Iskanje smisla v neznani provinci Feri Lainšček: Trik z vrvjo, Prešernova družba, Ljubljana, 2000 Branje Trika z vrvjo, "romana o step-ski melanholiji", mi je že na samem začetku, na prvih nekaj straneh, razkrilo zame nekaj ne ravno prijetnih plati teksta: najprej mi je dalo misliti poimenovanje likov. Kaj je narobe z imeni kot Ljot Jastajev, Arči Belcev, kasneje v pripovedi tudi Gal Palko, Džev, Zolda, Sadar Sandalij? In kaj s Pisateljem? Prva so - je mogoče reči drugače? - zafnana, delujejo kot poceni domisleki, čarajo - kot lahko izvemo - o nekakšnih skrivnostnih vzhodnih krajih, v katerih veljaki okrog nekakšnega glavarja grizljajo "oljnata semena", glodajo "peške sadja", ki mu ne vedo imena, srebajo "grenčico iz sluzaste močvirne trave" in si točijo "divja kisla vina", in če to ni patetično, nič ne rečem. In potem figura Pisatelja, ki je za pripovedovalca pač pisatelj z velikim P in si tej ideologiji ustrezno lahko privošči biti Tujec. Stereotipno pripovedovalčevo dojemanje avtorja oziroma umetnika kot bitja, 1 ki je čudaško in noro (Ljot Jastajev, "povprečen salonski zabavljač", ve povedati, daje nekaj pisateljev vsekakor že srečal.) se nadaljuje v še bolj stereotipen ples z mladenkami, katerih poplesavajoča lepa telesa so se seveda "zdela kot gola", le kako bi bilo pač mogoče drugače. In vse to in tako na prvih nekaj straneh romana. Dovolj za izrazito nezaupanje v nadaljevanje na tak način zastavljenega besedila. Sodobnost 2001 I 362 FERI LAINSCEK Ob nadaljnjem branju sem imel vtis, da je poskušal Lainšček v Triku z vrvjo v eno knjigo enostavno spraviti preveč, saj njegovo gosto prozno tkanje skoraj ne kaže kake poantiranosti, ampak se zgodba razrašča v vse smeri, prekinja z odvečnimi vložki in sploh precej nemotivirano teče v prazno. No, v prazno ne, problem je to, da bralcu enostavno ponuja preveč naenkrat in tako ni zmeraj čisto jasno, ali beremo parodijo popreproščenih ho-livudskih scenarijev za gangsterski film, preigravanje kake zaprašene agrftjevsko lesene zamisli o prikazovanju vaških čudakov, ah gre za didaktično zgodbo o izdaji prijateljstva, za castanedovsko obarvan pisateljski pristop k temi bogoiskateljstva, za lekcijo o iskanju guruja in njegove resnice, ah pa avtor res misli zares in nam na primer res dopušča ekskluziven vpogled v mejne situacije kusturičevskih ljudi z roba in drugih, obremenjenih s preko-cuškimi ali novodobno zaslužkarskimi ambicijami. Ali pa je Trik zgolj analiza tujstva? Himna upanju, milosti in teš-ljivi skrivnostnosti "osebnega razvoja'? Ali kaj drugega? Avtorji in knjige Avtorji in knjige________ V Lainščkovem romanu je vsega usodah, obarvan z nekakšno vsepri-preveč (in zato marsikaj manjka), šotno poetičnostjo (ali pa naivnostjo ustrezno temu pa je zasut s kratkimi tistih nastopajočih, ki sodijo v tabor prizori, ki naj bi verjetno učinkovali "dobrih dečkov"). Tu je še specifična dramatično, a se bolj zdi, da so brez ljubezenska zgodba, ki tokrat ni ujeta reda posejani v pripoved, ki nikakor v nelagodje zbujajoč trikotnik, kakr-ne more steči. Zgodbo dodatno ustav- šne smo brali v Lainščkovih romanih ljajo tudi pogosti čudaški dialogi, s Grinta, Namesto koga roža cveti in katerimi je avtor najbrž hotel posa- Vankoštanc, ampak jo omejuje oziro-mezne like dodatno osvetliti, a to ma prepoveduje okolje oziroma vojna zgodbi ne pomaga kaj prida, ravno med klanoma, ki si hočeta zagotoviti obratno: tako besedičenje jo še bolj ustrezen teritorij za svoje sumljivo de-drobi in dela težko berljivo. Lainščkova lovanje. A tudi ta plat Trika z vrvjo ni nekomunikativnost (tudi pisec sprem- postavljena v središče, tako da se ob nega besedila Tomo Virk ugotavlja, koncu branja roman zdi kot vaja v da je Trik "eden najbolj kompleksnih vabljenju bralca na potovanje, za ka-in verjetno tudi najbolj enigmatičnih terega cilj ne ve niti avtor sam. Po tej Lainščkovih romanov doslej, v kate- plati je Lainščkov roman razočaranje, rem se prepleta več tematskih pra- saj poskuša biti več, kot je zmožen menov") se tako svetli in kaže kot niz pokazati. Temu se reče blef. filmskih prizorov, kot omnibus ne posebej nepovezanih zgodb o posameznih Igor Bratož Sodobnost 2001 I 363