Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—.¦ Račun pri poštno -čekovnem zavodu št 10.666. tiena 1 Din Redakdja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desuo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnostl. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Celje, pondeljek 10. avgusta 1931. Štev. 64. Leto XIII. Janko Lešnicar v poslednjem domu V petek 7. t. m. je nastopil tragično preminuli Janko Lešničar svojo zadnjo pot. Po prevozu iz Beograda v Celje so prepeljali krsto s preostalimi zem- skirni ostanki v celjsko stanovanje Janka Lešničarja v Zvezni tiskarni !n ga med številnimi venci, cvetjem in zelenjem položili na mrtvaškl oder. Ves dan so prihajaii številni prijatelji in znanci, da se poslovijo od dragega pokojnika. Težko prizadeta rodbina jf> prejela mnogo sožalnih brzojavk in pisem iz raznih krajev države, rr.ed njimi tudi naslednje sožalno pismo prometnega ministra g. inž. Laze Radi- vojeviča: »Spoštovana gospa I V težki nesreči, ki je zadela Vas in rodbino in ji pri- zadela težek udarec s srrutjo Vašega dobrega soproga in očeta, Vas prosim, spoStovana gospa, da sprejmete moje globoko sožaije.« Ob 17. se je zbrala pred Zvezno tiskarno velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev, zastopnikov oblastev, uradov, korporacij in društev ter mnogo prebivalstva 'z mesta in okolice. Po cerkvenih molitvah. ki jih je opravil opat g. Jurak ob asistenci dveh duhovnikov pri vhodu v po~ slopje, so zapeii združeni celjski pevci *Narodno nagrobnlco«. Nato je krenil Žalni sprevod po Strossmayerjevi in Vodnikovi ulici, Kralja Petra in Ma- r'borski cesti skozi Oaberje na oko- liško pokopališče, kjer spi. že toliko velikih Celjanov večno spanje. Za križem je igrala celjska železnič.irska godba žalne koračnice, za njo pa so korakali Sokoli iz Celja in Žalca v krojih s praporoma in duhovščina. Za vozoma z venci in krsto je stopal pokojnikov sivolasi 78 letni oče, so- proga, sinček Janko, sestra in drugi sorodniki, dva zastopnika Oblastne zadruge za poljoprivredni kredit iz Cuprije, eden izmed rijiju v šumadijski narodni noši, ter ostali Stevilni po- grebe. Med potjo so zacele padati iz temnih oblakov, ki so kakor gosta žalna koprena prepregli vse nebo, težke kaplje kakor pogrebne solze, posvečene spominu velikega pokoj- nika. Ko so nosilci postavili krsto na tla ob odprttm grobu na novem delu okoliškega pokopaliSča, sta pristopila zastopnika iz Čuprije in po srbskem običaju poljubila krsto. Po žalnem obredu so pevci med naraščajočim nalivom zapeli »B!agor mu«, nato se je poslovil stari prijatelj Janka Le- šničarja, g. upravitelj Ivan Prekorsek od pokojnika z naslednjimi besedami : »V čas °9abllG9a 'zdajstva in leta v S°lz' Sem s'uži' svo)a vojna »fck!špUal™v<.""ih 2nariih avstrijskih polna navadnim )B' S° hila siiladišCa „ih zdravlPm d^ta-obro. nan,enje- nilh liubica,« » voia,:::.b:XTa ." 12 v yd,k.h kotlih kllll!lla p:0Ps]u corba \z slavncga »KaiSGr KarUTrup- penkrauta«, brez soli in zabelc. 2ivi mrliči so ležaii na trdih slamnjačah steklene oči so brezizrazno strmele v strop, suhe, brczbarvne ustnice so se spakovale, klele, molilc in prosile Boga, da naj že pošlje rešitev — tako ali tako . .. Za barakami, kjer so imcli svoj kvartir bolni ruski ujetniki, so se plžizili negotovih korakov strašni živi okostnjaki ter brskali po smetišču, is- ka!i odpadkov in hlastno glodali kosti, ki so jih pravkar zmctali tja kuharji iz oficirske rnenože. V prvem nad- stropju oficirskega trakta pa so se si- bile mize, polne vsega najboljšega, pokale so šampanjske steklenicc, raz- legalo se je petje in pijane»usmiljenke« so uganjale crgije in bakanale, dočim so ranjenci in bolniki zaman kliaili in čakali, da jim prinese kdo kozarec vode. V tei grozni dobi najhujSe krivice se mi je posrečilo, da spm se za dva dnevn iztrgal iz tega pekia in prišel v Celje, da obiščem mater in očeta. Vedel sem, da stradajo — kdo ni stradal takrat v zaledju? V naglici sem si nabasal ročni kovcek z naj- boljšim pecivom in drugimi jestvin^tni, še dve buteljki sta imeli prostor in škatlja Operas-cigar za očcta, v žepc pa sem si nabasal cigaret, da bo za- dostovalo zame in še ?a koga, ki ga bom našel v Celju. Nepopisno je bilo veselje, ko sem odprl doma svoj kovček, očeiu je pri- i polzela solza na zgubano lice, ko je zagledal celo škatljo cigar, pogladil si je brado, ki je od zadnjega mojega obiska neverjetno osivela, nato pa me je potrepljal po rami in dejal: »Veš kaj, to vzameva s seboj k Grenadirju, tarn imava vsak popoldan 7. Jankom Lešničarjcm vojne posvete, siino se bo razveselii. Tri dni že ni- sva kadila, lahko si predstavljaš, kaj je to ...« Pa sva šla. Tisto znano pot preko kapucinskega mostu doli po Bregu, na levo bistra Savinja, pred sabo sivo skalovje celjskega gmdu, mimo Radeja in Ploja na prijazni griček pri savinj- ski brvi, kjer je bila takrat Jezernikova gostilna »Grcnadir« — pozdravljena, !juba, znana pot, polna rnladostnih spominov! Zavilo sva na griček. Že od daleč sern zagledal Janka, sedece- ga pod senčnatim drcvesom, četrtinko vina pred sabo. Ni naju zapazil, za- mišljen je gledal v kozarec in šeie ko sva stala prav ob njegovi mizi in je zažvenketala moja sablja, ki se mi je zaplela med noge, je dvignil glavo. Razjasnil se mu je obraz, ko je za- gledal očeta, koj nato pa je postal spet resen, zapazivši mojo uniformo. Vkljub temu je vstal in se mi hotel predsta- viti. Tedaj pa se je naenkrat ves nje- gov obraz izpremenil v en sam pri- srčen, solnčen smeh, razširii je roke, me objel in stisnil k sebi... »Saj to si ti! Saj to si ti!« Dolgo me je držal v objemu, potem ini je krepko stisnil roko in mi glo- boko pogledal v od. »Samo v oči pogledam takemu, ki nosi to uniformo, ves, pa koj spo- znain, če je naš ali ni... Dvojni so, ki nosijo to suknjo — enitn je v po- nos, drugi jo preklinjajo in čakajo, da napoči dan! Tudi ti čakaš, ne more biti drugače: očetov sin si in tudi jaz sem kanil svoje dni nekaj strupa v tvojo dušo... Mislim, da tvoji komari- danti Se niso iznašli dovolj močnega protistrupa in ga tudi ne bodo, nc zate, ne za druge, ki ste bili v nioji šoli... Pozdravljen!« Se enkrat mi je stresel roko, nato smo sedli. »Ponudilbiti kozarec, pa je prazna steklenička VeS, ga pijemo bolj po Stran 2. »Nova Doba« 10. VIII. 1931. Stev. 64. DOMACE VEiri Prlhodnja številka »Nove Dobe« bo izšla Izjemoma že v četrtek 13. t. m. popoldne. d Odkrltje spomenika MIroslavu Vilharju na Planlnl. Včeraj opoldne so na Vilharjevem trgu na Planini na Notranjskem ob veliki udeležbi za- stopnikov oblastev, društev in pre- bivalstva slovesuo odkrili spomenik skladatelju Miroslavu Vilharju, ki je bil rojen 7. septembra 1818. na Pla- nini in umrl v juliju 1871. na Kalcu. Novi spomenik stoji pred Vilharjevo rojstno hišo. d Sprememba uradnlh ur v držav- nlh in banovinskih uradlh. Kr. ban- ska uprava dravske banovine razglaSa, da so v uradih banske uprave drav- ske banovine ter v uradih podrejenih držav. upravnih oblastev kakor tudi državnih in banovinskih zavodov urad ne ure zopet od 7.30 do 1230 in od 16. do 18, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. d Pocenltev sadja v — Zagrebu. Zagrebška mestna občina je z name- nom, da doseže znižanje cen sadja na zagrebškem trgu, v četrtek postavila lastne* stojnice na trgu in začela pro- dajati sadje po cenah, v katerih so vra- čunani le režijski stroški. Prvovrstne hruške in jabolka so prodajali po 2 Din kg. Sadje je bilo že ob osmih zjutraj razprodano. Grozdje so prodajali na stojnicah tržnega nadzorstva po 2"50 do 4 Din ceneje, nego so ga prodajale branjevke. Ali bi ne bi!o dobro, če bi si tudi celjska in druge slovenske mest- ne občine vzele zagrebSko za vzgled ? d Umrl je v četrtek 6. t. m. zvečer v Laškem pri Celju v 76. letu starosti g. inž. Adolf Widra, upokojeni ravna telj premogovnika v Hudi jami pri La- škem. Pokojnik je bil odličen rudar- ski strokovnjak in splošno priljubljena osebnost. Po rodu je bil Čeh. Bodi mu ohranjen blag spomin! d Novi potni list!. Ministrstvo za notranje zadeve je predpisalo nove knji- žice za potne liste. Po naredbi mini- strstva bodo izdajale upravne oblasti v vsej državi nove knjižice za potne liste začenši od 1. septembra, ko stare knjižice izgubijo veljavo. Po sporazu« mu med ministrstvom za notranje za- deve in ministrstvom za zunanje za- deve bodo kraljevska poslaništva v inozemstvu začela izdajati nove knji- žice v evropskih državah začenši od 1. septembra, v ostalih pa od 1. oktobra. d Sestanek maturantov marlbor- skega učiteljišča iz 1. 1880. do 1882. v Laškem. V soboto 8. t. m. se je vrSil v hotelu Tadina v Laškem pri- srčen tovariški sestanek maturantov mariborskega učiteljišča iz 1. 1880., 1881. in 1882. Sestanka so se udele- žili naslednji upokojeni nadučitelji: gg. Vinko Jug iz Maribora, Matej KavčiČ iz Studencev pri Mariboru, Anton Po- rekar iz Maribora (nekdanji učitelj 2. t. m. tragično preminulega ravnatelja Janka Le5ničarja), Martin Runovc iz Slovenjgradca in Ivan Smolnikar iz Za- vodnje pri Šoštanju. Nadučitelj v p. g. Franc Megla od Sv. Lenarta v Sloven- skih goricah se zaradi bolezni ni mo- gel udeležiti sestanka, nadučitelj v p. g. Ivan Zotter z Oomilskega, ki je lani predlagal Laško za letoSnji sestanek, pa je umrl pred dvema mesecerna. d Ustanavljanje pašnišklh In gozd nlh zadrug. Pri pristojnih okrožnih sodiščih so bile vpisane še naslednje pašniške in gozdne zadruge: v Čmža- tu, Lučah, St. Petru na Medvedjem selu, Kozjem, Imenem, na Ljubnem, Donački gori v Smartnein ob Dreti, pri Sv. Križu pri RogaSki Slatini, na Tinskem, v Sevnici, Olimju, Rušah, Št. Janžu na Dravskem polju, St. Le- nartu nad Laškim, pri Sv. Bolfenku pri Središču in v Črni pri Prevaljah. d Zbornica za trgovlno, obrt In industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki se obračajo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, po- trdil za udeležbo na licitacijah, svedocb o poreklu robe, potniških leg'timacij itd, da morajo vlagati svoje prošnje odnosno prositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. dopoldne, ka- dar želijo, da se jim potrdila izdajo že istega dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. popoldne v zbornič nem ekspeditu. Potrdila, za katerih iz dajo bi tvrdke prosile po 11. dopoldne, more zbornica izdati šele naslednj' dan. (I Pri pomanjkanju teka, kislem vzpehavanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, mot- njah presnavljanja, oprišču, srbeči- ci osvobotli naravua »Franc Jožefo- va« voda lelo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdra- vilnih sreclstvih so priznali, da se »Franc Jožefova« voda obnese kot povsem zanosljivo srcdstvo za iztreb- Jjcnjc črcvesa. »Franc Jožetova« vo- da se dobi v vseh lekarnah, drogeri- jah in spocerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 11. avgusta: Kmalu bo zo- pet lepše in polagoma toplejše vreme. Celje in okolica c Dr. CMrU Žtžek o eksplozlji v brzovlaku pri Zemunu. Gosp. dr. Ciril Žižek, načelnik oddelka za tujski pro met v ministrstvu za trgovino in in- dustrijo, ki se je vozil v nedeljo 2. t. m. zvečer v istem kupeju s tragično preminulim Jankom Lešničarjem v Be- ograd In dobil pri eksploziji peklen- skega stroja težke poškodbe, je v be- ograjski bolnici popisal nekemu novi- narju strašni dogodek sledeče: »Bil sem na neki konferenci v Splitu. Ko sem se vračal, sem se ustavil v Zagrebu. V zadnjem hipu sem prihitel na kolo- dvor, kjer me je opazil prijatelj Leš- ničar in me pozval, naj prisedem v njegov kupe. Tako sem priSel v ne- srečni monakovski vagon, ki je imel polovico kupejev prvega razreda, "po- lovico pa drugega razreda. Z Lešničar jem sva sedela v kupeju prvega raz- reda sredi vagona, tako da sva bila s hrbtom obrnjena k steni, ki je ločila naš kupe od prihodnjega kupeja dru- gega razreda. LeSničar je sedel pri oknu, jaz pa na isti strani ob vratih. Ker se je bližal Beograd, sva pripra- vila prtljago, potem pa se zopet raz- govarjala. Njiadoma je grozansko po- čilo, daije pa ne vem nič več jasno. Spominiam se le se, da sem z glavo udaril v nasprotno steno kupeja, v naslednjem hipu pa so me že objeli plameni. Imel sem še toliko moči, da sem skočil na hodnik, tarn pa sem se že zgrudi! nezavesten. Le toliko še vem, da sem z rokami zakrival obraz pred plameni. ki so me objeli. Kaj se je zgodilo pozneje z menoj, o tern ne vein ničesar. Zavedel sem se ?SeIe v bolnici. Sprva je bilo strašno. Nič ni- sem slišal ne videl. Tudi bolečine so bile grozne. Šele sedai mi je malo odlego in polagoma gre na bplje.« c Akademija celjskega Sokolskega dru§tva v RogaSW Slatlnl. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v prosla- vo lOletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra v nedeljo 16. t. m. ob 20.30 telovadno akademijo v gledaliŠki dvo- rani zdravilišča v RogaSki Slatini. c Ljubljanskl mesarji in bivši celjski ključ. V Ljubljani se vrši živahna borba za znižanje cen mesa. Kakor poročajo listi, so ljubljanski mesarji pristali na uvedbo sistiranega celjskega ključa za določitev prodajnih cen mesa. Celjski ključ določa, da smejo mesarji na ceno žive teže pri volu I. vrste pribiti še 950/°» da krijejo stroške. Cena, ki jo plača mesar v Ljubljani za vola I. vrste, znaSa kveČ- jemu 650 Din. Če prigtejemo 95% pribitka, dobimo 1270 Din. Če še upoštevamo, da je cena kož padla, in zaokrožimo to vsoto navzgor, do- bimo ceno 14 Dm za kg prvovrstnega voiovskega mesa. Tako ljubljanski listi. V Celju plačuiejo vole po 5 do 5 50 Din. Kako prodajno ceno dobimo v Celju, če upoštevamo celjski ključ, si naj naši čitatelji sami izračunajo. Objavljamo gornje podatke ne da bi hoteli s tern kakorkoli Skodovati me- sarskemu stanu. c Pokopališče v mestncm parku. Prejeli smo : V »Novi Dobi« in kakem drugem Iistu, ki ga »Geschäftssinn« še ni popolnoma pokvaril, sem že nekajkrat bral o našem mestnem parku, ki izgleda sedaj kakor kako vojaško pokopališče. Tarn ti stoji kol pri kolu, ob kolih pa so neke rastline z razni- mi cvetovi. In na kolih so klaverno sive tablice z. neumnimi napisi. Da je zadeva še bolj žalostna, je vmes še kak lep napis, ki pa ni umesten za naše case in kraje. — Tako se zale- tavajo v park ljudje, ki jim ne gre v glavo, da je kaj takega danes pri nas mogoče. O, je mogoče, zelo mogoče Tako čustvovanje in ravnanie tistih, ki po1 parku vedrijo in oblačijo, je pristen dunajski biser. Saj se ena žlahtna rožfca imenuje celo »Perle aus Wien*". V interesu javnega reda in miru bi bilo, da takih reči ne bi več objavljali, ker bi znali rušiti »svetovni mir«. Li niste videü, da se ena stvarca ginljivo imenuje »Weltfrieden«? Bojim se, da smo zopet zabredli v I. 1860., ko so razni narodnjaki in prvaki bili začeli kaliti »nemško idilo«. c Zbliževanje narodov. Prejeli smo: V pondeljek ob desetih. ^o ulici Matije Gubca ti korači fantič. Dal bi mu kakili deset let, tistemu, ki ga vzgaja, pa petindvajset drugih. Fantek Slovenec — žvižga na ves glas »Gott erhalte« ali morda celo »Deutschland, Deutschland ...«, ker imate obe h'mni isti napev. Za kako drugo javno funk- cijo ta deček pri nas ne bo; kaj ko bi ga postavili v mestni park? c Kdo sta dlvjaka? S straSnim hru- pom sta prebudila o pol eni v noči od nedelje na pondeljek dva precej pijana divjaka vse ljudi v Miklošičevi ulici in sosednjih hiSah. Pred seboj sta gnala nekega človeka. ki sta ga tepla, suvala in valjala po tleh po mili vo- lji. Ko so se začeli preplaSeni stano- valci zgražati in se za napadenega za- vzemati, sta jim ta divjaka vse po- vprek grozila, se obregala ob Marijo, preganjala gromske strele, klicala vse na korajžo, preklinjala vsakemu jadno mater in zarod v peto koleno ter tu- liia tako, da so bojni pohodi rajnih Indiiancpv v primeri s tem le plaho šušljanje v spovednici. Ko je bil na- padeni moŽak tako zdelan, da se ne bi dalo nič več primekniti, je prišel od nekod stražnik, ki pa je prireditev za- mudil. Kajti süSal je pač, da je nekje nekaj straSnega, a kot novinec se v ulicah ni znal takoj orientirati. Junaki noči so pobegnili. Dalo pa se bo dognati, kdo je bil v gostilni tako bo- jevito razpoložen. Popisati se vse ne da ; kaj takega je treba videti in čuti. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli : 6. t. m. 40 letna žena cin- karniškega delavca Ana JančiČeva s Teharja in 2 V2 meseca stari Franc Bole, sinček ietniSkega paznika iz Celja (Prešernova ul. 10), v soboto 8. t. m. 64 letna Neža Železnikova s Teharja, žena delavca v štorski železarni in 61 letni delavec Ivan Klančnik iz Ko- karja, v nedeljo 9. t. m. pa 74 letni brezposelni sluga Oton Barilli iz Celja. V soboto 8. t. m. je umrla v Zavodni (Cesta na grad 28) 74 letna posestnica Ana Špornova, v Trnovljah 26 pa 70 malern . . . No, pa danes boš dal ti za liter, kaj? Hoch Österreich!« je dejal bolj tiho, »za gospode oficirje je denarja dovolj — Civilist v zaledju je pa pes in če bi se upal malo za- lajati, ga švrkne z bičem po gobcu! Če ni zadovoljen, da sme stradati ob krušnih, mesnih, sladkornih in ne vem še kakšnih kartah, pa naj crkne! Äli ni res tako?« »Res Janko«, sem dejal, »a danes bosta tudi vidva civilista deležna vo- jaških dobrot. Brez krušnih, mesnih in tobačnih kart!« Odvil sem zavojček in začel dajati na mizo: velik kos šunke, sira, škatljo sardin, lep bei kruh, pa žemljice in kos pogače. Oče pa je potegnil iz 110- tranjega žepa svojo dozo in rnu jo ponudil preko mize. »Vzemi, Janko«, je dejal ves vesel, »takšnih danes še naš glavar ne kadü« »Za božjo voljo, ali je mar konec vojske?« je vzkliknil Janko, gledal do- brote na mizi in vrtel lepo rumeno Operas med prsti. Prižgal sem mu jo in globoko je potegnil vase. »To so ncbesa!« je vzkliknil in po- tegnil še enkrat in še in Se . . . Naenkrat pa je vzel papir mojega zavitka in pokril z njim jestvine, ki sem jih bil razvrstil na mizo. »Greh je, da dajemo pohujšanje s tcmi stvanni. Lahko kdo pride in ti ne veš, česa je zmožen gladen človek«. Prišla je točajka in naročil sem liter vina. In tako smo sedeli pod senčnim drevesom in se sporninjali preteklih lepih časov in ugibali o bodočnosti. Vstajali so pred nami oni krasni dnevi velikih bojev za ravnopravnost in svo- bodo, ki smo jih bojevali v Celju pred vojno, spominjali smo se vseh uaših praznikov, pred sabo smo videli može in fante, ki so danes razkropljeni po vseh mogočihfrontah, ki pa nosijo vsi, v svojih sreih — Lešničarjev strup. In gledali smo v bodočnost: trdno smo bili prepričani, da prihaja dan, vsa znamenja kažejo, da se bodo megle razkropile, da bo vstalo solnce iz za- strupljenih sre — na jugu bo zaža- rela zarja in kakor ogenj bo vstalo solnce vsem lačnim, teptanim in za grenjenim . . . »Vsi so govorili tako kot govoriš ti«, mi je dejal Janko ves srečen, »vsi ki so bili zadnje case na dopustu ... Na fronti se maja — dan prihaja!« In zazvenketali so kozarci. Tedaj je zaropotal onkraj Savinje pod gradom vlak, zažvižgala je loko- motiva in dolga vrsta vagonov, polnih vojaštva, brez konca in kruja se je vozila proti jugu. »Že zopet!« je dejal Janko, »danes že dvajsetf, odkar sedim tukaj . . . vse je tiho, nikdo ne vriska: to nekaj pomeni . . . Lačna in onemogla telesa so dovzetna za bacile in strupe .... In gorje tlačiteljem, če bo strup začel delovati I . . .« Do večera smo sedeli na gričku pri Grcnadirju in ko smo odhajali proti mestu, nam jc bilo lahUo in prijetno pri sreu. Minila so leta in vojne je bilo že davno konec, rnoj oče je žc dve leti spal svoj večni sen na krasnem oko- liškern pokopališču, ko sem prišel v Celje, da ostanem tukaj, če Bog da. Pa so se pričeli novi boji, dostikrat smo se razočarani spominjali na dobo svojih sanj o svobodi in bratstvu, do- stikrat smo z bolestjo v dušah morali priznati, da smo še daleč od bratstva in da smo si bili svoj čas že bližji vljub sužnosti, v kateri smo živeli ... Kolikrat sva z Jankom govorila o tem! Nekoč sva se spomnüa tudi Grena- dirja in cigare in kolača in šunke in — strupa . . . »Takrat smo zastrupljali mi — vrgli smo v mlada srea seme jugoslovanske zavesti, seme ljubezni do istorodnih bratov, ono seme, iz katerega naj vzklije nekoč sreča in veličina svo- bodne in močne države. Zagorijo naj vsa srea v veliki ljubezni in ni ga, ki bi nas mogel premagati. Danes pa so vstali drugi zastrupljevalci, ki vcepljajo sovraštvo v srea brata do brata in ta strup je nevaren. Tem bolj naj zagori naša ljubezen, en sam ogenj naj bodo srea treh bratov . . .« Tüdi on je moral okusiti marsika- kako življensko razočaranje, kakor mi vsi, ki smo otroci one dobe — a o- stal je idealist in je ponesel svoj na- uk v osrčje naroda. Usoda je hotela, da so od tujca plačani zastrupljevalci z zločinsko zahrbtnostjo ubili njega, ki je bil ves prožet ljubezni. Zažgali so njegovo blago sree, ki je zgorelo na pragu onega mesta, kamor je bilo od zgodnje mladosti usmerjeno njegovo oko. Njegov pepel smo prinesli v Ce- lje in ga položili v dornačo zemljo tarn, kjer spava že toliko naših ljubih in dragih. Odpočij si, Janko, ti zlato, za pravo bratsko ljubezen zgorelo sree! Oglašujte! Štev. 64. »Nova Doba« 10. VIII. 1931. Stran 3. letna posestnica Marija Pilihova. N. p. v m. ! c Novi telefon rešilnega oddelka Prostovoljnega gasilnega društva v Ce- Iju ima številko 1. Stranke, ki žele prevoz bolnikov in ponesrečencev z rešilnim avtom, naj se odslej poslužu- jejo nove telefonske zveze. c Premovanje konj. V pondeljek 10 t. m. dop. se je vršilo na Glaziji premovanje kobil, žrebet in žrebic Prignali so 41 živali. Nagrade so bile razdeljene v skupnem znesku 5000 Din. K tej vsoti je prispevala banska uprava 2000 Din, sreski kmetijski odbor v CeljLi 2000 Din in sreski kmetijski odbor v Šmarju pri Jelšah 1000 Din. Kakovost prignanih živali je bila v splošnem srednja. c Ogenj v Medlogu. V nedeljo 9. t. m. okrog 13.30 je nastal v hiši po- sestnika Gračnerja v Medlogu ogenj, ki so ga pa v par minutah prispeli gasilci z Lopate in Babnega kmalu pogasili. Celjskim gasilcem, ki so tudi hitro prispeli, ni bilo več treba sloDiti v akcijo. Če bi se bil ogenj razširil, bi bi!a najbrž pogorela še štiri poslop- ja, ki so v neposredni bližini hiSe. c Požar na Glliiskem pri Cel|u. V petek 7. t. m. okrog pol 22. je trešČilo v gospodarsko poslopje pose- Stnika Martina Košca na Glinskem pri Škofji vasi. Dva domačina, ki sta spala v gorečem poslopjü, sta se komaj re šila. Živino so rešili, vse drugo pa je zgorelo. Gasilci, med njimi celjski in gaberski, ki so se takoj odpeljali na kraj požara, niso niogli do goreČega poslopja, ker tia ne vodi z državne nobena cesta. Škoda znaša 50.000 do 60000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. c Aretaclja. V pondeljek 10. t. m. zjutraj so aretirali na nekem kozolcu v Zavodni 20 letnega Franca Rifla, ki je zasledovan zaradi dveh talvin, izvr- šenih v Št. Juriju ob juž. žel. Rifla so izročili okrožnemu sodišču. c Dve tatvini koles. V četrtek 6. t. m. opoldne je bilo ukradeno iz veže poslopja OUZD v Vodnikovi ulici de- |avcu v kemični tovarni Karlu Kovaču 'z Pečovnika 800 Din vredno kolo, v soboto 8. t. m. dopoldne pa je nekdo lzrnaknil neko kolo iz neke veže v Miklošičevi ulici. C Otrok najden. 6 letnega posestni- kovega sina Ivana Vetermka \z Lo- krovca, ki se je 6. t. m. izgubil na cesti pri Trnovljah, so našli v soboto 8. t. m. zdravega blizu Gaberja in ga poslali staršem. c Poskušen samomor na železnlškl prog!. Izletniki, ki so se včeraj v ve- čermh urah vračali po cesti, ki pelje z Babnega preko Lave na Ljubljansko cesto, so imeli priliko opazovati ne- kega osamljenega moSkega, ki se je dalje časa s povešano glavo opotekal v ckolici ceste, in sicer vedno v bli- ¦ '"' 2ele«niSke proge, ki vodi v Sa- Moderne fiskovine vseh vrst: knjige, lepake, letake, pisemske glave, i.uvcrte, vabila in drugo Vam nudi v •' k usni iz- vedbi in po zmerni ceni Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v njeno stro- ko spadajoča dela, kakor vezanje knjig, za- pisnikov, molitveni- kovitd.Ljud- ske knjižnice imajo popust. T ZVEZNA IISKARNA VCEUU > r+ O N< n> 3 P •1 O o< -m z o < n o o DO vinjsko dolino in ki križa tik za Sti- gerjevo vilo omenjeno cesto. Ko je bilo pričakovati, da se bo vsak čas pnbližal osebni vlak, ki pelje okrog pol devete v Savinisko dolino, se je obupanec viegel tik km 2 železniške proge ob tračnice tako, da mu je vrat le/.äl točno na tračnici in je' v tem stanju pričakova) smrt. Ker je imel vlak nekoliko zamude, je srnrtni kan- didat dozdevno zaspal. Ker pa je ležal na nasipu v beii srajci, ki se je jasno odražala od temnega ozadja, je po- novno vzbudil pozornost pasantov že- lezniškega prelaza. Vendar bela gmota pri večini ni naredila večjega vtisa, ker niso poznali okoližčin in so ga naibrže zamenjali s kilometrskim kamnom. Spoznati človeško telo -pa kljub pred kratkim izvršeni 'elektri- fikaciji okolice ni bilo mogoče. Sled- njič je neka v bližini stanujoča dama, ki so ji prilike bolj znane, opazila ne navadni predmet in stopila bližje. Sa- morilec pa se ni hotel odstraniti niti na dobrohotno prigovarjanje niti na gročnje. Slednjič je dami uspelo avi- zirati sosede, ki so ravnotako zaman poskušali odvrniti neznanca, v katerem so naposled spoznali trgovskega slugo Martina V., od njegovega naklepa. Ko se je bližal iz mesta zakasneli vlak, je nekaj krepkih rok s silo odstranilo obupanca, ki se je vedel docela mirno in premiSljeno. Šele mimo sopihajoči vlak ga je nekoliko omajal. Pomirjen, pa še vedno s sklonjeno glavo se je podal proti svojemu domu. Kot vzrok svojemu naklepu je navedel družmske razmere. Tvrdka FR. STRUPI v Celju nudi cenjcnemu občinstvu kozarce za vlaganje in vkuhavanjesadjav vseh oblikah in velikostih, apa- rate in toplomere svetovne znamkc HEX po to- varniških cenah. - Hkrati priporoča svojo bogato zaloao stekla in porcclana, prvovrstnih čeških šip, zrcal, svetiljk, podob in okvirjev. Ccnc nlzke, postrežba točna in solidna. Žrtve nesreč V Podgorju pri Braslovčah je v petek 7. m. zašla 19letna posestnikova hči Marija Zupančeva z desno roko med pogonska kolesa mlatilnice, ki so ji zmečkala več prstov. 8 letni Štefan Daičman, sin posest- nika v Lazah pri Dramljah, je padel 7. t. m. skednja in si izpahnil desno ro- ko v zapestju. Pasarski mojster g. Franc Kager iz Celja je padel 6. t. m. okrog 20. pri kopanju v Savinji v Liscah na gladkem kamnu tako nesrečno, da si je zlomil več reber. 19Ietni Ivan Gaberšek od Sv. Pon graca pri Grižah, rudar v Zabukovci, je padel v nedelio 9. t. m. na cesti v Orižah s kolesa in si težko poškodo- val desno lice. Vsi ponesrečeni se zdravijo v celjski bolnici. Namesto venca na grob pri- jatelju Janku Lešničarju so darovali Dijaški kuhinji v Celju po 100 Din : g. Mastnak Lojze, trgovec Celje, ga. Ana Robfk, gostilmčarka, Cel|e in g. Leskovšek Franc, trgovec, Celje. Dopisi Konjice Proiilava 10-letnlce vladanja na§ega kralja se bo vršila pod vodstvom ob- činske uprave s sodelovanjem vseh na- rodnih društev. Sestanek za določitev sporeda proslave se je vršil v ponde- liek 10. t. m. ob 10. v občinski posve- tovalnici. Na sporedu je med drugirn bakijada na pr_idvečer 16. t. m. in Sir- Sa slavnostna seja občinske uprave. U našega žclezniškega prometa. Medtem, ko vlada kriza v lesni stroki in se naklada dnevno le malo lesa, je izredno živahen promet z granitom s Pohorja. Tako nak/adajo te dni 300 vagonov granitnih kock iz Oplornice 7.3. tlakovanje ljubljanskih ulic — Vlak je v četrtek 6. t. m. iztiril blrzu LoČ. Zlomila se je pri enem tovornem va- gonu os. Vlak je imel zamude 3 ure. PonesreČil se je v Zemunu podpo- rcčnik-pilot Alojzij Kol§ek iz Čadrana. V četrtek 6. t. m. so ga pokopali v Čadramu. Na pokopališče so ga pone- sli Sokoli. Pri pogrebu je bilo zasto- pano udruženje rezervnih častnikov. UžaloŠčenim sorodnikorn naše iskreno 39 James Oliver Curwood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Riliteräic Šele ko je dogovoril, je opazil, da je pobledela rdoßica voselja na njenih licih in ugasnilo veselo svetlikanje v njenih očch. Bolnstno napete Crte so se zarisale na njenem obrazu. Cutil je, kakšne občutke jo to v njej zbudilo. Vidcla je zadevo v clrugaCni luči. Svetoval ji je,. naj izrabita nesrečo druge ženske, da pricieta do svoje lastne sreče, in njeno žensko srce je |° Ponudbo odi)ilo. Občutek sramu ga je obšel, ki ga hotel potlaciti. Slo je za njegovo življenje. j^. s prsti se je krčevito oklenila njegove roke. barva °-k So blo(lile v daljavi. Videl je samo, da je V njenii °raj poP°lnoina i^ginila z njenega obraza. razburjeV^*1 Se je iskril nov °SenJ- >>Ali Je bila zato prestraSei^e?!1 bleda' ali so bile zato njcne °Ci tak° lastne besode ^ r°kla tiho in Ponovila nJcg°ve Tunga, se je to ^o^11 te kitaJsko P°Sasti» šan" kakor si rekel, ker / Ker ima nad njo nok° moC> Nenadoma je iztro-ni strašeno planil pakonciI Z iz njo-ov0' da jc pre" nekaj trenutki tako blaRc>\TefU ki S° SG Še pr?d gove, so bruhale ogenj. fcell , wPlJÜe V ^8" ženega vraga ne JprLlt^^?** **" ^ Težko je .sopla, ko je stalajprcd njim. Ni bila vet mirna, tonkoboka, vitka srna, kakor pred pol ure, bila je gorcfia, hrabra bojevalka; razburjena ženska. In nič več je ni pretresal strah, zdaj j0 bil ponos in junaska pripravljonost, da bi bila vredna njega. Bila je Connistonova sestra in kakor Conniston. Še cela zdaj, ko je videl, da se njegovi načrti razblinjajo v niC, je siroko razklenil roke, in s hitrostjo in strastjo ljubezni se mu je vrgla na prsi. Tesno sta se okle- nila in poljubil jo je na ustnice. »Verjcmi mi, da spravim tega zasovražcnega hu- diča s pot, še prieclen odideva odtod,« je rekel. »Lahko mi verjameš, draga!« XVIII. Wallie, ki ni maral oCitkov zaradi mrzlega ko- sila, je našol Keitha in Mary Josephino na klopi pod brezami in ju za božjo voljo prosil, naj prideta v hišo. Pristavil je, da je kosilo »prava mojstrovina«. Potem sta se pogovarjala o svojih nadaljnih na- črtih. Mary .Tosephina pri kavi, Keith pri smotki. Keith je mnogo obljubljal in je menu, da. bo morda že zelo hitro, pod gotovimi okoliščinami celo že da- nes Šan-Tunga odpravil. Ko so ga božali ponosni, nežni pogledi Mary Josephine, se mu ni zdela nobena naloga pretežka, in ncstrpen je bil, da bi ze lahko sei na delo. Ko pa je smotko pokadil do polovice, je priSla Mary Josephine okrog mize k njemu, sedla na podrotnik njegovega stola, se privila k njemu in božala s prsti njegove lase. Tedaj ga je minila vsa želja po Šan-Tungu in najrajši bi bil za zmeraj, večno obsedel tako. Spet je ležala njegova roka na njenih lepih plečih in njegovo srco je uti'ipalo kakor preobložen motor. Na koncu ga je morala Mary Jose- phine opomniti na njegovo nalogo. Toda ni ga pu- stila prej, dokler mu ni ponudila svojih ustnic za poljub, stoječ na prstih in z rokami opirajoč se nje- gove rame. Cola armada za njegovim hrbtom ne bi bila mogla Kcilhove hrabrosti še bolj utrditi kakor ta poljub. Zdaj se je sramoval izgovorov, previdnih namigovanj in prikritih groženj. Odločil se je, da pojde naravnost proti cilju. in pi^Va pot ga je vodila v KirkstonoV dvorec na griču. To pot je prišel samo do vrtnih vrat. Opazii je Mirjamo Kirkstonovo med grmičevjem na vrtu. Bila je razoglava in lasje so ji polzeli po tilniku in se svetlikali v solncu. Nenadoma se je zavedel, da so bili ti lasje tisto, kar mu je pognalo strup v kri, Ce si jo je mislil kot Šan-Tungovo last. Ce bi bili njeni lasje črni ali celo rjavi, se mu ta misel ne bi bila prav nič upiraia. Toda to lesketajoče se zlato je na glas kričalo in tožilo proti takemu skrunjenju, vpilo je cclo proti dekletu samemu. Mir jam Kirkstonova je zagledala Keitha skoraj v istem trcnutku, ko je tudi on opazil njo. Prišla mu je hitro naproti. Z njenega obraza je čital, da jo je njegov prihod rešil mučnega pričakovanja. »Žal mi je, ,da me ni bilo doraa, ko ste prišli, go- spodiCna Kirkstonova,« jc rekel in stisnil za tronu- tek roko, ki inu jo je ponudila. »Sodim, da ste prisü k meni, da bi govorili z menoj o San-Tungu.« Nespodobno je bilo, da je že s prvim stavkom zagrabil stvar v jedm. Vendar pa tudi v svojem glasu ni pokazal, da hi se hotel opravičevati. Videl je, kako se je zravnala; njene oCi so ga gledale trdno, mofino in srepo, kakor ne bi bila samo razumela njegovih besed, ampak tudi njegove misli. »Ali niste priSli zato, gospodična Kirkstonova?« Pritrjcvalno je pokimala, toda njene ustnice se niso ganile. »Da bi govorili o San-Tungu___¦« je ponavljal. »Gospodična Kirkstonova, kaj vas muči? Zakaj no zaupate nikomur, ne McDowellu in ne meni. • • ali pa. • •« Hotel je reči »svojemu bratu,« totia pograbila ga jo za roko, in ta nenadna kretnja mu je odsekal.a b08°,dAli je bil San-Tung pri njein, pri McDowellu?« je vpraSala v grozi. »Ali je bil dancs amJ.^ ™ jo rekel? ...« Hitro je zasopla in obstala. Njeni prsti so se krčevito oprijoli njegove roke. Stran 4. »Nova Doba« 10. VIII. 1931. Štev. 64. sožalje, umrlemu br. Alojziju Kolšku pa večna slava. Osebna vest. Tukajšnji gozdarski referent na sreskem načelstvu g. Fran Terček je bil upokojen in zapusti te dni naš trg ter se naseli v svoji vili v Kranju, kier bo užival zasluženi po- koj. Gosp. Terček je stara napredna narodna korenina, je že 27 let clan Sokola. Želimo mu mnogo let prijet- nega življenja v Kranju. Sokolska prireditev v Zrečah v ne- deljo 2. t. m. je uspela vsestransko najlepše. Mnogoštevuno občinstvo sta pozdravila br. Ludvik Vidmar v imenu društva Zreče, starešina br. dr. Mejak pa v imenu župne uprave. Društvu v Zrečah čestitamo k lepemu napredku. Knjižnlca ZKD v Skomarju "prune delovati te dni. Za knjižnico je daro- vala tudi večje število knjig dijakinja Boža Terčkova. Ustanovitev gozdne in pašniške zadruge v Vitanju se je vršila 7. r. m., te dni sledi ustanovitev zadruge tudi v Oplotnici. Dobrria. (Telovadna akade- mija celiskega Sokolskega društva.) V soboto 8. t. m. je go- stovalo Sokolsko društvo iz Celja v našem zdravilišču s pestro telovadno akademijo, ki je privabila v park pred Zdraviliškim domom toliko gostov, da tega doslej nismo bili vajeni. Pa so tudi vsi gledalci prišli na svoj račun, kajti točke so bile druga lepša od druge, razen par hib, ki so se zgodile sicer pri ostalih brezhibno izvajansh točkah. Posebno so še zadivile vrhun- ske vaje članov na bradlji in drogu s spremljevanjem vojaške godbe, ki jo je dala zdraviliška uprava brezplačno na razpolago. Spored je obsegal 9 točk In je bil končan po 10. zvečer. Ob koncu programa je še Ijudstvo vedno čakalo na nove točke, kar priča, da so z nami vred presenečeni nad tako lepo akademijo, ki je pokazala jedro naj- boljšth telovadcev iz celjskega društva, ki mu gre iskrena hvala za lepi užitek. Želimo, da se zopet kmalu vidimo. Zdravo ! Skallca prl Zabukovju. (K z 1 a t i poroki nadučitelja v p. g. Blaža Jurka.) V mraku je počila puška, strel je šel proti nebu, ne na- menjen srnjaku ali pa prašiču — Šel je kot brzosel k Nevidnemu : Ohrani Ti gospoda Jurka in blago gospo nam v ponos ter narodu skrbnega učitelja, ki ga čuvaŠ že petdeset let v skupni neskaljeni sreči. Utrnila se je zvezda in globoko Sinila po nebeškem svodu. Mrak je legel na Skalico, pustil sem divjad in šel vesel. Dal sem duska veselju in iskrenim željam. Gotovlje. V četrtek 6. t. m. dopol- dne se je vrSil pogreb pri Ježici smrtno ponesrečenega veleposestnikovega sina Ivana Jošta iz Gotovelj. Pogreb, ki se ga je udeležilo zelo veliko število po- kojnikovih prijateljev in znancev, je vodil od domače hiše do župne ccrkve pokojnikov bratranec g. Radovan Jošt. Po slovesnem rekvijemu, ki ga je o pravil župnik g. Robert Vaclavik v župni cerkvi, je krenil sprevod pod župnikovim vodstvom na pokopaNSče, kjer se je g. župnik po žalnem obredu 7 ganljivimi besedami posiovil od po- kojnika. Nato so še govorili zastopniki društev, v katerih je pokojnik deloval z veliko vnemo. Inserenti, poshižujte je „NOVE DOBE^ Sport C e 1 j e, 10. avgusta. Za včeraj dopoldne napovedana no- gometna tekma S!< Amaterja I. iz Trbovelj proti SK Celju je morala vsled dispenza slednjega kluba od- pasti. Namestu nje se je vršila trening tekma med prvirn moštvom in rezervo SK Celja, ki se ie končala s pičlo zmago prvega moStva (6:5). Drugih sportnih prireditev ni bilo in tako je pohitela večina sportnikov v Ljubljano, da tarn prisostvuje tekmi Gradjanski : Primorje (3 : 0). Pri tem opozarjamo, da se nameravajo vsi navdušeni celjski pristaši ljubljanskih rivalov llirije in Pritnorja udeležiti odločilne tekme v nedeljo 23. t. m. v Ljubljani. Celjska posojilnica d. d, v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje In pro« do jet devize in valiite. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za istc popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Ucenec Podružnicis Maribor^ Šoštanj Franjo Dolžan z,ckf^ kieparsfvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoüs dela in popravila. — Cene zmerne. MbmmmMMMMM' Pctstrožba točna in solldnal se takoj sprejme v brivnici SimoniSek Anton, brivec, Celje, Gaberje. s prvovrstno hrano se odda 2 dija- koma ali dijakinjima. Nadzcrovanje pri učenju in možnost nemške kon- verzacije. Naslov v upravi lista. Mlad fant se išče za 2 uri lahkega popoldanskega dela. Naslov v upravi lista. Učenca s primerno šolsko naobrazbo, uk-.- željnega, od poštenih staršev, iz celjske okolice sprejme kclonijalna in delika- tesna trgovina Anton Fazarinc, Celje Stanovanje 3 sobno se išče za damski modni salon. Naslov v upravi lista. 2-2 Mali inovec pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Sia^a lekarna 9>Pri Orlu*1 Mr. Ph. Ivo Torfčič Celje, Glavni trg — Äleksandrova ul. Zahvala Ob prebridki izgubi našega nepozabnega, nad vse Ijublje- nega sopro^a, ateka, sina, brata, strica. in svaka, gospoda Janka Lešničarja direktorja Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Čuprijt se najiskrenejSe zahvaljujemo vsern sorodnikom, prijateljem in znancem za Truogošteviine izraze blagodejnega sožalia in za poklonjeno cvetje in vence. Posebno zahvaio smo dolžni \z~ reči cast. duhovSčini, sreskemü podnačelniku g. Klobčiču, ma gistratnemu ravnatelju g. Subicu, predstoiniku mestne policije g. Pužu. zastopnikoma upravnega oabora in uradniStvaOblastne zadruge za poljedelski kred:t v Čupriji gg. Petroviču in Jankoviču, niinistru v p. g. dr. Kukovcu, predstavnikom uradov in društev, Sokolu, pevcem za ginljivi žalostinki, gg. Prekoršku, Petrov.cu in JankoviČLi za presrčne poslovilne besede ob grobu, železiiičarski godbi v Celju in sploh vsem, ki so nam s svojim sočutjem stali v prebridki uri ob strani in spremili milega pokojnika na njegovi zadnji poti. CELJE. dne 8. avgusta 1931. G6obs»ko žalujoča rodbina Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri püpilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦VaVaVaVJiBVBflBlBMBiVBVaSBVBllB v CELJU, KREKOU TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakcv v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča tor naložbam cerkvenega in obtin- skega denarja posueča posebno pažnjo. Hriiiiilnica daje posc- jila na zemljišfa po najnilji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplačno Za hranilnc vloge jamči poieg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskai'no Milan četina. -- Oba v Celju.