETO IV. Copy 3c.
CLEVELAND, O. PONDEUEK, (MONDAY) AUG. 15., 1921
ŠT. (NO.) 190.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
ZAVEZNIKI m WO ODŠKODNINSKO BREME
:o<
švignili bodo ekonomske zapreke ob
Jeni, ako nemci iz-
jolni svoje odško-%inske obveznosti, kot jih določa
Londonski ultimatum.
Park, 13. avgusta. — Na poučni »seji nafjvišjega' za-až ^^Wkega fconcrla je bilo J! Nenjeho, da se 15. septem-I Ofa dvigne ekonomike zavi-ob zapa'dni 'ne^mški meji, Nemčija do istega časa ^, ^Dlača ods'kodniinske zaMe-' j®' kot jih je dol'ocal znani ^danski ultimatum, in ako ^ oibenem zaveže prenehati ^ bofkotam frančoskih pro-%tov
, Toda obenem se je tudi ^fločilo, da se nadaljuje z ?ku'i)acijO' Ruhrorita, Duis-- j^^rga in Due^seldorfa do if|Rrihod'njega zborovanja kon ^'9, ki se bo vršilo 'kct se ij^zumeva še 'pred wa'shing-• ^K^sko razorožitv^no konfe-ico. Ministrski predsed-# Bria'nd je 'privolil v to. ^ Se na prihodnji seji raz-?%riva tudi o odpoMicu
Davčna predloga je dokončana.
Washington, 13. avg. — Republikanski člani finančnega odseka poslanske zbornice je danes zaključil s svojim delgm pri preureditvi davčnega zakona iz leta 1918 s sprejemom naslednjih sprememb. Odpravi se transportni davek na ekspresno posi-Ijatev olja; nastavi se poseben davek na prodajalce mehkih pijač, zna,šajoč $10; uvede se 12c davka na galon raznih žitnih pijač (neopojne pive na primer), medtem ko se dozdaj plača 15-procenten davek, obdavčenje pre prog, potnih kovčekov in drugih sličnih predmetov.
Računa se, da se bo na ta način zbralo $300,000.000 notranjih dohodkov, kar je po mnenju zakladničarja Mellona dovolj.
-O--,
Irci ne marajo "dominion" vlade.
SMUTS APEURA NA IRCE, DA SPREJMEJO ANGLEŠKE POGOJE.—AEMON DE VA-LERA VZTRAJA NA ZAHTEVI ZA POPOLNO SVOBODO.
London, 1 3. irskih pogajanj
avg. — Položaj z uradnega sta-
Ameriške priprave za pomoč v Rusiji.
Riga, Letvija, 14. avg. —Danes je bilo tukaj naznanjeno, da bo ameriška rešilna administracija že v najbližjem času začela z rešilnim del^m, da s tem dokaže svojo pripravljenost podati čim hitrejšo pomoč ruskemu prebivalstvu, ki trpi ^ lakoto.
Z rešilnirfa dr>jlo!m se bo naj-
Eksplozija oljnega rezervarja zahtevala štiri živ-
BOŽANSTVENA SARA BOLNA.
lil idi isk'
E.
Pariz, 13. avg. — Slovita francoska igralka Sara Bernhart, splošno poznana pod imenom "božanstvena Sara", je silno o-bolela. Njeni prijatelji se boje najfiujšega.
lišča je na jako jasen način dolo-; p^ej pričelo v Petrogradu in Močen v pjsmu, katerega je pisal i gkvi.
Jan C. Smuts, ministrski predsed-j Medtem ko se bo poslalo branik južnoafriške angleške koloni-1 v te dve mesti, bodo odšli v je, na irskega republikanskega [ province ob Volgi organizacijski voditelja, Eamona de Valero. izvedenci, kjer bodo napravili
To pismo, ki je datirano 4. av- i načrte, za rešilno delo.
gusta, dokazuje, da je Lloyd Maksim Litvinov, ki zastopa
Geo):ge ponudil 26 sinfajnovskimjsoY'jetsko vlado in Walter L.
okrajem dominion vlado. (Do-^evropski direktor ameri-minion vlada se zove tak način rešilne administracije, bosta vlade kot ga ima na primer j nadaljevala s svojimi pogajanji nad a, ki je sicer del angleške dr-ij^jj-i. Dozdaj je med njima pri-zave, toda uživa skoro popolno jo popolnega sporazuma že neodvisnost. Op. ured.)	| glede 18 predlogov Browna, do
Iz pisma je tudi razvidno, da' jelnega sporazuma pa gledip sed-je ulsterski ministrski predsednik j predlogov.
odklonil pogajanja z De Valero, in da ulsiterska vlada stoji trdno
7 ako j po dokončanih pogajanjih bo Brown odpotoval v Pe-
Phiiladelphia, 14. avg. —r Kot posledica ognja, ki je izbruhnil dpnes v oljnih rezervi j ah Atlan-čim ta Refining Co. je prišli do eksplozije, v kateri so bile štiri osebe ubite, dve pa smrtno nevarno poškodovani. Več jih je dobilo manjše poškodbe.
Ogenj nocoj še vedno ni po-gašen, in računa se, da sedanja škoda znaš okrog $1,000.000. OgrVjegasni uradniki pravijo, da ako se ognja ne posreči ustaviti, tedaj bodo uničene vse oljne na-orave, katerih vrednost znaša na
$3,000.000.
Zdaj gori že 26 oljnih rezer-varjev, iz katerih bruha silen ogenj in dim, ki pokriva vso okolico.
Ko se je pripetila prva eksplozija, je v mestu zavladala silna panika, in razširila se je vest, da je število uslužbencev ubitih, kar pa se je pozneje dognalo neres-
proti-komunistiCna akcija
jugoslovanske vlade.
raz-
čet % n^mšlkih 1^ zahajajočih se na des-i® ' strani reke Rene _ pO Zdai ko je vprašanje G,or-?]® Šlezije izročeno v roke narodov, je najvišji .kt^^joucii začd fi pr^tresava-
drugih vprašanj. kw'. 0(Jiooitev glede Nemčije 0^ 'bila dosežena potem, ko R , ministrski ■predisednik %Tid kot predsednik naj-Nega 'koncila odgovoril na EC. ^^Dade angleškega zunanje-^ p ministra Curzona, in pa jl'^ancnega ministra Sir. •■'^(^neja, ki sta oba zatrje-sedanji sistem vsi-I % ^^'^.ia mirovne ipogodbe
** pJie prevelike svote denar-■la.
.In ne samo to. da dkupa-.1, v T^Gst preko Rene stane RCža ° denarja, je dejal Cur-temveč i'sta pdvzroča neprestano draženje Jj ^cev, o katerih je znano, So želo oibčutljivi v tem "%ledu.
v Angleški finančni ministr .ie opozarjal na dejstvo. Sedanja metoda vsiljeva-Ja ihirovne pogodbe prina-Revščino ne le Nemcem,
13 roi lik*
).
^!^več tudi zavez'nikom sa-M molrajo denar, dob-v obliki odškodnitie, po-j:Mti za vzdrževanje ®vo-čet in pa dbsežnega ca-^nskega isfetema ob nemški
Združene države bodo 0^	sodelovale.
Sklenjeno je bilo, da se iz-odbor finaničmh eks-llle h ^ katerem boido itoe-Zedinjene države svo
____i	m_ _ jii____
zastopnika. Ta tjdbor V(j .^'Vedel podrobno ^preiska-namenom, da se zniža okupadlie in vsilie-
mirovne ipogodbe
i^ncotgkj mi'nistrsM prednik ie držal kot odgovor
na izvajanja angleških državnikov precej dolg govor, v katerem se je dota'knil. v i ako sarkayticnem tonu sir Curzonove izjavi zastran občutkov, ki jih imajo Nemci vzpričo zavezniškega postopanja.
"Francoska vlada nima niti najmanjšega namena raniti nemških narodnih oibčutkov," je dejal Briand, "niti nima namena za stalno obdržavati pokrajino Ruhr toda treba je vzeti v poštev tudi narodne občutke Francozov.
"Okupacijo Duisburga, Ruhror-ta in Duesseldolrfa se je p od vzelo skupno od strani Francije, Anglije in Belgije vsled tega, ker je Nemčija ponovno dokazala, da neče izpolniti svojih obligacij, ki jih ji naklada versaillska pogodba."
Briand je na to dejal, da je sicer prepričan, da se sedanja nemška vlada v resnici prizadeva izpolniti svoje oibveznosti, toda da ista lahko vsaki čas pade, nakar sledi lahko nova kriza med Anglijo in Francfjo.
Sicer pa stvar rii tako nujna, da bi se ne moglo počakati do prihodnje seje koncila. S tem so se strinjali tudi drugi delegat-je, in tako se je Briandova sugestija, da se zadevo odloži na prihodnjo sejo, sprejela.
Ameriški poslanik je pri današnji seji jako oktivno sodeloval. Za mnenje se ga je vprašalo o vseh vprašanjih, ki so prišla na dnevni red, posebno glede Rusije 'in Avstrije. Na tej seji se je sklenilo tuur sestaviti komitej, ki bo imel v rokah rešilno delo v Rusiji. V tem komiteju ne bodo zasitopane samo zavezniške dežele, temveč tudi Danska, švedska Norveška in druge nevtralne dežele. Prvenstvo seveda pa bodo imele žavezhiške dežele in pa Zedinjene države, ki bodo imele vsaka po tr\ zastopnike v odboru.
Komitej bo docela neuradnega značaja, in vsi dogovori s sovjetsko vlado bodo strogo humanita-ričnega značaja.
Nato se je razpravljalo tudi o finančni pomoči za Avstrijo. V tej zvezi se je sprejela resolucija, v kateri se priporoča ameriškemu kongresu, da čimprej e mogoče sprdjme zakon, kf bo omogočal uvel j avl j en je avstrijskega finančnega "rešilnega načrta.
na staliscu da razmerje med An-: trograd. Uspešnost ameriškega glijo in Irsko ostane ncizpreme- j rešilnega dela odvisi od dveh re-njeno.	|či: od transportnega sistema in
De Valera proti kompromisu. P» zanesljivosti krajevnih sov-
jetov po pokrajinah, prizadetih London, 14. avg. —Eamon dcj^j lakote.
Valera, vodja irskih republikan ! Litvinov privolil v ameriško
cev, je odklonil sprejem predlo-	kontrolo.
gov angleške vlade za uvedbo "dominion"' vlade na Irskem. On pravi, da pogoji, katere stavi Anglija, pomenijo vmešavanje v irske zadeve in kontrole, v kar Irci ne mbreijo pripustiti.
Na drugi strani pa je Lloyd George informiral de Valero, da ne more niti ijikakega kompromisa o vmašanju pravice Irske, da se odloči od Anglije in odpove zvestcA>o angleškemu kralju.
Lloyd George pravi:
"Naši predlogi nudijo irskemu narodu priliko, kakršne še ni imel v vsej svoj i'zgodovini. Mi smo te pogoje stavili v iskreni želji, da se doseže mir, toda naprej pa ne moremo iti.
Lloyd George pušča vrata za nadaljna razmotrivanja odprta z izjavo, da je pripravljena govoriti o izvedbi svojih predlogov kadarkoli so Irci za to pripravljeni.
nicnim.
-0-
Pogajanja mer Irsko in Anglijo se prenehajo.
Dublin, 14. avg. — Danes je bila v Dublinu objavljena korespondenca med Lloyd Georgeom in de Valero. V sinfajnovskih krogih se izraža mnenje, da ako se ne zgodi kaj nepričakovanega, tedaj bo prišlo do popolnega pre nehanja pogajanj med Anglijo in Irskb.
Irski republikanski kabinet je že sestavil .svoj odgovor Lloyd Georgeu.
še irskemu republikanskemu parlamentu v odobren je.
Riga, 1 3. avg. — Maksin Litvinov, zastopnik sovjetske vlade, je danes pcpi^ldne v principu privolil v to, da bo imela ameriška rešilna administracija popolno kontrolo nad razdeljevanjem živeža po pokrajinah, prizadetih od lakote.
Kot je razvidno iz razgovorov Litvinovim in ameriškim zastopnikom Brownom, se sovjetska vlada v prvi vrsti boji tega, da bi se nastavilo zastopnikom rešilne administracije ljudi, ki so poznani politični nasprotniki sovjetske vlade.
Bolgarija bo pomagala Rusiji.
Sofia, Bolgarija, 13. avg. — Danes je bilo tukaj naznanjeno, da se bo pripeljalo v Bolgarijo 20.000 ruskih otrok iz pokrajin, ki so prizadete vsled lakote. Amerikanci lahko zapuste Rusijo.
New York, 13. avg. — Tukajšnja revija "Soviet Russia" je prejela od Moskve uradno poročilo, ki pravi, da je sovjetski zunanji minister Cičerin dal vsem Amerikancem, ki se nahajajo v Rusiji, listine, da odidejo, ako tako želijo.	^
Ameriški krojaški delavci bodo pomagali Rusom.
New York, 12. avg.— Sinoči so delegat je new-yorških krojaških unij, ki so pri organizaciji "Amalgamated Clothing Workers of America", s silnim navduše-
ŠPANSKA SE PRIPRAVLJA NA OFENZIVO V MAROKU.
Mellila, Španski Moroko, 13. avg. — Kot razvidno, se Španska aktivno pripravlja na ofenzivo proti upornikom v Moroki, kajti semkaj dohajajo dnevno številne vojaške čete in zaloge vojnega materijala.
OČE UMRL, KO JE ZVEDEL
O SINOVI POMILOSTITVI.
Ordway, Col., 13. avg. — Bankir in milijonar Abner B. Enyart, katerega sin je bil zaprt, je. na mestu umrl vsled veselja, ki mu ga povzročilo naznanilo, da je njegov sin pomiloščen.
.	J, .. . njem sprejeli resolucijo, v kateri
Zd«, .. ,m.	akcijo, ki io ia po„d
pred par dnevi vrhovni odbor, , .	^ J ;ko je apeliral, da naj vse član-
Iz]avl]a ,e, da bo v tem	krojaške organiza;
cije, ki je poznana po svoji razredni zavednosti, žrtvuje pol-dnevno plačo za pomoč prebivalcem onih delov Rusije, ki so prizadeti vsled lakote.
Računa se, da se bo na ta na-
voru samo ponovljena prvotna zahteva de Valere za popolno
neodvisnost Irske. ^ -
— V clevelandskih javnih šolah se nahajajo otroci 57 različnih narodnosti, kot je pronašel Čin zbralo najmanj $200.000. Mr. W. W. Theisen od šolskega I Senator King za pomoč Rusiji, odbora. Pronajdeno je. da jej Washington, 14. avg. — De-58 odstotkov očetov od teh o- mokratski senator King iz države trok rojenih v Evropi. Izmed L'tah je danes predložil zakonsko vseh otrok pa je največ Rusov, predlogo, ki določa, da naj se
oziroma ruskih j ud o v. Oni so tudi prvi za Amerikanci med u-čen-ci višjih šol, nakar pridejo Madžari, Poljaki, in Italijani* Slovanske narodnosti so pa v višjih šolah zelo slabo zastopane.
predsednika poveri, da porabi $5.000.000 za pomoč v Rusiji.
Ta akcija od strani senatorja Kinga je povzročila v tukajšnjih krogih dosti komentiranja, kajti znano je, da je bil King ves čas,
—	Tekom nedelje so se pripetile tri prometne nesreče, v katerih je dobil en moški zelo nevarne poškodbe in bo najbrže umrl. Omenjeni je Gregor To-chal, star 62 let, iz 1364 W. 54. St. Šel je preko ceste na zapad-ni 65. cesti in Herman Ave., ko ga je podrla kara na tla. Prebita mu je črepinja in tudi eno nogo ima zlomljeno.
—	Nocoj je dolžnost slehernega Collinwoodčana in ColHn-vvoodčanke, da se poda na javni shod v Slovenski Dom,kjer se bo razmotrivalo stvari, ki bodo v korist naselbine. Organiziralo se bo državljanski klub, katerega glavni namen bo delovati na to, da se tudi collinwood'ska naselbj-na^vpošteva, da zboljšuje njene ceste itd., in ne samo pobira davke. Čas je že, da se nekaj V to smer ukrene, in zato vsi na shod!
— V soboto zvečer je bil smrtno ranjen v trebuh Frank Cedil-j nik, ki stanuje poleg St. Clair bolnišnice, na 4110 St. Clair Ave. Kot se govori, je bil Ce-dilni kzaklai) v nekem prepiru, ki se je vnel med njim in dvema drugima moškima. Zravniki pravijo, da je zelo malo upanja, da bi okreval.
—	Suhači čutijo, da se tudi v mokrih krogih nekoliko giblje in pričeli so se bati, da bi se mo-krači ne prikazali nekega lepega dne na površju in porazili suho stranko. . Zato so se vse ohijske suhe organizacije združile in skupno bodo delale ta teden načrte v Columbusu, kaj bi naredili, da bi bila njih vojna napram mokrim silam čim uspešnejša.
odkar je prišla v Rusiji na krmilo sovjetska vlada, eden njenih najzagrizenejših nasprotnikov;
Tu prinašamo poročilo o pravi glede ''zakona o zaščiti države", ki se je obdržavala v zakonodajnem odseku jugoslovanske narodne skupščine. Kot znano, je skupščina tozadeven zakon že sprejela. Poročilo, ki ga povzemamo iz ljubljanskega "Naprej a", se glasi:
Razprava o "zakonu o zaščiti države" v zakonodajnem odseku.
Beograd, 28. julija. — Danes dopold. je imel sejo zakonodajni odsek pod predsedstvom dr. Momčilo Ninčičem. Za podpredsednika je bil izvoljen p osi. dr. Žerjav. Zatem je naznanil dr. Momčilo Ninčič, da je druga točka dnevnega reda razprava "zakona o zaščiti javne varnosti in javnega reda v državi . Posl. Jo-van Djonovič (republikanec) je stavil nato vprašanje, ali naj se razpravlja o tem po členu 133. ustave, po katerem je treba, da se zakoni, ki se tičejo izenačenja zakonodaje ali pa uprave države rešujejo po skrajšanem postopanju. Ostali zakoni pa se morajo obravnavati, kakor je to prepisano % ustavo in poslovnikom narodne skupščine. Sodi, da se zakon, ki je na dnevnem redu. ne more obravnavati po členu 133. ustave. Nato se v imenu vlade govoril minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič. V odgovoru posl. Djonoviču je izjavil, da stoji vlada na stališču, d« sps),-da ta zakonski predlog med one predloge, ki se pojmujejo pod i-menom "unifikacija zakonodaje." Unifikacija zakonodaje se mora po prehodnih odredbah vršiti potem tako. da .se skupščina z resolucijo izjavi, ali zakonski predlog, ki je sprejet v odseku, sprejme ali odkloni. Na drugi strani je ta zakonski predlog v zvezi s predmetom, ki ga je že obravnavala ''Obznanakar torej p omenja, da gotove meje samo revizijo "Obznane . — Posl. Jovan Djonovič se strinja z mnenjem ministra Prfbičeviča. —«■ Poslanec Triša Kaclerovič (komunist) izjavlja, da razlogi ministra Pribičeviča ne morejo vzdržati kritike. — Zakonodajni odsek je nato z večino glasov spre-jel stališče vlade, da se zakonski predlog o zaščiti javne varnosti in javnega reda razpravlja po Čl. 133. ustave. — Zatem je bil sprejet predlog o načelni razpravi — Tajnik je nato prečital zakonski načrt, ki dbsega 22 člev nov. Zatem je govoril
komunist Triša Kaclerovič,
ki je izjavil, da je zakon^ski načrt, ki ga je vlada pripravila proti komunistom in njihovi stranki, posledica režima obznane. Če bj ne bilo tega zakona in bi ne bilo atentatov. Aiko hočete verjeti' besedam politika, je izjavil, vam odkrito povem, da od onega tre-notka, odkar sem postal vodja komunističnega poslanskega kluba, to je od 6. aprila, pa do a-tentata na regenta prestolonasled nika Aleksandra in naslednjega atentata (tedaj že nisem bil več v Srbiji, nego v drugem kraju) ni bil komunistični poslanski klub absolutno nič udeležen pri v»eh individualnih in terorističnih kom ploti. Nasprotno je komunistični klub, razumevajoč zelo dobro objektivno in subjektivno položaj, v katerem 'se nahaja 'sama država in komunistična »tranka, stal na marksističnem stališču glede razrednega boja in spopada buržoazije s proletarijatom. Stal j^ na stališču, da ni nobena individualna akcija in noiben teror v
nu izpremeniti državnega sistema. To velja tudi glede atentatov. Vsaik atentat prinaša še hujšo reakcijo, kakor je bila prej. Vsak atentat škoduje direktno ali indi-rektno več ali manj onim razredom, radi katerih blagostanja je vzel kak človek v roke revolver ali bombo, da se maščuje buržo-azni stranki nad posameznim človekom. I Mi smo to pojmovali že za proglaščenja obznane, ko še ni bilo nobenega^tentata na kako osebo. Jaz v tem svojem govoru ne podajam nobene izjave, s katero bi vas hotel prepričati, času buržoaznega režima v sta-da se mi kesamo, ker se nimamo ničesar kesati. Ako se hočete o tem prepričati, boste spoznali to takrat, ko se ne bo več javno obsojala komunistična stranka. O tem se boste prepričali tudi pri sodni razpravi. V komunističnem klubu, kakor tudi v komunistični stranki sploh nSso obstaja-
le nobene zveze s tem vprašanjem in zato ne nosimo tudi nobene odgovornosti.
Minister Pribičevič
je zagovarjal zakonski načrt, in odgovarjal, da so vsi oni, ki so bili sedaj zapleteni v atentate, govorili tako, češ, da so samo idejm boritelji in da niso povzročitelji antentatov, ker so nasprotniki takih dejanj. Ali so komunisti, jjraVi min. Pribičevič, govorili. da hočejo mirnim potom med narodom preobraziti človeštvo za red v njem. Ali niso govorili, da hočejo to doseči samo 8 krvavo borbo in diktaturo, ki jo hočejo uvesti? Vsi vemo, da tega ni pripovedoval Marks. Na kongresu v Vukovarju so govorili, da se more samo s krvavo revolucijo in samo z diktaturo priti do ustvaritve njihovega reda. (Glasovi na komunistični strani: Kje imate dokazov za to?) Že samo pojem diktatura proletarijata predstavlja krvavo revolucijo, ker do diktature ne more priti drugim pdtom, kakor z revolucijo. (Glasovi komunistov: Vi ne poznate Marksa.) Marks ni proglašal nobene diktature proletarijata. Nikjer v njegovih delih ne morete ničesar najti, nakar bi mogli sklicevati svojo diktaturo proletarijata. Pričakoval sem ,da bo poslanec Kaclerovič izjavil, da noče komunistična stranka z nasiljem doseči izpremembe državnega reda, tem več s postavnim zakonitim bojem in da bo v dokaz temu glasova! za ta zakonski načrt. Mi smo s svojo ustavo uvedli režim, ki zahteva spoštovanje volilne pravice. V Belgiji se uporablja proti komunizmom zakon o pobijanju anarhizma z 1. 1908. Tudi nas 1. člen ni ničesar drugega kakor prepis ameriškega zakona.— Poslanec Kaclerovič dbsoja vsako teroristično propagando, ne priznava pa pravnega kazenskega varstva proti takim elementom. Ta zakon je naperjen proti komunistični stranki I —— Posl. dr. Grgič: Kaj se vam je treba bati? Posl. Kaclerovič: Po tem zakonu se nam ne da živeti! — Minister Pribičevič: Moramo se spomniti v tem času pokojnega tovariša Draškoviča. Vprašam, ali bi prišlo do obznane, če bi komunistična stranka v svojih glasitlih spoštovala splošno volilno pravico in bi ne izvajala divje mržnje proti onim, ki stoje na komunističnem stališču. Komunisti so v gotovih trenotkih »matrajj, neod-
(Nadaljevanje na 4. atr.)
MTRAN 2._____
"Enakopravniost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
I * •	...........—.............................—....... ................—------- ------
Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Plafe of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland. Collinwood, Newbureh by mail.......1 year $6.00. d mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75, 3 :ao. $2.00
Europe and Canada ......................... .1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c.
Lastuje in izdaia ga
Ameritko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST, CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O. PONDELJEK, (MONDAY) AUG. IS., 1921
g,I '	I J—Lv-air ......' i, „ , ——i------1----—---
s. n. čitalnica
"ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 15th. 1921.
Frank omovec in Frank Kova-čič.
Prva igra je bila vprizorjena 9. marca, 1919 in sicer "Deseti Brjt", narodna igra v 5, dejanjih. Glavno vlogo, (deseti brat) je igral g. F. Česen, g. V. Grjll (Kva^) g. J. Homovec (Dolef) itd.
Ker je igrovodja J. Rogelj odšel iz Clevelanda, je bil izvoljen na njego mesto Louis Trugar. Od te igre se je darovalo SI. Nar. Domu svoto $100.00.
Druga predstava je bila 13. marca. Igrala se je narodna igra "Revček Andrejček". F. Česen je igral glavno vlogo (Revček AnMlsiSgk) J- Breščak (Jeklen) Pavla Trugar (Franica), J. Steb-laj (Pavel), Zofi Birk (Neža), F. Homovec (Anže), itd. Sodelovali so tudi: gdč. Josie in Mi-rnie Milavec in zapele par pesmic
Ni še talko dolgo tega, ko je bila (poit do feofcrazbe naivaid!nemu človeku absolutno zaprta. Šol je bilo malo,
kar pa jih je bilo, so bile namenjene izključno izobrazbi bogatinov oziroma plemenitašev.
In V tistih časih ni bila navadnemu cloVe'ku le zaprta pot do šSl^ke izobrazbe, temveč do vsake izobrazbe sploh, kajti tudi knjige so bile jako redke, in kolikor jih je bilo, so se nahajale po veČini po samostanskih ali pa piemenitaških knjižnicah, do katerih navaden plebejec ni imel dositopa.	'
Zakaj so bile knjige tako redke in drage, bo vsakemu razumljivo, če pomislimo, da so bile prvotno vse knjige pisane z roko. Pisalo se jih je po srednjeveških samostanih, in včasih je predstavljala življen#o delo enega človeka ena sama njiga.
Toda tudi pozneje, potem ko je Guttenberg iznašel ttak, je bil napredek sila počasen, kajti sestavljanje črk in tiskanje je bilo zelo primitivno. Pravzaprav se je knjigoltržtvo razvilo do popularnega obsega šele tekom zadnjih par desetletij, namreč odkar se je iznašlo stEfcvski stroj, takozvani linotype. Iznajdba tega stroja je omogočila izdao cenejših knj%. in tako se je pot k izobrazbi odprla tudi priprostemu človeku.
Toda navzlic temu, da knjige danes niso tako silno drage kot nekdaj, pa povprečni človek vendar nima na razpolago tolikih denarnih sredstev, da bi imel svojo la'stiio Čitalnico. Kupi si sicer lahko malo zbirko del kakih pfsateljeV, M sov m« najbolj priljubljeni, toda za vsesplošno izobrazbo je človeku treba dosti citati, dosti se učiti, in pri tem je treba, da človek črpa svoje znanje iz koMfcor mogoče številnih in raznolikih virov. V ta namen pa na mslužijo knjižnice.
Zgdinjene države stoje z ozirom na ljudske knjižnice brezdvomno na prvem mestu med vsemi deželami sveta. Pravzaprav je ljudska knjižnica ameriškega iz vora. Takozvani "circulating library'' je prvi' ustanovil štva, katero se imenovali po veli
v Filadeifiji v osemnajstem stoletju znani ameriški državnik in znanstvenik Benjamin Franklin. On sam je imel jako malo šolske, izobrazbe, toda potom učenja iz knjig je .dosegel jako visoko in vsestransko izobrazbo, in je poleg Abrahama Lincolna gotovo najsilnejša osebnost, kar jih je produciral ameriški 'kontinent. In Abraham Lincofo,. kateremu se imajo Zedinjene države zahvaliti.
da 'SO dane's ena enotna država, je bil tudi samouk. Pravijo, da ni imel initi en dan šolske izobrazbe.
Kot smo rekli, je prvo javno knjižnico v Ameriki u-stanovii Benjamin Franklin. To je napravil s tem, da je zibral 'skupaj vse svoje in svojih prijate^ljev knjige, nakar so bile na razpolago vsakemu, ki je za uporabo prispeval določeno svoto denarja. Danes so javne knjižnice v Ameriki brezplačne, kajti za njimi se nahajajo mogočni fondi, katere so prispevali razni imovfti ljudje. Posebno pdkojni Carnegie je v tem oziru zelo veliko storil.
Te knjižnice pa imajo seveda v prvi vrsti služiti angleško eitajočemu občinstvu. Kar se tiče tujih narod-n'O'^ti v Ameriki, se morajo posluževati še vedno Frankli-nove metoide, ako hočejo obdržati svoje kulturno življenje tudi na tujih tleh. Ni nam sicer treba znašati skupaj naših lastnih knjig, kajti knjige danes niso več tako redke kot pred par 'sto leti, ampak denarno moramo podpirati svoje knjižnice, ako jih hočemo imeti.
Clevelandski Slovenci imamo tudi tako knjižnico, in sicer v Slovenski narodni čitalnici, ki se je do zadnjega
časa nahajala na Glass Ave., pietekli teden pa se je pire- tercet (vijoHna, kitara in klavir) selila v poslopje Slovenskega Narodnega Doma« kamor gg. Epich, Knific in Hočevar.
Od preostanka se je darovalo SI. N. Domu $45.33 in SI. Nar. Čitalnici $45.33.
Sezona se je zaključila 18. maja z veseloigro "Cigarji". Igralo se je v korist drutvene blagajne. SI. dram. dr. ''Ivan Cankar" je imelo pri vseh predstavah veliko vdeležbo od strani (Občinstva. In stem je narod pokazal, da ceni dramatično umetnost.
Prvi občni zbor Se je vršil 5. a 1919. Na tem zborovanju sklenilo,' da postane Slov. dram. dr. "Ivan Cankar" član S. N. Doma, in se je kupilo za $50 delnic.
Za leto 1919—1920 je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik Josip Skuk; podpredsednik John Steblaj; kore-spondenčni tajnik Jakob Luznar; finančna tajnica Mary Grill; blagajnik Frank Česen. Nadzorni odbor: Frank Kovačič, Joe Mr-har, Joe Trbežan; Igrovodja Louis Trugar; oskrbniki odra: Frank Švigelj, John Simončič, Andy Mirtič in John Polak.
Meseca julija je napravilo društvo izlet v Brunswick, O.
Druga sezona se j^ pričela 21. sept. 1919 z '^Wgionarji", narodno igro s petjem. Igralo se je v korist dr. blagajne. Vloge so i-melirFrank Kovačič (Ferdinand) Mary Grill (Lavra), Frank Kle-menčič (Brnjač), Frank Homovec (Jež) Zofi Birk (Barba) itd.
12. oktobra se je vprizorila Engelbert Ganglova drama 'Sin'. Od te igre se je darovalo SI. N. Domu $47.22.
Vloge so imeli: John Steblaj (Ciril), Josip Skuk (Oče), Zofi Birk (Mati), Pavla Trugar (Helena), Mil. Koprivec (Marica), Vatro Grill (Metod) itd.
Novembra se je ponovil igro-'kaz "Revček Anrejček'' in sicer
ustanova kot je Čitalnica, pravzaprav spada.
V tej zvezi je naša neprijetna dolžnost konštatira-ti, da zanimanje Slovencev v Clevelandu za njihovo Čitalnico ni tolikšno, kot bi moralo biti, če vzamemo v obzir naše veliko število in pa brezkončna zatrjevanja o naši naprednosti. Fakt je namreč ta, da kdor mi član Čitalnice, ta nima nikake pravice imenovati se naipred-nim. Izgovora v tem pogledu ni hikakega. Kdor misli,
da že vse ve in zna, o čemur pa dvomimo, tega dolžnost je, da čitalnico podpira zato, da se bodo mogli pOtom njene knjižnice izobraževati še drugi, ki do'zdaj še niso ime- j junij li te prilike, oziroma na to še niso mislili. Dobro bi bilo, je da bi se v tem oziru pričelo z nekako kampanjo. Kot smo nekoč že omenili, bi morala biti o knjižnici Cleveland-'ske Čitalnice vsaka slovanska knjiga, ki se jo sploh da kupiti. Ona bi morala biti centrum vsega slovenskega kulturnega življenja v Ameriki. In ravno današnje razmere so jako ugodne za ustvaritev najsijajnejše knjižnice, katji za ameriški dolar se danes v starem kraju da precej kupiti.
Izobrazba je predpogoj vsakega napredka. In kdo ne želi napredka sebi. svojemu narodu in človeštvu sploh? — Postanite torej član Slovenske narodne Čitalnice !
za sirote v stari domovini.
Kupilo se je od društva "Lun-der Adamič" veliko obleke, kulis, omar in knjig-iger za svoto $100.00.
S tem je društvo napravilo velik korak naprej, ker dotlej ni imelo skoro nikakšh potrebčin.
Decembra se je vprizorila 4-dejanka "Zaklad" in tudi to pot za revne otroke v stari domovini.
Povabilo se je gg. France Sve-.in._D.r. Lj ud ovit Perič-a. ki sta se prav takrat mudila v Zdr. državah kot delegata na mednarodni delavski konferenci v Washingtonu D. C.
Govorila sta o polomu Avstrije,, o trpljenju našega naroda med vojno in o razmerah v novi Jugoslaviji."
G. Ivan Zorman je govoril o življenju in delih našega velikega Cankarja. Gdč. Frances Laush« in Mary Udovič pa sta zapeli par pesmic, Pri večerni predstavi se je slikalo celo občinstvo.
Poslalo se je za sirote v stari kraj od obeh predstav potom g. France Svetka K. 32.000.
Vloge so imeli v igri "Zaklad": John Steblaj (Skopuh); Mili Koprivec (Najda)' Josip Trbežan (Štefan), Ivanka Šifur (Marjeta) itd.
(Dalje prihodnjič)
-O--
ki se morajo vrniti na delo, nej katerim pa so penzijo že vzeli Na prihodnje je zopet pozvanih 200 penzijonistk pred zdravniško komisijo, ki bo določala, katet" bo morala na delo, katera bo s® v penzšji in katera izgubi penzi*
. ,
Tako torej! Delavke, ki so pre"
15, 20, da 30 leti garale po ur na dan in še več za umazan« krajcarje, delavke, ki so pustil' svoje zdravje pri težkem in n^" zdravem delu in še vsled bolezD' iz tovarne v penzijo, v zavest'i da je to njih pravica, morajo se* daj zopet trepetati, da se j"" vzame še to zadnjo podporo, ks" tero so krvavo in s svojim zdraV jem plačale in zaslužile. S kak' šno pravico, zakaj, kdo je teg^ kriv?! Ali je povzročila to Iju^' Ijanska uprava tobačne tovarn^'
I
Li! U
red
Pre

i
Iz arhiva Slov. Dram Ivan Cankar".
Leta 1919 ni bilo v Clevelandu nobenega društva, ki bi gojilo dramatično umetnost. Zato so se zbrali ljubitelji dramatike in ustanovili 6. februarja 1929 dru-
kem pisatelju in dramatiku Ivan Cankarju.
Dramatično druitvo je bilo u-stanovljeno izključno le za vzgojo in procvit si. dramatične umetnosti in sicer na popolnoma ne-
Predsednik Fraqk Česen; predsednik Mihael Kos;
Vatro Grill; 'bkgajnica, ---------'
Birk. Nadzorni odbor:
pod-tajnik
ZofG
Frank
Kovačič, Jakob Luznar in Jakob Homovec. Igrovodja: Janko N. Rogelj. Ustanovni člani so bili: John Knific, Janko Rogelj, Frank Česen, J. Steblaj, Frank Černe, Jos. Kalan, John Česen, Frank Belaj, Anton Epich, Josip Skuk, Mary Grill, Ana Pengov, Mary Baraga, Mihael Kos, Frank Jelar-čič, Jakob Luznar, Josip Mrhar, Pavla Trugar, Josip Terbižan, Anton Jankovič, Zofka Birk, Jo-sipina Zupane, Louis Trugar, Jakob Homovec, John Breščak, Frank" Klemenčič, Nettie Koprivec, Josipina Močnik, Pavel Če-
Nov zločin nad de lavstvom.
SS8
e
pristranski podlagi.
Izvoljen je bil sledeči odbor: sen. Frank Švigelj, Jakob Plemel,
Jugoslovanska država čela hraniti na vseh koncih in krajih, vendar pa je povsod tam, kjer gre to na stroške delavcev in revežev. Ljubljanska tobačna tovarna, ki je bila ena največjih državnih podjetij v Avstriji in seveda dajala državi ogromnih dobičkov, ima večje število delavk (okrog 1300), ki so vsled bolezni, katero so ponajveč dobile v silno nezdravem delu v penzi j i, ki jo izplačujejo iz milijonskega penzijskega fonda. Človek bi mislil, da je to penzijsko zavarovanje, ki so ga z večletnim bojem izbojevale delavke in delavci avstrijskih tobačnih tova-ren, gotova in nedotakljiva stvar, še več, da je sveta dolžnost drŽave, da preskrbi za svoje obne-
ali je to zapoved iz Belgrada' Storili bomo vse, da to nezaslis^' no počenjanje razkrijemo.
čudno je samo to, da klerikal'^ kar molče o tem,, oni klerikalk; ki so vedno tobačne delavke z* nos vlačili. Ali o tem res nič i" vedo, ali pa imajo morda svoj' umazane kremplje poleg? — B"' mo videli!
Pa še nekaj, kar ne smemo p®' zabiti. Nebroj (nladih deklet ka in prosi za sprejem v tobacn", tovarno. Če potrebuje tobacn'^ tovarna delavk, zakaj ne vza0^ mladih moči v službo, zakaj kli'j če stare, bolne matere v služba ki imajo doma otroke. Vemo z*'
I kaj to! Tobačni tovarni ni j delavske moči, upravi gre sain" je pri- za to^ da kolikor mogoče velik®' mu številu mater in žena — pe"' zijonist — vzame penzijo! In je pač največja lumparija! H''®';
niti drugje in ne pri delavski'': penzijonistkah, hranite pri geO^ ralih in oficirjih, pri ministrih' Vzemite vojnim dobičkarjem bankam, pa ne ubogi ženi, ki odvisna od tistih soldov penzij^ Z žalostjo moramo tudi zap"* saiti, da se nekatere tobačne 4® lavke, tercijalke, prav vesele, se vpcjklicuje penzijonistke. M®' lo je teh iin še te naj si zaporn"'! jo, da pridejo tudi one penzij"^ 0 nistkami in se jim prav lahko k'"' enakega pripeti. Takrat bosM tudi ve čutile kaj je krivica.
Pozivamo merodajne oblasf' zlasti poverjeništvo za socijab'*
moglo delavstvo, in da ima to | skrb, da se za zadevo nemud"' delavstvo nedotakljivo pravico | ma zanima in store vse korak®'^
do tega penzijskega zavoda. Temu pa ni tako! Prišel je od nekje ukaz, ki zapoveduje, da ae morajo vse penzijonistske tobačne tovarne poklicati pred zdravniško komisijo. Katera penzijo-nistka bo spoznana kot "zdrava"' mora takoj zopet nazaj v tobačno tovarno, ali pa izgubi — penzijo. In res pri prvem pregledovanju so že določili delavke,
da se ne dela krivice delavka'"' Poskrbeli bomo, da se tudi v B®' gradu razčisti t^ vneboupijo^
krivica.
M
Pohištvo in druga doinft^ oprava, katero ne rabite in v# je v napotjo, je vredna denarj Mali oglas, za par centov v n®'' šem listu vas bo zadovoljil cm, da boste hitro prodali.
f>0<><><>0<><><>0<><>00<><>0<><>0<><><><><><><^.-<^v
Kmetski triumvirat.
Historičen roman. — Spisal Anton Koder.
Qo^<x>ooooo ooooooooooooooooc^oO
Deseto poglavje.
V Štajersko, idoroško, Kranjsko "Piše liste, da povelje,
Nest' je reče y tri dežele:
Narodna.
Guti ni bilo po zadnjej veselici pri begu Gubci v St lUbici glasu o kmetskej nezadovoljnosti na Hrvatskem. Naravno je bilo poslednje. Izselili so geipo javnem uporu proti grajščaku Tahyju najveljavnejši kmetje h dežele, ali bolje rečeno, umaknili so ae preteče j kazni svetovne pravice, K tem a je pripomogel mnogo ali največ tudi beg Gubec. Porabil je ves sv6j upliv pri vladi in pleraenitaštvu ter opisal zadnje dogodke v smislu, da nimajo oni nikakoršne veljave, češ da so le izjava nekterih zapeljanih lahkomiSljencev, ki iščejo v javnosti svoj osebni dobiček.
Rada je verjela vlada temu tolmačenju deželnih socijalnih razmer in to tem: bolj, ker si je bila v svesti mnogih napak v deželne j administraciji. Prepričana je bila tudi o marskterej krivici učinjenej povsempgočnih plemenitaših; ali postavno postopati proti^njim ni si ona upala, ker jih je potrebovala v dnevnih sile proti zvunanjemu sovražniku.
Tako stališče je bilo kakor navlašč gtvarjeno za toliko br©2iskr'bnejše delovanje uistašev za izvršitev svojega pi'evisoko stavljenega smotra. Poslednje delo je ipmetskim u-pornikom mnogo olajšal tudj ne ba'š za upor
primerni letni čas. Huda zima, kakoršna se ni pomnila že davno, pričela se je tedaj. In ravno to priliko uporabili 30 naši kmetje.
'Prepotovali so poslanci znanih voditeljev vso Hrvatsko, Kranjsko in spodnje Štajersko. Navduševali so povsod z enako krutostjo tlačeno kmetstvo za lastno moč; kajti le ona je zmožna rešiti jih večnega robstva, a tuje pomoči jim ni upati od nikoder. Verovali so radi kmetje vabljivim besedam. Kot svoje odrešitelje pozdravljali go povsod kmetske poslance. Prj i segli so jim svojo pomoč do zadnje kaplje krvi. Pripenjali so "zim-i^eten" na klobuke in bele križe ha prsi' ter sami razšir-jevali veselo novico v najbolj skrajno kočo zagorskih vasij.
Take so bile razmere na Hrvatskem in v sosednih okrajih Štajerskega in Kranjskega o božiči leta 1572. Od dne do dne zoril je bolje črtež kmetskega triumvi-rata in vršile go se za-nj obile priprave. Le najmanjšega žvunanjega uzroka bilo je se potreba, in zakurile bi se bile po h.olmih in višinah pripravljene gromade za boj stare pravde. Poslednji u'zrok posipešilo je sledeče.
Svest si je bil Ilija Gregorič ne baš po voljnega razmerja s svojimi zavezniki, osobito zaradi dvoumnega vedenja vrhovnega voditelja bega Gubca. Ceniti je tudi dobro vedel načrtano velikonsko podvzetje, ki rodi v naj-bolj šem slučaji primeren sad, v srednjem in nesrečnem pa pogin vsem udeležnikom. Urediti je torej hotel svoje rodbinske in osebne razmere ter opominjal k temu tudi svoja tovariša Guzetiča in Pasanca. Ko navede pri tem govorico na svojo mlado hčer Jelo, ki je takoj zapuščena od vsega sveta, če se utegne pripetiti nesreča očetu in njenemu ženinu, pride mu Guzetič tako rekoč sredi pota nasproti meneč, da hoče, če je to očetova želja, uresničiti tudi pred podvzetjem svojo častno besedo.
Iz srca je bila poslednja misel vzeta liliji in jako tolažllna za-nj. Odrekati ne morejo v naj-slabšem slučaji
vdovi upornika vsaj eden del premoženja njegovega, in Guzetičevo premoženje ni bilo baš majhno.
Jela je postala tedaj nevesta, predno bi si bila sama to mogla domišljevati. Zaraditega so se jele pripravljati videzno nepomenljive, a vendar velike pripra. ve za bodoče poroko. Poslednje pa se ni zgodilo brez posebnih uzrokov. Ilijeva in Gulzetičeva dobro premišljena politika je določevala tu- S sijajno poroko enega najbolj sumljivih rmetov pokaizati se je hotelo vladi in ple-menitaštvu, da je na krivem potu po svojih ovaduhih. Kdor ima v mislih up6rne ideje, ne išče v novo stvar-jenem rodbinskem življenji najhujšega naravnega na-sprotsva svojej lastnej greči.
Srečna je bila misel nujne Guaetičeve poroke in tako pomirovalna, da so zmajevali skrivni uporniki z glavami in čudeč se poprasevaii: Oemu baš,sedaj ženito-vanje, ki nas oškoduje za naj'bolj povumnega zavetnika. Služiti dvojnej ljuheizni v viharnih dnevih, to ni bila lahka stvar. Skrbeti je moral Guizetič tedaj, da se ne razširijo preveč take slabe misli med narodom. Zaraditega je pospešil ženitovanjske priprave in razposlal o-krožnico, v kterej se nalinanja, da je prvi večer po Gu-zetičevej poroki čas splošnega vstanka in da naznanijo kresovi, ki se tedaj po višinah videzno zažgo v znamenje vesele poroke, bližajoči se trenotek boja pravice nad krivico.
Ta okrožnica ni bila popolnoma resnična. Določilo se je namreč tajno, da se izogne slovesnost vsakej javne j rado\ ednosti, naj se praznuje poroka v ožjem popolno rodbinskem krogu dva dni pred javno razglašenim obrokom.
Poslednja rememba ženitovanjskega programa je bila znana le Pasancu in nekterim osebnim prijateljem Ilije in ženina Guzetiča. Niti begu Gubcu se ni poročalo o tem iz znanega uizroka; kajti on je javno izrekel svojo nevoljo zoper ženitovanje v takem trenotku, ki
zahteva ves pozor za preimenitne javne zadeve. A znanci go se motili o tajnosti bodoče poroke. Preveč je zanimal beg Gubec za krasno hčer svojega boj neg*' poveljnika, da hi ne bil zvedel te pomenljive in nerazun^l ne prememibe. Maščevati se je hotel nad to neodkrit^' srčnostjo svojih zaveznikov in brez najmanjšega suo'" prečrtati njih skrivni račun. Povabil je namreč ŠcS; dnij pred javno določeno ali štiri dni pred tajno zai?"' to vi j eno poroko, in sicer videzno, kakor da bi ne najmanjšega pojma o poslednjem, Ilijo Gregoriča, zetiča in Pasantea v noči na svoj dom k zadnjemu nemu posvetovanju.
Ko se.triumviri ondi točno zibero s svojim izbrani'^' vojskovodjo in izvoljenimi stotniki, opominja jih Giib^ še eden pot k vztrajnosti, pogumu in k pokorščini ^ vseh vojnih zadevah. Posvetuje se tudi še edenkrat
2
3
(1 K
vojni črtež, ki smo ga objavili v prejšnjih poglaVJ


S posebno zadovoljnostjo pa se v zboru kcnstatuje se je povoljno posrečilo utihotapljenje orožja in izvrsti^^ razdelitev med kmetstvo posameznih okrajih. Ni
namreč skoro večje vasi ob hrvatskej moji, kjer bi
m
bila pravilno oborožena najmanj četrtina vsega moš^^^-ostali del pa z domačim orodjem vsake vrste, s selfi^^; mi, vilami, kiji, lopatami itd. 'Konečno omenja GU'^j še javnih znamenj občnega vstanka. On opominja, se^trogo ne zana'šajo na določeni čas v noči od zadnje^ | prosinca do prvega svečana; kajti poročila, ki jih ' on od svojih prijateljev iz Zagreba, govore jasno, sumi vlada o njihovih nanierah, in kmetstvo ni da ga, predno @1 domišlja, ne prehiti nasprotna n'" |
V potrdilo izgovorjenega opomin j evanja pr^^'y Gubčev tajnik Igo Jurič pismo iz Zagreba, v kater® ^ se naznanja, da se ondi opazuje nenavadna vladina la\>nost in skrb,za ja\mi mir in da je napovedano P"' množenje ondotne vojaške posadke.
(Dalje prihodnjič.)
j^GUST 15 th, 1921.
••ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
U. s. IVI AIL. LINE
Plove iz NEW YORK A naravnost v
Vstavi se v PLYMOUTH m CHERBOURG Največje in najhitrejše ladje plo^psče pod ameriško zastavo
Ladja AMERICA........27. aug., 28. sept., 1. novembra
(22,622 ton)
Ladja GEORGE washing ton 3. sept., 4. okt., 8. nov,
25,600 ton)
POSTREŽBA, udobnost, najboljše jedila, ulju-dnost se ne konča s prvim razredom na teh velikih pod ameriško zastavo plovečih ladij.
,„A^ERICA, naprimer ima prostora za 1,400 potnikov tretjega raz-z kabinah, ki imajo le po'2 ali 4 postelje.
n,	ima tri velike jedilnice za tretji razred in razprostirajo se
celo širino ladje. Naenkrat je lahko 1,200 potnikov.
Naš zastopnik vam lahko preskrbi vse oiie udobnosti kot jih imajo kabinski potni tudi ako potujete v tretjem razredu.
US. MAIL,
,, STEAMSHIP COMPANY '
loveče ladje od the U. S. Shipping Board
Broadway Tel. Whitehall 2050
Nagrade bivšim vojakom s strani Zed. držav.

3*%

Ravnokar je izšla
azkrinkani Habsburžani
katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, ka-,kor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga je jajco interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Gena knjige je samo 60c

I
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD - HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine.
POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičamam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacijo
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
2
*4 f ■=
11 9Š
I

PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St Clair Ave.
^	DR. L. E. SIEGELSTEIN
pravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
Bank of Amerika v New Yor-ku je sestavila statistiko o nagradah in pomoči, ki jo razne zvezne države nudijo 'bivšim vojakom ki so služili v svetovni vojni.
Glasom te statistike znaša skupna nagrada (bonus) v gotovini. $184.000.000, pri štirinajstih državah, ki so to svoto že zpla-čale ali pa jo izplačujejo, dočirn do devet drugih držav razdelilo skupnih $191,500.000 v zmislu zakonskih načrtov, sprejetih od dotičnih legislatur. Izvzemši države Alabama, Georgi in Mississippi so vse druge države zakonodajnim potom ukrenile za pomoč bivšim vojakom, bodisi v obliki bonusa, oprostitvi ali na kak drug način.
Bonusi v gotovini za vsak mesec vojaške službe segajo od $10 v nekaterih državah do $25 v državi North Dakota. Nekatere države so ' določile maksimum nagrade, ki sega od $ 1 00 v New Jersey do $500 v Oregon. Štiri države — Maine, Massachusetts, New Hampshire in Rhode Island — so kar določile bonus od $100. v gotovini za vsakega bivšega vojaka. Sedmero drugih držav, ki so dale bonus ' v gotovini so Michigan, Minnesota, New York, South Dakota, Vermont, Washington in Wisconsin, dočim izplačuje država Massachusetts $10 za vsak mesec službe in še zraven $1.00 grade v gotovini. North Dakota je bila država, ki je izplačala bonus. Država Illinois bo izplačala največjo svoto, $55.000.000, ako bo sprejet dotični refenrendum.
Države California, Illinois, Iowa, Kansas, Missouri, Montana, Ohio in Pennsylvania čakajo na izid referenduma (ljudskega glasovanja) o tej zadevi. V državah Colorado in Florida je vprašanje bonusa pred legislature. I-sto vprašanje j ft bilo predloženo pred zakonodajstvo držav Connecticut, Dalaware, Indiana, Maryland, Oklahoma, Tennessee, Texas in Utah, ali dotični zakonski načrt ni bil dosedaj sprejet.
Najbolj priljubljeni način financiranja teh nagrad je izdaja bondov. V 21 državah je bila izdaja bondov, not ali certifikatov sklenjena in prodana, oziroma se še čaka na izid, ljudskega glasovanja.
Pomoč za poduk vojnih veteranov nudijo države California, Colorado, Illinois, Indiana, Iowa, Kentucky, Minnesota, Nebraska, I New York, Oregon, South Carolina, So. Dakota, Tennessee, U-tah in Wisconsin. V Californiji je bil sklenjen zakon, ki preskrbuje strokovno izobrazbo za o-
sebe, odvisne od bivših vojakov.
Pomoč pri nakupu domov nudijo Arizona, California, Oregon in South Dakota. V državi Oregon ima bivši vojak pravico izbrati med nagrado v gotovini ali posojilom do $3.000 za nakup nepremičnin.
Za one, ki se hočejo nastaniti na farmah, nudijo pomoč Arizona, California, Colorado, Idaho, Minnesota, New Mexico, Oregon, South Dakota in Washington.
Pomoč potrebnim veteranom nudijo Connecticut, Idaho, Maine
sti »kupno sestavili neko resolucijo. Scheidemann pravi, da je zedinjenje nujno, ker se ibirajo nad Nemčijo temni oblaki reakcij onarne diktature. Poživlja delavstvo, da ne čaka, kakor v marcu 1920, da šele ta ali oni buržpazni diktator (Kapp) prisili proletarijat, da se združi in rešuje republiko. — Večalrmanj po sledica tega poziva je bil tudi sklep pokrajinskega zbora desničarskih aocijalistov v Leipzigu z dne 2. julija t. 1., "da se z ozirom na solidarnostno nastopanje vele-
Massachusetts, Minnesota, Mon- i kapitala in reakcije povdarja in
sklene, da je treba stvoriti močno edinstveno fronto delavskega razreda; storiti se mora vse, da se doseže v parlamentih in občinskih zborih skupno delovanje vseh socijalistov s stremljenjem po poznejšem organizatoričnem zedinjenju."
Potrebo zedinjenja, oziroma političnega sodelovanja vseh so-cijalističnih struj, so začutile v Nemčiji vse socijalistične stranke. In ni čuda I Razmere so se od nemške revolucije v teh zadnjih dveh letih že znatno iz-premenile, reakcija je začela zopet pridobivati tal, nesporazum-Ijenje med buržoaznimi strankami se omiljuje. Taka izpremem-ba pa nujno zahteva tudi skupne složne in edinstvene politične akcije vsega proletarijata. Za časa nemške revolucije se je delavstvo začelo naglo cepiti in je razkol šel tako daleč, da so skoro po vseh mestih Nemčije tekli potoki krvi delavstva, ki je bilo medsebojni bratomorni boj. Tak globok razkol med proletarijatom. je omogočala pa predvsem bur-žoazija, ker je bila popolnoma disorijentirana, needina in prav tako razkosana kakor proletarijat
Naznanilo slovenskemu
občinstvu
lil"
be*
i vi
ve9|
i#' d»]
m
V3' ra-
(•I'fi j
d8 n"'] |0^'
;itf| de-;
V^\
JAMES W. MALLY, Slovenec, odpre svoj zobozdravniški urad dne 8. avffiista. Urad je dobro znan rojakom, nahaja se v Knausovem po-na^6127 ST. CLAIR AVENUE.
Dr. James W. Mally je sin slovenske matere, in je po pridnem študiran ju 2 malimi sredstvi se prispel na odlično mesto. Rojaki se bodo pri njem ■fhko pomenili v domačem jeziku in on jim bo lahko raztolmačil vsaJko stvar, bodo jasno razumeli-
Vabljeni so vsi Slovenci, da obiščete urad in si ogledate najmodernejše ^^foje. katere nudi zobozdravniška tehnika. ■ Urad je eden izmed najbolje 'Opremljenih v državi.
URADNE URE SO:
Od 9. zjutraj do 12. in od 1. do 5:30 pop.—Od 6:30 zv- do 8. zvečer. y NEDELJAH DOPOLDNE OD 10. zj. do 12.
. Dr. Mally je pripravljen uradovati vsak večer, da imajo priliko oni, ki so ' dneva zaposleni pri delu. V slučaju potrebe lahko pokličete vsa'k čas dnevu ali ponoči- Dr. Mally stanuje na 1105 E. 63rd St.
tana, Nebraska, New York, O-kljihoma, Oregon, South Dakota, Tennessee, Washington, West Virginia in Wisconsin.
Oproščenie od davkov določajo Connecticut, Iowa, Massachusetts, West Virginia in Wisconsin.
Skoraj v vseh državah se pod imenom "Veterans" smatrajo "Soldiers,, sailors and marines",
kakor tudi bolničarke (nurses),
ki so služile v redni vojski Združenih Držav.
--o-
SOKOLSTVO.
"Slovenski Sokol" v Cleve-landu je prejel iz Ljubljane od Jugoslovanskega sokolskega Sa-veza naslednje pismo:
Bratsko sokolsko društvo Cleveland, O.
Z ozirom na Vaš bratski dopis z dne 18. junija t. 1. je starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza sklenilo, da sprejme Vaše društvo v Savez. Pravila Saveza Vam pošljemo takoj, ko bodo izvršene vse izpremembe, tako da dobite najnovejši iztis.
Članarina znaša 1 dinar za vsakega člana na leto. Razven sam. tega se je v zmislu sklepa zadnjega občnega zbora ustanovil pri Savezu fond, iz katerega ddbiva-jo podporo vsi člani sokolskih društev, ki so včlanjeni v Savezu, ako se pri telovadbi poškodujejo.
Za ta fond se prične plačevati a 1. januarjem 1. 1922. in isicer pol dinarja letno na čina. Podpora iz teg fonda se prične dajati šele
v letu 1923.
Zajedno se Vam starešinstvo inkreno zahvaljuje za Vaša bratska poročila in za pošiljanje Vaših časopisov.
Prosimo Vas, pošiljajte nam še nadalje poročila o Vašem delovanju, da smo tako informovani
0	Vašem življenju.
Želimo Vam pri Vašem na-
daijnem delu obilno uspeha z željo, da bi se Vaše društvo tudi v bodoče tako lepo razvijalo, ter bi Vaši sokolski delavci našli mnogo posnemalcev med našimi rojaki v daljni ameriški domovini.
Sprejmite naše najprisrčnejse pozdrave, katere sporočite vsem vrlim bratom in sestram v daljni .\meriki.
Zdravo.
Dr. Ravnihar, t. č. starosta,
Dr. Puc, t. č. tajnik.
—:—o-
KNJIŽEVNOST.
Izšla je avgustbva številka "ČASA" s sledečo Vsebino: Me tulju, Ivan Zorman; Spoznanje,
Ivan Zorman; V zarjah življenja. Frank Kerže; Naša obleka in nakit; Pri čarovniku, Janko N. Rogelj : Kako se je razvijal človek Med divjaki in kanibali; Mati,
Jože Ambrožič; Skrb za zdravje Češčenje svetega Ignoracija. Vse bina priloge: O molih; Za naše
1	gospodinje; Prezervirana in posušena sladka koruza: razno. Naročnina: za celo leto je $3.00, za pol leta $1.50, in se pošlje na "ČAS" 6033 t. Clair Avenue Cleveland, Ohio.
-o--
O ZEDINJENJU NEMŠKEGA PROLETARIJATA.
V berlinskem ''Worwaertsu" je voditelj nemških desničarskih socialistov Scheidemann priobčil članek, v katerem poživlja vse nemške socijaliistične stranke, da se združijo v eno samo veliko stranko. Pri tem se sklicuje na
rikalci in demokrati so se sicer odločili za sprejetje antantinega ultimata, sedaj pa se upirajo u-vesti nove davke, ki so nujno potrebni za odplačevanje vojnih odškodnin. Sedaj klerikalci omahujejo, demokrati e pa odpovedujejo sodelovanje v vladi. S tem je »Nemčija zopet postavljena pred težko vprašanje, ali bo izpolnila, sprejete obveznosti.
Stvar morejo rešiti nove volitve Od teh bo torej odvisno, da li zmaga stremljenje socialistov po mirnem sporazumu z an-tanto, obdavčenje bogatih sloijev, ohranitev miru, ali pa zmaga na-cijonalistična buržoazija, ki spravi NemČiio v nove voine zaplet-Ijaje in uvede nad proletarijatom svoio diktaturo. Jasno ie, da pro-letarljatu to vseeno biti ne more. In taka sila goni nemške socijalistične stranke, da se približujejo in streme za zedinjeniem.
Desne in leve socijaliate pa združuje še drug faktor. Veliko industrijsko krizo v Nemčiji, vsled katere je 500.000 delavcev brez dela, izrabljajo eocijalistične strokovne organizacije, da ščuvajo delavce proti strokovnim voditeljem. Proti razbijanju strokovnega gibanja s strani komunističnih provokaterjev so sedaj desničarski in levi socijalisti prisiljeni, da enotno nastopajo.
Vsled teh dveh dejstev, Iti silita nemške socijalistične irtranke, da se zedinijo, seveda zedinjenje
za nje pričenja tista doba, ko se bodo pod pritiskom razmer morale začeti skupno boriti.
-O-
PREISKAVA O ATENTATU.
Preiskava o atentatu se razvija bolj in bolj romantično. Krog ljudi, ki so o nameravanem atentatu vedeli, se širi. Vse kaže, da je tu izrabljala tuja roka celo vrsto naivnih ljudi v svoje politične namene, da pa pravi udeleženci, oziroma sokrivci, niso imeli ias-nih poimov, zakaj gre in Jsakšen politični moment je povod atentatu.
Belgrad, 15. jul. — V preiskavi radi tentata je bil zaslišan tudi Mihalio Vič, ki je obrazložil, kako se je komunistična akcija razširila po vsej državi. Pri svojih izpovedbah je navedel veliko število imen ljudi, ki so sodelovali pri pripravah za atentat. Imenoval je vse glavne vodje. Razvidno je, da dosedaj zaslišane! še niso izpovedali vsega, zatorej se bo preiskava še nadaljevala. Misli se, da se bo dosedanji materi-jal v pogledu atentata še znatno povečal.
Belgrad, 15. jul. —; Kakor trdijo nekateri, je v Novem Sadu vedelo za atentat nad 1000 oseb. Med temi je največ Madžarov. Notranje ministerstvo je poslalo v Novi Sad sekcijskega načelnika Saviča, ki bo začasno vršil dolžnost načelnika novosadske polici-
ni lahko vprašanje dveh ali treh ie.
Dočim se je proletarijat boril med seboj, si je buržoazija seveda zopet opomogla: organizirala svoje kontrarevolucij oname organizacije in celo svoje oborožene čete. Proletarske stranke so se polagoma iztreznile in spoznale, da more kontrarevolucijo-narnemu gibanju kljubovati le zedinjen proletarijat. To spoznanje se širi sedaj nad nemškim proletarijatom čimdaljebolj.
T e izpremembe v nemškem socialističnem svetu imajo vzrok v političnem položaiu, ki je nastal vsled pritiska zahtev, ki jih e antanta stavila Nemčiji. Diktat antante je razedinil nemško auržoaziio: eno krilo je odkla-, njalo ultimat antante, zahtevalo pasivno rezistenco napram an-tanti v pogledu vojne odškodnine in hotelo, da pride do kar največjega konflikta, v katerem naj ai Francoska zasedla tudi rurske dežele; drugo krilo nasprotno je pacifistično;, le-to je bilo za sprejem ultimata in za izpolnjenje oino-odškodninskih obveznosti napram antanti. V tem političnem položaju je bilo odvisno od socijalističnih strank, da odločijo med prvim in drugim buržoaznim krilom. Samoobsebi je umevno, da so socijalistične stranke bile za miren sporazum z zapadnimi državami.
Sestavlianie vlade ie bilo silno težko. Socijalistične stranke svoje vlade niso mogle sestaviti, ker niso toliko močne. In tako so socijalisti morali podpreti pacifistične krilo meščanskih strank, če niso hoteli, da pride do nove vojne, do novega krvolitja. Se-stavliena je bila Wirthova vlada. Vnjei so nemški demokrati, klerikalci in desničarski socialisti. Vse te tri stranke pa še vendar nimaio večine napram ekstrem-no-naciionalističnemu buržoazne-mu bloku. In tako morajo nemški neodvisni socialisti glasovati za vlado, da preprečijo temu bloku nadmoč.
Vlada in vsa Nemčija pa se nahaja sedaj zopet pred novo nevarnosti o. S sprejetjem antantinega ultimata mora Nemčija tudi redno izvrševati svoje vojno-odškodninske obveznosti. Treba pa je v to svrho zvišati davke, ki so že itak sedaj ogromni in menda takih davkov ni v nobeni zborovanje v Kassel-u, kjer so drugi državi. Vprašanje pa se pred nedavnim socialni demokra- da rešiti le, če se posedujoči slo-ti neodvisni socialisti in komuni- ji zopet znova obdavčijo. Kle-
mesecev. Desničarsfki socijalisti in neodvisni socijalisti so si v taktičnem poimovaniu nalog proletarijata še vse predaleč vsaksebi. In to, kar ie danes mogoče, ife, da se ti dve stranki sporazumeta v skupnem in neposrednem nastopu proti buržoaziii. Šele to sodelovanje bo obe veliki stranki moglo kdaj tudi organizatorično zediniti.
Zgodovima socijalizma nas uči, da more biti z edinkienie socijalističnih strank le v stopnjevanem medsebojnem približa vanju v pra ktičnem razrednem boju. Zedinjenja socijalističnih Strank v do-glednem času ne bo, pač pa se
V znamenju atentatov. Ruski monarhisti v Parizu so izdelali načrt za atentat na Miljukova in Kerenskega. Policija je načrt razkrila in soudeležence aretirala.
Kraljevi namestnik Ivan Hribar prevzame šele koncem julija kraljevega namestnika v Ljubljani. Dotlje je odpotoval še v Prago.
Naročajte dnevnik
ENAKOPRAVNOST
Is Mfe Worthy,,
That depends on the liver.
Dr. Miles' Liver Pills
nežne, dobre učinkovite. Rabite jih včasih lahko odvajalno sredstvo za kronično zabasa nost. Dobe se pri vseh lekarnarjih.

Frank J. Lausche slovenski odvetnik
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zvečer od G:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-venskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila.
PHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327


ZA ZABAVO IN POUK
citsjt© ——
* v močvirju velemesta^^
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 60f.
Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.

I #
I #
Kristjan Lozar
1100 GLASS AVE. IN VOGAL E. 63. ST.
KROJAČNICA

Izdelujem najboljše obleke, jih popravljam, likam in krpam. Kadar kaj potrebujete, se obrnite na mene in naredil vam bom dobro delo po nizki ceni. V zalogi imamo tudi nove vzorce, katere sem ravnokar dobil. Cene so različne.
Se vam priporočam za obilen obisk,


OGOREN NOS
Rabite dosti hladilnega
Zaceli dobro, hitro in an-
tiseptično.	y
STRAN 4.
•^AKOPRAVNOST^
AUGUST 15th. 1921. ,
Clevelandske novice.
— Slovenski Cleveland je včeraj ponovno pokazal, da ni napreden samo z besedami, temveč tudi v dejanju. Piknik, ki ga je priredila Zveza kulturnih društev je bil uspeh prvega reda v vseh ozirih. Samo dvakrat v zgodovini clevelandskih Slovencev je videla Kastelčeva farma toliko število vdeležencev, in sicer prvič ob priliki velike veselice, ki. jo je priredil ''Jugoslovanski Spkol" pod vodstvom ^ nepozabnega Vinko Prislova, drugič pa ko je priredilo Jugoslovansko re-publičansko združenje svoj veliki Jugoslovanski dan.
Od tistih časov so se razmere v marsikaterih ozirih precej spremenile, bili so se raznovrstni boji. toda včerajšnja manifestacija clevelandskih Slovencev je dokazala, da stari napredni duh v tej splošni zmešnjavi zadnjih let ni umrl. temveč da živi in plamti z, večjim, navdušenjem in sijajnej-šim žarom kot kdaj prej.
Izvajanje programa se je vršilo v popolnem redu. Po končani koračnici, ki jo je zasvirala godba "Bled", je nastopil Mr. Frank Kerže, ki je v kratkem, toda jedernatem govoru pozdravil navzoče, razložil pomen in namen kulturnih društev, ki so or-ganizovala svojo zvezo, povabil vse, ki hočejo sodelovati, da se pridružijo, ter obenem izjavil, da se slovenski napredni Cleveland popolnoma nič ne boji nasprot-stva temnih sil, ki mislijo, da jim ga je mogoče ugnati v kozji rog.
"Mi gremo naprej!" je končal govornik, "in šli bomo preko tistih, ki nečejo iti z nami! — Mi gremo!''
Nato so nastopila razna pevska društva, in sicer Jadran, oktet Samo, Soča, na koncu pa so nastopila vsa društva skupno v Vo-gričevi "Pomladni pesmi".
Glavno zanimanje in pričakovanje vseh pa se je seveda vrti-lo okrog nastopa Sokolov in so-kolsekega naraščaja. Naši malčki
so se kaj fino izkazali, in dosegli živahno odobravanje od strani občinstva s svojim izvajanjem prostih vaj. Prav lep napredek za tako kratko dobo je pokazal tudi moški naraščaj Sokola. Posebno vaje na bradlji in drogu so bile izborno vprizorjene.
Solnce je šlo že k zatonu, pre-dno se je razšla več tisočglava množica proti svojim domovjem z zavestjo v srcu, da je slovenski Cleveland zopet dokazal, da je napreden, in da hoče napreden tudi ostati.
—	Dva moška sta se sinoči najprvo navečerjala v iClark s re-stavrantu na 817 W. Superior Ave., nato sta pa oropala stre-žajko za $ 10. Strežajka Mrs. Newbury je bila sama v restav-rantu, in je kasnima gostoma postregla z večerjo, nakar je šla k registru, da sprejme denar, toda eden izmed dveh moških ji je mesto da bi plačal, posvetil z revolverjem. Razun kuha so odšli že vsi uslužbenci domov.
—	Jutri zvečer se vrši izredna seja soc. kluba št. 49 v J os. Kun-čičevi dvorani, Collinwood. Vsi sodrugi so vabljeni, da bodo gotovo navzoči, ker je seja velike važnosti. Obenem se naznanja, d,a je za pobiranje prostovoljnih prispevkov za oprostitev političnih jetnikov za Collinwood pooblaščen sodrug John Hrvat. — John Prudič, tajnik.
—	Trije detektivi in en zvezni agent so v petek popoldne silno presenečili Kitajce ^ njih naselbini na Ontario qesti, ko so udrli v njih skrivne prositore na 1291-93-95 Ontario in jih zasačili pri kajenju opij uma. Zaplenili so pip in opiuma v vrednosti kakih $20.000' in aretirali dva Kitajca, ki sta menda lastnika omenjenega prostora. Ko so detektivi vdrli v prostore iz sprednjega in zadnjega uhoda, je hiša naenkrat oživela in Kitajcem, ki Se niso bili popolnoma omamljeni od opi-uma, se je posrečilo uiti skozi skrivna vrata in hodnike, oni pa, katere je opium že popolnoma omamil, so ležali na blazinah
brez vsake brige, dokler jim niso detektivi pobrali pip iz rok in jih spravili v čakajočo ambulanco. Na policijski postaji se je vse razun dveh, ki sta lastnika omenjenih prostorov, izpustilo na pro sto.
— Sinoči malo pred polnočjo
/C po neprevidnosti ali po nesreči zapeljal John Sheridan, 2311 E. 100 St. svoj avtomobil v neki jarek v Rockefeller parku in on ter Miss Winifred Kannawen, ki se je peljala z njim, sta bila pod-veznjena pod avtomobil dokler ni prišla pomoč. Nihčs izmed njiju ni nevarno poškodovan, da-siravno bi bila lahko oba ubita.
-O--
Ivan Cankar:
LEPA VIDA.
Zunaj je solnce, ali solnce potuje bogvekam, že je daleč in sence prihajajo; tam pod oknom so kostanji, ali listje je orumene-lo, grbi se in pada trepetaje; šel ie človek zunaj, pod kostanji, ali ko je šel mimo, mu je šinila senca preko obraza, domislil se je bogve česa in je zavzdihnil.
Zavzdihnila je, ki je stala ob oknu, zakaj žal ji je bilo solnca in tudi listja, ki je bilo nekoč tako zeleno, in trstih velikih cvetov, ki so dišali in jih ni bilo več.
Ogrnil ji je ovratnik preko ramen in se je dotaknil njenih las. In ko jo je vprašal, ni odgovorila, se komaj se je ozrla nanj, ki jo je ljubil strahoma. Kako bi mu pač odgovorila? Bilo je zaradi solnca, ki je že daleč, in tudi zaradi kostanjev vdovcev in zaradi senc, ki prihajajo in legajo tiho na srce.
*
Takrat pa je bilo solnce še visoko na nebu in kostanji so bili še vsi nedeljski.
Oblečena je bila v dolg popotni plašč, na glavi je imela širok klobuk in pod klobukom rdečo rožo. Ker je bila pomlad vse-naokoli, je bil njen obraz vesel in rdeč, v očeh je. bila Velika noč. Tako je šla preko perona, ozr-
Is ni I
i
B
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naroč-nik Usta, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.

i 1
la se še malo za grbavo damo, ki je odhajala žalostno, nato pa je stopila ter se lepo nastanila v kupeju.
Prijetno je, če potuje človek in ima doma moža, ki čaka v skrbeh in zavzdihne, kadar se ozre po tihi sobi. Prinesla bi mu bonbonov kakor otroku, položila si gla vo njegovo na kolena ter ga malo pobožala, tako morda, da bi mu padli kuštravi lasje na čelo, in bi se zasmejala, kadar bi vzdignil glavo.
Od sreče in spomladanskega veselja se je zasmejala in oni človek, ki je sedel nasproti, se je vzdramil in si je pomel strahonja oči. Nato si je popravil ovratnik in kravato, počesal si je z roko lase ter se poklonil. To je bilo takrat, ko je sijalo zunaj solnce.
Ker sta bila tako sama in je bilo v kupeju toplo in prijetno, sta se razgovarjala o lepih stvareh, o samih takih stvareh, ki jih je oblivalo spomladansko solnce in ki so dišale po kostanjevem cyetju.
Tako na priliko je pripovedovala ona o tistih časih, ko je nosila še kito na hrbtu in rdečo pentljo v kiti. Sredi lepe pokrajine, sredi zelenih holmov, tam leži vas in sredi vasi je bila hisa. Zelena okna ima in na oknu so rože. Pa se bliža večer, topli spomladanski mrak, že klonejo rože v polspanju. In kaj je takrat zašumelo na pesku, na beli stezi tam ob vrtu? Oglasili so se plašni in nerodni koraki, velike in plašne oči so pogledale preko vrta proti zelenemu oknu, tja, kjer rastejo rože in kjer gledajo izza rož velike in plašne oči. Narahlo so hresčali koraki na pesku razmeknili so se na vt'tu rosni grmi in so zašumeli: Stl Odprla so se vrata oprezno, toda zaškripala so narahlo. "Stl" Tako je trpetalo ob ograji dvoje majhnih plašnih srC; komaj se je upala roka dotakniti roke in oči so se umikale. Ker se je bližal večer, topli spoiftladanski mrak, so se nenadoma napele ustnice in so vžtrepetale, gl&va se je sklonila in dvoje krepkih,, vročih rok se je oklenilo njehega pasu . . Tisti večer je jokafe v postelji in nikoli več ni atala ob ograji s tako plašnimi očmi ?n tako majhnim in trepetajočim srcem.
On, na priliko, pa je pripovedoval o tistih časih, ko je še sanjal o lepem in junaškem življenju, o veliki ljubezni in slavnih delih. Bila j6 'tam aleja in večer se je bližal, topli spomladanski mrak. In kaj je takrat zašumelo na belem pesku pod kostanjem? Z lahkolenimi koraki je prihajala v senci širokega klobuka so sanjale oči, o lepih deželah pač, o veliki ljubezni. In ko je prfšla mimo, je padla na pesek majhna dišeča rokavica. Sklonil se je in se je poklonil viteško ter je stal pred njo ves trepetajoč. Zasmejale so se njene oči, tud njene ustnice so se narahlo nasmehnile in šla je dalje z lahkolenimi koraki. Tisto noč' ni spal; iskal jo je, koder je hodil, in je lii več našel.
"Bila je edina, ki sem jo ljubil."
Preko zelene ravni je hitel vlak in že so legale sence na zeleno ravan, vzdigale so se že večerne sanje proti nribu. V kupeju je bilo toplo in prijetno, govorila sta šepetaj e, da bi ne motila lepega miru, ki je bil v njunih arcih. Kakor da bi se bila poznala že iz davnih časov, že iz predzavednih sanj. Nič te ne
vprašujem prijatelj, odkod »i,--
kdo si, kam te vodi ta dolga pot. Tvoje sanje so vzrasle iz mo}ih in moje so se porodile iz tvojih. .
Toplota je legala na telo, legala na oči ;tako čist in sledek mir je bil v duši, da bi ga motila, če bi zgenila z roko, če bi morda odrgnila okno, da bi p osi j al mesec v kupe.
Vračale so se sanje, že pozabljene, skoro že pokopane; in čudne otroške žel j e so se vračale, po daljnih lepih deželah, po viteški ljubezni, da, celo po tistih samotnih gradovih, koder hodijo zaklete kraljične po dolgih temnih hodnikih, v srcu hrepenwije po dalnodaljni svobodi.
(Dalje prihodnjih)
Proti-komunistička Akcija.
(Nadaljevanje iz 1, strani)
pornost in neaktivnost proti temu kot slabost oblasti, države, in mislili, da je trdba samo se koraka do revolucije proletarijata. Naša vlada je po odhodu Marko-viča prejela od Čičerina protest, da se preganjajo ruski boljševiki. Kaj pa delajo ruski boljševiki tukaj? Zakaj so prišli semkaj, ko je tako silno lepo v ruski državi? Zakaj niso ostali tamkaj? (Klici pri komunistih: Bili so pridržani tukaj kot ujetniki! 7000 jih je na Hrvatskem!) Ni resnica! Mi nimamo ruskih ujetnikov. Mi smo vsem onim, ki so hoteli iti v Rusijo, dali pravične potne liste za rajsko Rusijo. "Obzor" prinaša mnogo neresnic in je prinesel tudi to. Vi pa se poslužujete pisave vsakega glasila, ki ima kak povod, da vodi gonjo proti redu v naši državi. Vprašam le, kaj je storila hudega naša državna oblast? Dosedaj nismo uporabljali drastičnih metod proti komunistom. Zlasti nismo vršili takega obračuna, kakor so ga vršili v sovjetski Rusiji boljševiski oblastniki. Došla je le obznaiia, ki jo je izzvala akcija komunistične stranke. Mi hočemo, da se boj za varstvo države uzakoni. Treba je, da imamo zakonito podlago za varstvo pred prevratnimi stru-jami.	(Nadaljevanje prih.)
ROJAKI POZOR!
Dne 12. septembra 1921 se prične združevalna konvencija S. N. P. J. in S. D. P. Z. ter pride v našo naselbino okrog 200 delegatov za katere je treba stanovanj. Prosim vse one cenjene rojake, ki so voljni sprejeti enega ali več delegatov bodisi samo na stanovapje ali pa tudi na hrano za približno 8 do 10 dni, da to naznanijo takoj podpisanemu tajniku stanovanjskega odbora. LUDVIKU MEDVEŠEK, --125 3 E. 60. Str. Cleveland, O. ali pa mu ustmeno prijavite v Slov. Nar. Domu soba št. 6 ob pondeljkih, sredah in petkih zvečer od 7. do 8. ure. Br. pozdrav L, Medvešek.
POZOR!
Proda se trgovina s sladoledom, sladščicami, tobalkom in raznimi drugimi 'stvarmi. Nahaja se v sredini slovenske naselbine v Collinwoodu. Proda le radi odhoda v stari kraj. Več se poizve pri Anton Hlabše 16011 Waterloo rd.	(192
NAZNANILO.
Nekatere o^dbe govorijo, da sem jaz pogrebniku A. F. Svete-ku plačal za pogreb mdje pokojne žene Jožefe Nadrah, po domače Mlakar, čez $600, kar pa ni resnica. Jaz sem mu plačal samo $352 za pogreb, kar je pa druzege^ pa ni njegove^ stvar. Mislim,. da je računal dovolj malo in zato ga rojakom toplo priporočam, da ga podpirajo.
ANTON NADRAH 15916 Saranac Rd.
(191

V Jugoslavijo
Tesne vezi z vsemi deli Jueoslavlle. Obilo dobre hrane. Zaprte kabino. Velik krov. Vse udobnosti moderna lad.le.
^REDStarMNE
PI.OVBE VSAK TEDEN Pomol 5S-62 — North River—New York
ZEELAND—Plymouth ____10. sept.
KROONLAND—Cherbourg . .17. sept.
tiAPLAND—^Antwerp........20. aucrusta
FINLAND ................. 27. aueusta
GOTHLAND—Hamburg .. 22. sept.
SAMIjAND—Llbau-Danzlcr...... 1. sent.
fSamo tretji razred)
AMERICAN LINE
-MONGOUA (v Hamburg ih DanziR
via CHerbourK) .. 8. seotembra -VriNNEKAHDA (v Hamburg In
Danzig) ........ 22. septembra.
MANCHURIA (Hamburg in Danzig via Cherbourg) .. 25. augusta Cela pot DO vodl. na ]^ol1.sko.
YkWhite Star
ADRIATIC (v,Cherbourg) .. 31. aug. OLYMPIC (Southampton) .. 8. sept
New York In Boston.— Azores. Gibraltar, Naples in Genoa
CANOPIC .......... 30. septembra.
ARABIC ................. 30. sept.
CRETIC ...................7. sept.
lie IADIJ — 1,250 (XH) TON.
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. 9 Broadway, New York
all prl katerikoli pooblaiSCeni asenclll v Clevelandu.
INiiiiiiiiHimiiuiiiiiimjniiiiiiijtiniHiiiiiiiiiiiuiiimumiiiiiiiumumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiimiiiiiiiiiiiritinitiHiiiiimiiiiitBiiiUHaiinniiiniiitiMiiiiiiiiiimiimniiiii
MALI OGLASI
aiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinH!iiHiiii»iii!iiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiniimiiiiiiiiiniiiiiniii[iiiiiiiuii»ii»iiiiiiiiiiiiiiii[tiiiiiiii!itiiiii
POZOR!
Bratje Slovenci, Hrvati in Srbi!
Vse delo spadajoče pod__ zidarske posle, kot cirnentiranje itd. prevzamem po zmerni ceniv Za dobro delo vam jamči 'moja 2 5-letna izkušnja.
Se najtopleje priporočam.
Mi jo Simunovič
ZIDAR IN CEMENT
FINISHER 3837 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
m
PRODA SE hiša za dve družini
s 10. sobami; garaž za en avtomobil. Stanovanje je prve vrste in hiša se proda brez vsake agencije. Zamenja ige tudi za hišo za eno družino. Proda se tudi lot v Noble Ohio, blizu slovenske livarne. Poizve se na 1250 E. 71. St.	(190
POZOR DEKLETA.
Rojak Kristusovih let se hoče seznaniti z dekletom ali udovo. Glede otrok se ne ozira ker tudi sam ni brez njih. Katero veseli, naj pošlje sliko, katero se vrne na zahtevo. Vincenc Vatovec, Box 82 Middlebranch, Ohio.
We recommend our FAIRCHILD'S "BESTJ FLOUR for EVERY purpo
Made by THE CLEVELAND GRAIN niLLING CO.
m
NAŠ ZATOPNIK ZA PUE
COLORADO, in okolic tdi
re
POHIŠTVO NAPRODAJ
za 5 gob; v dobrem stanju; prodati se mora takoj radi odhoda iz mesta. Proda se tudi 5 sodov. Vprašajte na 1095 E. 64. St. '	(190
PRODA SE avtomobil za 5 oseb.
Cena $250, v dobrem stanju zunaj in znotraj. Zglasite se na 1 177 E. 58th Street.	(182
Joseph Dolinar
SLOVENSKI KLEPAR Complete Sheet Metal Works 1403 E. 55th 5tr.
Izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine' in bakra. Točna postrežba.
Telefon Rosedale 4736
Kadar se selite
se zanesljivo obrnite na najo tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjše truck-e za vse prilike.
TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :BeIl Rosedale 5300
John Ušeničnik 6303 Glass Ave.
leiaeiaei-aieisi#
aOE
Slovensko podjetje
ACME DRY CLEANING
and
DYEING COMPANY.
Vogal E. 152. «6tr. , in Holmes Ave.
Cuy. Wood 83 Bell Eddy 3608 Cleveland, O.
Obleke pridemo iskat na dom in jih pripeljemo nazaj očiščene.
PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem jim vedno na razpolago v slučaju kadar se selite ali imate kako stvar za prepeljati. Cene zmerne, e vam priporočam GEORGE POJE..
Auto Trucking & Moving 1541 E. 41st St.
Pokličite po telefonu Randolph 7413
g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v Wp'Ž( nji naselbini, katerega jim priporočamo. Zastopnik g. . je zaveden delavec in želi, < na naš delavski list naro8 herni Slovenec v Pueblo.
Upravništi Zjj
1'0
«2
DR. J. J. SILVERBEBG
Zobozdravnik
Želi naznaniti odprtijo svoj( zobozdravniškega urada 5388 ST. CLAIR AVE. , Nad Marquette Lekarno,
kjer vas bo z veseljem pozdra^Oi(] Urad. Ure: Od 10 z jut. da 8 Tel. Randolph 5974—Centr. 2' DRETJE ZOB IN URAVKC
NJE BREZ BOLEČIN Najboljše delo garantiran* Lahko odplačila.
J
:eg
a.
8
%
la^ ik
NAZNANILO!
Naznanjam vsem rojaka I' okolici Clevelanda in Collifl da, da sem odprl prodajaln ■ baka, smodk, sladkorja, ci ^ tov in raznih mehkih pij' . sladščic. Se priporočam v kom v obilčn obisk.
Martin Smrkf
. 1391 E. 55th St.
vogal Bonna Ave.
h
i
ai
165
00000000000000^
P!
%
15705 Holmes Ave. CADILLAC AVTOMOB'r
Joseph Kaušel f
p
to
za izlete, poroke, krste pogrebe.
Tel. Wood 479 R.
Bell Eddy 3608
00000000000000^
k( k
k •tJ:
mnsšsaii* 'o
A.F.SvetekC»
Edini
SLOVENSKI POGRH! ZAVOD V COLLINWOODU.
15220 Saranac Rd.
Wood 44.
Krasni avtomobili za vse
AMBULANCA.
Cenjenim narpci% kom in rojakom
EVELETH, mN
naznanjamo, da je prevzel stopstvo za naš list za N okraj
»11
it >(
g. Otto Majerk
trgovec v Evelethu
katerega upravništvo tega toplo priporoča tamošnjio: vencem.
Želimo, da mu gredo roj^ roko in se naročijo ali pa P' najo zaostalo naročnino list pri njem.	.
Upravni«
i
%