Poštnina platan* v goioriuL
II. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven T ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din 20'—,za tujino GO’—. Uredni5tvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 ln 30-7t.
Jugoslovan
Rokopisov ne vraSam«.
Oglasi po tarifi (n dogovora.
Uprava v Ljubljani, Gradišče4, tel.30-68. Podružnica t Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raK.r Ljubljana 1.r>.G2i.
Št. 50
Ljubljana, nedelja, dne 1. marca 1931
Leto II.
Pristanek Italije na francosko-angleški sporazum
Po dvodnevnih pogajanjih je bil dosežen sporazum tfudi v Rimu - Doseženi sporazum pomeni pristop Francije in Italije k londonskemu pomorskemu paktu - Odhod ministrov Hendersona in Alexandra iz Rima - Velik triumf Francije
Rim, 28. februarja, n. Davi ob 9-40 sta italijanski kralj in kraljica Jelena v svečani avdijenci sprejela angleškega zunanjega ministra Hendersona in prvega lorda mornariškega admiralata Alexandra. Takoj po avdijenci sta se Henderson in Ale-Kander odpeljala v palačo Chigi, kjer sta 3e sestala z Grandijem. Pomorski strokovnjaki so se posvetovali že od 10'15. Ministri so ostali v palači Chigi vse dopoldne. Grandi je bil stalno v zvezi z Mussolinijem, tako da so lahko pomorski strokovnjaki neprestano redigirali :3voje poročilo, s katerim so do zadnje podrobnosti regulirali vprašanje tonaže italijanske vojne mornarice, opredeljene po kategorijah vojnih ladij. Sestavili so sporazum, ki urejuje od-nošaje med francoskim in italijanskim vojnim pomorskim gradbenim programom do leta 1936. Sporazum sloni na kompromisni formuli, po kateri so francoski in angleški delegatje žo sklenili pariški sporazum. Ta sporazum bo veljal do leta 1936, ko poteče tudi londonski pomorski pakt, ki veže tri glavne oceanske sile. Jasno je, da v Rimu sklenjeni sporazum ni provizoričen, ker se bo leta 1936 podaljšal in eventuelno na novi pomorski konferenci razširil.
O	rezultatih razgovorov med zastopniki Velike Britanije in Italije so danes objavili službeno poročilo, ki pa ni preciziralo, v Cem ob3toja sporazum in na kak način so ga dosegli. Vsekakor sporazum še ni definitiven, ker ga mora francoska vlada končnoveljavno sankcijonirati. Dognano pa je, da je Henderson uporabil iste metode, kot jih je pričetkom tega tedna, ko se je pogajal z Briandom v Parizu. Tudi takrat niso hoteli ničesar objaviti.
Tako so v Parizu sklenili sporazum in na prav takšen način sedaj tudi v Rimu. Henderson se bo jutri sestal z Briandom in z njim obravnaval rimski sporazum. Na tak način nameravajo skleniti trojni pakt med Veliko Britanijo, Francijo in Italijo. Ta trojni pakt pa morajo še odobriti Amerika in Japonska. Čim se to izvrši, so londonska pomorska pogodba co ipso razširi na Francijo in Italijo in tako nameravajo priti do splošnega sporazuma o redukciji pomorskega oboroževanja.
Že davi so s kompetentne strani zatrdili, da so razgovori med Hendersonom in Grandijem toliko napredovali, da ne preostaja drugega, kot da strokovnjaki še ure-de nekatera tehnična vprašanja.
»Tribuna« objavlja daljši komentar o razgovorih v Rimu in naglaša, da so trajali ti razgovori dva cela dneva in da je bilo delo jako težavno, da pa so sporazum vendarle dosegli, saj 30 imeli stalno pred očmi princip italijanske vlade, da mora biti pomorski sporazum popoln, t. j. da mora veljati ne le za Francijo, ampak tudi za Italijo. List pravi, da so sedaj končno propadli vsi poskusi s strani Francije, da se Italija izključi od pomorskega sporazuma in da se brez njenega sodelovanja sklene porazum med štirimi največjimi pomorskimi silami. List naglaša, da sporazum, ki se zaključi v Rimu, ne bo definitiven, nego začasen — do leta 1936. V svojih razgovorih se angleški in italijanski delegatje niso dotaknili principijelnib vprašanj, marveč določali so same številke, ki se nanašajo na tonažo vojne mornarice.
»Giornale dTtalia« je še nekoliko več odkrit kot »Tribuna«. Pravi, da se bo sporazum, ki bo vezal Britanijo, Francijo in Italijo, nanašal samo na pomorski program, ki ga je treba izvesti do leta 1936. Na tak način se omeji gradnja vojnega bro-dovja za dobo petih let. O vseh ostalih pomorskih problemih pa v Rimu niso govorili in 30 se sporazumeli pred vsem o tem, da načelnih vprašanj s tem sporazumom ne bodo izigravali. Vendar izraža list prepričanje, da bo ta sporazum, ki je sicer čisto tehničnega značaja, znatno doprinesel k razbistritvi političnih odnošajev in k u-reditvi mednarodne situacije.
Henderson in Alexander sta danes, kmalu po IB. uri s svojim spremstvom od-
potovala v Pariz, kjer se popoldne sestaneta z Briandom. Nato se vrneta v London, menijo, da bo prva posledica tega sporazuma, da bo Italija dobila veliko posojilo in da bo sporazum pripomogel k rešitvi vseh francosko-italijanskih sporov, vštevši kolonijal na vprašnja.
Rim, 28. februarja, d. »Agenzia Stefani« javlja uradno: V poteku razgovorov, ki so se te dni vršili v duhu prisrčnega sodelovanja med angleškima ministroma Hendersonom in Alexandrom ter med italijanskim ministrskim predsednikom, italijanskim zunanjim ministrom in italijanskim
£38*$ . :£\i	'	>	iv
.< .
3L.m....
K pomorskemu sporazumu mod Francijo, Anglijo in Italijo
Od leve na desno: lord Tyrell, angleški poslanik v Parizu, angleški zunanji'minister Ilen-derson, Aristide Briand, Alexander, prvi lord admiralata, in francoski mornariški minister
Dumont
mornariškim ministrom, je prišlo v načelu do dogovora o vprašanjih, ki na londonski pomorski razorožitveni konferenci niso bila rešena. Določila nameravanega dogovora se morajo predložiti še francoski vladi. V ta namen odpotujeta Henderson in Alexander danes v Pariz. Če francoska vlada pristane na te predloge, potem se bodo izročili vladam držav, ki so bile zastopane na londonski konferenci, t. j. Združenim državam ameriškim, Japonski, Veliki Britaniji in britanskim dominijonom.
Rim, 28. februarja, d. Angleška ministra Henderson in Alexander kakor tudi angleški izvedenci so popoldne odpotovali v Pariz.
Komentarji francoskega tiska
Pariz, 28. februarja. AA. Vest o itali-jansko-angleškem pomorskem sporazumu v Rimu je napravila na tukajšnje politične kroge ogromen vtis. Splošno menijo, da s« til pogajanja velikanski triumf Francije. Popoldanski listi objavljajo uvodnike, v katerih poudarjajo, da ta pogajanja pomenijo konec francosko-italijanskega tekmovanja na morju in proglašajo 28. februar za historičen dan v evropski zgodovini. Listi
»La LiberUk piše, da sporazum določa globalno tonažo francoskega in italijanskega brodovja za moderne vojne ladje. Sporazum bo veljal do 1. 1936. Italija priznava Franciji nadmoč v nekih kategorijah vojnih ladij. Sporazum ne predstavlja posebnega dogovora za osnovo, na kateri bosta pristopili Italija in Francija k londonski pomorski pogodbi.
Jugoslavija in Čehoslovaška imata skupno pot
Izjava poslanika dr. Kramerja čsl. novinarjem — Nikake izmišljene govorice ne morejo zadržati konsolidacije Jugoslavije
Praga, 28. februarja, v. Novi jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Kramer je priredil češkoslovaškim novinarjem čajanko, ki jo je otvoril z daljšim nagovorom. Slavil je plemenito zadržanje češkoslovaškega tiska napram sedanjemu težkemu delu za konsolidacijo Jugoslavije. Češkoslovaško in Jugoslavijo, je dejal, vežejo krvne in čustvene vezi, spomini na skupne borbe, pa tudi in pred vsem realnost življenjskih interesov. »Vi brez nas 110 morete živeti, kakor brez vas 110 moremo živeti mi. Nam jo določena skupna pot med narodi v svetu.«
Nato je poslanik dr. Kramer govoril o poslednjih dogodkih v Jugoslaviji. Označil je poset Nj. Vel. kralja v Zagrebu kot najvažnejši politični dogodek v zadnjih letih, ki jo vsomu svetu pokazal uspeh kraljeve politike za pomirjenje naroda in konsolidacijo države. Proti temu uspešnemu razvoju jugoslovanske konsolidacije niso pomagale nobene govorice: ne ona o vojaški zaroti naših najboljših generalov, niti ona,
da je bila Jugoslavija soudeležena pri dunajskem atentatu na albanskega kralja. Jugoslavija koraka z brzim korakom v bodočnost in jugoslovanska ideja zmaguje celo tam, kjer je morda prej naletela na načelne in taktične nasprotnike. Vse te govorice so bile le posledica sovraštva in nepoznavanja našega naroda, ki nima nobenih drugih ambicij, kakor da se gospodarsko in kulturno dvigne, da pokaže svojo državotvorno silo in miroljubnost in da izpriča, da hoče lojalno sodelovati pri reševanju splošnih vprašanj. To pa roko v roki s svojimi češkoslovaškimi brati in v okviru Male antante, ki je eden izmed najbolj pomembnih činiteljev za ohranitev miru in za stabilizacijo Evrope.
Končno je poslanik dr. Kramer izrazil sv>je veselje in zadoščenje, da sedaj lahko deluje v Češkoslovaški, na katero ga vežejo spomini iz mladih let, pred vsem pa to, da je bil učenec predsednika češkoslovaške republike.
Visoko odlikovanje admirala Guepratte-a
Vojni minister general Hadžič mu je izročil včeraj na svečan način red Jugoslovanske krone I. stopnje
Beograd, 28. februarja. 1. Danes ob pol 12. je v slavnostni dvorani hotela »Srbski kralj« v navzočnosti francoskega poslanika Darda in mnogih čestilcev admirala Guč-prattea vojni minister general Hadžič izročil admiralu Guepratteu red Jugoslovanske krone I. razreda. Minister general Hadžič je zbrane tako-le nagovoril: »Doletela me je sreča in ea3t, da sem od Nj. Vel. kralja dobil nalog izročiti g. admiralu Guepratteu red Jugoslovanske krone. Izrekam mu ob tej priložnosti hvaležnost in zahvalo naroda in vojske za vse tiste usluge, ki jih je napravil našemu narodu med vojno. Prosim vas gospe in gospodje, da tudi pri tej priliki vzkliknemo nepozabnemu admiralu: Živeli!« Zbrani so se odzvali pozivu z burnim vzklikanjem in pozdravljanjem admirala Gueprattea, ki je
bil očitno ginjen in se je prisrčno zahvalil generalu Hadžiču za izročitev visokega odlikovanja.
Volilna nasilja na Bolgarskem
Sofija, 28. februarja. AA. Na procesu radi volilnega nasilja v Govedarih, ki se vodi v Tatar-Pasardžiku, so bile zaslišane danes priče. Priča Djusdjev je izjavil pod prisego, da ga je pustil načelnik občine pretepsti od dveh kmetov. Ko je na dan volitev stopil iz hiše, da odda listo na občini, so nanj streljali neki ljudje in ga ranili, tako da so mu morali v bolnici amputirati nogo. Priči Ratkov in Todorov sta podali izjavi v istem zmislu. Ratkov je še dodal, da so pristaši Zgovora izkopali na pokopališču nekega mrtveca, mu odsekali obe nogi ter prepevali: »Stambolijski pod zemljo, Zgovor na zemlji«.
Belgijski list o Jugoslaviji
Bruselj, 28. februarja. A A. List »Soir« prinaša pod naslovom »Jugoslavija-Belgija« članek, v katerem govori o predavanjih v Belgiji v poslednjem času o Jugoslaviji ter razvoju trgovskih odnošajev med Belgijo in Jugoslavijo, List se bavi posebno z vlogo Jugoslavije v gospodarskem življenju Evrope.
Narodni socijalisti se ne vrnejo v parlament
Frankfurt a/O, 28. februar ja. A A. Na nekem shodu je izjavil predsednik nacijonalno socialistične frakcije v parlamentu, poslanec Ober-fohren, da ostanejo nemški liaeijonalci zunaj parlamenta tudi še v naprej navzlic skorajšnjim pogajanjem o proračunu vojnega ministrstva in
o	pomoči vzhodnemu delu države. V resoluciji so zbrani zahtevali odstop Brtiningove vlade m pruske vlade, ki ji načeluje Braun.
Važnost današnjih občinskih volitev v Nemčiji
Berlin, 28. februarja. A A. Jutri se vrše v Nemčiji občinske volitve. V Brunswicku bodo te volitve zelo važne, ker so tu na oblasti narodni socijalisti, in se bo po izidu teh volitev moglo presoditi vpliv narodno socijalistične stranke. Volilna agitacija je zelo ož/ivela in stranke se pripravljajo z vso vnemo na jutrišnje volitve. Na izid volitev bo gotovo zelo vplival dramatični odhod narodnih sooijalistov iz državnega zbora, tako da so lokalni interesi popolnoma potisnjeni v ozadje po narodnih vprašanjih.
Utrjen položaj romunske vlade
Bukarešta, 28. februarja, n. Listi poročajo, da je govor ministrskega predsednika Mironescuja v poslanski zbornici postal zelo velikega pomena za notranji položaj. Položaj vlade se je učvrstil. Listi naglašajo, da je Mironescu kot nekdanji zunanji minister pripravil povratek kralja Karla v Romunijo. Napovedujejo tudi, da bo povratek dr. Maniuja, bivšega ministrskega predsednika pomenil novo epoho v gospodarskem in političnem življenju Romunije. Pričakujejo, da se bo dr. Maniu vrnil v prvi polovici meseca marca v Romunijo. Prav tako pripisujejo veliko važnost temu, da se bo bivši notranji minister v vladi dr. Maniuja, dr. Vajda Vojevod, ki se je umaknil iz političnega življenja v Cluj, v ponedeljek povrnil v Bukarešto.
Del otoka se pogreznil
Atene, 28. februarja. AA. Pri zadnjih velikih «harjih in nalivih se je pogreznil del otoka Lefkas v Egejskem morju. Prebivalstvo so še pravočasno opozorili, tako da razen strahu ni bilo hujšega.
Zaključitev druge evropske žitne konference
Poročilo o agrarni krizi, nje rešitvi in o mednarodnem agrarnem
kreditnem zavodu
Pari*, 28. februarja, d. »Havas« javlja, da je bila žitna konferenca v Parizu danes zaključena.
Pariz, 28. februarja, d. Poročilo druge evropske žitne konference naglasa posebno, da ima problem prodaje žita univerzalen značaj. Ploskev posevkov se v Evropi ni bistveno povečala. Žita po vsem svetu pridelajo nad potrebo in ne sauno v Evropi. Dovoz ruskega žita na razna tržišča je obstoječo krizo še poostril.
Poročilo se nato bavi z vprašanjem žitnega prevoza, z ukrepi finančnega značaja in
Resnost krize brezposelnosti v Nemčiji
Vlada misli na njeno ublažitev s pomočjo zasilnih odredb
Berlin, 28. februarja. AA. V Nemčiji je brezposelnih 5 milijonov. Ce se do 1. aprila položaj ne bo izboljšal, bo nemška vlada poskusila naredbenim potom znižati v vsej Nemčiji delovni čas in plače, da tako omogoči zaposlitev vsaj dela brezposelnih.
Danes je poročal o tem minister dela Stegerwald v proračunskem odboru državnega zbora. Minister je rekel, da vlada v Nemčiji veliko pomanjkanje kapitala in da
Vzroki sedanje velike gospodarske krize
Izjava bivšega francoskega min. predsednika Steega — Preveliko število vojno-industrijskih podjetij
Klevefanjfe nacijonalistov
Ni prvič, ko skušajo razni nasprotniki jugoslovanskih nacijonalistov diskreditirati jugoslovansko nacijonaLno misel pri delavcih s tem, da mečejo tudi jugoslovanske nacijonaliste v en koš s fašisti. Zlasti pred
6.	januarjem je to bila nad vse priljubljena taktika razredno orijentiranega delavstva, a da ni ta razvada ponehala niti po 6. januarju, je pokazala agitacija ob priliki zadnjih volitev v II. skupino rudarske zadruge. Da pokažemo vso neutemeljenost te agitacije, smo s konkretnimi dokazi poudarili, da je res narodna politika vedno tudi socijalna.
Na ta naša izvajanja pa reagira list zastopnikov razredno orientiranega delavstva in sicer na način, ki ga moramo z vso odločnostjo zavrniti. V svojo polemiko meša razna nasilja, ki so jih kjerkoli po svetu izvršili razni prenapeti nacijonalisti. Seveda je morala tudi žolta organizacija pomagati argumentacijam tega lista, kakor da bi imel jugoslovanski nacijonalizem sploh kakšno zvezo s temi organizacijami. Ker vemo, da kljub vsej jalovosti teh razlogov« nekateri zastopniki marksističnega delavstva še ne bodo hoteli nehati s svojim starim receptom, nam bo dovoljenih pač par načelnih besedi o nasilnežih.
V	vseh strankah, v vseh skupinah in med pristaši vseh svetovnih nazorov je vedno bilo nekaj fanatikov, ki jim je bil razvoj stranke ali njih skupine vedno prepočasen in ki so si zato hoteli pomagati z nasilnimi metodami. Takšnih pristašev nasilne propagande je bilo dosti v verskih, nacijo-nalnih in socijalističnih strankah in ti fanatiki svoje ideje niso nobena posebnost nacijonalizma. Narobe ve socijalistična diktatura proletarijata povedati o takšnem nasilju nad drugimi, kakršnega niso nacijonalisti nikdar zagrešili. To je neorvgljivo in vsak dan prinaša o tem nove dokaze-Na drugi strani pa je ravno tako res, da je bilo v vseh strankah, verskih, nacijonal-mih ko socijalističnih, vedno veliko ljudi, ki so obsojali vsako nasilje in ki so hoteli, da se nikomur ne zgodi krivica. Vedno so bili ljudje v vseh strankah, ki so res hoteli, da velja najvišji Kristusov nauk: ljubi svojega bližnjega!
Zato je znale skrajne neobjektivnosti, če kdo dejanja posameznih fanatikov naprti kar vsej skupini. Naravnost klevetanje pa je, če kdo meče v en koš jugoslovanske nacionaliste s fašisti. Nič drugega nima jugoslovanski nacijonalizem skupnega s fašizmom kot to, da ga najostrejše odklanja. Sedaj pa naj odgovarja za njegova dejanja. Takšna logika je že dokaz slabe volje, zelo slabe volje.
Prav tako pa je dokaz slabe volje, če hoče danes kdo operirati z napakami, ki so se storile nekdaj. Dne 6. januarja je bila miza pospravljena in od tedaj niso očitki iz prejšnje dobe več na mestu. A tudi stvarno so zgrešeni, ker je jugoslovanski nacijonalizem sam jasno pokazal, da nekdanjih nasilnih metod ne odobrava in jih ♦udi odobravati ne more. Jugoslovanski nacijonalizem ni noben trenuten pojav, temveč živi že stoletja in bo živel, dokler bo v sebe veroval jugoslovanski narod. Jugoslovanski nacijonalizem tako močno veruje v sebe, da je prepričan, da mora ves narod osvojiti njegov program, ker je ta program ♦udi popolnoma v interesu vsakega posameznika in tudi najbolj bednega Jugoslovana. Jugoslovanski nacijonalizem hoče prepričati s silo svoje ideje, z močjo svoje ljubezni do naroda in zato nima nasilje zanj nobenega smisla in je celo njemu nasprotno. Seveda pa je jugoslovanski nacijonalizem tudi toliko uvideven, da ne trpi nobenega nereda, da sovraži anarhijo, zakleto nasprotnico evolucije. In zato pozdravlja jugoslovanski nacijonalist 0. januar, ker ne trpi, da bi anarhija z leve ali desne ogrožala naše lepe Jugoslavije.
Jugoslovanski nacijonalizem je borben za pravice svojega naroda, a drugače do skrajnosti miroljuben in samo tisti, ki noče razumeti jugoslovanskega nacijonalizma, samo ta more prihajati na dan z očitki, kakršni so bili slišui za časa agitacije v II. skupino rudarske zadruge.
Ti očitki niso nič drugega ko navadno klevetanje jugoslovanskih nacijonalistov in mi teh klevet ne bomo več trpeli. Če je kdo od nacijonalistov zagrešil kakšno nekorektnost, na dan z njegovim imenom, toda pavšalni očitki se bodo nehali, ker se morajo nehati. Zvesto, udano in požrtvovalno služi jugoslovanski nacijonalist svojemu narodu in svoji vzvišeni ideji. Žalostno je, da je to idealno delo nekaterim celo
Budimpešta, 28. februarja, n. »Esti Kurir« prinaša razgovor svojega pariškega sotrudnika z bivšim francoskim ministrskim predsednikom Steegom. Steeg je izjavil, da je bistveni vzrok velike gospodarske krize preveliko število vojnih industrijskih podjetij. Vsaka država si je zgradila svoje lastne tovarne za orožje. Edini izhod iz sedanje krize so za Steega zedi-
s pogajanji, ki jih vodita Nemčija in Avstrija s srednjeevropskimi državami, izvoznicami žita o uvedbi prednostnih carin. Državam, ki žito uvažajo, se priporoča, naj že začeta prizadevanja za ureditev prodaje presežkov evropskega žita nadaljujejo. Podonavske države naj se potrudijo, da ugode željam kupcev.
Končno izraža poročilo nado, da bi utegnila ustanovitev mednarodnega agrarnega kreditnega zavoda, ki jo je sprožila druga ženevska gospodarska konferenca, prinesti občutno olajšanje.
bi se položaj zelo popravil, če bi dobila
Nemčija dolgoročna posojila za finančho obnovo. Vladna akcija za izboljšanje gospodarskega stanja se nadaljuje in napreduje vkljub vsem težkočam zelo ugodno. Končno je Stegerwald odločno odklonil predlog glede znižanja socijalnik dajatev in pozdravil misel o reformi socijalnih ustanov, ki naj prepreči zlorabe.
njene evropske države. Treba pa je predvsem političnih predpogojev za ustvaritev združenih evropskih držav. Gospodarski razlogi bodo napravili svoje že sami po sebi. Mednarodna razorožitev se mora izvršiti istočasno po vseh državah, a izraz svobodne volje narodov mora biti podlaga zdravemu razvoju vsake države.
Konferenca zbornic TOI Jugoslavije
Beograd, 28. februarja. AA. Zastopniki trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic iz vse države so imeli pod predsedstvom predsednika novosadske zbornice Koste Mirosavljeviča v dvorani beograjske industrijske zbornice konferenco
o	določitvi dneva in dnevnega reda letošnje konference zbornic. Zastopniki so se dogovorili, da bo ta konferenca v Velikem Bečkereku 14. in 15. junija t. 1. Ta datum je bil določen glede na to, da ba v maju konferenca zbornic v Washingtonu. Na dnevni red konference v Velikem Bečkereku pridejo tale vprašanja:
1. Hidrotehnična služba v naši kraljevini. Poročata zbornici v Novem Sadu in Velikem Bečkereku.
2. Okrepitev domačih tržišč in ustvarjanje narodno orijentirane mentalitete kupcev. Poročata zbornici v Beogadu in Zagrebu.
3. Določitev dnevnega reda gospodarskega kongresa.
16.	junija bo zlet v Vršac in Belo cerkev. Dalje je sklenjeno, da se 14. in 15. Junija proslavita kot »dneva gospodarstva«.
Beograd, 28. februarja. AA. Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev naše kraljevine je poslala vlogo ministrstvu za kmetijstvo, v kateri prosi, da ministrstvo intervenira pri francoski vladi za nacijonalizacijo naših vin, ker bi taka poraba našega vina v Franciji znatno narasla.
Nemci proti Biilowu
Berlin, 28. februarja. AA. Najnovejši zvezek Billowih spominov je izzval povsod ostre komentarje. Na seji finančnega odbora parlamenta je krščansko-socijalni poslanec zahteval, naj odstranijo sliko Biilovva iz zbornične avle.
Palermo, 28. februarja. AA.„ Promet je zopet vzpostavljen. Danes so pokopali žrtve neurja, Pogreba so se udeležili zastopniki oblastev in ogromne množice.
Borbe v Indiji
Netvdelhi, 28. februarja. AA. Upanje na rešitev ustavnih težkoč se je zmanjšalo, ker je odbor indijskega kongresa odklonil podkraljeve protipredloge Gandhiju. Uradni krogi zanikajo, da so pogajanja med Gandhijem in podkraljem prekinjena. Gandhi zahteva, da se morajo kaznovati stražniki, ki so preostro nastopili proti demonstrantom.
Ni verjetno, da bo podkralj ugodil tej zahtevi. Lucknov, 28. februarja. AA. V spopadu med kmeti in policijo je bil ubit neki indijski carinik in ranjen 1 policist. V borbi je bilo ranjenih pet drugih oseb.
Nova ugrabitev na Bolgarskem
Sofija, 28. februarja. AA. Poročajo iz Varne, da so včeraj ob 6. zjutraj ugrabili iz hotela, kjer Je stanoval Angela Jankova, člana okrožnega odbora. Ko so njegovi tovariši izvedeli, so takoj obvestili državnega tožilca, vendar je preiskava ostala brezuspešna. Sodeč po stanju, ki Je vladalo v njegovi sobi, so morali Jankova odvesti pol nagega, V znamenju protesta se odborniki okrožnega odbora niso hoteli udeležiti seje, ki so jo zato morali odgoditi.
Izid tekme med beograjskim »Sokolom« in sofijskim »Trinajst«
Beograd, 28. februarja. 1. Danes se je na igrišču športnega kluba »Jugoslavija« vršila no-ometna tekma med tukajšnjim športnim klu-om »Soko« in sofijskim športnim klubom »Trinajst«, ki se je končala z rezultatom 3 : 3 (1:0).
Mednarodna tolpa ponarejevalcev denarja
Berlin, 28. februarja. AA. Oddelek berlinske kriminalne policije za pobijanje ponarejevanja denarja je odkril delavnico, kjer so ponarejali razen nemških še druge bankovce. Kakor so pri natančni preiskavi odkrili, gre za 'lane mednarodne ponarejevalske tolpe, ki je imela svoje pomagače v vseh glavnih mestih sveta. Niti vodijo k mednarodnemu ponarejevalcu denarja Mamonovu, ki so ga na Švedskem prijeli.
V	kratkem ga izroče Nemčiji.
Drobiž z vsega sveta
London, 28. februarja. AA. Na nekaterih otokih Tihega in Južnega oceana so divjali strašni viharji in velike poplave. Najhuje so prizadeti otoki Fidži, odkoder javljajo, da je že nad 230 mrtvih.
Rim, 28. februarja. AA. Poslaništvo Kube demantira vesti o atentatih na predsednika republike Machala.
Rim, 28. februarja. AA. Gabriele D Annunzio je obolel na influenci ter leži v svoji vili v Gardone.
Dunaj, 8. februarja. AA. Konec proračunskega leta je imela Avstrija 1 in pol milijarde deficita.
Pariz, 28. februarja. AA. Policija je bila obveščena, da hočejo nekateri pomagati lady Owen da pobegne iz versaillskega zopora. Lady Owen je bila obsojena na pet let ječe, ker je ustrelila gospo Gastaud. Policija je odredila vse potrebno, da prepreči beg obsojenke.
Nekateri pravijo, da bo predsednik 14. Julija lady Owen pomilostil.
Bruselj, 28. februarja. AA. Predlog socialističnega voditelja Vandervelda, naj se dovoli v Belgiji vpepeljevanje mrtvecev, je bil v Belgiji sprejet z 80 glasovi proti 70. Pet poslancev se je glasovanja vzdržalo.
Carigrad, 28. februarja, d. Kakor poročajo listi, je Trocki hudo obolel.
Rim, 28. februarja. AA. Danes je poslanska zbornica sprejela zakonski načrt o pravnem režimu lastnine v vojaških zonah. Zbornica je nato sprejela zakon o vladnem nadzorstvu nad zadrugami.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 28. februarja, d. Večerna vremenska •napoved za jutri: Južne Alpe: oblačno, od časa do časa dež, ki preide kasneje v »neg.
Državni dohodki od trošarine in taks
Manjši dohodki od trošarine, znatno večji od taks v primeri z
lanskim proračunskim letom
Beograd, 28. februarja. 1. Po poročilu finančnega ministrstva je bilo meseca januarja 1931. vplačano na državni trošarini
70.452.000 Din. Po proračunu je bilo pričakovali 75,250.000 Din, torej je bilo plačano za 4,798.000 manj. Na taksah je bilo plačano meseca januarja, in sicer: na občih in vozarinskih taksah skupaj 110 milijonov 175.410 Din, v proračunu pa je bilo
103.707.000 Din, torej je bilo plačano več
Apel švicarskih intelektualcev
Baselj, 28. februarja, o. »Nationale Zeitung« prinaša apel odličnih švicarskih intelektualcev, ki se pridružuje svoječasnemu apelu angleških intelektualcev in zahtevajo javno sodno razpravo in svobodno izbiro braniteljev za obtožene italijanske intelektualce.
Inozemski strokovnjaki v Rusiji
Moskva, 28. februarja. AA. Po ugotovitvi moskovskih »Izvestij« je zdaj v Rusiji okrog 4000 inozemskih inženjerjev obratovodij in delavcev s posebnimi nalogi, pred vsem v premogovni, tekstilni in kovinski industriji. Razen tega delajo v Rusiji nastavljenci 124 velikih inozemskih tvrdk, ki jim je sovjetska unija dala velika naročila. Največ strokovnjakov je iz Nemčije in iz Združenih držav. Isti vir poroča, da bo letos zaposlenih še kakih 13.000 novih inozemskih strokovnjakov.
Smrtna nesreča italijanskega generala
Firence, 28. februarja. AA. Davi so na železniški progi Firenze-Bologna našli truplo generala Grazianija, bivšega poveljnika armadnega kora in generala milice. Dosedanja preiskava je dognala, da je general Graziani padel iz vlaka, ker so se vrata voza iznenada odprla.
Listi mu posvečajo spominske članke in opozarjajo na zasluge ki si jih je pridobil po porazu pri Kobaridu, ko je italijanskim četam vlil novega duha.
S podmornico na Severni tečaj
Berlin, 28. februarja. AA. Byrdovo ekspedicijo na Severni tečaj bo spremljal kot zdravnik profesor Bernbard Villinger, ki se je že večkrat udeležil sličnih ekspedicij. Byrd odpotuje na Severni tečaj s podmornico meseca julija.
Silni viharji in nesreče na Črnem morju
Bukarešta, 28. februarja. AA. Na Črnem morju divjajo že nekaj dni hudi viharji, katerih žrtev so številne ladje. Nemški parnik »Ceres« in neki grški parnik sta nasedla pri vhodu v Bospor. Obe ladji sta izgubljeni. Posadki s' ;e rešili. Z angleškega parnika »Wielfield« so valovi odnesli 14 mož, ki so vsi utonili. Isti parnik je prej prevzel na svoj krov skoraj vso posadko norveškega parnika »Treviana«, ki je bila v nevarnosti.
tako na potu, da »i ne morejo pomagati drugače ko « klevetanjem. Slabo sredstvo,
ki n.e bo uspelo.
za 6,408.740 Din.
V	prvih 10 mesecih proračunskega leta 1930-31 je bilo plačane trošarine skupaj
733.141.000 Din. V primeri z vplačilom v istem času proračunskega leta 1929-30 jo bilo plačano letos za 29,138.000 Din manj. Na taksah je bilo v prvih 10 mesecih letošnjega proračunskega leta vplačano za
49.468.000 Din več kakor v istem času lanskega leta.
Ukazi in naredbe v vojski
Beograd, 28. februarja. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil postavljen za sanitetnega poročnika privatni zdravnik dr. Lind Jurij. Upokojen je bil lekarniški podpolkovnik Mandelbaum A. Evgen in preveden v rezervo. Upokojen je bil dalje Šteblaj B. Ivan, uradnik III/l, poslovodja pri komandi pomorskega arzenala.
Z naredbo ministra za vojsko in mornarico je bil po potrebi službe odrejen v službo pri štabu komande dravske divizijske oblasti kapetan I. klase Radakovič K. Franjo. Po lastni prošnji sta bila določena za službo pri komandi letalskih strokovnih šol pešadijski poročnik Rn-gale M. Josip in Rugin V. Andrej. Po potrebi službe je določen za službo pri III. hidroplanski komandi poročnik vojnega broda I. razreda lielinbach D. Zdenko. Reaktiviran je bil v službi pri mornariški komandi korvetni poročnik Lubec M. Oton.
S sklepom ministra za vojsko in mornarico je bilo inženjerju poročniku Zaharju Srečku dovoljeno v letu 1931. prvič delati izpit za čin aktivnega rezervnega inženjerja. kapetana II. razreda.
Upokojitve
Beograd, 28. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za promet so v soglasju s predsednikom ministrskega sveta upokojeni uradniki III/l železniške direkcije v Ljubljani: Franc Loboda, Aljoz Ticel, Josip II-nikar, Friderik Kunst, Karl Hoge, Ivan Zakotnik, Karl Cerkovnik, V. Štajner, Franjo Malenšek Avgust Pegam, Franc Dobovec, Franjo Bradač, Fran Paul, Vekoslav Medvešček.
Kmetijska razstava v Novem Sadu
Beograd. 28. februarja. AA. Minister za kmetijstvo je izdal razpis vsem banskim upravam, v katerem jih opozarja na kmetijsko razstavo v Novem Sadu, ki se začne 14. marca. Naglaša važnost razstave za vse banovine, ker bo zastopan prvovrsten materijal živine za rejo vseh vrst. Dana je tudi prilika varčevanja, ker se more na licu mesta nabaviti večje število živine. Interesente ministrstvo opozarja, naj kupujejo živino za rejo posebno pri živinskih zadrugah, ker je s tem (»dana največja garancija za dobro kvaliteto živine.
Izvoz vina iz Dravske banovine
Beograd, 28. februarja. AA. Na zahtevo kmetijskega ministra je poslala kontrolna in vzorna postaja v Mariboru ministrstvu poročilo o Izvozu vina od 1. avgusta 1930 do 1. januarja 1931. Največji konsument vina iz Dravske banovine je Avstrija. Tjakaj se je izvozilo v omenjenem roku 530.000 litrov vina, od tega 370 tisoč vina, 160.000 litrov mošta. Na Holandsko se Je Izvozilo 6000 litrov vina, na Češkoslovaško pa 3000 litrov vina.
2Vy. Veh hvali © mladini
{glasbene Matice v ftlavibovu
Po srečnem povratku e sijajnega koncerta v Beogradu, ki ga je posetil Nj. Vel. kralj in nad vse milostno sprejel v posebni avdijenci depu-tacijo vodstva in gojencev, je na posebnem zboru udeležencev v zvezi r zaključnim nagovorom predsednik ravnatelj dr. Jos. T o m i n -S ek poslal Njegovemu Veličanstvu sledeči bizojav: »Mariborska omladina, združena v Glasbeni Mtaici, je vneto šla v lepo prestolico posetit brate in sestre ter se navzela navdušenja pred prestolom vseljubljenega kralja. Vaše Veličanstvo je milostno obrnilo svoje oko na nas, Vašega Veličanstva blaga roka nas je ob-
darila in dvignila, kraljevska beseda ohrabrila. Polni sreče smo se vrnili in bomo oduševljeno povsod in vse svoje delo posvetili blagodati naše domovine. Iz vseh src se dviga molitev k Bogu: Živel naš dobrotni kralj, živel kraljevski doni.«
Na ta brzojav je došel iz pisarne Nj. Veličanstva sledeči odgovor: »Njegovo Veličanstvo kralj je prevzel z zadovoljstvom izraze podaniške ljubezni in zvestobe, predložene o priliki povratka Glasbene Matice v Maribor, in je blagovolil mi naročiti, da izrazim zahvalo. — Minister dvora B. D. Jevtič.c
Če bi izdelovali vse železne izdelke doma
bi se povečala njih vrednost za nad milijardo Din — študijsko potovanje tajnika kovinarjev g. Vrankarja po našem jugu
Ljubljana, 28. februarja. Delavska zborniea izda v kratkem v poseb-uji knjigi poročilo za 1. 1929. 1930. Poročilo je razdeljeno v dva dela: prvi del se bavi z gospodarskimi in socijalniini problemi, drugi pa obsega statistične študije. Iz prvega dela posnemamo iz članka »Razvojne možnosti naše železne industrije naslednje glavne misli:
Na našem področju se izuči mnogo večje število kvalificiranih kovinarjev, kakor jih more jemati delo doma. Zato je važno, da poznamo razvojne možnosti naše železne industrije.
Ako bi izdelovali vse železne izdelke doma, bi znašal prirastek na vrednosti železnih izdelkov nad 800 milijonov dinarjev. A ko bi izdelovali doma tudi stroje, bi znašal prirastek nadalj-nih 400 milijonov dinarjev.
Radi primerjave naj navedemo, da smo izvozili iz naše države leta 1929. za 1554 milijonov, leta 1928. pa za 441 milijonov pšenice in za 943 milijonov žive živine.
' lco bi bil tak razvoj železne industrije mogoč, bi dobilo pri nas po naši cenitvi 20 do 25.000 kovinarjev delo in zaslužek. Ti bi zaslužili 300 do 500 milijonov dinarjev. Država pa bi izgubila ea 300 milijonov dohodkov, ki jih dobiva sedaj v obliki carin na izdelke železne in strojne industrije. V kolikor hi se dvignila ta industrija K inozemskim kapitalom, bi šel razen tega velik del zaslužita za obresti in dividende v inozemstvo, tako da bi bil dejanski zaslužek našega narodnega gospodarstva iz prenosa železne industrije na naša tla mnogo manjši, kakor bi se zdelo, če mislimo samo na vrednost železne produkcije.
2e iz teh misli, ki smo jih tu samo naznanili, je razvidno, da bo treba premagati pri razvijanju našo železne industrije mnogo težav.
Dalje je treba misliti na to, da se da razviti iiaša industrija le v hudem boju z inozemsko industrijo, ki je zalagala do sedaj naš trg. Ta •industrija razpolaga z velikimi rezervami, računa s tein, da produkcija v masah in boljšo izrabljanje kapacitete produkcijo pocenjuje in dela zato inozemski trg poceni. Zato je vkljub visoki carinski zaščiti opasen konkurent. Naše carinske ovire tej industriji sploh ne škodujejo toliko, kakor bi se to na prvi pogled videlo.
Tudi inozemska industrija ima svoj domači trg zaščiten. Iz tega črpa velike dobičke. Radi mnogo večjega domačega trga ti dobički tudi tam, kjer je carinska zaščita na kilogram znatno nižja kot pri nas, kakor n. pr. v Nemčiji in Poljski, v skupnem iznosu iz naslova carinske premije najbrž ne zasluži manj kakor pri nas. Izgubo, ki jo pomenja za inozemsko industrijo naša carinska zaščita, nadomešča inozemski industriji premija, ki jo dobiva iz naslova domačo carinske zaščite.
To so razlogi, ki so imeli za posledico, da se jo pokazalo v povojnih letih, da je bila inozemska kovinska industrija v konkurenčnem boju na našem tržišču močnejša kakor naša. Posledica tega je bila, da so iskala celo ona naša podjetja, ki so v državnih rokah (kakor Zenica), svoje zaščite rajši v srednjeevropskem železnem kartelu, kakor v bojnih carinah.
Toda to nam zopet kaže, da je razvoj domače industrije težka naloga in da se tu z naglim 100% uspehom ne da računati.
Vkljub temu pa smemo računati, da se bo naša železna industrija stalno dvigala. Že zalo, ker spada med njene največje potrošnike država sama. Vsaka država pa je interesirann že iz narodno obrambnih razlogov, da razvije železni
Glavna središča naše bodoče železne industrije bodo na črti Kragujevac, Kraljevo, Vnreš, Zenica. Tam se bo železna industrija v kratkem zelo dvignila. Naši mladi kovinarji se morajo obrniti za delom pravočasno na to stran. Tudi če imajo premagati pri tem kake začetne težave, morajo to storiti.
Da delavstvo za vse to konkretno zainteresirata, sta poslali Delavska zbornica in Javna borza dela tajnika kovinarjev g. Vinka Vrankarja na študijsko potovanje po našem jugu, da dobi osebne vtise o bodočem razvaju naše kovinske industrije in da se prepriča o delovnih razmerah v tovarnah na jugu, ter postavi, £e mogoče, osebne zveze, ki bi olajševale odtok naših delavcev na jug. G. Vinko Vranka’’ je podal po dovršenem potovanju zanimiv referat o tovarnah v Kragujevcu, Kraljevu in Kruševcu, v katerih bi se moglo zaposliti v bodočih letih posebno veliko število kovinarjev iz našega podorčja.
Za meščansko šolo v Zagorju
Uprava zagorske občine stremi že dalje časa r.a tem, da se uresniči želja mnogih uvidevnih občanov in se otvori v Zagorju meščanska šola. Zagorje je večji industrijski kraj, ki kaže zadnja leta lep prirastek, z lepo razvijajočo se in dustrijo, ki obeta po omiljenju sedanje gospodarske krize zavzeti še večji razmah. Predvideni obsežnejši obrati bodo potrebovali več delovnih moči, vsled česar bo tiarastlo sedanje število prebivalstva (okoli 5000), kar je jamstvo za obstoj nove šole. Po drugi strani se računa na sodelovanje okoliških občin, kakor Kotredež, Aržiše, Št. Lampert, Kolovrat, ki bi pošiljale svoje otroke v zagorsko meščansko šolo. V poštev bi prišli posebno prvi dve občini, ki sta Zagorju najbližji in ki izkazujeta precejšnjo Število prebivalstva. Centralizacija v gospodarskem pomenu teh pet občin bi bila kos novemu bremenu, ki bi ga občinstvo malo občutilo. Vršila so se že tozadevna posvetovanja med zastopniki omenjenih občin in upamo, da ne brez uspeha.
Za čimprejšnje uresničenje tega načrta se posebno trudijo gospodje Grčar kot župan ter VVeinberger in Kolenc, ki zaslužijo od občanov vse priznnaje. G. Weinberger je odstopil žo pred leti občini za malenkosten znesek krasno stavbišče za novo šolsko poslopje nasproti svoje biše, ki popolnoma odgovarja svojemu namenu. Na občinskih sejah, kjer se je načelo tudi šolsko vprašanje, je prišlo seveda do uesoglasja in to samo radi finančnih težkoč; vendar proti zidavi nove šole ni bil nihče, ker to sprevidi vsak, da je nova šola Zagorju res potrebna. Ker občina ne razpolaga z zadostnim kapitalom in tudi občane ni kazalo še več obremeniti, se je moral najti drugi vir dohodkov, ki hi služil amortizaciji najetega posojila za zidanje nove šole. Na eni občinski seji se je predlagalo, da bi se uvedla dinarska tonaža,, t. j. da obdavči občina vsako tono uvoženega in izvoženega blaga z enim dinarjem. V povprečnih razmerah iu srednjemu prometu bi narastel ta znesek na približno 350.000 Din letno in bi zadostoval za odplačevanje obresti in dolga. To tonsko obdavčenje je tako malenkostno, da bi se sploh ne
občutilo, ker znaša ua en kg izvoženega ali uvoženega blaga komaj eno desetinko pare; zato se more sprejeti ta predlog z mirno vestjo in brez pomislekov.
Naj omenimo, zakaj je Zagorju meščanska šola zares potrebna. Vsi vidimo, da posečajo ljubljanske srednje šole večinoma otroci imovi-tejših starišev, ki si lahko privoščijo v mestu tudi stanovanje in hrano. Le nekaj je dijakov, sinov revnejših starišev, ki se pa morajo vozili dnevno domov. Da je dnevna vožnja v Ljubljano in obratno mučna, posebno za otroke, ki posečajo nižjo gimnazijo ali meščansko šolo, sprevidi vsak. Potem številni otroci rudarskih, obrtniških iu kmetskih družin iz Zagorja iu okolice! Vsi ne morejo postati zopet kmetje in rudarji ter obrtniki v domačem kraju, ker je zato potreba premajhna, marveč si morajo iskati druge poklice in v drugih krajih. Vsekakor je tudi kmetskim otrokom potrebna večja izobrazba, pa četudi ostanejo po absolviranju šote na kmetiji, jim bodo vendar služili nauki, ki so si jih pridobili na šoli, uspešnejšemu delovanju v svojem poklicu iu plodonosnem napredku.
Živimo v času, ko zahteva vsak poklic več izobrazbe in da ne zaostajamo za drugimi kulturnimi in naprednimi narodi, moramo nuditi mladini priložnost do širše izobrazbe.
Ponosna, že projektirana stavba ne bo samo kot okras Zagorju, temveč bo vidna priča stremljenja po napredku zagorskih očetov. — P.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah, prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Fram Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
755
Marec:
Ponedeljek
6 cenenih dni
Torelc	*	m
n za nase gospe!
Sreda
Četrtek
Modni čevlji na zapono
z usnjeno ali .. |4g.. Wn ££•.
franc, peto
Din
Petek
Sobota
Nogavice
v vseh modnih barvali!
Prosimo Vas, da ta kupon izrežete ter ga oddaste pri nas, kadar kupite čevlje. Dovoljujemo Vam zanj 25% popusta pri nakupu nogavic.
;*t e /
Kupon—serija 108
25% popust na normalne cene nogavlo. Velja samo pri nakupu „Humanik“-6evljev od 2.-7. III. 1931.
HUMANIK
»Petovia« LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. a; MARIBOR, Gosposka ulica 17; CELJE, Aleksandrova cesta 1.
Razširjajte Jugoslovana!
Pismo iz Cerknice
Predno poročamo druge stvari, naj se nekoliko dotaknemo dopisa iz Cerknice v zadnjem »Domoljubu«. Precej se je zaletel tale dopisnik! Vsaka najmanjša stvar mu je na poti; no, se bo moral pač privaditi našim razmeram.
V torek je bil v Cerknici vsakoletni Matijev sejm. Ljudi je bilo zelo veliko na sejmu, a kljub temu Je bila kupčija zelo slaba. En primer: Po končanem sejmu sem šel mimo klobučarja, ki je med robantenjem pospravljal svojo robo, pa ga previdno vprašam: »Kaj se pa jezite, očka?« Postrani me Je pogledal in takole zinil: »Za vraga, ves dan sem samo en klobuk prodal, kaj se ne bi potem človek jezil!« Taka je, bomo morali pač počakati na boljše čase.
Ni dolgo, kar smo poročali, da je bilo ustavljeno obratovanje na parni žagi v Martinjaku. Pretekli teden pa Je odpustila nekaj delavcev tudi parna žaga v Begunjah pri Cerknici. Se razume, da so vsi delavci brez vsakršnega posla in sedaj čakajo, kdaj bodo spet poklicani na delo.
Le malokdaj se sliši, da bi se volkovi klatili okrog Cerknice. V četrtek zvečer nas je pa vseeno eden počastil s svojim obiskom. Pravzaprav ga Je imel čast videti samo neki voznik iz Cerknice. Ob deveti url zvečer omenjenega dne se je voznik vračal iz Grahovega v Cerknico. Pri Mariji Magdaleni pa Je nenadoma skočil pred vola precej velik volk. Vola sta se ustavila, voznik je pa hitro skočil na voz. Oči-vidno je bil volk zelo lačen, ker je neprestano skakal na vola in ga Je voznik le s težavo z bičem odgnal. Samo, da Jo ne bi ta vrag od volka enkrat v Cerknico primahal in komu pomeril hlače!
V četrtek, to je 26. februarja, je minilo 10 let, kar se je Italijan umaknil iz Rakeka. V ta namen se je vršila v četrtek zvečer v Sokolskem domu na Rakeku večja proslava. Te proslave se je udeležila tudi cerkniška godba pod vodstvom g. 2uljana ter pevski odsek tukajšnjega Sokola pod vodstvom br. Kraševca. Pa tudi mnogi drugi Cerkničani so pohiteli ta večer na bližnji Rakek.
Kakor znano, se bo v najkrajšem času ustanovilo v Grahovem pri Cerknici novo Sokolsko društvo. Kakor je videti, kaže ljudstvo precej veselja do ustanovitve Sokolskega društva in to je že trden fundament pri novem društvu. Kar korajžo, pa bo šlo! Tudi v bližnjih Begunjah bi že lahko začeli z mislijo o svojem Sokolskem društvu. Saj sposobnih ljudi Jim ne manjka! Cerkniški Sokol si je pred kratkim nabavil tri nove vrste telovadnega orodja, in sicer plezalno vrv in drogove ter kroge. Vrv in drogovi so že montirani, krogi bodo pa v najkrajšem času. Tako se bodo sedaj naši Sokoli merili na vseh vrstah telovadnega orodja.
Tudi prosvetni odsek našega Sokola prav marljivo deluje. Sedaj se prav pridno pripravljajo z dramo »Mrak«, katero mislijo vprizoriti danes teden. Cerkničane že naprej opozarjamo na to dramo, ker je res vredna, da Jo vsakdo vidi. Drama Je primerna času in je vsa prepletena z žalostnimi prizori. Režijo ima v rokah br. Kobal in upam, da bo častno rešil svojo nalogo.
Takole vreme kot ga imamo sedaj, nam tudi greni naše vsakdanje življenje. Vse se meša sneg, dež, solnce Je pa za zabelo. Ampak brožga. ta je pa čez vse! V Cerknici nam Jo prav nič ne manjka in bi Jo vsaj polovico lahko Izvažali.
To se pravi, da jo Imamo preveč in, če ne znaš plavati, je bolje, da ne greš na cesto. Naš cestni odbor se nas vendar malo usmili in sem pa tja le pomeče brozgo s ceste.
Pismo iz Trebnjega
Plemenska živina za črno goro
Pretekli teden je bila v Trebnjem komisija za nabavo plemenske živine za Črno goro. Komisija je sestajala iz nekaj uradnikov kr. ban ske uprave Zetske banovine, dailje Dravske banovine, sreskega kmetijskega referenta v Novem mestu g. Malaseka in Breškega veterinarja g. Vandota.
Nabavljali »o ia nakupovali le čisto m on ta ionsko pasmo, dobro rejene bike, telice in krave v bretjostu. Našim Občanoim je bilo lo razglašeno in so v velikem številu prignali svojo živino. Vsak je želel, da proda svoje blago, saj je bila cena ugodna in marsikdo je želel, da proda svojo kravico za Din 12 do 14 kg žive teže. Zait o je bila ponudba tudi tako ogromna iu so prignali na trg preko 150 glav živine. Ali kon/ 'ja je bila izbirčna in je od vsega tega nakupila le 16 glav, in to res izbranih in »a pic i« sposobnih ekseinpiarjev. Pri tem semnju so je pa (pazilo precej nedostatkov, na katere je potrebno, da oi>ozorimo i naše ljudstvo i na- . kupovalee. Predvsem je nujno potrebno, da naši živi - -'■rejci strogo pazijo na čistočo ’'ri živini, kar je pred.pogoj za dobro prodajo ob takih in sličnih prilikah, dalje, da pri-ženo na trg le živino čistih paseun, ne pa tako, kot se je v precej primerih zgodilo, dn je kanet prignal res svojo lepo rejeno kravico, ampak mešano po materi in biku, pa j« z"'rjeval, da je pristna čista pasma. Celo rodovnik je navedel. Opozarjamo še posebej na to, da se v bodoče to ne bi več pripetilo, ker komisija obstoja vedno iz naših najboljših strokovnjakov, ki dobro pozna in ve cenili našo živino. tako da je pomota pri izbiri izključena. Odgnal je svojo kravico premeteni kmet, ki je pril.' od d 1 S in godrnjali češ, da g spoda ne pozna živine.
Opazilo se je tudi pomanjkanje organizacije same pri nakupovalcih. Mesto da bi se živina, ko je bila nakupljena, prevzela takoj, je čakal« tri dni po hlevih v Trebnjem za izvoz. Komisija, ki je živino kupila, je odšla še v druge kraje banovine, n prodajalec je bil primoran, da izroči svoje blago v oskrbo na svoje stroške in odgovornost. Želeli bi bilo v bodoče, da komisija, čim živino prevzame, jo tudi odpremi in ne dela tako nepotrebne velike stroške in potov prodajalcu. Komisiji nami je bilo po njeniJi izjavah to neljubo in so zagotovili, da se bo v bodoče način nakupovanja plemenske živine predrugačil. Imel sem priliko, da sem se raztovarjal z nekim članom komisije, banskim svetnikom iz Cetinja. Kvalificiral je našo živino za tretje mesto v Dravski banovini. Iz tega sledi, da morajo naši živinorejci povišali vrednosl svoje živine in to samo z umnim in skrbnim negovanjem, predvsem je pa pogrebno, da se organizira naš kmet v živinorejskih zadrugah, katerih cilj in namen je dvigniti našo živinorejo in ji tako priboriti povsod primeren ugled. Pri poročamo vsem živinorejcem sodnega okraja Trebnje, da se udeleže danes, v nedeljo, občnega zbora novoustanovljene živinorejske zadruge v Veliki Lcki, ki bo skrbela, da v bodoče dvigne našo domačo živino posebno v naši ožji Dolenjski na ono stopnjo, da ne bo pri na« ocenjena na tretje, ampak na prvo mesto. — ... an.
Nezakonska mati
Ljubljana, 28. februarja.
0	tejle stvari je težko pisati in govoriti, kakor je sploli težko govoriti o stvareh, ki •e jih je v življenju prijelo malo preveč moralnega balasta in ob katerih je človek vedno v nevarnosti, da mu bo svet za vsako mirno, dobro mislečo besedo nameril na srce strupeno rezilo najekskluzivnejše lntolerance. Ne bi se rad pričkal, ni mi do tega, da bi kogarkoli napadal in pozival na boj, samo tako, samo za spodoben pomenek bi rad vrgel nekaj misli in besed
—	noben drug opravek me na svetu tako ne veseli, kakor potezati se za tiste, ki so najbolj spodaj in ki jih vsakdo kamenja.
Naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz zapi-8em to odurno, zlagano, osovraženo krilatico, ki se je drži toliko krivice, sramote, bede in krvi, kakor menda nobenega dru-
Sega termina, kar jih je visoko moralni, ostojni čisti človek našega veka od svojih davnih, pogostem prav mračnjaških in nasilnih prednikov sprejel v svoj besednjak: nezakonska mati. Današnji čas je zelo nagnjen k visokemu ocenjevanju starih, trajnih vrednot, v dnevnem tisku, na kongresih in zborovanjih se menda še nikoli ni pisalo in govorilo toliko hvale in slave materi kakor dandanes: današnji čas se je polagoma pač odvadil, tiho, na skrivaj ljubiti in biti hvaležen, dandanes se mora pač vsaka stvar obesiti bolj na veliki zvon. Sodobna književnost in slikarstvo vsak dan na svoj način ustvarjata čudovite podobe mater, mater, kakor je bila Madonna, mater, kakor so lahko delavke Iz tovarne, in mater vsega sveta. Komu je človek prižgal ta čudežni kres hvale in slave? Ali so lahko na svetu žene, ki so kdaj rodile, pa niso prav nič deležne vsega tega in bi jih moralo biti danes sram, da so kdaj rodile? Ali more hoditi koderkoli po svetu otrok, ki je bil rojen iz človeške matere, pa bi ga moglo biti sram, da je bil? Ali si upa še danes kdo v kogarkoli vreči ta kamen sramote: nezakonska mati?
Nezakonska mati! Vse, kar je morale v tej besedi, skoraj vse je sama nepremišljena naglica in laž. Problem žene in otroka v sodobni družbi je tako težak, žena se v obratu današnjega življenja nahaja pred tako usodnimi razpotji, da nikoli ni vredna tako težkih obsodb. Tisti stari, tradicionalni duh, iz katerega se je pojem nezakonske matere rodil, pa je morda največ kriv nad enim najstrahotnejših krimi-nalov naših dni: nad detomorom. — Fri.
d Javna dražba najdenih predmetov ae bo vršila 5. marca 1931 ob 9. uri na postaji Ljubljana gl. kol.	726
80 letnica vzorne gospodinje
Kamnik, 28. febr.
Osemdesetletnico rojstva praznuje danes v najožjem rodbinskem krogu gospa Jožefa Krat-■ar, hišna posestnica na Sutni v Kamniku.
Jubilantinja je kljub visoki starosti še vedno »vežega duha, zdrava in krepka, da ji človek ne bi prisodil niti 60 let. Vse svoje življenje bila vzor delavne in pridne gospodinje in je
Jz f)ravsfee banovine
*Popotovanje po zvezdi večernici«, tako te imenuje zgodba, katero smo pričeli danes priočevati ti »Jugoslovanu« na
5.	strani. — Opozorite na to »voje prijatelje in znance, ki imajo otroke! — Naročajte in širite naš list!
d V imenik zdravniške »bornice »a Dravsko banovino je vpisan dr. Pucelj France, sek. zdrav, nik v celjski bolnici.
d Kongres PEE v Bukarešti. Prijave se podaljšajo do torka 8. marca do 6. zvečer. Tisti, ki nočejo potovati s skupnim potnim listom, morajo imeti svoj vizum, ki stane 200 dinarjev. Zato je priporočati, da potujejo na skupni potni list. — Tajnik ZSAU.
d Izpremembe v železniški službi. Upokojeni so zvaničniki I.-l: Kočevar Ivan, vodja postajo Stara Cerkev pri Kočevju; Dobnik Ivan, vlakovodja, Ljubljana gl. k.; Vivod Anton, skladiščnik, Pragersko; Krainz Franc, administr. zvan., Maribor gl. k.; Mave Franc, vlakovodja, Ljubljana, gl. k.; zvaničniki II.-l.: Potočnik Ja-nec, kretnik, Črnomelj; Kante Ivan, kretnik, Mirna peč; Kržič Franc, sprevodnik, Ljubljana, gl .k.; Škerget Leopold, kretnik, Hrastnik; Zupanc Franc, kretnik, Laško; Kert Jakob, pisar, sluga, Maribor gl. k.; Prelog Anton, premikač, Maribor, gl. k. — Premeščen je zvaničnik I./l. Tomec Ivan, pregledovalec voz, kurilnice Ljubljana I., gl. k. ko zastopstvu drž. žel. Postojna;
I.-4. Čehovin Josip, pregledovalec voz, zastopstvo drž. žel. Postojna v kurilnico Ljubljana I., gl. k. — Stalnost je priznana uradnikom II.-5. Pcrkavec Albin, prometnik, Ljubljana, gl. k.; Benedečič Valentin, prometnik, Ljubljana gor. k.; Gregorka Boris, tehnični uradnik, kurilnica Ljubljana II. gor. k.; uradnikom III.-4 Trojar Frančišek, prometnik, Gradac v Beli Krajini; Goleš Rozalija, adinin. uradnica, prometno ko-mere. odelenje; Poselil Rudolf, nadzornik br-zojava, signalna sekcija Ljubljana; zvaničnilcu
II.-3.: Kerle Jožef, kurjač, kurilnica Maribor. Sprejeta sta dnevničarja: Rustja Alojz, Sevnica; Seibitz Viljem, Rimske Toplice. — Služba je prestala uradniku III.-3. Cedilnik Francu, kurilnica Ljubljana I. gl. k.
d Pazite na rob našega blaga, ker brez znaka Dagmar Jugočeška ni prava Dagmar svila. Jugočeška Kranj.
d Slovenska Matica objavlja: Letošnje knjigo izidejo o Veliki noči v aprilu. Knjižni dar je naslednji:	Izidor	Cankar, Zgodovina likovne
umetnosti v zahodni Evropi. II. del. Romanska doba in gotika, 1. snopič; France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, 2. snopič; Prevodi iz svetovne književnosti XIII. zvezek: Rey-mont-Glonar, Kmetje IV. (zaključni) del. Poletje; Avgust Pirjevec, Levstikova korespondenca. — Članarina ostane neizpremenjena BO Din letno. Članom, pristopivšim letos, se dajo prvi tretji deli romana »Kmetje«, skupno 909 strani, kakor tudi 1. snopič Kidričeve Zgodovine po znatno znižanih cenah. Pristop je javiti po dopisnici, ali osebno pri društvu v pisarni Matične hiše na Kongresnem trgu žt. 7. oziroma pri poverjenikih. Opozarjamo, da je vsak snopič Cankarjeve Zgodovine zase celota. Prvi del te važne knjige (trije snopiči): Slikarstvo, Skulptura in Arhitektura, 816 strani s 141 slikami in tlorisi, velika osmerka, vezan v najfinejše platno, dobijo novopristopivši člani isto-tako po znatno znižani ceni. Natančnejši pogoji Be pošljejo vsakemu reflektantu. Plačljivo po položnicah; po dogovoru tudi na obroke. Gg. poverjenike prosimo, da pošljejo imenike članov in vprašalne pole do 81. marca. V letu 1930 je naraslo število Matičnih članov na 4000, zato je bila dana možnost nuditi članom za ne-zvišano članarino ta bogati knjižni dar. Vabimo k pristopu!
d SANOFORM izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
d Darilo občine Boh. Bistrice Bogomiru Šramlu. Občina Boh. Bistrica je poklonila g. Bogomiru Šramlu, prvemu tekmovalcu naHans-senovi skakalnici, krasno, veliko (60 X 80 cm) sliko Mišeljega vrha, delo odličnega Bohinjskega akademičnega slikarja Val. Hodnika. — G. Šramel, član Sm. K. Ljubljana, je 8. februarja t. 1. na propagandnem skakanju kot prvi tekmovalec zadivil publiko s svojimi skoki na Hanssenovi skakalnici v Bohinju.
taka še danes, saj vodi še vedno vse gospod i n,j-•tvo, ki ga ima skupno s hčerkama, se živo zanima za vse tekoče dogodke in prebira vsak dan vse slovenske časopise.
Jubilantinja je bila rojena 28. februarja 1851 v Kamniku, v Novem trgu št. 20. Leta 1875. ■e je poročila in rodila 11 otrok, od katerih lih je umrlo 7 že v rani mladosti.
Lela 1923. ji je po 47-letnem zakonu preminul njen blagi soprog Gregor, s katerim sta iz skromnega začetka z občudovanja vredno prid nosijo in varčnostjo dvignila svojo obrt in trgovino in si ustvarila udoben dom.
Najstarejša hči Alojzija omožena Podboj je umrla o Božiču v Ljubljani, druga hči Marija je učiteljica v Kamniku, sin Franc je upokojen višji davčni upravitelj, župan mesta Kamnika, cestni načelnik itd., hči Franica pa je uradnica pri davčni upravi v Kamniku.
Spoštovani narodni ženi želimo tudi mi ob njenem jubileju še mnogo srečnih in zdravih lett
F. Fajdiga sin
Zaloga pohiStva in tapetniških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Ustanovljena leta 1879
317
Pri akordu je računati zaslužek, ki služi *a odmero odtegljajev, tako da »e deli »voto izplačanih zaslužkov s odpadajočimi delovnimi dnevi ali tedni. Tabelaričen pregled zakonitih odtegljajev ter druga važna navodila so razvidna v knjigi dr. J. Bohinjca »Pomoč delavcem«, ki jo oddajajo ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev za ceno Din 4'—.
d Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva ▼ Kranju naznanja »vojim članom, da bo v nedeljo 8. marca t. 1. ob 15. občni zbor v Radovljici v restavraciji »Kunstelj«.
d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 761, termometer 46, relativna vlaga 83%, snvr vetra SE, oblačnost 10, dežja je bilo do
7.	”re 1-9 mm. V Mariboru Je kazal barometer 761-2, termometer 2, relativna vlaga 90%, smer vet a S, oblačnost 10. Dež alo je tudi v Beogradu. (Do 7. ure 4 mm). V Ljubljani Je bila najvižja temperatura 5, najnižja 3-8, ▼ Mariboru 1, v Zagrebu 4, v Beogradu 4, v Sarajevu 0 in v Skoplju 8.
Že v 24 urah
barva, plcsira ln kemično snaži obleke,
klobuke Itd.
škrob! In svetlolika srajce, ovratnike ln
manšete. Perc, suši, monga ln lika domače perilo
685	tovarna Jos. Reich.
Hjubljana
Nedelja, 1. marca 1931., Albin. Pravoslavni:
16.	februarja, Panfil.
Ponedeljek, 2. marca 1931., Simplicij. Pravoslavni: 17. februarja, Teodor.
Nočno službo imajo danes lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra c. in Hočevar v Šiški. Jutri v ponedeljek pa lekarni S u š n i k na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetska cesti.
*
■ Poset odlične Poljakinje gdč. Mncelkove na pomoini šoli t Ljubljani. Poljska vlada je poslala učiteljico defektne dece v Varšavi gdč. Macelkovo na študijsko potovanje po Jugoslaviji in v druge države, da si ogleda šole in zavode za defektno deco poedimih držav. V ponedeljek 23. t. m. je posetila tudi ljubljansko pomožno šolo ter je hospitirala v treh razredih. Pokazala je veliko zanimanje za pomožno šolstvo ln se zanimala za vse podrobnosti. Seznanila se ;e z vsemi našimi predpisi in ustrojeni pomožnega šolstva pri nas.
■ P. H. Sattner »Oljki«. Spomladi leta 1914., e dovršil p. H. Sattner novo kanto za soli zbor in orkester, ki jo je komponiral na Gregorčičevo besedilo Oljki. Trikrat za poredoma
0 je izvajal potem meseca aprila 1914. t. j. 22. 23. in 26. aprila pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v nabito polni dvorani hotela Union. Letošnje leto slavi odlični skladatelj svojo SOlet-nioo in pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo v vtorjevo počastitev ponovno izvajal Oljki v četrtek 12. marca pod taktirko ravnatelja Poliča. Opozarjamo že danes na ta koncert.
■ Revija slovenskih pevsk zborov. V nedeljo 8. marca pop. ob 15. uri bo v Unionski dvorani koncert na katerega se prav posebno veselimo. Nastopilo bo več slovenskih pevskih zborov iz Ljubljane in drugih krajev ter nam pokazalo uspehe svojega vestnega in ravno tako požrtvovalnega dela za procvit naše glasbene kulture.
■ Javno predavanje. V sredo 4. marca t. 1. ob 20. uri predava v dvorani glasbenega društva »Sloge« načelnik mašinskega odelenja ljubljanske direkcije državnih železnic g. inž. Dolin-
1 e k o predmetu: »Racionalizacija v splošnem gospodarstvu in v strojni službi železnic posebej«. Kot ie naslov sam pove bo predavanje jako interesantno ln vabimo vee železničarje, kakor tudi Širše občinstvo, da se ga udeleže.
—	Ko ort Pavle Lovšctove bo v petek 6. marca zvečer v Filharmonični dvorani. Na bogatem programu so koncertne pesmi in operne arije različnih literatur. Od Čehov bosta zastopana Smetana b svojo poznano pristno veselostjo in bujno melodijoznostjo. Poleg njega pa Se Vitezslav Novak, ki je znan po svoji bogati in-venciji.
d Delavčev prispevek za zavarovanje. — Ker
nastajajo često spori o zakonito dovoljenih odtegljajih za bolniško in nezgodno zavarovanje delavsko zbornico in borzo dela, objavljamo ponovno, da je dopustno odtegovati od tedenskega zaslužka: do Din 48 Din 113, preko Din 48 Din l-66, preko Din 57'60 Din 2, preko Din 69-60 Din 2‘41, preko Din 84'— Din 2 90, preko Din 1.00'80 Din 3*48, preko Din 120'— Din 414, preko Din 144-— Din 4-97, preko Din 178'80 Din 5'97, preko Din 204’— Din 7-04, preko Din 240'- Din 8'28, preko Din 288 - Din 9’94.
Koks za kovaže . in centralne kurjave
v t?, angleškega premoga
75 Din za IOO kg
32?	Iranko plinarna nudi
Ljubljanska mastna plinarna.
darski podlagi in se hočejo udeleževati kuharskega tečaja, ali praktičnega pouka v prikrojevanju in šivanju oblek, perila ali kravat, v likanju, barvanju doma itd., naj se zglasijo v Splošnem ženskem društvu, Rimska cesta 9., vsak dan od 8. do 6. pop. do 15. marca t. 1. Nedelje so izvzete.
| 18. HI. 1031. „VNEBOVZETJE" |
■ Tretji ciklus podružnico sadjarskega iii vrtnarskega društva v Ljubljani se prične v ponedeljek ob 19. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. V ponedeljek 2. marca predava nadzornik g. Josip ŠtrekcI o lončnicah s posebnim ozirom na sobne rastline. V torek govori g. ravnatelj Lap o siljenju zgodnje zelenjave, kar je zlasti koristno za naše trnovčane in krakovčane. V sredo bo predaval g. Ante Gaber o okraševanju oken in balka-nov s cvetlicami. V četrtek zvečer govori nad-•vetnik g. Bukovec o paradižnikih, ciklus pa laključi v petek zvečer vseučiliški profesor g. dr. Fran Jesenko predavanje 0 najnovejših potrebah vseh rastlin. Vstopnine tudi za nečlane ni.
I Iz bolnice. Danes so pripeljali v bolnico 4 ponesrečence, to so Žgajnar Marija, 10-let-na hči posestnika iz Zdenske vasi pri Dobrem polju, ki je včeraj doma tako nerodno padla, da si je zlomila desno nogo; Brvar Štefan,
19-letni sin posestnika iz Zagorja ob Savi, ki je včeraj z bratom sekal hraste v gozdu, pa ga je hrast podrl in mu zlomil desno roko ter poškodoval po glavi in životu; Jamnik Franc, 71-letni hlapec z Jesenic, ki so se mu včeraj splašili konji, ko je vozil proti domu, in je padel pod voz ter dobil težke notranje poškodbe; Mavrič Ivan, 58-letni posestnik iz Cernuč, ki je davi pomagal sosedu nakladati hlode, pa je padel preko škarpe 8 m globoko, se notranje poškodoval in ei pretresel možgane.
■ Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja v torek, sredo, četrtek, to je
3.,	4. in 5. marca t. 1. zaprta.
T Zatiranje gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Mestno načelstvo ljubljansko opozarja posestnike in najemnike zemljišč na tozadevni razglas, ki je nabit po mestu.
"• Za Dom slepili v Ljubljani je darovala skupina nižjih uslužbencev v Ptuju mesto venca na grob pokojne ge. Glavnikove znesek 100 Din, za kar se blagim darovalcem najlepše zahvaljujemo.
Sporočam, da sem otvoril
MESNICO
v Gradišču 7 in se vljudno priporočam
ALOJZ STANIČ, mesar
a Repriza Oapkove drame RUR, ki so jo uspelo uprizorili »Borci« (sekcija Krekove mladine) v nedeljo 22. p. m. v dvorani Delavske zbornice, bo nocoj ravno tam. Vsebina drame je zelo lepa in ne bo nikomur žal, če si jo ogleda. Vstopnice se dobe tudi v predprodaji v upravi »Ognja«, Del. zbornica, I. vhod. Začetek t o č -no ob osmi uri, konec pred enajsto uro. Glej tudi plakate! Drama ge ne bo več ponavljala.
B Zimsko kopališče SK Ilirije. Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18'30 ure je kopališče odprto samo za dame, izven tega časa in vse druge dni pa za splošen obisk. Kopališče s svojim velikim plavalnim bazenom in skakalno desko je odprto tudi ob nedeljah ves dan. Uprava.
a Gospodinjam! Vse žene in dekleta, ki se zanimajo za organizacijo gospodinj na gospo-
B Samopomoč hišnih in zemljiških posestnikov v Ljubljani napreduje prav lepo, vendar pogrešamo med priglašenci še mnogo tistih, za katere je bila ustanovljena. Kdorkoli izmed posestnikov hoče sebi in svoji družini odvzeti skrbi za pogrebne in s tem zvezane druge stroške, naj nenudoma prijavi sebe (potem ženo, otroke, starše). Po prijavi ga odbor sprejme v seji, na kar dobi položnico za plačilo pristopnine, ki se ravna po starosti (po 1 Din do 30., po 2 Din do 40, po 8 Din do 60. starostnega leta in po 4 Din od 50 dalje, seveda za vsako leto starosti). K temu se prišteje Be članarina 10 Din in za prvi smrtni slučaj 10 Din, pa poštnino. Kdor se priglasi pred 21. marcem ima pravico do polne podpore, ki znaša 10X število članov, a 21. marcem pa se začne čakalna doba, ki bo od tedaj dalje priglašencem zmanjšala podporo. Zato: hitite komur je mar korist dru-line!
-	Karambo) avta in tramvaja. Okoli pol 16. se je včeraj pripetila težja prometna nesreča na Krekovem trgu. Avto, last tovarnarja Kanskega, katerega j - vozil njegov šofer in kateri je pri-vc iz Streliške ulice, je zadel na voga u finančne direkcije v tramv..; K ‘--reči ni ’ uge škode kakor nekaj pobitih šip na tramvaju in tudi avto je poškodovan. Nesrečo je zakrivil položaj prometnih zvez na tem mestu, pa tudi šofer ni menda čisto nedolžen.
I	Majhne tatvine. Iz čakalnice zdravnika J. v VVolfovi ulici št. 1 je bila ukradena črna moška suknja, vredna 2000 Din. — Iz drvarnice hiše 6t. 19 na Kongresnem trgu pa so bilo ukradene smučke, vredne GOO Din. — Iz zaklenjenega hleva Škafarja Josipa v Romišlju so neznani tatovi ukradli 4 domače zajce, in sicer 2 stara in 2 mladiča v skupni vrednosti 150 Din.
Hrastnik
Umrl je v četrtek gosp. Lev Antonovič de Planson Rostkov, bivši general-avditor v Varšavi. Pokojnik je bil star 73 let ter se je ves čas, ko je bival pri nas, trudil tudi s poukom francoskega jezika. Ostalim, zlasti hrastniški ruski koloniji, ob izgubi dragega sotrpina naše sožalje!
K dopisu o mladi tatinski zalegi: Podala sta se tudi, da sta ukradla sani pri g. lekarnarju, krompir sta pa jemala v Zavraškovi kleti (ne na njivi).
V	jezu, poleg tunela nad Hrastnikom, se je razbil v petek splav, katerega je lovil lastnik pozneje poleg postaje. Splav je bil namenjen menda v prodajo TPD v Hrastniku.
Čnje se, da namerava postaviti naša kemična tovarna še tretjo moderno apnenico.
Razveseljivi načrti cestnega odbora v Laškem
Želje prebivalstva v Hrastniku.
' Hrastnik, 28. februarja.
Okrajni cestni odbor v Laškem je imel v zadnjih dneh razgrnjen svoj proračun za tekoče leto, in ker ni bilo vloženih proti istemu nikakih pritožb, bo predložen v odobrenje kr. banski upravi. Vse potrebščine znašajo Din 2,490.267-49, h katerim prispeva banovina približno milijon dinarjev in ker znesejo razni dohodki Din
31.000,	je primanjkljaja Din 1,422.952-30, ki se bo kril z 32% doklado k direktnim davkom, pri čemer se izkaže presežek v iznosu 20.300 59 Din.
Glede delovanja cestnega odbora v tek. letu sem dobil od njegovega načelnika še sledeče podatke: Tekom meseca marca bo dražba oddaje gramoza za ceste. Vsakdo, ki se bo hotel udeležiti te dražbe, mora javiti do 15. marca, iz katerega kamenoloma bo dobavljal gramoz. Le onim, katerim bo predhodno odobren gramoz, bo pripuščeno se dražbe udeležiti. Med najvažnejšimi deli na cestah je omeniti nadaljevanje rekonstrukcije ceste Trbovlje-Marija Reka, prepotrebna preložitev ceste pri hrastniški steklarni, razširjenje ceste pod hraslniškim Narodnim domom ter izogibališča na cesti od Hrastnika do Zidanega mosta. Jako mnogo bo stalo podbetoniranje mostu na Zidanem mq-stu, četrt milijona pa tudi preložitev ceste Mišji-dol-Jurklošter. S preložitvijo te ceste bodeta pa prihranjena dva mostova, ki bi jih bilo treba sicer graditi v kratkem.
V	načrtu za letošnje leto je tudi nov most pri kopališču Laško čez Rečico, namesto onega, ki se je pred par leti, takoj ko je bil dogotovljen, sesul.
Iskrena želja načelnika kakor vsega cestnega odbora je ustreči želji prebivalstva, ki se naj obrne nanj z zaupanjem. Tako se je n. pr. že Cula želja iz Hrastnika, da bi se naj zravnala cesta poleg Rakarjeve brivnice, za kar bo rudnik gotovo radevolje odstopil del tamošnjega vrta, še bolj pa si želd prebivalstvo odstranitev prepel-«1 ih barak nad potokom kem. tovarne, ki zapirajo razgled po cesti ter ogrožajo zlasti avtomobilski promet.
Videti je, da bo postalo delovanje pod novo upravo živahno in uspešno, kak—- je že o svoječasno, kar z veseljem pozdravljamo!
Potovanje po zvezdi večernici
i.
živela sta mala poredneža Dušan ln Danica, živela neskrbno na robu velikega mesta ln ni Je bilo neumnosti, ki
1e ne bi bila zagrešila. Dušan je bil sin :ovača, Danica hči krojača. Ker sta si bila oba mojstra soseda, sta Dušan in Danica neprestano tičala skupaj. Le poglejte, pa se sami prepričajte, kako dobro se razumeta!
K.       ___________________________________
2.
Nekega dne se je pa dogodilo veliko čudo, ki je vznemirilo tisto prej tako mirno okolico. Iz mesta so na veliko vojaško vežbališče pripeljali nenavadno vozilo. Bila je to velikanska raketa profesorja Kozoroga, pripravljena za polet na zvezdo Večernico, kateri pravijo učenjaki tudi planet Venera. Tudi Dušan in Danica sta radovedno opazovala to nenavadno čudo.
Razširjajte Jugoslovana!
Za dve milijardi dinarjev prikrajšani...
Tekstilna industrija v Dravski banovini - Nad 54 odstotkov tkalnih strojev v državi je v Dravski banovini
Ljubljana, 28. februarja.
Število tovarn, ki se bavijo pri nas s predenjem bombaža, je razmeroma majhno. V naši državi je vsega skupaj komaj 8 predilnic bombaža. Največje med njimi so: Glanzmann Gas-sner v Tržiču, ki ima 19-2%> vseh vreten v državi, Mauthucr d. d. v Litiji, ki ima 27-3% vreten, Doetor in drug v Mariboru, ki ima ll'9°/o vreten, Domača tvornica v Dugarcsi pri Karlovcu, ki ima 3070/o vreten. Te štiri predilnice razpolagajo same z 8JMn/o vseh vreten v državi Nova je med njimi samo tvornica Doetor in diug v Marib.mi.
Rastoči uvoz bombaža v našo državo pomeni v prvi vrsti povečanje in boljše izrabljanje kapacitete predilnic v Tržiču, Litiji, Dugaresi in predilnici Doetor in drug v Mariboru. Še bolj ko predilnice bombaža s pletenjem in fkanjem in obrt, ki se bavita s pletenjem in tkanjem bombaža. Obenem z domačo produkcijo bombaževe preje je rasel tudi uvoz bombaževe preje. L. 3928. je bilo predelane v tkanine in pletenine 18.107 ton (0.200 ton doma producirano in 10.907 ton uvožene) bombaževe preje.
Po podalkih Privrednega almanaha jugoslovanskega Lioyda, je v naši državi 43 tkalnic bombaža z 10.739 tkalnimi stroji.
Enako, kakor pndilna, je razvita tudi tkalna industrija bombaž;) najbolj v zapadnem delu naše drSav«. Na;'* ?,4°/n vseh tkalnih strojev v državi jo v D; avskj banovini, 24% v Savski 'n le 15 5n/o v Srbiji ter 6-5°/o v drugih pokrajinah države.
V Dravski banovini se koncentrira nova tkalna industrija okrog dveh središč: Kranja in Maribora. V Kranju so te-le tkalnice (številke izven oklepajev značijo število zaposlenih delavcev 1. 1929., številke v oklepajih pa število tkalnih strojev): Jiigočeška 795 (050), Tekstil i it-dus 113 (280), lntex 243 (120), Jugobruna 237 (350). V gradnji je tovarna Kokra. V Tržiču je že starejša tržiška tovarna Glanzmaun in Gassner, ki zaposluje v svojem tkalnem oddelku pri 640 strojih GOO delavcev.
V Mariboru je tovarna Doetor in drug, ki za posluje 525 delavcev in ima 450 tkalnih strojev, tovarna Hutter 341 delavcev. Mariborska tekstilna tvornica 100 delavcev. Zelenka z 78 delavci, Kokra z 80 delavci. Izven obeh središč je Mauthuerjeva tkalnica bombaža v št. Pavlu pri Preboldu s 524 delavci in 640 tkalnimi stroji. Poleg navedenih je v Dravski banovini
in drugod več tvornic nogavic in pletenih izdelkov. Po podatkih Privrednega almannlia jugoslovanskega Lloyda, ki je pravkar izšel, j« bilo zaposlenih v naši tekstilni industriji skupno 1.2985 delavcev, od teh jih je zaposlenih 2710 v predilni, 11.275 pa v tkalni stroki.
Razvoj naše bombažne industrije je po izčrpnem poročilu tukajšnje Delavske zbornice zlasti zanimiv v luči carinske statistike, ki nas vodi do senzacijonalne ugotovitve: Če ne bi imeli domače tkalne industrije in bi vse te zdaj doma izdelane tkanine uvažali, bi bili naši dohodki od uvoza tkanin v letih 1922-29 za okoli
2	milijardi Din višji, kakor so dejansko bili. To je ogromna svota, ki pojasnjuje rapidni porast naše tekstilne industrije.
Res je sicer, da je izplačala naša bombažna industrija našim delavcem na mezdah najmanj
1	milijardo Din in da so se izvršila poleg kritja druge režije v teh letih v tovarnah velike investicije. Vendar pa je troba imeti pred očmi, da je plačal naše tekstilne delavce naš kon sunient, ki bi plačal sicer manj davkov, ako bi dobila država v slučaju uvoza teh tkanin ustrezajoče carinske viške. Tovarne, ki so se na naših tleh zgradile, večinoma niso bile zgrajene za tuj, temveč za naš denar. Zato ima naša država pravico in’ dolžnost, da se briga, kakšne so te tovarne.
Pismo iz Šmartnega pri Liliji
Zadeve vojnega spomenika — hišne in krajevne tablice — odstop polšniškega župana in tajnika — davčne eksekucije
—	odlomek	iz	cestnega	proračuna
Kakor se vidi,	pri	nas kljub	temu, da je že
več let izvoljen odbor za spomenik vojnim žrtvam, spomenika le ne bo. Vse je na to že pozabilo. Naše podružne soseske in fare Javorje in štanga so se svojim l-anjkim borcem oddolžile z borno spominsko ploščo na cerkvenem zidu. Priporočati bi bilo, da se za to 'zadevo pobriga g. dekan Gornik ali pa g. Pe-stotnik, potem bo pa šlo. Vse tudi ne more naš Ferdo, kajti sedaj gradi krasno svetogorsko kočo.
Hišne in krajevne tablice bi bilo treba oskrbeti, sploh ne veš, kje se naš kraj začne in kje se	neha, mogoče	po	novem v	Kostrelnici, ker
si	je dal nekdo	napraviti štampiljko z bese-
dami: trgovec v Šmartnem pri Litiji, kljub
temu, da je v pol ure oddaljeni Kostrelnici. Torej s predpisanimi hišnimi številkami in krajevnimi deskami enkrat na dan.
Sosednji župan občine Polšnik g. Franc Trelc, posestnik v Novi gori in tajnik Josip Habe, posestnik iz Polšnika, sta z odlokom kr. banske uprave razrešena občinskih dolžnosti. Vodstvo občine je izročeno g. X. Pograjcu, veleposestniku v Košci, tajniške posle pa prevzame organist in trgovec g. Ivan Fele. G. Trelc je vodil kljub nepismenosti občinsko upravo v zadovoljstvo vseh občanov skoraj štiri leta.
Iz cestnega proračuna se posnema, da je vo-tiranih 100.000 Din za tlakovanje trga v Litiji. »Slovenec« je pa hotel kar 1 milijon.
Tudi nas je pretekli teden obiskoval davčni eksekutor. Rubežov se je izvršilo skoraj 50% več kot lani. Znak denarne splošne krize. Gospod se je držal svojega gesla: Moja služba je visoka, kamor pridem vse škriplje in vse poka. Eksekutor sem oblast, hodim rubit in ne krast!	L.	H.
Moste pri Ljubljani
Moste. Danes proslavi tukajšnje pevsko društvo »Zvezda« desetletni jubilej. Ob 20. zvečer priredi v Ljudskem domu v Mostah koncert b pestrim sporedom. Prijatelji petja dobrodošli.
Najuilajši in najmanjši harmonikar
konjiškega sreza je brez dvoma 12-Ietni Martin Podgrajšek iz Slakove pri Zrečah. Uči se pri g. Blaževiču v Konjicah harmoniko in igra že prav dobro 14 koncertnih komadov
Tri hude nesreče v enem dnevu
Zagorje, 27. februarja.
V	sredo je bil nesrečen dan, saj so se tega dne ponesrečili kar trije rudarji in je bilo njihovo življenje resno ogroženo, kakor smo kratko že poročali. Rudar Martin Smrekar se je ponesrečil pri delu v kotrdežkem rovu na odkopu premoga. S stropa se je odlomil velik kos premoga in padel tako nesrečno nanj, da mu je hudo razmesaril levi del oprsja. Le srečnemu naključju je pripisati, da ga Je premog zadel postrani in ne navpično, ker sicer bi ga gotov< ubilo.
Skoro istočasno, ob pol 10. uri dopoldne, se je v istem rovu na drugem odkopu na odvozni progi težko ponesrečil rudar Kus Martin. S svojim tovarišem Je porival voziček po ozko stisnjeni progi, nad katero Je bila v stropu pritrjena zalivna cev. Na nekem ovinku se je iztiril prednji del vozička, kar je povzročilo dvig zadnjega dela. Voziček ga je pritisnil na podbradek in tako je bila glava nenadoma stisnjena med voziček in zaklopnico zalivne cevi. Tudi v tem slučaju je pripisati srečnemu naključju, da se ni nesreča zaključila s smrtjo.
V	bližini so bili namreč drugi rudarji, ki so slišali klice Kusovega tovariša in prihiteli so na pomoč. Kus Je dobil zelo težke poškodbe na glavi in je njegovo stanjo zelo kritično. Nesreča je tem hujša, ker ima številno družino, ki ji Je bil ponesrečeni edini hranitelj.
Rudarju Kokalju se je po nesi-eči vnela oble-. ka vsled razlitja bencina, Odpravljal se je na delo v rov, a sl Je pred odhodom hotel še privoščiti cigareto. Ko si jo je nažigal, se mu je pa vnela z bencinom prepojena obleka. Bil je takoj ves v ognju in Je bil siromak kakor goreča baklja. Dobil je silno težke opekline, ki ga bodo za dolgo dobo priklenile na posteljo.
K vsem ponesrečencem Je bil takoj poklican zdravnik g. dr. Tomo Zarnik, ki Jim Je nudil prvo pomoč in odredil potrebno za njih na-daljno oskrbo in zdravljenje.
»Ne ure, ne dneva...« pač velja za uboge rudarje najbolj.
Iz maščevanja zažgal hlev
Guštunj, 27. (ebruarja.
Med 10. in 11. uro se je začelo svetlikati, ognjeni svit je postajal vedno večji, kar je potrdilo, da je zbruhnil požar. Pri posestniku Peršetu v Šelenbergu je zgorel nov hlev, ki ga Je zažgal iz maščevalnosti neki delavec-tujec, ki je delal pri posestniku razna dela. Radi mezde se je vnel prepir med delavcem, ki je zahteval preveč, in gospodarjem, ki ni hotel izplačati prevelike zahtevane mezde. Ta delavec-tujec je odšel, pri odhodu pa je zagrozil z roko češ: »Me boš pomnil, ti hudič prekleti, vse ti bom zažgali«
Dva dni po odhodu je res izbruhnil na neznan način ogenj v gospodarskem poslopju, in to v času, ko je vse počivalo trdno, kar potrjuje grožnjo. Hlev je bil zgrajen še le pred dvema letoma, takrat je zgorel po zažgani streli. Posestnik se je moral zadolžiti, in še ni prebolel te skrbi, že ga je zadela ponovna nesreča v mnogo večji splošni gospodarski krizi. — Požarna bramba sploh ni stopila v akcijo radi prevelike daljine in terenske višine, tudi pot ni izvožena, gasili in reševali so sosedje, vendar gašenje ni zaleglo radi velike obsežnosti ognjišča, seno, slama in stelja je kar vzletela, poslopje je pogorelo do tal. Rešili so živino in nekaj orodja. Škoda je velika in le deloma krita z zavarovalninol
K današnji otvoritvi II. kuharske razstave
Poslovni odbor II. kuharske razstave v Ljubljani
Od leve na desno sede: podpredsednik Rudolf Wand, šef kuhinje restavracije »Slon«; Milan Kokalj, učenec g. Babineka, predsednik Ivan Babinek, šef kuhinje grand hotela »Union«; stoje pa: Viktor Seideuglanz, Alfred Dolinšek, Ivan Krenn, patiser parne pekarne Dolinar; tajnik Rihard Vospernik, Charles Rist, Lojze Dežman, poslovodja parne pekarne Dolinar
Ljubljana, 28. februarja.
Prireditelji II. kuharske razstave pripravljajo za jutrišnjo slavnostno otvoritev ob 10. Ljubljančanom veliko presenečenje. Le tako je razumeti, da so danes ob 10. uri zaposleni ša vedno z urejanjem in okrasitvijo prostorov. Razstavljalci so pričeli prihajati s svojimi razstavnimi predmeti šele pozno zvečer.
Slavnostne otvoritve se udeleže s svojimi soprogami odlične osebnosti. Vstop proti malenkostni vstopnini pa bo prost vsem drugim smrt-
nikom. Se bo pač vsakemu izplačal, saj je med številnimi razstavljalci cela vrsta takih, ki bodo zastonj delili sladkosti, med njimi se hočeta posebno odlikovati Teslič iz Siska, ki je poslal na razstavo že več zabojev mineralne vode in likerjev, da jih bodo brezplačno delili, in ptujski Čuček, ki hoče tudi zastonj razdeliti večjo množino svojega priznanega šampanjca.
še nekaj! Pri otvoritvi bo sodelovala godba Dravske divizije.
Preganjana družina nesrečnega Franca Marušiča i/. Trsta, kateremu so ustrelili najstarejšega sina na Bazovici in ki išče zdaj v Ljubljani primernega dela.
Mcrihor
m Odlikovanj« mariborskega zdravnika. Dru-llvo »Socičtč medicnle de climatologie et du higične de litorale mediteraine« v Nift je imenovalo g. docenta dr. Ivana Matka za svojega dopisnega Klana, čestitamo!
m Ljubljanski literati v Mariboru. V petek
6.	t. m. bo v Ljudski univerzi v kinu »Apolo« stopila pred mariborsko obKinstvo sedmorirn mladih ljubljanskih literatov: Anton Ocvirk, Alfonz Gspan, Rudolf Kresal, France Vodnik, Ludvik Mrzel-Frigid in Mile Klobčič. Vstopnice se bodo prodajale od 4. t. m. dalje pri g. Zlati Brišnikovi in pri g. Hoferju.
m Zadruga prevozniških obrtov v Mariboru naznanja: Dne 2. XII. 1930 je izšel nov zakon o podjetjih za osebni prevoz potnikov z motornimi vozili (avtomobili). V § 7 predpisuje ta zakon, da morajo biti vsi avtomobili zavarovani za osebe, ki se vozijo v avtomobilih. Kdor se ne bo izkazal s potrdilom, da je avto zavarovan za zakonito dolžnost jamstva ali nezgode, ne bo smel voziti. Novih koncesij pa oblastva sploh ne bodo izdajala, ako prošnji ne bo priloženo potrdilo o zavarovanju. Za sluKaj sklenitve skupnega kolektivnega zavarovanja vseh avtomobilov d6 zavarovalnica izreden popust. Izreden popust nudi Klanom zadruge pri zavarovanju tudi glavni zastopnik Franjo Žebot, Maribor, Loška ulica 10, ki daje tudi vsa na-daljna pojasnila.	730
m Dar. Požarna bramba delavnice državuih železnic v Mariboru je o priliki letošnje lepo uspele maskerade darovala del Kistega dobička v iznosu 180 Din Sokolskemu društvu v Studencih, za kar se ji odbor najiskreneje zahvaljuje.
m Prihod hudoiestrenikov. Ruska gledališka skupina bo prispela v Maribor jutri v ponedeljek in bo odigrala zvečer Gogoljevo komedijo »Revizor«, v torek zvečer Bulgakovega »Belo gardo«, v sredo pa, če bo dovolj zanimanja, še Volkenštajnovo dramo »Rusija na razpotju«. Cene bodo zvišane.
| li m.1931- ,,VNEBOVZETJE" |
m Panko ni umrl. Naša včerajšnja vest, da je v kurilnici ponesrečeni Josip Panko umrl, ni bila točna. Panko še vedno živi in je upati, da bo popolnoma okreval.
in Ceneno meso. V torek dne 3. marca se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 70 kg teletine po 9 Din kilogram in sicer največ 2 kg vsakemu kupcu.
m Noč na Jadranu. V soboto dne 7. t. m. bo v »Unionu« največja letošnja prireditev, katero bo priredila Jadranska Straža pod imenom »Noč na Jadranu«. Priprave so ogromne. Nastopili bodo vsi naši najboljši umetniki in postrežba bo organizirana do najmanjših podrobnosti.
Cclfe
* Predavanje g. ministra dr. Kukovca, ki ga
je priredila JČ liga v če tri ©k zvečer v Narodnem domu, je bilo prav dobro obiskano. Predavatelj je najprej orisal življenje in njegove velike zasluge, da so se ustvarile tri velike slovanske države Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska, Nato je kot dober poznavatelj Slovanstva obravnaval važna slovanska vprašanja, ki čakajo samo vstajenje matere vseh Slovanov — Rusije. Predavatelj je žel za svoja izvrstna izvajanja toplo priznanje poslušalcev.
* Avtomatska telefonska centrala je Celju nujno potrebna. V zadnjih dneh se čita po nabili listih mnogo o avtomatskih telefonskih centralah, ki jih bodo nekatera mesta dobila, ali ki jih zopet drugim mestom ponujajo inozemske tvrdke. Celje s svojim živahnim prometom, b velikim številom oblustev in uradov, tovarni, trgovin, obratov in drugih podjetij ter kot važno tujsko prometno izhodišče in središče nujno potrebuje modernizacijo telefona. Mestno načelstvo je že lani pokradlo akcijo, da dobi Celje avtomatsko telefonsko centralo. Upati je, du bo ta akcija letos imela uspeh iin da se bodo v jeseni že začela dela za avtomatsko telefonsko centralo.
* Občni zbor aerokluba »Naša krila« v Celju se je vršil v četrtek v Narodnem domu. Predsednik g. dr. Ogrizek je »bor otvoril ter razložil, zakaj so se lani pojavile nekatere težkoče v delovanju kluba. Iz tajniškega poročila posnemamo, da namerava klub letos prirejati filmska predavanja iz aeronavtike ter da se bo za že zgrajeno brezmotorno letalo zgradil hangar. Kot predsednik je bil izvoljen g. dr. Ogrizek, kot podpredsednik g. major Bojič, kot tajnik g. Veble, kot blagajnik g. Cergol.
| IO. 111.1931. ..VNEBOVZETJE"!
* Smrtna kosa. 28. februarja je v Gaberju St. 139 umrla 72-letna Flonič Marija, žena vpo-Ikojenega železničarja. — V javni bolnici je 28. februarja umrla 19-letna Soline Alojzija, hčerka malega posestnika iz Prosenika pri Sv. Juriju ob juž. žel.
* Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 7. marca ob 9. v mestni narodni šali. Predaval bo pisatelj g. župnik F. S. Finžgar o slovenskem kmetu. Nastopi deški pevski zbor mestne narodne šole pod vodstvom g. C. Preglja. Na dnevnem redu »o tudi šolske, stan v-ske in društvene zadeve. Zborovanja se ude1 ži nad 150 učiteljev in učiteljic.
* Izlet zagrebških planincev preložen. Zagrebški plani,nci, bi bi dane« morali priti v Celje, da odtod krenejo na Mozirske planine, so brzojavno odpovedali svoj prihod, ker so v zad-niem trenutku nastale neke ovire. Izlet je preložen na poznejši Čas.
* Strelska, družina v Štorah. 26. februarja je bil Štorah sestanek, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor za strelsko družimo v Štorah. Predsednik odbora je g. inž. Pavlič. Sestanka se je udeležilo 50 ljudi. Ustanovni občni »bor družine bo v četrtek 5. I. m. ob 20. uri.
* Planinski sejem, ki ga priredi Savinjska podružnica SPD v Celju v soboto 7. marca v Celjskem domu, bo ne samo ena najbolj izvirnih, temveč tudi ena najlepših prireditev v Celju.
* Ljudsko delo. Mestno načelstvo razglaša, da so seznanil obrezancev' za ljudsko delo razpoloženi na vpogled v sobi št. 10 od 5. do 18. marca, izvzemiši nedelje, med 10. in 12. Tam se lahko vlagajo pritožbe. Kdor se še ni prijavil, naj to stori v navedenem času, sicer se bo smatralo, da hoče svojo obveznost odkupiti.
* Javna bolnica v Celju je prenapolnjena. Sedaj se nahaja v nji 250 bolnikov, dočim znaša normala 200. Lani je bilo sprejetih 44476 bolnikov, in sicer 2358 moških ter 2118 žensk; umrlo je 223 bolnikov, in sicer 121 moških ter 102 ženski, oskrbnih dni pa so imeli ti bolniki vsega skupaj 81.621.
* Nalezljive bolezni v Celju in v okolici. V času od 8. do 14. februarja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 1; Škrlatica v mestu 2, v okolici 2; davioa v mestu 1, v okolici 2; šen v okolici 1.
Novo mesto
Povhove srajce so se pojavile že pred nekaj tedni v Stobu pri Domžalah. Nekatere so bile le do polovice izgotovljene, nezarobljene, brez gumbnic ali gumbov. Tujec, ki jih je pred cerkvijo prodajal, je na vprašanje izjavil, da so tiste neizdelane srajce le zasilno plačilo njegovi ženi-šivilji, ki od propadlega trgovca ni mogla rešiti druge nagrade za svoje delo. Ljudje so tako poceni srajce: 20—60 Din kaj hitro pobrali, neznanec pa je izginil in se ni nikdar več pojavil ne v bližnji in ne v daljni okolici. Za vso čudno kupčijo pa je izvedela žandarme-rija in več srajc že zaplenila. Najbrž bo tudi tat kmalu v roki pravice.
Vijolice cveto pod snegom. Desetletni šolar-ček Danilo Uršič jo stikal po gozdu tam za Gotno vasjo in zapazil izpod snega pokimavajoče bele glavice zvončkov. Radosten je hitel k njim, Jih potrgal, da jih ponese očetu, potem pa je še malo pobrskal po snegu, če bi ne bilo še več »dremvak« ter pri tem odkril čisto pod debelo snežno odejo cel venček razcvelih vijolic. Čudo božje narave! Če so cvele že pred tem velikim snegom, da so mogle tako dolgo ostati nepokvarjene pod debelo ledeno plastjo!
Konj ga je ritnil. Ivana Globevnika, mesarjevega in trgovčevega sina v Škocjanu je v domačem hlevu konj s tako silo vsekal po desni strani prs in rame, da mu je zlomil ključnico in je fant moral v bolnico.
Samo spotaknil se je kolarski vajenec France Klemenčič iz Dobindola pri Dol. Toplicah in zdaj leži pri usmiljenih bratih z obvezano levo roko. Padel je v delavnici in si zadrl v levo zapestje veliko trsko globoko skoro do kosti.
Če konj grize. 12-letni posestnikov sin iz Pogorelca pri Poljanah Rudolf Spreitzer se je vr-til v hlevu okoli domačih konj. To ni bilo prvič in mladi ljubitelj živali je povsem brezskrbno božal svoje ljubljence, ko ga je nenadno zgrabil mlad divjak za desno lice in mu ga s tremi zobmi pregriznil. Dečka so pripeljali v kandijsko bolnico.
Drag obisk. Jože Košiček, kočar iz Žužemberka, je pred enim tednom obiskal svojega soseda Nahtigala. Ko se je vračal, mu je na betonskem pragu spodrsnilo in zvil si je levo nogo v členku.
Prezid
Osebna vest. Premeščen je na lastno prošnjo dosedanji naš župnik gosp. Ivan Kanzlarlč v Brod-Moravlce. V Prezidu je služboval šestnajst let in sl je pridobil mnogo prijateljev.
Sokol. Sokolsko društvo Prezid je imelo svojo prvo letno skupščino 11. t. m. Po daljši debati je bila izvoljena z malenkostnimi izpremembaml dosedanja uprava.
Citajte »Jugoslovana«. Ker je »Jugoslovan« zelo informativen dnevnik, ki prinaša poleg dnevnih novosti še službene objave, bi bilo zelo na mestu, da sl pridobi i v Prezidu čim-več čitateljev oz. naročnikov, posebno še, ker Je to edini list v Dravski banovini, ki prinaša redno tudi vesti iz Prezida.
Tržič
Sprememba voznega reda avtobusa V. Pernuš. Da bo vozni red še bolj prikladen vsem, posebno pa onim, ki imajo mnogo opravila v Ljubljani, je g. Pernuš z 1. marcem spremenil vozni red in sicer odpelje prvi voz iz Tržiča ob pol 7., drugi pa ob 8. zjutraj. Iz Ljubljane se vračata ob 11. dopoldne in vozi eden do Tržiča, drugi pa do Kranja. Popoldne Je odhod iz Tržiča ob 13., zvečer iz Ljubljane pa vozi prvi ob 16’30, drugi pa ob 18‘15.
Osebna vest. Po dolgem času je bila imenovana na učiteljsko učno mesto v Križe pri Tržiču gospodična Marta Ankele iz Sv. Ane.
Sokolsko društvo v Tržiču se hitro razvija. Vsak dan prispejo nove prijave s prošnjami za sprejem v društvo. Letos bo 5. julija župni zlet, za katerega bo treba žrtvovati mnogo dela in truda. Odbor je že porazdelil in uredil funkcije ter se bo v kratkem pričelo že s planiranjem telovadnega prostora, katerega je dala brezplačno na razpolago Bombaževa predilnica in tkalnica, za kar ji gre najiskrenejša zahvala.
Litija,
Zopet dar. Naknadno sta darovala po gdč Pavli Meškovi v počaščenje spomina umrle ge. Josipine Koblerjeve z družbo sv. Cirila in Metoda g. Franc Knaflič, veleindustrijalec v Šmartnem, 400 Din in g. inž. Pavel Kobler iz Litije 200 Din; skupaj 600 Din. Obema darovalcema najlepša hvala!
Salonski orkester. S sodelovanjem g. D. Bril-lija je sestavil učitelj g. M. Pertot mesto pr votno zamišljene godbe »jazz-band« sedaj kar cel salonski orkester, ki bo v najkrajšem času pričel z rednimi vajami.
Jubilejna proslava. V mesecu januarju t. 1 je poteklo 10 let, odkar je umrl velik kulturni delavec in narodni borec Luka Svetec, notar v Litiji. Podružnica CM družbe v Litiji priprav lja v ta namen proslavo z obširnejšim spo redom.
Umetniška Matica bo letos poleg običajnih edicij razdelila med svoje člane več originalnih del (oljnate slike, akvarele, kipe itd.) v skupni umetniški vrednosti 30.000 Din. V ta namen bo priredilo društvo posebno žrebanje, do katerega bodo imeli pravico vsi njeni društveni člani. Članarina znaša 24 Din, poštnina in pakovanje
4	Din; skupno torej 28 Din. Prijavite se še pravočasno poverjeniku Umetniške Matice g. J, Tavželju, učitelju v Litiji.
Iz Jelovanja fugosSov. gozdovnikov v IrbovBgaKi
član Lige jugoslovanskih gozdovnikov »Rod črnega diamanta« v Trbovljah je imel snoči ob pol 8. uri v prostorih rudniške restavracije na Vodah ob lepi udeležbi članstva svoj II. redni občni zbor. Iz poročil rodovnih funkcijonarjev sledi, da je bilo mlado društvo v tekočem poslovne mleta jako delavno in je v polni meri izvršilo nalogo, ki si jo je ob ustanovitvi začrtalo. Marsikdo je takrat z nekakim nezaupanjem motril akcijo gozdovnikov, katerih temeljna svrha je, vzbuditi v mladini veselje do lepe, bujne narave, jo odtegniti kvarnemu vplivu zakajenih industrijskih in mestnih centrov ter nezdravih krčem in jo povesti v zdravo čisto ozračje, na zelene livade, ob žuboreče potoke, šumeče gozdove ali pa v prelepe naše planine, kjer se naša mladina lahko navžije nepotrebnega zdravja, ki mu ga narava po-tlanja v solncu, zraku in vodi. Kaj kmalu so se mogli roditelji na lastne oči prepričati, kako neizmerne koristi lahko nudi smotrena organizacija taborenj v naravi, odnosno organizirani izleti gozdovniških skupin v gozdove in planine, kjer udihavajo lečilni zrak. Bolehna rudarska deca, ki je lani pod spretnim in strokovnim vodstvom glavarja tukajšnjega rodu g. Danila Kostajnšeka taborila na Gorenjskem, se je v taki meri popravila, da starši blagodejnega učinka narave na organizem njihovih bolehnih otrok kar niso mogli doumeti, kajti telesna teža skoraj vseh bolehnih tabornikov je tekom 3-tedenskega taborenja narasla za več kilogramov. Uspeh tega taborenja je povzročil, da so se začeli resno zanimati za gozdovniško ligo zastopniki tukajšnjih delavskih strokovnih organizacij in tako smo opazili že na sinočnjem občnem zboru vplivne zastopnike delavskih strokovnih organizacij, ki so bili izvoljeni v odbor Jugoslovanske gozdovniške lige.
Odbor je v tekočem poslovnem letu poleg rednih teoretičnih in praktičnih vaj prirejal vsako nedeljo stalne izlete v bližnjo planinsko okolico Trbovelj. Vzorno propagandno tnbore-nje «Rodu črnega diamanta« je dokazalo, da vodstvo uspešno deluje in da se lahko šteje tukajšnji rod med najvzornejše upravljane rodove v banovini. Žal, da gmotne razmere zaenkrat še ne dopuščajo, da bi si Liga nabavila nove šotore, ki so za taborenje neobhodno potrebni. Za dosedanje taborenje si je rod izposodil šotore od tukajšnje Bratovske skladnice, kar bo pa stalno seveda nemogoče. — Glavno letno taborenje rodov se je vršilo lani v Radovljici, katerega se je udeležilo tudi veliko število rodovnikov rodu »Črnega diamanta«.
Za vestno poslovanje je bila izrečena blagajniku g. Žibret Francu odveza in zahvala.
V	odbor Lige jugoslovanskih gozdovnikov so bili ponovno izvoljeni: Starešina g. dr. Baum-garten Hugo, namestnik starešine g. ČeŠčut Jože, glavar g. Kostajnšek Danilo, namestnik Komat Ivan, tajnik g. Šip Gustav, namestnica gdč. Kreže Olga, blagajnik Zibret Franjo, pregledovalca računov gg.: Hruševar Alojz in Škrinjar Jože.
Največje zasluge za uspešen razmah gozdov-niškega pokreta med našo rudarsko mladino ima brez dvoma starešina, rudniški zdravnik g. dr. Baumgarten Hugo, ki se požrtvovalno trudi, da pritegne čimveč rudarske mladine k jugoslovanski gozdovniški ligi, ki se jo lahko smatra za pomožno zdravstveno ustanovo rudarske mladine.
Bled
Kino Bled predvaja danes in jutri ob običajno določeni uri krasen film »Krik mesa« v glavni vlogi Emil Janings.
Jesenice
Dnevnik »Jugoslovan« se je tudi pri nas na Jesenicah močno razširil. Število naročnikov Je že lepo, pa tudi v dnevni prodaji v trafikah g. Nlkolavčiča in gdč. Mesarjeve se ga proda več Izvodov. Je najcenejši dnevnik v Dravski banovini, stane tudi ob nedeljah in praznikih samo 1 Din, čeprav obsega 16 strani.
Letna skupščina. Redna letna glavna skupščina SK Bratstvo na Jesenicah se vrši danes ob pol 10. uri dopoldne v stranski dvorani Sokolskega doma. Dnevni red Je izredno važen.
Medklubske skakalne tekme. SK Bratstvo na Jesenicah priredi danes popoldne ob pol 15. medklubske skakalne tekme pod častnim pokroviteljstvom gen. tajnika KID dr. Maksa Obersnela. Tekma se vrši na 20-meterski skakalnici »Lada Kočarja« na Jesenicah. Žrebanje in zdravniški pregled bo ob 14. uri. Ker so zveze z vlaki zelo ugodne, je pričakovati precejšnje udeležbe. Tekmovanje je dovoljeno le pri JZSS verificiranim tekmovalcem. Prvak v skoku dobi krasne skakalne smuči, drugi in tretji pa dobita častne diplome.
Oder. Sokolski oder ponovi danes popoltkie ob 15. uri na splošno željo komedijo »Naš gospod župnik«.
Ljudje umirajo. V petek zjutraj je umrl v vasi Gozd-Martuljek pri Kranjski gori železniški uradnik v p. g. Pintar Josip, dolgoletni skladišnik na jeseniški postaji. Ni dolgo užival sad dolgoletnega dela, pred leti je bil vpokojen in živel s svojo družino v prijazni vasici pri Kranjski gori. Bil Je v resnici človek plemenitega srca in delaven kot mravlja. Vestno je upravljal službo, ves prosti čas pa žrtvoval za druge. Mnogo se je udejstvoval tudi v svoji stanovski organizaciji. Težka izguba za njegove tovariše. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin, hudo prizadetim ostalim pa naše iskreno sožalje. — Na Jesenicah-Fužine je umrl v najlepših letih svoje dobe 22-letni Jurij, sin tovarniškega delavca g. Krušica. Postal Je žrtev zavratne bolezni — tuberkuloze. N. v m. p., ostalim sožalje.
še en poskusen samomor. Prejšnjo sredo smo imeli kar dva poskušena samomora. Eden se je izvršil v jutranjih urah, drugi v večernih. Pri prvem se je G. Š. zastrupljevala, a bila pravo časno rešena; zvečer pa se je obesil tovarniški delavec T., vendar ga je nekdo pravočasno našel in ga rešil. Sedaj bo pa menda konec teh velikomestnih potez, ki na noben način ne pristojajo Jeseničanom!
nevarna vSonuiska družba prijela
Ljubljana, 28. februarja.
O	poskušeni tatvini v gostilni »Pod lipo« v Mostah, last Marije Novak, smo zvedeli še naslednje podrobnosti: Tovariš aretiranega Cuka Marija, ki je bil zasačen v spalni sobi gostilničarke Novak Marije v Mostah, je neki Bi-schoff Ernst, rojen 1. 1908. v Trstu, pristojen v Ljubljano, po poklicu mehanik. Bischoff je vojak in se je mudil na kratkem dopustu v Ljubljani. Medtem si je nabavil nekje civilno obleko ter izvrševal tatvine. Med drugimi predmeti so našli pri njem črno zimsko suknjo, dva zimska površna suknjiča, od katerih je eden že ponošen, rjave barve, drugi pa popolnoma nov, temno-rjave barve, z usnjatimi gumbi in rujavo podlogo iz klota. Našli so pri njem seveda tudi vetrili in dijainantno rezilo za rezanje stekla. Po dosedanjih poizvedbah je Bischoff osumljen vloma v župnišče v Trnovem, na vesti pa ima tudi še druge tatvine. V zvezi z njimi sta bila aretirana njegova prijatelja Ouk Karol in Pur-ger Bruno, oba rodom iz Trsta. — Ker še ni ugotovljeno, kje je ukradel Bischoff suknjo tu zimska suknjiča, naj se okradenci zglase na kriminalnem oddelku policije v Ljubljani.
Bogat berat
Ljubljana, 28. februarju.
V	Židovski ulici je bil aretiran radi beračenja Škerlj Alojzij, rojen 1. 1875. v Zg. Kašlju, pristojen v Dev. Mar. v Polju. Škerlj je beračil po Starem trgu in Cankarjevem nabrežju ter pri tem nekako nasilno zahteval denar od strank. Pri osebni preiskavi so našli pri njem 2130 Din, 2 srebrna goldinarja in 1 srebrno krono. Denar, obstoječ iz 5 bankovcev po 100 Din, 108 bankovcev po 10 Din in 55 bankovcev po 10 Din nove izdaje je bil lepo zložen. Sumijo, da je bil ta denar nekje ukraden. Škerlj ima dolge, na tilnik segajoče lase in brado tet je zelo defektno oblečen. Morebitni oškodovanci naj se javijo na policiji.
Zagorje
Gledališke predstave. Danes bomo imeli v do-lini kar tri gledališke predstave. V Zadružnem domu igrajo otroci ob pol 4. uri popoldne mladinsko igro s petjem »Sirota Jerica«. Na Lokah vprizori pevsko društvo »Loški glas« ob 5. uri popoldne v Zadružnem domu igro s petjem »Dimež«. Najlepša prireditev pa bo zvečer v Sokolskem domu, kjer bodo trboveljski sokolski igralci nastopili ob 8. uri z burko »Radikalna kura«, spremljano s petjem in orkestrom. Za duševno hrano je v tej nedelji dobro preskrbljeno.
Pojasnilo. K članku o jubileju našega župana poročamo dodatno, da pokojnega očeta g. Albina Grčarja ni umoril steklar, temveč steklobrus-adški vajenec, lri se je učil pri steklarni za ste-klobrusca.
Golnik
Končno imamo zopet našega šefzdravnika f. dr. R. Neubauerja v naši sredi. Pretečeni ponedeljek je po skoro štirimesečni odsotnosti prevzel vodstvene posle, iskreno pozdravljen od vseh oskrbovancev in nameščencev. Z namenom, urediti zdravilišče Golnik po vseh modernih principih in prilagoditi način zdravljenja pacljentov najnovejšim pridobitvam na medicinskem polju je v novembru p. 1. odšel na študij protltuberkuloznlh organizacij v Nemčiji, Franciji in Švici. S priporočilom centralnega urada Društva narodov »Comite National« za obrambo proti tuberkulozi v Parizu, mu Je bila znatno olajšana ta važna naloga in omogočen nagel poset vseh večjih, najmodernejših dispanzerjev, bolnic, kolonij, zdravilišč za kostno tbc. in otroških zdravilišč. Omenimo le nekaj najvažnejših:	sloviti zavod Bltlgny,
Scheideck, Herrnprotsch, Charlotenburg, sanat. mesto Hautewille, ki močno sliči Davosu, Rol-lier (Leysin), Gueruau ob Bretagnl itd. — Upamo, -da bo izredna požrtvovalnost našega šefzdravnika na polju pobijanja tuberkuloze obilo poplačana z uresničenjem njegovih številnih idealnih načrtov v dobrobit oskrbovancev in celokupne javnosti.
Rakek
Proslava. V petek so tu na svečan način proslavili lOleinico italijanskega umika z Rakeka. Ob 19. zvečer je bila svečana seja občinskega odbora, na kateri je slavnosten govornik popisal dogodke pred 10. leti in evakuacijo. Te seje se je udeležil tudi zastopnik sreskega načelstva.
Ob 20. uri je bila v Sokolskem domu prireditev z govori, pevskimi nastopi in godbo. Prvi je govoril občinski odbornik g. France Gornik, za njim pa starosta Sokola, postajeeačelnik Ante Petrovič. Sledilo je 5 pevskih točk. Tri je izvajal pevski zbor rakeškega Sokola, 2 pa zbor cerkniškega Sokola. Sledili sta še dve deklamaciji to končno so nastopili Sokoli v krojih in narodnih nošah z živo siliko, s kipom kralja Aleksandra. Udeležba je bila zelo velika.
Dolenji Logatec
Občni zbor Rdečega križa za Logatec se je vršil 26. t. m. Izvoljen je bil kot predsednik dr. Milan Papež, tajnik Guček, blagajnik Mihič. Kot pomoč gladujočim šolarjem v Dol. Logatcu se je podelila podpora v znesku 200 Din, za katero svoto se naj dnevno kupuje kruh in razdeli med gladujoče.
Smuške tekme naraščaja »Smuškega kluba Logatec« se vršijo danes ob 15. url s startom in ciljem pred Sokolskim domom. Razpisanih je več krasnih daril.
Kat. prosvetno društvo priredi danes v svojem domu proslavo 60-letnice rojstva tukajšnjega župnika g. Val. Remškarja. Igrali bodo igro »Zmaga ljubezni«.
Huda nesreča Je zadela tukajšnjega hišarja Vončina. Lansko leto so revežu odrezali nogo, letos pa je moral zaklati edino svoje premoženje kravo. Pojedla je namreč ostro žico, katera ji Je razparala želodec. Res Je, da nesreča vedno le siromaka obiskuje.
ttedelja, 1. marca 1931.
I III«! II.«.———
  JUGOSLOVAN
miiTnuiii —i um——h—
Stran 7
iVr, MMja Lukan.
Predlogi za finandran/e Itolozifza^
czjslte akcije
Kolonizacija neposeljenih krajev naše kraljevine iiin pa razdeljenih parcel, odvzetih veleposestvom, je ena najvažnejših nalog, ki čaka še na uresničenje. Omenil sem že, kako važna je Intenaivaoija našega kmetijstva, ke>r Je ona lahko premesti agrarno krizo in dvigne splošni Invljenski niveau, ker tvori poljedelstvo osnovo našega narodnega gospodarstva. To intenziva-cijo dosežemo z notranjim poseljevanjem, pogo-66evanjwn prebivalstva in odpisauje.ni neproduktivnih in ekstenzivno obdelovanih predelov aaša diržave delavno interna vnem u obratu. Akcija pa zahteva organizacije in denarja.
Kmetovalec rabi zemljo, hi&o in orodje, da »ploh 'lahko prične z delom. Kolonizacija južne Srbije, Kosovega polja itd. in pa razdelitev veleposestev na Hrvaškem, v Slavoniji, Banatu itd. bo po agrarni reformi preskrbela zemljo. Potrebni krediti za to se bodo vknjižili kot prvo breme na iparcelo, v kolikor nasedjeniki ne bodo razpolagali z lastnimi eredstvti, tl pa tvo-mijio le majhen deil (n. pr. Primorci). Bjruga naloga pa je preskrbeti hišo, gospodarsko poslopje in inventar, kajti zemlja sama nasaljeniku no imoire koristita. Da lahko uspešno upravlja evojo kmetijo, mora biti ta takšna, da lahko dela v nadii na uspeh. Brez te gonilne sile bi vsa akcija že a prioni ne mogla uspeti. Bremena torej ne smejo prekoračiti gotove znosne meje. Vprašanje je le, kako dobiti zadosten kredit, kako podpreti to akcijo, ne da bi država preveč krvavela.
V	naslednjem podajam izvleček iz avstrijskega zakona za pospeševanje gradnje (Woh.il-bau-torderungisgesetz). Opremljemje kolonistov b lesenimi hišami hi se eventualno lahko izvršilo na sličen način: Vsak interesent lahko zaprosi za državno podporo v svrho gradnje hiše, priložiti pa mora prošnji: da je posestnik zemljišča ali da ima pravico zidati (Baurecht), da ima lastno premoženje v iznosu 10% stroškov, ki so poitrebni za gradnjo, lahko se vračuna tota vrednost zemljišča. Da ima zagotovljen hipotekarni kredit, ki bi kril z njegovim lastnim premoženjen 40% stroškov zidave, da mu Hipotekami zavod kreditira ostalih 60% v zadolžnicah, v slučaju da dobi interesent državno (podporo.
Država pa se zaveže, da hipotekarnemu zavodu, ki izda zadolžnice v svrho kritja 60% stroškov, letno izplačuje v gotovini evoto, ki krije, dokler tečejo zadolžnice, letno obrestova-nje in odplačevanje zadolžnic. Zato mora imeti ■v državnem proračunu posebno postavko, v na-f»rej določeno za vsako proračunsko leto. Avstrijske zndolžnioe se amortizirajo v dobi do 40 let in se obrestujejo po 70%. So enotne, pu-piilaime in se smetjo po borznem tečaju uporabljati za plačevanje varnih obveznosti, uporabljati kot kavcije itd., vendar ne nad nominalno vrednostjo.
Interesent, ki ima to državno podporo, ne odplačuje o>bvečnosti, bi izvirajo od 60% kredita (za zadolžnice), Hipotekarnemu zavodu, ker je te prevzela država, temveč mora plačevati dr-iavd anuitete direktno v odplačevanje dolga. Te lahko plačuje v gotovimi ali pa v zadolžnicah. Poleg tega plača \% obresti letno, od kosmatega dobička svojega posestva mora odšteti reti jake stroške, obrekovanje ln od,plačevanje za hipotekarni kredit v iznosu 40% In davke. Od ostalega čistega dobička odpade 40% njemu, 60% pa n« anuitete, ki jih mora plačevati vladi Ra podporo. Če te ne zadoščajo, se preneso na poznejšo dobo.
To bi bil kratek izvleček iz avstrijskega zakona. Mišljen je ta seveda za stanvanjske hiše.
V	našem slučaju pa gre za hiše, ki se ne morejo ločiti od zemljišča, ker bo le posestvo do-n a šalo dohodke, ne pa hiša. Ti so spremenljivi, pri stanovanjskih hišah pa več ali manj stalni. Po avstrijsikem zakonu predvideni delež na zadolžnicah v našem slučaju ne more zadovoljiti, Iker potrebuje kmet tudi gotovino. Kmet bo pač lahko odplačeval anuitete in davke v zadolžnicah, za nakup živine, orodja, semena itd. pa bo potreboval gotovino. Toraj mora dobiti v roko hidi gotov odstotek likvidnega denarja, ker bi bij drugače takoj izkoriščan od špekulantov in oderuhov. Država v trenotnem stanju preosnavlijaiija in pogajanja ne more 8 svojo finančno silo sama izvesti te naloge. Pri raz-motirivanju tega ožjega problema pa se vriva tudi oetatnio vprašanje izvedbe agrarne reforme.
Čuje se, da bo ta končnoveljavno izvedena v najkrajšem času. Pri tej baje ne bodo prišla v poštev le veleposestva poljedelAega značaja, temveč tudi gozdna. Maksimum, M jjaj bi ostal veleposestnikom, pa nikakor ne bi smel biti
manjši od približno 2000 ha, kajti optijmmi gozdnega obrata variira od 1000—4000 ha. Na ta način ostanejo v privatnih rokah kompleksi, ki omogočajo rentabilno izrabo. Država pa mora odvzeto zemljo tudi plačati, kajti mentaliteta inozemstva ne bo nikdar akceptirala nasilne reforme, ki bi pomenila konfiskacijo. Izvesti pa more to akcijo tirenotno le z izdan jem obligacij. Skrbeti pa bo morala, da se bodo te točno in pravilno obrestovale in amortizirale, zato potrebuje velike srote. Oba problema, pivi izvira iz agrarne reforme, drugi pa iz kolonizacijskega načrta, bi se dalo združita v en finan-oijsiki kompleks.
Na veak način potrebuje država za rešenje te naloge ogromnih kreditov. Država bo dobila potom agrarne reforme v roke velike gozdne komplekse in bi mogla na podlagi teh in pa že obstoječih lastnih gozdov zainteresirati inozemski kapital. Isti bi se dail zainteresirati ob času kolonizacijske akcije, oairoma zgradbe lesenih hiš. Prednost obojestranske garancije bi bile tali učinkovite, da bi bilo mogoče brez osobitih težav navesti etike z tujim kapitalom. Teinu koncernu, tej denarni sili, bi se torej nudila po eni strani večletna eksploatacija gozdov, po drugi pa monopolno zavarovanje kolonizacijskih objektov. V državi bi nastali poleg že obstoječih življenja zmožnih industrijskih obratov, M predstavljajo zlasti v dravski banovini temelj našega gozdnega gospodarstva, novi obrati, ki bi poleg splošno gospodarskih koristi (povečanje denarnega obtoka, odstranjenja brezposelnosti itd.) poživili in intenzivirali lesno industrijo. Ta bo v veliki meri navezana na notranji trg in bo iz kolonizacijske akcije, ki jo bo omogočila s krediti, ki jih bo nudila državi, prejemala koristi. Na drugi sitrani bi pa ista kapitalistična grupa ki bo »poredno omogočila izvedbo kolonizacije v pogledu gradnje objektov, imela svoje koristi iz monopolnega zavarovanja naseiljeniških hiš. Baš vsled teh dveh paralelno učinkujočih razlogov bi mogla nuditi državi za skupno akcijo potrebne cenene kredite.
Ostanejo še lesni ind ustrijalci. Z izvedbo ogromne reforme so oproščena posestva kontrole razen one gozdno policijskega značaja seveda. Ta kontrola je dosedaj v vsakem pogledu ovirala, oairoma onemogočala vsako večjo zar snovano intenzivacijo obratov in kratkomalo vsak podjetnost. Ta se bo brezdvomno poživila, ker bo omogočeno brez posebnih težkoč najeti potrebne kredite. Že pred leta so se zanimala inozemci za možnost naložitve kapitala v Jugoslaviji. Obstojal je načrt za banko, ki bi sprejemala industrijske obligacije, nudila pa kredit po 4% ohrestovanja, kar bi pomenilo ogromno olajšavo za lesno industrijo. Poleg tega so prihajale iz inozemstva pobude za ustanovitev in-
dustrije velikega obsega xa obdelovanje lesa v najfinejše proizvode, ki naj bi se vpostavila od tuzemskih gozdnih lastnikov • pomočjo inozemskega kapitala. To bi zahtevalo združitev več lastnikov obširnih gozdnih kompleksov v zadruge ali družbe rannih oblik, potom katerih M bilo omogočeno, da ostane podjetje v nacionalnih rokah.
Na ta način bi se eveontuelno rešile tri težke naloge na en mah in okrepilo narodne gospodarstvo. Rešilo bi se agramo-reformno vprašanje, omogočila notranja kolonizacija in fdnanoi-jetao podprla že obstoječa lesna industrija. Pripominjam, da najetje tujih posojil, po ugodnih pogojih seveda, osobito pa v svrho tako nujnih vprašanj, ne more škodovati, nasprotno le poživi državno gospodarsstvo, dvigne ljudsko blagostanje in s tem ugled Jugoslavije, kajti pogodbe za eksploatacijo in zavarovanje, ki bodo isivedbo akcije omogočile, ne bodo večne, in iz-sekljanje gozda vsled gozdno policijskih predpisov ne more biti čezmerno. Vsled tega bo po preteku gotove dobe prešlo celotno interesi-rano gospodarstvo v domače roke.
Ljubljanska Icreditfna banka
Včeraj se je vršila bilančna seja upravnega sveta našega najstarejšega in največjega bančnega zavoda za leto 1930. Od upravnega sveta odobrena bilanca zavoda izkazuje v vseh panogah poslovanja razveseljiv napredek, zlasti pa znatno naraščanje vlog. Vloge na knjižice so se povišale za 20 milijonov na 166 milijonov, vezane vloge na tekočem računu za 21.na 161 milijonov, ostali upniki pa za preko 32 na 184 milijonov dinarjev.
Skupna bilančna številka je porasla od 571 na 653 milijonov, celokupni promet pa je večji za celih 6 milijard in presega 46 milijard dinarjev.
Upravni svet je sklenil, predlagati občnemu zboru, ki se vrši dne 21. marca t. 1., iz čistega dobička, ki znaša Din 5,421.828’85, izplačilo 6°/o-ne dividende v iznosu Din 9-— na delnico (kot lani), dotirati rezerve z Din 1,267.815-62 in pokojninski fond z Din 500.000-— ter prenesti ostanek, po odbitku statutaričnih tantijem upravi in nadzorstvu in pogodbene remunera-cije uredništvu, na novi račun.
Borzna poročila
dne 28. februarja 1931.
Devizno tržišče
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V Ljubljani so se v prostem prometu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22-83, Berlin 13-5275, Bruselj 7-9343, Budimpešta 9-9178, Curih 1095-9, Dunaj 7-9913, London 276-50, Newyork 56-815, Pariz 223-09, Praga 168 41, Trst 297-90.
Dunaj, 28. februarja. Amsterdam 285-48, Beograd 12-4985, Berlin 160*06, Bruselj 9917, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4-2313, Kopenhagen 190-15, London 34'5537, Madrid 75*20, Milan 37-255, Newyorlt 711*40, Pariz 2787, Fraga
'Ncs.šim odjemalcem
za Velifeonoc 1
razdelimo
4CC nagrad
in sicer: 5C nagrad po 2CC Din SC nagrad po ICC Din ICC nagrad po SC Din Onim, ki bodo dali čevlje lenrplat pa razdelimo
2CC nagrad po 1C Din
Cene Čevljem so znižane in prodajamo le prvovrstno blago Kakovost zajamčen*.
Bloke prosimo, da shranite. Nagradene številke blokov bomo objavili v časopisju na Velikcncč.
Defailna prodaja
izdelkov tovarne C. Pollak d. d. .
Ljubljana	*»rf	VOliattU
Dunajska cesta št. 20 — dvorišče
210713, Sofija 5-155, Stockholm 190-30, Varšava 79-69, Curih 136-98.
Curih, 28. februarja. Beograd 9-1260, Pariz
20-3575, London 25*235, Newyork 519-50—519-525, Bruselj 72'40, Milan 27-205, Madrid 54-25, Amsterdam 208-38, Berlin 123-43—123-465 Dunaj 73, Sofija 3-7625, Praga 15-3875, Varšava 58-15. Budimpešta 90-525, Bukarešta 3-08625.
Vrednostni papirji Dunaj, 28. februarja. Bankverein 16‘50, Kreditni zavod 46-70, Dunav - Sava - Adria 15-70, Prioritete 9305, Trbovlje 4115, Leykani 350. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 28. februarja. 7% Blaire 79—81. Newyork, 28. februarja. 8% Blaire 91-50 do 92-50, 7°/o Blaire 81-82, 7% pos. drž. hipot. banke 80-75—81-75.
Žitna tržišča Novi Sad, 28. februarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 17 vagonov, ječmen 6 vagonov, koruza 26 vagonov, moka 5 vagonov, otrobi 2 vagona. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 28. februarja. Tendenca: prijazna. Promet: miren. Pšenica: marc 14*79 do 15*06 (15-03—15-04), maj 14 95—15-24 (15*23 do 15*24). Rž: marc 11*31-11-40 (11-35 do 11*36), maj 11-40-11*50 (11*46-11-49). - Ko: ruza: maj 12 63-12-63 (12*59-12-60), julij 12-59—12-93 (12-90—12-91).
Dobave
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. marca t. 1. ponudbe glede dobave 170 m* lesa, raznega pisarniškega materijala ter glede dobave centimalnih in decimalnih tehtnic.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave pil, Samotne opeke, žice in rudarskih želez.
Zahtevajte »Jugoslovana
«
Strokovnjaško hitro popravi in renovira vse vrste au(o-hla> diče in blatnike
GUSTAV PUC
456 Ljubljana
Tržaška cesta št. 9
Elegantna hiša
c zelenjadnim ter sadnim vrtom poceni za prodati: Vranib« pri Cel|«, Soriak. 677
Stalno mesečno pačo
dnevnice in kritje gotovih izdatkov nudi domača tvornica solidnemu. treznemu in poštenemu potniku. — Vsa pojasnila daje Društvo trg. potnikov v Ljubljani. Pisarna društva v Trgovskem domu uraduje izključno le za društvene člane.
Mlajša
gospodična
vajena vseh pisarniških del, korespondence in kartoteke ln ki Ima veliko veselje do trgovine Išče s I n ž b e. Oni, ki polagajo važnost na marljivost In poštenost, dobe naslov v upravi Jugoslovana.
731
Naznanilo otvoritve!
Trgovina s čevlji
na Kralja Petra cesti V. 29
v Celju
» 5. marcem otvorjena
Priporočamo se vsem cenj. strankam v nadalje, eenj. občinstvo prosimo za podpiranje domačega podjetja
Št. Strašek
Kovaška ulica
M. Strašek
Kralja Petra e.
709
Najmodernejše vzorce
ZAVES in PERILA
namiznih In kuhinjskih garnitur 396	veže najfineje in najceneje tvrdka
Matek A Mikež
Ljubljana, Dalmatinova 13
EntLanje, ažuriranje, predtiskanje takoj.
Mvcdilni zaved za trgovine in industrijo
Brzoiavni naslov; Krrdit t titut iaua	      9
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA
Obrestovanje vlog-, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila
Cjubljana
2* je e š er nov a ul. št, 5C
(v lastnem poslopju)
Telefon St. 2040, 2457, 2548, 2700 ln 2808
Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd.
Seja celjske občinske uprave
Celje, 27. februarja.
Dane* se je vršila javna seja mestne občin-*ke uprave. Mestni načelnik g. dr. Goričan je ob 18. otvoril sejo in konstatiral sklepčnost. Uvodoma je prečital predlog, ki ga je podpisalo 20 članov občinske uprave in zahteva, da se naj odpošlje g. predsedniku ministrskega sveta, g. prosvetnemu ministru ter g. banu obširna spomenica, v kateri se merodajna mesta prosijo, da se naj ukine nemški oddelek na mestni narodni šoli, kor za ta oddelek ni po zakonu zahtevanega števila otrok. Načelnik prečita nato spomenico samo ter da na glasovanje predlog, da se naj sprejme spomenica brez debate. Ta predlog je bil z večino glasov sprejet, kakor tudi pri drugem glasovanju spomenica sama.
Nato se je prešlo na dnevni red. Finančni referent g. dr. Vrečko je v tajni seji poročal o nekaterih finančnih zadevah. Pri zopetni javni seji je nadaljeval s poročilom finančnega odseka. Odobri se adaptacija uradnih prostorov za predstojništvo mestne policije v bivših prostorih mestnega načelstva v Radakovičevi hiši. Adaptacija bo stala 23.394 Din in se krije iz prispevka države za policijo. Za zgrajenih 22 stanovanjskih hiš, ki so se gradile s pomočjo mestne stanovanjske akcije na Spodnjem La-novžu, nekateri najemniki še niso vrnili obračuna, dočim so ga drugi vrnili s pridržkom ali pa nepotrjenega. Nekateri najemniki se namreč pritožujejo, da dela niso bila pravilno izvedena. Ker se je proračun za gradbene dela prekoračil in ker ne pride radi tega do soglasja z najemniki, predlaga odsek, naj so vsa zadeva izroči pravnemu odseku v proučitev tor da se naj od onih najemnikov, ki so obračun potrdili, zahteva, da naj priznajo prekoračenje proračuna z 8-odstotnimi amortizacijskimi obresti. Stanovanjska akcija se zaenkrat ne bo nadaljevala in se 17 reflektantom svetuje, da naj grade s pomočjo stavbnih zadrug. Taksa za prekomerno uporabo cest se bo pobirala v letu 1931 po pravilniku, ki je veljal za loto 1930. — Za policijsko stražnico se bo uredila še ena soba tor bodeta obe zvezani s hodnikom, stroški za to bodo znašali 11.200 Din. Oni del Aškerčevo ulice, ki leži na mestnem teritoriju, se bo za enkrat nasul z gramozom ter katraniziral, pozneje pa se bo tlakoval z ozirom na veliki promet, ki se je razvil na tej ulici. Od vojašnice kralja Aleksandra se bo napravil kanal vzdolž Mariborske ceste v Koprivnico, kar bo stalo 77.203 Din. Občina bi morala plačati najemnino za uradne prostore kmetijskega referenta v Ljudski posojilnici. Plačilo so odkloni, ker bi se referent lahko nastanil v poslopju sreskega načelstva, kjer sta v pritličju dve sobi prazni.
Sokolskemu društvu v Celju se na njegovo prošnjo odpiše 14 odstotkov veseličnega davka z« dve prireditvi. Sprejme se resolucija na kr. bansko upravo, ki naj posreduje pri kr. vladi, da se ljudsko delo spričo težkega gospodarskega položaja celjskega prebivalstva ter preobremenitve v cestnih dajatvah odgodi za celjsko mestno občino.
Glede asfaltiranja cest na progi Celje — Rogatec do Piška, Celje — Zidani most do Gre-nadirske brvi ter Ipavčeve ulice se bo predlagalo banski upravi, da se naj cestišče popravi, gornji del pa se naj ne asfaltira, temveč dru-
tače uredi, ker bi se asfaltirane ceste spričo ivalmega prometa kmalu pokvarile.
Za gospodarski odsek je referiral g. prof. Mravljak. Parcelacija in oddaja stavbišč na Jožefovem hribu se odloži dotlej, da se ne uredi cesta na Jožefov hrib in z okoliško občino doseže sporazum glede te ureditve.
Za pravni odsek poroča g. dr. Kalan. V pravdi mestne občine s tvrdko čater Ivo, ker je slednja na svojih proizvodih natisnila celjski grb, je mestna občina propadla in se bo pritožila na višjo instanco. V domovinsko zvezo se sprejmejo Krašovec Julijana, Tanšek Karl, Jelen Franc, Kranjc Martin, dr. Seruec Gvidon ter Hartman Ivan, dvema prošnjikoma pa se sprejem odkloni, ker še ne bivata predpisano število let v občini.
Za tržno-obrtni odsek poroča g. Dobovičnik. Elektroinstalaterju Korošcu Antonu se dovoli prenos obrti v Gosposko ulico.
Za stavbni odsek poroča g. dr. Wolf. Odobri se načrt za hišo na Jožefovem hribu učitelju Srebotnjaku ter puškarju Trinku.
Pri slučajnostih opozarja g. prof. Mravljak na dejstvo, da se je smrad iz Westnovih tovaren
začel širiti tudi v mestu in da so že nekatere osebe od tega smradu zbolele. Ker se bliža tuj-sko-prometna sezona, je v interesu vsega prebivalstva, da ukrene mestna občina tudi s svojo strani potrebno, da se neznosne razmere odplavijo. G. dr. Krašovec zahteva, da se naj uredi Savinjsko nabrežje ter da se naj tam prepove sušenje perila. G. dr. Skoberne predlaga, da naj občina intervenira pri železniški direkciji v Ljubljani, da se z uvedbo novega voznega reda zopet uvede jutranji vlak v Ljubljano, ki bi odhajal iz Celja ob 5. zjutraj. Ob 21. uri je bila Beja zazključena.
Sokolstvo
Seja Izvršilnega odbora saveza SKJ
Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije neumorno dela na organizaciji sokolstva v vsej državi. Posebno v zadnjem času se dela z veliko naglico ln sprejela se je cela vrsta sklepov za razvoj te najmočnejše nacljonalne organizacije v državi. Od 19. do 24. februarja je zasedal IzvrSilnl odbor Sokola kraljevine Jugoslavije, načelstvo saveza ln plenum uprave sokolskega saveza. Na teh zasedanjih so razpravljali o materijalu za glavno letno skupščino sokolskega saveza, Na seji načelnikov saveznih odborov so bila podana poročila o sokolstva v vsej državi. Iz teh poročil se vidi močan razvoj sokolstva v vseh krajih kraljevine Jugoslavije. Ravpravljali so na tej seji o pravilniku ln poslovniku, ki so bili predloženi zvezi v sankcijo. Posebno važna je bila razprava o ideološkem programu sokolstva v Jugoslaviji, ki je bil predložen v posebnem elaboratu. V tem programu sokolstvo precizira svoje stališče glede nalog sokolstva med ljudstvom ter precizira od-nošaje sokolstva do slovanstva In nazadnje od-nošaje do države in politike. V tem programu so precizirani tudi odnošaji do vere, vojske, šole ter ostalih nacljonalnih organizacij. Ta elaborat bo poslan posebnemu odboru, da ga pripravi za glavno letno skupščino sokolskega saveza. Plenum uprave saveza Sokola kraljevine Jugoslavije se je bavil z vprašanjem organizacije sokolstva na vasi ln z vprašanjem sodelovanja jugoslovanskega sokolstva na zletu v Pragi. Sprejet je bil predlog o osnovanju socijalnega fonda, o osnovanju sokolske zdravstvene zadruge, o določitvi enega dneva v letu za zadružno samopomoč in določitvi enega dne v letu za sokolski naraščaj. Razen tega je razpravljal še o nekaterih drugih vprašanjih. Vsi predlogi so bili poslani v proučevanje poedinim odsekom sokolskega saveza, ki bodo te predloge predložili glavni skupščini Sokola kraljevine Jugoslavije 12. marca v Beogradu.
Jadranski sokolski zlet v Splitu.
Priprave za to velepomembno sokolsko slavnost ob našem sinjem Jadranu so v polnem razmahu. Zlet priredi sokolska župa Split kot svoj VIII. župni zlet. Na zletu bosta obvezno sodelovali župi šibenik-Zadar in Sušak-Rijeka. Svojo udeležbo sta prijavili tudi župi Mostar In Cetinje, ki bosta v čim večjem številu pohiteli na obalo našega Jadrana.
Za ■ zlet Sokolstva na Jadranu vlada veliko zanimanje tudi v notranjosti države, saj se pripravljajo za ta zlet skoro vse župe SKJ. čeprav ima ta zlet le pokrajinski značaj, bo po velikem zanimanju, ki vlada, ne le med jugoslovanskim Sokolstvom, ampak tudi med bratskim češkoslovaškim in poljskim Sokolstvom, nadkril vse dosedanje zlete ob našem Jadranu. Ta zlet bo veličastna manifestacija sokolske in vseslovanske ideje. Med poljskim Sokolstvom, vlada veliko zanimanje za ta simbolični zlet ter je starosta poljskih Sokolov br. Adam Za-niojsky že prijavil svoj prihod z večjim števi lom poljskih Sokolov. Podstarosta COS brat Vincenc Stepanek piše v pismu br. dr. Bulcu, starosti splitske sokolske župe, da bo moral omejiti število češkoslovaškega Sokolstva, ki želi v čim večjem številu pohiteti na zlet ob obalah jugoslovanskega in slovanskega Jadrana.
Zlet se bo vršil skozi zadnje tri tedene meseca junija t. 1., višek pa bo dosegel na Vidov dan in Petrov dan t. j. 28. in 29. junija. Predvideni so zletni dnevi srednješolske mladine s tekmami, dnevi vojske s tekmami, a v glavnih zletnih dneh bodo sokolske tekme in javna telovadba. Vse vaje bo izdal tehnični odbor sokolske župe v Splitu v posebni brošuri.
V	Splitu se je vršil v ta namen župni pred-njaški tečaj za zletne vaje, vršili pa se bodo
tudi tečaji po društvih in četah. Starešinstvo sokolske župe v Splitu je že pričelo z intenzivnim delom ter se je izvolili zletni odbor z br. dr. Bulčem, starosto sokolske župe v Splitu. Župna uprava je že izdelala poslovnik in v prihodnjih dneh se bo konstituirali zletni odseki, ki bodo pričeli z delom 1. februarja t. 1.
Ta sokolski zlet ima po svojem tehničnem značaju posebno novost v našem Sokolstvu, ker se bo največja pozornost obračala lahki atletiki in plavanju. Z nacijonalnega stališča bo ta zlet skupna manifestacija jadranskih sokolskih žup s sodelovanjem vsega jugoslovanskega in slovanskega Sokolstva v ljubezni in udanosti do Nj. Vel. kralja Aleksandra in Jugoslavije. Zdravo!
Skupščina Sokola v Kranjski gori
V	nedeljo 22. t. m. se je vršila skupščina sokolskega društva v Kranjski gori. Gorenjsko sokolsko župo so zastopali br. dr. Obersnel, starosta jeseniškega Sokola br. Spicar iz Radovljice in župni nadzornik br. Matija Sušnik z Jesenic. Udeležba je bila prav zadovoljiva. Zastopniki župe so imeli daljše govore in sicer
o	sokolski organizaciji, o sokolski ideji in o razmerju Sokola do vojske in do športa. V društveno upravo so bili imenovani ugledni javni delavci v Kranjski gori in bližnji okolici. Mlademu društvu želimo polno razmaha!
Sftovf
Paberki z bohinjskih tekem
V	nedeljo, ko so se vršile na Hanssenovi skakalnici tekme v skokih, je bil v hotelih največji naval. Bilo Je proti večeru. Kaki dve url sem čakal na večerjo — zastonj. »Pomagaj si sam ln Bog ti bo pomagal« pravi dober slovenski pregovor. Mahnem jo v kuhinjo in res se ml posreči, da dobim krasen košček purana. Nesem ga k svoji mizi, opozarjajoč z običajnim natakarskim klicem »sauce« ljudstvo, ki se je trlo po hodnikih. Jedilo postavim k svoji mizi in odidem po jedilni pribor. Ko se vrnem, se obrne name neki vojak graničar: donesite pola litra cvička 1 spajskartu. Ponižno sem se opravičil, da mi je prav žal, da nisem to, za kar me Je vojščak Imel. Možakar me je prijateljsko potrepljal po rami, češ, kar še ni, še lahko pride. Mogoče.
»Mama« je bil naziv, s katerim smo običajno titulirali nežni spol neglede na starost. Tako se je udomačil, da so bile nekatere gospooHdne naravnost užaljene, ako je kdo pomotoma rabil drugo besedo. Pozneje je bila »mama« nekoliko razširjena — pridali so $e dve norveški besedi, o katerih sem že včeraj pisal. »Mama
jaj elskerdaj« je moški nagovoril damo ali pa tudi narobe. Bog ne daj, da Je kdo izrekel kako nepremišljeno besedo, takoj je bilo slišati od vsake mize: o mamal Se nekaj norveščine sera se naučil. Osel pomeni norveško »esel«, ki sb pa ne izgovori kot nemški »Esel«, temveč fonetično. Ta beseda je bila v rabi le med prijatelji.
*
Dvanajst nas je bilo stlačenih na saneh. S skakalne tekme smo se vozili proti Sv. Janezu. Smučar na smučeh nas dohiti in maha b rokami — že smo mislili, da je revež zgubil ravnotežje. Zmotili smo se. Neznanec se je predstavil za Beogradčana in je vprašal, dali j« med nami prvak Joško Janša. Pokazal sem na svojega soseda, kar je neznanca iz prestollce slino razveselilo. Rekel nam je, da Je prišel a štirimi prijatelji samo zato iz Beograda, da vidi Janšo. Skoro, da ga ni v objemu zadušil, komaj sem mu dopovedal, da je Joško Janša samo eden in da ga za sedaj še ni treba spraviti s sveta. Beogradčana smo prijeli za palice — skikjoring za sankami. Vso pot do hotela nam Je dopovedoval, da nas absolutno ne razume, da sedimo tako mirno, ko imamo v svoji sredi najboljšega Jugoslovanskega smučarja.
Na cilju smuškega teka na 30 km. Tekmovalo!
so prihajali eden za drugim. Poleg mene stoji že postaren možakar-domačin. Izkazalo se je, da je Janša slabo »mazal«, Čehi pa dobro. Mnogo debate. Možakar je vse te govorice nekaj časa molče poslušal, nato se je obrnil k meni in dejal: Veste kaj, jaz sem že včeraj rekel, da so Cehi z vsemi žavbaml namazani, Janša je prepošten in ni prav nič čudno, da J» zaostal. Malo debelo sem ga pogledal in mu nato pritrdil: pa gre res težko, če ni človek z vsemi žavbami namazan.	M.	P.
Primorje črtano iz JLAS
Lahkoatletski savez v Zagrebu je iz dosedaj še neznanih vzrokov črtal ASK Primorje iz seznama svojih članov. Določil je, da mora Izvesti cross country za prvenstvo Ljubljane SK Ilirija. Razpis prvenstva, ki je bil pred kratkim objavljen po ASK Primorju, postane zaradi tega neveljaven.
Svetovno prvenstvo v drsanju se bo odločilo danes v Berlinu. Nastopijo najboljši zastopniki umetnega drsanja iz vsega sveta, med njima svetovna prvaka Sonja Henie ln Karl Schafer.
99
J ugosl evon
so naroča v Ljubljani \ Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 30-68.
HM
 —   — :    —
Dva svetovna mojstra v drsanju
Sonja Henie in Karol Sohafer sta danes skoro nepremagljiva prvaka v drsanju. V soboto in v nedeljo nastopata na svetovnem prvenstvu v Berlinu, zmaga jima je zagotovljena.
Cuida:
Fezzramcz?
'Roman
13
»Za Boga!« si je dejal, ko je lepa čarovnica izginila izprsd njegovih oči in si je prižgal cigareto ter pogledal tja, kjer je sedel njen soprog, »to je Kaliban, ki se je poročil z Mirando!« To je bila nekoliko zlobna primera; toda kateri mlad moški, ki občuduje lepo žensko, ni pripravljen misliti si o njenem zakonskem možu najslabše ?Zavist je kakor slama, ki se rada užge, ne da bi ji treba prilivati olja.
Toda markiz ni bil Kaliban in tudi ne norec.
Farnmor si je natočil kozarec vina in opazoval sivolasega, širokoplečega moža s prekanjenim pogledom. Poteze njegovega obličja so izdajale deloma slabost, deloma poltenost. Gospod markiz je nekaj veljal v svetu, dasi ni prav za prav nič takega izvršil razen da je mnogo prepotoval in je znal pripravljati nekatere okusne omake, ki so jili sladkosnedneži zelo cenili. Toda njegovo ime in bogastvo sta izpolnila njegovo notranjo praznoto. Na Farnmora pa niso te lastnosti učinkovale in večkrat je zamrmral: »Kaliban je vzel Mirando za ženo!«
Ko so gospodje nekaj pozneje stopili v dvorano, je Farnmorov pogled najprej obstal na ženski, ki je tistega junijskega večera na Češkem več ali manj prevzela njegove misli. Lady Vavasour je ležala na naslanjaču ter
listala po nekem najnovejšem pariškem romanu. Plinski lestenec, je obseval njeno glavo, da je bila podobna kipu iz sevreškega porcelana. Tako je bila dražestna in nežna. Ognjenordeče kamelije, zlasti lasje in bledovišnjeva obleka so ustvarjale čudovito skladnost barv. Z roko si je podprla lice in se je pretvarjala, kakor da ga ne vidi.
»In to izredno bitje je priklenjeno k temu kuharju in snedežu,« je pomislil Farnmor, ko je sedel na stol poleg nje in je ravnodušno prezrl, da ga je lady Georgija ošinila z ljubosumnim pogledom in mu je lady Beaudesertova pomignila s pahljačo v pozdrav in vabilo,
»Ali sinem upati, milady, da bom danes zopet slišal glas, ki je tedaj pod češkim drevjem osramotil slavce?« jo vprašal Farnmor.
Polagoma je razširila oči in ga pogledala na način, ki so ga njeni občudovalci šteli za posebno nevarnega.
»O ne, vpričo slavcev pojem, toda na zahtevo ljudi ne pojem, ker nisem nikaka primadona.«
»Vendar pa ste meni že peli in gotovo boste še. Prosim vas,« je pristavil mirno in z ravnodušnim, toda odločnim glasom, ki ga ženske ljubijo, dasi nečejo tega priznavati.
»Le ne zanašajte se preveč na to,« je odgovorila. »Sicer pa nisem tedaj vam pela, ampak sebi in pa zato, da sem jezila one Angležinje v gostilni, ker so me tako čudno gledale. Recite mi odkritosrčno, lord Cecil, ali se .vam ni zdelo, da sem bila tedaj nekoliko drzna, ker sem napravila izlet v tujo deželo samo » spremstvu sobarice?«
»Meni se je to zdelo nekaj izredno smelega,« se je nasmehnil Farnmor. »Vendar je bilo kruto od vas, da mi niste povedali svojega imena in ste me obsodili, da sem mislil na vas samo kakor na kakšno sanjsko prikazen.'«
Lady Vavasour se je zasmejala.
»Za božjo voljo, prijatelj, postajate pesniško navdahnjeni. Toda ne boste me preslepili. Tisti sen je prekmalu izginil iz vaših misli, ki so bile drugje in bolj važno zaposlene. Morali ste izvršiti neko nalogo pri knezu Mihaelu in ta naloga vam je bila gotovo zanimivejša kakor neznatni, romantični doživljaj.«
Z naglo, koketno kretnjo je zamahnila s pahljačo — tudi ta kretnja je bila med njenimi najbolj zapeljivimi — ter odslovila Farnmora s smehljajem: »Ceiih pet minut sem se razgovarjala z vami, lord Cecil. To jo več, kakor navadno dovoljujem kateremkoli kavalirju. Zdaj pa prepustite svoje mesto monsignorju Villaforu!«
Farnmora je užalila ta nepričakovana odslovitev, zato se je še bolj udobno naslonil na hrbet naslanjača ter rekel z izredno ravnodušnim glasom: »Monsignor si more izbrati katerikoli izmed stolov, ki stoje tu okrog. Meni je tu dobro sedeti.«
Ošinila ga je s posmehljivim, zadovoljnim pogledom. »Aha, prijatelj, ste že zadeti?« je pomislila zmagoslavno. Z izzvilano ravnodušnostjo je namrščila obrvi, ko je pomignila Villaforu k sebi. Ni se več zmenila za Farnmo-rovo navzočnost, ampak se razgovarjala naprej s cerkvenim dostojanstvenikom, nato pa zaporedoma z ostalimi svojimi častilci.
e -
J
!K
O/
Itožiscr dr. Gavella. Dr. Leone Glcmbay (Kralj). Ignacij Jaquc<t Glembav (Levar). Dr. incd. Altmann (Skrbinšek). Dr. Puba Fabriczv (Železnik). Ballocsanskv (Sancin).
Miroslav Krleža, Gospoda Glembayevi
(Po premijeri — S šestimi karikaturami M. Bambiča)
Ko je Zagreb doživel premijero tega dela, •o mu je del dnevniške kritike iz razumljivih razlogov kar nekam ostro postavil po robu; starodavni meščanski Zagreb, ves prepojen z nekim bleščečim hiatoricističnim, patetičnim ponosom, v resnici ni mogel povsem mirne duše pogoltniti tako težko, hrupno klofuto, kakor mu jo je Krleža prizadejal s to svojo dramo, v kateri je z neko pogumno, drzno indis-kretnostjo razgalil, podčrtal in z vsemi dovoljenimi umetniškimi sredstvi potenciral morda osamljen fragmentaren kos, morda celotno podobo nedavnega zagrebškega meščanskega življenja (in davno, nedavno, sodobno — to so v umetnosti pogostem sinonimi). Spominjam se, da zagrebški dnevni tisk te ostre, neizprosne konfrontacije, ki jo je uprizoritev Krleževe drame pomenila v Zagrebu, v resnici ni mogel mirne duše sprejeti in da se je iz te notranje Stiske zatekel k nekakšnim očitkom, ki z umetniško in življensko vrednostjo. Gospode Glem-bajevih niso v nikakšni bistveni zvezi. Ta kritika je tedaj z neko neprikrito naslado ugotavljala, da vse to skupaj ni nikakšna proletarska drama — kakor da bi mogeLjia svetu pred Bogom in ljudmi zavezan, da mora biti vse, kar mu kane izpod peresa, proletarska drama. Obenem pa se je ta kritika zgrozila, da Gospoda Glembajevi tudi nikakšna meščanska drama niso: svet, ki ga upodabljajo, da je podan tako
I) reti ra n o in samovoljno, da že skoraj ne more »iti govora o kakšni objektiviteti. Ko smo zdaj v Ljubljani videli to dramo, smo zaradi distance, ki nas loči od njenega pozorišča, in pa zaradi pobožne nade, da se ves ta škandal in kriminal, ki ga je Krleža umetniško strnil vanjo, pravzaprav čisto nič ne tiče, lahko ohranili še precej mirno kri. Sentimente in pridržke, s katerimi je svoj čas zagrebška javnost sprejela Gospodo Glembajeve, sem zabeležil samo zaradi tega, ker vem, da se bo nekaj takih užaljenih sentimentov in moralističnih pridržkov rodilo tudi pri nas.
Gospoda Glembajevi v resnici niso no proletarska ne meščanska drama. Pa če že vrag ni vzel vseh teh titul in opredelitev, naj jaz zapišem še eno: Gospoda Glembajevi so izrazita antimeščanska drama, ki jo je napisal umetnik in borec sredi življenja. Gospoda Glembajevi so majhen, tesen, meščansko-familijaren mikro-kozmos, v katerem se drugo ob drugo kreše troje silnih, intenzivnih življenje; oče, mačeha, sin. Rodbina Gleinbajevih je rodbina na višku stare (predvojne) patricijske zagrebške družbe; stari Glembay je šef banke Gleinbay Ltd Com-pany in tajni svetnik Njeg. Veličanstva, njegova žena je bivša baronica Castelli, njegov sin je doktor filozofije, umetnik in v svet izgubljen vagabund. Poreklo tega rodu sega v nižine
medjimurskih kmetov, pot, ki ga je privedla na višine meščansko - aristokratskega luksusa, so razbojništvo, tatvina, kriminal. To je meščanska rodbina, kakor pač morejo biti take rodbine pri preprostih, kmečkih narodih, brez velike, močne tradicije, brez organizirane morale in kulture, tuje nadodu in krvi, iz katere so; pot takih rodov lahko na koncu vede samo še v nič. V mikrokosmosu tega parvenijskega rodu se bije sin, dr. Leone, ki mu je Bog svojo belo roko položil na č<?lo, človek, ki ga je izbral tek stvari, da se zave vsega, kar je okrog njega, in da na svojih ramah še zadnje trenutke podrži vso goro trpljenja in zla, potem se pa do konca zruši tudi sam: iz hermetično zaprtega kroga Gleinbajevih ni rešitve, ni poli. Doktor Leone je pozvan, da se žrtvuje in odrešuje; in ta Leone odrešuje sebe, svoje in ves svet, da skoraj ubija in ubija, kakor so Glembajevi ubijali od nekdaj. Ta Leone je v drami kakor čudovit bel plamen, ki mora sam vase zgoreti, da je potem na svetu spet vse tako, kakor je bilo od začetka: svet, ki je v Gleinbajevih padel s tečajev, se vrne Bpet v svoj stari red, in sestra Angelika, ki na koncu vsa bela in nema obstoji nad razvalino starega doma, se mi je zdela kakor tisto soln-ce, ki bo gorelo in sijalo po vsakem Človeškem razdejanju. (Simbolnost tega momenta, se mi zdi, je pri uprizoritvi kar premalo prišla do izraza.) Gospoda Glembajevi so drama, rojena iz tako silnega gigantskeg, bojevitega duha, da morajo človeka nujno pretresti, premagati in očiščenega dvigniti.
Uprizoritev v Ljubljani — režija dr. Gavelle
—	je bila umetniško tako dragocena, kakor najbrž na našem odru še nismo videli nobene stvari. Bila je blesteč dokaz, da je naše gledališče, naš igralski ansambel v resnici poklican še za velike reči. Bili smo priče tako lepe, verne, realisti.čne igre, da bi mogli boljše pričakovati samo na redkih evropskih teatrih. Režiser je poskrbel za vsak detajl, vse poze, vse geste, vsaka beseda, vsak rekvizit je bil ubran v celotno harmonijo. Kralj je kot Leone ustvaril čudovito mojstrovino, Levar, stari Glembay, mu je enako močan stal iz oči v oči; drugo dejanje, ki je skoraj vse en sam dialog med njima, je najbrž višek vsega, kar smo od začetka do danes videli v našem gledališču. N a b 1 o c k a je kot baronica Castelli-Glembay z enakim triumfom pomagala nositi središče igre. V Gospodi Glembajevih skoraj ni velikih in malih vlog in tako nič manj nismo občudovali ŠariČeve, Železnika, Jermana, D a n e š a, S k r b i n š k a in drugih.
Bil je silen večer, za katerega gre hvala v enaki meri vsem: avtorju, režiserju, igralcem.
Pri.
ddmevi naskpov gojencev mariborske Glasbene Matice v Beogradu
Poročila in ocene beograjskih in zagrebških listov.
Da je v zborovskem petju naša velika moč, so priznali vsi, ki so slišali peti naše zbore. Obe naši vodilni društvi, ljubljanska in mariborska Glasbena Matica, sta dosegli v povojnih letih krasne uspehe, popolnoma svojevrsten pa je bil beograjski, kjer je nastopil mariborski naraščaj s težkim Dvofakovim »Mrtvaškim ženinom«. Vzbudil je v naši prestolnici, pa tudi drugod po Jugoslaviji, izredno pozornost in glavnemu nastopu v beograjskem Narodnem gledaliSču so prisostvovali tudi Nj. Vel. kralj Aleksander, skoro vsi ministri in mnogi drugi najodličnejši predstavniki javnosti. Nj. Vel. kralj je vodstvo, pa tudi mlade pevce in pevke, izredno počastil s sprejemom predsednika g. ravnatelja dr. Josipa Tominška, ravnatelja šole in dirigenta g. Hladka-Bohinjskega, gdč. Meze-tovo, p. Kolba, g. Gostita in šestorice gojencev-srednješolcev.
Beograjsko časopisje je temu dogodku posvetilo obilo pažnje že vnaprej, posebno pa po Klavnem koncertu, in ocene Beograda so najlepše priznanje našemu pevskemu delu Revija »Radio Beograd« je v svoji 6. številki objavila slike predsednika dr. Tominška, ravnatelja Hladka-Bohinjskega, prof. Viktorja Švajgerja in mladinskega pevskega zbora. »Politika« je dne 9. februarja napovedala nastop v radiu s fotografijo predsednika dr. Tominška, »Pravda« je 10. februarja napovedala glavni koncert z lepo sliko celotnega mešanega zbora in z opisom sprejema na beograjskem kolodvoru, iste-
Jla dne je »Politika« prinesla poročilo o spre-einu in fotografijo manjše skupino mladih Pevk, v opisu Glasbene Matice pa pravi med drugim: »Slovenci so skrbno zamišljeno organizirali glasbeno izobraževanje svoje mladine.
V	vsakem večjem inestu imajo Glasbeno Matico z zborom in glasbeno šolo. Poleg ljubljanske Glasbene Matice, ki je storila ogromno za procvit slovenske glasbene kulture, je najpomembnejša mariborska.« Za tem govori o turneji gojencev in zasnovanih koncertih. Prav
tako iskreno je pozdravil Mariborčane tudi »Jugoslovenski Glasnik« v številki od 10. februarja s člankom, poročilo mo sprejemu in s sliko pevk, istega dne jo »Vreme« objavilo dve sliki in poročilo.
Prvo poročilo o koncertu v Narodnem gledališču je prinesel 11. februarja »Jugoslovenski Glasnik«, naštevajoč med drugimi visoke po-setnike: Nj. Vel. kralja Aleksandra, adjutanta generala Aco Dimitrijevida, predsednika vlade generala Petra Živkovica, ministra vojske in mornarice Stevana Hadžiča, ministra prosvete Božo Maksimoviča, ministra socijalne politike in narodnega zdravja Nikolo Preka, ministra Nikolo Uzunoviča, finančnega ministra Svrljugo, ministra Švegla, ministra Sum in rudnikov inž. Dušana Serneca, ministra dvora Boška Jevtiča, predsednika državnega sveta Ninka Periča in druge. Naslednjega dne, 12. februarja, je pa objavil obširno oceno izpod peresa Koste P. Ma-nojloviča s sliko celokupnega mladinskega zbora in vodstva. V tej oceni pravi znani in priznani glasbenik, da je mariborska mladina pokazala, kako je treba vzgajati pevski naraščaj in prihaja do zaključka, da bi bilo treba na tej osnovi reorganizirati vso našo šolsko glasbeno metodo. Priznava odkrito velik pozitiven uspeh in se čudi smelosti zbora. V »Pravdi« istega dne Je bila natisnjena ocena P. J. Krstiča, istotako s sliko zbora. Tudi on priznava popoln uspeh in pravi, da ga je zbor iznenadil v vsakem pogledu, po zvočnosti, čisti intonaciji, preciznosti ritma, lepi dikciji, dinamiki, eno-dušnosti in sigurnosti. Nič manj pa ga ni iznenadil tudi orkester, ki je težko partituro obvladal tako tehnično kakor ritmično. Tretjo oceno prinaša »Politika«. Napisal jo je dr. M. M., ki že uvodoma čestita ravnatelju in dirigentu g. Hladku-Bohinjskemu, da mu je uspe-
lo	disciplinirati 250 mladih ljudi in ž njimi izvesti delo, ki sega v področje koncertne glasbe z dramskimi namerami. Navdušeno piše o smelosti zbora in pravi, da so poslušalci zares občutili Dvofakovo kompozicijo, v miniaturnih dimenzijah sicer, a verno in resnično. Prav tako hvali tudi narodne pesmi, ki so jih gojenci dodali ob koncu glavnega koncerta. V »Vremenu« je ocenil mladino naše Glasbene Matice V. N., ki pravi, da je bil to redek in vesel glasbeni dogodek. »Priznavati moramo takoj in odkrito,« piše dalje, »da so nas mladi Slovenci
iznenadili in zadivili, ž njimi pa tudi njihovi voditelji, ki so dokazali, da so pravi ljudje na pravem mestu. Kako sijajen primer in vzor je to tudi za naše glasbene šole, istočasno pa tudi za našo srednješolsko mladino, ki bi se od svojih bratov s severa mogla naučiti, kako je treba ljubiti pesem in godbo.« V tem smislu pa je pisana tudi vsa nadaljna ocena, kateri je zopet priložena slika zbora in orkestra z vodstvom.
Prav tako laskave ocene so prinesli vsi drugi listi in celo nekateri zagrebški. Tako so »Novosti« 12. februarja posvetilo nastopu mla-
dine mariborske Glasbene Matice v Beogradu celo kolono, v kateri piše med drugim: »Zbor in orkester sta bila popolnoma kompaktna in skladna in polna dinamike sta izvedla to veliko delo nesmrtnega Dvofaka.« — Po vsem tem lahko sklepamo, da je vodstvo storilo prav, da je peljalo v našo prestolnico svoj mladinski zbor. S tem je poleg drugega storilo tudi velik korak dalje k spoznavanju in kulturnemu sožitju Jugoslovanov, posebno Slovencev in Srbov. Vodstvo in mladino pa bodo ti prvi veliki uspehi vzpodbudili za nadaljno, še bolj ljubezni in vneme polno delo.
Meinricfa Heine
17.	februarja je preteklo 75 let, kar je umrl pesnik Heinrich Heine, 14. novembra pa bo stoletnica Heglove smrti, in prav lahko rečemo, da je slučaj obletnic zbližal dva človeka, na katerih se je močno izražal preobrat vsega nemškega duhovnega življenja okrog 1830. V filozofu Heglu je še enkrat triumfiral starome-ščanski nemški intelektualizem, pesnik Heine pa je stopil že napol v jutri, v njem je stopil novi svet dela in materijalnih sil nasproti svetu miselnosti ter postavljal nove vrednote. Toda srce preroka Heineja je metež tega nastajanja in propadanja tako bolestno tri, da pripada obenem zelo včerajšnjemu, kakor Hegel jutrišnjemu dnevu. Rojen v Dtisseldorfu 1800, ko so tamkaj vladali Francozi, je v mladosti vzljubil francosko svobodo in se kesneje ni mogel nikakor vživeti v patriarhalično nemško predmarčno dobo. Leta 1831. je moral zbežati pred nemško reakcijo v Pariz. Brezdomovinec, brez poklica in kmalu tudi na smrt bolni Heine ni trpel s svojim treznim pogledom nobenih iluzij, pa naj se že imenujejo romantične ali nacionalne sanje, ljubezen ali liberalni patos; zmerom se je v ljubezenskem pesniku oglasil tudi satirik, bičar in preklinjevalec. Tragičnim, bolj v fantaziji kot v resničnosti doživljenim ljubezenskim izkušnjam so se pridruževale vse bolj pekoče razne politične zmote in nezmote, predvsem pa trpko spoznanje, da mu je svet vsako njegovo idejo, za katero se je bil vnel, ponižal v smeš-nost in ogabnost. Radi svoje borbenosti, posebno radi svoje mržnje do takratne Nemčije, je bil zelo osovražen. Sam pravi: »V literatura sem se poskusil z vsem. Pisal sem lirične, epične in dramatične pesnitve; pisal sem o umetnosti, filozofiji, teologiji, politiki. . Bog pomagaj! Že dvanajst let govorijo v Nemčiji o meni; slavijo me in grajajo, a to vedno s strastjo in brez pre-stanka. Sovražijo me, mrzijo, obožavajo me in žalijo.«
V	naslednjem prinašamo v prevodu troje pesmi, ki nam vsaj približno predočujejo njegov pesniški obraz.
*
Ves dan...
Ves dan mislil sem na njt, na njo sem mislil pol noči.
Ko potlej sem trdn6 zaspal, so sanje me prenesle k nji.
Cvetela je kot vrtnica, sedela srečno in mirn6.
In videl sem, da njeni prsti bele ovčke v platno tko.
Ljub(5 je zrla, vedela ni, zakaj so moje žalostne oči.
»Kaj ti tako je bled obraz, povej mi, Heinrich, kje te boli?«
Tako mehko je gledala, da so zaplakale moje oči.
»Zakaj ihtiš tako grenko, povej mi, Heinrich, kdo te boli?«
Pokojno gledala je vame, iz mene bol spregovori:
»Ti, ljubica, ti me boliš, in v prsih tu bolest tiči.«
Tedaj je vstala in roko na moje prsi položila.
Tedaj vesel sem se prebudil, in vsa bolest je v nič sprhnita.
*
Skrivnost
Ne solz ne vzdihov ne poznamo, smejimo se, navadno le smehl ama Z nobeno kretnjo ne s pogledom skrivnosti svoje ne izdamo.
Z bolestmi svojimi molči na naše duše bolnem dnu; četudi v srcu jo zaznamo, iz ust o njej ga ni glasu.
Vprašali rajši bi dojenčka, vprašali mrtveca v gomili, mogoče ta dva vam povesta, kar smo vse svoje dni tajili.
Tudi take so
Ona je njega, on njo imel rad, ona sleparka, on je bil tat.
Cie mu je uspela prevara in Šala, se je vrgla na posteljo in krohotal«,
V	veselju in šali je dan prešel, ponoči je na njenih prsih slonel.
A ko so mu v ječi grozila vešal«, je stala ob oknu in se krohotala.
Pa jo je vabil: »Pridi nocoj, ne veš, kako silno hlepim za teboj, saj veš, da moja bolest je nemala —•'
% glavo je zmajala in se krohotala.
Ob šestih so ga na vešala dvignili, ob sedmih je ležal že v mrzli gomili.
A ona ob osmih se je nažlampala rdečega vina in se krohotala.
(Prevedel M.K.)
————-«•«.-----------
Vasilij Mirk: Deset pesmi za glas in klavir
Mariborska Glasbena Maaica je v lični litografiji izdala deset Mirkovih samospevov s srednjetežko klavirsko spremljavo. — Vsebina zbirka je naslednja: Kateri kerub? (Utva), Mati poj; (Gradnik), Sneg in Morje (Pascoli-Samec), Otozno-temno (Brezovnik), Moja ljubav (Medved). Sam in Kitajski moliv (Golar). Pravijo ljudje... (Utva) in Kondotir (Vlad. Levstik). Pevskemu glasu je podložen tudi prav lep srbo-hrvatski prevod, ki ga je oskrbel prof. Josip Ribarič. Pesmi so večinoma otožne v primerno počasnih tempih, pevski glas in tudi klavirska spremljava pa sta vseskozi resna in globoko, ponekod celo dramatično zamišljena. Iz tehničnega pogleda so skladbe neoporekljive, v marsikateri zasledimo mnogo osebne note, ki nam je skoraj nova. Mirk se rad |x>služuje v melodiji orijentalsko zvenečih postopov, v harmoniji mu štejem v dobro, da se po možnosti izogiba kro-inatike. Klavirski stavek je pester in zelo bogat včasih vvagnersko poln, včasih pa debussi-jevsko ali cliopinovsko prozoren in nežen nikjer pa ni vratolomen. Pri nekaterih pesmih bi si zazelel kar orkestra. Nekateri napevi so bolj primerni za visok glas, drugi pa za srednjega, vnanja oprema izdanja je preprosta, pa zelo okusna. Mirkove pesmi priporočam vsakemu resnemu pevcu kar najtopleje.
Slavko Osterc.
fflecZcflzSce
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama
Začetek ob 20. uril zvečer.
Nedelja, 1. marca ob 15. uni: »Primcezka te pastirček«. Ljudska predstava po znižanih cenah. laven. — Ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Ljudska predstava po znižanih oen ah. Izven.
Ponedeljek, 2. marca: »Glembajevi«. Red C. Torek, 3. mairca: Zaptrto.
Sreda, 4. marca- »Divji lovec«. Red D.
Opera
Začetek ob 20. uni zvečer.
Nedelja, 1. marca ob 20. uri: »Dijak prosjak«.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 2. marca: Zaprto.
Torek, 3. marca: »Svanda dudak«. Red E. Sreda, 4. marca: »Nina nana, punSka inoja .. .< Balet Figunine. Red A.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Nedelja, 1. marca: »Extemporale«.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 1. marca ob 15. uri: »Karel i,n Ana«.
Kuponi — Ob 20 uri: »Cardaška kneginja«. Ponedeljek, 2. marca ob 20 uri: »Revizor«. Iz-veji. Gostovanje Hudožestvcnikov.
Torek, 3. marca ob 20. uri: »Bela garda«. Izvem.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 1. marca o-b 20. uri: »Revizor«. Gostovanje Hudožestvenikov.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 2. marca ob 20. lini: »Karel in Ana«, Gostovanjo mariborskega gledališča.
Organizacija
{jr&sjpodtinjstvc
Meso v ekonomičnem gospodinjstvu
Ali je bolj redilno mastno ali suho meso? Ker vsebuje suho meso 7G-5% vode. mast pa le 12% vode, in ker ima mast na j večjo kalorično vrednost, je meso tembolj redilno, čim mastnejše je. Pač pa je nemastno meso lažje prebavljivo od mastnega in je zato primernejše za večino bolnikov.
Kako se spreminja meso med kuhanjem? — Meso kuhamo na dva načina: ali ga damo v hladno vodo, ki jo nato skupno z mesom segrevamo in pustimo nekaj časa vreti, ali ga pa damo v vrelo vodo. V prvem primeru izplakne hladna voda Iz mesa tekoči mesni sok in precej beljakovin, ki se med kuhanjem izločajo ali kot pena na površini juhe, ali se pa uležejo kot usedlina na dno posode. V drugem Blučaju pa strdi vrela voda beljakovine na mesnem površju. S tem se stvori neprodorna koža, ki znatno otežkoča izplakovanje mesa po vreli vodi. Notranji deli takega mesa ostanejo zato sočni. Če hočemo torej skuhati dobro juho, bomo dali meso že v hladno vodo. Če pa hočemo imeti predvsem dobro govedino, bomo vtakni-
li	meso šele v krop. Popolnoma napačno je odstranjevati peno z juhe ali pa odcediti ž nje usedlino, ki se nabere na lončenem dnu: saj sta pena in usedlina zelo redilna in dragocena beljakovina. Ker oddaja meso pri kuhanju vodo, beljakovine, masti in soli, se njegova teža pri kuhanju znatno zmanjša, kljub^ temu pa juha vendar ni živilo, temveč le poživilo z dobrim okusom, a zelo malo hranilno vrednostjo, ki ji znatno povečajo snovi (predvsem močnate), ki so ukuhane v juhi.
Ali je pečenje mesa ekonomično? Pečenka je v splošnem bolj priljubljena od kuhanega mesa. Pečeno meso ima namreč še ves svoj sok v celicah, kr mu daje posebno prijeten o-kus. Vendar se pri pečenju (pri tvorbi skorje) razkroji mnogo beljakovine in masti in Je zato kuhanje mesa ekonomičnejše od pečenja. Kar namreč izperemo pri kuhanju iz mesa, ostane v juhi, ki jo uživamo kot tako, ali jo pa uporabljamo pri kuhanju zelenjavin drugih jedi.
S	tem povečamo okusnost vse hrane. Čim okusnejša pa je hrana, tem lažje je prebavljiva.
Ali vsebujejo kosti hranilne snovi? Poleg zelo važnih in cenjenih mineralnih snovi vsebujejo kosti znatne množine beljakovin in 10 do 20 odstotkov masti. Kostni mozeg sestoji celo iz 85 odostotkov masti. Iz kosti sl torej lahko skuhaš zelo krepko in zdravo juho, katere okus si izboljšaš z dodatkom zelišč in začimb.
Ali imujo za splošni konzum določeni mesni izdelki narodnogospodarski pomen? Fabrikaci-ja klobas in salam omogoča popolno izrabljanje vseh za človeško prehrano primernih mesnatih živalskih delov. Z dodatkom soli in začimb napravijo zelo okusne in redilne izdelke, ki sestavljajo radi svoje nizke cene vsakdanjo hrano širokih delavskih slojev. Neprimerno izdelovanje, uporabljanje gnusnih živalskih delov, dodatek moke itd., je seveda strogo kaznovati.
Ali je meso drobnice in konj manj vredno?
Nikakor ne 1. Konjsko, ovčje in kozje meso in konjska, ovčja in kozja mast sta pravtabo hranilna kakor enako mastno goveje meso oz. goveja mast. Dasi ni konjska mast iste konsistence kakor loj, ga vendar lahko nadomešča popolnoma. Tudi sladkemu okusu konjskega mesa se kmalu privadiš.
Ali je kunčje meso pravtuko redilno kakor zajčje? Še mnogo boljl Zajčje meso je namreč zelo suho (1 odstotek masti), še mnogo manj mastno od govejega. Zato tudi pečemo zajce vedno s slanino. Meso dobro rejenih kuncev pa vsebuje okrog 15 odstotkov masti. Tudi ima kunčje meso izboren okus. Pač pa je treba paziti pri jemanju drobovja iz trebušne votline na to, da ostane mehur cel, ker dobi sicer meso slab okus. Torej proč » predsodki 1
Kdor pozna društvene prilike med Slovenci, kdor ima upogled posebno v delovanje stovein-rtrih ženskih društev, »e mu more zdeti čudno, da Slovenke do dane« še nismo imele organizacije gospodinj, ko je vendar Slovenka znana tudi daven mej ovoje ožje domovino kot izvrstna gospodinja in tudi kot najboljša organizatorka. Eden vzrokov tega neuspeha je brez dvoma ta, da je slovenski tlak doslej posvečal vse premalo painje tej najvažnejši in obenem skromni panogi ženskega udejstvovanja.
Mnogo je še konservativnega duha v našem gospodinjstvu. Večinoma se še vse gospodinjsko delo opravlja loko, kakor »o ga opravljale naše gospodinje pred petdesetimi in več leti. Nekaj dapremembe so prinesle gospodinjske šole in gospodinjski tečaji, toda še vedno je le mal odstotek gospodinj, ki so bile deležne pouka v gospodinjstvu v šofli in v tečajih.
Posebno so potrebne pouka in navodil v ra-otjonalnem gospodinjstvu one žene, in teh ni malo, kd so zaposlene izven doma. Te morajo v prvi vrsti znati, kako se hitro in temeljito opravi vsako hišno delo, ker jim je čas le pičlo odmerjen. Potem je mnogo gospodinj, ki prihajajo k dežele v mesto v čisto nove gospodinjske in atanovanjiske razmere in potrebujejo čestokrat navodil, v tej ali oni stvari. Vse te bi našle v organizacij j z njeno posvetovalnico močno oporo.
Drugod, v velikih mestih, si gospodinje prihranijo mnogo hišnega dela z modernimi stroji lin pripravami, ki so pa vsled njihovih visokih oen našim povprečnim gospodinjam nedostopni. Organizacija bi ai sčasoma nabavila vse take stroje ter jih izposoj e val a svojim članicami proti malenkostni odškodnini. Stepcnje preprog in postelj, Čiščenje parketa i. dr. so dela, ki zahtevajo mnogo truda in časa in čestokrat si mora gospodinja za taka dela vzeti posebno pomoč v hišo, ki je pa ni vedno lahko dobiti. Z aparati, ki bi jih dobile pri svoji organizaciji, bi ai prihranile vsaj polovico časa in stkano ves trud, ker se ž njimi nbavlja delo igraje.
To in še marsikaj so ugodnosti, ki bi jih gospodinje Imele od svoje organizacije v domu, pni svojem domačem delu. Nedogiledne »o koristi, ki bi jih organizacija sčasoma lahko izvode vala za svoje članice izven doma, v javnem življenju. Tarnamo radi draginje, radi različnih cen pri raznih trgovcih; sto in sto nepravilnosti je, ki zadenemo vanje ob veaikem koraku. Protestiramo in se borimo proti takim ne-dort alkom. Toda kaj pomagajo protesti posa-
Proii »kraljicam lepote«
Vedno glasnejši se pojavljajo protesti proti tekmovanju v lepoti. V januarju je imela izbrati Švica svojo kraljico lepote. Vse je že bilo pripravljeno za to izredno svečanost, ki je imela biti v nekem hotelu v Zilric.hu, toda v zadnjem hipu se je odbor premislil in je odložil tekmo na prihodnje leto. Temu so dali povod veliki protesti iz vseh strani republike in iz vseh slojev.
V	švicarski javnosti je nastal pravi vihar proti namerovani tekmi. Neki političen list je posvetil bodoči »miss« dolg ironičen članek, ter vprašal med drugim komisijo, da-li bo klasificirala tudi kuhinjsko znanje tekmovalk. Navedel je dalje, kako se Je zgodilo 1. 1925 pri nekem tekmovanju domače živine. Dva bika sta bila enako lepa in cenilci niso znali, katerega bi nagradili. Tedaj so zaključili, da spuste bike v dvoboj z rogovi in kdor zmaga, dobi ua-grado. Takoj ata bila bika pripeljana v improvizirano areno ter sta navalila z vso silo drug na drugega. Stepla sta se do krvi, tedaj sta drugi listi. Nek dnevnik je objavil poročilo prisodila prvo nagrado tistemu, ki Je prvi začel lizati rane svojemu protivniku.
To Je bil pravi alarm in sledili so mu vsi drugi listi. Nek dnevnik je Bbjavil poročilo narodnega udruženja proti trgovini z belimi sužnjami, kako se je godilo lansko leto petim izbranim lepoticam:	Miss Germaniji, Miss
fmnciji, Miss Rusiji in Miss Danski, katere ao po častnem sprejemu v Ameriki ostale popolnoma osamljene, brez sredstev in so bile prepuščene nekemu brezvestnemu impresariju. Q njihovi usodi so tedaj poročali vsi listi. Miss Germanija je bila poslana domov na stroške nemškega konzulata, Miss Poljska Je izginila brez sledu, a Miss Rusija je končala v zaporu v Zedinjenih državah.
Med najhujšimi protivniki lepotne tekme so Članice švicarskega ženskega pokreta, katere so izdale proglas na narod in na vlado. Proglas se glasi: »Švicarskim mladenkam in naši vladi! Odstopite od te opičje tekme. Tudi me vse imamo ravne noge in brezhibne prsi in tudi me smp vitke. Toda me mislimo, da bi imeli v današnjih težkih časih tekmovati v čem drugem in n« v lepoti. Gospoda na vladi: ako je treba glasovati proti tej stvari,, vprašajte nas. Videli boste, da se bo vseh 249.237 švicarskih Sen, katere imajo volilno pravico, .-oglasno Izjavilo, naj se prepovedo taka tekmovanja.
Neki drug list je predlagal, naj se vse tekmovalke napišejo na črno listo, ki naj se pošlje vsem uradom, javnim in zasebnim, da se bodo znali ravnati, ko bodo potrebovali ženski per-sonal.
Dočim je Švicarska tako energično nastopila proti lepotnim tekmam, je Jugoslavija letos že poslala v Pariz svojo kraljico lepote 1
m -mikov, ko je okrog nje ato brezbrižnih ali neuvidevnih, ki vse te nepravilnosti in nered-nosii podpirajo? Cesar ne zmore posameznica, zmogla bi organizacija.
niito se greši samo pri zidanju stanovanjskih hiš. Večina stanovanj je takih, da se ne .rejo imenovati kraljestvo gospodinje, ker -j<i moralo bdtd stanovanje, pa je za gospodinjo prava t učilnica. Oglejmo si samo mala stanovanja v modernih hišah. Imajo res vse udobnosti: vodo, plin, elektriko, svetlobo 'o zr.uk, vse je lepo. Toda vsa ta tmaila stanovanja se zde, da so zidana za mlade, modeme zakone, ’ i trajajo po dve letii in- so si nakupili vsega le za prvo silo. Gonje gospodinji, ki se mora seliti iz starejše hiše, kijor je imela dve sobi, v novo dvosobno stanovanje. Dobi dva kabineta z velikanskimi oknu, kjer nima kam postaviti niti omare, niti postelje, da bi se okno ali vrata ne zadevale vanjo pri odpiranju. Nikjer nobenega prostora, kamor bi spravila po leti zimske stvari, kamor bi odložita ponošene obleke, ki čakajo na čiščenje in popravilo, sploh na tiste stvari, lci nilso za parado, ki pa ie tvorijo pravo podlago vsakemu solidnemu gospodinjstvu. Arhitekt dela po naročilu, naročilo se pa glasi: hiša sme etati toliko, nositi mora toliko. Vse ostalo je postranska stvar. Kako se bo stranka počutila v stanovanju, to je vprašanje, kri nikogar ne briga. In vendar prebije gospodinja vse svoje življenje v svojem stanovanju. Ona je prva, kd bi morala imeti besedo v njem že pri gradnji, da bi bil dom tak, kl bi jo dvigal in ji lajšal delo in skrha ne pa da ji stavi tisoče ovir, ki jd jemljejo veselje do dela, ji grenijo življenje in s tem uničujejo živce. Koliko družinske sreče so že razrušile neugodne stanovanjske prilike! Tudi na tem polju bi se lahko uveljavila gospodinjska organizacija dn bi lahko prinesla mnogih koristi.
V	interesu vseh gospodinj je, da priglasi čim-prej svoj pristop k gospodinjski organizaciji, kd jo snuje »Splošno žensko diruŠ1vo< v Ljubljani, kakor je bilo javljeno v našeim listu od pretekle nedelje. Čim močnejša je organizacija, tem večji je njen vpliv. Ko se priglasi dovolj-no število članic, ee bo vršilo zborovanje, na katerem 6e bodo prečrtala pravila, se bodo določili članski prispevki ter se bodo sprejemali eventualni nasveti.
Gospodinje vseh slojev, priglasite se čimprej in nagovarjajte tudi druge k pristopu! Pismene prijave je poslali na »Splošno žensko društvo« v Ljubljani, Rimska cesta štev. 9 ali na »Zenski Svet« v Ljubljani, Poštni predal 119.
I^CfZZIO
žena — vlakovodja
Nedavno temu je vodila lokomotivo brzovlaka na progi Madrid-Barcelona neka žena. Izvedenec, ki jo je spremljal, je po končani vožnji izjavil, d aje žena opravila svoje delo povsem zadovoljivo. Pripomnil je samo, da so žene morebiti preveč čustvene za tak posel. To svojo opazko Je utemeljil z dejstvom, da je vlakovodja pri odhodu iz neke postaje ponovno ustavila vlak, da je lahko vstopil še neki zukaeneli potnik.
Tudi švedska protestira proti poklicni zaposlitvi žen
Neki ugleden švedski dnevnik objavlja ravnokar razpravo o vprašanju, če je pravilno, da je poročena žena poklicno zaposlena izven do-
•	m.a- Vprašanje je načel neki brezposeln uradnik, ki je javno obdolžil poklicno zaposlene žene, da so one krive, da so on in mnogo njegovih tovarišev brez zaslužka. Iz tega se je razvila načelna debata o vprašanju zaposlitve poročenih žen. Pri tem se je izkazalo, da j« tudi na Švedskem, kjer je nezaposleno dekle redka izjema, in kjer je splošno v navadi, da je poročena žena samostojna in poklicno zaposlena, velik del javnosti proti poklicni zaposlitvi.
»Gospodinjske inženjerke«
Angleško delovno ministrstvo namerava baje uvesti na visokih in strokovnih šolah stolice za kuharsko umetnost. V tozadevnem poročilu je navedeno: »Nekdaj je vladalo mnenje, da so manj inteligentna dekleta dovolj dobra za to, da se posvetijo gospodinjstvu. Nasprotno je pravilno: ravno inteligentne žene bi se morale po- « svetiti gospodinjstvu. Dobro in po ceni kuhati zahteva strokovnega znanja in iznajdba novih metod, ki naj gospodinji štedijo čas in trud, zahteva ravno toliko razuma kakor vodstvo tovarne.« Kuharski študij bo zaključen z izpitom. One, ki bodo povoljno napravile izpite, bodo dobile naslov »gospodinjskih inženjerk«. Imele bodo odprto pot kot voditeljice gospodinjskih obratov v bolnicah in sličnih zavodih.
Za zaščito ženskih potovalk v Parizu
Francoska sekcija »Mednarodne zaščite deklet« je ustanovilo v Parizu, v rue Denfert Rocherau dom, kjer dobe zavetišče, podporo in nasvete dekleta iz vseh dežel, ki vsako leto prihajajo v Pariz v velikem številu. V letu 1929-30 je znašalo . njihovo število 336 iz 26 različnih dežel. Najbolj je zastopana Evropa, predvsem Poljska, ki je poslala 57 izseljenk v enem letu. Poljska vlada je sklenila « zavodom dogovor, glasom katerega se sprejemajo v zavod vse mlade vzgojiteljice, ki potujejo skozi Pariz v razne poljske kolonije v Franciji. Izmed drugih gostov jih je bilo največ iz Belgije, Italije in Švice, posamezne tudi iz Kitajske. Nekatere so potrebovale le nasvete ali pomoči pri poizvedovanju, nekaterim se je omogočil povratek v domovino, 72 jili je osta-
lo	dalj časa v zavodu. Drugim spet so »e našla stanovanja in zveze t svojimi sorojaki.
Prehodni kostimi; jopa je iz črnega svilenega baržuua s kravato iz krzna, ki je zapeta c gumbom, prevlečenim c baritonom. Svilnato krilo.
Koetim is bež-rujavo kariranega baržuua, pac •vratnik ia naživki is baržuua bet-barve.
‘Radio
Ljubljana, nedelja, 1. marca. 9.00 Kmeta!; o predavanje (ing. Edo Fugiina: O osuševanju zemljišč). 9.80 Prenos cerkvene glasbe. 10 00 Versko predavanje. 10.20 G. F. Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in dnevne vesti. 15.00 Kmetski dom — ponos kmetske žene. 15.30 Reproducirana slovenska glasba. 16.00 Humoristično čtivo (gosp. Milčinski). 16.80 Radio orkester. 17.00 Turgenjev- »Tuji kruh«, igra (51. Ljudskega odra).
20.00 Koncert Dravske divizije. 22.00 Napoved časa, dnevne vesti, spoirt, vreme, Hawai-jazz.
23.00 Napoved programa aa naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 2. marca. 12.15 Mešan
program (plošče). 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov. 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. 13.30 Borzne vesti. 17.30 Radio orkester. 18.80 Dir. A. Bajec: .poučuje lašči-no. 19.00 Prof. T. Debeljak: Poljščina. 19.80 Dir. Osojnik: O revmatizmu. 20.00 Predava g. Koce
o	trgovini la trgovski politiki. 20.30 Večer klasične glasbe (Radio orkester). 22.00 Dnevne ve-nji dan*11’ V.Iem<3 * naP°ved programa za n a sled-
Ljubljana, torek, 3. marca. 12.15 Slovenske pesmi, plesna glasba (plošče). 1245 Dnevne vesli. 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba 13.30 Borzne vesti. 17.30 Radio orkester.
18.30 G. prof. Pengov: Izlet na luno. 19.00 G. dr. Reya: 0 vremenosiovju. 19.80 G. prof. dr. I. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Dostojovsk i j: Razkolnikov (Vailo Bratina, Član nar. gled.) 21.00 Radio orikester. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesiti, spori vreme. 22.15 Hawai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, nedelja, 1. marca. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Zvoijenje. 12.05 Koncert 12.30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba akademskega kvarteta. 20.05 Uvod k prenosu. 20.15 Dunaj: »Tamiibauser — Parodija«, K. Binder. 22.15 Novice in vreine. 22.25 Lahka večerna glasba. Zagreb, ponedeljek, 2. marca. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.80 Novice. 17.00 Zvočni film.
18.30 Novice. 20.00 Književna ura. 20.30 Prosto za prenos. 22.30 Novice In vreme. 22.40 Po tujih postajah.
Zagreb, torek, 3. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.80 Novice. 20.00 O francoskih univerzah (prof. R. Warinieir). 20.30 Angleška glasba.
21.30 Koncert jazz-orkestra. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plošče.
Beograd, nedelja. 1. marca. 9.00 Prenos iz Saborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert Radiio orkestra.
13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Komedija. 18.00 Narodne pesmi. 19.30 Zena in svetovni mir. 20.00 Narodni napevi. 20.40 Koncert: petje in flavta. 21.25 Plošče.
22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Beograd, ponedeljek, 2. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opold. koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Jugoslovanske pesmi. 18.15 Koncert. 19.30 Francoščina. 20.00 Plošče. 20.30 Mozartov koncert. 22.20 Novice. 22.40 Večerni Radio orkestra.
Šals
Zaporedne zmage mladega Stoli a nad Rell-»tabom, Kashdanom, Spiedmannom in Flota'ora so vzbudile v šahovskem svetu precej pozornosti. Po svoji timi pozicijski igri spada Stoilz tudi na večje turnirje, katerih se dosedaj še ni udeleževal. Ima pa še nekaj, kar mu je prineslo marsikatero zmago, namreč neuslrašenost. Današnja partija s Spielmannom je že ena od tistih, v katerih je z napol korektno žrtvijo dosegel komplicirano pozicijo, iz nje pa radi nezadostne pažnje nasprotnika izšel kot zmagovalec.
Francoska partija.
Beli: Spdelmanu.	Cr:nd: Stolz.
1.	e2—e4, e7—e6. 2. d2—d4, d7—d5. 3.Sbl 2-d2, Sg8—f6. 4. e4—e5‘, Sf6-d7. 5. Lfl-d3, c7—c5. 6. c2—c3, Sb8-c6. 7.Sgl-e2, Dd8-MS.
8.	Sd2-f3, c5Xd4'. 9. c3Xd4, Sg8-b4+. 10. Ke 1-fl!, f7—f€.a 11. Se2—44, f6Xe5.12. Sf4Xe6, e5—e4. 13. Ul—14, e4Xf33. 14. Lf4-c7, Sd7— f6. 15. Se6Xg7+, Ke8-f7. 16.Lc7Xb6, U8-g4.
17.	g2—g3?, Lg4-h3+. 18. Kfl-gl, Kf7Xg7. 19. Lb6—c7, Th8—c8. 20. U7-e5, Sc6Xe5. 21. d4Xe5, Te8Xe5. 22. Ddl-b3, Lb4-c5! 23. Irt3 —f5!* Lh3Xfo. 24. Db3Xb7+, Kg7-«6. 25. Db7Xa8, Te5—e2. 26. h2—h4, Lc5—f2+. 27. Kgl—fl, Lf5—d3. 28. h4—h5, Kg6—g5. — Beli se vda, ker ne more pošteno braniti mata.
Opombe:
1	Spielmamrn zelo rad igra v francoski partiji e5 in skuša nato dobiti z napadom.
8 črni upošteva pravilo, da je najboljša obramba protinapad.
8 Z nepričakovano žrtvijo Itomplicira Stolz pozicijo. Spiflhnann ne vodi obrambe najtočneje im se pogreza v vedno večje težave. Zlasti 17. poteza ni najboljša, ker uniči belega stolpa.
*	Zelo duhovita obramba, ki bi partijo precej zavlekla, če ne bi Sptelmaun šel jemati stolpa na a8. Takojšnji Sa na b7 ne gre radi: Db7+ Kg6, 24. Da8—Te2 itd.
fiah v češkoslovaški. Šahovsko življenje V Češkoslovaški se je zadnja leta začelo zelo Intenzivno razvijati. Mnogo so k temu pripomogle krasno urejene rubrike po časorosih. Zadnji fes je pričel izdajati celo šahovski Mirinairt-dnevtiiik »Šahovske Novinv«. Slane samo 36 K8 polletno. Naroča se pri F. Pnokop, Praha XV., Viiliirnovska 8. Po prvih številkah sodeč, je to ena najboljših šahovskih revij. Letečo i e leto ie za Češkoslovaški šah še posebno važno, kajti šahovska olimpijada »e bo vršila letne v Pragi. Kdor »e spomni olimpijade v Hamburgu, bo pač vedel, kako važna prireditev fe to. Z raznimi turnirji skušajo Cehi ojačiti ranimani«
▼	javnosti. Tako se Je nedavno končal turnir »a prvenstvo češkoslovaške armade nod pokrovitelj«* vem ministra za narodno obrambo dr. Vyšk<w«kega. Prvo mesto je zasedel K. Hro-mndka, drugo dr. Trevhal, tretje Pokorny. V pripravah je pa turnir za prvenstvo Prage, • katerem bomo I« poročali.
M
Radi voj Rehar:
Sušeč, sušeč...
Ko da gre Sneguljka mlada v zlatih čeveljčkih čez polje, vse so breze dobre volje, smeje v eolncu se livada.
Smeje se, ker so snegova razpihljali vetri umi, vriskajoči kakor murni vzbujeni od vesne nove.
Sušeč, sušeč, mesec mladi, poln obetov, hrepenenja, daj, prinesi nam zelenja, mi bi ga že srčno radi!
DnaHo Gorinšek:
Marica
Živela je nekoč deklica — Marica ji je bilo ime — ia bila je neizrečeno dobrega srca. Roditelji so ji bili kočarji, revni, da bi se jih kamen usmilil. Drugega niso imeli, ko deklico Marico in kužka, ki so ga klicali za Laježa in je zvesto delil z gospodarji vse gorje in nepri-like, ki trd reveže na tem svetu. Starši so pazno bedeli nad Maričinim zdravjem in njeno srečo. Ker si oče s trdim in neumornim delom ni mogel zaslužiti zadosti, da bi živela vsa družinica, je naposled krenil v bližnje mesto prosit dela. A zaman. Rekli so mu, da nimajo kje, a bi jim pomagal.
Žalosten se je vračal domov.
Solnce je zahajalo in se je rdeče lesketalo v snegu, ki je še mestoma pokrival zemljo. Začetkom marca je bilo in lahen, mlačen vetrič, ki je bil na nekaterih mestih ogolil s snežno plastjo odeto zemljo, je oznanjal prihajajočo pomlad. Pomlad...! Očeta je zaskelelo v srcu. Žalostno mu je begalo oko v daljavo. Tedaj se mu je pogled zapičil v zvončke, v prve bele zvončke, ki so bili prodrli oezblo zemljo. Žarok upanja se mu je zasvetil. V mestu gotovo še nimajo zvončkov, marsikdo bi si jih kupil, ponašal bi se s prvim ovetjem,nesel bi jih komurkoli. Kaj, ko bi poslal Marico; otroka ne zavračajo, če ponudi belih cvetic. Morda?!
Drugo jutro je krenila Marica v mesto. Dvajset drobnih šopkov se je belilo v pleteni košarici. Starši so jo veselo spremili skozi gozd. Zvečer, o Ave Mariji, naj bo na istem mestu, so ji dejali, da jo bodo pričakali in dotistihmal naj poproda vso zalogo. Poleg Marice je tekel Lajež in je veselo mahedral z repom. Bližala sta se mestu. Visoki dimniki so se jeli prikazovati, nizke, sive hiše so se polagoma združevale v ulice in ceste, razposajeni in napol raztrgani otroci so se pretepali na njih. Marica je obstala. Gledala je te kričeče in vreščeče otro-
ke in se je hotela umakniti. Pristopil pa je deček in zahteval, da mu da šopek zvončkov. Spomnila se je očeta in matere, naročila, da naj proda vse šopke, in je odkimala . . . Tedaj jo je deček udaril s pestjo po roki, da je omahnila. Iz košare so padali šopki, dečki so z vriskom segli po njih . . .
Hrabro se je Lajež zakadil v vso to gnečo. Obmetavali so ga s kamenjem. Manica, ki je bila padla v sneg in je krčevito jokala, je prestrašena zbežala . . . Letela je, letela, kolikor so moči premogle njene šibke, od stradanja izsušene nožiče. Nedaleč od mesta, kjer zavije cesta proti gozdu, je obležala na kupu gramoza, pokritim s snegom.
Ko je Lajež končno zmagal nad razposajeno drhaljo, je začudeno opazil, da ni Marice. Končno je našel njeno sled in je stekel ob njej, dokler je ni našel ... Zagledal jo je napol za-mrzlo, ležečo na kupu snega in zdirjal proti domu.
Doma sta oče in mati ugibala, kako bosta ukrenila z denarjem, ki ga bo Marica prinesla za šopke . . . Koliko dni bo spet jela? Pred vrati je zalajalo . . . Sledila sta Laježu, ki je venomer lajal in mahedral z repom. Najbrže je Marica preobložena, sla mislila, dobri ljudje j*o ji natlačili kruha, mesa . . . Lajež pa je obstal in zopet glasno zalajal. Zazrla sta se v temno postavico, ležečo na snegu — — »Marica,« sta zakričala . . . Polagoma sta jo oživela, in ko so se vračali domov, so bili v vsej revščini neizmerno bogati . . .
Pesmi o kraljeviču Marku
Prevaja Radi voj Rehar.
Kraljevič Marko v azaški ječi.
(Dalje.) ►
»Sestra v Bogu, deklica kraljeva, daj, prinesi listič mi papirja, da napišem drobno pismo belo in ga pošljem majki svoji stari, da proda posestva in gradove, da proda jih in za maše d& jih, da prehrani se in zla obrani;
. zvesti ženi, da spet omoži se; mili sestri, da me ne prekolne, ko junaške tu zgnijo kosti mi, tu v temnici azaški prekleti.«
Res pero mil in papir prinese, da napiše Marko pismo belo, a ne majki, kot je njej povedal, temveč daleč tja čez morje sinje, tja čez morje v svoj ponosni Prilep, v drage roke druga pobratima Obilica Miloša junaka; v pismu Marko to-le mu sporoča: »Pobratim moj in prijatelj Miloš!
Mar ne slišiš, mar ne veš, da mene so ujeli Turki nečloveški, nečloveški, divji Azačani, ko v planini sladek sen sem sanjal, na planini pod zeleno jelko, pa odvedli v Azak me prebeli, izročili svojemu me kralju , lci me vrgel v strašno je temnico, kjer že leto dni ne vidim solnca?
Pridi naglo semkaj v Azak beli, slišal sem, da bodo Turki kruti odepljali v polje me široko že v soboto, ki napoči tretja, pa povedli z mano dva Arabca, dva Arabca, mrka dva krvnika, da mi ruso oddrobita glavo.
Pridi naglo semkaj v Azak beli z Banovičem Sekuljo junaškim, da sramotne rešita me smrti.
Če bi vi mi v ujetništvo prišli preko morja v najbolj daljne kraje, vaš vseeno našel bi vas Marko.«
Ko napiše Marko pismo drobno, izroči ga sivemu sokolu.
Sivi sokol drobno pismo sprejme, sprejme brž pod porotnice bele, pa se dvigne pod oblake sinje.
Kmalu sokol v daljni Prilep prid® in spusti na bele se gradove, na gradove bele Obiliiča, pa se v okno Miloševe sobe s krili naglo zaleti neustrašen, da obe se odpreta oknici . . .
Tam zagleda sokol Obilica, poleg njega druga Banoviča, zraven njiju iz Zmijanja Rajka.
Skup sedijo, z vinom se hladijo.
Pa spusti se sokol im koleno, na koleno druga Obiliča.
Prime Miloš z roko ga junaško in pogladi perje mu sokolje:
»Blagor meni pri vsevišnjem Rogul To je sokol kraljeviča Marka.
Leto dni je dolgih že minilo, kar o njem več duha ni ne sluha; neutrudno sem povsod iskal ga, pa ni ceste, ki ga je odvedla, ni temnice, ki ga je sprejela, ni bojišča, ki ga je ubilo, ni blazine, ki mu je podvzglavje. „
Zdaj povedal sokol mi bo sivi, rtom li kdaj še živega ga videl?
Vidi Miloš, da je pismonoša, pa mu pismo pod perotjo najde,
. brž ga vzame in pečate stere, brž odpre ga, naglo ga prebere, a prebere le do polovice, ko že skoči na nogš junaške in zakliče iz globine grla:
»Moj Sekulja, moj pobratim dragi, moj po rojstvu in junaštvu svojem, osedlaj mi naglo dve kobili!«
(Se bo nadaljevalo.)
Ezop — Fr. B.:
Raka
Basen.
»Moj sinko,« reče raku rak,
»zakaj si vendar vedno tak?
Nazaj štorkljaš in ne naprej, kako okoren si, le glej!«
»Jaz mislim, da tako štorkljam kot ti, moj očka, hodiš sam.
Pokaži mi, kako se gre, pa pojdem kakor ti, seve!«
Ali znaš?
1. Dotakniti se prstov na nogi, če stojiš in imaš stegnjene noge v kolenih?
2. Dotakniti se prstov na nogi, če sediš in imaš noge stegnjene v kolenih?
3. Če klečiš na obeh nogah (ne sedeti!) in se z rokama dotakniti pet (glava je pri tem nagnjena nazaj)?
' 4. Premikati se tako, kot nihalo pri uri (na-
gibaš se v desno in levo stran, ne da bi ge pri tem ni malo obrnil!)?
5. S komolci suvati nazaj, ne da bi se noge pri tem ganile z mesta (glava je vedno obrnjena tja, kamor suvaš, zato da vidiž, da koga ne udariš)?	I.	L.
Ezop.-Fr. B.:
Kmet in štorklja
(Basen.)
Kmet nastavi past na njivi aitnl vrani, gosi sivi; v mrežo nalovi jih mnogo, ž njimi štorkljo dolgonogo.
»Pusti mi življenje!« prost.
»Nisem v rodu vrani, gosi.« —
» Vdružbi njih si!« kmetič pravi, pa jo z drugimi zadavi...
Uganka
So mačice bele poplezale v veje,
■brez tačic sedijo, se trdno držijo..,
—o—
n«9lte» prejšnje uganke: veverica. Pravilnih rešitev smo prejeli 27 nagrado pa je žreti določil: Vidi Curkovl, učenki I. razreda osnovne šole v Mariboru. — Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Ju goslovnna« v Mariboru, Aleksandrova cesta ‘<!4 do srede 4. marca opoldne.	______
KltiEJE
vse/i vrsi- pcr fotografijah^
ali risb a Iz
i * irt* it uje
najscrlidnejše
ki •£ €ar f#io
ST*DEU
L1UBL1ANA
DALMATINOVA 15
308
G. P.:
Visli
(Povest o navadnem psu brez pasme.)
(Dalje.)
III.
Vendarle je pozno v decembru zapadel prvi sneg, a monsaildaleSki kmetje so še vedno da-' jali davek besnemu lisjaku. Ubožica, vdova Golt, je zgubila vso svojo čredo 20 ovc in naslednjega dne zgodaj v jutro so se podali krepki Mcnsatklalčani nad morilca. Svoje puške so kar javno kazali, ko se sledili izdajalskim sledem v snegu, sledem zelo velikega lisjaka, nedvomno mnogokratnega moriiloa. Nekaj časa je bila sled dovolj vidna, potem jih je privedla do roke, in običajna zvijača živali je bila očitna. Žival je šla v smeri toka in skočila v plitko nezamrznjeno vodo. Toda na drugi strani ni vodila nobena sled iz vode; šele po dolgem iskanju so našli kake čert milje višje proti toku tisto mesto, kjer je zapustil vodo. Sled je nato tekla proti nebi visoki kameniti steni, Iger ni bilo snega, ki bi jim izblebetal tajnost. Ali lovci so biol potrpežljivi in so vztrajali.
Toda, ko je sled presekala mehki sneg stene tja proti cesti, so bila njih mnenja deljena. Nekaterim je bila prava sled ona proti s*a-ot, drugim pa tista proti cesti. Odločil Je Joa, njihov vodnik, in po ponovnem dolgem iskanju
so našli dozdevno prejšnjo sled, dasi se je nekaterim zdela širja od prvotne. Ta sled je vodila od ceste v neko ovčjo stajo, ki jo je pa lisjak zopet zapustil, ne da bi prebivalce.a Moril kaj žalega. Stopal je nato v stopinje nekega kmet" ki so peljale k cesti in po cesti je Jel naravnost proti Dorlejevi domačiji.
Tist#ga dne so bile ovce radi snega zaprte v hlevih in Vuli je brez posla ležal na žaganicah in se grel v solncu. Ko so prispeli lovci bližje k hiši, je divje zarenčal in se splazil okoli ogla k ovčji staji. Joa Greatorex je stopil do mesta, kjer je šel Vuli čez sveži sneg. Naglo je pogledal sled, in kakor bi padel z neba, je pokazal za odhajajočim ovčarjem, rekoč s povdarkoin:
»Fantje, lisjaka nismo dobili, pač pa je tamle morilec vdovinih ovc.«
Nekateri so se strinjali z Joom. Drugi pa so dvomili in predlagali, da bi se vrnili in znova zasledovati sled. Prav ta čas je stopil sam Dorley iz hiše.
»Tom,« je rekel ,loa, »ta tvoj cucek je umoril preteklo noč 20 ovc od Geltove vdove, in mislim, da ni tokrat prvič moril.«
»Kaj, ali si nor?« je odvrnil Tom. »Še nikoli nisem imel boljšega psa — in ovce naravnost ljubi.«
»Seveda, seveda! To je zadnjo noč itak dokazal,« je odgovoril Joa.
Zaman »o kmetje pripovedovali, kako so Iska-
li	sled. Toin je prisegal, da so se vsi polni zavisti zarotili proti njemu, da bi ga oropali zvestega Vuli ja.
»Vuli spi vsako noč v kuhinji in ga ne spustimo ven, razen kadar žene ovce na pašo. Veš,
moj dragi, približno eno leto mi že čuva čredo, in še enega kopita nisem zgubi!.«
Tom se je močno razburil radi tega grdega napada na Vulijevo čast in življenje. Jot in
njegovi somišljeniki so se tudi razgreli in pameten domislek Hulde, ki je ta hip stopila U hiše, jih je pomiril.
»Oče,« je dejala, »bom pa jaz spala to noč v kuhinji. Ce bo Vuli odšel, bom videla, če bo pa ostal v kuhinji in bodo ovce vendarle poklane, bomo imeli dokaz za Vulijevo nedolžnost.«
Tisto noč je potem Hulda legla na klop v kuhinji, Vuli pa je kakor navadno spal pod mizo. Del noči je minil, ko je pes pričel postajati nemiren. Premetaval se je na ležišču in parkrai je vstal, se pretegnil, pogledal Huldo in zopet legel. Okoli dveh je kažal, da se ne more več upirati nekemu tujemu nagonu. Tiho je vstal pogledal je proti nizkemu oknu, nato pa brez gibno deklico. Hulda je mirno ležala in dihala, kakor da spi. Vuli se ji je polagoma približal, jo povohal in ji zapihal naravnost v lice, toda ni se premaknila. Čisto rahlo jo je sunil z no som in z glavo postrani in z uhlji naprej obr njenimi je opazoval njeno mirno obličje. Št vedno se ni zganila. Nato je potiho šel k oknu. skočil neslišno na mizo, potisnil je nos pod okenski okvir in ga dvignil s pomočjo tace tako visoko, da je zlezel skozi odprtino in ga potem zopet spustil dol po hrbtu in repu. Vse to je napravil s talco spretnostjo, da je bilo videti, da je to pr(*je dolgo časa vadil. Zatem se je zgubil v temot
(Konec prihodnjič.)
Sneg ▼ Benetkah
€. M. ‘Remavtjue:
<Pol nazaj
Roman
(Copyright by M. Fcature Syndicale.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
»To je stara ženica,« je dejal ln pokazal na fiop belih las, ki ji je gledal Izpod klobučka. Potem se je sklonil in ji posvetil v obraz. Ni mu bilo treba ničesar pojasnjevati, ker vsi smo takoj videli, kaj je z žensko. Izraz njenega obraza smo vsi poznali. Bila v mrtva.
Willy je zmajeval z glavo ln šel okrog nje. »Nobene rane nima.« Nehote smo iskali rano na mrtvem truplu; bili smo pač tako navajeni. Nekaj posebnega se nam je zdelo videti pred seboj mrtvo telo brez rane. Sklenili smo, da jo spravimo v bolnico, ki je bila prav blizu. V tistem času bi bilo težko dobiti voz, zato smo sklenili, da jo ponesemo tja. Hotel sem jo prijeti za noge, toda Willy me je odrinil.
»Pustite,« je dejal in vzel mrtvo telo. »Saj je tako lahka.«
šil smo skozi park. V roki sem nesel majhno torbico, ki sem Jo našel pred klopjo in ki je bila last mrtve žene. Ko smo šli mimo neke svetiljke, je spolzela glava mrtve žene naprej in začela bingljati. Pri tem se je pokazal tanek vrat, podoben vrvi, na kateri je visel obraz z majhnim, črnim klobučkom. Sivi lasje
so vihrali. Willy je s svojo drugo prosto roko podprl njeno glavo, ki Je v njegovi veliki šapi skoraj zginila. »Cenim jo na pičlih osemdest funtov,« je dejal, stopajoč naprej, »najbrže je bila vsa sestradana.«
Pri bolnici smo pozvonili. Odprla nam je sestra. Mrtvo truplo smo nesli v preiskovalni prostor, kjer Je bila žena na beli plahti še bolj majhna in osamela. Ganljivo slaboten in strašno utrujen je bil njen upadli obraz. Dotedaj sem videl vedno samo mlade mrliče, še nikdar pa ženske, čez ozke poteze obraza Je prešlo šestdeset let življenja, od katerega ni ostalo ničesar drugega, nego ubog izvarek trpljenja ln brez-utešnosti. Cenena, siva obleka, par pošvedranih čevljev, pičla teža osemdesetih funtov in za tem zelo bledim čelom majhen, v nič raztopljen svet.
V	njeni torbici smo našli nekaj pisem in dopisnic vojne pošte z njenim naslovom. Ker smo hoteli njene svojce obvestiti o tem, kar se Je zgodilo, smo šli in poiskali hišo, v kateri je stanovala. Po dolgem iskanju se je odprlo neko okno, iz katerega je privrel kot oblaček v hladen nočni zrak topel zaduh spanja. Prikazala se Je razkuštrana glava.
»Ali ne stanuje tukaj vdova Struwe?« je vprašal Willy.
»Ne vem,« Je dejal nevoljen moški glas. Hotel Je okno zopet zapreti. Willy je priškrnil roko vmes.
»Prekleto, to bi pač morali vedeti, kdo vse stanuje v vaši hiši,« se je obregnil, »žena Je mrtva«.
»No, potem je časa dovolj do Jutri zjutraj,« je dejal oni pri oknu.
Willy je hotel ravno splezati notri, da bi moža prav prebudil, ko se je prikazala za možem njegova žena, ki je bila bolj radovedna. Hitro Je vzela z nočne omarice svoje zobe in jih vtaknila v usta, potem je začela tarnati ln izpraševati. Zvedeli smo, da ni imela vdova Struwe nobenih svojcev, temveč je živela sama v dvosobnem stanovanju.
»Imela pa Je vendar pisma v svoji torbici,« sem dejal.
»Pisma so gotovo od njenega sina, ki je padel pred dvema leti,« je odgovorila žena, »od tistega časa Je bila Struwe nekam zmešana. V zadnjem času je hodila vsak večer pozno ven, ker je še vedno upala, da se bo sin vrnil. Vsled tega Je bila najbrže na kolodvoru.«
»Tako bo,« je dejal mož, ki se je končno vendarle prebudil.
»Da, tako bo in je,« je dejal Willy zbadljivo, »torej, zdaj lahko gremo.«
»Na vse to si pa moram skuhati malo kave,« je dejala žena ob oknu in prižgala luč.
*
Počasi sva stopala z Albertom ob nasipu. Spodaj Je šumela reka. Pri mlinu sva obstala in se naslonila na mostno ograjo.
»Kako čudno je to, Ernest, da ne more biti človek sam,« Je dejal Albert.
liaiio «fe!a is? živi CStandi
Najznainenitejša in za zgodovino najbolj pomembna dežela je danes brez dvoma Indija. Taim se namreč Mje eden največjih. bojev, kar jih pozna svetovna zgodovina, najbolj zanimivo pa je na tem boju—to, da ga vodi ena stran popolnoma birez orožja. Druga zanimivost pa je k), da vodi 800 milijonov Indijcev suhljat Sin botlehen gospod ‘brez zob — namreč Ghaindi.
Kdor vidi Gfaamdiija pred seboj, kar ne more verjeti, kako da sio mogli zapreti tega Človeka, M ga je sama dobrota. Kakor vse kaže mora •bdti doibrotmiost dandanes nekaj »etlo nevarnega. Smeja se kakor nedolžen otrok In šali ee kakor brezskrben ded. Ce človek ne bi vedel, pred ikoni stoji, bi mislil, da je to kakšen indijski kmlii, ki prenaša ves dan težke tovore, da ee preživi. Na njem ni nič narejenega, nič Izumetničenega. Na njem opazuješ samo revščino, prl-prostost dn trpljenje ...
Nedavno so se posvetovali o bodoči usodi Indije v Londonu pri »ofcrogiM mizi« mogočni angleški lordi in bogatil indijski knezi (rnaha-irodže) ln koinoeim kancev so vsi spoznali, da brez suhljatega moža, ki čaka v ječi, ne morejo nikamor naprej. Zato so »e takoj po konferenci pri »okrogli mizl< v Londonu začeli znova pogajati % Ghaindijem. Tega ječa mi nič Izpreme-ndla, kajti on zahteva za Indijo še vedno to, kanje zahteval prej. Ko so mn svetovali, naj »prejme angleške predloge, češ da j« boljši vrabec
▼	roki kakor golob na strehi, je rekel: »Jaz •ean še vedno več dobil kaikor sem zahteval!«
Bos, gologlav in samo • predpasnikom opasan, ki mu sega do kolen — tako sedi na Marini v stanovanju svojega prijatelja Riivafian-karja. Okrog mjega pa se zbirajo zastopniki veeih ms v Indiji, ki jih je znal združiti Ghandi pod geslom: Svobodna Indija.
Tudi časnikarjev je vedimo dosti pri njem. Govori angleško, toda vsako besedo tehta ih premisli, govori pa zelo mirno in tiho. Ima tudi mnogo smisla za humor. Z domačini pa se pogiovairja v domačem jeziku.
Pisem, brzojavk, cvetija in drugih danil ikair dežuje in cele Indije.
Po uSiioi, kjeir Ghandii stanuje, ne more peljati noben voz. Ljudje ee gnetejo na ulici noč in dan. Kedair pa se Ghamd i pokaže množici na balkonu, ni pozdravljanja ne konca ne kraja, Ghandi pa ljudem vselej pokaže — kolovrat, da jih spominja na bojkot angleškega blaga.
Njegova žena Kaistariibei mu je zvesta in tildama družica že 45 let. O njej pra v il j o ljudje: To je pokorna žena! To je najvišja pohvala m leno v Indiji.
Dobičkanosen predor
Mesto Newyork veže z mestom Newjer8eyem podzemski predor pod reko Hudsonom. Ta predor je namenjen lamo za avtomobilski promet ln je pravi zlati rudnik za lastnike delnic tega velikega podjetja. Skozi predor se pelje na leto lahko do 15 milijonov motornih vozil. L. 1929. se je peljalo »kozi njega okrog 10 milijonov avtomobilov, 1. 1930. pa že 12 milijonov. Predor je veljal v našem denarju skoro 8 milijarde dinarjev. Plačajo pa za prehod: motocikli po 8 Din, tovorni avtomobili pa po 44 Din za vsako vožnjo. L. 1929. je nesel predor 102 milijona dinarjev, od tega zneska pa je treba odšteti 12 milijonov Din za stroške, tako da je znašal pravi čisti dobiček 90 milijonov dinarjev.
Brezposelnost in zdravje oirok
Na kliniki za otroške bolezni v Heidelbergu opazujejo že delj časa, kako so se nekatere otroške bolezni začele zopet vedno pogosteje pojavljati, čeprav je nekaj let po vojni kazalo, da bodo popolnoma izginile. Posebno se je začela zopet širiti angleška bolezen, pa tudi glavobol in vrtoglavost se pojavljata vedno bolj. Vse te bolezni so posledica brezposelnosti sta-rišev, ki ne morejo otrokom kupovati dovolj dobre in zdrave hrane. Opazujejo pa tudi, da •o otroci vedno bolj umazani in zanemarjeni.
Otroci se ne kopajo, ker starišl ne zmorejo denarja za premog, v javna kopališča pa zopet ne morejo, ker nimajo kaj ibleči. Pa tudi k zdrav-
niku ne morejo pravočasno, ker nimajo denarja za vožnjo po železnici do bližnjega mesta, na deželi pa zdravnikov ni dovolj.
Anglija gradi vcleletalu za zvezo med Anglijo in Afriko
V	Rooheistoru »o te dni izgotovili iprvo veleletalo, ki bo vzdrževalo »vezo med Anglijo in med AMko. To Je največje doslej zgrajeno veletaio v Angliji. Z letalom »e bo lahko voallo poleg posadke še 16 potnikov, pofite pa bodo lahko n aložili 82 me terski h centov.
V Benetkah je po dolgih letih letos zopet zapadel aneg. N« ritki vidimo Manežend
znarnii »Rialto<-most.
Španski vojaški novinci prisegajo
prisegi zvestobe kralju iin narodni zastavi korakajo vojaški novinci pod križem iz sablje
in zastave.
S podmornico na severni tečaj
»Priprave za vožnjo na severni tečaj pod morjem se bližajo svojemu koncu. Podmornica,
•	katero namerava vodja ekspedicije kapitan Hubert Wilkins doseči severni tečaj, je že opremljena z vsemi potrebnimi aparati. Vožnjo bo nastopil kapitan Wilkins meseca aprila, za •premstvo pa se je Wilkinsu javilo že nad 1200 oseb.«
Tako poročajo iz Newyorka. Ce bodo kapitan Willcins in njegovi tovariši svojo namero res livršili, bo to pomenilo popolno uresničenje inanega romana, ki ga je napisal pisatelj Jules Verne, kajti ne samo da se bo podmornica imenovala »Nautilus«, ampak ekspedicije se bo udeležil tudi vnuk pisatelja Jules-a Verne-a, Jean Verne.
Kapitan Vilkins je že z letalom preletel mnogo polarnih pokrajin; od 1. 1929. naprej pa se pripravlja na obisk severnega tečaja a podmornico. O možnosti, doseči severni tečaj pod vodo, •o mnogo pisali tudi razni nemški učenjaki.
»Nautilus« je bivša vojna ameriška podmornica »P 12«, ki Bo io pa popolnoma preuredili. Prostora bo v podmornici za 12 oseb, ostala bo pa lahko pod vodo nepretrgoma 8 dni.
Znanstven vodja ekspedicije je dr. Harold 8verdrup, ki Je že star polarni veteran. Dr. Sverdrup je trdno prepričan, da bo ekspedicija dosegla *voj namen.
Ankara - glavno mesto Turčije
Popotnik ki ec pelje v Amkaroi z Carigrada
i	ekspresnim vlakom, se vozi ure in ure po
K'krajini, ki je nad vse pusta, prazna in dolgo-Bna. Nikjer ne raste nobeno drevo, nobenega grma in ni nobene trave, ampak samo apno, apno in prah. Siromašne in skromne človeške naselbine pa vidi človek le v velikih razdaljah.
Nenadoma pa se začno skalnata, ozka pota ■preminjati v moderne ceste. Vidiš betonske mostove, vidiš pa tudi moderne, lične človeške naselbine. Tu in tam mole visoko v zrak tudi tvorniški dimniki. Polje je obdelano na najmodernejši način. Ko pa privozi vlak na najvišjo točiko planote, se ti odpre pogled na Ankaro, na novo prestolico moderne Turčije.
2e prvi sprehod po novi Ankami prepriča popotnika, da so znali gospodarji nove Turčije s 400 milijoni mark res ustvariti nekaj velikega. T«m, kjer stoji danes nova Ankara, se je širilo !• pred D leti veliko in prostrano močvirje. To močvirje so tako korenito izsušili, da danes na tem prostoru niti najbolj skromno drevesce ne more več rasli zaradi pomanjkanja vlage.
Južnovzhodno od nove Ankare pa so si zgradili novi gospodarji prekrasno letoviško predmestje. Tu *o ustvarili prekrasne parke in vrtove, namaka jih pa umetno napeljana voda. Sredi te krasote pa se dviga letovišče najmogočnejšega moža moderne Turčije, Kemal-paše.
Na eni napaki pa zelo tirpi nova Ankara. Se-sldall so namreč novo prestolico samo z držav-alm denarjem; vprašanje pa je, če bo imela nova prestollca tudi toliko svoje lastne življenjske moči, da bo lahko tudi v bodočnosti napredovala tako, kakor se je začela razvijati. Mesto aamreč državi in Javni upravi nič ne nese, am P»k samo velja.
Bolna Evropa
50.000	gam o mn rov na leto.
Evropa je danes bolna, zeilo bolna. To dokazuje statistika, ki jo je objavilo Društvo narodov o Številu samomorovo v Evropi. Po tej •tali.s tiki se pomori visafco leto okoli 50.000 ljudi v Evropi. Največ samomorov je na Grškem in na Češkem. Tu pride na 100.000 prebivalcev, po 28 samomorov na leto. Takoj nato sledi Nemčija, kjer pride oa vsakih 100.000 prebivalcev po 23 samomorov na leto. Potem slede Avstrija (22) in Francija (17). To je žalostna slika gospo-di.-ske in moralne bede v Evropi.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
III. No. 2663/1	686
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. februarja 1931.
(Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih m;"istratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev »o navedeni v oklepajih).
Steklina :
Novo mesto: Šmihel-Stopiče (Gotna
1	dvorec).
Maribor »lesni breg: Velka (Svečane 1
dvorec).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25, februarja 1931.
❖
VI. No 696/17.	519-3-2
Razpis.
Na temelju »Zakona o državnem računovodstvu (51. 82 do 105, oddelek B pogodbe kn nabave) ee razpisuje pismena ofertalna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdel-k v ter slanine, mleka in mlečnih Izdelkov, kruha, moke in mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonijalne-ga blaga 'n hišnih potrebščin v proračunskem letu 1931/32, to je za dobo od 1. aprila 1931 do 81. marca 1932 za sledeče zavode:
A.
1. Splošna bolnica v Mariboru;
2. Banovinski dečji dom v Mariboru;
8. Javna bolnica v Celju;
4. Javna bolnica v Slovenjgradcu;
B. Banovinska javna bolnica Murslii Soboti;
6. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju;
7. Banovinska hiralnica v Vojniku;
8. Javna bolnica v Brežicah;
9 Banovinsko zdravilišč na Golniku;
10.	Zavod za el ©po deco v Kočevju;
tl. Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju.
B.
Vse dobave, izvzemšl le dobavo mesa, mesnih izdelkov in slanine, pa za:
1. Banovinska splošna bolnica v Ljubljani;
2. Banovinska bolnica za duševne bolezni Ljubljana — Studenec;
3. Banovinska bolnica za ženske bolezni v Ljubljani;
4. Gluhonemnica v Ljubljani;
5. Banovinski dečji dom v Ljubljani.
Licitacija ee bo vršila
v torek dne 17. marca 1931 ob desetih
in sicer za vse zavode pod B pri upravi Banovinske splošne bolnice v Ljubljani, za Splošno bolnico v Mariboru in Banovinski dečji dom v Mariboru pri upravi Splošne bolnice v Mariboru, za Javno bolnico v Celju, Bolnico za duševne bolezni v Novem Celju in Banovinsko hiralnico v Vojniku pri upravi Javne bolnice v Celju, za vse druge zavode pa pri upravi dotičnega zavoda.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji so interesentom na vpogled pri upravi zavoda, ki se mu hoče ponuditi dobavo.
Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100 v zapečatenem ovitku z oznako »Poli idba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.« morajo izročiti ponudniki ali njihovi pooblaščenci najkasneje na dan licitacije do desetih v roke dražbene komisije. Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v celoti pristaja na dražbene in dobavne pogoje ter mora položiti najkasneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo ter predložiti licitacijski komisiji potrdilo o dražiteljski sposobnosti in potrdilo o plačanih davkih.
Upravam zavodov kot tudi dobaviteljem je pridržana pravica, odpovedati dobavno pogodbo za vsako nadaljno četrtletje proračunskega leta 1931/32 najmanj deset dni pred potekom četrtletja. Ako se pogodbenika ne poslužita te pravice, odnosno ako sporazumno vsled spremenjenih tržnih cen revidirate dobavno ceno, velja pogodba tudi vnaprej.
Ponudbe se morajo glasiti na stalno ceno za celo dobavno leto.
Kraljevska banska uprava ni vezana na najnižjo ponudbo in ima pravico porazde-ti dobavitelje na posamezne zavode.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 14. februarja 1931.
V-No. 1462/1.
529-8-1
Razglas o licitaciji
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za obnovo »Strossmayerjevega doma« v Rogaški Slatini
I. javno pismeno ofcrtalno licitacijo na dan 18. marca 1931. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani.
Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21.
Ponudbe naj ee glase za vsa dela skupaj ali tudi za posamezne vrste del v obliki popusta v odstotkoh na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za vsa dela 947.183.22 dinarjev ali posamezno:
1. za	zidarska dela	156.920-02	Din,
2. m	kamnoseška dela	31.051'—	»
3. za	mizarska dela	35.190-—	»
4. za	pleskarska dela	44.369-50	»
5. za	steklarska dela	7.412'40	»
6. za	slikarska dela	54.487'50	>
7. za	pečarska dela	62.800'—	>
8. za	vodovodno instalacijo 554.952'80	»
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 25. februarja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 18/31—1
Oklic.
511
Tožeča stranka: Posojilnica za Loški potok, Drago in Travo, reg. zadr. z neom. zav. v Loškem potoku, ki jo zastopa dr. Grobelnik Ludvik, notar v Ribnici, je vložila proti toženi stranki Debeljak Ludviku, posestniku v Malemlogu štev. 43, občina Loški potok, radi 16.750 Din s prip. k opr. štev. C 18/31-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 6. marca 1931 ob poldevetih pred tem sodiščem v sobi štev. 6.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Siegmund Ferdinand, odvetnik v Kočevju za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ribnici, dne 24. februarja 1931.
A 263/30-3.
*
526
Oklic dediču neznanega bivališča.
Dne 26. avgusta 1930 je umrla v Močvirju št. 5, občina Bučka na Dol., Zalar Cecilija, vdova po žele«, uradniku, ne da bi bila napravila kako- oporoko. Sorodniki Zalar Cecilije sodišču niso znani.
Vsled tega se zakoniti dediči po Zalar Ceciliji pozivajo, da se tekom enega leta oglase pismeno ali osebno pri podpisanem sodišču, ker bi se jim sicer postavil skrbnik in bi se zapuščinska razprava zgolj s skrbnikom »končala.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. I., dne 18. februarja 1931.
*
E 2767/30—13.	532
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnice v Žalcu, r.z. z n. z., bo dne 30. marca 1931 ob devetih na licu mosta v Vrbju štev. 2 pri Žalcu na podlagi s tus. sklepom E 2767/30 odobrenih pogojev dražba nepremičnim, vi, št. 218, 426, 761 in 455 k. o. Žalec, in sicer v sledečih skupinah:
I. s k lip i n a,
obstoječa iz sledečih parcel, vi. štev. 218 k. o. Žalec: a) stavb, parcele št. 111 s hišo in gospodarskim poslopjem, sušilnico in drvarnico v cenilni vrednosti 98.000 Din, b) zemlj. pare. štev. 1084, 1086, 1087, 1094, 1095, 1 i01, 1102, 1161/1, 1162, 1293, 1224, 1299, 1337/1, 1574, 1578, 1164/3, 1844, 1846, 1847, 1848, 1599, 1817/95, 1817/96, 1817/11, 1817/12, 1371, 1463, 1526/1, 1526/2, 1553, 1554 in 262 v cenilni vrednosti 107.750-60 dinarjev, c) k lej skupini pripadajočih pritiklin (1 kobila, 2 svinji, 2 pluga, 1 lahek voz in razno gospodarsko in poljedelsko orodje) cenjenih 6910 Dim; skupna cenilna vrednost 212.660-60 Din. Najmanjši ponu-dek 141.773-73 Din. Vadij: 21266 Din.
II.	skupin a, obstoječa: a) iz parcel, vi. štev. 426 k. o. Žalec: stavb. pare. štev. 206 s hišo in svi-
njakom v oenilni vrednosti 4000 Din In te zemlj. parcel štev. 1144/2 v cenilni vrednosti 463 Din, b) Iz zemljiških parcel, vlož. St. 218 k. o. Žalec štev. 1154, 1165/1, 1157/1, 1148, 1144/1 in 197 v oenilni vrednosti 4828 Din 60 p; v skupni oenilni vrednosti 9281 Din 50 p. Najmanjši pomudek 6187-67 dinarjev. Vadij: 928 Din 15 p.
III. a k u p i n a,
obstoječa iz zemlj. pare. štev. 1837/2 od vi. štev. 218 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 4504 Din. Najmanjši ponudek 8002 Din 67 p. Vadij: 450-40 Din.
IV. skupina,
obstoječa iz zemlj. pairc. štev. 1375/1 od vi. štev. 218 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 7820 Din. Najmanjši ponudek 5218 Din 83 p. Vadij: 782 Din.
V. skupina,
obstoječa iz zemlj. pare. štev. 1626, 1627, 1628, od vi. štev. 218 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 1754 Din. Najmanjši ponudek 1169 Din 33 p. Vadij: 175'Din 40 p.
VI. skupina,
obstoječa iz zemlj. parcel štev. 1663, 1664, 1665 od vi. štev. 218 k. o. Žalec v oenilni vrednosti 5754 Din. Najmanjši ponudek 3836 Din. Vadij: 575'40 Din.
VII. skupina, obstoječa iz zemlj. parcel štev. 1787 in 1788 od vi. štev. 218 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 6891 Din. Najmanjši ponudek: 4594 Din. Vadij: 689 Din 10 p.
VIII. skupina, obstoječa iz zemlj. parcel štev. 1808. 1809/1, 1809/3, 1811/1 in 1811/2 od vi. štev. 218 k. o. Žalec v oenilni vrednosti 3250 Din. Najmanjši ponudek 2166-66 Din. Vadij: 825 dinarjev.
IX. skupina,
obstoječa iz zemlj. pare. štev. 1823/203, 1823/204 in 1823/205 od vi. štev. 218 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 2674 Din. Najmanjši ponudek: 1782 Din 66 p. Vadij 267-40 Din.
X. skupina,
obstoječa iz zemlj. pare. št. 1976/51, 1911/2, 1892/1 od vi. štev 761 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 8927 Din. Najmanjši ponudek 2618 Din. Vadij: 892 Din 70 p.
XI. skupina,
obstoječa iz zemlj. pare. štev. 1823/118 in 1823/119 od vi. štev. 455 k. o. Žalec v cenilni vrednosti 2192 Din. Najmanjši ponudek: 1461‘33 Din. Vadij: 219'20 Din.
Za slučaj, da ne bo dražiteljev za posamezne skupine ali da ne bo izkupilo za posamezne skupine dovoljno, se bo vršila še dražba cele nepremičnine vi. št. 218,426, in 455 in 761 k. o. Žalec skupaj.
Skupna cenilna vrednost iste znaša Din 260.708'10. Najmanjši ponudek 173.805'40 dinarjev. Vadij: 26.070-81 dinarjev.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 24. februarja 1931.
A 12/31.	517
Dražbeni oklic.
Dne 16. marca 1931. ob desetih se bo vršila v pisarni javnega notarja Tavzesa Frana v Logatcu dražba celotnega posestva pok. Musca Frana iz Broda št. 16, vložek št. 29 in 140 k. o. Blekova vas, e pritiklino in premičninami vred.
Cenilna vrednost nepremičnine Din 171.257-30, pritikline Din 6900'— in premičnin Din 2070'—.
Najmanjši ponudek: skupna cenilna vrednost Din 180.227-30.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski okr. sodišča v Logatcu.
Pojasnila daje notarska pisarna v Logatcu.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I.,
dne 23. februarja 1931.
&
E IV 3180/30-7.	530
Dražbeni oklic
Dne 17. aprila 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 159.
Cenilna vrednost: 50.000 Din; najmanjši ponudek: 25.000 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede r ^premičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 20. februarja 1931.
❖
581
E 3520/30—6.
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 1981. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
tt. 27 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga k. o. Počehova, vi. M. 17.
Cenilna vrednost: 71.705 Din; vrednost pritikline: 100 Din (ki so zgoraj všteti); najmanjši ponudek: 47.803-84 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe,
ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž->enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi ee ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.. dne 20. februarja 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firmes
191. Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 10. februarja 1931.
Besedilo: Ing. A. & M. Rudež.
Predmet podjetja: lesna industrija in trgovina.
Javna trgovska družba od dne 10. februarja 1931.
Javna družabnika: ing. Rudež Anton in Rudež Marko, trgovca v Ribnici.
Zastopstvo in podpis tvrdke: Vsak javni družabnik zastopa tvrdko samostojno in
Jo podpisuje tako, da lastnoročno izpiše lesedilo tvrdke.
Okrožno sodišče v Novem inestu, dne 10. februarja 1931.
Firm. 18/31 — Reg. A II. 53/1.
192. Sedež: Bled.
Dan vpisa: 10. februarja 1931.
Besedilo: »Jugominol«, družba z o. z.
Obratni predmet: Trgovina s katranom in izdelki mineralnih olj.
Družbena pogodba z dne 16. januarja 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: Din 50.000.
Na to vplačani zneski v gotovini:	Din
50.000,
Poslovodje: Pretnar Ivan jun., trgovec na Bledu, Rumwolf Franc, trgovec v Celovcu, Stauderhaus.
Družbo zastopata solidarno dva poslovodji in podpisujeta za njo na ta način, da pristavita solidarno vsak svoje ime pod od kogarkoli pisano, s štampiljko odtisnjeno ali natisnjeno besedilo tvrdke.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. februarja 1931.
(Firm 160/31 - Rg CIV 256/1.)
*
193. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana; podružnica: Maribor.
Dan vpisa: 12. februarja 1931.
Besedilo: »Desa«, družba z. o. z.
Obratni predmet: Predmet podjetja je trgovina z motornimi vozili, njih posameznimi deli ter postranskimi potrebščinami.
Družbena pogodba z dne 25. junija
1930., opr. št. 14.459.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 20.000 Din.
Nato vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodje: 1. dr. Kersnik Janko, poso-jilnični ravnatelj v Ljubljani, Trdinova ul. št. 2; 2. Knez Aleksander; in 8. Knez Zdenko, veletrgovca v Ljubljani.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta kolektivno po dva poslovodja tako, da pristavita svoja podpisa pod od kogarkoli napisano, tiskano ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 12. februarja 1931.
(Firm 92/31 — Rg C II 74/1.)
%
191. Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 12. februarja 1931.
Besedilo: Ormoška opekarna, družba z. o. z.
Obratni predmet: a) Pridobitev in eventualno razširjenje opekarniškega podjetja v Ormožu »Ormoška opekarna«; b) izdelovanje in prodaja vseh vrst opeke in drugih keramičnih izdelkov.
Družbina pogodba z dne 27. decembra
1930., posl. št. 2152.
Višina osnovne glavnice: 200.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 200.000 dinarjev.
Poslovodje: Štuhec Joža, industrijalec v Mariboru, Vrtna ul. 21; Jerausch Maks, industrijalec v Mariboru, Žerkovska c. 35.
Za namestovanje upravičena sta poslovodji vsak zase samostojno.
Podpis firme: Firmo podpisujeta tako, da pristavlja vsak zase svoje ime pod natisnjenim ali stampiliranim besedilom firme.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 12. februarja 1931.
(Firm 85/31 — Rg C II 73/1.)
195. Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 12. februarja 1981.
Besedilo: K. Pevec.
Obratni predmet: Trgovina i mešanim blagom.
Imetnik:	Pevec Rozalija, trgovka v Or-
možu št. 36.
Prokurist: Pevec Rudolf, trgovec v Ormožu št. 36.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavi lastnica ali prokurist pod napisano, tiskano ali s štampiljo natisnjeno besedilo tvrdke svoj lastnoročni podpis.
Prokurist podpisuje s prokuro označil*' jočim pristavkom pp.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 12. februarja 1981.
(Firm 106/31 — Rg A III 162/1.)
196. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: Gradbeno podjetje Saksida in drug, družba z o. i.
Obratni predme*: Družba prevzema in izvršuje vse nadtalne in podtalne zgradbe ter tudi vsa tozadevna tehnična dela, ustanavlja surovinska skladišča in skladišča za gradbeni obrt, ustanavlja lastne opekarne, apnenice, žage in kamnolome. — Kupuje stavbišča in zemljišča v a vrh o parcelacije in zazidave s posameznimi stanovanjskimi hišami in kolonijami, nakupuje stroje, potrebne za namene družbe in vsakovrsten stavbni materija! ter prodaja istega.
Družbena pogodba z dne 5. januarja 1931 Št 9452 prist. vp. št. 20.
Družba je ustanovljena »a nedoločen čas ter prične poslovati s 15. februarjem 1931.
Viži na osnovne glavnice: 25.000 Din.
Na to vpračani zneski v gotovini: 25.000 dinarjev.
Poslovodje:	Saksida Rudolf, zidarski
mojster v Ljubljani, Svetina Ivan, stavbenik v Ljubljani, Gosposvetska cesta 6.
Za namestovaoije upravičeni: Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist tudi kolektivno. Tvrdka družbe se podpisuje tako, da pod od kogarkoli pisano ali natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita ali dva poslovodji kolektivno, ali pa en poslovodja in en prokurist kolektivno vsak svoj lastnoročni znak prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. februarja 1931.
(Firm. 154/31 — Rg C IV 258/1.)
vodja kolektivno, podpisati vselej kot prvi poslovodja gospod Unger Ivan, njega pa lahko nadomestuje pri podpisovanju za celokupno podjetje postavljeni prokurist. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 14. februarja 1931.
(Firm. 170/31 — Rg C IV. 200/1)
197. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: J. Lavrič.
Obratni predmet: trgovina z usnjem in kožami.
Imetnik: Lavrič Josip, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41 a.
Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III.,
dne 14. februarja 1931.
(Firm. 177 — Rg A VIL 45/1)
*
198. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. februarja 1931.
Besedilo: Unger & Co., družba i o. z. Obratni predmet: Obratovanje delavnice za popravila in izdelovanje vsakovrstnih kovinskih predmetov in konstrukcij, dalje nakup za to obratovanje potrebnih surovin, strojev, izdelkov in polizdelkov in vsakovrstnega za to potrebnega materijala ter razpečavanje lastnih in tujih, v navedeno (Stroko razpadajočih izdelkov. Nabava za obratovanje delavnice potrebnih strojev.
Družbena pogodba z dne 9. februarja 1931 prist. vp. št. 398/31. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 35.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 35.000 Din.
Poslovodje: Družba ima enega ali več poslovodij. V družabni pogodbi se je postavil za poslovodjo družabnik Unger Ivan, podjetnik v Ljubljani VII, Lepodvoraka ulica št. 20.
Za namestovanje upravičeni: Dokler je postavljen samo en poslovodja, zastopa isti družbo samostojno. Ce se pa postavita dva ali več poslovodij, v tem primeru je zastopanje kolektivno tako, da zastopata družbo vedno po dva poslovodja kolektivno, ali pa en poslovodja in za celokupno podjetje postavljeni prokurist. Ce zastopata družbo dva poslovodja kolektivno, v tem primeru mora biti eden izmed poslovodij vedno poslovodja Unger Ivan. Pač pa lahko za celokupno podjetje postavljeni prokurist namestuie poslovodjo gospoda Ungerja Ivana. Ce je postavljen samo eden poslovodja, podpisuje isti tvrdko, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana ali s štampiljko odtisnjena, samostojno. Ce pa se postavita dva poslovodja ali več poslovodij, podpisujeta vedno po dva poslovodja kolektivno, ali pa en poslovodja in za celokupno podjetje postavljeni prokurist tvrdko na gori navedeni način kolektivno, prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro. Vendar pa mora, ftko podpisujeta dva poslo-
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
199. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. januarja 1931.
Besedilo: »Union«, hotelska in stavbin-ska d. d. r Ljubljani.
Proflcura je podeljena Skerlepu Janku, ravnatelju družbe.
Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani, odd. III.,
dne 24. januarja 1931.
(Firm. 88 — Rg B I 21/43.)
200. Sedež: Maribor, Trg Svobode št. 8.
Dan vpisa: 12. februarja 1931.
Besedilo firme: »Hellit«, družba i omejeno zavezo (Gesellnchaft m. b. H.).
Vsled odpovedi v smislu točke 12. družabne pogodbe se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Besedilo odslej: Hellit družba z o. z. v likvidaciji.
Za likvidatorja se imenuje g. Trošt Janko v Mariboru, Prešernova ulica 18.
Ta bode likvidacijsko firmo podpisoval tako, da pristavlja njenemu besedilu svoje ime.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 12. februarja 1931.
(Firm 107/31 — Reg C II 28/12.)
201. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 12. februarja 1931.
Besedilo: Ivan Kovafec, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno.
Izbriše se dosedanji imetnik Ivan Ko-vačec in prokura Ludmile Kovačec; vpiše pa sedanja imetnica Ludmila Kovačec, trgovka in posestnica v Ptuju.
Imetnica podpisuje firmo na ta način, da pristavi pod njenim napisanim ali na-natisnjenim besedilom svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 12. februarja 1931.
(Firm 90/31 — Rg A II 30/6.)
*
202. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: »American Motors«, prodaja
motornih vozil in oprem, družba z o. z.
Vpišeta se poslovodji Svetozar Hribar, trgovec v Ljubljani, Zaloška cesta, in Rado Hribar, tovarnar v Ljubljani, Gradišče 9. Dcv lno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 14. februarja 1931.
Firm. 173 — Reg. C. II 133/17.)
Ijanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani, Weber Josip in Premrov Svetoslav, ravnatelja družbe, stanujoča v Bistrici pri Tržiču.
Izbriše se poslovodja Pauiič Franc in prokurist Malenšek Josip.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 14. februarja 1931.
(Firm. 169 — Zadr. III. 201/15)
$
206. Sedež: Celje. '
Dan vpisa: 18. febr. 1931.
Besedilo: »Tvornica mavca v Celju, družba z omejeno zavezo« s sedežem v Celju.
Vsled sklepa občnega zbora z dne 5. februarja 1931 je stopila družba v likvidacijo.
Likvidaoijska firma se glasi: »Tvornica mavca v Celju, družba z omejeno zavezo v likvidaciji«.
Likvidator: dr. Božič, odv. v Celju. Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisuje dr. Božič Anton sam tako, da pristavi njenemu tiskanemu, pisanemu ali e šiampiljo odtisnjenemu besedilu lastnoročno svoje' ime z dostavkom »likvidator«.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I,
dne 18. februarja 1931.
(Firm. 42/31 — Rg C II 14/6.)
Černe Franc, posestnik, Orle 7. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, lue 14. februarja 1931.
(Firm. 178/31 — Zadr. IX. 257/1)
203. Sedež: Tacen.
Dan vpisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: I. Keber.
V tvrdko je pristopila Repovš Helena, zasebnica v Ljubljani, Idrijska ulica 16, veled tega je nastala javna trgovska družba od 15. februarja 1931. Besedilo firme odslej:
I. Keber & Cie., sedež Ljubljana VIL Osebno zavezani družabnici sta Frančiška Keber in Helena Repovž.
Pravico zastopstva ima samo družabnica Keber Frančiška, ki bo podpisovala za družbo tako, da bo lastnoročno zapisala besedilo firme.
Izb ni.še se prokurist Ivan Keber.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 14. februarja 1931.
(Firm. 171 — Rg A III. 178/5)
204. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: Prodajni zavod združenih tovarn barv, družba z o. z.
Vpiše se namestnik poslovodje Kvartič Vekoslav, uradnik tvrdke Medič - Zanki v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III,
dne 14. februarja 1931.
(Firm. 168 - Rg C IIII. 240/5)
205. Sedež: Kovor pri Tržiču.
Dan vpisa: 16. februarja 1931.
Besedilo: »Peko«, družba i o. i. Fabrl-kacija in prodaja čevljev.
Vpiše so poslovodja Ljubič Josip, ravnatelj Jugoslavenska banke d. d, podružnice y Ljubljani, in prokuristi <Jr. Kersnik Janko, ravnatelj Kmertake posojilnico ljub-
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
207. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. februarja 1931.
Besedilo: Zadružna čebelica, registrova-na kreditna zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati; zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim članom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljna denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom, v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c'* duje svojim članom posojila; č) oskrbuje svojim članom inkaso. Zadružna pogodba (štatut) z dne 22. januarja 1931.
Vsak družabnik jamči s svojimi opra.il-nimi deleži in pa z dvajsetkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z okrožnicami. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačel-ni-ka in treh odbornikov. Člani načelstva so:
Načelnik:	Gajeta Jože, strojni stavec,
1'omžalska cesta 13.
l ..načelnik: Gladnik Stanko, Tržaška
cesta 11,
Tajnik:	šček Fran, korektor. Her-
bersteinova ul. 21,
Blagajnik: Burkelj Alojzij, stavec, Predo-vičeva ul. 40, Moste pri Ljubljani,
Za’’ec Alojzij, strojni delavec, Cojzm štev. 1.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje z n, - na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva i>o:’ zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 8. februarja 1931.
(Firm. 106/31 — Zadr. IX 254/1.)
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 388.	506a 2-1
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Novem mestu razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani z odlokom V. No. 545/1 od dne 24. januarja 1931 na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu od dne 6. maroa 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za prevzem del za tla' kovanje železnega mostu čez Krko v Novem mestu z granitnimi kockami na betonski podlagi z proračunjenimi stroški 115.000’— dinarjev, v skrajšanem roku
II. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 14. marca ob 11. uri v sobi št. 7 sreskega načelstva v Novem mestu.
Vsa natančnejša pojasnila glej v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovana« št. 47 z dne 26. februarja 1931.
Sresko načelstvo t Novem mestu, dne 24. febrtm*ia 1931.
$
Štev. 1640/11.	497—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 4. m a r « t 1931. ob enajstih nabavo:
5000 kg banatske pšenične moke št. 0 g. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 19. februarja 1931.
Štev. 702/31.
Razglas
514
Direkcija šum v Ljubljani proda na ponovni pismeni licitaciji okoli 7700 prim* v lastni režiji izdelanih trdih drv looo skladišča pri železniških postajah Boh. Bistrica, Nomenj, Soteska, Bled-jezero, oziroma skladišča ob Rečici.
Celotna izklicna cena znaša 650.360-— dinarjev.
Na predpisanem vzorcu spisane ponudbe, opremljene s 100’— dinarskim kolkom in 10% vadijem je vložiti najkasneje do 12. marca t. 1. do 11. ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova c. 1.
Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani ter pri kr. šumskih upravah v Boh. Bistrici, Kranjski gori in na Bledu.
Direkcija šum ▼ Ljubljani, dne 25. februarja 1931.
*
527
*
208. Sedež: Rudnik.
Dan vpisa: 17. februarja 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica Rudniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati; zlasti vzpodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da:
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljna denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra, s svojim zadružnim kreditom v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c) daje svojim članom posojila; č) oskrbuje svojim članom inkaso. . Zadružna pogodba (štatut) z dne 11. februarja 1931. Oznanila se izvršujejo po v uradnici nabitem naznanilu in po razpisu v glasilu »Narodni gospodar« ali z oklicem pred župno cerkvijo v Rudniku.
Načelstvo obstoji iz načelnika in sedmih odbornikov. Člani načelstva so:
Šparovec Franc, posestnik, Rudnik 12, načelnik,
Strubelj Andrej, pos.. Rudnik 26,
Mehle Ivan, pos.. Rudnik 15,
Zajc Karol, župnik, Rudnik 1,
Martinc Anton, pos, Sela 11,
Žgajnar Matija, pos, Sela 14,
Dežman Ivan, posestnik, Dolenja v a« 14,
Opr. št. 520/8—1930—9
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje dve mesti zdravnikov v uradovem ambulatoriju v Ljubljani. Mesečna plača Din 2500. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, je vložiti osebno ali pripoorčeno po pošti podpisanemu uradu do vštetega dne
7. marca 1931. do 12. ure. Glede podrobnih pogojev za to službo daje pojasnila g. šef zdravnik urada, soba 227.
Prošnjam je priložiti sledeče priloge:
rojstni in krstni list, domovnico, šolska izpričevala, dokazilo o dosedanjih službah, potrdilo o ureditvi vojaških obveznostih, potrdilo o vpisu v zdravniško zbornico In odlok o dovolitvi izvrševanja privatno prakse.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 25. februarja 1931.
Razne objave
534
Objava.
Izgubil sem poselsko (delavsko) knjižico, izdano na moje ime od občinskega urada na Vranskem, ter jo proglašam za neveljavno.
Trbovc Franc, s. r.
*
528
Objava.
Izgubil sem akademsko legitimacijo ju-ridične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Novkovič Cedomil, rodom iz Okučan (Hrvatska).
Proglašam jo za neveljavno.
Novkovič Cedomil, s. r.
Kam naj grem, kje naj kuesien...
... da bom dobro postrežen ?
Kavarna
„Merkur“ Ignac Lebič
695	CEUE
izdelovanje likerjev, dez. vin, ruma in ggp konjaka
Maribor
Gosposka ulica štev. 9
Ho<eI
»Poš<a«
JOSIP
v
CELJE
Aleksandrova št.4
690
Me podjetje
v Sloveniji za konfekcijo plaščev ln obleke
TRGOVSKI
DOM
MARIBOR
Aleksandrova c. 25
700
Drogerija
»CENTRAL«
Filip Vrtovec Celje
Zahtevajte brezplačno cenik
—mww' munmim «mi
industrija
99
M
čevljev
MARIBOR
SKoroška cesta št. 19
698
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIII
IILI1 1LAT1IK
izdelovalnica vsakovrstnih čevljev
MARIBOR
Meljska cesta S te v. 2 705
iiniiiiHHiminiHiiiiiiiuiiiiuiiiii
Josip Sulii
čevljarski mojster
MARIBOR
Aleksandrova c. St. 30 Trgovina lastnih izdelkov. Izvršuje naročila solidno in po zmernih cenah
703
ftglaiutie
v
»Jugoslovanu!«
J
,,£lid.a“
brivski salon
za dame in gospode
Trajno kodranje e** Cel/e
Vodnikova ulica
liiFlii
frizer 23 dame' in gospode
692 Celje
Trajna in vodna ondulacija z naj-novejšlm nemškim in švicarskim aparatom — Brez bolečine, brez opekline v 1 ‘/j url gotovo
Trajne Udre
brez opeklin 694 Nizke cene
A. Pepernik
frizer, CELJE
Prešernova 21 šBrivski salon
za dame in gospode
mn trnu
688 Celje
Kralja Petra cesta 22
Gledališki
frizer
za dame In gospode
691
Celje
FRIZERSKI SALON-ZA DAME IN GOSPODE
Franc Lobroec
Ljubljana
Rimska eesta
se priporoča o. damam za trajno kodranje, vodno ondulaoiju ln vse v to stroko spadajoča dela po zelo znižanih cenah. Sprejme o. dame in gospode na abonma po znižanih cenah. - Uradniki znaten popust.
720
MOitrlA
MANUFAKTURO
(Angleško in češko sukno)
FRANJO
MAJER
MARIBOR
Glavni trg štev. 9
699
MANUFAKTURA
MARSBOR
Koroška cesta štev. 9
PLAČILNE OLAJŠAVE !
697
EKSPO.RTNA HIŠA
,E>itna‘
Maribor
ALEKSANDROVA 19 Največja zaloga vseh vrst nogavic po paru
od Din %-5C
naprej
704
mm
Ivan - Helena
KVAS
modistln|a - klobučar
Maribor
Aleksandrova št. 32
Najnovejši modeli vedno v zalogi 701
Oglašujta
v
»Jugoslovanu I«
MODNI ATELJE
JžEfflEMEir
5 UUBLIANA
Miklošičeva št. 18
1
Fran Flerin
damski slamniki za spomladansko sezijo sprejema damska in moška popravila lastna delavnica Ljubljana Miklošičeva cesta 4.
Oglati socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S’—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaju; najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
1000 dinarjev tedensko
zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraiu. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307	506
Vzpenjača
dolga 1.800 m, rabljena šele 3 zime, v zelo dobroin stanju in je tudi še sedaj v obratu, kjer se lahko ogleda vsaki dan med delavnim časom.
Pogon na protiutež z 12 vozički, nosilna vrv 18 in 28 ">/m, vla-čilna 13 mlm. s kompletnim inventarjem in rezervno vrvico ugodno na prodaj. Dopise pod „Vzpenjača“ na upravo lista. 654
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
POZOR GG. TRGOVCI. TAPBTMKI!
Vse vrste pohištvenih vzmeti vam nudi po konkurenčnih cenah nrva ljubljanska tvor-nica pohištvenih vzmeti in posteljnih vložkov Andlovič - Strgulec Ljubljana • Komenskega 34
Karol Ussar
tovarna tehtnic
Maribor
Plinarniška ulica 17
702
Izdeluje vse vrste tehtnic
Vsakovrstne nre, zlatnina ln srebrnina po nizki ceni pri
L. VILHAR, urar
LJUBLJANA »v. Petra ceata 3«
1. MIKUŠ
Ljubljana - Mestni trg 15
g Telefon Itev. 2282 Ustanovljeno 1139 Na malo!	Na	veHkol
Govorniki
Pevci
SportaSi
pokusite
VALDA
PASTILE
Prijetno boste izne-nadeni
Dobite jih v vseh apotekah In drogerijah Zahtevajte jih samo v škatlicah z naslovom
VALDA
412
Oarantlrsn« kenstrukcUal
franc Jager w*imod8rn,iu 01,1111,1
tapetništvo
liufiljiiiMrat.2!
Sanatorij
v Mariboru, Gosposka ul. 49
Telefon 2358	429
Lastnik in vodja:
v
primarij dok 4 or Černič # specialist za kirurgijo.
Sanatorij jo najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: z vlSinskim solncem za obsevanje ran, kostnih ln sklepnih vnetij; tonlzatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelostl črevesa; diater-mijo za električno pregrevanje In električno izžiganje; z žarnico „hala“ za revmatična In druga boleča vnetja; „enterocleaner“~j e m za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in sa splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: L ra*r. 120, II. mr. 80, UL razr. 60 Diu
priporoča svojo nujmojlernej&e fotelje vseh vrat, mo-droce, o t o m a n e, žimo, zložljive po-ProBtor ga stelje, patentne poBtaijnino. divane Lt.d.
540
Jakob Fligl
Turjaški trg štev. 5
kleparska delavnica in vodovodna instalacija se priporoča sl. občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela	S2i
S spoštovanjem JAKOB FLIGL
Nad, vosek In vse čefrearske cotrea^ine
nudi po najnižjih cenah Blagovni oadt-lek Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnia-kova ulica 4.	649
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro .Tehna", Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1	507
,JAVOR"
lesna Industrija v Logatcu ima svoj lokal
za pohišivo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice	397
Makulsturni
papir
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4.
<«
Milo
„&v£lcs.
za svilo, volno in fine tkanine, izborno za toaleto in m „Shampooing“
,£ux*
kemični izdelki Josip Kordiš
priporoča svoje izdelke najbolje kvalitete kakor:
!>Xtf krema za čevlje vseh barv, vazelin za usnje, gumitran za usnje, parketno voščilo.
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6-—.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 umi, mašlnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D D.
LJUBLJANA VII — Tele!. 23-48 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK
Od dobrega najboliše je le	423
gpifzucr-^dlcie
šivalni siref in belo
Elegantna
izvedba
najboljši
materijal I
umtmsk
pisalni stroj v 3 velikostih I
Novosti
Šivalni s!fc/
kot damska pisalna miz«	Le	pri
Jos. 2*ef elznc
JGjubljana
»a vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne oene tudi na obrokel Tel. Int. 2918
ni nikakšna umetnost biti sa mal’ denar elegantno oblečen, temveč je treba samo pisati na Trgovski dom Storm« oki po n O Vi, veliki, flastal— i cenik hi ▼ njem najdete ▼ »{ihansko izbiro finih hi noti era ih klobukov v Mal od 60 Dia ia krasnih športnik ispfc od 90 Dia naprej
Trgovski dom
STERMECKI
Cel|* M. M
Vritkl,
Kar ne ugaja, m sue*n|a ali ▼ras deaar.
J UGOČEfKA
»Gibkost Dagmar-svile garantira Vam za elegantno fasono Vaše obleke44
Kmetijska družba v Ljubljani
Turjaški trg St. 3
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Oln in dobivajo za to brezplačno Btrokovni list
*
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. <353 Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine.
Vsak kmet mora biti Član Kmetijske družbe!
KMETOVALEC.
459
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
M)ugrad"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga, r.z.zo.z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1.
Uradne ure od 8.—12. in od 14.—18.
404
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah Za odgovor prosimo znamko.
Pripravljalni odbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško
Poziv n« favno subskrlbcijo delnic.
Na podlagi začasne koncesije za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, izdane od kr. banske upravo Dravske banovine v imenu ministrstva trgovine in industrije v Beogradu pod št. VIII/tt86(l-l z dne 6. XII. 1!)30. in podeljene pripravljalnemu odboru za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki ga tvorijo: Majcen Ciril, restavrator na Židanom m,,stu, Kavčič Franc, posestnik in restavrator v Ljubljani, Zemljič Franc, posestn k in hotelir v Mariboru, dr. Roš Fran, odvetnik, posestnik in župan v Laškem, inž. Uhllr Hugo, graščak na Kudi, Loka pri Zidanem mostu, Trop Ognjeslav, posestnik in hotelir v Laškem, BmerSič Anton, restavrator v Mariboru, Pačnik Danimir, posestnik in gostilničar v Laškem, Oset Andrej, hotelir v Mariboru, KruleJ Ernest, posestnik, gostilničar in župan v Sevnici, Juvančič Franc, posestnik in hotelir na Zidanem mostu, Dollniek Avgust, posestnik in gostilničar v Hrastniku, razpisujemo
Javno subskrlbcijo
na delnico, ki jih bo Izdala Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Osnovna glavnica znaša D n 10,000.000’—, razdeljenih na 20.000 delnlo po Din B00--. Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati na Din 25,000.000'—. Ker je že Din 11,000.000'— delniškega kapitala zagotovljenega s predsubskribcijo, se uporabijo s pričujočo subskrib-ci)o pridobljena sredstva za predvideno zvišanje delniške glavnioe, ki se bo določilo na ustanovnem občnem zboru.
Delnice se bodo glasile na ime in se plačajo:
a) v gotovini takoj po Din 500'— za delnico ali
b) Din 200'— na delnico takoj, ostanek pa v zaporednih mesečnih obrokih po Din 28'— na delnico, pričenšl 1. aprila 1931.
V	obeh slučajih se plača za vsako delnico še po Din 10’— kot vpisnino.
Ustanovni občni zbor se bo sklical, kakor hitro bo sodanja začasna koncesija spremonjena po ministrstvu v končnoveljavno, za kar smo že zaprosili.
Naloga občnega zbora je, izvoliti upravni odbor, nadzorstveni odbor in njih namestnike. Občni zbor le upravičen sklepati, ako je prisotna osebno ali po pooblaščencih vsaj ena tretjina delničarjev, zastopajočih vsaj eno tretjino delniško glavnice. Pravico glasovanja n» občnem zboru ima vsak delničar, ki ima po številu deln'o sorazmeren delež na vsem premoženiu družbe, na njenih dobičkih in izgubah, jamči pa za družbene obveze samo z vsoto, ki jo bo za delnice plačal.
Rok zi subskrlbcijo delnic se dolota na 30 dni In sicer od 2. do 31. marca 1931. Subskrlbclja se vrSI pri:
1. Prvi hrvatskl šfedionlci v Zagrebu in vseh njenih podružnicah v Sloveniji v Celju, Ljubljani in Mariboru,
2. v pisarni Pripravljalnega odbora za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem,
3. pri Okrajni hranilnici in posojilnici, Laško.
Interesenti izvon krajev, kjer se vrši subskribciia, se naprošajo, da se blagovolijo obrniti za informaoije in tiskovine na eno gori označenih subskribcijsklh mest.
Za Pripravljalni odbor za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. Laško: Majcen Ciril s. r.	Trop	Ognjeslav	s.	r.
predsednik.	tajnik.
V	Laškem, dne 25. februarja 1931.	666
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Milaa Zsdnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. - Vil i LjubljaaL