ftt. 8. V Gorici, v torek dne i 9. januvaiija 1909. Tečaj XKXIX. Ithaja trikrat na teden, in mcor v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠt1 •jrfljoraana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K . 10 Posamične Številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima nasKtnje izredne priloge: Ob no-forn lehu^Kažipol pa%rišfcem:jp^Gr;tfiSCanskem'' k ,K.aiipotpo I4nbljani ta kranjskih mestil^^alje^^ Krat v letu „ vozni red železnic, parnikov in poStnik zvez". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki uliti iStov. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni«' A. Gabrščtfk Na naročila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice še rač-uriljo po IVtit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrata. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Kekiame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vsa za narod, svobodo in napredek l* Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gob? i%\\ uiioi St. 7 v Goriol v I. nad^t Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ia praznikih od 9. do 12. dopoludno. TJ p r a v n i S t v o so na. haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn Naročnino in oglase Je plaCatt loco fiorica Dopisi naj so poiiljajo leuredniSt?n. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlStva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naših knjigarnah in toh-lo tobakarnah : Schwarz v t o sb ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tokališču s, Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici 5t. 22; v Trstu v tob&kami Lavrenčifl na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telefon it. 83. - »Gor, Tiskarna« A, GabrSček (odgov. J. Fabčiž) tiska in zaL Kazeusta razpira rafli ,jel6izflajeie v Zagret)«. Pred kr. sodnim stolom v Zagrebu je pričela kazenska razprava proti 53 obtožencem ; med njimi so profesorji, učitelji, zdravniki, uradniki, trgovci, obrtniki, kmetje. Obtožnica pravi, da so stoječ, ali neposredno ali posredno, v zvezi s političnim društvom „Sloveiiski jug" v Belemgradu, kateremu je svrha, da pod pretvezo „osvobode-nja" ter državnega, političnega, socialnega, narodnostnega in kulturnega zjedinjenja Jugoslovanov propagira, vzgoji in provede po kraljevinah Hrvatske in Slavonije ter Dalmacije pa v Bosni in Hercegovini misel velikosrbske države ter potem da se z vzročenjem vseobče revolucije v teh deželah in z vojno silo kraljevine Srbije in kneževine Črnogore te kraljevine in dežele odtrgajo od avstro-ogrske monarhije ter zedinijo s kraljevino Srbijo tei se tako vstvari jedna srbska država pod žez-!om kralja kraljevine Srbije Petra 1. Kara-gjorgjeviča; sledeči tej svrhi, posebno od leta 15)00. naprej da so napravljali v področju kraljevin Hrvatske in Slavonije organizacije z istim namenom, da so v teh organizacijah imeli sestanke, na teh razpravljali in sklepali, kako da se v ta namen izvede velikosrbska propaganda v področju teh kraljevin ter so tudi sami, dosledno po sklepih, z besedo in širjenjem to- misel propagirajočih tiskovin, kakor koledarja „Yardar", belograjskih političnih listov „Narodne Kovine", „Trgovinski glas", »Slovenski jug" itd. zapeljali v to svrho ljudstvo grško-iztočue vere, učeč ga, da je če po tej veri „Srbhr istoveten z ljudstvom v kraljevini Srbiji ter da se treba ž njim ztdiniti; da .so kraljevine Hrvatska in Slavonija, Bosna in Hercegovina bile „srbske" de-zt.de, da morajo, čeprav s silo, sopet pripasti kraljevini Srbiji, da mora biti zopet vse srbsko od /emuna do Jadrana ; da zavlada v teh kraljevinah in deželah Peter I. Karagjorgje-vič, ki jih hoče po potrebi z mečem osvojiti pa bo potem boljše za ljudstvo; da so nada- lje v ta namen v tem ljudstvu populizirali zastavo kraljevine Srbije •/ grbom in brez grba, sliko srbskega kralja Petra l. Karagjorgjeviča, pesmi, s katerimi se poveličuje srbstvo, Srbijo in kralja Petra ter so ga za vse to navduševali in tako zavedli do klica: Živfda Srbija! Živio kralj Peter I. Karagjorgjevie! — ter so ljudstvo doloma celo tako pomolili, da že smatra onega /a svojega kralja; nadalje da so ljudstvo grško-iztočne vere zavedli s širjenjem tiskovin in javnih govorov na ekonomski in socialni bojkot someščanov Hrvatov drugih ver, tudi na terorizem nasproti onim ter da so naposled v isti namen začeli iz občinskih in drugih služeb izključevati uradnike in ljudske nastavljence, ki niso grško-iztočne vere, ki niso pristopni njihovi ideji; uvajati v uradovanje občinske uprave in v občne ljudske šole, na javnih napisih, celo na deželnih kažipotih srbsko (cirilsko) pismo kot 1 zunanje obiležje „srbstva", kar je tudi po ' večjem že provedeno — ter so zakrivili tako 1 Adam in Valerijan Pribičevič, Joco OreSčanin, \ Pero Bekič, Simo Živkovič, ti stoječi v no-' posredni zvezi z belograjskim „Slov. jugom", in poleg njih Gedeou Ogrizovič, Tanasije i Oblakovic, Mojo Hrvačanin, Stevo Kalember, ' dr. Aleksander OjuriČ, Plato Solarič, Lazo 1 I tačic, Vašo Vukdragovič, Danilo Podunavac, in Milan Vnkelič kot začetniki z vsomi osta-1 limi z neposrednim sodelovanjem, deloma javno, deloma skrito, posamezno in skupaj, s ' spletkarstvom, z besedo iu pismom, po tisku i a v slikah, s svetom in z lastnim delom itd. • delovanje, mereče na odtrganje kraljevin ilr-i vatske, Slavonije in Dalmacije ter Bosne in Hercegovine iz uzakonjene jedinstvene državne zveze in deželnega obsega avstro-ogrske monarhije, na pi itegnjenje ali vsaj povišanje nevarnosti za to državo od zunaj ter na punt iu meščansko vojno V državi; s tem so storili zločin veleizdaje, označen v jj 58. c) k. z., kazniv po L st. s »i*, k. z. z ozirom na odstavek b) tega ?j. Prič je poklicanih vse polno. Motivacija k obtožnici je silno dolga. Pravi celo, d a duševni vodja te organizacije je srbski prestolonaslednik Jurij. V 'statutu organizacije za osvobojenje Jugoslovanov da so zapopadeni tudi Slovenci. Obtožnica zahteva za vse k a z e n smrt i, češ, da so vsi enako krivi zločina veleizdaje v smislu ^ 58. si. c), ki določa smrtno kazen. Strašna obtožnica! Cela zarota! Preku-culu! Izdajalci, ljudje, ki hočejo streti stebre države, res nevarni — ali nevarni ie v glavi bana Uaucha, ki je potreboval za se in syoj režim velesrbske izdaje ter jo spravil tudi pred sodnijo. V Hrvatski je vse mogoče. Zato je mogoče mirne državljane, ker ljubijo svoj rod in svoj jezik, naslikati za veleizda-jalco ter jih gnati v smrt. Na Srbe v kraljestvu in Bosni pa Hercegovini ter istotako na vse druge Jugoslovane bo ta Hauchova „veleiz,'laja" učinkovala kar najbolje! (Pride še.) Dr. Tavčarjev govor v kranjskem deželnem zboru k proračunskemu pro vizor i ju. Dr. Tavčar je govoril v kranjskem de-želuom zboru 15, t. m. lep povor, katerega podajemo tu v celoti: Kranjska — deutsches Bundesland. Visoka zbornica! Razmere v deželi neobhodno zahtevajo, da pri ti priliki, ko razpravljamo o začasnem pobiranju deželnih pri-kladahzaleto K)l)9., ne molčimo in da damo duška tistemu ogorčenju, katero še danes polui naše duše. Jubilejno leto našega cesarja bilo je nam Slovencem V lo Krvi in solza. To pa zategadelj, ker se je nemškemu nacionalizmu zljubilo obaajati orgije svoje sirovosti in svojega pobalinstva v ^bskurnem spodnještajerskem mestu, ki leži sredi slovenske zemlje, in kateri v vsakem oziru živi od te zemlje! Pri tem si ne moremo prikriti žalostne resnice, da si ravnoisti nemški nacijonalizem, ki je ljubljenec našega nemškega dvora, skuša polastiti tudi naše dežele, in da ga pri tem podpira slavna naša vlada. Tičimo v časih, ko žive še vedno možje med nami, ki sanjarijo, sedeč pod kako Bisniar- kovo podobo, o „Krain, dem deutschen Bun-deslande", ter menijo, da Slovenci nismo za drugo, nego da nas Avstrija v tla tepta, toliko Časa, da nas več ce bo, in da bo široko odprta pot, po kateri bo njega veličanstvo „le roi de Pruse" na hrbtu zadnjega Habs-buržana slovesno jezdaril proti sinji Adriji! (Tako je!) Tako nekako se brezdvojbeno zrcali prihodnjost slovenskega naroda v možganih našega tovariša, gospoda dr. Kgra (Smeh!), ki je imel drzno čelo, da se je pred kratkim javno izrazil, da si Nemci mostu do Adrijo po Slovencih zapreti na dajo! Vladna pristranost. In naša vlada dela z vsemi močmi nn to, da se uresničijo omenjene nomško-nacio-i>aiue sanje. Cel vladni aparat pada po Slovencih z železno silo; na Štajerskem, nn Koroškem je naš narod docela brezpraven, iu v/lic ustavi ga stara Avstrija zatira, kakor jo svoj čas (Iromvvoll zatiral brezpravne Irce. In v zadnji dobi je kruti ta vladni aparat vzel med svoja kolesa tudi vojyodino Kranjsko, in baron Schvvarz je nemški pro-konzul v deželi, in njegova vladna modrost tiči v tem, da 20.000 Nemcev deli 95%, pravic; Slovencem pa, katerih je skoraj pol milijona, le pičlo 5%. (Tako je! Škandal!) Pri takih ckolščinah bi morali slepi biti, če bi ne opazili, da nam gre-za življenje. Furor teutonicus je dandanes naš vladar, in vladi in dvoru je to všeč. Nikdar pa ne bom pozabil trenotka, ko se je naš deželni odbor meseca novembra poklonil cesarju in ko je naš deželni glavar z vzvišeno zgovornostjo, kakor je le njemu lastna, pel visoko pesem o vduto^i, pokornosti in neomajui zvestobi slovenskega naroda. Govoril je resnico: slovenski narod je bil svojemu vladarju vsikdar vdan, pokoren iu zvest, ali ta vdanost, ta pokorščina in zvestoba pa mu danes komaj daje jamstvo za gomilo v stari zemlji, katero smo podedovali po svojih pradedih! K o j e dežel ni glavar končal svoje zlate besede, oglasil se je veličastni Vladar in neprikrito nas je radi ljubljanskih dogodkov obložil z ostrim ukorom, tako, da smo od-haj ali, kakor bi nas bil kdo z mokro Dvajset let pozneje. Nadaljevanje === „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMA8. = (Dalje.) Vse pritličje škofijske palače je bilo pod vodo, toda ob zidovih so bile postavljene nekake stopnice ; in vsa izprerneraba, ki jo je bila povzročila povodenj, je obstala v tem, da je bilo treba vstopiti skozi okna namesto skozi vrata. Tako sta prišla prijatelja v prelatovo predsobo. '\ u je stalo vse polno lakajev, ker v čakalni sobi je bilo kakih dvannjst gospodov. - Moj Bogi pravi Aramis, le poglejte, Athos! Ka, 4,„ju hoče ta dolgočasni koadjutor morda pustiti v predsobi? Athos se nasmehne ter odvrne : — Dragi prijatelj,, upoštevati treba vse neprilike, ki jih imajo ti ljudje ; koadjutor je v tem trenotku eden izmed sedmih ali osmih kraljev, ki vladajo sedaj v Parizu, in im svoj dvor. — Da, pravi Aramis; ^da midva nisva dvorjana. -— Zato mu bova tudi. poslala svoji imeni, in če ne da na to primernega odgovora, no, prav, potem ga pustiva, naj skrbi za zadeve Francije in za svoje. Treba je samo poklicati kakega lakaja ter mu stisniti pol pištole v roko. ti m . sem! Ah, saj res, vsklikno Aramis, saj se ne mo-. da . . . ne . . . pač, Bazin; pridite vendar Bazin, ki je v tem trenotku prikorakal majeste-tično skozi predsobo v svoji cerkveni obleki, se obrne ter skrči obrvi, da bi videl, kdo je nesramnež, ki ga ogovarja na ta način. Toda komaj je spoznal Aramisa, ko se je tiger izpremenil v jagnje, in približal se je plemičema ter vskliknil: — Kaj! vi ste, gospod vitez! vi ste, gospod grof! Tu sta torej v trenotku, ko smo bili tako v strahu zaradi vaju! O, kako sem srečen, da vaju zopet vidim! — Prav, prav, Bazin, pravi Aramis; dovolj po-klonov. Prišla sva h gospodu koadjutorju, toda mudi se nama, in morava ga takoj videti. —- Seveda! pravi Bazin, takoj, takoj, gotovo; gospodov, kakršna sta vidva, ne puščajo v predsobi. Toda v tem trenotku se gospod koadjutor tajno posvetuje z Bruy-jem. — Z Bruy-jem! vsklikneta hkratu Athos in Aramis. — Da, jaz sem naznanil njegov prihod, in spominjam se čisto dobro njegovega imena. Ali ga poznate, gospod? pravi Bazin, obrnivši se proti Ara-misu. — Mislim, da ga poznam. — Vendar pa ne porečem, da je bil res on, nadaljuje Bazin, kajti bi! je tako dobro zavit v svoj plašč, da nisem mogel videti najmanjšega kotička nje- Igovega obraza, naj sem si še tako prizadeval. Toda sedaj vaju grem naznanit, in to pot bom bom morda bolj srečen. — Ni treba, pravi Aramis: za nocoj se potolaživa, tudi če ne vidiva gospoda koadjutorja, kaj ne, Athos? — Kakor hočete, pravi grof. — Da, prevažne stvari more obravnavati s tem gospodom B.ruy-jem. — In naj mu li naznanim, da sta prišla, gospoda, v nadškofijsko palačo ? — Ne, ni vredno, odvrne Aramis ; pojdite, Athos. In prijatelja se prerineta skozi množico lakajev ter odideta iz nadškofijske palače; Bazin ju je spremil, izkazuje jima vse mogoče časti. — No, vpraša Athos, ko sta bila z Aramisom v čolnu, ali začenjate sedaj verjeti, dragi prijatelj, da bi bila napravila vsem tem ljudem veliko nepriliko, ko bi bila prijela Mazarina? — Vi ste res poosebljena modrost, Athos, odvrne Aramis. Kar je bilo prijatelja najbolj osupnilo, je bilo to, kako malo važnosti je pripisoval francoski dvor strahovitim dogodkom, ki so se bili doigrali na Angleškem in ki bi bili morali po njunem mnenju vzbujati pozornost cele Evrope. In res, zdelo se je, da razun uboge vdove in kraljeve sirote, ki sta jokali v kotičku louvrske palače, ne ve nihče več, da je živel neki kralj Kari I. in da je ta kralj pravkar umrl-na morišču. Prijatelja sta se dogovorila, da se sestaneta naslednjega dne ob desetih zjutraj; kajti dasi je bilo že pozno v noč, ko sta dospela do hotelskih vrat, je ven- junoo pretipal. Ko pa je bilo sprejeto zastopstvo dežele Štajerske, kjer je nemštvo v Ptuju, Mariboru in Celju še mnogo huje divjalo, ni cesar spregovoril nikake pomirljive besede, in nikogar ni poživljal k toleranci in medsebojni potrpežljivosti! V tem pogledu pokazala se je v oči bodeča partajičnost, naj jo je že zakrivila krona ali pa vlada. Iz vsega tega opravičeno sklepamo, da nas ima oficialna Avstrija za inferjorno raso, za manj vredno pleme, katero ima nasproti Nemcem tisto vrednost, katero je imela raja nasproti moslemu. Z eao besedo, oficialna Avstrija meni, da smo Slovenci zategadelj na svetu, da nam Nemci po glavah plešejo, in če se kdaj tega poniževalnega položaja naveličamo, pa nas očetovsko opominjajo, da bodimo tolerantni in med seboj potrpežljivi. Nemški mob kriv septembrskih dogodkov. S tega stališča je tudi presojati septembrske dogodke v Ljubljani, in vse, kar je ž njimi v zvezi. V prvi vrsti postopanje vojaštva, kateremu smo bili na milost in nemilost izročeni. Lojalna navada je, da se obsojajo in obžalujejo take demonstracije. Je vse pravi Ali obžalovanje sega samo do gotove meje, ker se končno tudi črv v prahu brani, če se nanj stopa, pa naj bi se slovenski narod ne branil, kateremu hočejo s silo vzeti vse pogoje do življenja! Da pri ti samoobrambi dostikrat nima drugega orožja, nego so demonstracije, temu je kriv avstrijski vladni sistem, ki nam odkazuje v ti omajani državi položaj helotov, dasi je v ustavi teoretično tako lepo zajamčena enakopravnost vsem nahodom. Zatorej je bilo nekaj jasno: kakor hitro so bile v Ptuju opljuvane in tepene slovenske rodoljubkinje, moral se je oglasiti jek iz Ljubljane. Glavni krivec je pa oni, ki je pričel, in to je znani mob, ki kraljuje po spodnje-Štajerskih mestih. Koliko nevedne sirovosti, koliko sirove zabitosti, koliko ne-gnjusne arogance je nakupičenih po teh gnezdih, ve le tisti, ki je kdaj priSel v dotiko s to podivjano drhaljo! Ali nemški ministri ti drhali, kadar se je enkrat izdivjala in znosila nad Slovenci, prav radi odpuščajo, njeno divjanje imajo za hvalevredni izbruh nemške energije, dofcim bi pri najmanjši demonstraciji pri nas najraje postavili visoke vislice sredi 'Ljubljane, kjer naj se vsak obesi, ki je raz-bii kako nemško šipo. Streli v jubilejnem leta. Kar pa je nas vse pretreslo ter v nas razvnelo zadnjo strast, je bilo to, da so dne 20. septembra v Ljubljani pokale c. kr. puške in da sta v cesarjevem jubilejskem letu morala umreti dva mlada človeka. Sedem jih je pa bilo razmesarjenih in pohabljenih, da bodo celo življenje pričali o junaštvu nemških vojakov, M so tako hrabro streljali na neobo-roženo slovensko množico. Tudi v tem tre-notku stojimo še vsi pod vtiski tega tragičnega krvopreiitja. Septembrski dogodki — pega na zastavi Belgijcev. O dogodkih samih pač ni treba mnogo govoriti. Zadeva je povsem jasna: streljalo se je na nedolžne, streljalo se je, bodite zabitosti, bodi iz hudobije, brez vsake potrebe. Na kratko dokazano je, da se je morilo. V tem pogledu je sodna preiskava dala vsa potrebna pojasnila, izpoved vladnega policijskega svetnika zajedla se je kakor črna pega v rumeno zastavo pešpolka kralja Belgijcevt In dokaj plohe moralo se bode razliti na njo, da bo izprana ta pega! Le poglejte, koliko časa so trajale rabuke v Pragi, kako se je ondi vojaštvu godilo, ali vzlic temu se ni sprožila niti ena puška. Češkega naroda se boje generali iti oficirji, nas pa ima tudi nemško vojaštvo La nwinderwertiges Volk", za kulije, na katere se lahko strelja, kakor se strelja po zajcu na lovu. V tem je iskati vzroka, da so se naše demonstracije kopale v krvi: nemški furor je tičal vmes, in lahko trdimo s ponosom, da je to dokazano po uradni vsestranski preiskavi. O detajlih torej ne bom govoril, pač pa mi bodi dovoljeno, spregovoriti nekaj splošnih pripomb. Obrabljeni generali. Prva pripomba veljaj vojaškim oblastni-jam. Te oblastnije žive po zastarelih nazorih, od katerih ne odnehajo in naj pogine pri tem col svet. Med stare grehe avstrijskih generalov spada tudi oni, da ti stari in dostikrat obrabljeni gospodje nočejo nikdar pripoznati, da so kaj grešili. Kar oni store, je prav storjeno, in če pri tem utaknejo svoje plešaste glave kakor noj v sipo, pa menijo, da so celi svet prepričali, da imajo prav oni, stari in obrabljeni nemški generali. Za avstrijsko armado, ki je izšla iz ljudstva, je velika nesreča, da ima po večini nemške generale, ki izhajajo iz degeneriranih rodbin, v katerih se avstrijsko generalstvo takorekoč deduje od roda do roda! Bestijalnost vojakov. — Vojni minister se je osmešil. Tako je vojaška avtoriteta tudi v Ljubljani postopala. Na noben način ni hotela pripoznati, da zadene vojaštvo 27. pešpolka kaka krivda. Lajtenant Maver in njegovi Zgornještajerci, ki so potem bestijalne karte domu pisali, so bili nedolžni kakor ovčice, in bog ne daj, da bi kak prašek kaznjivosti padel na te ovčice. Vojaštvo je moralo biti nedolžno, ker je kratkovidna vojaška oblast to tako imeti hotela! Pri tem se je ta oblast posluževala najnesrečnejših, najnespametnejših sredstev. Vojni minister se je v delegacijah zagovarjal, da je moštvo tiste čete, kateri je 20. septembra zapovedoval lajtenant Maver, streljalo prej, nego mu je bilo dano dotično povelje. Naš vojni minister pri tem ni občutil, kako je s tem izgovorom osmešil sebe in avstrijsko armado pred celo Evropo! Največji blagor vsaki armadi je njena disciplina, in v prvi vrsti disciplina pri streljanju. Tu pa je najvišja vojaška kapaciteta — in njega eksce-lenca ni občutila sramotnega svojega stališča — pripoznala, da so razmere pri 27. peš-polku take, da lajtenant 14 možicelnov ni imel v polni svoji oblasti, in to niti v tre-notku ne, ko se je imelo streljati ne na oboroženega sovražnika, nego na neoboroženo množico. In njega ekscelenca, ki je prej kot ne duševni sorodnik nekdanjih Aivinzijev, Vurmserjev in Mačkov, ni zaukazal niti najmanjše preiskave, in polkovnika, ki ima tako disciplino v svojem regimentu, niti za treuo-tek ni poslal v kasernski arest! (Pride še). DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Ttlllfll- — Uredništvu „Prism. lista" v Gorici. Kakor se vidi, je moj govor na agrarnem shodu v Tolminu urednike klerikalnih listov v Gorici grozno zbodel. Da bi me podkupili, mi ponuja neki gospod nune celo službo kuharja. Žal mi je, da ne morem sprejeti te „iaskaveu ponudbe, ker se bojim, da je ta g. muc homoseksuelen, ker drugače bi si poiskal rajši kako mlado kuharico. Ker jaz nimam irhastih hlač, zato svetujem dotičnemu gosp. nuncu, naj se obrne na posredovalnico Eulenburg & Cop. v Liebeubergu na Nemškem; tam mu že postrežejo, da bo zadovoljen. — Fr. Kašca, nadučitelj. Sv. Luciji. (Prošnja do učitelj-stva!) — Uradna učiteljska konferenca v Tolminu je sklenila ustanovitev potovalne ljudske knjižnice za tolminski okraj. Da se ta sklep izvrši, obrača se tozadevni odsek na vse slov. učiteljstvo s prošnjo," da isto po možnosti podpre to podjetje s tem, da daruje primerne knjige, katere naj se dopošljejo Josipu Ilakovščeku pri Sv. Luciji. Imena p. n. darovateljey se svoječasno objavijo. Odsek potovalne ljudske knjižnice. Iz tolminskega oknja. — Prav iz gotovega viro smo slišali, da se je naš okraj. šol. nadzornik v seji dne 8. t. m. administrativnemu in ekonomičnemu poslovanju v okraj. šol. svetu odpoyedal. Marsikateri sposobniši učitelj bi rad de -lal, da bi bil okraj. šol. nadzornik, naš šol. nadzornik Lrsič pa noče delati, ker ni šol. nadzornik. Sploh ni bil on nikdar za delo. Štiri leta je pohajal v Gorici kot bivši učitelj na prazni slov. mestni šoli Podutrnom. Po milosti bivšega dež. šol. nadzornika viteza Klo diča je bir imenovan Lasič okraj. šol. nadzornikom za tolminsko glavarstvo. Tu je hodil in hodi Še večinoma aa lov, in odkar ima družino v Gorici, je zopet več v Gorici, kakor v Tolminu. Tako ga učitelji po svojih in šolskih opravkih dobijo le malokedaj v uradu. In zastonj je bila dolga pot in stroški. S tem je pa tudi stvar zelo oškodovana. Koliko časa bode še ta mož za okraj, šol. nadzornika v škodo in v kvar šolstva in učiteljstva! Iz tržiškega okraja. V DeviflU priredi društvo „Ladijaa dae 21. prosinca veselico z godbo, igro in plesom. Podrobnosti se bo pravočasno objavilo. Iz goriške okolice. Slovenska Čitalnica v Solkanu vabi na plesno veselico, katero priredi dne 23. prosinca 1909. v prostorih g. Alojzija Mozetič. Začetek točno ob 8. uri. Pri plesu svira polnoštevilni vojaški orkester. Med odmorom se vrši srečkanje vrednostnih dobitkov. Vstop je dovoljen le članom in vabljenim gostom. Vstopnina: za člane in društvene pevce 2 K, za povabljene 3 K. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Podpre. — V noči od četrtka na petek so vlomili tatovi v prodajalno pri Gre-goriču vrata ter pobrali 26 K drobiža, 2 srebrni uri in 1 buteljko ruma. Aretirali so 3 cigane, ki so na sumu, da so storili to tatvino. — Iz sežanskega okraja. Pevsko bralno društvo Jama}" v Tomaju priredi 27. februvarja t. j., na pustno nedeljo, veselico s plesom, igro, deklamacijo in petjem na dvorišču g. A. Črneta, gostilničarja št. 10, Iz Sstane. — Dne 14. t. m. se je vršila na tukajšnjem sodišču razprava proti dež. re-videntu F. Bekarju, obdolženemu, da se je hotel voziti z že rabljenim železniškim voznim listom. Tožila ga je direkcija državnih železnic v Trstu. Na razpravi pa se je dokazalo, da je bi! listek pravilen, pravilno pregledan po železniškem sprevodniku, vsled česar je sodnik razglasil oprostilno razsodbo. Domače vesti. Imenovanla v sodni službi. — Sodnik Ivan Ventrella je iz Poreča premeščen v Gradišče ; sodnik Kaiol K a u s e n e k iz Kočevja v Koper. Sodniki so bili imenovani avBkul-tanti: Matej Oršič v Pazinu, Matej N litri z i o v Labinju, Fran P o s t e t v Poreč u iu Ciril N e m a n i č v Krku. Imenovanja V poštni Službi. — Poštni kontrolor Higin P o z z o - B a 1 b i v Trstu je imenovan glavnim blagajnikom blagajne poštnega ravnateljstva v Trstu, poštni kontrolorji Josip C «111 a r o, Edvard R i a v i z, Ivan B o n e 11 a in Josip Bezeg so' imenovani višimi poštnimi kontrolorji v Trstu, poštni kontrolor Matej Pogačnik je imenovan visim poštnim kontrolorjem v Opatiji. Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrl g. Anton Rebek, vpokojeni c. kr. višji davčni nadzornik, star (59 let. Pokopali so ga v Ško-tjiloki. „6orlŠkl SlOVBnska mlldlM" naznanja, da se vrši plesna vaja jutri, v sredo 20. t. m. ob 8. uri zvečer. Ker se bliža dan velikega plesa in je le še malo plesnih vaj, se naprošajo p. n. plesalke in plesalci, da se v velikem številu udeleže te vaje. — Veselični odsek. Sedi! bO vendir res teli«! električni tramvaj ! Vršijo se' vsak dan poskusi. Tramvaj toče hitro ; gre vse v redu. Redna služba začne menda s 1. febr. t. 1. Od kolodvora do kolodvora se bo plačalo 20 v. Vozovi so itpi. dar Aramis trdil, da mora narediti še nekaj važnih I obiskov, in Athos se je vrnil sam domov. Točno ob desetih naslednjega dne sta bila zopet j skupaj. Athos je bil zapustil stanovanje že ob šestih zjutraj. — No, aH ste kaj izvedeli V vpraša Athos. — Nič: d'Artagnana niso nikjer videli, in Por-thosa ni še. In vi? — Nič. — Vraga! pravi Aramis. — Res, pritrdi Athos, ta zamuda ni naravna: krenila sta po bolj ravni poti in bi bila torej morala priti pred nama sem. — Če pomisliva poleg tega, da poznava d' Arta-gnana, kako hiter je pri vsakem podjetju in da gotovo ni izgubil niti ure, vedoč, da ga pričakujeva... — Pričakoval je, kakor se spominjajte, da bo petega tu. — In danes imamo devetega. Nocoj poteče obrok. — Kaj nameravate storiti, vpraša Athos, če ne do biva nocoj nikakih poročil ? — Vraga! Iskati ju morava t — Prav, pritrdi Athos. — A Raoul? vpraša Aramis. Grofu se čelo malo stemni. — Raoul me zelo skrbi, pravi Athos; včeraj je dobil poročilo od princa Cond6-ja, šel za njim v Saint-Cloud ter se ni še vrnil. — Ali niste videli gospe Chevreuse? — Ni je bilo doma. In vi, Aramis, ste hoteli iti h gospe" Longueville, ne? — Da, bil sera zares tam., In? — Tudi nje ni bilo doma, a pustila je vsaj naslov svojega novega stanovanja. j — Kje pa je bila? — Uganite, In dam vam tisočak. I — Kako hočete, da naj uganem, kje je o polnoči, — zakaj mislim, da ste šli k njej, ko ste me sinoči ostavili — kako, pravim, hočete, da bi uganil, kje je o polnoči najlepša in najdelavnejša fronderka ? j — V mestni hiši, prijatelj! { — Kaj! V mestni hiši! Torej je imenovana tržnim nadzornikom? — Ne, ampak proglasila se je za začasno kraljico v Parizu, in ker se ni upala v prvem hipu nastaniti v kraljevi palači ali v Tuilerie-jah, se je nastanila v mestni hiši, kjer v kratkem podari našemu ljubemu vojvodi dediča ali dedinjo. — Niste mi bili ničesar povedali o tej okoliščini, Aramis, pravi Athos. — Ba! saj ves! Torej sem pozabil, oprostite. — Kaj pa naj počneva sedaj do zvečer ? vpraša Athos; zdi se mi, da nimava nikakega opravila. — Pozabili ste, prijatelj, da imava čisto določen opravek. — Kje pa? -— Pri Charentonu, vraga! Nadejam se, da najdem tu nekega gospoda CMtillona, če bo držal svojo obljubo; tega človeka že dolgo črtim. — Zakaj pa? — Zato ker je brat nekegr Coligny-ja. — Ah, res, pozabil sem skoro . . . hlepel je p j časti, da b! bil vaš tekmec. Za to predrznost je bil kruto kaznovan, prijatelj, in jaz mislim, da bi vam moralo biti to že dovolj, prav res. — Da, toda kaj hočete! to mi ni Še dovolj. Jaz sem zamerljiv človek, to je edina točka, v kateri se držim cerkve. Zato pa, Athos, lahko razumete, da vam ni nikakor treba iti z menoj. — Bežite no, pravi Athos, vi se šalite! — Če me pa hočete spremljati, prijatelj, potem se ne smeva prav nič obotavljati. Boben je že pel, srečal sem topove, ki so odhajali, videl sem meščane, ki so se zbirali v bojne vrste na trgu pred mestno hišo; gotovo se gredo bojevat pred Charenton, kakor je povedal včeraj vojvoda Chatillon. — Mislil sem, pravi Athos, da so posvetovanja pretekle noči kaj spremenila bojne načrte. — Da, brezdvonino, toda vkljub temu se bodo bili, če ne iz drugih "zrakov, pa vsaj zato, da prikrijejo ta posvetovanja. — Ubogi ljudje! pravi Athos; dali se bodo ubiti, zato da dobi Bouiilon Sedan nazaj, da se podeli Be-aufortu dedno admiralstvo in da postane koadjutor kardinal l — Bežite, b«?žite, dragi prijatelj, pravi Aramis; le priznajte, da ne bi bili tak filozof, ko se ne bi moral vaš Raoul udeležiti vseh teh homatij. — Morda govorite resnico, Aramis. — No torej! pojdiva tja, kjer se bodo bojevali j to je zanesljivo sredstvo, da najdeva d' Artagnana, Porthosa in morda celo Raoula. — Ah ! vzdihne Athos. (Daljo pride.) Jutri zvečer ob 8. uri predavanje pri Jelenu". Tržaški namestnik princ Hohenlohe je bil 18. t. m. pred poldne pri cesarju v avdijenci. Predavanja. — V dvorani hotela pri zlatem jelenu" se bodo vršila v prosincu in svečanu sledeča predavanja: 2 0. prosinca: dr. P u c: S o c i j a 1 n a gibanja in teorije od prvih začetkov do Marksa. 1. — 2 7. prosinca: tir. Puc: Socijalna gibanja in teorije od -pYvIn ziši&e^kjD v^d^Sfarir«'«^ II. — 3. svečana: dr. Dereani: Sek-suelna higijena. (Samo z,a odrasle). — 10. svečana: dr. Dereani: Sek-suelna higijena. (Samo za odrasle). — 1 7. svečana: dr. -P^i-e: Socijalna gi-iianja in teorije od prvih začetkov do Marksa. III. — 25. svečana: J. U. C. Knaflič: Narodnost in prole-t arij a t. Predavanja bodo od 8.-9. zvečer. Predavanje V Blljih. — Y nedeljo se je vršilo v Biljah predavanje. Predaval je gosp. dr. Dinko Puc o točki: „Naše naloge v l)iižnji bodočnosti". Predavatelj je označil naše naloge v narodnem, gospodarskem, kulturnem in socijalnem oziru. Poslušalci ko sledili z velikim zanimanjem izvajanjem g. predavatelja. Udeležba je bila po«-voljna. Društva .slovenskih književnikov !n časnikarji*. — Redni občni zbor tega društva bo dne 28. januarja ob 6. uri zvečer v uredniških prostorih „NTar. tisk." v Ljubljani. Spored: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo tajnika. ». Poročilo blagajnika, 4. Volitev odbora. 5. Kventualni predlogi. »Kmečka Stranka" je imela v nedeljo pri Jelenu shod, ki je bil dobro obiskan z raznih htranij dežele. Šlo je posebno za program stranke, ki se giblje okoli povzdige kmečkega hioiiu na gospodarskem polju; program je v glavnih potezah že znan. Za vodjo je izvoljen dr. Franko, njegovima namestnikoma Iv. Mer-molja iz Vrtojbe in Iv. Savnik iz Bilj. „Naš glas" se spremeni v „Kmečki glas". PremaŠČSn |e c. kr. okr. zdravnik v Sežani dr. A. Gregorkh v Trst; v Sežano prido iz Trsta dr. Ivan V rčon. Zahvala IZ Rima. — Goriški deželni zbor je votiral 8. t. m. 5000 K za ponesrečence po potresu v Siciliji in Kalabriji. Miuisterski predsednik Giolitti je poslal na to na dež. glavarja pismo, v katerem izrekla toplo zahvalo vlade in loškega naroda zr. poslani denar. Dr. Šusterilč v kranjske« dsžeiasm zboru — Govoril je o septemberskih dogodkih, govoril jo o aneksiji Bosne in Hercegovine pa o tri-ulizniu. Narodno-napredni poslanci so govorili prav lepo, z zadoščenjem čitamo njihove go-\orc ker so govorili kot pravi čuteči Slovenci. Radovedni smo bili, kako bo govoril tir. Šusteršič, načelnik S. L. S. Govoril je, ali tako, kakor govori kak vladin zakrknjeaee, ki išče po staroavstrijski navadi vzroke dogodkom tam, kjer jih je najmanj iskati ter skače od predmeta na druge" reči, samo da bi oslabil utis dogodkov, ki so vzročili opravičeno ogorčenje v ljudstvu, pa je glavna krivda radi njih na strani vlade. Hribar je po ŠusterŠičevI sodbi prvotni krivec in v drugi vrsti šele baron Schvrarz, pa tudi le radi tega, ker je preveč verjel Hribarju! Barona Schwarza, ki je rekel v kabinetni pisarni, da treba Slovence tlačiti k tlom, hvali dr. Šusteršič kot demokratičnega moža ter mu pomaga tako zopet na stolec v deželni hiši, s katerega je bil že skoro zdrknil. To je i bil govor, kakoršnega je želela vlada, ki se < skrbno trudi, da bi postavila septemberske dogodke iz prave luči. Pomagal jej je sam dr. Šusteršič, načelnik S. L. S. Tak govor je — plačan govor. Ali je iskal Šusteršič svojih in strankarskih koristij s takim neslovenskim govorom ? Lepa hvala, ako se pripravlja na tak način za jugoslovanskega ministra. Bog nas varuj pred njim! •> Dr. Šusteršič je govoril tudi za — Turke. Med Turčijo in Avstrijo uaj se zravna vprašanje o aneksiji, nihče drug nima ničesar zahtevati — tako je govoril dr. Šuster- " šič. Menda je tistega mnenja, kakor sloveči člankar v nArmee-Zeitung", ki je rekel, da \ treba na srb s ki gobec pritisniti trdo pesti i Tudi tu je govoril, kakor da bi mu bila vlada ,! spisala govor. — Potem pa govori tak „Slo- \*\ venec" o bodočnosti jugoslovanstvat Go- . vor ŠuSteršičev ni vzbudil odobravanja pri ; pristaših S. L. S., drugodi pa je vzbudil : ogorčenje. Moža poznamo od vseh strani; sedaj se je bil obrnil na tisto, na kateri za- ii služi primerno zaničevanjel Kako sta dva slovenska delavca prišla ob službo na državni železnici. — Na državnem kolodvoru se je konstatovalo, da je bilo nekaj ukradeno, Obdolžili so delavca po imenu Milost z Ravnice, ali ta je rekel, da ni nič ukradel. Postajenačelnik VVieser in neki au;unkt sta potem rekla delavcu Milost, da je rekel delavec Roječ, iz Rihemberga doma, da je Milost ukradel. Milost, je ogorčeno trdil, da je nedolžen. Pojfcjejj) so oba odpustili. Milost je tožil Rojca in pri razpravi se je pokazalo, da Roječ ni dolžil sodelavca Milost čisto nič, marveč da sta si izpoved RojČevo izmislila Wieser in adjunkt. — Tako dela Wieser s -slovenskimi delavci 1 Berbučev »pogreb" v Biljah. — Lani ob de- želnozborskih volitvah, pri katerih se je odborniku Berbuču godilo tako slabo, da je le s težavo zlezel zopet v dežeini zbor, so bili napravili v Biljah njemu nekateri „pogreb". Štirje so nosili pokojnega kandidata Berbuča, eden je šel od spredaj, menda so nekaj peli ia „pogreb" je končal primerno z nagovorom in menda „blagos|ovljenjem". Biljenski kurat Abram je preskrbel, da je prišla ta reč v javnost in pred soduijo. Pogrebci so bili obtoženi žaljenja vere. Seveda prizadetim niti na um ni prišlo, žaliti vero ter se morda norčevati iz pogrebnih obredov, marveč v političnem vrvenju so čutili potrebo, pokopati v goriški okolici skrajno nepriljubljenega Berbuča; pokopa pa si ljudstvo ne more predstavljati drugače kot tako, da nesejo mrliča štirje, da gre eden naprej ter da mu pojejo in ga za-grebejo nekako tako, kakor se navadno vršijo pogrebi. Naše ljudstvo je katoliško; umevno, da kaj takega posname po obredu, katerega edinega pozna. Klicanih je bilo pred sodnijo 7 mož in mladeničev in 5 od teh je bilo res obsojenih radi žaljenja vere vsak na 10 dnij zapora z jeduitn postom. — Berbuč je sedaj še bolj priljubljen v goriški okolici. Konj! SO plašijo pred tramvajem. Na Sto. nem trgu sta v nedeljo dva konja z vozom tekla pred tramvajem po klancu proti gradu, v Šolski ulici pa so pravočasno vstavili tramvaj, da ni stekel konj ter napravil kake ne« reče. Pred SOdnlkl V Gorici je stal 28 letni Anton Ručua iz Idrskega, ker se je nekaj zoper-stavljal županu in zahteval od nje^a potuino za orožne vaje. Dobil je 1 mesec zapora z jeduitn postom. GOtelO jS včeraj popoldne okoli 4. ure v ulici Alessandro Manzoni v Perkovi hiši. Gorelo je v podstrešju, gornji strop je padel dol. Ognjegasci so prišli gasit pozno, kakor po navadi, vendar pa so pomagali še toliko, da ui ogenj zajel rečij tudi v spodnjih delih hiše. — "'loksrskl VOZiČek je stri davi električni tramvaj, in sicer na Travniku. Voziček je stal na pol na tiru, tramvaj ga je prevrnil in stri. Mleko je bila mlekarica k sreči že razpečala. V tukajšnjo bolnišnico je prišel okoli 50 let stari delavec Fr. Hvala iz Vrhovlja, ker si je porezal levo roko z nekim strojem. — Sprejet je v bolnišnico tudi 50-letni J. Ferfolja iz kojščanske županije, na katerega se je usulo s hribca nekaj kamenja, ko je d«lal na polju ter ga precej poškodovalo. Zveza aarodaih društev. Narodne-lzobraževalno društva za Rožno dolino — StarOfOro je imelo v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Pri novih volitvah so bili izvoljeni : predsednik Andrej Špacapan; podpredsednik Ernest Sušič;- tajnik Av-gust Podgornik; blagajnik Karol Bati č; odbornik: Josip Sušič, Viljem Figel, Andrej Terčič; preglednika Vik to r Sušič in Ipavic J o si p; v pomnoženem odboru so še : Josip T e r č i č, Andrej Sušič, Karol Susič, Franc Merljak in Anton Bensa. Bralno In pevsko društvo v Ozeljanu priredi dne 24. t. m. veselico, s plesom v prostorih g. Štefana Špaeapana na Otavi s sledečim vsporedom : 1.) Godba: Mladi vojaki. 2.) Volarie: Slovenski svet, pojeta društvi iz OzeljanaSv. Mihela in Šempasa. 3.)Godba. 4.) Zaje: Zr insko-Frankopanka, poje moški zbor iz Šempasa. 5) Gregorčič: D o-m o v i n i, dfcklamacija. 6. Vilhar: Slovenec i Hrvat, pojejo moški zbori društev iz Ajševice, Šempasa in Ozeljan-Sv. Mihela. 7.) Godba. 8.) Šaloigra: Mešal i na. 9. Sreč-kenje in 10.) Ples. Začetek točno ob 3. pop. Med vsporedom ia plesom svira vojaška godba. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Odbor. Trgovsko-oimne in pspoMelesti. Milo v korist družbe sv. G. In M. izdeluje in prodaja naša »Goriška tovarna mila" vsled posebne pogodbe z vodstvom družbe v Ljub ljani. — Milo je docela enako MSchichtu"; na jedni strani sti podobi sv. C. in M., na drugi pa je — koza s solncem, posebno znamka na§8 tovarne. — Milo je izborne kakovosti in cena—konkurenčna. ¦JZahtevajte povsod: milo družbe sv C. in M. Nemška tvrdka Franck Iz Zagreba še vedno Izziva Slovenske trgovce. — V zadnjem času ta rajhovska firma neprenehoma nadleguje slovenske trgovce po svojih potnikih, kateri imajo predvsem nalogo razširjati lažnivo vest, da je ta tvrdka slovenska, ker ima tovarno v Zagrebu. Njeni potniki pozivljejo slovenske trgovce, da morajo naročati .Franckovo ci-korijo, Če hočejo veljati za dobre Slovence in če se resnično ravnajo po geslu »Svoji k svojim". Zgodilo se je že v več krajih na Kranjskem in Štajerskem, da bo se drznili potniki te nemške firme na skrajno nesramen način žaliti narodnostni čut slovenskih trgovcev. Pri večini so seveda dobili zasluženo lekcijo, nekateri trgovci pa, ki so bili o razmerah slabo poučeni; so vendar verjeli lažnivim besedam ter zopet naročili nemško Franckovo cikorijo. Firma Franck iz Zagreba podpira nemški Schulverein in laško Lega nazionale, potem pa si upa tako imper-tiuentno nastopati pri slovenskih trgovcih. Naši trgovci naj pokažejo vrata takim izziva-čem ter popolnoma opuste prodajo Franckove cikorije. Saj imamo domačo „Prvo jugoslovansko tovarno kavnih eurogatov" v Ljubljani, ki izdeluje znano »Zvezdno" cikorijo in ki zasluži, da jo podpira vsak slovenski trgovec. To naj bi si naši trgovci dobro zapomnili I Reforma kmetijskega kredita. — Dr. Grab- mayr je vložil v gosposki zbornici svoječasno predlog, s kuterim se vlada poziva, naj čimprej vloži v poslanski zbornici zakonski načrt za reformo kmečkega kredita. Specijaln« komisija s i je posvetovala o načrtu, ki ga jo tozRdevno sestavil predlagatelj sam, in je izdala poročilo. Glavne točko Grabmavrovega predloga so: L z&stavne pravice na poljskih in gozdnih posestvih se amejo ustanoviti le za neodpovedljive, najdalje 60 letih v anuitetah odplačljive terjatve. 2. T e r j a t ve, ki jih imajo na poljskih in gozdnih posestvih kreditni zavodi, navezani na javno polaganje računov, se imajo, če se že sedaj ne odplačujejo v anuitetah, spremeniti v a n u i t e t n e dolgove, in se imajo odplačati najdalje v 60 letih; dolžniku pa se mora dati možnost, da to dobo tudi skrajša, 3. Pri vseh prisilnih prodajah poljskih in gozdnih posestev morajo posredovati javni zavodi (deželni hipotečni zavodi) v svrho, da očistijo posestva vseh odpovedljivih hipoteK, ki se ne dajo amortizirati. 4. Deželni zakonodajni za-stopi naj odločijo termine, kdaj stopi ta kreditna reforma, v veljavo. Na Balkanu. V turški poslanski zbornici je 13 poslancev vložilo interpelacijo radi aneksije Bosne in Hercegovine. Razpravljalo se bo o tej interpelaciji potem, ko vlada predloži zapisnik o sporazumu z Avstrijo. — Bojkot avstrijskega blaga se nadaljuje. — Turški listi poročajo, da se je začela Bolgarija zopet obordževati. Politični pregled. . .Kranjski deželni zbor je bil v soboto odgo- den'. :.•+-- Dr. O razen je povdarjal, daje stanje dežele obupno tako v narodnogospodarskem kakor v političnem oziru. Kranjsko nemštvo se mora upogniti. Nemci žele mir sJovenskih grobov. Govori o kranjski hranilnici, ki propada. Schwarz je uvedel v deželo sistem germanizacije iu korupcije. Gangl je govoril proti vladi in dež. odboru, ki je v Idriji prepovedal prezidati obč. hišo v čitalnico; Resolucije niso sprejete. Schwarz je skušal opravičiti postopanje vlade in vojaštva ob septemberskih demonstracijah, ali poskus se je izjalovil. Govoril pa je jako netočno o nastopanju župana Hribarja ob teh demonstracijah. Hribar spravi vso to reč v državni zbor, ker je Schvvarz vedoma govoril neresnico. Na to je govoril dr. Šusteršič, ki je hvalil Scbvvarza ter našel na njem demokratično mišljenje, našel pa glede dogodkov 20. sept. dva krivca — župana Hribarja, ki je odklonil za večer 18. sept. orožniško po- moč, in Schwarza, ki da je županu preveč verjel in ni poslal takoj orožnikov na ulico. Potem pravi, da se mora Avstrija naslanjati v prvi vrsti na Jugoslovane ter žeVi, da bi kmalu 'vstala jugoslovanska država pod hab-zburskim žezlom. -— O aneksiji 7>•:- \ trpežne. Hideji. Higenieni predmeti. Predmeti za bolnike. t< •rmometri za bolnike. kopeli in sobni termometri. — Kompletni iriga-torji od K 2'f>0 vi.še. — Urizgalnice za nos. ušesa in of-i. Prsne kopeli za nos. Nočne posode tudi za bolnike. -- Ajiarut za bolnike kateri močijo. Nosi se na životu. Aparati za storiliziranje mleka za otroke. Žakljiči za led 1'risnitz- obkladki. — liiilrut ,v Mossotig-batist. Kirurgičai predmeti, i-ravatbrizgaini.e, berglje. aparati z.i iribaliranje. vata dr. ['.riinsa •A, kg 80 vin.. '/., kg K K>0. I kg K :! 1'revezeza otroke. Flanela. Preveze za krčue žile. Ortopedičnipredmeti. Nog.vi.e h elastik, za krčne žile. Kilni pasovi. Prevze za život. - Ortopedični moderci l(Jeradehaltoi). naramnice in podveze za nogoviee. DlŠaVe Za mila, tu - in inozemstva. Toaletni predmeti, ščetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. RazpraSevalei za dišave. D.žni plašči pristno angleški, garantirano nepremočljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K vise. Cene brez konkurence! Diabolo - Igre. Dlabolo - igre. Zalivala in poročilo. lKmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravlja na Goriškem reg. zarl. z omejeno zavezo so zaliva juje tem potom vsem dosedanjim gg. od j o malceni posebno pa ^Občnemu konaunuiemi društvu v Idriji«, in Delavskemu konsumneim društvu v Ljubljaim za dosedanja naročila Priporočamo se tem potom dosedanjin in novim gg. odjemalcem, da nas počaste > svojimi naročili. Obenem'zagotavljamo reeln, postrežno in pristno blago. Zadružni odbor, Naznanilo. -- Na razna vprašana slav nega občinstva si dovoljujem na/.iiauiti. d.i se loč ! pravo plzenskO pivo |ir;izilr ......Union > • . Pri zlatem jelenu »..... Tri krone ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v s.i.lčkili p 100. r.O in -S, lilrov. ; Priporočam se z odličnim spoVtovanjen, A. I. Pečenko, ! zalagatelj za (.'oriško-liradisčansk j v (ioriei, tek. Josipa Verdi -JU. ±- ' N. B. Kdor pije pkensko pivo pri Zlater jelenu prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za DijaSk kuhinjo . A. vd. Berini Gopiea, Šolska ulica št. 2 uelika zaloga = Lekarna Cristofoletti ; v Gorici. S ŽELODČNE KAPLJICE | z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico pop e. 0k*epe pokvarjeni želodec, store, da zg*ne (Varstvena znamka). T kratkem ČaSU ODIO- tica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store', da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. irisiofoleilijem pijača iz kine in 7pWa naJb«Uši pripomoček pri m umunu, zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. = oljkinega olja prve vrste ajbaljSih tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Nic h prodajo na drobno in debelo. Prodaja oa drobno: Kron "96, 104, 112 1-20, 128, 1-36, 1-44, 160. 1'80, 2--, 240 za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ug-odne, ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo s. pušča kupcu do popolna vporabe olja; p. vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalog« ------------------mjja jn sveč.----------------- Cene zmerne. „Goriška ljudska posojilnica^ vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica st. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. RaCun poStne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo : Hranilna vloge se obrestujejo po 4V8%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 0%. Stanje 31. dee. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112.328*—