Primorski dnevnik SREDA, 20. APRILA 2016 št. 92 (21.632) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S primorskijport ^ —postani naš sledilec SLOVENIJA - Na 3. strani Predsednik Pahor bo odlikoval zamejce Med odlikovanci tudi Mirjam Muženič GABROVEC - Na 4. strani m ^ m v m v v Križišče bo varnejše Začetek del na nevarnem odseku GORICA - Na 13. strani Še dva milijona za pomoč podjetjem Projekt konzorcija Confidi in Trgovinske zbornice TRST - V Kulturnem domu proslava 70-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji Velika zabava ob jubileju TRST - Včeraj popoldne in zvečer je v Kulturnem domu v Trstu zaživela »Velika zabava«. Tako je bil namreč naslov proslavi ob sedemdesetletnici obnovitve slovenskih šol v Italiji, ki je po eni strani hotela prikazati navezanost na slovenske korenine in izročilo, po drugi pa ponuditi vpogled v današnjo stvarnost, pa tudi v prihodnost slovenskega šolstva. Proslava, katere režijo je pripravljalni odbor zaupal igralcu Slovenskega stalnega gledališča Romeu Gre-benšku, se je začela že v popoldanskih urah, ko so učenci in dijaki večstopenjskih šol ponudili obiskovalcem inštalacijo, v okviru katere so na različnih lokacijah trža- škega Kulturnega doma prikazali ljudske pesmi in plese, stare otroške igre, škedenjski kruh, gledališke prizore na podlagi ljudskega izročila, pa tudi video posnetek o izvirnih zamislih glede ureditve Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Zvečer pa so spored ob pevskem zboru in glasbeni skupini Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana oblikovali dijaki višjih srednjih šol iz Trsta s pevskimi, plesnimi, glasbenimi in gledališkimi točkami. Slednje so se prepletale z razmišljanji o šoli, ki so jih podali dijak licejskega pola Trubar-Gregorčič iz Gorice Cristian Visintin, predstavnici Dvojezične večstopenjske šole iz Špetra Živa Gruden in Antonella Bu- TRST - Projekt Po sledeh nekdanjih in sedanjih upornic P covaz ter sam režiser Romeo Grebenšek kot starš. Prisotne sta pozdravila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in vodilni funkcionar Deželnega šolskega urada za FJK Pietro Biasiol. Sedemdesetletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji se je v poslanici spomnila tudi predsednica deželne vlade FJK Debora Serracchiani, za katero so naše šole »bistvo in kvas slovenske narodne skupnosti«, šolnikom pa zaželela, naj s svojim delom še naprej zagotavljajo razvoj svojih šol, ki imajo pomembno vlogo tako zaradi več-kulturnega dialoga kot zaradi vezi med Slovenijo in FJK. Na 3. strani TRST - Upornice, nekdanje in sedanje, so protagonistke niza Ženski odpor (Resistenze femmi-nili), ki se bo jutri zaključil v tržaškem gledališču Miela s premiero dokumentarca o partizanki Marii Antonietti Moro. V nedeljo pa so v isti dvorani predvajali film, v središču katerega je bilo vojno nasilje v Bosni in Somaliji, predvsem pa življenjska zgodba Višegraj-čanke Bakire, novodobne upornice in lovke na vojne zločince in posiljevalce. Na 10. strani Dipiazza predstavil kandidate svoje liste Na 5. strani V Barkovljah pokušali vino, olje in kruh Na 8. strani Pulitzerjeva nagrada tudi Slovencu Na 10. strani Po padcu s kolesa je tožil goriško občino Na 12. strani Spremenili statut APT Na 14. strani Ratko Rudic, legenda vaterpola Na 17. strani ŠEMPETER - Urgentni center Policija preiskuje več sumljivih smrti TRST - Končno bodo uredili nevarno križišče v tržaški industrijski coni Krožišče v Ul. Flavia TRST - Tržaška občinska uprava je včeraj napovedala, da so se začela dela za ureditev krožišča v Ul. Flavia na križišču z Ul. Caboto v tržaški industrijski coni, kjer je tudi odcep proti Domju oziroma Dolini. S tem bodo končno uresničili načrt, ki so ga v letih mnogo krat najavili, a je vselej ostal na papirju. Končno bodo torej poskrbeli za varnost na križišču med ulicami Caboto, Flavia in Carletti ter Cesto za Glinščico, ki je od nekdaj prizorišče prometnih nesreč. Dela so se v bistvu že začela in se bodo zaključila v roku največ 120 dni. Naložba bo v višini 400.000 evrov, začasno kro-žišče pa bodo uredili že v kratkem. Na 4. strani 9771124666007 2 Torek, 19. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji SENAT - Vlada prestala glasovanji o naftnih aferah v Bazilikati Zavrnjeni nezaupnici 5 zvezd in desne sredine Poslanci in senatorji zbrali podpise za referendum o reformi ustave RIM - V senatu so sinoči s 183 glasovi proti in 96 za zavrnili nezaupnico vladi, ki so jo predložili senatorji Gibanja 5 zvezd. S podobnim izidom je bila kasneje zavrnjena tudi druga nezaupnica, ki jo je predložila desnosre-dinska opozicija (Forza Italia, Severna liga in reformisti). Povod za obe nezaupnici, o katerih je bila razprava skupna, glasovanji pa sta potekali ločeno, je bila naftna afera v Bazilikati, zaradi katere je že odstopila ministrica za gospodarski razvoj Federica Guidi. Iz gradiva preiskovalcev, ki so ga objavili mediji, pa se v pogovorih med osumljenimi pojavljajo še imena drugih ministrov, vladnih podtajnikov in prihajajo do izraza konflikti med lobiji, ki sta pritiskala in morda pogojevala vladne odločitve v zvezi z interesi naftnih družb Total, Eni in posameznih podjetnikov oz. posrednikov. Opozicija je zato postavila na zatožno klop celo vlado in zahtevala njen odstop. To zahtevo je premier Matteo Renzi v nagovoru senatorjem odločno zavrnil. Zagovarjal je delo vlade, njene najpomembnejše izbire in reforme, ki jih je obljubila volilvcem in jih večinoma tudi že uresničila. Glede preiskav je dejal, da zaupa sodstvu in pričakuje čim hitrejši zaključek. Prav pa je, da se procesi odvijajo v sodnih dvoranah, ne pa v javnosti in v medijih. Medtem so včeraj stranke opozicije v poslanski zbornici zbrale 166 podpisov za sklic referenduma o ustavni reformi, ki je bila dokončno odobrena 12. aprila v poslanski zbornici, jo bodo pa še morali potrditi volivci. Za referendum so bili potrebni podpisi vsaj petine poslancev, se pravi 126. Opozicija je torej to število krepko presegla, včeraj popoldne pa so med senatno razpravo zbirali še podpise senatorjev. Vse skupaj bodo vložili na kasacijskem sodišču. Prav tako pa naj bi že danes na kasacijskem sodišču vložile podpise za referendum tudi stranke večine, ki je odobrila ustavne spremembe, je včeraj napovedal vodja senatorjev DS Luigi Zanda, saj tudi večina želi, da se o reformi izrečejo volivci. To bo potrditveni referendum, kjer ni predvidena minimalna udeležba, tako da bo izid glasovanja za ali proti vsekakor veljaven. SREDOZEMLJE - Pred obalo Egipta Misija ZN za preiskavo migrantske tragedije ŽENEVA - Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je včeraj poslal ekipo na morebitno območje migrantske tragedije v Sredozemskem morju, da bi preiskali nesrečo. Po navedbah prič in preživelih se je v ponedeljek po izplutju iz Egipta prevrnila ladja z do 500 migranti na krovu, česar pa ni doslej uspela potrditi nobena vlada ali agencija ZN. »Ničesar ne moremo potrditi, dokler nimamo neposrednega pričevanja ali navedb uradnih oblasti,« je povedal tiskovni predstavnik Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Flavio Di Giacomo. Glede na dosedanja poročila naj bi migrantska ladja izplula iz Egipta in se sredi morja srečala z manjšo ladjo, ki je izplula iz libijskega Tobruka, je povedal Di Giacomo. Migranti z libijske ladje naj bi se nato premestili na egiptovsko ladjo. Če se je slednja res prevrnila in je zato umrlo več sto mi-grantov, bi lahko trupla kmalu začelo naplavljati na libijske obale, je tiskovni predstavnik IOM povedal za nemško tiskovno agencijo dpa. Po navedbah virov v somalijski vladi bi lahko bilo med morebitnimi žrtvami tudi do 200 Somalcev. Pravkar je minilo leto dni, odkar je potonila prenapolnjena ladja z mi-granti, ki je bila na poti iz Libije na Lampedusa, pri čemer je po ocenah umrlo več kot 800 ljudi. Italijanska mornarica je včeraj začela vleči razbitine ladje proti Siciliji. Razbitine naj bi pristanišče Augusta dosegla v roku dveh tednov, po tem pa naj bi ladjo še preiskali, da bi morebiti našli trupla mi-grantov. Po ocenah bi bilo lahko v trupu ladje še do 400 trupel. TURČIJA-EU - Spet napeti odnosi Davutoglu zahteva vizumsko liberalizacijo ANKARA - V luči vse večjih pomislekov o načrtovani vizumski liberalizaciji za turške državljane v okviru dogovora med EU in Turčijo za obvladovanje migracij je turški premier Ahmet Davutoglu od Bruslja terjal popolno izpolnitev obljube do junija, sicer Turčija ne bo izpolnila obvez iz begunskega dogovora. »Gre za vzajemno zavezo. Če EU ne more storiti potrebnih korakov, potem tudi od Turčije tega ni mogoče pričakovati,« je Davutoglu dejal novinarjem v Ankari pred odhodom v Strasbourg, kjer je včeraj nagovoril Parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Turški premier je izrazil pričakovanje, da bo vizumska liberalizacija stekla do junija letos. V nasprotnem primeru po njegovih besedah nihče ne more od Turčije pričakovati, da spoštuje svoje obveze. »Turčija je resen sogovornik. Stori, kar je obljubila, in ne bo dovolila popuščanja pri tem, kar so ji obljubili,« je poudaril Da-vutoglu. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je opozoril Ankaro, da EU ne bo omilila kriterijev za vizumsko liberalizacijo v primeru Turčije. Kot je dejal, je Davutoglu to vprašanje načel tudi v njunem pogovoru v Strasbourgu, kar pa mu ne bi bilo treba, »ker sem dal jasno vedeti, da se bo to zgodilo, ko bo Turčija izpolnila vse pogoje, kar tudi počne«. »Sklenili smo sporazum in ta dogovor se izvaja. Ni potrebe, da se kakorkoli grozi,« je dodal. Marca sklenjeni dogovor med Brusljem in Ankaro za reševanje migrantske krize predvideva vračanje vseh migrantov, ki so dosegli grške otoke, nazaj v Turčijo. EU naj bi predvidoma za vsakega v Turčijo vrnjenega sirskega begunca sprejela enega Sirca. Ob tem je Bruselj Ankari med drugim obljubil izdatno finančno pomoč, prav tako pa vizumsko liberalizacijo do junija. Ravno vizumska liberalizacija za turške državljane je za nekatere v EU sporna, pojavili pa so se očitki, da evropski voditelji preveč popuščajo Turčiji. Po poročanju nemškega Welt am Sonntag, ki se sklicuje na diplomatske vire, nekatere evropske države, tudi Nemčija in Francija, želijo, da vizumska liberalizacija ne bi bila neomejena, vezana pa bi bila na sprejemanje migrantov in spoštovanje človekovih pravic. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je včeraj izjavil, da EU bolj potrebuje Turčijo kot obratno, in se obregnil ob poročilo Evropskega parlamenta, ki je opozoril na nazadovanje demokracije v Turčiji. »V tej državi skrbimo za tri milijone ljudi, zato da ne motijo Evropejcev. V poročilu kaj piše o tem?« se je vprašal Erdogan v govoru v Ankari. »V času, ko so naši odnosi z EU v pozitivni fazi glede migrantov (...) je takšno poročilo provokativno,« je dodal. Evropski parlament je minuli teden v Strasbourgu opozoril Turčijo, da nazaduje na več področjih, ki so ključna za demokracijo - zlasti na področju svobode govora in avtonomije pravosodja. So jo pa poslanci pohvalili, ker gosti največje število beguncev na svetu. EU odobrila Grčiji in Turčiji novo pomoč za begunce BRUSELJ - Evropska unija je Grčiji in Turčiji odobrila novo pomoč za soočanje z begunsko krizo. Grčiji bo za izboljšanje življenjskih razmer beguncev namenila 83 milijonov evrov, Turčiji pa za pomoč migrantom in prosilcem za azil 110 milijonov. Kot so sporočili iz Bruslja, bodo sredstva iz instrumenta za nujno pomoč, ki jih je Evropska komisija odobrila Grčiji, nemudoma na voljo partnerskim nevladnim organizacijam - Visokemu komisariatu ZN za begunce, Mednarodni federaciji Rdečega križa in šestim mednarodnim nevladnim organizacijam. Sredstva bodo porabljena za osnovno zdravstveno varstvo, hrano, boljše higienske razmere, otrokom prijazne prostore in izgradnjo začasnih bivališč za več 10.000 beguncev in migrantov v Grčiji. Evropska komisija je v okviru obljubljenih treh milijard evrov pomoči za sirske begunce Turčiji odobrila 110 milijonov evrov. Kot so pojasnili v Bruslju, bo 60 milijonov evrov namenjenih preskrbi s hrano, zdravstveni oskrbi in bivanju migrantov, ki so bili iz Grčije vrnjeni v Turčijo. Dodatnih 50 milijonov evrov humanitarne pomoči pa bo namenjenih kritju takojšnjih potreb sirskih beguncev v Turčiji. Skupni prispevek komisije instrumentu za begunce v Turčiji se bo tako povečal na 187 milijonov evrov. EU se je na vrhu s Turčijo konec novembra lani zavezala, da bo za pomoč sirskim beguncem v Turčiji v letošnjem in prihodnjem letu namenila tri milijarde evrov. NEMČIJA - Ukrepi proti skrajnežem Sojenje vodji Pegide in aretacije neonacistov DRESDEN - V Dresdnu se je včeraj začelo sojenje ustanovitelju protiislam-skega gibanja Pegida, 43-letnemu Lutzu Bachmannu zaradi podpihovanja sovraštva. Sam proces označuje za politično motiviranega, v primeru obsodbe pa mu grozi od treh mesecev do pet let zapora. Tožilstvo Bachmannu očita, da je s komentarji na Facebooku leta 2014 poniževal begunce ter spodbujal sovraštvo proti njim. Tujce je označil z besedami, kot so izmeček, smeti in živali. Bachmannova odvetnica je vse očitke odločno zavrnila in zahtevala ustavitev sodnega procesa. Zatrdila je, da njena stranka komentarjev na Facebooku ni napisala sama. Simpatizerji gibanja so pred sodiščem dvigovali transparente z napisi Oprostitev za Lutza Bachmanna, medtem ko so nasprotniki vzklikali Bachmann v zapor. Po štiriurni obravnavi je Bachmann ob odhodu s sodišča deloval samozavestno. »Zgleda dobro,« je dejal svojim privržen- cem. Proces se bo nadaljeval 3. maja. Posebne enote nemške policije pa so v Freitalu blizu Dresdna včeraj aretirale pet domnevnih pripadnikov skrajno desne teroristične organizacije, osumljenih napadov na begunske centre. Aretiranim - štirim moškim, starim od 18 do 39 let, in 27-letni ženski - očitajo, da so s še tremi ljudmi, ki so že v zaporu, ustanovili teroristično Skupino Freital. Peterici očitajo tudi vrsto drugih kaznivih dejanj, kot je povzročitev hujših telesnih poškodb in poskus umora, potem ko so z eksplozivom napadli avto območnega politika stranke Levica. Policija je preiskala tudi več stanovanj. V akciji je sodelovalo prek 200 policistov. V domovih osumljenih so našli večjo količino eksploziva vzhodnoevropskega izvora, podobno kot že pred meseci v dresdenskih racijah domnevnih voditeljev Skupine Freital. Mestece Freital leži v bližini Dresdna, ki velja za prestolnico nemške skrajne nacionalistične desnice. EKVADOR - Potres Število žrtev preseglo 400 QUITO - V sobotnem silovitem potresu v Ekvadorju z magnitudo 7,8 je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo 480 ljudi, 2560 jih je bilo poškodovanih, 1700 pa jih po podatkih tamkajšnje vlade še pogrešajo. Iskanje morebitnih preživelih v ruševinah se nadaljuje. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je v televizijskem nagovoru ljudstvu izrazil bojazen, da bo število smrtnih žrtev potresa še naraslo, saj so mnogi še ujeti v ruševinah, ki jih odstranjujejo. »V ruševinah so še znaki življenja, in temu zdaj dajemo prednost,« je še dejal. V ponedeljek pozno zvečer so izpod porušenega hotela blizu obalnega mesta Manta potegnili šest preživelih, med njimi triletno in šestmesečno deklico. Potres z magnitudo 7,8 je severozahod države stresel v soboto ob 18.58 po krajevnem času, njegov epicenter pa je bil 170 kilometrov severozahodno od prestolnice Quito na globini 20 kilometrov. Sledilo je več deset po-potresnih sunkov, nekateri med njimi z magnitudo večjo od 5,0. Predsednik Correa je ocenil, da bo popotresna obnova stala več milijard dolarjev. Potres je Ekvador prizadel v času, ko ima ta proizvajalka nafte finančne težave zaradi padanja cen črnega zlata. AFGANISTAN - Talibani V napadu v Kabulu 28 mrtvih, 300 ranjenih KABUL - V napadu v Kabulu, za katerega so odgovornost prevzeli talibani, je silovita eksplozija tovornjaka bombe v središču afganistanske prestolnice terjala najmanj 28 življenj, več kot 300 je ranjenih. Po eksploziji je sledil še strelski obračun. Poveljnik ka-bulske policije Abdul Raman Rahimi je za novinarje povedal, da je samomorilski napadalec detoniral tovornjak bombo na javnem parkirišču pri vladnem poslopju. Zaradi tega je umrlo 28 ljudi, večinoma civilisti. Drugi napadalec je nato začel streljati na varnostne sile, ki so ga v strelskem obračunu nato ubile. Po podatkih afganistanskega zdravstvenega ministrstva je bilo ranjenih skoraj 330 ljudi, številni se v bolnišnicah borijo za življenje. Streljanje po eksploziji se je po nekaj urah umirilo, a nekateri varnostni uradniki so zaskrbljeni, da niso drugi napadalci morebiti še na begu. Notranje ministrstvo je napad obsodilo in označilo za vojni zločin. Ob tem je obljubilo, da bodo našli storilce. Tiskovni predstavnik talibanov Zabihula Mudžahid je sporočil, da so talibani napadli in vdrli v prostore glavne afganistanske obveščevalne službe NDS. A afganistanske oblasti so to zanikale in sporočile, da je bila tarča napada vladni urad, odgovoren za varovanje pomembnih vladnih funkcionarjev. Gre za prvi večji napad v afganistanski prestolnici, odkar so talibani pred tednom dni napovedali vsakoletno pomladno ofenzivo. / Primorshi AKTUALNO Torek, 19. aprila 2016 3 trst - Včeraj slovesno proslavili sedemdesetletnico slovenskih šol v Italiji Kljub sedmim križem mladost, ustvarjalnost in zabava Popoldne inštalacija večstopenjskih šol, zvečer nastop višješolcev, pozdravi in nagovori Prizori iz popoldanskega dela: škrati in krivapete iz dvojezične šole iz Špetra (levo), učenci iz Zgonika v učilnici nekoč (desno) in zbor srednje šole iz Doline fotodamj@n TRST - Ustvarjalnost in zabava sta včeraj popoldne in zvečer zavladali v Kulturnem domu v Trstu, kjer sta zaznamovali proslavo sedemdesetletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Pobuda, katere režijo je pripravljalni odbor pod vodstvom Loredane Guštin zaupal igralcu Slovenskega stalnega gledališča Romeu Grebenšku, je namreč širši javnosti hotela prikazati pisanost in bogastvo, ki ga premorejo slovenske oz. dvojezične šole vseh stopenj v Furlaniji Julijski krajini, ki so občinstvu postregle z »Veliko zabavo«, kot se je glasil sam naslov prireditve. Proslava je želela po eni strani biti izraz tradicije in korenin, iz katerih slovensko šolstvo v Italiji izhaja, po drugi pa je želela prikazati našo šolsko stvarnost danes in tudi pogled v prihodnost. To je prišlo do izraza predvsem v večernem delu proslave (o slednjem bomo še poročali), ki ga je povezoval Evgen Ban, ob pevskem zboru in glasbeni skupini Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana pa so ga oblikovali predvsem dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta. Ob pozdravu ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca in vodilnega funkcionarja Deželnega šolskega urada za FJK Pietra Biasiola pa so krajša razmišljanja podali Cristian Visin-tin, dijak licejskega pola Trubar-Gregor-čič iz Gorice, bivša ravnateljica Dvojezične večstopenjske šole v Špetru Živa Gruden in tamkajšnja učiteljica Antonella Bu-covaz kot predstavnici šolnikov ter sam režiser Romeo Grebenšek kot starš. Iz njihovih nastopov so prisotni med drugim spoznali, kako slovenska šola uči premagovati zaprtost in odpira človeka k dialogu, pa tudi, kako naj mlademu človeku posreduje ne le suhoparnega znanja, ampak tudi vse tisto, kar ga oblikuje v zrelo in premočrtno osebo. Navezanost na slovenske korenine in izročilo pa je predstavljal popoldanski nastop učencev in dijakov večstopenjskih šol, ki so postregli z okusno in prisrčno inštalacijo v znamenju pevskih, plesnih in gledaliških točk ter video posnetka. Obiskovalce, ki jih je spremljala prof. Mani-ca Maver, je že pred vhodom v kulturni hram v Ul. Petronio s Kekčevo pesmijo pozdravil zbor Osnovne šole Ljubke Šor-li iz Romjana (Večstopenjska šola Doberdob), med sprehodom po Kulturnem domu pa so na različnih lokacijah naleteli na še druge prizore. Tako so učenci OŠ Alojza Gradnika s Cola (Večstopenjska šola Opčine) ponudili folklorno točko s plesom in pesmijo, dijaški pevski zbor NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline (Večstopenjska šola Josipa Pangerca Dolina) pa ljudske pesmi iz Brega. Učenci OŠ Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič iz Škednja in od Sv. Ane (Večstopenjska šola Sv. Jakob) so predstavili škedenjski kruh, iz video posnetka pa je bilo razbrati, ka- ko dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana (Večstopenjska šola Vladimirja Bartola Sv. Ivan) imajo za tamkajšnji Narodni dom zelo izvirne načrte, saj bi v njem želeli urediti celo diskoteko. Učenci Dvojezične večstopenjske šole iz Špe-tra so se predstavili s krajšim gledališkim prizorom s škrati in krivapetami, za sedemdesetletnico slovenskega šolstva pa so prinesli tipično beneško sladico - guban-co. Z zborovsko pesmijo so se predstavili tudi učenci OŠ Josipa Abrama iz Pev- me (Večstopenjska šola Gorica), medtem ko so njihovi vrstniki iz OŠ 1. maj 1945 iz Zgonika (Večstopenjska šola Nabreži-na) prikazali učno uro v razredu nekoč. Popoldanski spored se je zaključil z nastopom učencev OŠ Frana Milčinskega s Katinare (Večstopenjska šola Bartol), ki so prikazali otroške igre za praznične čase nekoč. Tako so se obiskovalci prepričali, da je ponudba slovenskih večstopenjskih šol res raznolika in pestra. Ivan Žerjal »Ključno poglavje v naši zgodovini« TRST - Ob 70. obletnici obnovitve slovenskih šol v Italiji je predsednica FJK Debora Serracchiani ocenila, da je bila obuditev slovenskega šolstva takoj po 2. svetovni vojni »ključno poglavje v zgodovini naših krajev«. V poslanici pred sinoč-njo prireditvijo je predsednica napisala, da so slovenske šole v Trstu in Gorici ter dvojezični center v Špetru »bistvo in kvas slovenske narodne skupnosti v FJK.« Pri tem je Serracchianijeva zaželela vsem slovenskim šolnikom, naj s svojim delom še naprej zagotavljajo razvoj svojih šol, ki imajo pomembno vlogo tako zaradi multikulturnega dialoga kot zaradi vezi med Slovenijo in našo deželo. Ob koncu svojega sporočila je predsednica želela tudi poudariti, da je bila ukinitev slovenskih šol s t. i. Gentilejevo reformo leta 1923 krivično in surovo dejanje, ki bi nas še danes moralo učiti, da v Evropi, ki je zrasla iz tragedij druge svetovne vojne, nestrpnost in diskriminacije ne bi smele imeti domovinske pravice. 70-letnica šol ¡van.zerjal@primorski.eu Naj živi, naj raste »Vivat et crescat! Naj živi! Naj raste!« S temi besedami je zadnji dan maja pred 31 leti pisatelj in takratni profesor klasičnih jezikov Alojz Rebula zaključil svoj slavnostni govor na proslavi ob štiridesetletnici slovenskega šolstva v Italiji v tržaškem Kulturnem domu. Čeprav sem takrat kot viš-ješolec tudi sam sodeloval na proslavi (kajpada v dijaškem pevskem zboru), se po pravici povedano od tistega dogodka ne spominjam prav veliko. Gotovo pa je bilo slovensko šolstvo v Italiji, ki se je predstavljalo takrat, precej drugačno od tega, ki se predstavlja danes. Tehnološki razvoj in velike spremembe v narodnostnem sestavu šolske populacije so opravile svoje, tako da mora šolnik danes mlademu človeku pomagati se prebiti do znanja skozi množico podatkov, kijih zahvaljujoč se spletu ima na razpolago v realnem času, sami po sebi pa ne zagotavljajo še pravega znanja. Narodnostno pisana podoba, ki jo danes kažejo naše šole - predvsem tiste v mestnem okolju - pa zahteva dodaten trud in posodobljen pristop tako pri učenju slovenskega jezika kot pri posredovanju vrednote slovenske kulture in narodne zavesti. Delsedanje šolske stvarnosti smo videli včeraj v tržaškem Kulturnem domu, kjer so proslavili sedemdesetletnico slovenskih šol v Italiji. Po eni strani prikaz izročila in navezanosti na korenine, iz katerih se še vedno izhaja in črpa življenjski sok, po drugi pa predstavitev sedanjega utripa in zazrtosti v prihodnost, v šolo, ki uči premagovati zaprtost in človeka odpira k dialogu, pa tudi zavest, aktualna tako pred tridesetimi leti kot danes, da šola ne more biti le suha posredovalka znanja in izdelovalka diplomirancev, ampak naj oblikuje zavedne Slovence ter samostojne in odgovorne državljane. Vse to pa v znamenju ustvarjalnosti in zabave, ki sta značilni za mlade ljudi, ki navsezadnje kljub njenim sedmim križem delajo našo šolo mlado. Zato naj živi in raste. ljubljana - Z medaljo za zasluge Slovenski predsednik Pahor bo odlikoval Banchiga, Muženičevo, Terpina in Štoko Giorgio Banchig arhiv Mirjam Muženič Marjan Terpin bumbaca Drago Štoka foto damj@n LJUBLJANA - Slovenski predsednik Borut Pahor bo v torek, 26. aprila vročil državna odlikovanja Medalje za zasluge Giorgiu Banchigu, Karlu Gadanyju, Gernotu Kocherju, Alojzu Kosu, Mirjam Muženič, Dragu Štoki in Marjanu Terpinu. Banchig, novinar in publicist, je nadvse spoštovani kulturni in politični delavec iz Beneške Slovenije, goriški podjetnik Terpin je bil svoj čas med drugim aktiven v stranki Slovenska skupnost, Štoka, ki je pred kratkim prejel Pučnikovo nagrado, je bil dolgo let deželni svetnik SSk in nato tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij. Novinarka Mirjam Muženič kot dopisnica RTV Slovenija iz Furlanije-Julijske krajine spremlja življe- nje in dogajanja med Slovenci v Italiji in tudi odnose med sosednjima državama. Slovenski predsednik bo državna odlikovanja vročil na slovesnosti, ki se bo odvijala v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani. 4 Sreda, 20. aprila 2016 APrimorski r dnevnik w w TRST - Napoved tržaške občinske uprave Končno dela za novo krožišče v Ul. Flavia obstoječa avtobusna postaja - ■■ t ' Ulica Flavia r IM obstoječa avtobusna postaja F nova "■-. -' avtobusna postaja -■■■ \: 1.1 : ■ ■ nn_T,n E Cesta = za Glinščico nova / w avtobusna postaja Tržaška občinska uprava je včeraj najavila, da so se začela dela za ureditev krožišča v Ul. Flavia na križišču z Ul. Caboto v tržaški industrijski coni, kjer je tudi odcep proti Domju oziroma Dolini. S tem bodo končno uresničili načrt, ki so ga v letih mnogo krat najavili, a je vselej ostal na papirju. Končno bodo torej poskrbeli za varnost na križišču med ulicami Caboto, Flavia in Carletti ter Cesto za Glinščico, ki je od nekdaj prizorišče prometnih nesreč. Novo krožišče so predstavili včeraj tržaški župan Roberto Cosolini ter pristojna občinska odbornika Andrea Dapretto in Elena Marchigiani ob udeležbi številnih občinskih svetnikov, ki so se zavzeli za rešitev vprašanja, med katerimi je bil tudi Igor Švab. Župan Co-solini je najavil, da so dejansko že predali gradbišče izvajalcu. Dela za kro-žišče so se torej v bistvu že začela in se bodo zaključila v roku največ 120 dni, naložba pa bo v višini 400.000 evrov. Stroške bo v bistvu v celoti krilo podjetje, ki bo zgradilo veletrgovino OBI na območju bivše prodajalne avtomobilov Dino Conti. Načrt za novo krožišče Sicer bodo začasno krožišče uredili že v kratkem. Gradbeno podjetje bo sprva odstranilo razne pregrade, uredilo pločnike, postavilo ustrezne smerokaze in skratka »pripravilo« območje za novo krožišče. V načrtu je med drugim tudi nova javna razsvetljava. Križišča oziroma prometa ne bodo nikdar zaprli za promet in bodo dela potekala tudi ponoči. Že čez nekaj tednov naj bi torej nastalo začasno krožišče, na katerega se bodo vozniki polagoma privadili. Dokončno krožišče bo najbrž na-red še pred koncem poletja. (ag) TEREZIJANSKA ČETRT - Na ogled načrti za revitalizacijo območja Nova podoba za kanal Ni pa gotovo, da bodo načrt dejansko uresničili - Med najvišje uvrščenimi tudi slovensko-italijanska naveza Predlagani bazen pred cerkvijo Novega sv. Antona fotodamj@n V okviru velikopoteznega projekta revitalizacije kanala pred cerkvijo Novega sv. Antona je tržaška občinska uprava decembra lani razpisala natečaj idej, ki se je uradno zaključil z včerajšnjo predstavitvijo arhitekturnih rešitev finalistov. V muzeju Revoltella so odprli razstavo projektov, ki bodo na ogled vsaj dva tedna, pred tem pa so predstavili projekte, ki so po mnenju strokovne žirije najbolje reinterpretirali nekdanjo vlogo kanala. Trem predlogom, ki so se prebili v ožji izbor, je skupno, da so se arhitekti namesto za vpadljive kanale, kakršne poznamo v nekaterih večjih evropskih mestih, raje odločili za minimalističen, izčiščen pristop. Vseeno pa so njihove vizije med seboj zelo različne: ena je videti kot preprosta betonska fontana, napolnjena s sladko vodo, druga je povezana s preostalim kanalom in morsko vodo, tretja pa je podobna veliki tržnici ob vodi. Občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto je spomnil, da je svoje predloge poslalo 70 domačih in tujih arhitekturnih birojev. Predlog je poslala tudi slovensko-italijanska naveza A. Plesničar, A. Martinelli, E. Blažko, I. Spetič, M. Ventura in M. Volk, ki se je uvrstila na visoko šesto mesto. Zmagovalec natečaja idej je postala naveza D. Anzil, G. Zeroni, M. Modena in M. de Stefani iz Zagraja, ki si podaljška kanala na Trgu sv. Antona ni zamislila z morsko vodo, temveč kot velik bazen s posebnim vodovodnim sistemom, ki bi omogočal, da bi bazen napolnili s sladko vodo, lahko pa bi imel tudi funkcijo prireditvenega prostora. Na drugo mesto se je uvrstil mladi arhitekt iz Bologne P. Chierici: ta je bil eden redkih arhitektov, ki so nov del kanala povezali s starim in tako poskrbeli za pretok morske vode, ob kanalu pa si je zamislil tudi manjši drevored. S tretjim mestom je žirija okitila predlog tržaške naveze pod pokroviteljstvom Vitto-ria Sgarbija, ki je izhajala iz izhodišča, da so se na tem območju nekoč nahajale velike trgovske ladje, zato so mu želeli vrniti trgovski značaj s stojnicami ob kanalu in z nadstreški v obliki jader. Med razstavljenimi projekti je videti tudi utopične rešitve. Najdražji izgleda predlog treh arhitektov iz Barija, ki so celotno območje do cerkve napolnili z morsko vodo, odstranili mostove, tudi najnovejši Kratki most, prometno cesto pred kanalom pa so izbrisali; tam so si zamislili podvoz. Rešitev, ki bi znala ljudi razdeliti na podpornike, ki se veselijo tako kanala, in skeptike, ki se sprašujejo, koliko bi vse skupaj pravzaprav stalo. Sanela Čoralič Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu GABROVEC - Zaprta cesta za Bajto Začela širitev ■ tvtvv ■ 0| križišča za Zgonik Dela naj bi trajala 90 dni, urejen je obvoz Dela so se začela v ponedeljek in naj bi trajala 90 dni fotodamj@n Od ponedeljka zvečer je cesta, ki iz Gabrovca pelje proti Bajti, zaprta za promet, saj so se končno začela dela za ureditev križišča za Zgonik. Ker je cesta pokrajinska, je morala zanje poskrbeti tržaška pokrajinska uprava, ki je naposled le držala obljubo in pred iztekom svojega mandata oziroma pred dokončnim slovesom poskrbela še za nevarno križišče; slednje je namreč zelo ozko in v teh letih je bilo ravno zato prizorišče številnih prometnih nesreč - žal tudi s smrtnim izidom. Pokrajinski odbornik za infrastrukturo in prevoze Vittorio Zollia je včeraj pojasnil, da bodo križišče po novem razširili, namestili potrebne obcestne ograje, ki jih doslej skoraj ni bilo, in seveda vse potrebne smerokaze. »Za ureditev križišča je bilo treba odkupiti tudi del zemljišča ob cesti, saj bi bilo tam drugače nemogoče kakorkoli ukrepati,« je zaupal odbornik. Dela naj bi zahtevala 140 tisoč evrov, ki jih je pokrajinska uprava vključila v proračun za leto 2016, trajala pa naj bi 90 dni. Odbornik včeraj sicer ni znal povedati, ali bo cesta vse tri mesece zaprta za promet in se bodo morali vozniki posluževati obvoza, ki jih bo do Bajte vodil mimo Zgonika in Saleža. Pokrajinski inženirji pa včeraj žal niso bili te- lefonsko dosegljivi, da bi pri njih preverili tehnične podrobnosti in izvedeli še za kako drugo informacijo o posegu. O ureditvi križišča je bil govor že od leta 2009: takrat je zanjo bilo potrebno sodelovanje domače, zgoniške občine, ker je cesta na njenem območju. Februarja 2009 je zgoniški občinski svet sprejel delno varianto k prostorskemu načrtu. Načrt je romal na Deželo, ki ga je vrnila brez pripomb, sledilo pa je eno samo odlašanje in obljube so druga za drugo padle v vodo; pakt stabilnosti je uresničitvi del zadal spet nov udarec. Sedem let pozneje se je končno nekaj premaknilo. (sas) Jutri v Šempolaju o prostorskem načrtu V devinsko-nabrežinski občini se nadaljuje niz javnih srečanj z občani, ki jih prireja podžupan in odbornik za prostorsko načrtovanje Massimo Veronese v zvezi z varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu. Prihodnje srečanje bo jutri ob 18.30 v hiši Albina Šker-ka, Šempolaj št. 12. Tovornjak zapeljal proti Colu Ukrajinski voznik tovornega vozila je včeraj malo pred poldnevom z območja Fernetičev zapeljal proti Colu. V križišču s pokrajinsko cesto št. 9 je zavil levo proti Opčinam, a je bila cesta preozka (FotoDamj@n). Avto-mobilisti so se ustavili in mu pomagali iz zagate ter ga opozorili, da po pokrajinski cesti ne more voziti, ker sta na poti proti Opčinam prenizka mosta. Svetovali so mu, naj se vrne proti Fernetičem. / Primorshi TRŽAŠKA Torek, 19. aprila 2016 5 trst - Roberto Dipiazza predstavil svojo občansko listo in kandidate za občinski svet »Po Russovi anketi sem pred Cosolinijem« »Vsi županski kandidati že tekajo za mano. Javnomnenjske raziskave sen. Russa namreč pravijo, da sem pred Cosolinijem. Zato pojdite 5. junija vsi na volišča, kajti poglavitno je, da se Trst vrne k blišču izpred 10 let«. Županski kandidat desne sredine Roberto Dipiazza je s temi besedami nagovoril množico ljudi, ki so se včeraj popoldne udeležili predstavitve kandidatov in kandidatk za tržaški občinski svet, ki se bodo predstavili na njegovi občanski listi Dipiazza per Trieste. Predstavitev je bila v veliki dvorani hotela Savoia Excelsior, ki je bila glede na število udeležencev res ... velika. Kot je povedal nekdanji občinski odbornik za javna dela in prvi na kandidatni listi 69-letni Giorgio Rossi, ki je vodil srečanje, so bili naročili manjšo dvorano. Pred predstavitvijo imen 40 kandidatov in kandidatk (med njimi je tudi bivši občinski odbornik Carlo Grilli) je pred mikrofon stopil nekdanji deželni predsednik Ren-zo Tondo in poudaril Dipiazzovo predanost mestu. Tako Tondo kot nekateri drugi govorniki so namreč povedali, da Dipiazza zapušča »privilegije, ki jih uživajo deželni svetniki« za trdo župansko delo. V nadaljevanju so na kratko govorili predstavniki drugih strank in občanskih list Dipiazzove koalicije, in sicer pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti, Claudio Giacomelli (ki je po- trst - Občinske volitve Dipiazza je predstavil kandidate svoje občanske liste v prostorih hotela Excelsior fotodamj@n zdravil v imenu deželne koordinatorke stranke Forza Italia Sandre Savino), vodja stranke upokojencev Luigi Ferone, predstavnik Krščanske demokracije Gianfranco Melillo in ustanovitelj liste Stop Trieste Prima Marco Prelz. Pred Dipiazzovim govorom je Rossi podal nekaj utrinkov o revščini, brezposelnosti in nečistoči v mestu. Županski kandidat je nato odgovoril na napade nekaterih tekmecev in med drugim dejal, da delo dežel- nega svetnika ni mogoče meriti na osnovi prisotnosti v skupščini in števila resolucij (namig je bil na kandidata G5Z Paola Menisa, ki ga je obtožil, da je v deželnem svetu vedno odsoten). Temeljno je reševati probleme, je poudaril in navedel nekatera nerešena vprašanja. Med te je uvrstil priseljence in dejal, da »ko vidim dogajanje pri železniški postaji, se sramujem, da sem tržaški občan«. Sicer je dodal, da nima nič proti migrantom, le da so nujna pravila. Priseljenci, pravi Dipiazza, bi mo- rali priseči, da bodo upoštevali zakone. Na gospodarskem področju je potrebno delati na tem, da bo Trst postalo turistično mesto, tudi prek krepitve križarjenja, škedenjska železarna ni prihodnost, staro pristanišče pa se ne bo razvilo v kratkem. Skratka, nujen je kakovostni skok, je zaključil Dipiazza, da bo Trst ponovno postalo prvo mesto v Italiji glede na kakovost življenja (»danes je na 34. mestu«), kot je to bilo za časa njegovega županovanja. Aljoša Gašperlin Na listi SEL tudi Dana Čandek in Odinea Zuppin Stranka SEL se bo na junijskih občinskih volitvah predstavila s svojo samostojno kandidatno listo v podporo županskemu kandidatu Robertu Co-soliniju. Za mandate v občinskem svetu, ki šteje 40 članov, se bo potegovalo 33 kandidatk in kandidatov. Na listi, ki jo bodo uradno predstavili danes, bo tudi strankina pokrajinska koordina-torka in pokrajinska svetnica Sabrina Morena. Na kandidatni listi sta tudi prevajalka in tolmačica Dana Čandek ter kulturna in javna delavka Odinea Zuppin. Med kandidati ni nobenega občinskega svetnika, pač pa pokrajinski svetnik Marcello Bergamini. Na občinskih volitvah 2011 je SEL izvolila štiri občinske svetnike in sicer Marina Sossija, Da-nielo Gerin, Cesareja Cetina in Marina Realija. Svetniška skupina se je nato raz- klala na dvoje: SEL sta uradno zastopala Sossi in Gerinova, medtem ko sta Rea-li in Cetin ustanovila svetniško skupino Trieste adesso (Trst zdaj). V resnici se je dogajalo, da sta Reali in Cetin dosledno izvajala politiko SEL v podporo Cosoliniju in njegovemu odboru, Sossi pa se je od tega ogradil, sedaj pa se, kot znano, poteguje za župansko mesto na levičarski listi. Kljub takšnim velikim političnim razlikam in razhajanjem ni nikoli prišlo do formalnega razkola, izključitev in podobno. Do težav v SEL je prišlo tudi na deželni ravni, posebno v odnosih med poslanko Sereno Pellegrino in deželno svetniško skupino. Medtem ko so deželni svetniki npr. podprli spremembo statuta FJK, je Pellegrinova v parlamentu glasovala proti. trst - Potrdili kandidate za občinski svet Z DS Iscra in Repini, s SSk Švab in Vidali Na listi Demokratske stranke za tržaške občinske volitve bodo po napovedih kandidirali štirje Slovenci: to so Valentina Repini in Matej Iscra na predlog slovenske komponente Demokratske stranke ter zastopnika stranke Slovenske skupnosti Maurizio Vidali in Igor Švab. Do formalne odločitve glede kandidatur je prišlo v zadnjih urah. Kandidaturi Švaba in Vidalija je namreč v ponedeljek zvečer potrdil pokrajinski svet stranke SSk. Kot je v ponedeljek pozno zvečer sporočil pokrajinski tajnik stranke SSk Marko Pisani, je namreč pokrajinsko tajništvo vzelo v pretres različne možnosti nastopa na bližnjih občinskih volitvah v Trstu in v Miljah. Temu je dodal, da pokrajinski svet SSk v Miljah podpira neodvisno kan- didatko Mirno Viola, ki se bo predstavila na listi Demokratske stranke. Vodstvo DS je glede tega ocenilo, da so vsi dosedanji občinski svetniki, in torej tudi Švab, ki so odgovorno in uspešno opravljali petletni mandat, zaslužili ponovno kandidaturo. S tem DS ustvarja stvarne pogoje za izvolitev še enega Slovenca v tržaški občinski svet, je ocenili vodja tržaške slovenske komponente DS Stefano Ukmar pred skupščino stranke, ki je včeraj popoldne potrdila kandidaturi Mateja Iscre in Valentine Repini. Štirje Slovenci se bodo v podporo Robertu Cosoliniju pridružili Slovencem na občanski listi Insieme per Trieste in še komu iz vrst Svobode, ekologije in levice, ki bo danes predstavila svoje kandidate. Proces se je še zavlekel Pričakovane sodbe včeraj ni bilo, sodnik hoče preveriti, ali je morilec res uporabil obtoženčevo pištolo sesljan - Nesreča trst - Umor taksista Bruna Giraldija iz leta 2003 Motorist poškodovan Šlo naj bi za izsiljeno prednost V Sesljanu se je v nedeljo zvečer okrog 21.30 ponesrečil voznik motornega kolesa, okrog 20 let star sin lastnika medvejske gostilne. Po neuradnih podatkih naj bi se peljal skozi Sesljan proti domu, ko naj bi s stranske ulice nedaleč od restavracije Gau-demus avtomobil zapeljal na glavno ulico in mu izsilil prednost. Pri karabinjerjih včeraj ni bilo mogoče preveriti, kaj se je dejansko zgodilo. Trčenje je bilo vsekakor silovito in mladi motorist naj bi si zlomil nogo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Pričakovane sodbe včeraj ni bilo, drugi proces o umoru Bruna Giraldija se je še zavlekel. Sodnik za predhodne obravnave hoče namreč še enkrat preveriti, ali je pištola obtoženega Antonia Fioreja res tista, s katero je morilec novembra 2003 ustrelil nesrečnega tržaškega taksista. Sodnik je včerajšnjo obravnavo - na kateri so bili svojci umorjenega Giraldija, ni pa bilo obtoženca - preložil na kasnejši datum, ker bo naročil novo balistično poročilo. 17. maja bo uradno imenoval izvedenca, to je Luigi Bombassei De Bona iz Belluna. Sodnik hoče z gotovostjo vedeti, ali je usodni izstrelek prišel ravno iz Fiorejeve pištole, pa tudi matično številko pištole bo treba ponovno preveriti. Vse to so že naredili v laboratoriju forenzičnega oddelka RIS v Parmi, potem ko so tržaški karabinjerji dobrih deset let po umoru po naključju naleteli na pištolo. Zasegli so jo v stanovanju nekega razpečevalca v Naselju sv. Sergija, ki je zatrdil, da jo je pred leti našel v gozdu pri Bazovici. Matična številka je bila izbrisana, karabinjer- riM liliIIIIIIIII. ji RIS pa so jo s potrpežljivim delom rekonstruirali (kar je potrdilo izvedensko mnenje tožilstva). Izkazalo se je, da je orožje pripadalo Antoniu Fioreju, drugemu razpečevalcu, ki je zdaj na zatožni klopi. Naj spomnimo, da je bil zaradi umora taksista že pravnomočno obsojen Fabio Buosi, ki je kazen tudi že prestal in se je vrnil na prostost. Krivde ni priznal, čeprav ni nikoli razložil, kaj se je tisto noč dejansko zgodilo. (af) trst - Desnica »Za 1. maj ne zastavam bivše SFRJ« Zastava na Velikem trgu Tržaški občinski svet bo dre-vi vzel v pretres stališče štirih svetnikov desnice in desne sredine, ki dejansko zahtevajo od župana naj na prvomajski povorki prepreči jugoslovanske zastave. Ales-sia Rosolen, Paolo Rovis, Franco Bandelli in Roberto Antonione se sklicujejo na lansko povorko in se navezujejo ne le na tržaške tragedije, temveč tudi na Tržič in Goli Otok. V resoluciji namreč omenjajo delavce tržiške ladjedelnice, ki so se po vojni preselili v Jugoslavijo in nato končali na Golem Otoku. Jugoslovanska zastava, menijo podpisniki, pomeni žalitev spomina teh delavcev. Resolucija, ki je seveda izrazito predvolilne narave, ne pojasnjuje kako bi lahko župan Roberto Cosolini sploh lahko preprečil in celo prepovedal jugoslovanske zastave. Bandelli in sopotniki župana vsekakor pozivajo, naj preventivno opozori prireditelje prvomajskega shoda -CGIL, CISL in UIL - naj preprečijo, da se v povorko »pretihotapijo provokatorji«. Cosolini bi moral o tem predhodno opozoriti tudi sile javnega reda, če se bodo jugoslovanske zastave znova pojavile pa bi moral zadevo ostro obsoditi. Skratka, Cosolini policaj in cenzor. Levosredinska koalicija je na včerajšnji seji načelnikov svetniških skupin napovedala zavrnitev stališča zastopnikov opozicije. Kljub temu so Bandelli, Rosolenova, Rovis in Antonione zahtevali razpravo na drevišnji občinski seji. greta - Policija Zalotili vlomilca Nek občan je pred dnevi opazil sumljivo dvojico v Ul. Favetti na Greti. Poklical je na številko 113 in izvidnica tržaške kvesture je nekaj minut kasneje zasačila moškega, ki je pravkar splezal čez ograjo in skočil na vrt tamkajšnjih hiš. Blizu hiš sta ga policista prijela. Na sebi je imel razno vlomilsko orodje, pa tudi pripomoček za vžiganje avtomobilskih motorjev ter elektronsko napravo, kakršne navadno uporabljajo tatovi vozil. V žepu je imel tudi vrečki z manjšima odmerkoma kokaina, v avtomobilu na vogalu s Furlansko cesto pa so našli še drugo orodje. Gre za 37-let-nega D.N., madžarskega državljana s stalnim bivališčem v Londonu. Dolžijo ga poskusa tatvine, drugega moškega še iščejo. 6 Sreda, 20. aprila 2016 TRŽAŠKA TRST - V mestnem naravoslovnem muzeju Dijaki liceja Prešeren poskrbeli za prvi voden ogled v slovenskem jeziku Skupinska slika pri ogromnem okostnjaku fotodamj@n Primorski Odbor Društvene gostilne na Proseku vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 21.4.2016, ob 20.30 v lastnih prostorih. V soboto je v mestnem naravoslovnem muzeju v Ulici Tominz potekal prvi voden ogled v slovenščini. Zaslugo zanj nosijo dijaki dijaki 3.A razreda Znanstvenega liceja F. Prešerna - smer uporabnih znanosti. V februarju so v muzeju opravljali delovno prakso, ki je odslej obvezna tudi za dijake višjih srednjih šol, ob tem pa je gotovo dragocena in koristna izkušnja. Osem dijakov je v soboto ob 11. uri pripravilo voden ogled po treh različnih sklopih v muzeju. Danijel Stefani in Matija Cubej sta si izbrala minerale in predstavila njihove fizikalne lastnosti ter razložila, kako jih ločujemo v različne vrste. Slušatelje so pritegnile številne zanimivosti, izvedeli so na primer, da je Michelangelo za barvanje Sikstinske kapele uporabljal moder Lapis Lazuli, ki so si ga lahko v muzeju ogledali. Predstavila sta tudi proces kristalizacije, s katerim so se dijaki soočili tudi v šoli. Neža Zobec, Clara Stagni, Giulia Giusto in Desiree Celin so predstavile človečnjake oziroma razvoj človeške vrste od opice do razvitega homo sapiensa. Marsikdo morda še ni vedel, da je bila prva zobna plomba, ki je nastala 6500 let nazaj, iz čebeljega voska. V tretjem sklopu sta dijaka Adam Sarazin in Leonardo Montenero predstavila vrste morskih psov, njihove različne čeljusti in čutila, razmnoževanje ter odnos, ki ga imajo do ljudi. Dijaki ocenjujejo izkušnjo kot zelo zanimivo. »Res smo se veliko naučili in moram povedati, da nam je znanje kemije in geometrije, ki smo ga pridobili v šoli, zelo koristilo in nam bilo v veliko pomoč,« je povedal Danijel, ki je za končno predstavitev izbral temo mineralov, ker so ga ti najbolj pritegnili. Dekleta so povedala, da so si na štiridnevni praksi prvi dan najprej ogledala muzej in spoznala različne sklope. »Naslednjega dne smo pomagali v laboratoriju in pospravljali nagačene živali, tretji dan pa smo se v herbariju naučili shranjevati posušene rastline, jih opisali in datirali.« Na koncu so se dijaki razdelili v štiri skupine in si izbrali tri tematike, ki so jih raziskali, se poglobili in o njih pripravili predavanje. Njihova mentorica, profesorica naravoslovja Zorka Danieli, jih je pohvalila in izkušnjo ocenjuje za zelo pozitivno. »Sodelovanje z muzejem se je začelo preko osebnih stikov s kustosinjo Deboro Arbulla, nakar je licej podpisal konvencijo z Občino Trst, da bi lahko dijaki tu opravljali obvezno prakso in se preizkusili v poklicu, ki ga opravljajo kustosi. Preizkusiti so se torej morali tudi v vodenju po muzeju; po lastnih zanimanjih so si izbrali temo in jo danes predstavili.« Danielije-va je zelo zadovoljna, saj so imeli dijaki veliko zadoščenje od opravljenega dela. Njihov voden ogled pa je bil med drugim tudi prvi ogled muzeja v slovenščini. »Dijaki bi lahko v poletnih mesecih nadaljevali in si tako še naprej nabirali izkušnje,« pravi profesorica. Raziskave, ki so jih dijaki pripravili med prakso, pa bodo objavljene tudi na spletni strani muzeja, tako da bodo to prvi podatki, objavljeni v slovenščini. Dijaki so vsekakor zelo radi prihajali sem in moram se zahvaliti vsem, ki so jih lepo sprejeli, predvsem direktorju muzeja Nicoli Bressiju.« Delovna praksa je lahko res koristna izkušnja za dijake, ki poleg učenja v šolskih klopeh širijo svoja obzorja tudi s pogledom na praktičen svet dela. Izkušnja pa je lahko toliko bogatejša, če poleg dijakov obogati tudi svoje okolje in mesto: v tem primeru je slovenščina obogatila mestni muzej, hkrati pa prispevala kapljico slovenskosti mestu Trst in Tržačanom. Barbara Ferluga TRST - Matematika in druge zanimivosti Jutri in v petek bo na sedežu tržaške večstopenjske šole Divisione Julia 11. srečanje Matematika za mlade (Matematica dei ragazzi), ki ga organizira didaktična sekcija NRD (Nucleo di ricerca di- dattica) tržaške univerze v okviru državnega projekta za znanstvene diplome. Pri projektu sodeluje letos 11 profesorjev šol različnih stopenj iz dežele FJK. Vsak profesor je izbral posebno zanimivo in nekonvencionalno matematično vsebino, ki jo je med šolskim letom predelal z dijaki. Kaj so se novega naučili, bodo dijaki predstavili na skupnem srečanju, ki se ga bodo lahko udeležile vse šole. Pri projektu sodeluje tudi 2.B razred Znanstvenega liceja Franceta Prešer-na(mentor je prof. Jadranka Svetina), ki bo na predaval o srednjeveškem matematiku Leonardu Fibonacciju in njegovem slovitem vprašanju o razmnoževanju zajcev iz dela Liber Abaci, s katerim je Fibonacci v Evropo prinesel indo-arabski način zapisovanja števil. Dijaki bodo obiskovalcem in slušateljem predavali o Fibonaccijevih številih, njihovem zaporedju, zlatem rezu in še marsičem. Na predstavitvah raziskav drugih dijakov si bodo obiskovalci lahko ogledali lastnosti geometrije na krogli, spoznali zgodovino števila nič, se zabavali s telesi in drugimi geometrijskimi liki ter spoznali posebne krivulje. O tem in še marsičem lahko berete na spletni strani nrd.units.it. Daniel Doz, Jadranka Svetina SV. IVAN - Novinar Videmšek gost liceja Ob koncu bivanja švedskih dijakov, ki so ta teden na izmenjavi v Trstu, bo v petek ob 9.30 na liceju F. Prešerna poseben gost novinar ljubljanskega Dela in vojni reporter Boštjan Videmšek, avtor knjig o arabski pomladi, konfliktu v Siriji in beguncih. Mladim gostom in domačim dijakom bo v nagovoru Kam, Evropa? v angleščini predstavil svoj pogled na evropsko prihodnost v luči begunske krize in vojnih napetosti. Včeraj danes Danes, SREDA, 20. aprila 2016 NEŽA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 19.58 - Dolžina dneva 13.49 - Luna vzide ob 18.19 in zatone ob 6.01. Jutri, ČETRTEK, 21. aprila 2016 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1013,3 mb narašča, vlaga 49-odstotna, veter 32/75 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje C. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il libro della giungla 2D«. ARISTON - 16.30, 20.30 »National Theatre Live - Amleto«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Fiore del deserto«. FELLINI - 16.00, 19.45, 21.45 »Crimi-nal«; 18.00 »Il condominio dei cuori infranti«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 19.50, 21.40 »Nemiche per la pelle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 19.50, 21.50 »Mister Chocolat«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.15, 22.00 »Una notte con la regina«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 16.10 »Hitri in drzni 7«; 17.00, 20.20 »Knjiga o džungli«; 16.00, 18.10 »Knjiga o džungli 3D«; 15.50 »Kung Fu Panda 3«; 18.00 »Kung Fu Panda 3 3D«; 21.00 »London je padel«; 19.00 »Lovec: Zimska vojna«; 16.20, 19.05 »Moja obilna grška poroka 2«; 18.20, 20.30 »Orel Eddie«; 16.30 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 21.15 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 18.30, 20.40 »Šefica«. NAZIONALE - 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 20.00, 22.10 »Veloce come il vento«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Nonno scatenato«; 18.30, 20.30, 22.10 »Hardcore«; 18.15, 21.20 »Race il colore della vittoria«; 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 16.30, 18.45, 21.15 »Il cacciato-re e la regina di ghiaccio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 17.00 »Batman v Superman«; 16.40, 17.25, 19.00, 21.20 »Il libro della giungla«; 16.35 »Kung Fu Panda 3«; 21.50 »Il libro della giungla 3D«; 19.10, 21.45 »Cri-minal«; 20.30 »Amleto«; 17.10, 19.30 »Hardcore«; 16.40, 19.05, 21.30 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.40, 21.50 »Nonno scatenato«; 16.40, 19.10, 21.40 »Veloce come il vento«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Il libro della giungla; Dvorana 2: 18.00 »Nonno scatenato«; 20.10, 22.15 »Criminal«; Dvorana 3: 17.40, 22.00 »Il cacciato-re e la regina di ghiaccio«; 19.50 »Il libro della giungla 3D«; Dvorana 4: 18.10, 20.30, 22.10 »Nemiche per la pelle«; Dvorana 5: 16.45 »Amleto«; 20.15, 22.15 »Hardcore«. [1] Lekarne Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Stock 9 - 040 414304. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. M Izleti KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA obveščata udeležence enodnevnega srečanja v Benečiji, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, da bo v soboto, 23. aprila, avtobus odpeljal iz Trsta (trg Oberdan) ob 7. uri, postanek na Op-činah (parkirišče na c. 202 proti Proseku) ob 7.15, v Zgoniku (pred županstvom) ob 7.30, v Nabrežini ob 7.45, v Sesljanu ob 7.55, v Tržiču ob 8.10 in v Ronkah ob 8.15. Prosimo za točnost! ŽUPNIJA REPENTABOR organizira 6-dnevno popotovanje Po Korziki in Sardiniji od 30. maja do 4. aprila, namesto potovanja na Poljsko. Odhod z letalom iz Benetk. Vpis do 30. aprila na tel. št. 335-8186940. H Čestitke Nikiti se je pridružil mali IAN! Mamici Barbari in očku Spirosu čestitamo in mladi družinici želimo nešteto srečnih dni! SKP. Roberta in Robert, zdaj, ko mamica in očka sta postala, okrog ne bosta več se podala, ne bosta rabila več budilke, ker NIKA krepila si bo glasilke! Mi vam eno bomo zaigrali in vso srečo vam zaželeli! Godba Trebče. E Turistične kmetije M Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040228511. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. D NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Loterija 19. aprila 2016 Bari 51 77 62 69 49 Cagliari 48 90 6 69 28 Firence 48 37 53 66 28 Genova 84 3 8 44 42 Milan 20 69 8 42 23 Neapelj 31 2 83 26 22 Palermo 76 70 7 85 17 Rim 2 36 56 58 13 Turin 24 48 70 84 88 Benetke 44 53 12 25 14 Nazionale 65 35 5 16 69 Super Enalotto Št. 47 14 30 61 86 88 90 jolly 89 Nagradni sklad 74.611.850,77 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 435 dobitnikov s 4 točkami 485,63 € 18.740 dobitnikov s 3 točkami 28,47 € 285.435 dobitnikov z 2 točkama 5,43 € Superstar 0 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 48.563,00 € 76 dobitnikov s 3 točkami 2.847,00 € 1.261 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 7.626 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 16.175 dobitnikov z 0 točkami 5,00€ AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 25. aprila. Tel. 040-229439. / Primorshi TRŽAŠKA Torek, 19. aprila 2016 7 fvMECKA ZVEZA KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR »NOV DOGOVOR ZA TRŽAŠKO KMETIJSTVO« v četrtek, 21.4.2016, ob 14.30 v Kulturnem domu na Proseku prisotni bodo: Cristiano Shaurli dež.odbomik za kmetijstvo Vladimir Čeligoj sekretar na MKGP RS Domenico Mastrogiovanni član vodstva CIA S Poslovni oglasi PODJETJE išče tehnika z znanjem mehanike in elektronike za servisiranje CNC strojev za obdelavo lesa. Curriculum vitae poslati na: servis.int3@gmail.com. 0 Mali oglasi DAM V NAJEM ali prodam stanovanje v Gorici (središče mesta, blizu parka), 113 kv.m. in garaža. Tel. št.: 3393924888. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot varuška otrok od Milj do Op-čin. Tel. št.: 345-4383779. PRODAM avtodom elnagh l. 1998, motor ford 2500 cc, za 6 oseb, lepo vzdrževan. Tel. št.: 340-3172833. PRODAM dve čeladi za motor v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 331-7114399. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 (v večernih urah). PRODAM zemljišče v bregu pod Kon-tovelom (1700 kv.m.). Cena po dogovoru. Tel. 329-4372448. RESNA IN ZANESLJIVA gospa z izkušnjo išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. RESNA in poštena gospa srednjih let, Slovenka, z veliko delovnih izkušenj, nujno išče delo, najraje kot negovalka starejših oseb. Tel.: 342-7438392. V CENTRU LJUBLJANE oddam v najem od julija dalje, za poletne mesece ali dlje, sobo ali stanovanje. Tel. št.: 00386-41865706. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423. H Šolske vesti DIZ J. STEFAN sporoča, da bo danes, 20. aprila, ob 17.00 v veliki dvorani predstavitev izvedene poučne ekskurzije v Srbijo. Vabljeni dijaki in starši! DIZ J. STEFAN sporoča, da bodo danes, 20. aprila, od 18.30 na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA, Nabrežina Kamnolomi 85, organizira srečanje v torek, 26. aprila, ob 17.30 z dr. Fani Čeh, ki je namenjeno vsem staršem otrok osnovne in srednje šole. Tema »Družina in šola - skupaj na vzgojni poti« (predavanje o spolni vzgoji otrok v času pubertete). RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo potekale popoldanske govorilne ure: v sredo, 27. aprila, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični licej; v četrtek, 28. aprila, od 17.30 do 19.30 za trienij liceja uporabnih znanosti, znanstvenega liceja in jezikovnega liceja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje »Civilna in kazenska odgovornost staršev za dejanja otrok - culpa in educando - odgovornost neprimerne vzgoje«, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predaval bo odv. Mitja Ozbič. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016-17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah). "Z3 Obvestila KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC vabi v društveno dvorano na redni občni zbor, ki bo danes, 20. aprila, ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 18.30 v drugem sklicanju. Sledil bo članski večer z družabnostjo. SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor danes, 20. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu na svojem sedežu Proseška ulica 131, Opčine. VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 20. aprila, ob 14.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu na sedežu na Opčinah (Proseška ul. 131). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor danes, 20. aprila, ob 17.30 v prvem in v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na redni letni občni zbor »Nov dogovor za tržaško kmetijstvo«, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 14.30 v Kulturnem domu na Proseku. SLORI sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 17. uri v prvem sklicanju na svojem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu in v petek, 22. aprila, ob 17. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. SKD ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo Svetoivančani poklonili spominu padlih v petek, 22. aprila, ob 17.00. Pred ploščo na Narodnem domu (Vrdelska c. 23-25) bo zapel pevski zbor svetoi-vanske nižje srednje šole pod vodstvom prof. Aleksandre Pertot. SVETNIKI RAJONSKEGA SVETA ZA ZAHODNI KRAS bodo polagali vence v petek, 22. aprila, po sledečem urniku: ob 17. uri spomenik NOB na Proseku, ob 17.15 spomenik NOB na Kontovelu in ob 17.30 spomenik NOB v Križu. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo, z začetkom ob 9.00 pred obeležjem 51. talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne. ZDRUŽENJE »ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča, da bodo v soboto, 23. aprila, člani odbora od 15.00 dalje polagali rože k spomenikom padlim na Vojaškem pokopališču in na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. V ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pa vabi na svečanost ob Prazniku osvoboditve pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). Slavnostna govornica novinarka in zgodovinska raziskovalka Claudia Cernigoi. Sodeluje MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala. AŠD SK BRDINA vabi vse člane društva v nedeljo, 24. aprila, na zaključno družabnost na teniškem igrišču (Gaje) na Padričah od 11.30 dalje. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 26. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. LJUDSKI DOM CANCIANI v Podlo-njerju vabi na tradicionalni praznik osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila. Odprtje kioskov - kosilo in tovariško srečanje po proslavi v Rižarni (v slučaju slabega vremena bo praznik v dvorani Ljudskega doma), ob 16.00 polaganje vencev ob plošči padlim v NOB, ob 17.30 koncert Jolly Folk. OBČINA NABREŽINA sporoča, da bo v ponedeljek, 25. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polagala vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjevas, ob 8.00 Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Trnovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj, ob 9.10 Križ in ob 9.15 Nabrežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: nastop nabrežinske godbe, pozdrav župana, priložnostni govor, zborovski nastop in zaključni nastop nabrežinske godbe. SEKCIJA VZPI DOLINA MAČKOLJE PREBENEG in SKD Valentin Vodnik vabita na proslavo osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17.00 v Dolini na Taborju. Sodelujejo: Majenca, pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik, taborniki RMV, predsednik krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever in pokrajinski predsednik VZPI Fabio Vallon. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v ponedeljek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info: 347-2429556 v večernih urah. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. aprila, na sedežu na Padričah generalka za prvomajski koncert, ki bo v nedeljo, 1. maja, ob 16.30 pod šotorom v Križu. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA vabi na občni zbor, ki bo v prostorih Ljudskega doma v Trebčah dne 27. aprila, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju ter v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino. ZADRUGA VESNA sklicuje v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju in v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v operativnem sedežu Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22 (1. nadstr). LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v soboto, 30. aprila, ob 18. uri na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo«. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE prirejajo tradicionalni prvomajski nočni pohod na Kokoš v soboto, 30. aprila. Ob 20.15 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.30 pri Kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.40 prižig tabornega ognja in ob 21.00 pri-četek vodenega pohoda (približno ura nezahtevne hoje - obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja v priredbi tabornikov Rodu Kraških J'rt iz Sežane, sledi družabnost v koči. V nedeljo, 1. maja, budnica v Bazovici ob 7.00. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v nedeljo, 1. maja, na prvomajski praznik. Ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov (v primeru slabega vremena v dvorani ljudskega doma), ob 17.30 prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Chiriche«. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PRAZNIK pod šotorom v Križu v nedeljo, 1. maja. Ob 12.00 odprtje kioskov, ob 16.00 pozdrav 1. maju, ob 16.30 koncert TPPZ P. Tomažič, Darka Niko-lovskega, skupin Ovce in Dirty Fingers, sledi ples s skupino Nebojsega. ODBORNIŠTVO ZA PRODUKTIVNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce vina (4 steklenice »bordo-lese« za vsako vrsto vina, brez etikete) na Občino najkasneje do ponedeljka, 2. maja, do 12. ure. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah dopoldne (10.00 - 12.00) in sicer 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Število udeležencev je omejeno, info in prijave na sloven-skiklub@gmail.com. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. H Prireditve SKD LIPA vabi na predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču 1915-1918« danes, 20. aprila, ob 20.00 v Bazovskem domu. SKD VIGRED vabi danes, 20. aprila, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na literarno glasbeni večer s predstavitvijo zgoščenke »Kajuh« (glasba Aljoša Saksida), na nastop skupine Ovce in razstavo slik Tanje Zidarič. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo na kavo s knjigo »Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub«. O knjigi bosta govorila avtor publikacije Marco Manin in avtor spremne besede Samo Pahor. Danes, 20. aprila, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu 7. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predzadnje predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Irena Deželak, avtorica mnogih objav, predavateljica programov s področja uspešnega motiviranja, učinkovitega komuniciranja, timskega dela ter organizacije časa, bo predavala na temo: Kako izboljšati učinkovitost komunikacije v osebnih in poslovnih odnosih. Dvorana Finžgarjevega doma, Dunajska cesta 35, v četrtek, 21. aprila, ob 20. uri. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine vabi na ponovitev gledališke igre: Josip Tavčar - Klinika za živčne čudeže (groteska), režija Giorgio (Jure) Amo-deo v četrtek, 21. aprila, ob 20.30. TS360 - Tržaško knjižno središče, trg Oberdan 7 - vabi v okviru Svetovnega dneva knjige, v četrtek, 21. aprila, ob 18.30, na predstavitev izbora Kosovelove poezije »Barž - kons: besede v prostoru« (Založba Miš). O knjigi se bodo pogovarjali Neva Zajc, urednik publikacije Igor Saksida in ilustrator Damijan Stepančič. Toplo vabljeni! SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 22. aprila, ob 20.00 v društvene prostore na predstavo »Savina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Igra Tatiana Malalan, glasba Neva Kranjec, tekst in režija Giorgio Amodeo. Uprizoritev je v italijanščini. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje »Kjer iz Krasa priteče voda«, ki ga bo imel Paolo Sossi v petek, 22. aprila, ob 20.30 v prostorih kulturnega društva. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave »Ta (ne)srečni dan« gledališke skupine Mosp-a in Skk-ja v nedeljo, 24. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v ponedeljek, 25. aprila, ob 71-letnici osvoboditve izpod nacifašizma v Rižarno okoli 12.30 na tradicionalni koncert Pesmi, besede in cvetje za 25. april. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR vabita v sredo, 27. aprila, ob 14.45 na počastitev padlih na domačem pokopališču. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel Sandra Poljšak, nastop učencev OŠ Finžgar, glasbena kulisa ZeVS Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Bakrene stvaritve« Patrizie Marino v četrtek, 28. aprila, ob 18.30 v kavarni Gruden v Nabrežini. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na »Dan mladinske ustvarjalnosti« z nagrajevanjem zmagovalcev literarnega natečaja za mlade in s kulturnim programom, v petek, 29. aprila, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi! RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. Prispevki V spomin na drago Mariso Emili darujejo Zofka, Silvester, Neva in Claudio 50,00 evrov za AIRC - Združenje za raziskavo rakastih obolenj in 50,00 evrov za Azzurra ONLUS (konv. z Burlom). V spomin na drago Mariso Emili darujeta družini Natural in Zurini 50,00 evrov za Azzurra ONLUS (konv. z Burlom). V spomin na prijateljico Vero Udovič daruje Marija Zerjal 30,00 evrov za SPDT. Smrt se izlila je v bleda obličja, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Sporočamo žalostno vest, da je v 91. letu starosti umrla upokojenka Primorskega dnevnika Vera Udovič Od nje se bomo poslovili v petek, 22. aprila 2016, ob 15. uri na pokopališču v Kubedu. Žalujoči vsi njeni Ankaran, Koper, Ljubljana, Trst, 20. aprila 2016 8 Sreda, 20. aprila 2016 TRŽAŠKA BARKOVLJE - Tradicionalna prireditev Pokušnja vina, oljčnega olja in kruha Barkovljanski praznik vina, kruha in ekstra deviškega oljčnega olja je tudi letos minil v prešernem vzdušju. Slovensko kulturno društvo Barkovlje že več kot dve desetletji pripravlja prireditev, ki vsako leto privabi lepo množico gostov in v okviru katere se za naziv najboljšega poteguje vedno več domačih pridelovalcev vina in olja. Posebna zasluga za uspeh prireditve gre pokroviteljem in tudi domačim pekaricam in pekom. Ti so tudi letos pripravili bogato in raznoliko bero vseh vrst kruha in peciva. Degustacija je potekala v sproščenem vzdušju, simpatično pa je bilo tudi glasovanje za najboljšega, ki je bilo prepuščeno za to priložnost imenovani žiriji, svoj glas pa je oddalo tudi občinstvo. Njegova ocena je bila tako kot običajno nekoliko drugačna od tiste, ki jo je podala žirija, zanimivo pa je, da sta bila oba enakega mnenja pri izbiri zmagovalca za bela in črna vina. V kategoriji belih vin je naslov šel Dariu Mosettiju, Paolu Breclju pa v kategoriji črnih vin. Drugo mesto za belo sorto je prejel Ivan Taučer, tretje pa Davorin Šinigoj. S črnimi vini sta žirijo prepričala Libero Puzzer in Ivan Taučer (2. in 3. mesto). Žirija je sicer preteklo sredo zvečer skupno ocenjevala 15 vzorcev bele sorte vina in 10 vzorcev črne sorte vina. Posebna žirija se je posvetila ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj. Med desetimi vzorci so za najboljše olje razglasili zeleno-zlato kapljico Mirana Savrona, na drugo mesto se je uvrstil Renato Raseni, na tretje pa Edi Vodopivec. Imenovanju najboljših vinogradnikov in oljkarjev je nato sledila še podelitev častnega članstva, s katerim je barkovljansko društvo počastilo enologa Maria Gre-gorija, ki že od vsega začetka domačim pridelovalcem pomaga pri izboljševanju kakovosti in razpoznavnosti vin. Večer, ki ga je povezovala predsednica društva Sandra Poljšak, je postregel še z drugimi zabavnimi trenutki. Na »sladki« loteriji so izžrebali 30 pinc in potic, ki jih je spe-kla gospa Sabina. Vse druge slaščice, ki se jim sladokusci niso mogli upreti, sta pripravili domačinki Marija In Ida. Kruh pa so spekli Liliana, Renato, Lidia, Francesco, Roberta, Nevia, Sabina, Nives in Anita. Naj povemo, da se je letošnja Po-kušnja, vina, kruha in ekstra deviškega oljčnega olja uradno sklenila v ponedeljek zvečer, ko se je z lokalni pridelovalci v društvu še enkrat srečal enolog Mario Gregori. Vsakemu vinarju posebej je predstavil dobre in slabe lastnosti njegovega vina ter mu svetoval, kako v prihodnje izboljšati kakovost. (sč) opčine - Dvorana ZKB Trenutki vojne in hrepenenje po miru Razstava na podlagi romana Grazielle Casini Nicosanti "V- ,"■ -- . : • -i7; i ' ■ * V dvorani ZKB na Opčinah bo še do ponedeljka na ogled razstava Trenutki vojne, hrepenenje po miru (Momenti di guerra, speranza di pace), ki je v sodelovanju z združenjem Non Solo Blu nastala na podlagi romana Grazielle Casini Nicosanti 1943, Trieste la Piccola Berlino. Svoja dela razstavlja dvajset umetnikov. Roman pripoveduje o mladem paru, ki med obnavljanjem podedovane stare hiše najde vrsto slik z zemljevidi sistema tunelov, znanega kot Kleine Berlin. Sledi emotiven skok v preteklost, v enega najtemnejših časov tržaške zgodovine, ko se partizan Saško zaljubi v Dunjo, njuna sovaščanka, sodelavka SS-ovcev, pa vse skupaj zaplete. Nagrajenci, vključno z Mariom Gregorjem (spodaj levo) ter barkovljanske pekarice (levo) fotodamj@n opčine Jutri v Finžgarjevem domu Irena Deželak - kako do učinkovite komunikacije Se vam je že zgodilo, da je vaše sporočilo, ki je bilo popolnoma dobronamerno (ali pa vsaj nevtralno) nekdo slabo razumel in je po krivici prišlo do zamere? Ali da ste nekomu dali (po vaši oceni) popolnoma jasno sporočilo, poslušalec pa je vse narobe razumel? To se dogaja pogosteje, kot si lahko predstavljamo, zato je sposobnost jasne in primerne komunikacije v medosebnih odnosih izredno pomembna. Do komunikacijskega šuma prihaja bolj pogosto, kot si lahko predstavljamo - posledica pa je odtujitev od človeka ali zamera. Ali se je možno spretnosti kvalitetnega komuniciranja naučiti, jo vsaj izboljšati? Je možno razumeti, zakaj je partner, ali nadrejeni, ali prijatelj napačno razumel moje sporočilo? So v komunikaciji in v medosebnih odnosih doma in v službi pomembne kvalitete, kot na primer čustvena inteligenca, sposobnost sodelovanja, razumevanje sebe in drugih, motivacija in sposobnost mo-tiviranja drugih? Ali pa je za dobrega vodjo dovolj, da je racionalen in da obvlada tehnično znanje (kot so menili v nedavni preteklosti)? Ali so kvalitetni odnosi pomembni? Kako v današnjem hitrem življenjskem tempu uskladiti številne obveznosti s časom, ki bi ga nujno morali posvečati kvalitetnim odnosom v družini, osebnemu življenju, prijateljstvu? Ali obstajajo strategije, s pomočjo katerih lahko učinkovito urejamo svoj čas in postanemo kos vsem zahtevam? Kaj narediti, ko zapademo stresu? Na taka in podobna vprašanja bo jutri odgovarjala predavateljica Irena Deželak. Predavala bo v Društvu Finžgarjev dom v sklopu niza predavanj Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo. Naslov predavanja je Kako izboljšati učinkovitost komunikacije v osebnih in poslovnih odnosih. Za vsa ta vprašanja je Irena Deželak specialistka, saj njena obširna izobrazba obsega univerzitetno diplomo in magisterij na ekonomski fakulteti, z dodatno andragoško- pedagoško izobrazbo; izučila pa se je tudi za poslovno mednarodno trenerko, je direktorica podjetja Academia uspeha II, dvakratna dobitnica prestižne nagrade Top 10 Predavatelj (leta 2006 in 2007) ter najvišje nagrade na Treningu Dale Carnegie. Je predavateljica in vodi tečaje za učinkovito komuniciranje, pa tudi za uspešno organizacijo časa, za motiviranje, tim-sko delo, programe s področja vodenja zaposlenih in drugo. Vse te teme predavateljica aplicira v svojih tečajih in predavanjih na različne realnosti: v šolsko okolje, v bolnico, družino itd. Srečanje bo jutri ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Irena Deželak IkM slovensko **** stalno ^V5' gledališče v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK, Cappello Underground in British school TShakespeare William Shakespeare The Comedy of Errors (Komedija zmešnjav) projekcija filma gledališke produkcije Globe Theatre iz Londona DANES - sreda, 20. aprila, ob 20.30 v Mali dvorani SSG Vstop prost! www.teaterssg.com / Primorshi TRŽAŠKA Sreda, 20. aprila 2016 9 col - 29. čezmejno ocenjevanje vin Barva, bistrost, vonj in okus v kozarcu V prostorih nekdanje osnovne šole na Colu so se na včerajšnjem 29. čez-mejnem ocenjevanju vin zbrali strokovni degustatorji in vinarji z območja Repen-tabra, se pravi s širšega območja, ki združuje pet kraških vasi - Voglje, Vrhovlje in Dol pri Vogljah, ki spadajo v Občino Sežana, in pa Repen in Col, ki spadata pod Občino Repentabor. »Ocenjevanje vin smo si pri Razvojnem združenju Repentabor zamislili že leta 1987; takrat sicer ni bilo čezmejno, pač pa omejeno na slovenske vasi,« nam je povedala predsednica vinarske sekcije pri združenju Mojca Stopar Simoneta. Mejo je pobuda presegla leta 2000 in vključila tudi vinarje z našega konca. »Takrat smo tudi spremenili sistem: oštevilčili smo vzorce in povabili k sodelovanju strokovno komisijo. Tudi ta je seveda čezmejna, se pravi, da jo sestavljajo člani Kmetijsko gozdarske zadruge Nova Gorica oz. njene svetovalne službe iz Sežane ter Kmečke zveze, ki jo zastopa Stefano Rosati.« Petčlanska strokovna komisija (3 ženske in dva moška) je včeraj nekaj po 12. uri sedla za mize, na katerih je imela ob nepogrešljivi vodi (tako za pitje kot za spiranje kozarca) na voljo tudi kruh in sir, da je lahko vsak »prekinil« in si očistil usta od prejšnjega vina. Pa seveda ocenjevalni list, na katerega je vsak moral zapisati ocene 19 vzorcev belega vina - vi-tovske, malvazije in mešanega belega ter 16 vzorcev črnega vina, v glavnem terana. »Od leta 2011 ocenjujemo namreč ločeno po sortah - se pravi ocenjujemo vzorce vitovske, malvazije, mešanega belega vina in terana,« nam je še povedala Simonetova, preden bi sedla za mizo. A ne kot članica ocenjevalne komisije, pač pa kot degustatorka: na srečanju so namreč lahko vzorce degustirali in ocenjevali tudi vinarji oz. ljubitelji žlahtne kapljice nasploh, njihove ocene pa niso vplivale na končno oceno, ki jo je prejel vzorec. Da so vina, ki jih bodo okušali v glavnem iz leta 2015 in da bi morala biti v tem času bistra, je pred samim začetkom degustatorje posvarila predsednica komisije, specialistka Tamara Rus- fotografije na naši facebook strani primorskiD Skupinska fotografija udeležencev z županom Pisanijem, desno pa predsednica ocenjevalne komisije Tamara Rusjan fotodamj@n jan. Nato pa je šlo zares: gospa Mileva je v kozarce nalila najprej vzorec x, se pravi prvo vino, ki okuševalce pripravi na začetek pokušine. Vzorci so bili seveda anonimni, degustatorji pa so jih ocenjevali po 20-točkovnem sistemu - se pravi na podlagi barve, čistosti oz. bistrosti, vonja in okusa. Vino so v kozarcu najprej dolgo vohali, ga vrteli in okušali v ustih ter nato izpljunili oz. odlili v vrčke. Njihove ocene so nato sešteli (najvišje oz. najnižje niso upoštevali) in izračunali povprečje. »Z naše strani je 9 vzorcev vina, ki so jih prispevali štirje vinarji,« nam je zaupala članica vinarske sekcije Razvo-jenga združenja Repentabor Martina Soban, ki smo jo zmotili med seštevanjem točk. Ker poteka ocenjevanje vin iz želje po primerjavi dosežkov, okušanju različnih vin in pridobivanju novih znanj, se dogodka ob komisiji udeležujejo tudi drugi degustatorji. »Tudi sami ocenjujejo, da preverijo, ali njihova ocena sovpada s tisto, ki jo posameznim vzorcem dodeljuje komisija.« Degustacija se je zavlekla do po- bombelj - V stanovanjskem kompleksu v Ulici Cumano Podpirajo druženje Mikro območje z Občino Trst, Zdravstvenim podjetjem, s podjetjem Ater in z raznimi neprofitnimi združenji V stanovanjskem kompleksu podjetja Ater v Ulici Cu-mano so včeraj odprli prostor za aktivno druženje, ki se ga bodo lahko posluževali stanovalci kompleksa in tudi drugi krajani. Mikro območje na Bombelju (Montebello) bo spodbujalo aktivno državljanstvo, ki zajema vsesplošno aktivnost občanov in občank na različnih področjih, pri čemer je njihovo delovanje usmerjeno v splošno družbeno korist in solidarnost med stanovalci. Korist od novega prostora druženja, ki se nahaja v pritličju stanovanjskega kompleksa na Trgu De Gasperi, pa bodo imeli tako mlajši kot tudi starejši občani. Več o samem družbeno angažiranem projektu so na včerajšnjem uradnem odprtju povedali njegovi idejni vodje. Tržaška občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari je spomnila, da je projekt mikro območja na Bombelju rezultat kolektivnega dela, pri katerem so sodelovali Občina Trst, Zdravstveno podjetje, podjetje Ater in različna neprofitna združenja. Famularijeva je razložila, da je nov prostor druženja uokvirjen v projekt Habitat - Mikro območja in evropski projekt Helps, katerih cilj je krepitev procesa socialne kohezije. Tržaški model solidarnostnega sobivanja sta pohvalila tudi komisar Zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri in direktor zavoda Ater Antonio Ius. Pri projektu aktivno sodeluje tudi Fundacija Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin, ki jo je včeraj zastopala predsednica Daniela Luchetta. Opozorila je, da se njihova fundacija že dolgo časa ne posveča več samo otrokom s kriznih območij, ampak tudi socialnim problemom krajevne skupnosti. V primeru stanovanjskega kompleksa v Ul. Cumano je fundacija za nov prostor druženja zbrala bogato knjižnico za otroke in odrasle, njeni prostovoljci pa bodo delali na različnih frontah; pomagali bodo ostarelim občanom, z najmlajšimi bodo vsako popoldne delali domače naloge, organizirali delavnice itd. poldanskih ur. Zmagovalec pa bo znan šele 7. maja, ko bodo na prireditvi v Vogljah slovesno razglasili, katero vino si zasluži zlato lovoriko. Pokuševalce je pozdravil tudi repenski župan Marko Pisani, saj je Občina pokrovitelj tradicionalne pobude, ki jo je župan ocenil kot hvalevredno, saj ob povezovalni vlogi, prispeva tudi k izboljšanju kakovosti vin in prepoznavnosti teritorija. Sara Sternad Zbirka pripovedi na begu V Mednarodnem domu žensk (Ul.Pi-soni 3) bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Libri migranti, ki ga je uredila hrvaška sociologinja, esejist-ka in docentka na tržaški univerzi Me-lita Richter. Knjiga ponuja 39 zgodb, ki presegajo meje in spremljajo moške in ženske na begu. Z urednico se bo pogovarjala Tea Giorgi; sodelovali bodo tudi avtorji nekaterih pripovedi Betina Prenz, Vesna Stanič, Du-bravka Santolič Cherubini, Michele Gangale in drugi. Fotografija-pripoved V okviru projekta Promemoria Auschwitz, ki ga spodbuja Občina Trst za izobraževanje mladih o temah holokav-sta, bodo danes ob 18. uri v Rižarni odprli razstavo fotografij-pripovedi o preteklosti (One shot - uno scatto, un racconto). Svoja dela bodo razstavljali dijaki višjih šol, ki so se na delavnici približali pripovednemu fotografiranju. Mladost v Mieli V kinodvorani Miela bodo danes ob 19. in 21. uri predvajali film Youth -Mladost Paola Sorrentina na pobudo zadruge La Cappella Underground v okviru pobude Cinem@teatro. Grozdanic v Tartiniju V tržaškem konservatoriju Tartini bo drevi ob 20.30 zaključni koncert zimsko pomladnih glasbenih srečanj Accordion Recital. Gost bo 28-letni hrvaški glasbenih Ozren Grozdanič, ki bo občinstvu na harmoniko postregel s skladbami Čajkovskega, Scarlattija, Gubaidulina, Bacha, Bonakova in Mendelssohna. Novost so pozdravile tudi pevke združenja ADA fotodamj@n Dejavnosti družabnega prostora v Aterjevem kompleksu je podrobno opisala njegova koordinatorka Giuditta Lo Vul-lo, ki je povedala, da se v tem prostoru že kar nekaj časa redno dobivajo starejši stanovalci in otroci. »V stanovanjskem kompleksu, ki ga tvori skupina večstanovanjskih stavb, živi kar 150 otrok, ki se v tem prostoru igrajo, berejo, učijo. Vse to pod budnim očesom prostovoljcev Fundacije Luchetta-Oto-D'Angelo-Hrovatin in zadruge La Quercia,« je razložila predstavnica in (pre)skromno ocenila, da pri njih izvajajo majhne dejavnosti. V prostoru krajevne skupnosti redno vadijo tudi pevke združenja ADA (Associazione diritti anziani), ki so na včerajšnjem odprtju zapele venček tržaških viž. (sč) prosek - Slovo od Alojza Briščika Za družbeno rast, pravice in dostojanstvo Vrste nekdanjih partizanov in aktivistov se neizprosno redčijo. Temu se ne moremo zoper-stavljati, moremo in moramo pa nanje ohranjati in prenašati naprej kar se da spoštljiv in hvaležen spomin, kajti to je bila generacija, ki je ob neomahljivi družbeni in narodni zavesti prestajala izjemno težke zgodovinske preizkušnje in previharila najhujše viharje, da je naslednjim generacijam zagotovila svobodo ter izročila v varstvo plemenite odporniške vrednote. V to generacijo je sodil tudi Alojz Briščik, po rodu s Proseka, ki nas je pred dnevi zapustil. Bil je eden od tistih, ki se je že pred vojno uprl fašistični strahovladi, ki se je med vojno boril v partizanskih edi-nicah in ki se tudi po vojni ni izneveril prizadevanjem za družbeno rast in napredek ter za človekove pravice in dostojanstvo. Svojo antifašistično dejavnost je začel kot najstnik v vrstah študentsko delavske mladine v Trstu in pri osemnajstih letih (rodil se je namreč 9. marca 1923) se je kot ilegalec že aktivno vključil v NOB. Še pred 8. septembrom 1943 je stopil v partizane in se je boril s prvim bataljonom Primorskega odreda ter nato s šestim bataljonom Goriške brigade do septembrske nemške ofenzive, nakar je nadaljeval svojo partizansko pot v Gradnikovi brigadi, kjer je napredoval do čina pomočnika polit-komisarja bataljona. Na goriški fronti je bil jeseni leta 1943 lažje ranjen v roko, dobro leto kasneje, decembra 1944, pa ga je nad Čepovanom drobec iz minometa težje ranil v desno nogo, zaradi česar se je zdravil v partizanski bolnici Pavli do marca 1945. Osvoboditev je dočakal v vasi Soča na Tolminskem kot borec Gradnikove brigade. Toda rana je imela kar resne posledice, tako da se je moral tudi po osvoboditvi še dalj časa zdraviti v ljubljanski bolnišnici Moste. Briščik je ostal tudi po vojni zvest načelom osvobodilnega boja. Zaposlen je bil kot konstruktor v miljski ladjedelnici. Vmes si je ustvaril družino, poročil se je z Miro, ki ga je prerano zapustila pred desetimi leti. Veliko svojega prostega časa pa je Alojz posvetil aktivnemu družbenemu udejstvova-nju, tako v Združenju aktivistov OF in Zvezi borcev, kot v Zvezi vojnih invalidov na Tržaškem. Bil je tudi prvi predsednik Krožka za rekreacijsko udej-stvovanje na Tržaškem KRUT. Vodil ga je skoraj do leta 1990 in v tem času razvil vrsto zelo uspešnih športnih in rekreativnih dejavnosti (balinanje, plavanje, streljanje s puško), o čemer pričajo številni osvojeni pokali z obeh strani meje. Ob uri slovesa se klanjamo njegovemu spominu. Sinu Silvestru in drugim svojcem izrekamo globoko sožalje. (dk) 1 Q Sreda, 20. aprila 2016 KULTURA Primorski ki Ji film - V Trstu predstavili dokumentarec La linea sottile Bosna in Somalija - različni svetovi, podobni strahovi TRST - Bakira Hasečic in Michele Patruno. Muslimanka iz Višegrada in Italijan srednjih let, nekdanji vojak - padalec. Ločujejo ju tisoči kilometrov in zelo različni življenjski zgodbi, povezujejo pa podobni strahovi iz preteklosti, saj sta bili Bosna in Hercegovina in Somalija žrtvi podobnega nasilja in sovraštva. Po novem ju povezuje tudi tankočutna filmska zgodba. V nedeljo zvečer so v gledališču Miela predstavili dokumentarec La linea sottile, pod katerega se podpisujeta hrvaška režiserka Nina Mimica in njena italijanska kolegica Paola Sangiovanni. V središču osemdesetminutnega filma sta Bakira in Michele. Ali bolj pravilno, nasilje: tisto, ki sta ga doživela na lastni koži ali videla z lastnimi očmi, in tisto, o katerem so jima pripovedovali drugi. Bakira je bila med prvimi ženskami, ki so javno spregovorile o lastnem posilstvu. Danes je združenje Žena - žrtva rata (Žene - žrtve vojne, v katerem od leta 2006 zastopajo tudi moške) njeno življenje in vsakodnevno opravilo. Kot novodobni Simon Wiesenthal se posveča lovu na vojne zločince: zasleduje jih, fotografira, zbira pričevanja ... in vse to posreduje sarajevskemu sodišču. Kajti marsikateri posiljevalec in morilec ostaja na prostosti in stopa po istih ulicah, po kate- rih je stopal pred vojno ... ko ni bil še prekoračil tiste »tanke črte«, ki ga je spremenila v žival. Kajti sodišča, tako tista v Bosni kot mednarodno sodišče v Haagu, ne preganjajo posiljevalcev. Posiljevanje ostaja tabu tema, proti kateri se borijo Bakira in njene sodelavke. Drug tabu, ki se ga dotika film, je tisti o vojaških mirovniških misijah, ki jih zaznamuje tudi veliko nasilja. Michele ga je videl na lastne oči, ga včasih tudi sam izvajal - bil je mlad italijanski padalec v So- Režiserka Paola Sangiovanni (desno) s Sabrino Morena in Melito Richter (levo) med pogovorom v gledališču Miela fotodamj@n maliji, del tiste črede, v kateri prevečkrat prevlada mačistična in rasistična miselnost, kot je očitno iz amaterskih video posnetkov in fotografij, ki so jih vojaki posneli v Somaliji in sta jih režiserki uporabili pri snemanju filma. Drug pomemben vir pa je bil arhiv Mirana Hrovatina, »izrednega snemalca, v duši fotografa, čigar posnetki imajo posebno pripovedno moč,« kot je na tržaški predstavitvi dejala režiserka Sangiovanni. Poljanka Dolhar Jutri po sledeh tržaških upornic in premiera filma o partizanki Marii Antonietti Moro TRST - Niz Ženski odpor, ki so si ga zamislili v tržaškem gledališču Miela, se bo jutri zaključil s premiero filma Tutte le anime del mio corpo (Vse duše mojega telesa), v katerem je Erika Rossi obdelala zanimivo zgodbo Marie Antoniette Moro, furlanske bolničarke, ki se je pridružila slovenskemu partizanskemu gibanju. Projekcija bo ob 21. uri v gledališču Miela (vstopnina 5€). Sicer pa se bo jutrišnji dan, ki predstavlja obenem zaključek mednarodnega projekta Ženske upora (Women of the resistance), začel ob 9.30 v Rižar-ni. Tu bo skupina igralk (Laura Bussani, Elena Husu, Nikla Petruška Panizon in druge) prebrala nekatere odlomke, ki so jih napisale medvojne upornice. Branje bodo ob 10.30 nadaljevale pred koronejskim zaporom, ob 11.15 pred kon-servatorijem Tartini, ob 12. uri pa pred glavno železniško postajo. (pd) plesna predstava - Jutri zvečer v Vidmu Cirkuška Macras Argentinska koreografinja predstavlja najnovejši projekt The Ghosts V središču tokratne predstave je kitajska cirkuška umetnost thomas aurin VIDEM - Costanza Macras sodi v vrh sodobne plesno-gledališke produkcije. Za argentinsko koreografinjo, ki živi in ustvarja v Berlinu, je značilen prepoznaven avtorski jezik, v katerem prepleta različne umetniške govorice, neke vrste »totalno gledališče«, ki gledalce prevzame s svojo raznolikostjo in dinamičnostjo. Njen najnovejši projekt nosi naslov The Ghosts, v njem pa je koreo-grafinja in režiserka prepletla ples, gle- dališče, glasbo v živo s kitajsko cirkuško umetnost. Prikazni iz naslova so mladi akrobati in cirkusanti, ki so pri 25 letih že upokojeni, saj so njihove kariere bliskovito kratke. Predstava The Ghosts prihaja jutri, na pobudo deželnega stalnega gledališča CSS, na oder gledališča Nuovo Giovanni da Udine. Tu bodo ob 21. uri nastopili tako nekateri kitajski cirkuški mojstri kot člani Macrasinega berlinskega ansambla Dorky Park. Gianna Nannini nocoj v Rossettiju TRST - V gledališču Ros-setti je vse nared za današnji koncert italijanske rokerke Gianne Nannini, ki bo v Trstu predstavila svojo najnovejšo ploščo Hitstory, na kateri je zbrala svoje največje uspešnice. Pri gledališki blagajni je na voljo še nekaj vstopnic, priljubljena pevka pa bo na oder stopila predvidoma ob 21. uri. trst - Nastop kvarteta Prometeo Blagozvočno, a brez vzhičenosti mediji - Med prejemniki Pulitzerjeve nagrade za fotografijo Pulitzer prvič Slovencu V fotografski ekipi agencije Reuters tudi Srdjan Živulovic - Sodeloval je tudi z našim dnevnikom TRST - Tudi sezona tržaškega Koncertnega društva se bliža koncu: na predzadnjem koncertu je nastopil kvartet Prometeo, ki je svojo uspešno pot začel z zmago na mednarodnem tekmovanju v Pragi leta 1998, od tedaj pa pobral še vrsto pomembnih priznanj. Medtem se je zasedba nekoliko spremenila in danes igrata violinista Giulio Rovighi ter Aldo Campagnari, violist Massimo Piva ter čelist Francesco Dillon. Program je bil lep in zanimiv, kajti poleg mojstrovin Mozarta in Beethovna je kvartet izbral pravo redkost, enostavčni kvartet, ki ga je Giorgio Federico Ghedini komponiral leta 1939. Mozartov Kvartet v C-Duru KV465 spada v šesterico biserov, ki jih je genialni skladatelj posvetil svojemu vzorniku Hayd-nu: znan je pod vzdevkom Kvartet disonanc, kajti skladba se odpre z vrsto harmonij, ki niso bile ravno običajne za poslušalca ob koncu 18. stoletja, nato pa se Adagio razširi v prijeten Allegro, ki vsebuje značilne elemente Haydnovega sloga v Mozartovi preobleki. Kvartet Prometeo odlikujejo bla-gozvočnost, skrb za čim bolj uravnovešena zvočna razmerja in zvestoba partituri, ki ne išče originalnih prijemov, temveč skuša predstaviti skladbo jasno in razumljivo, brez odstopanj in presenečenj. Pozornost, s katero je kvartet podal Mozarta, je zaznamovala tudi Ghedinijev Tretji kvartet: spokojno prepletanje harmonij, ki niso bile banalne, čeprav so ohranjale močne vezi s tonalnim sistemom v dobi, ko so evropski skladatelji iskali čisto drugačne kombinacije. Največ pričakovanja je veljalo Beethovnovemu Kvartetu št. 14 v cis-molu op.131, vrhunski umetnini, ki je nastala v poslednjem ustvarjalnem obdobju neponovljivega mojstra, ki je ravno v godalnih kvartetih in klavirskih sonatah svojo umetnost pripeljal do neverjetnega razvoja: ne vemo, če gre bolj občudovati kompozicijsko tehniko ali ustvarjalno fantazijo, izpovedno moč ali le golo lepoto, ki se ponuja poslušalcu skozi skoraj neprekinjen lok sedmih stavkov; intelektualna globina se naenkrat odpre in razneži v zapeljivi melodiji, nato pa znova zresni in ubira nove poti, v vzburljivem dialogu med glasbili, kjer sta kontrapunkt in umetnost variacije neprikrita, a nikakor ne prevladujoča protagonista. Kvartetu Prometeo se lahko zahvalimo za izvedbo, ki je zelo zvesto in ubrano sledila partituri, čeprav nam ni podarila trenutkov vzhičenosti in blaženosti, ki jih le vrhunski interpreti znajo po-ustvariti. Lahko vsekakor govorimo o visoko kultivirani umetnosti kvarteta, ki je večeru vtisnila žlahten pečat; dolgi aplavzi so kot dodatek iztržili pravo redkost, Scarlattijevo Sonato za čembalo K202 v priredbi, ki jo je za godalni kvartet spisal Salvatore Sciarrino. Beethoven se bo kot absolutni protagonist vrnil za poslednji koncert, ki bo v gledališču Verdi 18. maja, ko bo pianist Filippo Gamba začel svojo izvedbo celotnega ciklusa dvaintridesetih klavirskih sonat. Katja Kralj Begunci v Brežicah, 20. oktobra 2015 srdjan živulovic, thomson reuters NEW YORK - Letošnjo ugledno Pulitzerjevo nagrado za fotografijo so si razdelili fotografi New York Timesa in tiskovne agencije Reuters za niz 17 fotografij o evropski begunski krizi. Med nagrajenimi je tudi slovenski fotograf Srdjan Živulovic. Njegova fotografija, posneta 20. oktobra lani na obrobju Brežic, prikazuje prebežnike na poti. Kot je dejal za STA, je zaradi nagrade izjemno vesel in ponosen. Pojasnil je, da nagrajena fotografija prikazuje dvoličnost tega sveta in zoženje možnosti beguncev, ki hodijo v zožen prostor, v temno prihodnost. Gre za ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo civilizirano državo, je dodal Živulovic. Fotografija prikazuje »kalvarični pohod« be- guncev iz Rigonc čez polja v Brežice. Po besedah fotografa je bila kolona sprva videti urejena, nato pa so ljudje zaradi lakote, žeje in vročine začeli odpadati. Ko so prečkali most v Brežice, so se povzpeli na nasip, tam pa se je videlo, da je ostala le še peščica ljudi, ki je še lahko hodila. »Bili so pošastno razredčeni in utrujeni,« je okoliščine nastanka fotografije pojasnil Živulovic, ki upa, da mu ne bo treba nikoli več fotografirati česa podobnega. Živulovic je več let delal v časopisni hiši Delo, od leta 1992 ima svojo fotografsko agencijo Bobo. Od slovenske osamosvojitvene vojne sodeluje z agencijo Reuters, sodeloval je tudi s Primorskim dnevnikom. 14.-28. april 2016 OBIŠČITE NOVO SPLETNO STRAN WWW.OLANDIA.SI 1 2 Sreda, 20. aprila 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu šempeter - Kriminalistična preiskava zaradi smrti bolnika še traja Sumljivih več smrti, znakov sabotaže ni Preiskava, ki so jo novogoriški kriminalisti začeli po tragičnem dogodku marca letos, ko je na urgenci šempetrske bolnišnice zaradi dušikovega oksidula umrl bolnik, še poteka. Preiskujejo pa sume povzročitve splošne nevarnosti, saj ni znakov sabotaže. Sumljivih naj bi bilo več smrti bolnikov, so včeraj pojasnili policisti. Za povzročitev splošne nevarnosti, ki je imelo za posledico smrt več oseb, je v Sloveniji zagrožena zaporna kazen do osmih let. Kot je povedal vodja sektorja kriminalistične policije na novogoriški policijski upravi, Marino Pangos, še zbirajo obvestila in predvsem listinsko dokumentacijo v različnih gospodarskih družbah, javnih zavodih, na ministrstvu za zdravje in pri drugih pravnih subjektih na območju celotne Slovenije. Kriminalisti preiskujejo tudi kazniva dejanja, ki bi bila lahko storjena v času priprav in dogovarjanj za gradnjo šempetrske-ga urgentnega centra ter sklepanja pogodb, pa tudi med izvedbo del, predvsem med izvedbo strojnih inštalacij. Preverjajo še izvajanje nadzora nad deli, izdaje ustreznih dovoljenj in prevzem objekta. Za povzročitev splošne nevarnosti, kije imela za posledico smrt več oseb, je v Sloveniji zagrožena zaporna kazen do osmih let »Omeniti velja, da se v okviru preiskave srečujemo s številnimi prepletenimi pogodbenimi razmerji,« je pojasnil Pangos. Tako so poleg številnih zasegov predmetov, ogledov krajev, zbiranja obvestil, preučevanja več tisoč zaseženih dokumentov ter pridobivanja strokovnih mnenj opravili tudi druge operativne dejavnosti. Pangos je povedal še, da je preiskava obsežna in zahtevna, v njej sodeluje več deset kriminalistov novogoriške in drugih policijskih uprav. Njihovo delo usmerja okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Zaradi zahtevnosti pa bi preiskava lahko trajala še več mesecev. »Ob aktivnem sodelovanju z okrožnim državnim tožilstvom, ki usmerja predkazenski postopek, želimo strokovno izvesti in zaključiti ta izjemno obsežen pred-kazenski postopek, kar tudi v nadaljevanju terja izvedbo določenih predvidenih in mor- Vodja kriminalistov Marino Pangos da ob sprotnih novih dejstvih še nepredvidenih oz. dodatnih nalog pri iskanju odgovornosti, podaje kazenske ovadbe zoper odgovorne teh dejanj,« je zaključil Pangos. V urgentnem centru je 10. marca umrl 52-letni moški. Po neuspešnem oživljanju so ugotovili, da je prišlo do zamenjave kisika z dušikovim oksidulom zaradi napake na napeljavi v enem od prostorov za reanimacijo. Direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak je po dogodku povedala, da so od odprtja urgence na reanimacijskem oddelku oživljali devet oseb, pri čemer je bila reani-macija uspešna v petih primerih. Izvajalci del na urgenci si odtlej odgovornost podajajo, vprašanje pa je, kako so svoje delo opravili nadzorniki. Na ministrstvu za zdravje so ta- krat pojasnili, da so izvajalci del na novi ur-genci ob primopredaji objekta dokazovali zanesljivost s potrdili, certifikati, izjavami, meritvami ipd. Priložena so bila tudi dokazila glede pravilne namestitve medicinskih plinov. Vso dokumentacijo z »dokazili o zanesljivosti objekta« so predali policiji. V bolnišnici so sicer po dogodku zagotovili, da je delo v urgentnem centru za bolnike in zdravstveno osebje varno, saj so nepravilnosti v napeljavi plinov v enem od štirih stebrov v reanimacijskem prostoru odpravili, komisijski pregled vgrajenih priključkov medicinskih in tehničnih plinov v urgentnem centru pa ni pokazal nepravilnosti. Uvedli so tudi notranji nadzor nad zdravljenjem bolnika. (sta, red) štarancan Skrbi jih usoda | • V V • • sodisca v Gorici Srečanje prirejata center Rizzatti in Acli V petek, 22. aprila, bo v Štarancanu potekalo javno srečanje o prihodnosti sodišč v Gorici in Palmanovi. Prirejajo ga študijski center Antonio Rizzatti iz Gorice, skupina Iniziativa Isontina in pokrajinska zveza Ac-li, ki jih skrbi usoda goriškega sodišča. Srečanje bo v dvorani Pio X v Štarancanu, začelo se bo ob 18.30. Predavala bosta odvetnika Pietro Becci in Riccardo Cattarini. »Razpravo o problematiki sodišča, ki smo jo sprožili v prejšnjih mesecih, želimo nadaljevati in vanjo vključiti tudi predstavnike institucij in združenj, ki delujejo na Goriškem. Na srečanju v Štarancanu želimo preveriti razpoložljivost drugih subjektov, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri pobudah za zaščito goriškega sodišča,« pravijo organizatorji. Predsednik centra Rizzatti Michele Bressan, pokrajinska predsednica zveze Acli Silvia Pao-letti in urednik revije Renzo Boscarol vabijo na srečanje vse občane, župane, senatorje, parlamentarce in pokrajinske upravitelje, ki jim je pri srcu usoda goriškega sodišča. Naprava v reanimacijskem prostoru šempetrske urgence foto km. vileš - Prometna nesreča V bolnišnico odpeljali zakonca in dojenčico Na avtocesti A4 v občini Vileš se je v ponedeljek zgodila prometna nesreča, v kateri je bila huje ranjena 38-letna ženska. Vanjo sta bila vpletena tudi njen mož in dojenčica, stara komaj štiri mesece, k sreči pa sta jo onadva odnesla brez resnih poškodb. Nesreča se je zgodila v ponedeljek okrog 10. ure v bližini izvoza iz avtoceste pri Vilešu. 44-letni P.D. iz Milana se je z avtomobilom znamke BMW s slovaško registracijo peljal v smeri proti Trstu. Ob njem je sedela njegova 38-letna žena S.R., ki je državljanka Slovaške, v avtomobilu je bila tudi njuna mala hčerka. Iz še nepojasnjenih okoliščinah je moški na ravnem odseku avtoceste nenadoma izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na odstavni pas, kjer je cestno podjetje ravnokar opravljalo obnovitvena dela. S prednjim desnim delom avtomobila je P.D. silovito trčil v vozilo znamke Nissan, ki je v lasti cestnega podjetja. Na prizorišče nesreče so nemudoma prišli rešilna služba 118 in prometni policisti: v bližini je pristal rešilni helikopter, ki je hudo ranjeno žensko odpeljal v videmsko bolnišnico, kjer Žensko je odpeljal rešilni helikopter so jo sprejeli na zdravljenje. 38-letnica naj bi po neuradnih informacijah imela poškodovano hrbtenico. Njenega moža in dojenčico, ki nista dobila hujši poškodb, so z rešilnim vozilom odpeljali na pregled na tržiško urgenco: oba so že odpustili iz bolnišnice. (ale) gorica - Tožba zoper občino Zahteval odškodnino zaradi padca s kolesa Poškodovani kolesar padec pripisuje slabemu stanju ceste gorica - Okradel je natakarico v baru pri Ljudskem vrtu Nazadnje prijeli tatiča Lastnik lokala je stekel za njim, mladenič pa je bil hitrejši - Ovadili so ga zaradi ropa Mirno je kolesaril po goriškem mestnem središču, v bližini mestne hiše pa je izgubil ravnotežje in padel na tla. Zato je A.J., tuj državljan z bivališčem v Gorici, tožil občinsko upravo: prepričan je namreč, da je s kolesa padel zaradi luknjaste ceste, po kateri se je vozil, zato od občine zahteva odškodnino. Nesreča se je zgodila lani poleti. A.J. se je s kolesom peljal po Ulici Sauro v smeri proti Travniku: ko se je pripeljal na trg pred županstvom, je nenadoma izgubil ravnotežje in obležal na asfaltu. Kolesar, ki se je v nesreči tudi poškodoval, padec pripisuje sla- bemu stanju ceste: zato je najel odvetnika in sklenil, da bo od občine zahteval odškodnino, in sicer skupno kar 17.534 evrov. Občina Gorica na zahtevo po odškodnini ne namerava pristati. Ob-činarji menijo, da mestna uprava ni odgovorna za nesrečo, odškodnine pa ne namerava plačati niti zavarovalnica, s katero ima občina sklenjeno pogodbo. Zato je v prejšnjih dneh občinski odbor na predlog odbornika Guida Germana Pettarina sprejel sklep, na podlagi katerega bo občina imenovala odvetnika, ki jo bosta zastopala v sodnem postopku. (ale) Karabinjerji pred barom Cicchetteria dr Goriški policisti so izsledili mladeniča, ki je v nedeljo, 10. aprila, sredi belega dneva okradel natakarico v kavarni Cichetteria Ai giardini v Ulici Petrarca. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je kakih 25 let star Goričan okrog 15. ure vstopil v bar v neposredni bližini Ljudskega vrta in vprašal natakarico, ali mu lahko zamenja 5-evrski bankovec. Ko je ženska izstopila iz lokala, da bi postregla gostom, ki so sedeli pri zunanjih mizicah, je odšel v skladišče in našel njeno torbico: iz denarnice ji je ukradel 40 evrov, nakar je torbico odvrgel na tla. Ko je brskal še po nekaterih jopičih, je v skladišče vstopil lastnik bara. Mladenič se je skril za hladilnik, lastnik pa je vseeno opazil. Ko ga je vprašal, kaj dela, mu je ta odgovoril, da krade. Lastnik lokala ga je skušal zadržati, mladenič pa ga je porinil in zbežal. Lastnik je stekel za njim ob robu Ljudskega vrta, kjer so se sprehajali številni ljudje, saj je bila nedelja sončna in je v parku potekal bolšjak. Tat pa je bil hitrejši, zato je lastnik bara poklical sile javnega reda. Na kraj so prišli kara-binjerji in policisti, ki so mladeniča nekaj časa zaman iskali. Na podlagi pričevanj navzočih ljudi so ga izsledili v prejšnjih dneh: mladenič, ki je že star znanec krajevnih policistov, si je prislužil kazensko ovadbo zaradi ropa. / Primorshi GORIŠKA Sreda, 20. aprila 2016 13 gorica - Konzorcij Confidi za lažji dostop do likvidnosti Še dva milijona evrov za zagon gospodarstva Izboljšanje kratkoročne likvidnosti, zmanjšanje finančnega bremena in znižanje stroškov jamstev za najeta posojila: to so učinki novega projekta za olajšanje dostopa do kredita, ki ga malim in srednjim podjetjem goriške pokrajine namenja konzorcij za posojilna jamstva Confidi v sodelovanju z goriško Trgovinsko zbornico oz. Goriškim skladom. Na voljo sta dva milijona evrov, s katerimi želijo goriškim podjetnikom ponuditi konkretno pomoč. »Nov projekt je nastal na podlagi izsledkov raziskave, ki smo jo opravili med različnimi včlanjenimi podjetij iz goriške pokrajine. Študija je pokazala, da imajo podjetja v Posočju precejšnje težave pri pridobivanju kreditov: 50% anketiranih se pri pridobivanju finančnih sredstev sooča z večjimi ali manjšimi ovirami, 7% podjetnikov pa je izjavilo, da sploh niso mogli pridobiti posojila za svojo dejavnost. Glavni problemi, na katere so podjetja opozorila, so preostri pogoji, zahtevane garancije in nižanje dodeljenih posojil,« pravijo pri konzorciju Confidi in izpostavljajo, da podjetja potrebujejo kratkoročno plačilno sposobnost. »Da bi podjetjem dali novega zagona in spodbudili razvoj gospodarstva, smo se odločili za povečanje garancij in zmanjšanje stroškov. Jamstvo, ki ga bo izdal Confidi, bo krilo med 60 in 75% kredita, ob tem pa bodo podjetniki iz goriške pokrajine pri sodelujočih bankah lahko najemali kredite pod ugodnejšimi pogoji oz. z nižjimi obrestnimi merami. Da bi podjetjem priskočili na pomoč, smo prepolovili tudi stroške vodenja postopkov za pridobitev jamstev,« pojasnjuje vodja komercialnega oddelka konzorcija Gianna Culot. Na voljo sta dva milijona evrov, najvišji znesek za vsako podjetje pa bo 50.000 evrov. »Projekt je namenjen vsem podjetnikom, še zlasti tistim, ki imajo največ težav pri pridobivanju kreditov: mednje sodijo ženska in start-up podjetja,« pravi Culoto-va, po kateri se Confidi pri izvajanju tega projekta opira na zavod Banca di Cividale in deželno zvezo zadružnih kreditnih bank. Konzorcij je v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in bankami v prejšnjih letih že izpeljal več podobnih projektov, s katerimi je skušal spodbuditi razvoj podjetništva na Goriškem. Med temi je program izredne likvidnostne pomoči, ki so ga podaljšali do konca leta 2016 in v okviru katerega so 132 podjetjem izdali za4.120.682 evrov jamstev. Leta 2012 so ustanovili tudi sklad za podporo podjetjem pri pridobivanju kreditov, ki je namenjen srednjeročnim in dolgoročnim posojilom za naložbe, prestrukturiranje podjetij ipd. Med leti 2012 in 2015 so pomoč zagotovili 139 podjetjem, katerim so odobrili za 9.101.900 evrov garancij. (ale) Trgovinska zbornica v Gorici bumbaca gorica - Zbornica Ponujajo tečaj za bodoče podjetnike Goriška Trgovinska zbornica prireja novo pobudo, s katero namerava spodbujati razvoj podjetništva na pokrajinskem ozemlju. Bodoče podjetnike vabi 9. in 10. maja v palačo De Bassa v De Gasperijevi ulici v Gorici, kjer bo potekal tečaj Start-up 2016. Dejavnosti se bodo odvijale med 9.30 in 13. uro ter med 14. in 18. uro. »Kdor želi ustanoviti podjetje, nujno potrebuje navdušenje, ustvarjalnost in odločnost, ob tem pa mora vedeti, kaj je potrebno za pripravo dobrega podjetniškega načrta,« pravijo pri Trgovinski zbornici, ki želi udeležencem tečaja nuditi koristne instrumente, s pomočjo katerih bodo lažje uresničili svojo podjetniško zamisel in postavili temelje svoji dejavnosti. Tečaj bosta vodila strokovnjak na področju start-up podjetij Nereo Lan-zoni in Maurizio Feraco, ki je strokovnjak na področju podjetniškega načrtovanja. Udeležba na tečaju je brezplačna, prijave zbirajo do srede, 4. maja. Danes in 27. aprila pa bosta v palači De Bassa potekali izobraževalni srečanji na temo spletnega podjetništva, ki sta namenjeni podjetnicam in ju organizira odbor za žensko podjetništvo pri goriški Trgovinski zbornici. Predavala bosta Giovanni Cappellotto in Rosy Russo. gorica - Spremenili statut prevoznega podjetja APT V »dometu« tudi vzpenjača Pokrajinski svet je spremembe sprejel soglasno - Dejavnost podjetja razširili tudi na upravljanje semaforjev, vzdrževanje cest in druge storitve referendum Zadovoljni z udeležbo »Tržičani dokazali državljanski čut« Čeprav kvorum ni bil dosežen, je tržiški odbor okoljevarstvenikov No Ri-gassificatore - Monfalcone Pulita zadovoljen z rezultatom nedeljskega referenduma proti vrtinam. »V Tržiču, ki ima 28.122 prebivalcev, se je referenduma udeležilo 36% volilnih upravičencev,« pravijo predstavniki odbora in opozarjajo, da je bila udeležba v Tržiču višja kot drugje. »Tudi ob tej priložnosti so Trži-čani pokazali svoj državljanski čut in občutljivost do okoljskih problematik. To je verjetno tudi posledica visoke cene, ki so jo plačevali in jo še plačujejo zaradi onesnaževanja,« pravijo predstavniki odbora in se zahvaljujejo volivcem. Gradbišče grajske vzpenjače bumbaca Statut pokrajinskega prevoznega podjetja APT je bila ena izmed glavnih točk na dnevnem redu zadnje seje pokrajinskega sveta, ki je potekala v ponedeljek na goriškem sedežu. Svetniki so soglasno potrdili spremembe statuta, na podlagi katerih se bo dejavnost podjetja v prihodnje lahko razširila tudi na druga področja. »Po zaslugi sprememb, ki so bile vključene v statut podjetja, bo APT po novem lahko opravljal različne dejavnosti. Med temi je denimo tudi upravljanje tirnih vzpenjač, kakršna naj bi bila goriška,« je za Primorski dnevnik pojasnila pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli. Nanašala se je seveda na grajsko vzpenjačo, ki nastaja (gradbišče sicer stoji) po volji občinske uprave. Ob vzpenjačah so v statutu po novem omenjeni upravljanje semaforjev in svetlobne prometne signalizacije, redno vzdrževanje cest in kolesarskih stez, obnavljanje talnih prometnih označb in nekatere druge dejavnosti. Upravni svet podjetja APT bo lahko v prihodnje imel APT-jev avtobus bumbaca od tri do pet članov, medtem ko jih je doslej imel pet. Pokrajina Gorica je lastnik 51 odstotkov delnic prevoznega podjetja, katerega ostali lastniki so družbe ATAP, IRIS, AMT in Fundacija Goriške hranilnice. Kdo bo po ukinitvi pokrajine prevzel delnice, ki so v njeni lasti in so skupno vredne 2.633.946 evrov, še ni znano, v statutu pa piše, da mora 51 odstotkov družbe ostati v rokah lokalnih javnih ustanov. (ale) gorica - Licejski pol Gregorčič-Trubar gostil nižješolce Zabavno usmerjanje Okrog 130 učencev drugih razredov nižjih šol se je pod mentorstvom dijakov pomerilo v osmih igrah - Zmagali so Butalci Okrog 130 učencev drugih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, nižje srednje šole iz Doberdoba in dvojezične nižje srednje šole iz Špetra se je včeraj dopoldne zbralo v telovadnici slovenskega višješolskega centra v Gorici. V Puccinijevo ulico je nižješolce povabil licejski pol Gregor-čič-Trubar, ki je za goste priredil poseben športni dan. Učence in njihove spremljevalce je pozdravil podravnatelj Peter Černic, nakar so nižješolce razdelili v skupine, ki so se pomerile v osmih različnih igrah. Vsako skupino so koordinirali dijaki drugih razredov humanističnega, znanstvenega in klasičnega liceja. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa Butalci (2.B razred doberdobske nižje srednje šole), na drugo pa skupina Barbo (2.C razred šole Trinko). Tretjo stopničko je zasedla ekipa Riž (2.B razred šole Trinko), četrto pa Lubenice (2.A razred doberdobske šole). Peti so bili Benečani (učenci iz Špetra), šesta pa ekipa Monsters (2.A razred šole Trinko). »Dogodek smo priredili v sklopu dejavnosti zgodnjega usmerjanja, med katere spadajo tudi predstavitve ponudbe licejskega pola na posameznih šolah, ki so namenjene učencem drugih razredov. Posameznih smeri jim ob Včerajšnje dogajanje v telovadnici slovenskega višješolskega centra bumbaca teh priložnostih ne opisujemo podrobno; srečanja služijo kot nekakšen uvod v bolj sistematične dejavnosti usmerjanja, ki jih bodo učenci imeli v tretjem razredu,« je povedala odgovorna za usmerjanje na licejskem polu Sara Semec. Po njenih besedah so želeli z včerajšnjim športnim dnevom nižješolcem ponuditi družaben dogodek, nekakšen sproščen prvi stik z višjo srednjo šolo, ki jo bodo bolje spoznali v prihodnjem šolskem letu, ko bodo morali odločati o nadaljevanju študija. (ale) 14 Sreda, 20. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji tržič - Čiščenje Ližerca in Otoka Cona Vseh vrst ptic in odpadkov Po koncu čistilne akcije so na območju Ližerca v občini Tržič napolnili petindvajset vreč z najrazličnejšimi odpadki. Med temi so bili tudi takšni, ki so vsebovali eternit oz. strupena azbestna vlakna. Akcijo je organiziralo okoljevarstveno združenje Eugenio Rosmann, ki je pred tem, v zadnjih tednih, priredilo dva izleta z namenom ogledovanja favne na tamkajšnjih mokriščih. Poleg ptičjih vrst pa so odkrili tudi odpadke vseh vrst. Na čiščenje območja ob kanalu Lo-kovac in Ližerca se je odpravilo petnajst prostovoljcev, ki so našli številne kosovne odpadke, plastenke, polistirenske zaboje ... , poleg tega še ročke za gorivna olja in kose motorja. Največ je bilo odpadkov z gradbišč, še zlasti keramičnih ploščic in električnega materiala. »Neodgovorni ljudje, ki jim je okolje deveta briga, odlagajo na tem območju odpadke, ki bi jih morali odnašati v zbirne centre,« opozarjajo pobudniki čistilne akcije, ki so našli tudi vreče z azbestno-cementnim odpadnim materialom. Tega niso smeli odpeljati, so pa obvestili pristojne službe, ki bodo kraj primerno sanirale. Čiščenje so izvedli v sodelovanju s tržiško občino v okviru pobud za promocijo tamkajšnjih mokrišč, ki jih podpira Fundacija Goriške hranilnice; vreče z odpadki bo prevzela družba ISAmbiente. Ekološki dan so v soboto organizirali tudi v naravnem rezervatu Otoka Cona ob izlivu Soče, ki ga upravlja zadruga Rogos. Prostovoljci so peš in na plovilih »prerešetali« območje ter odstranili odpadni material, ki ga je naplavilo morje. Otok Cona so prostovoljci »prerešetali« peš in na plovilih bonaventura špeter - Levosredinsko zavezništvo Županski kandidat bo Franco Cristin Franco Cristin bo županski kandidat na upravnih volitvah v občini Špeter (San Pier d'Isonzo). Postavljen bo na čelo zavezništva, v katerem bodo Demokratska stranka, lista Sinistra per San Piero (oz. Komunistična prenova) in občanska lista Insieme per il futuro; ta prevzema dediščino liste Uniti per crescere, katere izraz je sedanji župan Claudio Bignolin. Nastanek takšne koalicije sega v lanski november, ko je tudi manjšinska komponenta v občinskem svetu podprla projekt večine o sprejetju prosilcev za azil. Zato se je uradne predstavitve Cri- stinove kandidature udeležil tudi župan Bi-gnolin, ki pa je pred petimi leti s podporo list Uniti per crescere in Il Comune nel cuo-re na volitvah premagal ravno Cristina. Kot znano, je zaradi političnih sporov, povezanih s priseljenci, Bignolin ostal brez podžupana Riccarda Zandomenija in odbornika Stefana Bevilacque. Če je leva sredina že določila kandidata, tega nista storili desna sredina in lista Il Comune nel cuore Riccarda Zandomenija, ki je bil do lanskega poletja »naravni« naslednik župana Bignolina. Franco Cristin ronke - Tatvine in poškodovanja na območju jezerc pri Dobju Pregrada in čuvaj Neznanci ukradli okrasno cvetje, poškodovali ograjne letve, klopi in otroška igrala Klopi in igrala pri jezercih Bonaventura Preveč je tatvin, preveč vandalskih poškodovanj, preveč prekrškov. Zato bodo jezerca pri Dobju, v ronški občini, zaščitili z vhodno pregrado. Gre sicer za simbolično zaščito, saj je območje odprto javnosti. »Za to smo se odločili, ker smo bili v zadnjih tednih priča več neprijetnim dogodkom,« razlaga predsednik združenja La Fenice, Dario Rino: »Nočemo in ne moremo nikomur prepovedati dostopa, želimo pa vsem sporočiti, da je to park, ki ga je treba spoštovati in ovrednotiti.« Zgodilo se je namreč, da so neznanci ukradli cvetje, s katerimi so okrasili gredice, odnesli so tudi pripomočke, s katerimi so pritrdili ograjne letve, poškodovali so klopi in otroška igrala ... Materialna škoda je pre- cejšnja. Nad območjem jezerc že »bdi« član omenjenega združenja, sicer upokojen poklicni čuvaj, ki naj bi tudi odganjal objestneže in vandale. »Ljudje se potikajo po nevarnih bregovih jezerc v iskanju divjih špargljev in spuščajo na prostost pse, pri čemer se ne zmenijo, če kogar koli ogrožajo. Pred kratkim se je moral sprehajalec zapreti v avtomobil, da se je zavaroval pred napadom psa,« opozarja Ri-no iz združenja, ki skrbi za jezerca na podlagi dogovora s pokrajinsko upravo, lastnico območja. Združenje obenem pričakuje, da bo ronška občina odobrila varianto k regulacijskemu načrtu, na podlagi katere bodo kraj opremili z manjšimi objekti in parkiriščem, zato da boda jezerca še bolj vabljiva. gorica - Časnikar in zgodovinar ProtestanTino nepopustljiv do levih in desnih Jurij Paljk (levo) in Tino Mamič v Katoliški knjigarni bumbaca Na zadnje srečanje ob kavi s knjigo v Katoliški knjigarni je Goriška Mohorjeva povabila časnikarja in zgodovinarja Tina Mamica. Založba in avtor sta ducatu poslušalcev predstavila 175 strani debelo knjigo, ki je izšla leta 2014 z naslovom ProtestanTi-no. Gre za izbor prispevkov z naslovi, kot so Kam Evropa, (Ne) lepa kultura, Referendum ni za idiote, Umorjeni humor, Taj-kunčki, Mesec žensk, Trgovce v kletko..., ki so izhajali v manj znanih publikacijah. Naslov zbornika izhaja iz protestnega pristopa do družbenih pojavov, povezanega z avtorjevim imenom. Glede miselnih izhodišč, ki so prisotna v knjigi, zunaj nje pa v pogovoru ob kavi s stanovskim kolegom Jurijem Paljkom, je pomenljivo, da je eno od spremnih besedil napisal časnikar Jože Možina. Na začetno neliterarno vprašanje je Mamič opravičil napoved na vabilu, in sicer, da bo srečanje potekalo z razpredanjem aktualnih družbenih tem. Najprej se je avtor opredelil z zanikanjem pripadnosti desnemu krilu slovenske družbe, ker meni, da je desnico upravičeno istovetiti z nečem, kar se zgleduje po Duceju. Čeprav je sodeloval pri desno usmerjenih časopisih ali zastopal v uredništvih »pomladne stranke«, je povedal toliko pikrih na račun slovenske opredeljene desne opcije, slovenske Cerkve in Vatikana, da je v kateremkoli »levem« poslušalcu zlahka vzbudil priljubljenost, a v svojih odgovorih je bil še bolj nepopustljiv do pojavov v levem taboru, za katerega se prav tako postavlja vprašanje, ali resnično zasleduje leve vrednote. »Leva elita je miselno uboga, brez plemenitosti duha, sestavljajo jo lopovi ... « Postavil je tezo, da se v skoraj vseh družbenih vprašanjih levi in desni polarizirajo. Sodijo v dva različna svetova vrednot, ki pa se čudežno povezujeta, ko gre za finance. ProtestanTina so zaradi takšnega postavljanja zadev prizadele praktične posledice. Oditi je moral z uredništva Primorskih novic, nezaželen je postal tudi v publikacijah iz kroga desnosredinskih strank, nasprotovale so mu »partijske celice«. Začel se je posvečati bolj zgodovinskim temam in izbral specialistično področje rodovnikov, zaradi česar pogosto obiskuje arhive in je zanimivo koristen za posameznike, družine in rodbine, ki jih zanima lasten izvor. Pri tem delu se je prepričal, da se travmatične izkušnje prenašajo iz roda v rod, tudi če nam predniki ničesar ne povedo. Glede slovenske družbe meni, da je ena od njenih zavor pomanjkanje demokratičnega duha v Cerkvi; druga je sramežljivost, zadrega versko vzgojenih kadrov v škofovskih gimnazijah - tudi sam je obiskoval tisto v Vipavi. Pre- malo je poznavanja zgodovine, pomanjkljiva je vzgoja v smeri ponosa, korenin, vere. Gre za celo vrsto izgubljenih priložnosti. Rak rano predstavljajo homoseksualni lobiji, tudi v škofijskih krogih, ki v duhu antične Grčije menijo, da je njihovo pojmovanje odnosov in življenja večvredno kot pri večini prebivalstva. Gost je obrazložil tudi svojo izkušnjo praktičnega delovanja v družbenopolitičnih krogih, ko se je v domači Vipavski dolini angažiral za občinske volitve z Na podlagi raziskovanja rodovnikov se je prepričal, da se travmatične izkušnje prenašajo iz roda v rod, tudi če nam predniki ničesar ne povedo ustanovitvijo nove desnosredinsko liste. Ni se izšlo: lista je prejela glasov le za enega svetnika. Vzrok gre iskati v pomanjkanju podpore vodilne stranke SDS, ki da se je izneverila dani obljubi. Svetla točka v pripovedovanju je izkušnja, stara točno deset let, ko sta se v vlogi odgovornih urednikov, z Bojanom Bre-zigarjem za Primorski dnevnik, dogovorila za vsebinsko smiselno in racionalizacij-sko porazdeljeno sodelovanje pri pokrivanju primorskega informacijskega prostora. Toda Tinu Mamiču je mandat kaj kmalu bil odvzet. (ar) Pogreb msgr. Lazarja Krsta z duhovnikom Antonom Lazarjem bo danes od 16. ure do 9.30 v kapeli duhovniškega doma v Semeniški ulici v Gorici. Jutri jo bodo odpeljali v Števerjan, kjer bo od 10. do 14. ure v cerkvi; ob 14. uri bo maša. Od 17. do 18. ure bo v cerkvi pokopališča v Idriji, kjer bo sledil pokop. Bragaglia se upokoji Iz Fundacije Goriške hranilnice so sporočili, da bo s prvim majem Giuseppeja Bragaglio na mestu generalnega direktorja nadomestila Rossella Digiusto. Bra-gaglia odhaja v pokoj. Ungaretti na razstavi Na Fundaciji Goriške hranilnice v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli novo poglavje tamkajšnje razstave o vojakih. Posvečeno bo Ungarettiju. / Primorski GORIŠKA Sreda, 20. aprila 2016 1S CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. ~M Gledališče OBČINSKEM AVDITORIJU V RON- KAH iz niza »Primavera in Arte« bo v četrtek, 21. aprila, ob 20.30 gledališka predstava »Sospiro d'anima - La storia di Rosa Cantoni«, napisala in nastopa Aida Talliente, glasbena spremljava Davida Ceja. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 20. aprila, ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -21.45 »II libro della giungla«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Una notte con la regina«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ve-loce come il vento«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.15 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 18.00 »Nonno scatenato«; 20.10 - 22.15 »Criminal«. Dvorana 3: 17.40 - 22.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.50 »Il libro della giungla« (digital 3D). Dvorana 4: 18.10 - 20.30 - 22.10 »Ne-miche per la pelle«. Dvorana 5: 16.45 »Amleto« (originalna verzija z italijanskimi podnapisi); 20.15 - 22.15 »Hardcore«. fï Razstave V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava »Inchiostro e pennino, protagonisti di un'arte raffinata. Opere di Giovanni Cavazzon«; v petek, 22. aprila, ob 18. uri bo srečanje z Gio-vannijem Cavazzonom; do 23. aprila od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.00; vstop prost. V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. G.I. Ascoli 8/1) je v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quello che vuole« na ogled razstava avstrijskega umetnika Walterja Melc-herja; do sobote, 23. aprila, 17.0019.30 ali po dogovoru (tel. 3662440162). V GORICI: v galeriji StudioFaganel na Drev. XXIV Maggio 15/C bo v petek, 29. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Duseja »Silent spaces«. Razstavo bo predstavila Franca Marri; na ogled bo do 14. maja ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-13.00, 16.0019.30, ob sredah in sobotah 10.3013.00, 16.00-19.30. 3 Koncerti GRAJSKE HARMONIJE v Gradu Krom-berk: koncert »Večer samospevov«, ki je v mesecu februarju odpadel zaradi bolezni, bo v četrtek, 21. aprila, ob 20. uri. Nastopata Elvira Hasanagic (sopran) in Aleksandra Pavlovič (klavir); informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v petek, 22. aprila, ob 20.15 Simfonični orkester Akademije za glasbo (Mathew Coorey, dirigent in Izak Hudnik, violončelo); informacije po tel. 00386-53354010, blagajna@kul-turnidom-ng.si. H Šolske vesti POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481-533495 (v popoldanskih urah). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času natečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Prijavni obrazci na sedežu SLORI v Trstu (Ul. Beccaria 6); informacije po tel. 040636663, info@slori.org, www.slori.org. Rok za oddajo je ponedeljek, 13. junija 2016, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 13. junija 2016). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat do konca akademskega leta, ki bo v petek, 13. maja; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101. V UČILNICAH ZAVODA CANKAR ZOIS VEGA v Ul. Puccini 14 v Gorici bo roditeljski sestanek danes, 20. aprila, med 17. in 19. uro. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja srečanje za starše »Vzgoja za odgovornost« v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Montesanto) 84 v Gorici, predaval bo priznani psiholog Aleksander Zadel; informacije po tel. 0481-533495, www.dijaskidom.it, vstop prost. M Izleti V TRŽIČU v občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 iz niza »Galleria musicale«: v nedeljo, 24. aprila, ob 11. uri bosta nastopila har-monikaš Stefano Bembi in saksofonist Tomaž Nedoh. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov klasične glasbe »Musica in Corso«: v nedeljo, 24. aprila, ob 18. uri nastop kvarteta saksov AX4T (Mitja Zerjal, Marcello Sfetez, Walter Cra-gnolin, Daniele Tarticchio); informacije in prijave po tel. 0481-46861 (vstop prost). »KNJIGA OB 18.03« - AVTOBUSNI IZLETI z odhodom s trga pred železniško postajo v Gorici: v soboto, 23. aprila, ob 10.03 »Seguendo le tracce della via Gemina«, vodila bosta Dario Stasi in Maurizio Bolteri. V soboto, 30. aprila, ob 10.03 »Aiello: la misu-ra del tempo«; vodila bosta Carlo Bressan in Stefano Perini; rezervacije po tel. 331-7696985, info@illibro-delle1803.it od ponedeljka do četrtka 9.00-12.00, 14.00-16.00, ob petkih 9.00-12.00. SPDG obvešča, da je še par prostih mest za sedemdnevni izlet v Apenine od 22. do 28. junija; informacije po tel. 331-7059216, vlado.klemse@vir-gilio.it (Vlado). SPDG prireja v nedeljo, 24. aprila, izlet na Javoršček (1557 m). Zbirališče ob 6.50 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 3493887180 (Gabrijel). KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: 8. maja pohod »Družne sa-botinske poti« v sotesko Iški Vintgar pri Ljubljani; informacije in prijave za avtobusni sedež čimprej pri Faniki (347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitji (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). PROMOTURISMO FVG prireja vodene oglede mesta Gorica v soboto, 23. aprila, 21. in 28. maja, 11. junija, 9., 23. in 30. julija, 13., 20. in 27. avgusta ter 3., 10., 17. in 24. septembra ob 15.30 s startom pred sedežem PromoTuri-smoFVG na Korzu Italia 9 v Gorici; nujna najava po tel. 0481-535764, in-fo.gorizia@promoturismo.fvg.it. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja izlet v Kampanijo od 21. od 25. avgusta z ogledom Caserte in Nea-pelja, obiskom obalne ceste Costiera Amalfitana in vulkana Vezuva ter mest Sorrento in arheološkega najdišča Pompeji; informacije in vpisovanje do 30. aprila po tel. 328-9181685 (Ana Saksida) ali 0481-536807 (Katerina Ferletič). POHOD SPOZNAVAJMO BRDA: 4-ur-ni sprehod po stranskih poteh in kolovozih po briških gričih. Zbirališče v nedeljo, 1. maja, ob 9.30 na Bukovju, štart ob 10. uri. Informacije po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). Ü3 Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da med letom prireja več zanimivih izletov, družabnosti in srečanj, saj je namen društva, da se člani čim več družijo in skupaj preganjajo osamljenost. Zaradi zakonskih predpisov se teh dejavnosti lahko udeležijo samo člani, ki so vpisani v društvo. Dobrodošel je vsakdo, ki se članom želi pridružiti. Če se člani pravočasno ne priglasijo za izlet, kot je navedeno v obvestilih, se lahko zgodi, da izlet odpade. Na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 se ob sredah od 10. do 11. ure še nadaljuje vpisovanje za izlet v Berlin, ki bo od 12. do 17. septembra. Natančne informacije dobijo člani po tel. 0481-884156 (Andrej Faganel) in 0481-532092 (Emil Devetak) ter na društvenem sedežu. 68. OBČNI ZBOR Slovenskega planinskega društva Gorica bo v četrtek, 21. aprila 2016, v prvem ob 19.30 in v drugem sklicu ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. AŠZ DOM sklicuje volilni občni zbor v torek, 26. aprila 2016, ob 19. uri v prvem in v sredo, 27. aprila 2016, ob 19.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. I. Brass 20 v Gorici. DRUŠTVO TRŽIČ sklicuje redni občni zbor v petek, 29. aprila 2016, ob 18. uri na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču. KD SOVODNJE sklicuje redni občni zbor, letos volilnega značaja, v četrtek, 5. maja 2016, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. DOBERDOBSKA OBČINA je objavila razpis za dodelitev dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin, ki so jih dolžni lastnikom nepremičnin, izrabljenih v bivalne namene, v skladu s 6. členom deželnega zakona 6/2003 in v skladu z 11. členom zakona št. 431 z dne 9. decembra 1998 v pomoč družinam, ki ne morejo plačevati najemnine in lastnikom nepremičnin, ki družinam v stiski dajejo v najem lastna stanovanja, ki so bila neizkoriščena, z izjemo tistih, k so bila deležna podpore za javne gradnje, kot je predvideno v 6. členu in 2. odstavku deželnega zakona 6/2003. Rok zapade 10. maja 2016 ob 12. uri; informacije na občini od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro ter ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 16. ure; www.doberdob.it. FOTOGRAFSKI NATEČAJ CONA PHOTOCONTEST poteka do petka, 20. maja, nagrajevanje bo v četrtek, 2. junija; informacije na fb strani https://www.facebook.com/conap-hotocontest. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016). V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo brezplačna srečanja za dobro počutje iz niza »Spazio DolceMente«: vsak torek od 20.30 meditacija »Cuori Gemelli«, ostale dneve bodo srečanja, ki jih bodo profesionalni izvedenci namenjali tehnikam yoge, schiatsu, qi gong, reiki, orthobionomy, quanti-ka, the-tahealing; www.ahaueventi.com. KOSTNICA NA OSLAVJU bo do 30. oktobra odprta od torka do petka 9.00-12.00, 14.00-17.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 9.00-12.30, 13.30-18.00, zaprta ob ponedeljkih; informacije po tel. 0481-531788 (hišnik) in 0481-489024 (direkcija); vstop prost. VIATORIJEV BOTANIČNI VRT med Pevmo in dolino Grojne bo odprt do četrtka, 2. junija, ob sobotah in nedeljah ter praznikih 16.00-19.00. Vodeni ogledi bodo ob 17. uri, za skupine z vsaj 15 udeleženci tudi med tednom. Informacije in rezervacije po tel. 0481-537111, viatori@fondazioneca-rigo.it, www.aglv.org; vstop prost. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. ETHNIC FESTIVAL bo v Gradišču od petka, 22. aprila, do nedelje, 1. maja; www.ethnicfestival.it. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 3334318338, 388-1703122, an-drea.bin@libero.it OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče 13. maja ob 10.30; informacije na spletni strani www.comune.savogna.go.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. OKUSI VIPAVSKE - festival vina in ku-linarike je v teku do 15. maja; www.okusi-vipavske.si. 0 Prireditve OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo svečanosti za obhajanje obletnice osvoboditve potekale pri spomenikih padlim: 22. aprila ob 20.15 v Gabrjah z odhodom s Trga Neodvisnosti in ob 20.30 pred spomenikom. 25. aprila bo polaganje vencev ob 9.20 na Peči, ob 9.35 v Rupi, ob 10. uri odhod izpred centra Danica na Vrhu in slovesnost pri spomeniku, ob 10.45 v Sovodnjah pri spomeniku pred občino in pri spominski plošči na cerkvi. OBČINA DOBERDOB, VZPI-ANPI, domača društva in organizacije prirejajo na dan osvoboditve izpod na-cifašizma v ponedeljek, 25. aprila, ob 9. uri mašo za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu, sledilo bo polaganje vencev na spomenike padlim: ob 10.40 v Jamljah, ob 11. uri v Doberdobu, ob 11.15 na Poljanah, ob 11.30 osrednja slovesnost na Palkišču, slavnostni govornik bo župan Fabio Vi-zintin. Sodelovali bodo pihalni orkester Kras, ženski pevski zbor Jezero, kulturno društvo Kremenjak. VZPI-ANPI PODGORA prireja svečanost ob obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom v ponedeljek, 25. aprila, ob 10. uri pri spomeniku padlih v narodnoosvobodilni borbi. Na programu polaganje vencev s strani borčevskih organizacij, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore, slavnostni govornik bo Igor Komel V CERKVI SV. KATERINE pri samostanu Rosa Mistica v Krminu bo danes, 20. aprila, ob 20.30 predavanje z naslovom »Le suore della Provviden-za a Cormons«. O krminski zgodovini zadnjih 150 let bosta predavala Giovanni Battista Panzera in Franco Femia. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bosta v sklopu 10. Goriških dnevov knjige danes, 20. aprila, ob 17. uri dramatik in igralec Tomaž Lapajne De-kleva in lutkar Brane Solce govorila na temo »Poetično v umetnost (poezija v povezavi z lutkovno umetnostjo)«. V četrtek, 21. aprila, ob 17. uri bo lutkovna predstava »Doktor Faust« v izvedbi bivših učencev Osnovne šole Šturje Ajdovščina; www.ng.sik.si. KULTURNO ZDRUŽENJE MITTEL-DREAM v sodelovanju s fotoklubom iz Ločnika prireja v nedeljo, 1. maja, »Pomladanski randez-vous« za fotografe-amaterje po goriških parkih, vrtovih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti. Udeležba je brezplačna, udeleženci morajo prinesti s sabo primerno fotografsko opremo (informacije na fb strani združenja Mitteldream). Zbirališče bo ob 9.30 v pevmskem parku, sledili bodo obisk Viatorijevega botaničnega vrta, kosilo ob Soči in obisk Kostanjevice, vile de Nordis in goriškega grajskega naselja. Mesta so omejena, nujna najava na info@mitteldream.com ali alida23@libero.it. »KNJIGA OB 18.03«: v dvorani APT železniške postaje v Gorici bo v četrtek, 21. aprila, Flavio Santi predstavil svojo knjigo »La primavera tarda ad ar-rivare«, z avtorjem se bo pogovarjal novinar Stefano Bizzi; info@illibro-delle1803.it, www.illibrodelle1803.it. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič prirejata »Srečanje pod lipami« v četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na programu je predstavitev knjige »Skozi ogenj«, ki jo je napisal Stanko Sivec, 90-letni primorski duhovnik po rodu iz Livka. Večer bo vodila urednica knjige Mira Cencič. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE bo v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 predstavitev monografije »Stillfried. Ein Name im Wetterleuchten der Geschichte; eine literarische Annaehe-rung«. Prisotni bodo avtor Mario Erschen, Renate Lunzer in Sergio Ta-vano. Prireja goriška državna knjižnica v sodelovanju s študijskim centrom Rizzatti in ICM Gorica. PRAZNIK F RTA LJE v prosvetnem društvu Rupa - Peč: v nedeljo, 24. aprila, ob 17. uri nastop otroških zborov ter »kokošje igre« v ekipah; častni govornik bo publicist in zgodovinar Vili Prinčič, sledil bo ples z duom Casablanca. V ponedeljek, 25. aprila, bo tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, nastop Športno plesnega kluba Dance Sport Connecting ter ples z duom Ivo&Marjan. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVER-JANU na Bukovju: v soboto, 30. aprila, ob 21. koncert »Pink Passion« (Pink Floyd Cover band); v nedeljo, 1. maja, ob 17.30 nagovori, koncert godbe na pihala Kras iz Doberdoba in ples s skupino Orange jouce. Pogrebi DANES V KRAJU SAN PIER: 11.00, Bruna Parmisan por. Berti (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V MARIANU: 10.30, Valneo Mucchiut (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 Sreda, 20. aprila 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ki Ji O NAŠEM TRENUTKU Besedni dvoboji in prazne jeze Ace Mermolja V povojnih letih je italijanska republika doživela več družbenih in političnih zaostritev. Povojna pomiritev ni bila enostavna, saj so v institucijah in v vojski še vedno vladali mnogi bivši fašisti. Udeleženci partizanskega boja so pod posteljo skrivali orožje, delavski sindikati so se lahko strnili v množico z jasnimi cilji, fašistične škvadre so spremenile imena. Italija je doživela poskuse avtoritarnih sprememb, načrte za državni udar, študentske poulične proteste, ki so rodili tako »črni« kot »rdeči« terorizem (so bili res za to vzrok študentski protesti in glasila?). Država se je nekajkrat zamajala do temeljev. V tem kontekstu je slovenska manjšina v Italiji doživela marsikatero hudo uro. Tu, na severu, na meji med dvema blokoma, čeprav je bila Jugoslavja »neuvrščena«, se je dogajalo veliko hudih stvari. Trst je bil dolgo let pod zavezniško vojaško upravo, kar je pomenilo, da gre za mednarodno problematično področje. Tržaške meščanske stranke in njihovi volilci so gojili do Slovencev občutke maščevanja in sovraštva. Del Slovencev je bil razočaran, ker je ostal pod Italijo, skupnost je nato razklal kominform. Na drugem bregu so bili slovenski antikomunisti in med njimi mnogi pribežniki, ki niso mogli ostati v Jugoslaviji. V Benečiji so doživljali ustrahovanje policije, trikoloristov in članov tajnih služb, med katerimi je bila znamenita Gladio. Nato so doživeli naknadno obubožanje in posledično izseljevanje iz domačih vasi v tujino. Če povzamemo, ni manjkalo konfliktov in težkih trenutkov, ki bi lahko postali usodni za demokracijo. Dejansko so državljansko vojno preprečili vodstvo KPI in nekateri da-lekovidni ljudje v Krščanski demokraciji. KPI je bila največja in najbolje organizirana komunistična stranka v zahodnem svetu. Po eni strani se je naslanjala na osnove marksizma in leninizma, po drugi na kulturno- humanistično Gramscijevo opcijo. KPI je živela med dogmo in svobodno mislijo. V njej so bili visoki intelektualci: od Itala Calvina do Pasolinija, čeprav je prišlo na tej strani do sporov in odhodov. Vendar so bili v samem vodstvu stranke nekateri humanistično izobraženi komunisti, ki so zagovarjali reformistične poti. Predsednik Napolitano je izraz te generacije in struje. Italijanska KPI ni bila na oblasti, vendar je bila vodilna v osvobodilnem boju, odločilna v referendumu za republiko, pri pisanju ustave, pri iskanju rešitev ob hudih socialnih sporih, v dialektiki s sindikati, v boju proti terorizmu itd. KPI je bila na-rodotvorna in povsem demokratično naravnana delavska sila. Svojo veliko udarno moč je usmerjala v kon-štrukcijo in ne v razdiranje. Bila je opora Slovencev v bojih za pravice. Opozoril sem na zgodovinske trenutke Italije in na vlogo KPI kot velike in obenem konstruktivne opozicije, ker se danes italijanske opozicijske sile vedejo skrajno konfliktno, ob glasovanjih zapuščajo parlament, odklanjajo soočanje, podpihujejo ločevanje duhov in imajo kot edini cilj rušenje vlade. Nedvomno je med včeraj in danes velika razlika. Italija je znana po mnogih vladnih krizah. V preteklosti pa so bile te krize največkrat sad preporazdelitve oblasti v sami vladni večini. Danes se zdi, da je edini cilj opozicije ta, da zruši vlado. S KPI ni bilo tako. Nad Aventinom sicer ne bdi Mussolinijeva senca, web ni ne ulica in ne gozd, kjer bi se lahko fizično spopadle organizirane skupine pro-letariata, ki je izšel iz vojne ter saloj-skih sil in policije. Terorizem dobiva zunanje in z revolucijo ali s pučem prav nič vezane impulze. Nezadovoljstvo množic se izliva v zanke populizma, v psovanje po internetu, v brezbrižnost ali v povsem površne razlage stvarnosti. Skupine so kvečjemu virtualne in ne fizične, če izvzamemo socialne centre ali kako »Casa Pound«, ki nosi na trivialen način ime pesnika. Ko bi se stara KPI obnašala kot gibanje 5 zvezdic, kot Grillo ali Salvini z Ligo, bi danes gledali povsem drugačno stvarnost. Vseeno pa ne podcenjujem moči besednih sporov, ostrih dejanj, ki so sicer špektakel, a najdejo velik odmev v medijih in posledično v javnosti. Skrajni spori, jeza po televiziji in na družbenem omrežju ne ponujajo Italiji resničnih rešitev mnogih vprašanj. Nikoli ne bom trdil, da opozicija ne sme opravljati svojega posla, ki je tudi v tem, da se pripravlja na demokratični prevzem oblasti. Ne trdim, da je npr. Renzijeva vlada nezmotljiva, nasprotno, storila je vrsto napak začenši s tem, da Renzi pretirano srka v svojo podobo usodo vlade in stranke, katere tajnik je. To ima lahko hude posledice: če pade Ren-zi se zruši tudi del sveta, ki je nanj vezan. Menim celo, da je bila za italijansko levico zelo škodljiva demoni-zacija Berlusconija. S kazanjem na velikega Nasprotnika je levica prenehala razmišljati. Iskala je predvolilne formule in zavezništva, ni pa se spopadla z vprašnji sodobne družbe, kot so razpršitev dela, delokalizacija, vloga ka-pitalov, mednarodna politika in fi-nanca, neustreznost sindikatov, ki so izgubili velik del svoje mlade baze itd. Pragmatični desnici in gospodarsko vodilnim slojem, ki jih je Berlusconi dobro zavaroval, ni znala levica zo-prstaviti realne in izvedljive alternative, ki bi bila osnova nove, postka-pejevske stranke. V še hujši položaj se s svojim populizmom spravljajo gibanje 5 zvezdic, Grillo, Di Maio in njihova web-demokracija. Dodajmo Salvini-ja in tretje vrste razpadajočega Ber-lusconijevega gibanja in si predstavljajmo, kakšno vlado bodo lahko sestavili. Misliti moramo, da je povsem možno, da bo Grillo zmagal na državnih volitvah in z novim sistemom dobil trdno parlamentarno (edina, ki bo pomembna) večino. Iz gibanja »nejev« se bo stranka zbadljivih zvezd morala spremeniti v vladno in po definiciji propozitivno skupino. Vprašanje je, če ima v zaledju pripravljene ljudi in vodilne sloje. Renzi je zmagal v stranki, ki se je iz opozicijske vendarle prelevila v vladno. Berlusconi je lahko računal na italijanski vodilni sloj in na ljudi iz prve republike. Kaj se lahko zgodi, če nimaš za sabo nič razen jeze in konfuznih obljub? Sedanje opozicije nihče ne sprašuje za programe, saj je dovolj, da tovori v javnost intimno ljudsko nezadovoljstvo in jezo. Za urejanje države pa to ni dovolj. Bolj umirjene razprave bi koristile vsem, predvsem pa državljanom, ki smo žrtve vsebinsko praznih političnih in besednih dvobojev. branje - Od danes do 11. novembra 10. akcija Primorci beremo Obiskovalci knjižnic so v devetih letih prebrali skoraj 54.000 predlaganih slovenskih knjig TRST - Najširše zasnovana slovenska bralna akcija Primorci beremo stopa danes, ko obeležujemo dan slovenske knjige, v svoje deseto leto. Bralci primorskih knjižnic bodo do 11. novembra segali po delih slovenskih avtorjev s seznama, ki letos vključuje 59 naslovov proze in 12 pesniških zbirk. Projekt bodo zaključili vsi, ki bodo prebrali vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko. Seznam vključuje letos 59 naslovov proze in 12 pesniških zbirk Uspešnost in aktualnost pobude potrjujejo med drugim tudi številke: v devetih letih so obiskovalci primorskih knjižnic prebrali skoraj 54.000 predla- ganih slovenskih leposlovnih knjig. Bralci so tisti, ki vsako leto vdihujejo življenje temu projektu, z bralnim užitkom pa poleg prepoznavnosti in promocije branja slovenskih avtorjev utrjujejo tudi pripadnost skupnemu kulturnemu prostoru in kulturni identiteti. V našem večjezičnem prostoru je branje v slovenščini še toliko pomembnejše, saj nam pomaga ohranjati stik z živim jezikom. Knjižnicam od Tolmina do Izole so se sčasoma pridružile tudi knjižnice slovenske skupnosti v Italiji. Bralci si tako lahko izposodijo knjige z letošnjega seznama v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Knjižnici D. Feigla v Gorici, v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opčinah, v občinski knjižnici v Saležu ter v Knjižnici B. Pahorja na Proseku. Vsakdo bo lahko med predlaganimi knjigami našel tisto, ki ga bo na- govorila, saj so na seznamu dela z različno vsebino: od ljubezenskega romana, kriminalk, biografij, potopisov, zgodovinskega in znanstvenofantastičnega romana pa do zgodb z aktualno temo in zanimivih mladinskih romanov. Med avtorji so letos zastopani tudi Miroslav Košuta, Boris Pangerc, Aleksij Pregarc, Marjanka Rebula, Alojz Rebula in Zora Tavčar, Marko Sosič ter Jasna Tuta. V sodelujočih Izposoja tudi v Trstu, Gorici, Saležu in na Opčinah in Proseku knjižnicah lahko interesenti prejmejo dodatne informacije in priložnostne zgibanke, na voljo pa je tudi spletna stran www.tol.sil.si/primorci-beremo/. slovenija - Zamenjava na čelu ministrstva za kulturo Cerar predlagal razrešitev ministrice Bizjak Mlakarjeve LJUBLJANA - Premier Miro Ce-rar je državnemu zboru predlagal razrešitev ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, potem ko ni ponudila odstopa, so sporočili iz premierjevega kabineta. Kot je zapisal v obrazložitvi, je ministrica s svojim delovanjem, predvsem pa nedelovanjem, povzročila za slovensko kulturo negativne posledice in procese. Opozoril je, da vlade ni mogoče voditi uspešno, če njen član ni pripravljen iskati rešitev in je nenaklonjen dialogu. Iskanje kompromisa je po njegovih ocenah temeljni način uspešnega vodenja politik, »s soglasjem sprejeta odločitev vlade pa prevlada političnega odločanja koalicije o medresorsko usklajenem predlogu pristojnega ministrstva in ne poraz posameznika, kot je to pogosto razumela ministrica za kulturo«. Zadnji tak primer neustreznega ravnanja ministrice je po Cerarjevih navedbah povezan z neizpolnitvijo sklepov vlade o prenosu upravljanja rudnika ter vseh s tem povezanih nalog na Center PISMO UREDNIŠTVU Lahkotnost obsojanja V zvezi z izjavo pisatelja Milana Rakovca (PD, 6. 3. 2016), da je pri nedavnih dveh protestnih shodih na Kot-nikovi v Ljubljani šlo »za trk humanizma in rasizma«, pa da je slovenska desnica z očitanjem sovražnega govora nasprotni strani dala primer, »ko sejalci sovražnosti človekoljube obtožujejo sovražnosti«, menim, da gre za silno lahkotnost obsojanja. Prvič, ker bi naj bil po podatkih medijev shod pomlad-nikov kulturen in strpen, na čelu nasprotne strani pa smo iz posnetkov v časopisih lahko videli vrsto črno oblečenih in kot džihadisti zakrinkanih posameznikov z debelimi palicami v rokah, da je človeka ob raznih asociacijah kar malo spreletel srh. Celo same rdeče zastave v rokah nekaterih teh protestni-kov so bile privezane na podobne debele palice, ki bi v slučaju potrebe lahko služile še za kaj drugega. Tudi sicer bi bil previdnejši pri razglašanju leve strani za humanistično, ob podatkih iz Črne knjige komunizma, da je namreč ta opcija v času svojega vladanja pobila okrog 85 milijonov ljudi, in to pretežno v času miru. In, drugič, skrajna desnica, kot jo poznamo iz novejše zgo- za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Povezovalne vloge ministrica po njegovih ocenah ni zmogla niti pri izvrševanju oziroma neizvrševanju Nacionalnega programa za kulturo. V DZ je izjavila, da ga ne namerava upoštevati, hkrati pa ni predlagala sprememb. Ce-rar ministrici še očita, da na ministrstvu niso pripravili prenove kulturnopoliti- dovine, je danes v Sloveniji marginalen pojav ter predstavlja izenačevanje take desnice s pomladno opcijo, ki je zborovala na Kotnikovi, povsem neprimerno dejanje, ki pa je zelo priročno za ustvarjanje pojmovne zmede in bega-nje ljudi. Militantna in zločinska desnica je bila namreč v preteklosti zgodovinsko diskreditirana in kaznovana ter se tako z izenačevanjem ta njena nalepka prijemlje tudi pomladnikov. Medtem, ko je bila levica s svojimi nič manj strahotnimi zločini zelo blagohotno obravnavana ter je ušla kazni, ker je bila v drugi svetovni vojni med zmagovalci in je tako ni imel kdo kaznovati. Tudi sicer so pomladno opcijo ustvarili in še danes tvorijo njeno jedro demokrati in ljudje kulture, ki so zmogli toliko poguma, da so se uprli prejšnjemu režimu ter ob pomoči sopotnikov, tudi z leve politične scene, demokratizirali družbo in ustvarili slovensko državo. V zvezi s sejanjem sovraštva pa bi rad spomnil, da so sovražni slogani iz ust pomladne opcije redkost, tisti z leve pa skoraj že nacionalni šport, zlasti tisti proti kristjanom in Cerkvi. Poznana je npr. zgodba s požigom strunjanskega križa, pa objava Matere božje s podgano v naročju. Nedavno tega so bile onesnaže- čnega modela, čeprav o tem govori koalicijski sporazum. Ugotavlja še, da ni bilo prenove medijske zakonodaje. »Na moja večkratna opozorila in številne priložnosti za popravo stanja se ministrica ni ustrezno odzvala,« je še poudaril Cerar in ocenil, da »v celoti gledano delo ministrice za kulturo oziroma njeno izvajanje politik vlade ni dovolj učinkovito in ni združljivo z delovanjem vlade«. Zato po njegovem mnenju Bizjak Mlakarjeva ne more več opravljati funkcije ministrice za kulturo, DZ pa predlaga, da postopek njene razrešitve izvede v najkrajšem možnem času. Ker mesto ministra za kulturo pripada koalicijski stranki DeSUS, Cerar od predsednika te stranke Karla Erjavca pričakuje, da bo čim prej podal predlog kandidata za novega ministra. V kabinetu predsednika DZ Milana Brgleza so pojasnili, da so predlog za razrešitev že prejeli. Najverjetneje je, da bo DZ o razrešitvi odločal po praznikih. Na ministrstvu za kulturo so medtem za STA pojasnili, da se Bizjak Mlakarjeva za zdaj ne bo več javno odzivala. m ne s sovražnimi grafiti kar tri cerkvene stavbe hkrati (koprska in ljubljanska stolnica in frančiškanska cerkev v Ljubljani). Pa nedavni zloglasen grafit s povsem iskrenim obžalovanjem neznanega avtorja, da je bilo namreč po drugi svetovni vojni pobitih premalo kristjanov, in da je še dovolj nenapolnjenih rovov in rudniških jaškov zanje. Tudi Čas-nik.si je pred kratkim prinesel sporočilo s transparenta ene od protestnic levega shoda v Ljubljani, da bi namreč »morali katoličanom vzeti pravico do svobodnega izražanja mnenj in javnega nastopa«. Da ne omenjam posebej vala levo usmerjenih sovražnih sloganov ob nedavni skoraj plebiscitarni referendumski zavrnitvi družinskega zakona, ali pa prek četrt stoletja trajajočega medijskega, sodnega in vsakršnega drugega pogroma zoper predsednika SDS Janeza Janšo. Milan Gregorič Sreda, 20. aprila 2016 1 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu APrimorski ~ dnevnik vaterpolo - Ratko Rudic, najuspešnejši vaterpolski trener na svetu »V Jugoslaviji je bilo lažje delati« Hrvat Ratko Rudic je najuspešnejši vaterpolski trener na svetu, saj je osvojil štiri olimpijske zlate kolajne s tremi različnimi reprezentancami (z Jugoslavijo 1984 in 1988, z Italijo 1992 in s Hrvaško 2012), trikrat je bil svetovni prvak (z Jugoslavijo 1986, Italijo 1994 in s Hrvaško 2007) in z italijansko reprezentanco osvojil evropska naslova 1993 in 1995. Danes 67-letni strokovnjak, ki je kot igralec osvojil srebrno odličje na olimpijskih igrah leta 1980 v Moskvi, z vso vnemo dela kot trener brazilske reprezentance. Na kvalifikacijski turnir v Trstu si je prišel ogledat tekmece na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Na katerem mestu je vaterpolo v vašem življenju in kaj vam pomeni? Vaterpolo je gotovo ena najpomembnejših stvari v mojem življenju. Vse življenje sem tako rekoč v vaterpolu, prej kot igralec in zdaj kot trener. Vaterpolo je zelo pomemben del mojega življenja in določa njegovo vsebino. Bili ste izvrsten vaterpolist, osvajali ste kolajne na največjih tekmovanjih, med drugimi tudi srebrno kolajno na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980. Zlata kolajna se vam je izmuznila leta 1968, ko ste se tik pred začetkom OI v Mehiki poškodovali in niste bili med enajstimi reprezentanti, ki so osvojili zlato odličje. Ali obžalujete, da vam ni uspelo osvojiti zlate kolajne na OI? Žal mi je, saj sem bi eden boljših igralcev na svetu. Imeli smo dobro ekipo, reprezentanca je bila zelo blizu dosežku. Nimam zlate kolajne, čeprav sem bil zelo ambiciozen igralec. V klubskem tekmovanju sem osvojil vse mogoče lovorike. Ste si po igralski karieri lahko predstavljali, da boste tako dolgo delali v vaterpolu? Že med igralsko kariero sem se pripravljal za poklic trenerja. Končal sem fakulteto za telesno kulturo in začel delati z mlajšimi igralci, tako da sem se po igralski karieri posvetil trenerskemu delu, čeprav sem imel ponudbe, da bi lahko igral še naprej. Bolj me je zanimalo trenersko delo, bil sem zelo motiviran in ambiciozen, želel sem doseči rezultate na tem področju. Takoj sem začel delati zelo zavzeto. Ste trener z največ osvojenimi lovorikami na svetu. Imate izkušnje z delom z različnimi reprezentancami in z vsemi ste bili zelo uspešni. Kako je bilo voditi Jugoslovane, Italijane, Američane, Hrvate in zdaj Brazilce? Pot do trenerja članske ekipe sem prehodil kot trener mladih, mladincev, klubskega prvega moštva, mladinske reprezentance in leta 1984 postal trener jugoslovanske reprezentance že z dobrim poznavanjem celotnega sistema priprave igralcev in igralske problematike. Imel sem tudi igralske izkušnje. Vse razmere in reprezentance, s katerimi sem delal, so drugačne. V Jugoslaviji je že obstajal sistem dela, ki je bil dobro utečen. Igralci so bili zelo motivirani. Zelo veliko smo delali. Takoj sem začel s strokovnim delom, ki je bilo na precej visoki ravni. Najel sem različne strokovnjake z inštituta za šport na fakulteti za telesno kulturo. Že takrat sem vključil psihologe, fiziologe, video snemanja in testiranja, tako da sem se že na začetku obdal z ljudmi, ki mi lahko pomagajo k najkakovostnejšemu delu. Seveda je bilo v Jugoslaviji lažje delati. Bil sem avtoritativen. Ni bilo veliko ugovarjanj. Igralcem sem pripravil program in vsa pojasnila, tako da smo jih izpolnjevali brez težav. Takrat smo zares imeli najbolje pripravljeno reprezentanco. Leta 1990 ste se za desetletje preselili v Italijo. V Italiji je bil položaj drugačen. Italijani niso bili navajeni na takšno delo. Na nek način sem se prilagodil nekaterim stvarem, vendar so se tudi oni prilagodili meni. Taktično so bili dokaj dobro podkovani, tako da sem moral delati z njimi na telesni pripravljenosti, kar smo tudi naredili in pozneje dosegali odlične rezultate. V Italiji sem naredil precej velik premik glede dojemanja igre, strokovnega pristopa, izdelave programa, oblikovanja dolgoročnih programov in kvalitetnega načrtovanja, ki ga do takrat niso poznali. To je ostalo do danes. Zadovoljen sem, ko vidim, da so se ohranile nekatere stvari, ki sem jih uvedel jaz. Pot vas je leta 2000 odpeljala v ZDA. Koliko dela ste imeli tam? Američani niso bili preveč organizirani. Imeli so premajhno število tekem. Vložil sem veliko truda v ameriški vaterpolo; organiziral sem vse, od sistema tekmovanja, izbora igralcev, trenerjev do načina dela v reprezentanci in z igralci. Povečal sem število tekem, organiziral prvenstvo, ki ga nikoli niso imeli. Zelo smo napredovali. Takrat nismo dosegali velikih rezultatov, ampak je reprezentanca pozneje osvojila srebrno kolajno na olimpijskih igrah 2008 v Pekingu. Z Američani sem imel dolgoročno pogodbo, vendar ko so me leta 2004 poklicali iz Hrvaške, sem se vrnil v domovino. Kakšne so bile razmere v Hrvaški? Niso bile najboljše. Niso dosegali dobrih rezultatov, zato so bili igralci depresivni in nekateri niso sprejeli mojega povabila v reprezentanco. Nekateri igralci niso bili navajeni delati. Potrebovali smo približno dve leti, da smo uredili tudi to, nato smo oblikovali močno reprezentanco. Dosegli smo izvrstne rezultate, ki smo jih kronali z zlato olimpijsko kolajno v Londonu leta 2012. Takrat sem se nehal ukvarjati s trenerstvom in sem bil leto dni športni direktor v Hrvaški vaterpolski zvezi. Vendar ste sneli besedo in se znova podali v trenerske vode. Ko so me leta 2013 povabili v Brazilijo, sem spet privolil. Vodi, bazenu in vaterpolskemu adrenalinu med tekmo se preprosto ne morem upreti. V Braziliji sem naletel na najslabše razmere. Ekipa je bila na najnižji ravni, na kateri sem delal. Vendar smo tudi tam začeli delati. Nekateri igralci so se vrnili v brazilsko reprezentanco, na primer Felipe Perrone, ki je do takrat igral za Španijo. Nekateri igralci so naturalizi-rani kot center Josip Vrlic. Oblikovali smo reprezentanco, ki je lani osvojila tretje mesto v svetovni ligi, kar je bil zgodovinski uspeh za Brazilijo. Zdaj se pripravljamo na olimpijske igre. Vedno sem se prilagajal, vendar sem vedno zahteval, da je treba spoštovati osnovna načela igre. Kako delate z brazilsko reprezentanco? Ko sem prišel v Brazilijo, sem opazil dve najslabši lastnosti brazilskega va- terpola: eno je bila njihova nezadostna telesna pripravljenost za vaterpolo, ki je zelo močna telesna igra, druga pa je bilo pomanjkanje igralskih izkušenj. Ne moreš igrati tekem, če ne moreš prepoznati položaja in se ne moreš hitro odločati. Prvo obdobje sem delal na telesni pripravljenosti, potem smo začeli hoditi po Evropi. Igrali smo več tekem in letos sem načrtoval, da bi kot klub igrali v regionalni ligi Triglav, vendar mi ni uspelo zaradi financ, čeprav mi je uprava lige potrdila, da bi lahko igrali. Vse igralce sem poslal v evropske klube. Morajo odigrati določeno število tekem in dobiti igralske izkušnje. Če igralci odigrajo vse klubske tekme, lahko napredujejo. Pričakujem, da pridejo na reprezentančne priprave z veliko boljšim znanjem. Od 10. do 15. maja bomo imeli kvalifikacije za svetovno ligo in junija igrali na superfinalu svetovne lige. Gostovali bomo na Madžarskem in igrali na turnirju v Srbiji, nato se vrnili v Brazilijo na zaključne priprave na olimpijske igre. V Trstu ste bili že pred nekaj meseci, ko ste prišli pogledat svojega re-prezentanta Grummyja Gustava Gui-maraesa, ki igra pri klubu Pallanuoto Tireste. Da, novembra sem obiskal vse brazilske igralce, ki igrajo v italijanskih klubih. Tržačani so igrali proti Floren-tii, pri kateri igra Guilherme Oneto Gomes. Obiskal sem tudi vse moje repre-zentante, ki igrajo na Hrvaškem, v Španiji in na Madžarskem. Kako daleč se lahko prebije Brazilija na igrah na brazilskih tleh?? Težko rečem. Pokazali smo, da lahko igramo enakovredno tudi z najmočnejšimi, vendar v vaterpolu traja veliko časa, da se ekipa povzpne na višjo raven. Videli bomo, ali bomo znali pokazati kakovostno igro in se potegovali za vrh. Ne razmišljam veliko o rezultatih in o tem, kako bo, raje razmišljam o tem, kako naj organiziram priprave, da pridemo najbolje pripravljeni, da predvidimo vse, kar se lahko zgodi, da se igralci pripravijo na morebitne dogodke, ki jih lahko pričakujemo na olimpijskih igrah. Torej je vse odvisno od teh priprav, ki bodo trajale dva meseca. Če to naredimo dobro, če ne bo poškodb in stvari, ki bi ovirale priprave, bomo zelo konkurenčna ekipa in se bomo osre-dotočali na vsako naslednjo tekmo. Naš cilj je vsekakor priti do četrtfinala. Kakšna je zdaj hrvaška reprezentanca, ki bo na v Riu branila zlato kolajno iz Londona? Hrvaška ima najbolj nadarjene igralce na vseh položajih, morda ji zdaj manjka le center. Reprezentanca je zelo močna in nadarjena. Ko pozdravijo poškodbe in odpravijo manjše težave, bodo eni od kandidatov za najvišja mesta. Kako ocenjujete turnir v Trstu? Najprej moram povedati, da Trst in ta bazen imata vse za lepo tekmovanje in bivanje. Mesto je po meri športa. Lepo mesto, v katerem se lahko sprehodiš in uživaš, v katerem je mogoče videti veliko lepega. Ta bazen je eden najboljših tovrstnih objektov. Mislim, da se tukaj vsi počutijo zelo prijetno. Turnir je prinesel precej presenečenj. Razlika med reprezentancami srednje in najvišje ravni je manjša. Bilo je nekaj presenetljivih rezultatov. Nekatere ekipe, Selektor Ratko Rudic se je tako pred štirimi leti v Londonu veselil olimpijskega naslova z vaterpolisti Hrvaške ansa kot so Francija, Nizozemska in Kanada, so napredovale. Zame je bilo koristno, da sem videl veliko igralcev in reprezentanc. Madžari so zasluženo zmagali, Italijo in Španijo smo pričakovali na olimpijskem turnirju, presenečenje je vsekakor Francija, ker smo pričakovali, da se bodo v Rio prebile Kanada, Nizozemska ali morda Nemčija. V Trstu so vsi govorili o tem, da je težko igrati tekme vsak dan. Kaj menite vi? Za igralce je to velik napor, če niso pripravljeni. Vendar je to mogoče zdržati. Že jaz sem igral tekme vsak dan. Tudi v svetovnem pokalu in svetovni ligi se igra vsak dan. Tisti, ki je pripravljen, lahko igra. Razmere so za vse enake. Kdor je bolje pripravljen, pač zmaga. Ali bi lahko izpostavili katerega igralca, ki je bil izjemen v času vašega trenerskega dela in v vaših reprezentancah? Bilo je več igralcev, ki so zares izstopali, vendar sem bil vedno med trenerji, ki so zagovarjali tezo, da je indi-vidualizem igralcev dober, če je cela ekipa dobra. Igralec lahko pokaže svojo posebnost le, če je ekipa dobra. Vedno sem na prvo mesto postavljal ekipo in igro. Igralec je lahko nadarjen in izjemen, vendar rezultate prinaša dobra ekipa. Imeli smo izvrstne igralce, ki niso osvojili lovorik, in obratno, imeli smo ekipe, ki niso imele izjemnih posameznikov. Lahko bi naštel nekaj igralcev, vendar ne bom. Če omenim ene, se drugi jezijo name. Treniral sem vrhunske igralce, ki so zaznamovali vaterpolo v tistem času, in oni vedo, kdo so to. Giuseppe Porzio in Alessandro Campagna sta bila vaša igralca, zdaj uspešno vodita Kanado oziroma Italijo. Moji igralci in sodelavci so povsod. Na olimpijskem turnirju v Londonu 2012 so šest reprezentanc od dvanajstih vodili moji igralci. Za seboj sem pustil veliko sledi po svetu, kar se tiče igralcev in trenerjev. Imate kakšen konjiček? Kot igralec sem se ukvarjal s slikarstvom, kot trener nimam dovolj časa. Za ta konjiček si puščam čas, ko bom končal trenersko delo. Po malem igram šah, vendar ne v Braziliji. Kako ste usklajevali vaše delo z zasebnim življenjem? Ne najbolje. Ni mi uspelo. Ločen sem. Imam hči Martino, ki je uspešna violončelistka v Milanu. Jasna Milinkovic olimpijske igre V Riu kmalu vse nared Dokončali so 98% vseh objektov RIO DE JAEIRO - Olimpijske igre se nezadržno bližajo. Mednarodni olimpijski komite (Mok) je pred kratkim opravil zadnji nadzorni obisk bodočega olimpijskega mesta, ugotovitve pa so dobre, so sporočili prireditelji iger. Komisija je ugotovila, da je dokončanih 98 odstotkov vseh objektov, na 33 testnih tekmovanjih na olimpijskih prizoriščih pa so prav tako uspešno preizkusili vse potrebno. Podpora igram je med prebivalci mesta po zadnjih raziskavah 70-odstotna. NBA - Košarkarji Golden State Warriors, ki so nastopili brez poškodovanega Stephena Curryja, so zmagali še drugo tekmo prvega kroga končnice severnoameriške lige NBA na Zahodu. Bojevniki so bili s 115:106 pod domačima obročema boljši od Houston Rockets in v končnici povedli z 2:0 v zmagah. NHL - Moštvo Los Angeles Kings je v gosteh po podaljšku z 2:1 premagalo San Jose Sharks ter slavilo prvo zmago v letošnji končnici sever-noaveriške hokejske lige NHL. Dallas serijo tako vodi le še z 2:1. Anže Kopitar je bil strelec gola za izenačenje 1:1 v prvi tretjini, Tanner Pearson pa je zadel za zmago v podaljšku. KOLESARSTVO - Italijanski kolesar Giacomo Nizzolo je zmagovalec uvodne etape druge dirke po Hrvaški. Na 235 km dolgi etapi od Osi-jeka do Varaždina je bil v ciljnem sprin-tu hitrejši od Marka Cavendisha in Ti-mothyja Duponta. NOGOMET - V italijanski nogometni A-ligi bodo danes odigrali večino tekem 34. kroga prvenstva. Spored: ob 18.30 Sassuolo - Sampdoria, ob 20.45 Chievo - Frosinone, Empoli - Verona, Genoa - Inter, Juventus - Lazio, Palermo - Atalanta, Roma - Torino, Udinese - Fiorentina. JUTRI: ob 20.45 Milan - Carpi. SINOČI: Napoli - Bologna 6:0 (Gabbiadini v 10. in 35. min. iz 11-metrovke, Mertens v 58., 80. in 88., Lopez v 89. min.). EVROLIGA - SINOČI: Real Madrid - Fenerbahce 63:75, Panathinaikos - Laboral Kutxa 75:84, Barcelona - Lokomotiv Kuban 82:70. 1 8 Sreda, 20. aprila 2016 ŠPORT Primorski ki Ji 1. al - Dva kroga pred koncem sezone številnim ekipam grozi izpad Sovodnje blizu obstanku, Mladost morda v play-outu, Breg pa pred misijo nemogoče Nogometašem Brega grozi neposreden izpad iz lige, na še bolj razburljiv razplet prvenstva pa je vplivala tudi Zarja, ki je v nedeljo izgubila v Turriacu ter domači ekipi tako odstopila tri dragocene točke v boju za obstanek fotodamj@n Boj za obstanek v nogometni 1. amaterski ligi lahko primerjamo z napeto detektivko z nepredvidljivim koncem. Izpad še vedno grozi kar sedmim ekipam. Če je zadnjeuvrščeni Porpetto v bistvu skorajda obsojen na neposredno nazadovanje (matematika mu dopušča le kanček upanja), bodo naskakovala ostala moštva v zadnjih dveh krogih neposreden obstanek ali najboljše izhodišče v play-outu, Breg pa se bo skušal izogniti neposrednemu nazadovanju. Zadnjeuvrščena ekipa nazaduje v 2. AL, v katero izpadeta tudi poraženki dodatnih dvobojev med 12. in 15. ter med 13. in 14. ekipo. 15. oz. predzadnje moštvo pa neposredno izpade, če ga na koncu prvenstva več kot 8 točk loči od 12. ekipe, ki se v tem primeru izogne play-outu. Poleg Brega si morajo obstanek zagotoviti še Sovodnje in Mladost, play-outu pa se želijo izogniti tudi Terzo, Pro Romans Medea, Aquileia in Turriaco. Kombinacij je nešteto, tako da navajamo le nekatere izmed številnih možnosti, ki bi našim predstavnikom omogočile obstanek. HALO SOVODNJE - V najboljšem položaju so nogometaši trenerja Samba. Ti lahko takoj dosežejo neposreden obstanek v ligi, če: a) zmagajo v nedeljo z Aquileio; b) izenačijo z Aquileio, Mladost ne zmaga in Breg izgubi; c) izgubijo z Aquileio, Breg izgubi in Mladost doseže največ točko. HALO MLADOST - Doberdobska ekipa se bo najverjetneje potegovala za najboljše izhodišče v play-outu, do neposrednega obstanka pa se lahko prebije, če: a) do konca doseže 4 točke, Pro Romans in Aquieia ne dosežeta točk ter Turriaco ne osvoji dveh zmag; b) Breg doseže največ točko, Mladost naniza šest točk, Aquileia in Pro Romans dvakrat izenačita; c) doseže 4 točke, ena izmed ekip Pro Romans in Aquileia ne doseže nobene točke, Turriaco doseže največ 4 točke in Breg osvoji največ točko. Uresničitev omenjenih kombinacij je sicer malo verjetna. HALO BREG - Le čudež lahko omogoči ekipi iz Doline, da se izogne neposrednemu izpadu. Do tega lahko pride, če: a) Breg osvoji 2 točki, Aqui-leia in Pro Romans ne dosežeta točk, Mladost naniza največ 3 točke, Tur-riaco največ 4, Porpetto pa manj kot Ekipa 29. krog (24.4.) 30. krog (1.5.) 9. Sovodnje (36 točk) AQUILEIA Breg 13. Mladost (31 točk) Terzo DOMIO 15. Breg (24 točk) Gradese SOVODNJE Pomembni obračuni v boju za obstanek: 29. krog (24.4): Sovodnje - Aquileia, Gradese - Breg, Porpetto - Tur-riaco, Terzo - Mladost, Zarja - Pro Romans Medea 30. krog (1.5): Mladost - Domio, Turriaco - Mariano, Aquileia - Porpetto, Breg - Sovodnje, Pro Romans Medea - Terzo Vrstni red: Pro Gorizia 57, Domio 56, Cormonese, Gradese in Mariano 44, Ison-tina in Isonzo 40, Zarja 39, Sovodnje 36, Terzo 35, Pro Romans Medea in Aquileia 34, Mladost 31, Turriaco 30, Breg 24, Porpetto 21. Legenda: V mastnem tisku domače tekme. 6 točk; b) Breg doseže 6 točk, Aquileia in Pro Romans največ 4 točke, Terzo največ 3 točke, Sovodnje ne zmagajo z Aquileio; c) Breg doseže 3 točke, Aquileia in Pro Romans dosežeta naj- mladinska košarka - U20 Elite Za košarkarje Brega usodna zadnja četrtina Moštvo iz Doline za las zgrešilo uvrstitev v prestižno meddeželno fazo Under 20 Elite Baskettiamo Vittuone - Breg 71:61 (21:18, 30:34, 45:50) Breg: Gori, I. Gregori 9, Gelleni 20, Tul, L. Gregori 3, Crismani 11, Bandi, Griso-nich, Zobec 10, Giuliani 8, Coretti, Baz-zarini. Trener: Kladnik. Košarkarji Brega so za las zgrešili uvrstitev v meddeželno fazo prvenstva U20 Elite. Potem ko je moštvo iz Doline v deželi pristalo na tretjem mestu, je moralo v kraju Solesino v okolici Padove odigrati dodatno srečanje proti ekipi Baskettiamo Vittuone, ki je v Lombardiji dosegla četrto mesto. Za Breg so bile usodne poslednje minute tekme, saj so Gelleni in soigralci vodili skozi prve tri četrtine. Sicer razpolaga Baskettiamo Vittuone s solidnimi košarkarji na zunanjih pozicijah, izstopal pa je Tannoia, ki je Bregu nasul 32 točk. Na drugi strani moštvu iz Doline ni uspelo uveljaviti »centimetrov« pod obema košema. »Zaključila se je sezona, med katero smo uprizorili nekaj res odličnih predstav, nekaj tekem pa smo odigrali tudi površno. To nas je na koncu drago stalo. Veseli me podatek, da se kar šest košarkarjev ekipe U20 poteguje tudi za mesto v članski ekipi. Fantje lahko z dodatnim delom in dodatno željo po dokazovanju naskakujejo lepo košarkarsko prihodnost,« je dejal trener Brega Klemen Kladnik. Under 18 deželni Breg Jadran - Sokol 69:64 (16:12, 30:26, 44:43, 54:54) Breg Jadran: Rovis 7 (1:2, 3:5, -), Zgur 11 (4:4, 2:8, 1:3), Cappellini (-, 0:3, -), Emili 6 (-, 3:6, -), P. Zettin 23 (8:12, 3:16, 3:5), D. Zettin 18 (1:4, 7:8, 1:6), Cavarra 2 (-, 1:3, 0:1), Maver nv, Perčič (-, 0:3, -=, Cof- Breg Jadran je osvojil izenačen derbi foli nv, Pugliese 2 (-, 1:1, -). Sokol: Furlan 13, Ferfoglia 21, Fabi 6, Del Fabbro 3, G. Terčon 13, Rudes 8, Grgič, Škerk, Štekar, Laurenčič, I. Terčon. Trener: Vatovec. Številna publika, ki je prisostvovala derbiju med Bregom Jadranom in Sokolom, je ob dopadljivi igri kar uživala, napeto srečanje pa se je zaključilo celo po podaljšku. Tako Breg Jadran kot Sokol sta na tekmi dokazala, da sta napredovala v primerjavi z začetkom sezone. Ekipi sta se večkrat izmenjali v vodstvu, Sokol je v končnici poslednje četrtine rahlo vodil, domačim pa je uspelo izenačiti v poslednjih sekundah četrte četrtine. Gostje so sicer tudi v podaljšku povedli s štirimi točkami naskoka, Breg Jadran pa je poskrbel za delni izid 12:0, s katerim je osvojil derbi in si zagotovil nastop v deželnem finalu. Juventina plenila v Sovodnjah več točko, Mladost največ 4, Turriaco pa največ 5 točk; d) Breg doseže 4 točke, Aquileia in Pro Romans dosežeta največ 2 točki, Mladost pa manj kot 6 točk. Misija nemogoče? (av) Pokrajinski najmlajši Sovodnje - Juventina 0:1 (0:0) Strelec: 72. Toso Sovodnje: Devetak, Lupoli, Bolteri, Solinas (Ožbot), Piovesana, Faggiani, Pintar, Fai-diga, Ocretti (Troncar), Liut (Argentin), Ma-rega (Briz). Trener: Cijan. Juventina: Rupil, Capri (Toso), Komjanc (Vi-sintin), Lenardi, A. Zoggia, Cotič, L. Zog-gia (Di Michele), Bellan, Boschin (Famos), Santoriello (Lidar), Graziano (Nanut). Trener: Surace. Juventina je osvojila težko pričakovani derbi v gosteh z zadetkom Tosa v drugi minuti sodnikovega dodatka. V So-vodnjah so bili številni gledalci priča kakovostnemu prvemu polčasu, saj sta se Strelka Suzana Mazzon tretja v kategoriji lovk Strelska športna ekipa Društva slovenskih lovcev Doberdob se je pred kratkim že tretje leto zaporedoma podala na tradicionalno strelsko srečanje na Vransko pri Trojanah. Tekmovali so s puškami risanicami na razdalji sto metrov z visoke preže, na tarči pa so narisani barvani pirhi. Letošnjo ekipo društva Doberdob so sestavljali Suzana Mazzon, Roberto Metlikovec in Sergij Štoka, skupno pa se je tekmovanja udeležilo 122 tekmovalcev iz vse Slovenije. Streljali so ekipno in posamezno, lepo vreme pa je dogodku dalo še poseben pečat. Drugo leto zapored so organizatorji uvedli tudi kategorijo lovk, v katero se je prijavilo 15 predstavnic nežnega spola. Pri tem gre omeniti, da je Suzana Mazzon iz Štivana osvojila odlično tretje mesto, ostala dva predstavnika društva Doberdob pa sta se uvrstila na sredino končne lestvice. Pri tem gre poudariti, da je bila konkurenca zelo močna in več lovskih družin je na tekmovanje prijavi- pomerili dve solidni ekipi. Najlepšo priložnost za zadetek so imele Sovodnje, ko je Pintar s kakih 35 metrov zadel prečko, Juventina pa je bila nevarna s Cotičem. Drugi polčas je bil nato izenačen, igra pa se je razživela v petih minutah sodnikovega dodatka. Gostje so stopnjevali napade, Devetak pa je najprej odbil v kot strel Zoggie, nato pa je ubranil poskus Di Micheleja. V tretje pa gre rado, saj so gostje odlično izkoristili drugi kot in tretjo priložnost za zadetek v dveh minutah. V kazenskem prostoru je bil namreč najbolj spreten Toso, ki je tako svoji ekipi priboril celoten izkupiček točk. (mf) Pokrajinski mladinci Sovodnje - Alabarda 2:3 (1:2) Strelca za Sovodnje: De Fornasari 3. in J. Visintin 86. Sovodnje: Ferro, Falcone, Terpin (Varlez), Persoglia (Wacher), Lutman (Trevisan), Marchesini, Markovič, De Fornasari (Vi-doni), Čavdek, Komjanc, J. Visintin. Trener: Cijan. Rdeč karton: Markovič. Deset zgrešenih priložnosti za So-vodnje in tri enajstmetrovke za Alabar-do, od katerih dve zgrešeni. Trener belo-modrih Luka Cijan ni bil zadovoljen z zadnjim domačim nastopom svojim varovancev, ki so igrali slabo predvsem v fazi obrambe. Sovodenjci so povedli po treh minutah. Nato pa so gostje dvakrat premagali domačega vratarja. V drugem polčasu je Alabarda dosegla še tretji gol in nogometaši Sovodenj so ostali z možem manj. Tik pred koncem tekme je zmanjšal zaostanek Jason Visintin. □ Obvestila Udeleženci tekmovanja v Sloveniji lo tudi več strelskih ekip. Opaziti je bilo, da se je v zadnjih letih športno streljanje na tarče zelo razvilo, tako da se je tudi splošna kakovostna raven precej povečala. Srečanje se je končalo v poznih popoldanskih urah z lepo družabnostjo, na kateri so bili seveda obvezni trojanski krofi, in s podelitvijo nagrad. (sš) OOZUS sklicuje v torek, 26. aprila ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Hrast v Doberdobu, Trg Sv. Martina štev. 12, 6. redni občni zbor. AŠD SK BRDINA vabi v nedeljo, 24. aprila, vse člane društva na zaključno družabnost ob žaru in glasbi na teniškem igrišču (Gaje) na Padričah od 11.30 dalje. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. aprila 2016 19 RAI3bis RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.05 Serija: II tocco di un angelo 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 The Voice of Italy RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 10.55 Rookie Blue 12.25 17.20 Xena 13.55 Teen Wolf 14.40 Fairy Tail 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 16.35 Numbers 16.30 Novice 18.50 Ghost Whisperer 21.10 Film: John Carter (pust., '12) 23.20 Film: The Terminator (zf, '84, r. J. Cameron, i. A. Schwarzenegger) _RAI5_ 14.15 Capolavori della natura 14.55 Oceani 16.00 I grandi fenomeni della natura 16.45 Frozen Planet 17.40 Europa Street Art 18.10 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.45 Tesori dell'antica Roma 19.45 Shakespeare da scoprire 21.15 I luoghi del Giu-bileo 22.10 I segreti dell'Hermitage 23.05 Lo stato dell'arte RAI MOVIE 13.35 Film: Little Big Soldier (pust., '10, i. J. Chan) 15.15 Film: Saint Ralph (dram., '04) 16.55 0.55 Movie.Mag 17.25 0.50 Novice 17.30 Film: Carabina Quigley (vestern, '90) 19.30 Film: Toto diabolicus (kom., It., '62) 21.15 Film: Viva la liberta (kom., '13, i. T. Servillo) 22.55 Film: In the Cut (triler, '03, i. M. Ryan, M. Ruffalo) SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (19. aprila 2016) Vodoravno: Kubanec, palasport, anatema, olimpiada, teran, ropotalo, et, Piccini, tla, R. A., T. Č., Ero, Arikara, tovariš, Tarent, odevka, Alica, Edip, Romuni, Art, rimar, rokometašica, II, P. R., Rim, ricinus, indologi, Ajanta, Niederle, anion; na sliki: Erik Piccini. RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Velvet 23.35 Porta a porta RETE4 LAZD 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.25 Serija: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pasión prohibida 15.05 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuo-ri rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 23.15 Nad.: Il com-missario Rex 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Una grande famiglia 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.40 Film: Assassinio allo specchio (krim.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Renegade - Un osso troppo duro (pust., '87, i. T. Hill) 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.20 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Seduzione pericolosa (triler, '89, i. A. Pacino) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.00 Cisl Informa 20.15 Happy Hour 23.30 Roma InConTra CIELO 12.30 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 Junior MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Mercenarie (akc.) DMAX 23.05 Film: Fuoco assassino (akc., '91, i. W. Baldwin, K. Russell) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici -Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Nad.: Fuoco amico - TF45, eroe per amore 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Serija: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 11.40 Rimozione forzata 12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.05 River Monsters 15.55 Come andra a finire? 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Gli eroi dell'as-falto 18.35 Prova a prenderli 19.30 Banco dei pugni 21.10 Come e fatto il cibo 22.55 Te l'avevo detto SLOVENIJA1 5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.25 Kviz: Taksi 11.40 Opus 12.25 Dok. serija: Naši vrtovi 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.15 Prava ideja 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 21.10 Film: La fabbrica di cioccolato (fant., '05, r. T. Burton, i. J. Depp) 23.35 Film: Constantine (fant., '05, i. K. Reeves) _IRS_ 13.15 Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom., It., '75) 15.20 Film: La citta sconvolta - Caccia spietata ai rapitori (det., It., '75) 17.20 Film: Ritrovarsi (dram.) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Sogno di una not-te di mezza estate (kom., '99, i. M. Pfeiffer) 23.20 Film: Come vi piace (kom., '06) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia 20.05 Film: Gemma Bovery (rom.) 21.40 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Nad.: Vzhodnoberlinska saga SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.30 Kanape 9.20 Točka 10.35 10 domačih 11.05 eRTeVe 11.20 17.00 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.40 Vikend paket 16.05 Dober dan 17.55 Nogomet: Pokal Slovenije, polfinale 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto 20.30 Čas za Manco Košir 21.25 Nova Shakespearova pesmarica 21.55 Bravo orkester 22.05 Odd.: Bleščica 22.40 Aritmija 23.10 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Pozdravljeni 16.00 Ljubezen do sveta 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Road to UEFA EURO 2016 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 22.05 Nogomet: pokal Slovenije, polfinale 23.00 Dok.: Mister Gadget 23.05 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 23.10 Artevisione magazin 23.40 Dok. odd.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.00 16.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.15 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.50 Serija: Nepremagljivi dvojec Sreda, 20. aprila Rai movie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Viva la liberté Italija 2013 Režija: Roberto Ando Igrajo: Toni Servillo, Valerio Mastandrea, Anna Bonaiuto, Valeria Bruni Tedeschi in Michela Cescon Eden lepših Andojevih filmov je pripoved o Enricu Oliveriju veščem politiku, ki je že vrsto let protagonist italijanske politične scene. Po hitrem in uspešnem vzponu pa se mu zdaj pišejo hudi časi, ker ga njegova stranka ne podpira več tako, kot ga je nekoč. Oliveri, stari maček pa se ne da in odloči, da se bo kar sam umaknil, tako, da bo izginil. Zateče se k stari prijateljici Danielle, ki zdaj živi v Parizu s priznanim režiserjem. Njegove strankarske tovariše pa zajame panika. Kaj zdaj? Najbolj sprejemljiv odgovor prejmejo s strani Andree Bottinija, Oliverijevega asistenta in desne roke, ki odloči, da bo vsaj za čas nadomestil izginulega Enrica z njegovim bratom dvojčkom, Giovannijem. Vse lepo in prav, le da Giovanni, ki je po poklicu filozof je tudi psihiatrični bolnik. KANAL A 7.00 18.00, 19.55 Svet 7.55 11.40 Serija: Nezmotljivi čut 8.50 12.50 Risanke 9.40 15.40 Serija: Goldbergovi 10.15 11.25, 12.35 Tv prodaja 10.3014.45 Serija: Puščica 13.40 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Kategorija 8 - Armagedon (akc.) 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 Film: Delta Force One - Izgubljena patrulja (akc.) PLANET TV 11.55 Tv prodaja 12.45 Serija: Havaji 5.0 13.35 21.20 Bilo je nekoč 14.45 Ellen 15.45 Nad.: Esperanza 16.55 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 23.45 Da, dragi! Da, draga! 18.45 21.00 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha 22.35 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Sto deset let dolgo potovanje: zgodba o Bohinjski progi (pripravlja A. Čehovin); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od table do računalnika; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jazz v Hendrixu; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda' 2o- apri|a 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Plitev ciklon z vremensko fronto se iznad severnega Sredozemlja in severnega Balkana počasi pomika proti jugovzhodu. Za njim se iznad Alp nad srednjo Evropo in severozahodni Balkan širi območje visokega zračnega tlaka. Od severa priteka k nam nekoliko hladnejši zrak. j Lepo vreme bo s pretežno jasnim nebom. Pihali bodo krajevni vetrovi, na obali zmorec, ki bo popoldne nekoliko bolj okrepljen. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo več v vzhodni polovici Slovenije. Zjutraj bo ponekod po kotlinah megla. Ponekod na Primorskem bo popoldne pihal ju-gozahodnik, drugod po Sloveniji pa veter vzhodnih smeri. V spodnji nižini in na obali bo prevladovala zmerna oblačnost, tekom dneva se bo nekoliko povečala visoka oblačnost. V najhladnejših urah se bodo lahko pojavljale meglice. V zgornji ravnini in v hribih bo več spremenljive oblačnosti, ki bo gostejša v Predalpah. Pihali bodo krajevni vetrovi. Jutri bo precej jasno, le v zahodnih in ponekod v osrednjih krajih bo zjutraj in deloma dopoldne nekaj oblačnosti. Zapihal bo južni do jugozahodni veter. V petek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in večinoma suho. Pihal bo ju-gozahodnik. Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 19.58 □ Dolžina dneva 13.49 Luna vzide ob 18.19 in zatone ob 6.01 1969 - Jutro je bilo za sredino aprila izjemno hladno. Na Kredarici so izmerili -16,7 °C, v Babnem Polju -14,4 °C, na Jezerskem -11,1 °C, v Bovcu -5,2 °C, v Velikih Dolencih na Goričkem -5,1 °C in v Dragonji v Istri -2,7 °C. Danes: ob 2.44 najnižje -43 cm, ob 8.52 najvišje 30 cm, ob 14.33 najnižje -34 cm, q ob 20.38 najvišje 49 cm. 2 Jutri: ob 3.08 najnižje -48 cm, ob 9.19 najvišje 31 cm, ob 14.59 najnižje -33 cm, ob 21.03 najvišje 49 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje C. 500 m ..........11 1000 m ...........7 1500 m ...........5 2000 m 2500 m . 2864 m . .2 .-1 .-2 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 6 in v gorah 7. Prve kamele v hrvaški Sahari ZAGREB - Jahanje kamel bo nova turistična atrakcija na Hrvaškem, je dejal župan mesta Ourdevac Željko Lackovič. Pričakuje, da bodo kamele privabile številne obiskovalce v geografsko-botanični rezervat Ourdevški peski, ki je bolj znan kot hrvaška Sahara. Rezervat z značilnostmi puščave je na severozahodu Hrvaške. Mestna uprava Ourdevca je stopila v stik z rejci kamel na Danskem, kjer nameravajo kupiti tri enogrbe kamele, stare med pet in devet let, da bi lahko okrepili turistično ponudbo mesta. Kot so pojasnili, so enogrbe kamele bolje prilagojene hrvaškemu podnebju kot dvogrbe. Kamele naj bi prispele junija pred največjim letnim dogodkom v koprivniško-križevški županiji, pi-cokijado, s katero se spomnijo legendarne obrambe Ourdevca pred Turki. Na Bledu lovili podivjano kravo BLED - Blejski policisti so bili v ponedeljek pozno popoldne okoli 17.20 ure obveščeni, da po Prešernovi cesti na Bledu mimo hotela Astoria proti gasilskemu domu teče bik ali podivjana krava. Dogodek je sprožil pravcati rodeo na blejskih ulicah. Približno uro je trajalo, da so gasilci žival uspeli spraviti nazaj na travnik, kakšne škode pa po podatkih policistov ni povzročila. Krava naj bi se lastniku strgala z verige. O dogodku pa sta bila obveščena tudi lovec in veterinarski inšpektor, so za STA pojasnili na Policijski upravi Kranj. 23. 4. do POLNOČI! www.planet-tus.si ^^ planet.koper X A R A m ccc NeWMorkeR inti missimi CALZEDONIA (Ki) <32J)|E Deeigual Bershka promod E M M 3 punt#roma commaj SFCRIWV s©fiuM S.Ofil>0l Accessorize PENNYBLACK = PREMIUM □ Kaidi DOROTHY PERKINS (^tradivariuS PAPRIK Ta K KO BAGS & MORE GIOVANNI GAIXI ¿tam C^T) rm/m LISCA. ®Sip@sMORE frllljil^J rA*:*nr*i Čakala ss^ «^¿¿taL sgermobil! telemach h|tex ■ Toma:.' 5PDHT ■ Dormeo' mobi P fashion Racier. ^ PALMA \ PRima CINEPIEX/ *tSENSILAB'misli Zdravo tusdrogerija fl.timifr. JI $ TO KO SolLso. t n-iitic ^