muzejski ravnatelj Ljubljana jusoslavij Si. 142 pol l«t» L fc90 ▼ ei — v t*aLomti l kolom (58 eAo*, zahval«, .•fcrtn« ogUaa L I-—, s denarnih moiof L 2.— EDINOST UrMkufttro m upmvniJtToc Tnt ulico S. ......... d'Auki 20. To- Uiom 11-57 Dopan naj ao prft|«Jn izklhatao orod a Janar po ipravaMv«. Rokopisi m bc Trotojo. ao ao sprejemajo. — Lat, zaloibo ia tiak Tlakom «Edkkoal». ▼ Gorici: nttca GaoaoA Cardacd Hl,La — ToM. M. 331. Giavai io odfutua^ urednik: pni FKp Rusija in Poljska Po umoru sovjetskega posla-nitea v Varšavi g. Vojkova so se odnosa ji med Rusijo in Poljsko ijpvaroo zaostrili. Po prekinitvi diplomatskih stikov med Anglijo in Rusijo je ta dogodek s svojimi možnimi posledicami postu! prva in najnujnejša skrb cLrioav, ki so združene v Družbi narodov. Kot smo poročali, je izrazila prrtjska vlada v svojem odgovoru na prvo rusko protestno noto svojje glo-bofco obžalovanje nad zločinom, ki se je izvršil prosti osebi poslanika Vojkova. Odklanja vsako odgovornost, kajti p^Blajiik Vojkov sam je izrecno zahteval, naj se odpravijo razne varnostne mere v zaščito njegc*-ve osebe. Morilec, ki je ruski ldržavljan, je bil aretiran in pride pred sodišče obtožen deja-nia, za katero predvideva poljski kazenski zakonik smrtno leazen. Ker pa se je dogodil zločin na poljskih tleh, je poljska jrlada pripravljena dati družini poslanika Vojkova primemo odškodnino, če jo prizadeti želijo. Na to brez dvoma korektno noto je prišel ruski odgovor, iz katerega je razvidno, da se moskovska vlada ne zadovcrijuje s takim samo formalnim zadržanjem Poljske. Kar se tiče odškodnine v prid družini umor-jenegra poslanika Vojkova, izjavlja sovjetska vlada, da jo od-klama. teajti njena lastna dolž-je, da skrbi za družine svojih. uradnikov. Vprašanje med Rus* jo in Poljsko, ki ga je spravil atentat v ospredje, je globlje in ima tudi svojo vsebiijo, za UatcTO v prvi vrsti gre. Ruska nota. cbdolžuje tu Poljsko, da trpi na svajem ozemlju organizacije ruskih beguncev, katerih delovanje je naperjeno proti sovi otski zvezi in ki tvorijo le en člen mednarodne orotisovjetske organizacije. Poljska vlada se ne more otresti svoje odgovornosti le z golimi besedami, kajti 'atentator Koverda je bil pred časom sprejet v poljsko državljanstvo in je poljski državljan. Nato postavlja nota sovjetske vlade tri zahteve, katerih izpolnitev od strani poljske vlade da }e neobhodni predpogoj za nada 1 j no ohranitev prijat, odno-šajev med obema državama. Te zahteve so: 1.) najstrožja kazen za atentatorja in vse morebitne sokrivce, ki jih izsledi preiskava; 2.) poljska vlada mora izvesti temeljito preiskavo o vsej eadevi ter pristati na ta, da bo prisostvoval vsem preiskavam en zastopnik sovjetske vlade; 9.) Poljska mora izdati takoj najocLločnejše odredbe za likvidacijo organizpjcij in oseb, ki de!ujejo na njenem ozemlju proti zvezi sovjetskih republik, ter izgnati iz države osebe, ki vršijo taio delovanje. Ti dve noti — poljska in ruska — sta za sedaj glavni listini, na podlagi katerih si moremo napraviti približno sMko novega položaja med Rusijo in Poljsko po atentatu. Ruske zahteve so sicer zelo odločne, toda nota. moskovske vlade ponovno rafe'la?a svojo iskreno željo, da bi s« ohranili med obema državama še naikidje doLri odnošaji. ftadi teg-a je dovoljeno in prevladuje upanje, da se bo tudi ta nevarni in kočljivi incident rešil na miren način. Razumljivo le, da se na drugi strani pričakuje odgovor poljske vlade na ruske zahteve z največjo nape-todijo, kajti od stališča, ki ga zavzame Varšava, bo odvisen »artaljni razvoj dogodkov. Tudi v Ženevi, kjer se vrši sedaj zasedanje sveta Družbe narodov, tvori položaj na vzhodu po var-Savskem atentatu, kot že rečeno, osrednji predmet zakulisnih razprav, tako da je stopil jugoslovensko - albanski spor hipno v ozadje. Ce se sme verjeti prvim poročilom o vtisu, ki so ga napravile ruske zahteve v Varšarvi, je «e gotovo, da bo poljska vlada sprejela prvi dve zahtevi, ki se nanašata na najstrožje kaznovanje atentatorja in sokrivcev ter na prisostvovanje zastopnika sovjetske vlade pri preiskavi. Težje pa bo glede tretje zahteve, da se imajo izgnati iz Poljske uni ruski emigranti, ki nastopalo proti sovjetski zvezi. Ta za-hieva je naj koči j i vej ša, ker je v nasprotju s pravico podeljevanja azila ali zatočišča beguncem, ki si jo pridržujejo vse države in tudi Riis/ja sama, in ker pomeni poleg tega tudi _ inje poseganje v nctrenje-pell- tlčne zadeve Poljske. Polofej Je s tega vidika tem kottjtrejŠi. ker vse kaže, da polaga moskovska vlada na izvršitev te svoje zžLhteve Se posebno važnost. Napetost s katero se pričakuje poljski odgovor, je torej u-pravičeno velika in naravnost nervozna. Zavedajoč se resnosti položaja, se poljska vlada noče prenagliti v tem svojem koraku, ki bo odločilne važnosti. Radi tega bo odgovorila še le po povratku zunanjega ministra Zaleskega, ki se nahaja sedaj v Ženevi. To dejstvo more le podkrepiti upanje, da se bo našel odre šil en izhod tudi iz te napetosti, ki je ena najnevarnejših, kar jih je preživljala Evropa v zadnjih desetih letih, v tem u-sodnem desetletju, ki ga brez vsake nevarnosti pretiravanja lahko imenujemo desetletje bolnega zvijanja Evrope v krizah in krčih radi slabega prebavlja-nja posledic svetovne vojne., Ssja mlnlitrsKosa svetu Davčne olaJJave - Novi srebrni novoi po 28 lir RIM, 15. Danes predpoldne ob 10. se je sestal ministrski svet. Na predlog načelnika vlade je ministrski svet načeloma sklenil uvesti znatne davčne olajšave. Finančnemu ministrstvu je bila poverjena naloga proučevati načrt za izvedbo tega sklepa. Na predlog finančnega mini-stra se je odobril načrt za pre-uredbo obtoka kovantga denarja v državi. Ustanovi se nov srebrni novec po 20 lir. Taki novci se bodo dali v zameno za 5- in 10-liifcke papirnate bankovce. Stari sebrni novci po pet lir so bili že vze^i iz prometa. Važne spr-rnembe se uvedejo tudi v predhodne določbe carinskega tarifa. Ministrski svet je nato odo-b: il: načrt za pravilnik, ki določa roke, tekom katerih je treba priložiti prizive proti likvidacijam plačil na račun vojne odškodnine; načrt za ukn*p, s katerim se uvajajo za nameščence tovarne tobaka na Reki isti pogoji, ki veljajo za državne nameščence. Na predlog finančnega ministra je bil imenovan za general. ravnatelja zavoda «Banco di Napoli» poslanec Josip Fri-gnani. _ OHlok o najemninah predložen kralju v podpis RIM, 15. (Izv.) Dekret o najemninah, ki je bil odobren na včerajšnji seji ministrskega sveta, je bil danes zvečer odposlan v podpis kralju v San Ros-sore. V petek ali soboto bo dekret že objavljen v «Gazzetta Ufficiale». _ POiMK 02 M p ris po danes v Ostijo RIM, 15. (Izv.) Aaeronautično ministrstvo sporoča: «Kakor se predvideva, prispe De Pinedo na svojem letalu «Santa Maria 11» v Ostijo jutri okrog 17. ure. De Pinedo bo pristal bodisi pred kopališkim pavilijonom ali pa na zračni postaji ob izlivu Ti-bera, kar bo pravočasno javljeno v jutranjih listih in potom letakov. V Osti ji se vršijo poslednje predpriprave za jutrišnji sprejem letalcev. Poleg za-stopnikov oblasti se bo udeležil sprejema tudi predsednik vlade, ki bo pozdravil letalca ob njegovem pristanku.» Po današnjih večernih vesteh bo podelila sveta stolica polkovniku De Pinedu kmalu po njegovem povratku modro odlikovanje «Santa Maria della Mercedes. Pred slovesno podelitvijo se bo vršila v cerkvi slovesna služba božja. Smrt znanega kolesarskega dirkača GEMONA, 15. Danes ob 10.40 je umrl v tukajšnji bolnišnici znani kolesarski dirkač Okta-vij Bottecchia, ki se je nedavno pri padcu s kolesa nevarno poškodoval. Bottecchia je bil eden najboljših italijanskih dirkačev in je kot tak slovel tudi v inozemstvu, zlasti v Franciji, kjer je zmagal v mnogih velikih tekmah. Njegova tragična smrt je vzbudila v italijanskih športnih krogih zelo mučen vtis. Pripravljajo mu veličasten pogreb. Oprostilna razsodba Mnaslu Skoffiu! Egiptovsko uprajnnje RIM, 15. (Izv.) Danes svečer je bil zaključen pred rimsko poroto proces proti Ivanu Cor-viju, ki je kmalu po Matteotti-jevem umoru umoril fafiistov-skega poslanca Armanda Casa-lmija. Ker so se porotniki »javili, da je morilec izvršil svoje dejanje v popolni duševni zmedenosti, je predlagal zagovornik, da se obtoženec oprosti in se pošlje v umobolnico, kar je sodni dvor tudi sprejel v svoji razsodbi. _ Cerkveni! poroki senatorja Marconlja RIM, 15. (Izv.) Davi se je vršila v cerkvi «Sa»ta Maria degli Angeli« cerkvena poroka senatorja Marconija z gospodično Kristino Marijo Bezzi-Scali. Priči neveste sta bila knez Barbe-rini in markiz Guglielmi, priči ženina pa rimski gubernator knez Potenziani in knez Don Prospero Colonna. Vesel dogodek v kraljevski družini TURIN, 15. (Izv.) Ker se pričakuje, da postane prtncezinja Jolanda v kratkem mati je odpotovala kraljica Helena iz San Bossore v T urin. Drugi obrok Ameriki RIM, 15. (Izv.) Danes je bil plačan potom poslanika v WaL shingtonu zakladnici Združenih držav znesek 5 milijonov dolarjev kot drugi obrok na račun italijanskega vojnega dolga napram Združenim državam. Izplačevanje cfcresii ULktorskega posojila RIM, 15. (Izv.) Finančno ministrstvo sporoča: Navzlic temu da še niso bile izdane obligacije liktorskega posojila, je bilo poskrbljeno, da se ne zakasni niti za en dan izplačilo obresti liktorskega. posojila, ki zapade dne 1.-julija* državljanom, ki prebivajo v kraljestvu. Istočasno je bilo odrejeno tudi takojšnje izplačilo obresti osebam, ki so podpisale liktorsko posolilo in prebivajo v inozemstvu. Te poslednje osebe lahko dvignejo obresti na podlagi pro-vizoričnih potrdil, ki so jim bila izdana o priliki podpisa s strani pooblaščenih denarnih zavodov. Ob izplačilu obresti bo zabeležena na začasni pobotnici izplačana svc.ta obresti. Zato bodo začele potekati obresti definitivnih obligacij s 1. julija. Zavrnjen priziv velikega mojstra RIM, 15. (Izv.) Pred dnevi se je sestala v palači Viminale prizivna komisija za pritožbe proti konfmacijam, ki je razpravljala med drugim tudi o prizivu velikega mojstra framasonstva odvetniku Domicijanu Torrigia-ni j u glede njegove konftnacije. Torrigiani je bil kakor znano kmalu po zaključku procesa proti Zanihani j u koii fini ran za dobo pet let. Prizivna komisija je potrdila razsodbo rimske pokrajinske komisije ter zavrnila pritožbo velikega mojstra. Nemške utrdbe na vzhoda BERLIN, »15. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da je Nemčija zaveznikom predlagala, naj se potom kake-' ga nevtralnega častnika prepričajo o porušitvi vzhodnih trdnjav, kar so zavezniki najbrž sprejeli. Poslaniska konferenca, ki bo danes pretresala nemško noto, ki je bila izročena zavezniškim vojaškim atašejem v Berlina, bo čimprej odobrila kompromis, ki so ga sklenili ministri v Ženevi. Vstaja v Braziliji PARIZ, 15. Iz Buenos Airesa poročajo «Matinu», da so v Braziliji pri Fachinal Brancosu uporniki napadli vladne čete. Upor je organiziral neki poročnik. V bo i u je padlo 32 mož, 17 žensk in 5 otrok. Mnogo vsta&ev je bilo aretiranih. Deset smrtnih obsodb v Odesi PARIZ, 14. «Matinu» poročajo iz Odese: Deset romunskih vohunov je bilo obsojenih na smrt, dva vohuna pa na deset let ječe. Policija je aretirala mnogo Romunov. Vsi obsojenci so obdolženi, da so v zadnjih treh letih izvrševali dpijonažo v bližini besarabske meje. razpttščena ▼ Londonu radi 11. BEOGRAD, 15. (Izv,) Danes popoldne je isšla posebna izdaja ^Službenih Novin», ki ima na čelu lista ukaz o razpustu narodne skupščine in razpisu volitev. Volitve se bodo vršile po vsej kraljevini v nedelja 11. septembra 1927. Novoizvoljena narodna skupščina je sklicana k izrednemu zasedanju dne 5-oktobra, da se rešijo vse formalnosti, tako da bo v smislu u-i stavnih določb dne 20. oktobra r otvor j eno redno zasedanje. BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes je Izšel hVa7> s katerim se imenujejo novi veliki župani. Ukaz o novih velikih županih predvideva 13 novoimenovanih velikih županov v Bosni, Srbiji, Vojvodini in Hrvatski. Vpokojenih jih je bilo istotako 13, premeščenih po je šest velikih županov. M retonstniKđjo Mfeotecssa kabineta Vsi ladiknl kl ministri bodo Tft^if v Demokratsko zajednico? BEOGRAD, lfc. (Izv.) Pred ministrskim predsedstvom se je zbrala danes dopoldne ogromna množica, ki je z napetostjo pričakovala posočil o razvoju na-daljnih dogodkov. Ministrski predsednik Vukičevič se je ves dopoldan mudil v kabinetu notranjega ministrstva ter konfe-riral z ministrskimi kandidati o izpopolnitvi vlade, ki bo izvršena bržkone jutri. V demokratskih vrstah vlada izredno zadovoljstvo ter se povdarja, da je demokratska stranka na vsej črti zmagala. Dr. Marinković je v razgovoru z novinarji nagla-sH, da bo izpopolnjena vlada Čisto homogena demokratska vlada, ker bodo dr. Vukičević in vsi radi kal ski ministri kakor tudi oni poslanci radikalske stranke, ki so pristaši sedanje vlade, po izključitvi iz nadikalske stranke korporativno vstopili v Demokratsko zajednico. Začasni predsednik radikalske stranke Aca Stanojevič je danes brzojavno sklical sejo glavnega odbora narodne stranke in radi-kalski poslanski klub za jutri dopoldne. Na tej seji bo stavljen definitiven predlog o izključitvi Vel je Vukičevića in vseh r^idikalskih ministrov iz radikalske stranke. Rekonstrukcija vlade se bo vršila po medsebojnem sporazumu med Veljo Vukičevićem in dr. Marinkovičem. Poleg dosedanjih ministrov, ki obdržijo svoje resorte, vstopijo v vlado štirje radikali in en demokrat, ki bo edini zastc.pnik Hrvatov, dočim Slovenci, kakor vse kaže v volilni vladi sploh ne bodo zastopani. Do*»lej nezasedene resorte prevzamejo: ministrstvo prosvete dr. Niiiko Peric, ministrstvo pravde dr. Dušan Subo-tič, ministrstvo ver Petar Obra-dović, mfnistrstvo pošte in brzojava Vlad ko Kc^, ministrstvo za narodno zdravstvo dr Aleksander Savič. ftemn te Rusija ter aavafnišks drfsve BERLIN, 15. (Izv.) V nekaterih tukajšnjih političnih krogih, ki so običajno zelo dobro informirani, se smatra objava izjave zavezniških držav in Nemčije kot mogoča. V tej izjavi bo slovesno proglašena absolutna potreba vzdrževanja miru. Ta skupni manifest, v katerem se ne 1k> naravnost namigovalo na Rusijo, bo. nekak opomin na naslov Moskve. Možnost skupnega opomina potrjujejo tudi izjave Stresemanna, ki jih je podal včeraj v 2enevi. Po njegovih izjavah ne namerava Nemčija Ščkiti brutalnih morilcev «Čeke» niti ne delovanja •III. internacionale. Tri letalska um—fs NEW YORK, 15. Iz Newpor-ta v Virginiji poročajo o hudi letalski nesreči. Neko vojaško letalo je tekom vežbanja padlo na tla in začelo goretL Dva letalca sta živa zgorela PRAGA, 15. Pri Vrablih sta se ponesrečila dva vojaška letalca. PARIZ, 15. Pri Dijonu je neko vojaško letalo padlo na tla. Pilot je obležal mrtev na mestu. DrugI letalec pa se je pri padcu težko poškodoval. mirna LONDON, 15. (Izv.) JLondon-ski krogi so zelo zadovoljni s sporazumom, ki je bil dosežen z Egiptom o delikatnem vprašanju egiptovske vojaške organizacije in zlasti pa o generalnem armadnem inšpektoratu. Kriza se smatra kost popolnoma premagana Angleški krogi so optimistični ter upajo, da bo v bližnji bodočnosti mogoče doseči prisrčen sporazum glede vseh štirih angleških pridržkov. Potrjuje se vest o predstoječem o-bisku egiptovskega kralja Fua-da v Londonu, ki bo odložen še za nekaj dni. Byrd pripravljen a polet ▼ Pariz NEW YORK, 15. (Izv.) Letalec Byrd je potrdil danes zvečer, da je popolnoma pripravljen za prekooceanski polet iz Ne\v Yor-ka v Pariz, ki ga namerava nastopiti na svojem letalu «Ame-rica» s tremi motorji, čim bodo to dovoljevale vremenske prilike. Na brzojavko, v kateri sta se mu Chamberlin in Le vine ponudila, da ga spremljata s svojim letalom «Columbia» na povratnem poletu iz Pariza v New York, je Byrd odgovoril, da nima nikakega namena povrniti se na letalu iz Pariza v New York. DNEVNE VESTI KRESNICE V soboto 17. junija bodo zs na književnem trgu kresnica Kdor žeH že v nedeljo prebiti nekaj veselih urte, naj si preskrbi knjige takoj, kajti naklada ni velika £n nevernost je* da kdo ostane praznih rek. Knjige se sledeče: 1) France Revk, KRESNA NOČ. Pastirska zgodba iz pet. najste$a stoletja. Godi se na tol- planinah. 2) Fr. M. Dostojevski), TUJA ŽITNA IN MOŽ POD POSTELJO. Humoreska. Iz ruščine prevedel C. CeJ. Bodan jo življenjepis pts?*teija peresa Franceta Bevka. 3) tiLUča, poljudnoznanstveni zbornik, uredil dr. Lavo Čermelj. Vsebuje sic^e članke: 1) Dr. L. Čermelj: Poetično upravna razdelitev Julijske Kiarjine v r^^vojnem pre-erierfn do 31. eiarfa 1927. 2) Dr. I. EL 6ek: Korporativni red- 3) Franes Bevk: Sleveets&e knjižne izdaje v 4) Slavko Slavec: Nskaj italijanskih glasov o južnih Slovanih. Knjige stanejo v razprodaji vse tri skupaj L 4.—. Posamezne so po L 2.—. Pri poštnih naročilih naj naročnik priloži tudi poštnino. Knjige se v razprodaji povsod, kjer se dobivajo slovenske knjige- — _ PREDPISI ZA PRODAJO MESA Izšel je m je že v veljavi kr. odicuk-zakon od 19. maja 1927, št. 868, s katerim se nalaga občinam, da morajo skrbeti, da bo razdeljeno vse meso, ki je na prodaj po mesnicah, na štiri kategorije, ki so A. goveje, B. ovčje, C. svinjsko in D. konjsko meso. Kategorija A. se deli v dve vrsti, ki sta določeni po tem, ali prihaja meso od skop-ljene ali cele živine. V po dve vrsti se deli tudi ovčje in svinjsko meso, medtem ko tvori konjsko meso eno samo vrsto. Po občinah, ki štejejo nad 15 tisoč prebivalcev, bo smela prodajati vsaka mesnica le po eno vrsto mesa V3eh kategorij, t. j-tore i ali prvo ali drugo vrsto. Po občinah pod 15.000 prebivalcev bodo lahko prodajale mesnice meso obeh vrst le na pod-Ingi poteštatovfg-a dovoljenja. \ isti mesnici ni dovoljena prodaja svežega in zmrziega mesa in kjer se prodaja zmrzlo meso, je dovoljena samo ena vrsta, prva ali druga. Kršilcem teh predpisov se odvzame obrtno dovoljenje. V 15 dnevih morajo vsi mesarji predložiti občinski upravi prošnjo za dovoljenje prodajanja mesa p" teh predpisih. V treh mesecih bedo morali biti vsi prodajalci govejega, ovčjega svinjskega in konjskega mesa v skladu s temi predpisi. Prizadeti naj se obrnejo za natančnejša pojasnila na občinske urade svojega kraja. Urnik za trgovine Danes na praznik sv. R. T. bodo trgovine v Trstu odprte do 13. ure. Trgovce onih ulic, po katerih bo šla procesija, ooziva federacija, da izvesijo državno zastavo ter imajo lokale zaprte ob času pobožnosti. Državni uradi so zaprti ves dan. __ SMRTNA KOSA Crm flor zavija zop«t ponoene modre majice S. D. Adrija. V neizmerni žalosti ga nosijo danes člani in članice, zadeti po skrajno hudem udarcu usode. Strašna, neprizanesljiva bolezen je iztrgala iz naročja življenja v razdalji par dni kar dva igralca — Košuto I. in Kar-letota, malega Vrbeca, Benjamina vseh slovenskih mas. Košuta je bolehal dolgo in umiral počasi. Vedeli smo, da zanj ni rešitve — toda Karletota — malega Pičula — je pobrala bolezen naglo. Ni beeed, ki bi mogle opisati občutke, ki bodo spremljali ta dva na njihovi slednji poti. Najhujšim Tvojim športnim nar sprotnikom — dras?i K ari eto — spravlja vest o Tvoji smrti solze v oči — nihče pa ne bo mo*rel razumeti griobočine žalosti Adrijašev in Adrijašic, ki Ti tem potom kličejo svoj adrijaški «Zdravo!» klic, s kja,-terim si vodil Ti ponosno četo do neštevilnih zmag... Imaš tovariša na žalostni poti — Košuto, či^ar hiai To je najsilnej-Šo ljubil — se Ti je pridružil, da skupaj v večnosti gledata lia svojo četo, na četo Adrije.... Počivaj v miru...I « • • Pogreb Vrbea se vrši danes ob 4. uri pop. Natančnejše v osmrtnici. Adrijaši in Adrijace naj se ga udeđeže v čim večjem številu. Prosimo tudi druga športna društva, da se udeleže pogreba nepozabnega Karlčka. * Člani in članice Adrije, naj se zberejo pred kons. društvom pri Sv. Jakobu danes točno ob dveh popoldne. Člani po možnosti v črnili oblekah. Odbor. Našla se je denarnica z gotovo svoto denarja. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi v uredništvu aEdinoati». Iz tržaškega življenja Žrtve dela Pri delu na parniku «Citt& di Bari», ki ga grade v ladjedelnici S. Marco, je 18-letni kovač Rudolf Andreassich, stanujoč v ulici Veltro št. 20, včeraj popoldne radi nesrečne kretnje padel z višine kakih 2 metrov z odra ter si pri tem zlomil desno nogo pod kolenom. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni. — Kadi nezgc-de, ki ga je doletela pri delu v isti ladjedelnici, je moral včeraj popoldne iskati pomoči v mestni bolnišnici 28-1 etni mizar Ivan Nado-vich, stanujoč v ulici Mazzini št. 18. Dal si je izlečiti in obvezati globoko rano na levem zapestju, ki si jo je zadal z dletom. Nato je bil ponesrečenec na lastno željo prepuščen domači negi. Ozdravil bo v 10 dneh. — 46-1 e t ni voznik Mihael C.o-lucci, stanujoč v ulici Media št. 6, je včeraj popoldne naložil v nekem kamnolomu v Bošketu voz kamenja, ki bi ga bil moral prepeljati v ulico Eremo, kjer grade neko novo hišo. Ko je bil vofi; naložen in je Colucci hotel izvleči *&pod kolesa kamen, s katerim je bil podložil voz, se je ta nenadoma premaknil in pri tem je kolo šlo vozniku čez levo roko, ter mu jo strlo v zapestju. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podM nesrečnemu vozniku prvo poinoJ4, nakar je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral — če ne nastopijo kake komplikacije — približno dva meseca. _ Ko je 25-letni mesar Aldo Zerovalz, stanujoč v ulici-Or-landini št. 252, včeraj pred poldne odiral tele v mesnici Erne-3ta Beoedetti na Corso Garibal-di št. 17, mu je nož tako nesrečno spodletel, da mu je odrezal mezinec na levi roki. Nesrečni mladenič je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je zatekel. IL cEDDfOST* V Trsta, itao 16. jimžfa 1927. — V isti mesnici se je kmalu nato pripetila druga nezgoda; mesar Viktor Benedetti, sin lastnika mesnice, se je pri odi-c&nju istega teleta spodrsnil in padel tako nesrečno, da se je rami z nožem v trebuh, a k sreči ne nevarno. Tadi on je moral Iskati pomoči v mestni bolnišnici. Nevaren padec otroka. Sedemletna Marija Valich, stanujoča na Vrdeli - Ti m i gnano št. 1475, se jo včeraj popoldne med igro v bližini svojega stanovanja skobacala na zidarski oder. postavile n ob novi hiši, ki jo tam grade. Živahna Marica se pač ni zavedala da se s tem izpostavlja veliki nevarnosti. Ko se je ▼ svoji otročji brezskrbnosti nagnila z odra, je zdajci zgufc/ila ravnotežje ter teleb-nila z višine prvega nadstropja na cesto. Revica jo obiežaia nezavestna v mlaki krvi; zadobila je hude poškodbe na glavi ter si poleg tega še mocn-o pretresla možgane. Po prvi pomoči, ki jo je dobila od zdravnika rešilne posrtaje, je bila nesrečna deklica prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Njeno stanje je nevarno. Tržaško sodišče Tatvina ženske torbice. Evgenij C. je stal včeraj pred tržaškim kazenskim senatom, obtožen zločina tatvine na škodo gospe Marije Lucarella. Glasom obtožnice je tej gospe v ulici Sartorio dne 11. junija t. L nekdo iztrgal ročno torbico iz iok. Gospa je seveda takoj začela kričati, da opozori mimoidoče na tatu. Slučajno se je v bližini nahajal agent javne varnoeti Alfred Sul-hcht ki je kmalu dohitel drzneža in ga odpeljal na kotni s ar i jat v ulici Brunner. Tam se je izkazalo, da je storilec neki Evgenij C. Obtoženec priznava dejanje. V torbici je bilo 70 lir. Pravi, da je Že več čaea brez dela Storil je dejanje iz obupa. Bil je lačen. Vdaja se popolnoma v svojo usodo. Branil ga je odvetnik Kezich, ki je v svojem govoru skušal orisati obupno stanje brezposelnih, ki nimajo nikogar na svetu. Poziva sodni dvor, naj bo v najvišji meri usmiljen z obtožcncem. Sodišče je nato izreklo razsodbo, glasom katere se obtoženec obsoja na 1 mesec in 9 dni ječe — podeljuje se mu pa ugodnost pogojnosti in kazen se mu ne vpiše v kazensko spričevalo. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo. T. V. L. A.. Imenuje se v vodstvo gg. Luin, Kosovel, Verč, Pertot. Lahkoatletski meeting dne 19. j~unija: delegira se kot komisar g. Kravos. Prizivi: zavrne se priziv M. D. Rocola. Sožalie: izreka se sožalje S. D. Adriji ob priliki smrti kapetana I. nogometne čete Dragotina Vrbca. Novi člani: Ožman Leopold, Koren Viktor, Stanko Birsa, Ivo Vis-novec. Tekmovanje rezerv: Današnja tekma Obzor-Sparta odpade. Tehnično vodstvo nogometa (Uradno poročilo — seja 14. VI.) Odobrene tekme: (Rezerve) Sv. Ivan - Opčine 2-0 (forf.); Presveta -Opčine 2-0 (forf.); Obzor - Rocol 2-0 (Rezultat 7-0 se razveljavi, ker zapustil Rocol igrišče T pred koncem tekme); Sparta - Sv. Ivan 2-0 (forf.) dobe: Rocol se kaznuje z globo Lit 15.—, ker je predčasno zapustil igrišče; Opčine in Sv. Ivan se kaznujejo z globami po Lit 10.— na podlagi §§ 20. in 21. pravilnika prvenstvenih tekem (kazen je olajšana!). Prvenstvena tekma v četrtek, 18. t- m.: Danes se vrši ob 16. uri na igrišču Obzora ponavljalna tekma rezerv Sparta - Obzor. Nedeljske tekme odpadejo, ker se vrši lahkoatletski meeting. TEKMOVANJE ZA KUPO «NAŠ GLAS» prične dne 26. t. m. Igra se po cup-sistemu (eliminacija); na-strotniki se bodo žrebali. Vpisovanje: se podaljša do torka, 21. t. m. do 20. ure. Do sedaj so priglasila svojo udeležbo sledeča društva: S. K. Concordia, S. D. Obzor, M. D. Sv. Ivan, D. K. N. Tomma-seo in D. Zora. Doiofl>e glede igralcev: Da se zagotovi čim večji uspeh tekmovanja za kupo «Nai Glas*, je T. V. N. sklenilo, da se lahko udeležijo tega tekmovanja tudi oni pravilno udruženi člani S. U., ki so udruženi za društva, katera se tega tekmovanja ne udele&ja Tekmujoče članice si lahko torej Izposodijo nogometaše pri društvih, ki za kupo «Nai OUs> ne tekmujejo, in si t&ko ojačijo svoje Čete oziroma izpolnijo vrzeli. Izkaznice: Tekmujoča društva morajo izročiti T. V. N. ▼ torek, dne BL t. m. zvečer ofc 20. uri izkaznice vseh nogometašev (tako lastnih Članov kot izposojenih od drugod; ▼štete so tudi rezerve, ki bi eventualno nadomestile manjkajoče), ki bodo nastopali za kupo «Naš Glas«. T. V. N. Bodovanje Obzor 6 8 Prosveta 6 5 Rocol 6 3 Sparta 4 1 Sv. Ivan 6 1 Opčine 6 1 — 26 :1 12 1 12 : 4 10 3 10 :11 6 3 3:11 1 5 3:14 0 5 2:15 0 T. V. N. SAVEZ SODNI2LOV (Uradno.) Današnjo rezervno tekmo sodi mesto g. Krav osa g. Verč Joso. S. S. S. D. A drla. Jutri ob 8. uri zvečer odborova seja v navadni kavarni. Potrebna je udeležba vseh odbornikov. — Podpredsednik. Iz tržaškejjokraiine IZ SEŽANE. Na trgu v Sežani dne 13. t m. je btfo na prodaj 1172 glav živine in sicer: 631 glav goveje živine, 258 konj in 283 telet. Cena govedini žive teže okoli 320—340 lir stot. Teleta 450—480 lir mrtve teže. konji lepi do 4080 lir glava. Prašički še vedno dragi 5—S tedenski od 130— 220 lir glava. Ostala kupčija srednje dobra. Prihodnji tržni dan 22. 0. t. 1. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Uspehi cvetličnega dneva Šele sedaj so znani delni u-spehi cvetličnega dneva v ker-riat j etičnim. V podeželskih občinah se je nabralo v 37 občinah 8725 lir. Mesto Gorica samo je nabralo nekaj nad 12.000 lir. Za sv. Re&nje telo. Za praznik sv. Rešnjega Telesa bodo v mestu trgovine odprte do 12. ure. Znižanje najemnin. Med najemninsko komisijo in med zastopnikom hišnih posestnikov so se dosegla sledeča znižanja najemnin, ki pričnejo teči od 1. junija 1*27. naprej. 1) Stanovanjske najemnine se znižajo za tretjino poviška med najemnino 1. oktobra 1923. pa najemnino meseca maja 1927. 2) Za hiše, ki so Mle Sele po 1. oktobru pozidane in naseljene se vzame za podlago prvotna najemnina. 3) Za poslovne urade veljajo iste določbe kot za stanovanjske hiše. 4) Najemnina trgovinam se zniža brez razlike za 10%. Planinsko društvo. Tovariši planinci! V nedeljo, dne 19. junija t. 1. se bo vršil izlet na Hraovec. Odhod točno ob 4. uri zjutraj s Katarini-jevega trga čez Grgar - Rebro na Lokve in odtod na Mraovec. Povra-tek skozi Trnovski gozd po grebe nih na Krnico - Vitovlje ter čez Kromperk domov. Oprava turi-stovska. Vodnik tov. Rolich. Popoldanski izlet na Vitovlje, kjer se sestaneta obe skupini. Odhod Ločno ob 2. uri popoldne s Ka-tarinijevega trga. Vodnik: Nace. Konj padel dvakrat pod voz. V Gorici je prevozno podjetje, ki prevaža na dvokolnicah pesek in grušč po mestnih uticah. Ni doflgo od tega, ko smo o takih vozilih poročal7 o priliki dogodi jaja na ko-renjskemu trgu, kjer je vročekrvni voznik z enim zamahom prereeal Abujevemu uslužbencu nogo nad gležnjem. Mimogrede omenjamo, da so ranjencu v bolnišnici te dneve odrezali nogo, ker mu jo niso mogli več rešiti. Včeraj proti sedmi uri je padel konj, vprežem v tak voz, na tla. Ali ni zmagal teže, ali ie bil tako oslabljen, se ne ve. S trudom so ga postavili na noge in ko so ga zopet vpregli, jim je zopet padel na tla. Nadomestiti so mogli onemoglega konja z drugim. Umevno, da je ta prizor privabil vse polno radovednežev okrog ležečega konja, ki so si različno razlagali ves dogodek. GORIŠKA POROTA Dva nevarna roparja na za^ tožni klop! Kot priča je prvi zaslišan Pahor Franc iz Temnice. Izpove, kako je bil napaden; na poziv, naj izroči denar, je odgovoril, da ga nima. Furlan je nato iz-prožil revolver proti njemu in ga zadel v pljuča. Skušal je pobegniti, toda padel je na tfeu Zločinca sta nato planila na njega. Drugi napadenec, Grgič Alojzij, je bil namenjen na semenj v Sežano. Bilo je zgodaj zjutraj. Pred sajx> je zapazil dvoje oseb. Misleč, da so to njegovi sova-ščani, jih je skušal doteči. Bila sta oba roparja. Šla, sta proti njemu in z običajnim pozivom, sta zahtevala od njega denar. Odgovoril je, da ima malo denarja pri sebi, češ da gre na semenj z namenom, da kupi mladega prašička. Ker so mu grozili, jima je izročil denar s prošnjo, naj ga pustita živega. Naperili so orožje proti njemu. Ko jima je izročil denar, sta jo hitro odkurila proti Pliskovici. Celo stvar je naznanil orožnikom. Spoznal je z gotovostjo oba zločinca pri konfrontaciji v zaporu. Tudi prva zaslišana žrtev je takoj spoznala oba roparja. Sledi nato štolfa Maks. Omenjeni se je podal 22. decembra na semenj v Sežano. Bilo je 6 ur in tričetrt Sreča dva Človeka, pozdravi, v odgovor pa mu nastavita ta dva revolver na prsa ter zahtevata! od nJega denar ali življenje. Reče jim, da ima samo 25 lir In jih takoj izroči. Vzela sta mil Se uro. Preiskala sta ga. Našla sta pri njem še 400 lir. Naznanil Je celo stvar karabinerjem v Komnu. Opisal je natančno oba zločinca. Tudi on spozna pri scočbi oba obtoženca. Fcpcldasiska razprava v sredo Ko otvori predsednik popol- < dansko razpravo, je kot prva zaslišana žena pokojnega Reji ar j a. Pove, da je usodnega jutra še spala, ko se je mož odpravljal v Gorico, da nakupi razne stvari. Ne ve natančno, koliko denarja je imel pri sebi. Misli pa da c.kro^r 700 lir. Zlor-činca pozna, ker je bil večkrat v njeni hiši ter so ga večkrat pogostili. Bila sta namreč s sinom zaposlena v ladjedelnici v Trstu. Spozna z gotovostjo pokojnikove stvari, posebno telovnik, katerega je njen mož oblekel usodnega dne. Pozna tudi tobačnico po papirčkih, ki so bili v njej. Na predsednikovo vprašanje, če ie obtoženec poznal njenega moža, izjavi, da ga je poznal, saj sta skupaj govorila v vinogradu. Obtoženec ugovarja, češ da ga ni videl nikoli in nikoli poenal. Žena u-morjenega izpove, da ji je mož celo rekel: V tega človeka nimam nikakega zaupanja, njegova oseba ne kaže nič dobrega. Naslednja priča je sin umorjenega. Pove, da je bil ž njim v službi, ta ga je povabil večkrat k sebi, ker je vedel, da je potreben pomoči. Fagestili so ga in mu dali prenočišča. Izpcve isto kot mati. Spozna očetove stvari. Najbolj pa tobačno škat-ljo. Ob pozivu predsednika na Mamiloviča, kaj da pravi na to izjavo, vztraja isti na stališču, da je tobačno dozo kupil v Trstu in da ni pri stvari čisto nič udeležen. Hčerka umorjenega izpove, da je usodnega jutra odpravila očeta od doma, kateri se je podal v Gorico, da nakupi potrebne stvari za hišo. Imel je približno 700 lir pri sebi. Spozna natanko očetov telovnik in na vprašanje predsednikovo, če je manjkal kak gumb, izjavlja, da ni manjkal niti eden. Tobačno dozo spozna po papirčkih, ki so bili v njej. —• Spet se obrne predsednik do Mamiloviča z vprašanjem glede doze, ta pa vedno vztraja na tem, da je dozo kupil v Trstu. S pikro opazko, da ima ropar res nenavadno smolo pri vsej tej stvari, prenese predsednik razpravo na sredo. SV. Kili NA VIPAVSKEM Razpadanj* cest Smo v sredini cestnega or mrež j a, ki gotovo nosi rekord radi slabega stanja in sicer so skoro vse naše občinske ceste enako slabe. Ne gre torej za slučajno opustitev, za zanemarje-nje te ali one ceste, ampak prav za sistem zanemarjanja cestnega vprašanja za njega popolno omalovaževanje. Ljudje tonejo ob lepem vremenu v prahu, oh deževnem gomazijo po blatu, vozovi štrkljajo in živina se muči. Ljudstvo je že vse nevoljno tega trajnega trpljenja in pozivajo prefekturo, da bi vlfla našemu g. poteštatu malo več cestnega razumevanja. 6AĐRG Že dolgo časa se rešuje pri nas vprašanje skupnega občinskega zemljišča. — Radi tega smo imeli nekateri občinarji Se vse polno sitnosti in opravil. Na drugi strani pa je bilo to zemljišče tudi razporna točka v nadi vasi, ker niso soglašali vsi z u* krepi, ki so se bili naredili rad! tega zemljišča. Zadnje čase pa so to zemljišče pritisnili s precej visokimi davki, ki jih mi ne zmoremo in tudi zemljišče toliko ne dona-ša, da bi bili tako visoki davki. Zlasti pa se nam zdi to čudno, ker je večina onega zemljišča pusta gmajna in drugo gozd. Kot smo pa doznali, davki na gosdove niso veliki in vendar so nas v tem precej pritisnili. — Večkrat smo že prosili tolminsko občino, da bi kaj posredovala v tem slučaju, oziroma, da bi nam dala kakSna navodila toda doslej kljub vsem tem prošnjam nismo dobili nobenega po voljnega odgovora. Na naši planini «Spodnjih prodih« se že dolgo časa nahaja živina. Planina, ker ima precej mleka, lepo uspeva. Teži nas samo misel, kako bomo oni pridelek, katerega je do seetej precej, spravili na trg. Kriza mlekarskih izdelkov je namreč danes zelo občutna. Upamo pa, da se bo planinski sir, kateri se izdeluje, radi dobre kakovosti, okusnosti lažje spravil na trg. Priporočal pa bi tudi pri tem, da bi se širne oblike izdelovale čim večje, kar ima večjo vrednost na trgu. Zelo je naša vas prizadeta s tem, da so skozi našo planino Dobrenšico naredili lansko leto cesto ter nam tako vojaki redno leto za letom poplavijo planino in tako ovirajo pašo in obrat v planinski mlekarni. Zlasti preteklo leto smo to občutno preizkusili, ko so vojaki napolnili naše planinske hleve. Na drugi strani pa se tudi bojimo, da bo planinsko življenje na planini Dobrenšici ovirala obmejna milica, kar se je po nekaterih planinah že dogodilo. Kompetentna oblastva prosimo, da bi imenovanim oddelkom dala potrebna navodila. Upamo, da se bo v teh ozirih kaj storilo. OZELJAN Preteklo soboto 11. t. m. sta tukaj sklenila zakon za skupno življenje člana našega Bralnega in pevskega društva g. Pavlin Ivan in gospodična Tribušon Marija. Ker sta bila novoporočenca zvesta in vrla člana društva ter agilni čebelici v pevskem zboru in dramatičnem odseku, jima društvo želi v novem stanu obilo sreče in mnoga leta, pričakujoč od njih še nadaljnega sodelovanja in pomoči. — Predsednik. SELA NA KRASU Tukaj pri nas se je imela sezidati po vojni porušena cerkev že pred tremi leti- Bili so od za to pristojnih uradov že izdelana načrti in proračuni in še celo leta 1922. se je vršilo čiščenje temeljev ter odvažanje nepotrebnega materijala. Sedaj se pa slišijo drugačni glasovi o zidanju naše cerkve, da saj je cerkev v Selih le podružnica ter da se ne more zidati kakor javno poslopje, ampak na cenitev vojne Škode kakor druge kmetske hiše. Vprašamo, zakaj se je dal nalog Dipartamento teeni-co, naj se vrši čiščenje ter da naj se načrti izdelajo, katere smo na lastne oči videli? Mogoče je to prav le nekaterim, da se v Selih manjša cerkev sezida. Prosimo g. poteštata, naj bi se zato zavzel, ker smo pred vojno imeli krasno cerkev ter za nado občino v velikosti odgovarjajočo; tudi zvonik po stilu odgovarjal kraju, ker je bil ves iz rezanega kamna. Gospodarska kriza se tudi pri nas močno občuti, posebno odkar se je v tržiški ladjedelnici nekaj delavcev odpustilo, pa jih žalibog še vedno odpuščajo. Letina do sedaj še ne kaže slabo, ampak kje smo še?! SOLKAN. Društveni izlet. V nedeljo dne 19. t. m. priredi naša Čitalnica izlet v Trnovski gozd. Zbirališče ob 4. uri zjutraj pri «ko!oncah». Od tam odhod ob 4.30 na Lokve in skozi gwd na Trnovo, o l tu zopet nazaj v Solkan. Pridite vsi, ki ljubite prirodo in naravo in osvežujoči gozdni zrak! Na svidenje v nedeljo! ftTBVKRJAN. Smrtni padec s črainje. V pondeljek ob dveh popoldne je padla s črešnje tukajšnja domačinka petdesetletna Božič Jožefa. Bila je na mestu mrtva. Zapušča pet otrok. Navadno se vsako leto dogodi kaka taka nesreča, da pade pobiralec oziroma pofciralka sadja z drevesa v naših Brdih, toda o smrtnih slučajih se vendar le malokdaj sliši. Pogreb se je vršil včeraj popoldne. Nesreča je pretresla vso našo občino in velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako so občinarji sočustvovali z nesrečno družine. _ PRVAČINA Nafte prosvetno društvo «Pr-vačina* ponovi dne 3. Julija svojo prireditev * in uprizori RemČevo igro »Zakleti grad*. Pred to igro in po tej igri se uprtorfta dve burki. Natančni spored se priobči v eni prihodnjih Številk. FOJANA (sap. Brda) V pondeljek papoldneofcaU 5. ure je zadela kap našega nad vee ljubljenega preč. vikarja Ivana Spitzerja. Bolehal ji dolgo vrsto let na srčni hiht Pb iw!n i« MI F je bil vsestransko spoštovan in ljubljen od svojih faranov. Krepkega, neomahljivega narodnega značaja je bil in umel globoko ceniti in spoštovati med zapadnim! Brici ljubezen do lastnega roda, grude in jezika. V Fojam, skrajni točki sloven&ke zemlje, je le predobro videl, kaj pomeni v težkih prilikah razdor v domačih vrstah, in ga je zato najodločneje obsojal. Bil je dolgoleten naročnik na&ega lista ter je pripadal k oni čvrsti četi naših duhovnikov, katera sodeluje pri našem listu. Težko je bik> posebno prav zadnje Čase njegovo delo v vinogradu Gospodovem in zato je nesel včeraj v sredo pogrebni sprevod res truplo izmučenega borca za božjo in narodno stvar k zasluženemu počitku k Sv. Duhu. Sin mučeni-ške Koroške lega v solnčna iz-trpinčeraa tla naših Brd in Gospod sprejema svojegu zvestega služabnika. S TOLMINSKEGA. Vprašanje vodovodov. Isto važno stran vodovodov, kot se je v enem izmed uvodnih člankov poudarjala v *Edinosti» za Kobaridko, bi bilo treba tudi čimbolj poudariti za Tolminsko. Naše tolminske vasi, čeravno so v m-areikaki stvari napredovale, so ravno v reševanju tega problema popolnoma zastale, so ga pač zanemarile. Vzrok temu so bili drugi bolj eksponirani problemi na eni srani, na drugi strani nevednost ljudi, ki niso poznali velikanskih koristi, ki bi jih imeli, če bi se to rešilo, na tretji strani pa ona zanemarjenost, odlašanje, pasivno čakanje< kot da bi pač mislili, da se to samo od sebe reši. Kot ena prvih vasi na Tolminskem, zopet prednjači pred drugimi vas Ljub in j. Na Ljubinju so že poprej imeli občinsko korito in neke vrste vodovod. Ta pa je bil prvič nerodno postavljen, da se je v njegov rezervoar odtekala vsa gnojnica iz vasi in tako okužila vodo. Vaščani se dolgo vrsto let niso zmenili in uporabljali ono okuženo vodo. Občina se je zopet na drugi strani držala popolnoma pristransko, da bi pač njeni kasi ne bilo treba trpeti. Šele zadnje Čase je neki vaščan začel delovati na to, da bi se napravil nov vodovod. Dokazal je svojim sovaščanom škodljivost slabega dosedanjega vodovoda ter jih vzpodbujal k delu. Ti so se končno vdali tem stremljenjem in tako se je letos začelo z gradnjo imenovanega vodovoda. Uporabil se je načrt iz leta 1925. ter se bo po tem načrtu izkoristil močan studenec nad vasjo. Zaradi majhnega padca pa bo preskrbljen z vodo le gornji del vasi. Stroški za zgradnjo se bodo amortizirali z denarjem, katerega so izkupili za prodajo lesa iz občinskih gozdov in bo dosegel približno vsoto 12.000 lir. Tako je zopet zaznamovati lep napredek vasi Ljubinja na Tolminskem. Tudi druga naša tolminska vas Poljubin je izprevidela, da ne more izhajati brez dobre pitne vode, kar je zlasti prišlo do veljave 1925. leta, ko je bila vas blokirana radi bolezni. 40 naših posestnikov se je zbralo in s skupnim kapitalom začelo graditi vodovod iz bližnje Ogranjce. Ker pa občina do sedaj še ni sodelovala kljub ponovnim prošnjam vaSčanov pri gradnji vodovoda, so imenovani posestniki izjavili, da ne postavijo nobenega skupnega vaškega korita, ampak da napeljejo vodo vsak do svojega doma. Mi apeliramo na občino, da bi ustregla skupni želji vaščanov in tako preskrbela z vodo vse va-ščane m ne samo 40. Potreba je velika, zlasti pa še zato, ker v Po-ljubinu dosedaj še ni bilo nobenega vodovoda ter so morali ljudje po potrebno vodo v razmeroma oddaljeni potok Godičo. * 0 * Davek na napise. Naše trgovce, gostilničarje in obrtnike je zelo razburila precej visoka občinska taksa na napise. Radi tega so se vsi ti napisi zelo skrčili bodisi glede velikosti kot glede števila črk. Vsi lepi okraski in velike črke so izginile in namesto teh so postavili majhna, v mnogih slučajih komaj vidne tablice. Pa saj imamo v Tolminu dva občinska stražnika, ki skoraj nimata drugega dela kot to da bosta tujcem kazala to ali ono trgovino, gostilno, obrtnika, ki je imenovan v reklamni knjižici za tujski promet. Slabo vreme. Veliko nadloge dela posestnikom - kmetom vsakdanje dobro vreme, zlasti sedaj za časa košnje. Komaj raztresajo seno po travnikih pa se jim ie zmoči Tako je ie itak težko delo Se bolj oteikočeno. IDRIJA Cvetlični dan. Kot povsod v Italiji je bil tudi pri naa združen praznik ustave s cvetličnim dnem, ki naj ima to nalogo, da s razprodajo cvetja pribere nekaj dohodkov krajevnemu odboru za pobijanje jatike, kateri Je postal pri nas v poslednjem času zares priden in agilan v tem namreč, da «1 pridobi čfcnveč gmotnih sredatev, katere to potom, kar ranmlJHo, nova obrnil v prid ljudstvu, pa je vrfic vsej svoji volji Imel leloa posebno smolo. Ves dan 9. t m. je namreč padal neiLtt< A* ar fm rartnm&i* trmh ška parada. Kot vselej je tadi tea^l bilo precej mrzlo in ne ljudem na prodajalkam se ni prav dalo kupo« vati in razpečavati cvetje^ Zato bil izid tega prodajanja razmeroma mnogo slabši od lanskega 1«. ta. Da se vsaj tnalo pripomore odio. ru, se je vršil dne 6. junija pri Dediču koncert. Sviralo je druStnai oLira» in zadovoljilo sicer jako pift-le posetnike. Upoštevati je namreč treba, da so ta dan delavci v ruci' niku bili zaposleni, da je bil zivoto dež in da se je mnogo ljudi podalo v bližnje Ledine, kjer so imeli gasilci jubilejno slavnost. Zato je povsem razumljivo, da je bilo koncertnih posetnikov komaj nad dvajset. bi se vzlic temu še kaj pridobilo za šibke otroke našega mesta, ae je skozi ves teden sprejemalo prostovoljne darove v mestni pisarni. Vendar gmotni uspeli ni dosegel zaželjene svote. — Omeniti treba pohvalno naš slovenski zavod, «Okrajno posojilnico*, ki je darovala 200 lir temu odboru iz svojega dobička. Občinski načelnik je objavil to vest ljudem potom lepakov in priporočal posnemanje. — O vprašanju pobijanja jetike je pri nas vredno govoriti in pisati. Morda le v večjih mestih še toliko kot ravno tu. Dežela je razmeroma zdrava. Ima obilo svežega zraka, tečne in zdrave hrane in prostega dela. Mesto pa je v temi pogledu v žalostnem stanju, v takem celo, da bi za popolno preprečitev možnosti širjenja bolezni trebalo ogromnega dela in silnih naporov s strani vseh onih, ki jim je bilo dano videti in spoznati najprimitivnejše vzroke te bolezni, ki je pri nas kot malo-kje čudovito razširjena. Trebalo bi poleg pravilne vzgoje ljudskega mnenja tudi obilnega kapitala, ki ga, razumljivo, cvetlični dnevi nikakor ne morejo docela nuditi. Naj nam bo dovoljeno orisati ta položaj v našem listu. Stvar j« namreč taka: poprimimo vprašanje na kateremkoli koncu ali začetku, to je pač vseeno, vedno naletimo na ovire, ki se tičejo ali širokih slojev ali pa denarne pomoči. Eno prvih vprašanj je stanovanjsko. Pomanjkanje stanovanj se čuti v našem mestu z vsakim dnemt bolj. Imamo tu pred očmi dvojno vrsto stanovanj: to so prostori v privatnih hišah in prostori v rudniških stavbah. Privatna stanovanja lahko zopet ločimo v dobra ki slaba. Slaba so po starih, kdo ve kdaj zgrajenih hišah, ki so jih gradili rudarji sami in si takorekoč pristradali potrebni denar. Gradili so jih do današnje obliko mnogo let, včasih celo stoletje. Tisti narn-reč ki je hišo zidati začel, je 7trra-dil nekaj. Potem je zopet hranil in-hiši pridejal nov prizidek, potem novo nadstropje, potem /opet k. k nov pr jstnr, bodi za kuhinjo, ali «štible» ali kaj podobnega. Sin je delo nadaljeval in tako jo stavba dobila sedanje lice, ki je brez vsake prave zunanje oblike, brez sistema, sestavljeno iz posameznih kosov, ki so položeni navzkriž in počez kot je pač denar in prostor nanesel. Da taka stanovanja ne morejo biti dobra in predvsem ne zdrava, zlasti ker so zvečine zgrajena v lesu, je razumljivo in jasno. Bogu bodi zahvaljeno, da (eh ni veliko. So druga, dobra, v novejših hišah, zgrajena v kamnu, ki pa imajo to slabost, da so draga. Teh se rudarji boje, ker ne znajo ceniti njih prave in v zdravstvenem ozi-ru nadvse važne vrednosti, ker pač ne morejo s svojo nizko plačo vzdrževati nečesa, ki se šteje v ljudskem mnenju za luksu-s. Zato silijo radi v rudniška stanovanja. To so stavbe, postavljene tudi v različnih časih, kjer prebivajo ljudje v množinah. Največ teh je na Brusovšu. Potem pa so še pri «Prejnuti», v Grapi, na Luži, v Co-gornici itd. Rudnik daja taka stanovanja predvsem onim družinam, ki imajo mnogo otrok. Ker so je v poslednjih letih, zlasti v povojnih, rojstvenost zakonov zelo znižala, dobe taka stanovanja tudi družine z enim ali dvema otrokoma, medtem ko je v prejšnjih časih dobil to le kdor je imel 5 in več otrok, kar ni bilo redko. Ta stanovanja so različna. Nekatera imajo več prostorov, druga manj. Ponekod sta ?e kuhinja in soba, drugod je kuhinja in dve sobi. Ne štejemo tu pralnice in drvarnice in kleti, ki niso 9 pravim stanovanjem v zvezi. V teh dveh ali eni sobi prebiva potem do 10 ljudi. V kuhinji navadno ne spe. Spe torej v omenjenih dveh ali eni sobi. Omenimo to družino z osmimi moškimi člani in dvema ženskama. Izmed teh jih spi »esi v sobi, ki ima prostornine 70 tnJ in štirje v sobi s 80 m3. Da se povrnemo k naši prvotni nalogi, povejmo, da so predvsem tu legla jetike, prava zavetišča za širjenj« te zavratne bolezni, ki se, združena s težkim delom v rudniku ali v zunanjem delu, kjer so pljuča vedno izpostavljena težke* mu prahu, Siri vedno dalje in zavzema v umrljivosti ljudi znaten odstotek. Kako hvalevredno delo vrši torej odbor za pobijanje jetike! Toda odkrito primajmo, da je to dek> v&lie vsemu le kaplja v morje. Kaj naj pomaga Mbkim otrokom onih par tednov ob morskem zraku če se pa vrnejo v take razmere nazaj domov, kjer Jih lahko vsak hip napade stoicruo močnejSa sila. Ttebalo bi zato široke, velikopotezne akcije, ki bi predvsem imela nnU-ir .Ll j * tuvvi an V Trstu, dne 15. junija 1927. cEDINOST* ii*. in vzroko te bolezni, ter jili pridobiti za pravo popisovanje vrednosti in važnosti boja proti nji. Toda tudi v tem oziru smo na jako slabem stališču. Imamo cela dva zdravnika za mesto in za okolico. Ta dva sta prezaposljena in ne zmoreta težkega dela ki jima ju naklada poklic. Včasih pa ima svojo besedo zraven tudi malomarnost z obeh strani, predvsem pa s strani ljudi. Naj bo, morda se bo stvar izboljšala Omenili smo preje še gmotne razmere. Te so, žalibog, žalostne. Ljudje pazijo, da žive čim ceneje in da pridobe čim več. Zato se poslu-žijo vseh sredstev. Najemnik ima podnajemnike. V že itak prepolna stanovanja jemljejo še druge v o-skrbo. Vse to seveda bolezen pospešuje in ji daja možnost večjega razširjevanja. Kdo bo zastavil jez tej povodnji? — Poslednji izprehod še ne prav starega upokojenca po Gorici iu okolici G-criška jesen. - Vipavska dolina.-Pri gostoljubnih ljudeh. - V vinogradu. - Nežni spol In — mi. Moje prerokovanje je držalo: naslednji dan je bilo v resnici lepo in jasno, cestc oprane nevšečnega prahu, naše gore in hribi pa čisti in liki okopani otroci v nedeljo pred mašo, jesensko solnce greje tako prijetno in ne žge ko še mesec dni prej, bogata jesen obeta obilo dobrega sadja, trte so obložene, koruzno listje šumi v lahkem velriču, zakasnela prepelica kliče «pet-pedi», po stari hruški se podi gnezdo pisanih ščinkavcev, in ta božja domača zemlja dehti opojno in so raduje da je obilno poplačala žuljave roke, ki so jo tako skrbno obdelale. Kako lepa je goriška jesen! Prav za prav človek ne ve, kateri letni čas je pri nas najlepši. Neka duhovita gospa v B. mi je oni dan rekla, da že komaj čaka, da pride zopet na deželo. «In morje, ki ga tako Ijubite?» «Lepo je morje ali ne pozna in nima letnih časov! Na deželi v goriški okolici je mnogo lepše, kjer ima priroda m al o dan e vsak dan drugo lice, drugo barvo... Vsaka dolinica, vsaka leha ima svojo posebno lepoto, svoje posebno življenje.« Šli smo po Lanthieri-jevi cesti in dalje po polju proti Št. Petru, Volčji dragi in Prvačini. Ker sem po teh lepih njivah in prisojnih gričih mnogo let lovil, poznam vse bližnjce in steze, pa sem našo lepo družbo vodi ondot, ker se Že od nekdaj rad ogibam prašni ali blatni cesti, da morem biti in hoditi v čim ožjem stiku s prirodo božjo. Nasledki strašne vojsKe so povsod izbrisani: zasuti so strelski jarki, zasute so globoke kotanje, izkopane po granatah; le tu pa tam leži ob stezi zarjavela čelada, kos puške, pa tudi celi izstrelki ogrožajo kmeta-trpina pri njegovem delu... Prišli smo po gozdiču na solnčni hrib s prekrasnim razgledom po lepi ravnini med Faj-tovim hribom, Bil jami, Renčami, Vipavo in vogerskimi griči ter smo z veseljem v duši uživali lepoto vipavske doline. Povsod bele vasi s prijaznimi hišami, ki se svetijo v solncu med drevjem, zoranimi" njivami in pokošenimi travniki in vinogradi; iz visokih dimnikov v Biljah, Bukovici in Volf ji dragi se vijejo oblački dima in pripovedujejo, da daje našim ljudem tudi domača industrija dela in zaslužka. Znani in pridni zidarji iz teh vaai se še niso vrnili, pridejo šele pred zimo, da p orno rejo obdelati in obsejati domače zemljišče. Ti dobri ljudje ne pridejo praznih rok, z zaslužkom v tujini popravijo hišico, na kateri se še niso zacelile težke rane, ki jih je vsekala vojska. kupijo glavo živine, kos zemlje, plačajo davke in vse drugo, česar ne zmorejo skromni dohodki domače njive, domače t*te. Glejte, ono na videz pusto kraško skalovje ni brez življenja, kot se zdi. Vidite one zelene lise? Res so še nizke in redke, ker nekdanje razset-ne borove nasade, smotreno delo pol stoletja, je požgala vojska, a tudi v novih nasadih se že danes pase srnjak, med pustim kamenjem gnezdi naš lepi skalni jereb, po redki travi se podijo zajci. Onstran teh lepo obrisanih grebenov 9C vrstijo kraške vasice tja daleč do Adrije. Poglejte zopet proti se- veru: kako lepe so te naše solnčne gore od Sabotina do Cavna in dalje do Nanosa! Ali je kje na svetu kaj lepšega? Visoke pečine se zdijo pečene od soinca, a poglejte malo niže: koliko trt, koliko sadnih dreves je zasajenih od KrorLberka, Št. Mihela, Ozeljana, Vitovelj, Vrtovima in dalje do Vipave in Št. Vida! Ali vidite nad črničami pod Cavnom ono gosto borovičje? Nikjer nisem doživel tako lepih dni kot na lovu na onih ponosnih vrhovih, nikjer nisem užival lepšega razgleda, ko sem neštetokrat občudoval mlado solnce, ki vzhaja izza Nanosa, nikjer ni našlo moje srce toliko tolažbe in miru kot tam gori, najsi je tulila burja, naj sem gazil po snegu. Nikjer ni večje tolažbe nego v objemu narave! Ves ta raj, ki ga občuduje naše oko, je danes last našega kmeta: on gara in dela, on gospodari na svoji domači grudi, on seje in žanje. Ako se pod domačo streho rodi preveč lačnih ust, preveč delavnih rok, pa gredo nekateri iz preozkega gnezda preko morja, a s srcem in dušo ostanejo vedno doma, nikoli ne pozabijo rojstne hiše, vsak njihov beli list prinaša tisočero pozdravov, polniii hrepenenja po domovini, štejejo leta, mesece in dneve, da jim bo mogoče vrniti se in s prihranki, zasluženimi v tujini pri težkem delu postaviti si skromno hišico na trati. Morda je bolje tako kot nekdaj, ko so tod gospodovali plemeniti vitezi in si liki silni orjaki iz mesta do mesta., od vasi do vasi, od gradu do gradu podajali roke preko ponižnih glav svojih tlačanov, ki so jim zidali in utrjevali gradove, skozi stoletja obdelovali trdo zemljo pod valpetovim bičem in jo skozi stoletja branili pred sovražniki. Revni so po večini tudi danes, toda svoji so na svoji zemlji in nekdanji hlapci imajo danes svoje zapisane pravice. Z vsem žarom ljubijo ta svoj košček zemlje, ki je tako hvaležna za vsak mahJjaj težke motike, ki jo zrahlja in obseje, ki tako rada poplača tvoj trud, ako s svojo roko posadiš in repiš drevesce, okopi ješ in privežeš trto. Pri vsem svojem napornem delu so dobri in pošteni, veseli in gostoljubni. Verujte mi tudi, da se tudi njihovo gmotno stanje obrne na boljše, ako neha povojna mentaliteta, ko se naša lepa kmetska dekleta nehajo šemiti s svilenimi bluzami, kratkimi krili in svilenimi nogavicami, ko se naši mladini zagnusi neumno plesanje po vegastih in zaprašenih «brejarjih». Oj, videli in v kratkem bodemo doživeli, da )x> baš tako kot pravim. In to smo dolžni sebi, to smo dolžni zemlji, na kateri živimo. Dobro vemo. da zemlja ni brezčutna materija: tudi ona živi in diha, trpi in se veseli, ljubi in sovraži istotako kot vsi njeni otroci od neznatne bilke pa do mogočnega in ponosnega hrasta. Le poglejte ga tam na oni grivi: mogočno razteza svoje veje in korenine, zdi se bo?»t ponosen kmet in pose ?Unik celega grunta, ki sedi v nedeljo popoldne pri vrču vina. Gornje telo je upognil malo nazaj, z desno roko se naslanja ob mizo, v levi drži okovano pipo. Mak) okleščen je res: avstrijsko vojno posojilo ga je zdelalo, pa se je zopet opomogel, ni izgubil niti pedi zemlje, in baš ta ga je s svojim zdravim sokem ohranila. Glejte, kako giadav ie: da ne ostane gol in suh po zimi, da ga ne bo zeblo, ko mu burja odnese zadnje rme-no listje, se je ovil okoli nog in prs z zelenim gostim bršljanom. Gizdavo je tudi sadno drevje, zlasti ženskega spola: le glejte, kako se pomladi nališpajo marelice, hruške, Češplje, lipe, jablane... Zanimivo je, kako hrast varuje in hram svojo stoletno posest: vsako drugo drevesce, ki vzklije pod njim, zaduši s svojo gosto senco, na mejah svojega ohmočja pa ga kar izruje s svojimi silnimi koreninami. Deset korakov od njegovega debla raste nekoliko smrečic; prve štiri že hirajo, hrast jih duši s svojo senco, raztegnil je svoje korenine, da izruje male zelene sosede češ: na mojem gruntu ni prostora za vas, ubožice nebogljene! One druge pa so pregoste: le močnejše med njimi uspevajo, tekmujejo med seboj in stegujejo zelene vršiče v hrepenenju po svobodi in solncu, ki jim daje življenje in moč. Da, življenje rastlin, malih in velikih, je zanimivo po- I glav je v knjigi prirode m v čim ožjem stiku je človek ž njo, tem večji in lepši užitek ima. In vse to je tako — po ceni; vrhtega nas izleti v naročje prirode krepijo na duši in telesu ter nam prihranijo zdravnikove obiske, ki niso tako — po ceni... »Povejte Še kaj, g. -i-!» prosita gospodični Vera in Danica. «Zk>mka bom vedno obračal in gonil svoj jezik! Kaj mislite, da je na — veter? Sedimo pet m i rrut, da pokadim cigareto. Nu, pa rešite uganko in povejte mL kdo ima danes največje posestvo na zemlja? — Aha, že vidim, da ne veste. Še gospoda Premoslava sem spravil v nepriliko, ker v tem slučaju ne drži njegov citat »Največ sveta otrokom sliši S!ave», ker tudi na «tem svetu Slave» ima kapitalizem svoje hipoteke in druge terjatve-. Jaz pa mislim le na neobremenjeno posest, zato pa trdim, da je največja posestnica bela žena — Smrt, ker ima v vsaki vasi svojo njivo, ki jo v majhnih ozkih «par-celah» daje v najem, toda le za 12 do 15 let. Ako po preteku te najemne dobe nihče ne podaljša pogodbe, te po grobarju vrže ven. V tem je čisto podobna skrbnemu hišnemu gospodarju...« (Konec prihodnjič). VH LJUBLJANSKI VELESEJEM. Obi-mu ga od 2. do' 11. julija 1927.. 30% popast n italijanskih in 50% na jngoslo-■ rrrrfc tli Jclcinicah. Jugoslo-ronaki ▼izum L 10,— T« olajšave so deležni oni, ki kapijo izkaznice po L 12.— pri sepnakem komisarja: Agenzia Cekofin, Trst, Viale XX sottembre 65. Banco 'Steindler, Trst, Via CaTlmi 2, Banco BokifEo, Trst, Via Dlante 6. Na željo preskrfcS sefmski komisar mm interesentom, ki stanujejo izven Trsta jofaslo-v-eiisko dovoljenje. Interesenti naj dopoiljejo potni list in L 12,— sa izkaznico, L 10.— za vizum m L 5.— za poAne stroške. 767 DVA jemiiHhs nante nVfl K ■ H UriratinfliBfei Nin KURJA OČESA i Dobiva se v vseh lekarnah. Flliittfi MZi - !ia 1m S.Km H - M AVTOfCOMJEM Trst-Lokev-Di vača-Senožeče Odhodi iz Trsta (Piazza Oberdan). V delavnikih ob 12 in 17.30; v nedeljah ob 7.30, 14.30, 16.—. Iz Senožeč ▼ Trst. V delavnikih ob 7 in 1830. V nedeljah ob 7, 1&30, 18.35. Vožnja traja 1 uro 30 minut. GOSPODINJE ! Najboljše sredstvo za čiščenje vsakega predaeta je francoski izdelek GLTKOL je edino energično zdravilo . proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 770 BIS Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naš dragi sin in brat Karel Verbec po dvednevni hudi bolezni Izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil danes, četrtek, ob 16.15 iz bolnišnica Regina Elena. TRST, 16. junija 1927. Naročila sprejema le pismenim potom M. Skrinjar, Trst, Via S. Marco 25, I. Trgovci dobijo popust (750) za ugodno ceno lepa hiša v Ljubljani Bteiweisoiva cesta it. 9, nasproti palače velikoga županstva dvonadstropna, v podstrešju manzardna stanovanja, velik košat vrt, oziroma stavb i-šče, .solidno riđana v najboljšem stanju, neobremenjena iz proste roke. Eventuelno se hiša zamenja s kako primerno hišo v Mariboru. Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvetnik dr. M. Pire, v Ljubljani. Cigaletova ulica od 3—6 ure popoldne. (750) ČEBULE liiii Sv. Antona kupi v veliki množini 714 M. GERMAN Trst, Via Michelangelo Bhoij. 38 I Piazza Tomaseo 29 | j Tovarna orgel, har-j j monijev, glasovirjevl Im Uglašuje in popravlja l vse omenjene instrumente . Zatijmjte vmaose! <™> Ptefevaji ! CENIK BREZPLAČNO ZAVOD MTT. B0MCMI-F1BETT1 - Tttt, Wfl ffllM FllZl 23. V. B. Trganja v kolku (Ischias) Mranlieele traja tri dneve. Trganie v laktih, ledjih i. t. d. KeazaittrtJe: 10-12 h« 13-17. ™efon 48-03. (751) ŽalajoM ostali. O □ □ □ MALI OGLASI i BERLITZ-SCH69L vodi v vseh Jezikih. 789 V ne HO De Jongs bolandski, MMiuii KlftlUU) prednost radi njegove pristnost' in izborne kakovosti 769 JI BTJlRfcia N- Bor& FJgHo Trat L lH i M** Orso 47 (Murna Roris) popravlja, prodaja in kap nje zlato, sre-( bro po poftesik cenah. Govori »e i venski. "M3 RPfjf L 5.— Srcieta LxjJ«re - Laas-barda Piazza Searcola 3, T**t. — Izdelek, ki se ne boji kaakureoca. Tovarna S. Vito al TašlUtroento. • 732 2G-LETNA gospodična z ućiLeijJto izobrazbo, zaaažna italijanskega in s Jojrfai je bila velika senožet pokošena. Cm nedeljo je ležalo seno v Bagrabku, radanice bo bile rastresene. Solnce je pripekalo vanje, da je seno že Šumelo pod nogami. Pcoedeljsfco jutro se je pravkar prebudilo, ko so taH beli predpasniki deklet in zavihani rokavi fantov že v senožeti. Predno je solnce poau-tfk> i*oeo, ao pretrgale grabljivke ogromen, čez tbo senožet se raxte*rijoč zagrabek v več pasov, naredili 90 nove, debele za^raJ>ke, vrgrli seno od grmovja in od minriiti hrastičev, ga raztrosili na solnčna mesta in mešali, da ga je solnce izsušilo do dna. Med grabliiči je vladala detora volja, ki je iz- virala, iz jasnega dne, iz zelenja in iz mladosti-Pri delu so se mešali po senozeti, srečavali se to izgubljali; beseda je planda zdaj »daj v smeh, govor se je pletel, ne da hi zastalo delo, dostop* so gxDreli in ugašali v Šumenju senA. Jakec je želel, da bi bil v bližini Micke; ko je gospodar razdelil delo, je bil Ivanček, ki je pobiral seno iz pred nje... Jakec ni pozabil na oWjub!jeni nagelj ne na kajžico. Bil je prepričan, da naredi kočo in da. bo Micka obdržala svojo obljubo. Imel jo je salo na tihem že za svojo last. Bolelo ga je, da ni mogel hiti v njeni bližini. Imel je za svojo dolžnost, da pazi nanjo, da posluša njene besede in njen smeh. Kadarkoli se je ozrl po nji, je videl, da se smehlja. Pri delu se ni ustavila. Kadar se je na koncu zagrabka obrnila, da je grabila na drugo stran, je pogledala na Frančka. Ta Je pljunil v roke in dejal besedo. Te besede Jakec ni sliftal. Rad M bil vedri, kaj ji govori ta človek. Nan£Q bi se. On govoriti ni znal. Vse na svetu, le lep6 govoriti ne. Skrbelo ga je, kaj naj ji poreče, ko bo njegova. Znal je giedaiti, smel se je smejaAi. Vse, kar so govorili fantje dekletom, se mu je zdelo neumno. Same nagaiivostt. maiovred- oosta, ki so brez pomena. Neznaften motiv, ki se vlače v pogovoru v neskončnost. Jakec m našel v takih pogovorih nič težkega, ie manj globokega. Če se ne skriva za temi besedami druga modrost, je rev&čina teh pogovorov veHka. Vendar je zagonetka v njih. Na dnu tega mora biti nekaj. . .. Tudi on je poizkusil nekoč tako kot drugi: mKše n dobila nagelj ?» Drugemu bi bila odgovorila: «Ugani, kje sem ga dobOat* samo da se sladkost pogovora Sl^aL Njemu pa je dejala: Uakec, ta jo uganeš! Ali ne veš, kje rastejo?« Jakec je bil obupan; vedel je, da ga mott ubHa,da «fna mapomlgatL Micka fe imela ta Mm^ m^j v nedrjih. Kot rdeč plamenčok je goni is bale bluze. ____ AM ma m obljubila nag^iaža tei snoftatl^ Ta naseli je Aadal v oči. Ce dobi ^ ja prtđflldl »ototko «MiCiUi, ua.j ilAJ. -LUi^eiJ Micka je bila v zadregi. Nedaleč od nje je ležal na trebuhu Ivanček in kadil cigareto. Glo-je bistro, ne ena kretnja niti beseda mu - Jakec je bil popil par kozarčkov žganja, ki ga je omamilo do poguma. «Micka, daj mi nagelj!® «Ne bodi atenU mu dejala fcKaj pa hočeš i* njega?* «Obljubila a ga.* «Kda|?» « Spomladi_» Micka se je spomnila. Saj nikoli ni mislila, da bo vprašal po njem. . . Ivanček je gledal v Jakca m v Micko. Videl u da deklš omahuje tone ve, kaj naj stortKo se' mu je slak), da njena roka ib sega v nedrfo đB dš. nagelj Jakcn, se je oglaaU tudi on: fMtrka daj meni nagel jI» ..........je smejal, Jakec Je molčš zastr- je visela med dvema ognjema to ni _^ ka| naj stori. Slednjič je dejala; cHobenemu ga ne dam.® In kakor đm se bije tih dvoboj sna* mane* ata* lanta ponovila: eMicka, daj mi nagelj!* V Trstu, dne 18. junija 1127. Znanost injimetnost „Ben-Hur" in nlesov ovtor Letos na 10. aprila je potekio sto let, odkar se je rodil Lewis Walla-ce, ameriški vojak in pisatelj. Približno pol stoletja pa je proteklo, oc-kar je i/šlo najznamenitiji« njegovo delo — «Ben-Hur», povest i« Kristusovih časov. V vsej literarni zgodovini poznamo le malo knjig, ki bi napravile toliko furorja na književnem trgu. Samo v angleščini je bil Ben-Hur razprodan v skoro 2 milijonih izvodov. Potem je bil preveden v najrazličnejše jezike in tudi Slovenci imamo svoj prevod. Bil je izdan lo za slepce, ki čitajo s tipom. Yr knjigarnah se je prikazal Ben-Hur prvič na 12. novembra 1880. Takoj' v začetku je vzbudila knjiga posebno pozornost, toda šele naslednje leto je postala splošno priljubljena in v naslednjih letih je bila cenjena čedalje bolj. Ko je na trgu porazila vsako drugo knjigo, je pred dvema letoma dosegla nov rekord — neka čikaška veletrgovina, ki trguje samo skozi poŠto, je hkratu naročila en milijon izv»dov «Ben-Hurja». To je najvišja naročitev poedine knjige v vsej zgodovini. Zanimiv je postanek Ben-Hurja. Nekoč se ie general Lewis Wal-lace vozil v" vlaku z nepremagljivim ameriškim agnostikom, polkovnikom Robertom G. Inglersol-lom, ki je pobijal krščanstvo m vsa verstva sploh na podlagi doktrine, da človek ne more nikoli vedeti, je li Bog ali ga ni, je li človeška duša ali je ni, je li posmrtno življenje ali ga ni itd. Umevno je, da ju je razgovor kmalu zanesel k razmotrivanju o Bogu, nebesih, posmrtnem življenju, o Jezusu m njegovem božanstvu. Ta njun razgovor je bil povod ideji, ki se je porodila v generalovih možganih, da bi napisal povest iz judovske zgodovine. Toda tri ali štiri teta so potekla, preden se je lotil dela. \Vallace je prebrskal vse kniižnice, ki jih je mogel doseči, da bi našel knjig o judovski zgodovini. 1 Je li Lew Wallaee ustvaril 46 tednov in pol. Potem je kinematografija segla po njem in plaćala jca dovoljenje filmiranja visoko svoto denarja in v filmu je Ben-Hur dosegel še večji sloves. Lewis Wallace je napisal ie vec drugih del, med katerimi omenjajo poleg Beiv-Hurja zlasti dela: »Pravični Bog», »Kristusovo mla-deniStvop, »Indijski princ« in «Harrisonovo življenje«. Harrison ia bil eden iemed ameriških predsednikov. Gotovo je, da bi pisai prej voja&ko fcivljeaje, pozneje p« njegova politična in diplomatska kariera. Bil je guverner v Novi Mehiki in poslanik na turškem dvoru, odklonil pa je več odličnih diplomatskih mest Umrl je na 15. februarja 1905. Gospodarstvo Mi. Ktiluldaiii krak V prvi polovici meseca aprila 1. 1498. so slavili v Barceloni izvanredno svečanost. Take slovesnosti so bili deležni v starodavnem Rimu kvečjemu prvi junaki, ko so se vračali kot zmagovalci z bojnega polja. Toda ta svečanost je bila vse nekaj drugega, nekaj vzvišenega, nekaj plemenitega, ker ni bila s krvjo poškropljena Z njo se je slavil razumni človeški duh, slavila se je prosveta, napredek. Barcelona je odprla vrata Krifitofu Kolumbu, pričakovala ga je ogromna množica ljudstva s kraljem in kraljico, a pred slavnim možem je korakala triumfatoraka povorka, kakršne dotlej Se ni videla Evropa. V prvi vrsti je stopalo sedem ameriških divjakov, za njimi so se nosile najraznovrstnejše nagačene zveri in ptice, razne do tedaj šm nepoznane rastline, vsakovrstno sadje, pol jek i pridelki in velike množine zlata.. Slavje je jeknilo preko cele Evrope, in celi svet se je kakor iz sna prebudil. Azija, zibelka človeštva in kulture, je te davno prej ostarela. Z odkritjem novega sveta se je zdelo, kakor da bi se Evropi odvezale roke. Na Široko so se odprla vrata svetovni trgovini, Evropa se je pričela pomlajevati. Darovi novega sveta so prišli kakor v vzpodbudo, da nam povzdignejo zapuščeno gospodarstvo. NajsijajnejSi dar, katerega nam je Amerika poklonila, pa je brez dvoma — krompir. Pretekla so stoletja, predno ga je pričela Evropa pravilno ceniti Na čilski obali je prvotna domovina krompirja. Tu so že v davnih časih vzgajali in pridelovali krompir. Od tu se je prenesel v Peru in sicer veliko prej nego so dospeli Evropejci v Ameriko. Prva vest o krompirju je prišla v Evropo takoj po odkritju Amerike. Te vesti si sicer zelo nasprotujejo, kajti takoj v začetku še niso znali razli kovati krompirja od batate. Gotovo je, da se je nahajal tudi med darovi, katere je poklonil Kolumb kraljici. Večjo množino so pripeljali Španci leta 1530. Anglež Walter Rale igli ga je prinesel 1. 1584, iz Virginije na Irsko ter ga zasadil na svojem vrtu. Prej se je vedno mislilo, da je prinesel keompir prvi v Evropo admiral DraJ|e. Ko se je vrnil Drake 1. 1574 s »Mojega prvega potovanja, ni niti vedel za krompir, kajti pri gostiji, katero je priredil na čast kraljici Elizabeti, da ji pokaže bogastvo nove zemlje, ni bito krompirja. Pač pa je tekom svojega drugega potovanja 1. 1586. prinesel Drake krompir na Angleško, torej dve lleti za Ba-leighom. Admiral Drake je prineseni krompir prodal angleškemu botaniku Gerardu in ta ga je zasadil v svojem vrtu. V Angliji so že davno prej poznali amerikansko sladko batato, pa so radi tega mislili, da je krompir bolj aa slad-čico nego za hrano in pripravljali so ga na kaj nenavaden način. In to je bil vzrok, da so v Angliji skoraj popolnoma pozabili nanj. Medtem prinese Raleigh 1. 1810. vdru-gič krompir na Irsko. Od tedaj naprej se je pričel le polagoma širiti in preteklo je stoletje, prede® se je ljudstvo z njim sprijaznilo. Še koncem 18. stoletja so bili na Angleškem kraji, kjer je rastel le na vrtovih bogatašev. Na Škotske« so pričeli saditi krompir v drugi polovici 18. stoletja (1766). V Italijo je dospel krompir v istem času kot v Anglijo. Seveda se tudi tu nI mogel popolnoma u domaČi tL V neapeljski kraljevini je tedala vlada L 1741. naredbo, s katero je ukazala saditev krompirja. Obenem je razpisala nagrade za najboljša polja. Razna gospodarska društva so delila krompir brezplačno med narod, da ga bolje seznani s to novo hrano. Ko je nastala lakota 1. 1827., so pričeli tudi po ostali Italiji saditi krompir. Toda čim so se razmere zbolj-šale, so opustili saditev krompirja in na njegovo mesto je zopet prišla koruza. V Francijo so prinesli krompir kot nekako posebnost na kraljevi dvor 1. 1616. Saditi so ga začeli okrog 1. 1630. Cetth sto let je preteklo, preden so se privadili Francozi krompirju. Kjer eo ga sadiH, tam so ga dajali le paši čem v hrano. de leta 1747. piSe neki francoski pisatelj, da je krompir najslabša zelenjava in da se z njim hrani le siromašno ljudstvo. Univerza v Besanconu je razpisala veliko nagrado onemu, kateri bi naJeJ nadomestilo pšenični moki. Našel se je neki Parmentier, po poklicu Lekarnar, in ta je eačel proučevati krompir. Kraj Ludvik XVL mu je dal na razpolago velika polja, kjer naj bi poskušal svojo srečo. Ko je Parmentier prinesel kralju prvo cvetje, si je zataknil kralj cvetje v gumbnico. Marija Antonietta je pričela prihajati na večerne sestanke s krompirjevim cvetjem v laseh in tako je Se priSel krompir v cmodo*. Knezi in velikaSi iskali prijateljstva z neznatnim lekarnarjem, da jim je preskrbe krompirjev cvet, da se z njim oliS-pajo. Ves Pariz je govoril o Par- cV«n jo hvaležna cela cija, kajti neili ete kruh meke* Ali s vsem tam nI Parmentier doveeti kmete, ds Id sadili krompir. Radi tega *i je pomagal s zvijačo. Prvo leto je puh dajal krompir kmetom za drag denar, a našel j« malo kupcev. Drugo leto je pričel delili krompir brezplačno, a sedaj eo Se manj po njem segali Tretje leto ni več razdeljeval, pač pa je dal razglasiti po var 9eh, da bo kateri krade po polju krompir, strogo kaznovan. In ljudje eo pričali krasti. Tako se je krompir zeko hitro širil po Franciji. Na Dunaju in v Frankfurtu je zasadil prvi krompir 1. 158&, botanik Klusiua. Toda dolgo Časa je rastel le po botaniških vrtovih. Kmetje se kar niso mogli navaditi na krompir. Priti so morale vojne in lakota, da so jih k temu prisilile. Tridesetletna in pozneje sedemletna vojna sta precej doprineeh k razširjenju krompirja. Ljudstvo se je smejalo duhovnom, ko so ia lec priporočali saditev krompirja, imenovalo jih je «Knoilenpredi-ger». Leta 1770. je nastala velika lakota. Tega leta je umrlo od lakote v Šlesiji do 100.000, a na Češkem 180.000 prebivalcev. Sele po teh grozotah so spoznali blagodat krompirja. Na Češkem so pricen prvi saditi krompir irski frančiškani, kateri eo bili nastanjeni v Pragi Dolgo časa se ni mogel udomačiti, šele glad v letih 1771. in O priliki letnega zasedanja u-pr&vnih oblasti zvezne vtade t Waabingtc«iu (Zedinjene drtove) je govoril tudi predsednik Gooiidgse in izjavil, da je že sedaj ia tekoče fiskalno leto zagotovljen prebitek v znesku 599 milijonov dolarjev. Vkljub temu je nkteval predsednik še na-daljno najstrožjo Štednjo, kajti notranji dolg ka&or tudi davčna bremena se morajo kar najbolj znižati. Je paiC malo tako srečnih drtar, kS bi izkazovale prebitek in Se celo v takem obsegu! jfcšva plamenica V Magdeburgu (Nemčija) je napravil v soboto o polnoči bančni sluga Geoorgi na grozen način samomor na javni ulici Ko 9e je bil polil s petrolejem iz dveh steklenic, je letel — bil je v resnici živa plamenica — neznansko kričeče po ulicah in si trgal obleko raz telo. Mnogo ljudi je omedlelo videč letečega, gorečega in vpijočega človeka. Kmalu nato je pridrvela poftar-bramba, ki je bila od več sirani pozvana* a ni mogla druge«« napraviti, kakor naložiti nesrečneža — obleka mu je bila koj in se odpelje v svojo irsko domovino. Večer pred njegovim odhodom se je priredila poslavlja jočemu se na čast velika »lavnost, katere se je udeležilo k^kih pet sto oseb. Med temi je bilo mnogo njegovih tovarišev policajev, mnogo trgovcev, zastopniki raznih oblasti, pa tuttt najznamenitejši zločinci najbolj razvpitega new-yorškega o-kraja Hells Krtchen-a. Načelnik največje zločinske tolpe je imel nagovor, v katerem je slavil slavij enca, ki je užival naravnost pravljičen sloves v krogih temnega New-Yorka. Omenil je, da Diamond ni uporabljal nikdar drugega orožja, kakor bat. Slavijencu so prisotni zločinci podarili v spomin zlato uro, a mu izročili ob enem tudi potrdilo zlatarja in urar j a, da je bila ura v resnici pri njem kupljena. Nenavadni vlomilci Neka deklica, Irma Mikaly, je izgubila pri železniški nesreči v bližini mesta Orada obe nogi. Tožila je železniško upravo na plačilo odškodnine in po dolgotrajni pravdi tudi zmagala s svojim zahtevkom. Sodnija ji je priznala lepo odškodnino v približni vrednosti nad 100.000 lir. Toda železniški upravi, čeprav državni instituciji, se nikakor PfiflfflSiTI ki okužijo vaše telo z veliko nevarnostjo za vaše zdiavje (klopi, bolhe, uši) se morejo takoj odstianiti In radikalno uničiH. Rabite prah STIP In uspeh bo videa. STIP uniči tudi paraslte hiše (kuhinjske ščurke, stenice itd.) Vse lekarne prodajajo STIP. 5U >C JLMJ.O CUtt S>cu»-U*fc - -1------ - na voz in ga peljati v bolnišnico, so prišli zastopniki toži tel jice v . v __1 i___vi t__m 11ab arra §e pa opečenec po nekaj kjer trenutkih izdihnil. hjuMienl hrilaati Nekemu zlatarju v Hanwu (Nemčija) je ukradel njegov driavec nekaj dragocenih kamnov. Ko jih je hotel prodati, ga je prijela policija, toda posrečilo se mu je zbežati in sicer je zbežal naravnost v bolnišnico, družbi policista in sodnijskega biriča na postajo Orad, pokazali blagajniku polnomočna razsodbo m zaihtevali od njega, naj plača v razsodbi določeno svoto. Toda blagajnik ni hotel o tem nič slišati. Zaprl je blagajno, spravil ključe v žep in se mirno odstranil. Nato so pa po- hmp^v*, 0— - ------------, že vsa zgorela in po vsem tele- _ _ , - _ __ x 1772 ie prisilil prebivalstvo, da j« su ie bila ena sama opeklina — ni mudilo z izplačilom. Končno pričelo na splošno saditi krompir. I •-----«- — I -r^^vniV? +r>*iLplncp. v Toda takoj, kakor hitro je minila lakota, je ostal krompir zopet hrar ua le za živino, kajti veliko jth je mislilo, da je škodljiv zdravju. Na Grškem je krompir v zač ku 1». stoletja še zelo redek. Ko je grška kraljica leta 1836. dospela v Atene, so ji izročili kmetje venec iz krompirjevega cvetja, to pa zato, ker je bila ta rastlina zelo redka v Grčiji. Bili so gotovi, da ga v Oldenburgu, odkoder je kraljica _____ ~ v PnaiH i« i _ _ pem črevesu, ki se mu je bilo baje vnelo. Toda od tu je moral bežati. Da se reši brilaatov, jih je položil v škatlo za vžigalice, naslovil jo na kriminalno policijo in vrgel škatlo z vso dragoceno vsebino v prvo cestno Kstovnico. Ko je uradnik pobiral pisma, izpraznjevaje li-stovnice, je dobil tudi omenjeno škatlico in meneč, da so si otroci dovolili šalo, jo je zagnal vstran. To Škatlico so nato o-troci dobiti in se igrali z brilan-ti, ne da bi vedeli, kaj imajo po rokah. V tem času je pa policija prijela tastu, ki je vse izpovedal. Takoj je policija izftekniia poštnega uradnika, otroke, ki so imeli opravila s škatlo, in končno je bila tako srečna, da je dobila v c osinom prahu vse izgubljene oemami ukradene brt-lante naen enega, čeprav so se bili kamenčki raztresli pa enem zek> obljudenem trgu blizu tamošnjega kolodvora. Pied obedom in po obedu V vasici Schotten (Oberhes-sen, Nemčija) so prišli te dneve na sledečo originalno idejo. Pred žemtovamjekim obedom ki prispela, ne poznajo. V Rusiji je vlada še lota 1844. razpisovala na-grade, da so tem rajši sadiM krompir. V naših krajih so pričeli sadita krompir okrog leta 1782. Ko »os« vračali graničarji iz Šlezije in Češke, so ga prinesli s seboj v hrvatske pokrajine, in od tam je dospel v naše kraje. Neverjetno je, da je moralo preteči dvesto let, da je morala priti lakota in vojna« predno so se odprte človeku, oči in je spoznal vrednost krompirja. Iz Amerike ao prinesli krompir in z njim tobak. Prišlo je dobro in slabo. In človek je z obema rokama pograbil po tobaku, dočim se je dve stoletji tar nil krompirja. 14^ TR2. KMET. DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: ŽVEPLO, ventilirano Tre«za» in žveplo s modre galice. Žveplu «Trezxa» je najboljša vrsta, kar jih je dosedaj poznanih. Vinogradniške potrebščine: Škropilnice ter vse posamezne dele za škropilnice. žvezlalnike nahrbtne ploščnate «Volpi». klicali odvetniki kovača in mu ... , naročili, naj vlomi v blagajno. da_se pod^T^e operaciji na sle- | Delo -e bik> težavno in ko- 1 ^ vač se je trudil do trde noči. Končno se je na>por posrečil in v blagajni so dobili precej denarja, mnogo več, kakor je znašala zapadla vsota. Sodnijski birič je pobral ves denar, izročil ddočeno vsoto zastopnikom za tožiteljico, ostanek je pa naložil na banko. Zagovorniki trde, da se ta nasilni način, pripomoči stranki do njenega denarja, popolnoma ujema z romunskimi postavami. V SiCa; calčl pcrcslte Dobiva se v lelcar-ai Godine, Trst. „AU* Igea* Via Oin-uastica t, (ex Via Parnoto) .AUa Ma-donna della salute" (Sv. Jakob". Glavni ara I»»- ttjk> m ponije fidoifo Cerchst TRST Via S. Nlcol6 11. mmmmmž&fift g K i SIRITE a „Naš glas Mesečno družinsko revijo ! Naročnina za celo leto 16 L S Naslov: 1 Trieste, Casella postale 348 | 9 Prek Caffaro sredstvo za pokoo-čavanje peronospore, mesto modre po obedu so ae vsi gostje posa- ti! !imisi»3 refllstr. zadruga x omej. p«ro6i-»ojn uraduje v svoj! lastni Wši ulica Torre l/lanca 19, I. n. Sprejema uaiuulce luaitllne vlog« na knjižic«, vloge ua tekočI raiun i n vloge za Čekovni promet, tei >ih uUestoje 4/ a^r po> o galice. «Azol» apneni arzenik sredetev za uničevanje mrčesa, ki žre lietje ___ n^ne trtne dele, ter drevesni karbolinej - Dondrin Transportne vrče za mleko, sočne vrte za mleko* zalival alke lm vedra. Orala ln žitne čistilnice. Prijeli smo nove vrste angleških plugov katere držimo kot vzorce v skladišču ul. Torrebianca. Onim, ki se zanje zanimajo smo pripravljeni dati na poskušnjo. Kose znamke Merkur od S5 do 7B Semenske ajde. Imamo ie nekaj vreč čiste francoske ajde, katero labko dobijo tudi nenaročniki. Vse vrste poljskih in vrtnih semen. Umetna gnojila. Prejeli smo naročeni amonijev nitrat s 33/00* dušika, katerega se uporablja tudi mesto Čilskega so litra, supertosfat kaiijevo sol in amonijev sulM. ČEBELARSKE POTREBi6OT Trčalnice za med originalne «Graze» od najboljšo nemfike tovarne na 3 in 4 satnike, zaUopne kozice za odlaganja s&tnJfcov, lesene sipalnike, čebelarske maske in pipe, kadilnike in ssisoksrtllalse, vilice in note za odkrivanje »stoi- kov, počinjena sita za med, ves ko-vinaste dele sa A. - 2. panje, satnice i« naravnega voeka ter vse drugo potrebno čebelarsko orodja Ha zahtevo potafemo usrik TRi KMET. DBUtBA V nL ToRsbUiiss MlsiL H. 7 DAROVI Ob priliki srebrne poroke svojih starišev daruje Valerija Pfrth, Monialcone, L 10-— za sklad Ženskega sveta. Mesto venca na grob blagopokojnomu Antonu Mo&na, darujejo tovariši L 75.--Šolskemu društvu* Pokojniku blag spomin darovalcem srčna hvalal Ob priliki poroke gdfete Jehce Cok-ove darujejo Kstinardd fantje L 10.— ca cdolsko druAtroe. Srčna hvalal mič tehtali. Pri tem se je ugotovilo, da je najboljši jedec 3n pivec med njimi pridobil med ofcedom Štiri kilograme na svoji telesni teži. Povprečno so se vsi zdebetili za kaka dva kilograma. Najboljši jedec je dobil v priznanje zaslug lovorjev venec. Če ®rs uradnik v pokoj Policaj Diamond, ki je bil znan med new-yorškimi zločinci pod imenom «jekleni krem-pelj», se je odločil, da gre po pet in dvajsetletnem aek> uspešnem delovanju v aaslužen po- I V: BJ5L. VeHko Izbero dc^te v ztatarrU POVH ALBERT Via Mazzlfll 46 — Trst večje In stalne vloge po dogovora Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, nicaic«, zastave in osebne Uredite. --Obrestna mera po dogovora. - Ba KZS&2) ftian&a cslka Uradne ure za stranke od 8.3© do 13 hi od 16 do 18. Ob nedeljah je urad 2aprt Štev. telet. 25-07. FERRO CHiNa pmzmi rumufavalno sredstvo, credpisano od idravnlSklh avtoritet proH ^ BLEDia ta M OKREVANJE '!> LEKARNA žriJMTTi - TRST - Via Maiđjd W. J. KRIŽANOVSKA: ROMAN Prodaja se v Truta : v Tlrta«} „Edinost", Via S. Francesco 20 in v Knjlgarnl-papirojcl Stoka, Via Milano 37. Cena Po pošti L* 7-50 Prodaield dobilo obiiaini popust.