14. številka. Ljubljana, sredo 19. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKINflRO Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti projcman za avstro-operske dežele za celo leto IG gld., za pol za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljunja na dom M celo leto 13 gld., za četrt leta 0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta o gld. — Za oznanila se plačuj« ćetiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 2f>—2ti poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej hiši. Birokracija in naš srednji stan. Recimo, kar hočemo, v zdajšnjem veku igra prvo vlogo v političnem in tudi drugem življenji tržanstvo in mestjanstvo. Trebalo je pa dosta krvavega in nekrvavega boja, da si je priboril srednji stan svoje zdajšnje mesto v družini, trebalo je velikanskih in dolgotrajnih naporov, da si je ta važen faktor v človeškej družbi pridobil veljave, priznanja, on in ž njim celo človeštvo osvobojenje od krute more fevdalizma. To so drage, predrage pridobitve človečanstva in slobodno, neodvisno mestjanstvo in tržanstvo in s tema slobodno državljanstvo ne sme se prodati za lečno jed. Mestjanstvo je za zdaj tvrdnjava, v katero ne bi smeli pustiti nobene sovražne sile, mestjanstvo je svetišče, v katerem se hrani svetotajstvo slobode in kakor so nekdaj bila svetišča, cerkve pribežališča preganjenega človeka, tako je mestjanstvo sedaj ono mesto, kjer se brani sloboda človeške družbe pred sovražniki civilizacije in slobode. Četrti, delavski stan je v porodih, pridobil in pridobiti mora kakor meščanstvo jeden-krat večajo, ali za zdaj ima prvo besedo meščanstvo in tržanstvo, zdaj je mogočna in napredujoča in merodajna moč iskati še v srednjem stanu. V srednjem stanu ležijo zdaj pogoji daljnoga razvijanja človeštva, v njem ima človeška sloboda svojo armado zoper kako bodi neslobodo. To tvrdnjavo najdemo mej Angleži, Francozi, Nemci itd. Le pri nas na Slovenskem je po večjem tržanstvo in mestjanstvo v sponah neslobode, službovanja. Fevdalizem prejšnjih časov ga ne stiska sicer na železna prsa, ali fevdalizem birokratizma ga drži objetega in temu je treba upreti se. Pri nas je meščan po večjem še človek, Ms tek. Rusija pod tatarsko nadvlado. Po „Gramorjej" spisal J. Steklasa. Fo vnanjosti Tatari nijso podobni llusom. Oni so miij Ime postave, z malimi očmi in redko brado. Poprej so živeli v stopah; hiš nijso imeli, nego stanovali so v šntorih, narejenih iz protja in pokritih s klobučino; v sredini tacega šatora so naložili ogenj, in dim so je vil skozi luknjo na vrh šatora. Le te šatore so vozili oni z soboj povsod, kamor koli so so obrnili. Vsak Tatar je imel žen, kolikor jo bilo mogočo; žene so se kupovale od roditeljev, in čim bogatoj i jo bil Tatar, tem več žen jo imel. Tatari ho imeli mnogo živine, velblodov, volov, konjev. Verovali so v boga, ali klanjali se mu nijso, nego prinašali so žrtve različnim kumirom, narejenim po podobi človeškej ; klanjali so se solucu, mesecu ki misli, da je kak okrajni glavar ali kar si hoče „c. kr.u osobe, skoro sam ljubi bog, ki vse ve in vse zna in kateremu je treba brezpogojno verovati, magari tudi tedaj, če je birokratska pamet kako bodarijo privatno nasvetovala ali napovedala. Zakonom, postavam vso čast, Če so tudi nekateri §§. ali mnogi slabi, respekt jim, počasi se uže prenarede in zboljšajo, čast tudi onim, ki kot izvrševalci teh zakonov pošteno delajo, službeno svoj poklic izvrše vajo, ali da bi uradnik tudi izven svoje službe v mojih rečeh imel prvo besedo, tega pa nikjer ne najdem zapisanega in tudi ne v zdravej logiki pametnega uradnika ne. Tam pri izključljivo tvojej mizi te spoštujem, uradnik, zunaj in znotraj v zasobnem življenji in tam kjer meno postava kliče v javno življenje, imam sam glavo in ne dam jej zastonj jesti, v privatnem družbinskem in občinskem in drugem življenji, kjer meni beseda gre bodem reči opravljal kakor meni in mojej in mojih sodružnikov korist ugaja in ne bodem pri vsakej stopinji dejal: kaj pa bode gosp. okrajni glavar rekel; tam kjer, mi postava da prosti pot, ne bodem duše si tolažil s tem: ne morem drugače delati, gospod ta ali ta c. kr. me drugače prime. Vraga te bode prijemal, ti ga lehko deneš na suho, ker prvič nijsi ti kmet ali mestjan, državljan zarad njega na svetu, ampak kakor prav pametni ljudje pravijo, uradnik je zarad tebe, in v drugo se mora uradnik na tvoje društveno stališče spustiti, ker drugače dolzega časa umre, ker v malih trgih in mestih je človek na človeka navezan in star pregovor je: da vsega lehko človek strada, le človeka, občenja z ljudmi ne more. Včasih imaš meščan, kako prav pametno zdravo misel, praktičen človek si in zmirom in zvezdam. Od mladih let so se učili jahati in streljati v cilj. Pazili so na živino, ali njihova glavna in najljubša zabava je bila streljanje v tarčo in jahanje. Tudi žene so jahale na konjih, ali njihovo glavno zanimanje je bilo gospodarstvo. Sploh so se priučavali Tatari uže od mladosti vojski, in vsled tega jo bil ves narod ratoboren, ter surov in divji. Mej soboj so oni živeli vedno v miru, nikdar se nijso sprli, ali z druzimi narodi so pa postopali nenavadno divje in okrutno; izmučiti in ubiti tujega človeka jim jo bilo veselje, ter vse jedno, kakor ubiti mačko ali pa psa . . . . S početka Tatari nijso bili narod silen, zato ker so bili razdeljeni na več plemen, ter je vsled tega tudi vsako pleme napadalo samo druge narode. Velike vojske nijso imeli. Ali pojavil se je znamenit človek, po imenu Ciii-gis-Kan, ki je zjedinil vsa plemena pod svojo oblast, ter na tak način povzdignil silo, pred katero jo vse trepetalo. pomniš, da na zemlji stojiš, in tudi kadar v zvezde gledaš, ali kaj hočeš, ne sme tvoja obveljati, ker tvojo pamet si dejal v zadnji skrit k6t zadnje police in kar ti tvoj c. kr. suHer pravi, bode veljalo. Beži no, drugače v manjših stvareh si rad sam svoj, ali tam kjer je treba za-se in colo občino kako pametno ziniti, se trepetajo pod vržeš možjanom birokratov. In kako bi se ljubi človek čudil, če bi videl, kako se taki možjani uredovani: Veš, na vseučilišči je kot dijak strašen Jakobinec, vse bi prekucnil in pride v državno službo in rudeča kapa je proč. Čudna kreatura je človek, in posebno človek, ki se je 24 let učil vsega zlodja. Mlad uradnik, še nij bil BO let star in pravil ti je tako pobožno in kakor siv mož: človek ne moreš z glavo skozi steno, veš nij nič opraviti, ostanem na vse večne čase praktikant, avskultant, adjunkt, ali kar uže. Idealom ndadosti je dal tak človek slovo in tiho doma v svojej samskej sobi mu včasih ostaje, kar Schiller tako izrazi: „VVir Subal-ternen haben keinen Willen; Der freie Mami, der Machtige allein Gehorcht dem schonen, nionschliclien GefUhle. VVir aber sind nur Schergen des Gesetzes, Dos Grausamen; Gehorsam heisst die Tugend, Um die der Niedere sich bewerben darf. in tiho žalostno pride človeška sloboda se jokat v sobo človeka, ki je nekdaj s toliko bliščečim očesom jej daroval najlepša leta življenja, leta neodvisne akademične slobode. Ves respekt bi včasih človek izgubil pred človekom sploh, če vidi, da nekdaj za vse lepo tako navdušen fant, postane prav poslužen, ponižen filister. On je se ve da kakor vojak in temu nijso lastni možjani, če višji reče, da je kaj črno, potem je črno, magari da je belo kot prvi sneg. Tatari so prišli iz globine Azije in naj-silneje pleme je bilo mongolsko. V tem času Rusija nij bila tako mogočna, silna in velika država, kakor je zdaj. Poprej nij bilo samo jednega samodržavnega vladarja, nego vsako mesto je imolo svojega kneza, ki nij bil nikomur podložen. Le-ti knezi nijso nikdar živeli zadružno, mirno, nego vsak izmej njih jo hotel biti najstareji nad vsemi in zatorej so trajale mej njimi postojano vojsko, ki so Črezmerno oslabile in ob moč pripravile ruske državice. Razun razdorov in borb mej svojimi knezovi imela je Rusija tudi mnogo borb z zunanjimi sovražniki, s Švedi, Litvani in dru-zimi. Nij bilo niti jednodušja, niti prijateljstva, pa tudi ljubezni ne mej ruskimi vladarji j vsak je samo na to gledal, kako bi mogel zavladati v posestvu druzega, še celo pravi bratje, dedi itd., so se drli mej soboj in ubijali jeden druzega. Očividno je, da Rusija takrat nij mogla biti silna; razdori so bili ve- To se bode s časom predrugačilo, tudi uradnik v vladnej službi ne bode brez lastne volje, tu in tam najde se uže kak predhodnik teh časov, ali zdaj je po večjem še vse po-služno in ponižno tudi izven uradnega po-, Brovanja. Tam na Dunaji jeden potegne in vse *jjube pametne ali neumne glave birokratnega aparata kimajo povsod in v vseh razmerah Kakor marijonete in kar je najžalostnejše ti meščan, tržan kimaš ž njimi. To nij lepo. Ti si mestjan včasih in si še zdaj pri druzih narodih oni človek, ki do svojih možjan no pusti tako z lahka nadzirajočih druzih, ti si drugod človek, ki neodvisno in hudo brani nekaj in to velike važnosti: slobodno mišljenje, neodvisnost državljana, ti drugod svoj pot hodiš, kakor ti tvoj poklic veleva, in tvoja korist; ali je to drugim prav ali ne, to te ne briga; strahopetnost ti je, srednji stan, drugod prav tuja. Bodeš rekel, da sem morda zagrizen sovražnik uradnikov. Ne, prijatelj, cenim ta stan, ali kadar vidim, da on soldata igrati hoče, kadar vidim, da vse pod svoje povelje spraviti hoče, kadar vidim, da hoče paša biti tudi v društvenem in drugem, njegovega kroga se prav nič dotikaj očem razmerji, tedaj sem ljut in jezen zarad tega, ker mi je nad vsem družim ljubo prosto slobodno razvijanje človeške družbe, ki se ne sme ukovati v ta ali oni papizem, ker mi je preljubo slobodno mišljenje in ker sovražim vse, kar samo neče misliti, kar povsod za vsako stopinjo vodnika petrebuje in ker vidim v tej odvisnosti našega mestjanstva od urad-ništva stare cape iz prejšnjih časov, ko je bila še policajna država v najlepšem cvetji in Človeška pamet tri sežnje pod ničlo, ko je bil uradnik vse in državljan ničla. Sramujte se mestjani in tržani, da drugi za vas mislijo; sram vas, da vaše možjane zastonj v glavi nosite; grdo je, da vam je uradnik in bodi si bog si ga vedi kako diplomiran sveti evangelij; naš zarod se vam bode grohotal, da ste bili koncem 10. stoletja po-streščeki, dninarji birokratnega aparata in ste se še celo bahali, da ste „liberalni". —c. Loka ali Predel. (Spiaal V. C. Supan.) I. Sploh je znano, da se bije uže večletni peresni boj v žurnalistiki zavoljo železničnega koviti, kakor tudi sovraštva. Tatarski kan je mogel s svojo ogromno vojsko lehko pokoriti Rusijo, ker se je imel boriti z vsakim mestom posebej. Da je bilo prijateljstvo mej ruskimi knezi, lehko bi se bili mogli zjedi-niti, ter zbrati veliko vojsko, s katero bi se bili lehko uprli Tatarom; ali kaj pa more jedno samo mesto proti celej vojski? In tako je mogel kan brezkaznjeno osvojevati in pleniti mesta, paliti sela, ubijati in mučiti ljudi .... kar je tudi delal. Ruska zemlja je bila osvojena po Tatarin 1. 1237. Tri sto tisoč Tatarov se je pokazalo v predelih Rjezanskih. Poprejšnji njihov poglavar Čingis-Kan je umrl, in Batij. unuk njegov, nastopil je njegovo mesto. Batij je navalil z mnogobrojno svojo vojsko v rjezanske predele, ter poslal poslanca z zahtevanjem ve-licega davka od knezov in občne pokornosti Tatarom; ali knezi rjezanski, muromski in projekta Loka-Predel, boj kakoršnega še nij bilo, zavoljo nobene železnice. Ta vele važna stvar nij se razjasnevala samo za Kranjsko deželo, temnč tudi sploh za avstrijske državne koristi. Mi Ljubljančanje, kateri smo proti Pre-dčlnej, za direkt no zvezo z Rudolfovo železnico od Loke do Trsta in Muggije in proti katerej zvezi smo z vso eneržijo delali, zdržati se hočemo denes vsakih druzih opomb. Najin-teresantnejša okoliščina pak, da sedaj po toliko letih,-na tisti dan (12. januarja t. 1.) ko je subkomite železničnega odseka po predlogu poslanca Dumba Predčlni načrt jednoglasno ovrgel, kar se smo uže prej nadejalli, da je, pravimo drž. poslanec in komorni svetovalec J. M. vitez Teuschel, govoril v ostrem govoru v komomej seji za od vlade predloženi projekt Trbiž-Predel-Gorica; pri katerej priliki se je posebno nedelikatno obnašal in govoril o uže otvorjenej železnici Ljubljana-Beljak in da je črta Trst-Loka prava hčer greha v oziru železnice Ljubljana-Beljak. To terja odgovora. Navajeni smo, pri duševnem boji roko-vice nositi, zato vprašamo gosp. državnega poslanca in komornega svetovalca Teuschl - a, kje so dokazi, da je črta Ljubljana-Trbiž slab izrodek. Kje dokaz, da je črta Loka-Trst hčer tega greha? Da! porod loškega projekta je tudi od nas iz Ljubljane izšel, a velečestiti gospodje tržaškega mestnega sveta se svojo pravo inteligencijo je nijso spoznali kot grešno hčer črte Ljubljana-Beljak, temuč so pristopili s pravim priznanjem stvari in z dopolnitvijo svoje dolžnosti k nam tako tudi večji-del previdnejših Tržačanov. Da! za božjo voljo s poštenimi diskuzi-jami razjasnijo se pojmi in nazori in to tem ložje, čem večja je izobraženost in previdnost, in ne dobičkarstvo, da se je sedaj po preteku več ko G letih do prepričanja došlo, da je Predel-črta zavrgljiva, ne samo iz geografičnih tehničnih, narodnih, gospodarstvenih obzirov, temveč tudi iz strategičnega stališča, so velečestiti gospodje subkomiteja železničnega odseka dokazali eklatantno, ker so ta vladni predlog zavrgli jednoglasno, in mi ne dvomimo ne jeden trenotek več, da bode parlament jednako odločil. Sploh bi jako čestiti komorni svetovalec tržaški, ki je, kakor čujemo, špediter, torej bi moral vedeti, kar mi dobro vemo, da takoj, ko bodejo dolenjska arlska in ko bodo turške železnice dodelane, pojde celo vzhodno-indiška pošta od Boden- pronski so odgovorili: „Ko nobenega od nas no bode več, potem bode vse vnše." A sami so mej tem poslali prosit pomoči k tadanjemu silnemu knezu vladimirskerau — Jurju, rekoč: „Denes bodo Tatari vzeli našo zemljo, in jutri pridejo, ter vzamejo vašo, zatorej pomagajte nam. Ako ne pomoreš, bodo oni nas pobili, a jutri gotovo vas." Ali oholi vladimir-ski knez Jurij nij uslišal te pravične prošnjo. On je mislil: jaz sem toliko silen, da moram sam odbiti navale teh poganskih Tatarov; in potem, ko bodo lepo pobili Rjezance, bodem jaz pregnal kneze njihove, ter vzel mesto in zemljo. Podobni nazori knezov so bili pravi uzrok popolnega razpada Rusijo v tem času. Knezi: rjezanski, muromski in pronski začuvši, da vladimirski knez nij ž njimi jedne misli, so sklenili poslati Tatarom davek, da bi je s tem malo potolažili. Darove je odnesel Feodor, sin kneza rjezanskega. Kan je sprejel skega jezera doli črez Beljak-Ljubljana-S al o-nik, in ne več črez Brindissi. Kje je tedaj slab izrodek železnice Ljubljana-Beljak? Vse od nas projektirane kranjske železnice spadajo, kakor smo uže dosta dokazali, v periferijo evropske železne zveze, ter vsak star špediter ve, da je bila Ljubljana nekdaj največje speditersko mesto monarhije. In res, ne moremo se dosta čuditi, da je večina tržaške trgovinske zbornice še vedno za Predčlsko železnico, akoprem se vladni predlog glasi za železnično črto Prcdčl-Trbiž-Gorica in menijo ti gospodje trgovci v tržaškej trgovinskej zbornici, da bi zaradi par milj krajše *) predčlske črte potem mogli s celim svetom konkurirati, ter da se bode potem celi svetni promet predrugačil. Kako jasna in previdna je zadnjič izšla brošura nekdanjega trgovinskega ministra Wlillersdorfa, kateri je tudi odločno proti Predelskej železnici, tedaj tudi nasproti govoru gospoda Teuschla. Politični razgled. Notranje AeJscle. V Ljubljani 18. januarja. Iz Dunnjn nam kratek telegram dogodek poroča: Gospodska zbornica je z malimi izpremembami potrdila kloštersko postavo v tretjem branji, a jo zavrgla postavo 0 uredbi pravnih razmer starokatolikov. Na ČeSkem se zopet pripravljajo na volitve in sicer v deželni zbor. Ker je takozvana mladočeška stranka za to, da v deželni zbor bi morali vsi češki poslanci stopiti in tam zagovarjati pravice češkega naroda, če se uže prav ne udeležujejo državnega zbora, — bodo zopet po nekaterih mestih dvojne češke kandidature in neprijetno razdražena agitacija. Časopisi uže začenjajo. ViiiiFt jo dr/uve. OrijenttilMo vprašanje se bode začelo na spomlad vendar tako razvijati kakor je bolje. Prusko glasilo konservativcev, zmirom dobro podučena , ,Kreuzzeitung" prinaša na čelu svojega lista dopis iz Dunaja, v katerem se reče, da je Andrassv do sedaj proti krizi dobro operiral, ali za bodoče so ne bode mogel, ker on, ves magjarski politikar protivi se obojemu jedino pravemu rešenju bosenskega vprašanja: ustrojstvu samostalne države in utelešenju Bosne Avstriji, ali jedno teh rešenj je neizbeživo, in sicer to drugo. Rusija so ne bode protivila, če Nemška in Angleška dovoli. Nemška nema več interesa magjarsko politiko podpirati. *) Na zahod namreč samo, nasproti pa toliko milj krajši na sevor po progi od Loko do Lauons-dorfa ali Celovca. Kako pa stoji od Gorice-Trsta?! Pis. 1 ■ ...------- darove, ali je zahteval, da mu vsi knezi oddajo svoje žene, in posebno je želel dobiti krasno ženo Feodora. Vsi knezi so mu prošnjo odkazali. Feodor je bil za to ubit, a njegova lepa žena, začuvši o nesreči svojega moža, je skočila z malim svojim sinom iz visokih sob, ter se ubila. 16. decembra 1. 1237 se je prikazala mnogobrojna tatarska vojska pod vodstvom Batijevim okolo zidin grada Rjezanja. Štiri dni je trajala bitka, peti dan pa, t. j. 21. decembra je bilo mesto razrušeno in požgano. Knez rjezanski je bil ubit z svojo rodovino; vsi prebivalci so poginili mučeniške smrti. Tatari nijso bili zadovoljni s to pobedo, nego so šli dalje proti Moskvi. Tukaj so bile iz mesta poslane vojske proti Tatarom, ali te čete so bile uže v prvej bitki razbite in zmešane. Tatari so prodrli v mesto, pobili mnogo stanovnikov, zaplenili kneza Vladimira Jurje- Aprtnjjrkti vlada je v Valenciji dovolila volilni shod onih, ki hočejo znanega republikanca in blažega moža Kastelarja v parlament voliti. Pruski deželni zbor je bil 17. jan. od ministra Ghamphausna odprt. Prestolni govor obžaluje, da na Nemškem kupčija in industrija tudi slabo gre in upa, da bode ljudstvo premagalo te težave. Državni dohodki nijso tako veliki kakor se je proračunilo a ipak zadostni. Več postav so naznanja, mej družim jedna o svetovalstvu, ki bode nadzorovalo gospodarjenje z denarjem in premoženjem katoliških škofij. Dop ISI. Iz Vipave 17. jan. [Izv. dop.] Dovolite, da priobčim čestitim bralcem „Slov. Naroda" dogodjaj, ki se znabiti no sme smatrati kot unikum v kroniki vipavskega trga, a vendar zasluži, da se zabilježi, ker je prouzročil toliko smeha in govorjenja. Stal je denes namreč pred oltarjem par z namenom se vpreči v zakonski jarem; par, ki zasluži res, originalen imenovan biti. Ta blagi par si misli: „Lieber et\vas Bpftt, als gar nicht". Ženin je star 73 let, nevesta pa G5. To je sicer uže nekaj posebnega, a vsa stvar postane človeku še le potem prav zanimiva, če se njijne značaje in obnašanje kratko pred osodopolnem „da" pozna, Ženin sicer tako šantov, da hodi ob palici, vendar zadnji čas tako nekako moško — predrzno stopa, kakor da bi se mu bil v srci vnel plamen strasti prve mladenčovske ljubezni. Nevesta, 8 let mlajši, je pa od noodvrnljive in nepreprosljive starosti tako upognena, da uže kar v dve gubi leze. In če vkupaj sedita kako ga ona ljubeznjivo pogleduje! Ah wie schelmisch! Kako ga prikupljivo poboža. To so sicer otročje čenčarije, a če človek kaj tacega pri tako starih ljudeh vidi, nij potreba ravno, da bi bil obseden z boleznijo „Lach sucht" da so ne bode srčno smijal. Pa kaj še! Kmalu bi bil pozabil! 138 let in skoraj nobenega zoba! Ko je „gospod" iz-rejo družine omenil, je nadepolna nevesta tako milo-ljubeznjivo svoje majhine ustnice na smeh obrnila! Omeniti še moram, da se je pustil ta par od godca v cerkev spremiti. Da ju je nebrojna množica spremljevala, je samo ob sebi razumno. Da! videti ta par — nevesto z velikim vencem — pred oltarjem, bil je za človeško oko res prijetno-komičen prizor. Bog jima daj srečo! Kot karakteristik on naj še povem, da se letos pri nas skoraj izključljivo vdovci in vdove ženijo. Is It riiNii j«» 16. jan. [Izv. dop.] Letos imamo pri nas silo veliko snega, pa vedno še namerava padati. Na cestah imajo ljudje se snegom dosta dela; kajti v obče je navada sneg iz cesarskih cest spravljati, pa to se po druzih krajih godi se ve da prav redno in brez bojev, kar žali bože pri nas nij. Sneg je 14. jan. malo prejenal padati, torej je moral cestar delavcev za izmetanja snega naprositi. Zgodilo se je tudi. Ko so naprošeni delavci nekoliko rakije (kar je v Krašnji zelo v navadi) použili se odpravijo svoj posel delat. Do polu dne so še precej redno delali; naj večji nered je bil to, da so mimo gredočim kepe v hrbet metali, posebno „pa-sion" so imeli na mlade devojke. Prišla je tudi ta dan po opravkih Josipa Pančur srednje starosti po cesti do cestarjev. Do njih do-spevši jo začnejo kepati in z lopatami sneg v njo metati, ona jim pa pravi: mislim da je cesta prosta vsacemu, torej me pustite v miru dalje iti. Na to jo zgrabi jeden za spodnji del života in jo prekucne prek ceste, jo vali po snegu, in ko se je pa braniti pričela jo hudo začne po glavi mahati s pestjo Mimo pride nek „financar" ter začne grajati to ravnanje, ko pa oni le vedno dalje bije in suva pristopi Ožekar in pravi: ubil jo ne boš tukaj pusti jo. Glejto! čudni prizor — popustil je jo in se spustil v Ožckarja, pa nij mu bil kos. Mej tem uide Josipa Pančur in komaj dospe na svoj dom v Krašnjo. Doma se pa zgrudi na tla in se ni6 ne zave. Hitro so poslali po duhovnega pastirja, da jej je zakrament poslednjega olja podelil. Teško bo še ozdravela. Župan jo naznanil še tist dan sodniji, ona pošlje žandarme po tolovaja, pa nijso ga tist večer mogli v pest dobiti, drugi dan se je pa sam napotil k sodniji, da bo prejel zasluženo kazen. Torej sedaj še pred cestnimi delavci ne bomo imeli miru? Dotični, koji imajo pri tem besedo naj skrbijo, da se v prihodnje tako reči no bodo godilo, vsaj temu se vendar lehko v okom pride. Tacih in jednacih dogodkov je pri nas vedno veliko. jeni. — Došla je tudi novica, da Rusija organizira kontinentalno koalicijo proti Angleškej. Telegram »Slovenskemu Narodu". Jz Dunaja 18. jan. Minister Lasser je nevarno zbolol na kongestijah v glavi Zdravniki so boje, da ga bode mrtud zadel Vsled tega so ustavoverni krogi silno popar- Domače stvari. — („Slovenski Narod") ima jutri 20. januarja ob 10. uri do polu dne pri tu-kajšnjej deželnej sodniji tri ugovorna obravnavanja proti konfiskaciji številk 264, 268 in 270 „Slov. Naroda" lanskega leta. — (Slovensko gledališče.) Da smo v pustu, čutimo tudi pri predstavah slovenskega dramatičnega društva. Nestrov gospodari, in stara njegova moč kaže se vedno na novo. Zadnja nedelja prinesla nam je štiri-dejansko — zares dolgo — burko ,,Denes bomo tiči" — t. j. malo okorno Železnikar-jevo prestavo Nestroy-eve „Einen Jux will er sich machen". G. Kaj zel (Mati j ček) je imel ,,dober dan" in ako vse drugo prezremo, bil je njegov „smehokuplet" celega večera vreden, enakovrsten v dobrej izvršitvi svoje naloge bil mu je g. Kocelj (Melhijor). Prejela sta obadva gospoda občno pohvalo. Bila sta pa tudi jedina, ki sta jo zaslužila. O gospodičinah ne govorimo mnogo, in morda jim s tem še najbolj ustrežemo; vsaj včasi je v molčanji — največja galanterija. Drugi gospodje pa so se bili deloma menda navzeli „klasičnih" izrekov Melhijorjevih, — bili so tu in tam „klasični". G. Š. Paternoster (Plaveč) je malo znal; g. Šušteršič (Bobek) — po občinstvu prijazno sprejet v tem prvem letošnjem nastopu, nij sicer nikakor zaslužil mrzlote, s kojo ga je pozneje preziralo občinstvo, ter je opravičil sigurno več pohvale kakor marsikateri drugi; samo zadnji kuplet se mu je nekoliko vnesrečil; pa to nij bila njegova krivda. Bili smo zadovoljni ž njim. O druzih pa velja gori navedeno. Spregovoriti nam je še o soigranji, o cnsem-ble-ju rosno besedo. To je bilo tako okorno, da užo dolgo nijsmo kaj jednacega doživeli v slovenskem gledališči. In tu nosi vsak nekoliko krivde, najboljši, kakor najslabejši igralec. Da nam je neprijetno, to konstatirati, vedel bo vsak, in pričakujemo, da nam ne bode več treba. — (Iz Trsta) se nam pišo: O ljubav, ti čut nebeški! Ti mladini sreča, a starim prepovedan sad! Kaj učiniš vse! — Bilo je nedeljo zjutraj, ko na tukajšnji kolodvor pride zala gospodičina devetnajstih let, hči necega pomorskoga kapetana, hote se brzovlakom odpeljati v Ljubljano, kamor jo je vleklo srce, za miljenim ljubimcem, ki pa nikakor no godi „chere mama". Lepa gospodičina pa nikakor viča, ter se odpravili k mestu Vladimiru. — Oholi knez Vladimirski je pustil v mestu svoja dva Sina, Vsevoloda in Mstislava, a sam pa se je podal k reki Volgi, da tamkej zbere veliko vojsko in potem ž njo napade Tatare. Mej tem pa so Tatari nastavili okolu Vladimira stenobitnih strojev, ter začeli boriti se. 7. febr. 1. 1238 so Tatari razbili zidine Vladimira, tor provalili v mesto. Knez Mstislav je pobegnil z večjim spremstvom, Vsovolod pa, misleč rešiti se smrti, jo prišol k Batiju z darovi: ali Batij ne gledeč na mladost in krasoto Vsevoloda, zapove njega pred njim ubiti. Žkof vladimirski Mitrofan se je zaprl s kne-ginjo in z bojarji v Bogorodičnej cerkvi, ali Tatari so zažgali to cerkev in vsi v njej so nesrečno smrt storili. Od tukaj so se Tatari odpravili na kneza vladimirskega, stoječega s svojo vojsko na reki Siti. Jurij je šel prvi proti Kanu, ter se je začel mej njima strašen boj. Pri vsej hrabrosti vojske Jurijevo in pri vsej herojskej navdušenosti in odvažnosti kneza Jurija, so vendar Tatari nadvladali, ubili Jurija in potolkli skoraj vso njegovo vojsko. Po tej bitki so Tatari osvojili mnogo mest, ter se odpravili k mesticu Kozeljsku (v Kaluž-skej guberniji). Vendar nijso tako lehko pridobili tega mestica. Prebivalci mestica Kozeljska so se borili z veliko hrabrostjo; oni so potolkli 4000 sovražnikov, ter so se tako dolgo borili, dokler nij zadnji izmej njih padel. Leta 1240 so se Tatari prikazali pod stenami Kijeva. Letopisci pripovedujejo, da Tatari dolgo nijso hoteli vzeti Kijeva; oni so imenovali to mesto jedno najlepših na svetu; dohajali so naslađivati se z njegovo krasoto in veličjem; pošiljali so nekolikokrat poslance nagovarjat kijevskega kneza Mihajla, da se jim preda, ker oni ne bi radi tako lepega mesta razru- šili. Ali knez Mihajlo in vsi mestjani nijso bili tega mnenja, da so podado, ter so pobili poslance. Zdajci okroži Kijev brezštevilna tatarska vojska; po pripovedanju letopiscev nijso mogli Kijevljani jeden druzega slišati od škripanja vozov tatarskih, rjovenja velblodov, rez-getanja konj. Po nenavadno dolgej borbi bil jo Kijev vzet. V tej borbi se jo posebno odlikoval kijevski tisočernik Dimitrij, ki je bil ranjen in ulovljen, ali Tatari ga nijso umorili samo radi njegove hrabrosti. Posle Kijeva je upokoril Kan skoraj vso Rusijo, naselil se na bregovih Volge in za-Btenjala je mati Rusija pod strašnim jarmom tatarskim. . . . Mongolski jarem, ki je tri Rusijo dvesto-petdeset let, je imel na to zemljo velik vpliv v političnem, narod no-gospodarstvenem kakor tudi v pravstvenem pogledu. (Daljo prih.) nij pomislila, ka je preko železnice napeljan sel, ki dokaj hitreje prenaša brzojave od kraja do kraja nego se pod njim vozi sajasti hlapon. Po brzovlakovem odhodu prispeje „chere mama", ter zvoilcvša ubeg hčerkin veli policijsko brzojaviti za njo. Nabrekni mora Ijubeznjivi, istinito krasni pasažir izstopiti, ter odpeljati se z baš došlim poštnim vlakom nazaj v Trst. Obup se loti zaljubljene deve, pomislivši, kako sramoto si je sama zadala, in kaj poreko ljudje. Ulizu postaje je uže hlapom kacih sedem hektometrov jedva je še oddaljen od dvorane, baš zavije v zadnji preduh (tunel). Bliža se boljo in bolje strašni trenotek — zdajci pa ubežnica odpre kupe-jeve duri, ter v taiunem preduhu skoči raz vlak, mene ka bode v novo peš ubežala zalegovalcem., Samo ob sebi se umoje, da se je prebritko prevarila revica. Skakati raz vlak, ki vozi po dve minuti kilometr, bi vajenemu železničarju ne svetoval, povrhu še v temnem preduhu. Sirota pobila se je strašno, krvavela je na obrazu strahovito. Kaj in koliko se je pohabila, nij sem poizvedel precej sigurno. Nesrečnico odnesli so na materin dom. Kakovi občutki so pač obhajali mater, ko je dobila krvavo hčerko k sebi v naročje. Razne vesti. * (Proti Nemcem) so Francozje vedno še in bodo močno zavzeti. 7. januarja letos se je v parižkem Odeon-teatru igrala nova igra „Les Danickeff," v katerej se predstavlja rusko narodno življenje. V tej igri je bil političen pasus, v katerem se pravi, da je divja zver napala Francoza — in Rus ga je rešil. Pri tem prizoru je bil v francoskem gledališči neizmerno buren aplavs in roko-plesk. To kaže, da so Francozje precej na Nemce mislili in da upajo na bodočno zvezo z Rusi in Slovani proti Nemcem. Vsem bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni Malesciere k Banj v lono'oNNt, 30 let mi« je aij boleini, ki 11 j« ie bila oidm- vilft ta prijetna zdravilna hrana, pri odraicenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; tleie i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje. slabosti, zlate žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in hlevanje pri nosečih otoinost, diabet, trganje, sbujsanje, bledicico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala prolesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pravega proteKorja medicine na vseučilišči v Maribora zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpodiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz SO.000 spričo valov. Spričevalo št. 73.670. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Freslo jo iže sedem mesecev, od* ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih iiču: nicn.h bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do dne i.In" rg ni!, in to zupretilo je dolgo čuna moje študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere pri: cl seDi jo rabiti in zagotovim Vas, da bo čutim po mesečnem i.žitku Vaše tečne in okusne Keva lestiere popo n< m zdrav, tako, da brez najmaejega tres> nja morem zopet pisati, /.radi tega priporočam vaem bob im to pimerno prav cei 6 m okusno hrano, kot tajbojši pripem ček, ter ostanem Vaš udani Gabriel Testhner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo viBoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod! Vslod neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujšanja in bolečin \ sako vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogli niti čitati niti pisati, tresle bo se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno neapanje, ter som trpela vedno na ra/draženji čutnic, katero uio jo sein ter tja prega njalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine ztajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalescicre zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popo.nega Bpoštevanja. Markize de Brehan. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanp v prsih. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, neapanji in hujšanji. Revalesciere je 4 krat tećnejša, nego meso, ter se pri cdrašcenih in otrocih prihrani 50krat več ni» 0 mi. ko pri zdravilih. V pleuaitun .umio'.h po ool funta 1 gold. 50 kr., 1 uit 2 gold. BO kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 iun-tov 10 gold., IS1 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. !£ov*leacioro-Hi*cuiten v pniicah in tabletah u. ti ti» 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 60 UMJ, 48 las I »••oin. 'iOkr., v prahu ti 120 u». W)j gold. .".-odaje. Da Barrv & Comp. na Da-tuji, Wttll'i««ta-Kkmc štev. 8) kakor v vseh mestih pri dobrih kkarjih :n špecerijskih trgovoih; (udi razpoiilja dunajska hi*a na vir V,-».'o uo postnih .akamicah ali pavju.tjili. V Ljubljani Ed 1 *hr, J. Svoboda, lokar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lek«rju Birn iacherju, >■ Spije tn pri lekarju A lj i no vi ću, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravallo pri o'rogeriatu P. Rocca in J. Hirschu, v Zadra pri A ud rovi ću. (304> Št. 122. Dunajska borza 13. januarja. 73 112 912 iizviruo teiegr^dou . Enotni dri. dolg v bai.kvivoui Enotni drž. dolg v srebru 1860 dr/, posojilo .... Akcije narodno banke . . Kreditne akcijo ... London........114 Napol. .......9 C. k. cekini.......5 Srebro . 105 Za dame ! y oi U