teto XIV. Štev. 238	TELEFON UREDNIŠTVA: 15-CI U ° R A V E; 25-« In »-«7 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA) 46-91	Maribor, 19. in 20. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v naravi ali oo ooStl M din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN! tl.409	Cena din 1.—
Ponudbe Sovjetski zvezi
Po ameriških vesteh ponujajo na obeh vojskujočih se straneh Sovjetski zvezi izhod čez Perzijski zaliv na Indijski ocean - V Moskvi in Berlinu demantirajo vesti o sklicanju konference Štirih velesil v Moskvi - Dogodki v Romuniji in na Balkanu — Angleške konference in misije
WASH1NGT0N, *9. oktobra. ZPV. Tu krožijo glasovi, In kakor poročajo tudi v Moskvi, da se pripravita neposredna sklenitev angleško-sovjetskega sporazuma, po katerem naj bi dobila Sovjetska zveza svoboden prehod na Perzijski zaliv m s tem Indijski ocean. Podrobnosti de .nfeo znane. Posredovalno vlogo pri tem Igra baje Wa8bington. Qbenem se zatrjuje, da so stavile tudi sile osi Sovjetski zveri podobne predloge, katerih namen je usmeriti Sovjetsko zvezo od Dardanel na Perzijski zaliv.-	.	....	.......
Konferenc* štirih velesil ne bo
MOSKVA, 19. okt. Tass objavlja naslednji demanti: Japonski Ust »Hocl« je prjn©sel i6. oktobra vest, da se je vlada SSSR odločila, sklicati v Moskvi konle-renco, štirih sil: Japonske, Nemčije, lian % in Sovjetske zveze. Tass je poobss-ščen izjaviti, da ta vest ne odgovarja resnici,
BERLIN, -19. okt. DNB. Na včerajšnjem sestanku z zastopniki tiska je izjavil predstavnik nemškega zunanjega ministrstva na zadevna vpraUUija, da so odooSajl med Nemčijo jn sovjetsko zvezo vselkozl prijateljski in id nastala v tem pogledu nobena sprememba. Tu gre za trajen In sta.
bilen odnošaj, v katerem je vsaka nasprotna kombinacija zaman. Prav tako ni tudi nobenega govora o kakem sestanku štirih velesil Nemčije, Italije, Japonske in ŠSSR v Moskvi.
TRETJI SOVJETSKI DEMENTI
MOSKVA, 19. okt. Tass je pooblaščena demantirati vse vesti angleških listov in ameriških agencij, da so sovjetske čete vkorakale v Romunijo ki da je sovjetska torpedovka potopila romunsko ladjo. Tudi ni resnična turška vest, da je prišlo pri Galacu do spopada med sovjetskimi in nemškimi četami.
Konferenca angleških poslanikov
CARIGRAD, 19. okt. Včeraj se je pričela tu konferenca angleških poslanikov v Ankari, Atenah in Sofiji Poslanik v Atenah Je imel pred svojim odhodom v Carigrad daljšo konferenco z grškim ministrskim predsednikom generalom Me« taxasom, dočim je Ml sofijski poslanik Prej v avdtericl pri kralju Borisu, sir Re-STtiaia ttoare, ftftgldSki poslanik V Bukarešti, na'konferenco tli prišel, dži ne bi ttJej&v odhod fetfedal, kakdr da definitivno zapušča RofrttfhijO. Z angleške strani žatrjUjejo, da Je ta sestanek popoltlo-wa zasebnega značaja, v rteniel pa je
konferenca v zvezi z nainovejšim razvojem dogodkov na Balkanu. Po vesteh agencije Stefani, ki jih je včeraj razširila iz Rima, pričakujejo, da bo prispel angleški vojni minister Eden iz Egipta tudi v Turčijo in Grčijo. Agencija Stefani pravi, »da W imel ta obisk namen rešiti na'Balkanu za Anglijo tiste pozicije, ki bi se eventualno še dale rešiti«. Dalje pravi italijanska agencija, da je angleški poslanik v Sofiji v avdienci izjavil kralju Borisu veliko angleško nezadovoljstvo z zadržanjem Bolgarije In dejal, da bo Anglija s tem računala po »končani zmagi«.
Komentarji o Edenovi misiji
RIM, 19. okt. ZPV. Potovanje angleškega vojnega ministra Edena v Egipt smatra italijanski tisk kot dokaz, da so v Angliji zaskrbljeni zaradi razvoja po-ložaia v Afriki, ker obstaja resna nevarnost, da bi v primeru, ako bi padla glavna angleška afriška postojanka Egipt, bil ogrožen sploh ves nadaljnji angleški obstanek v Afriki. Italijanski IJstl pravijo, da ima Eden gotovo nalog pripraviti egiptsko vlado do tega, da zapusti dosedanjo nevtralnost in stopi odkrito na stran Anglije. CM) tej priliki objavljajo Italijanski Usti brez komentarja trditev nemške uradne agencije, da bi Italija in Nemčija smatrali Egipt kot sovražnika, ako bi se odkrito postavil na stran Anglije.
BERLIN, 19. okt. Stefani. Diplomati-čna politična korespondenca komentira potovanje Edena v Egipt ter pravi, da je misija angleškega vojnega ministra v smislu londonske mednarodne politike tudi neke vrste vloga trgovskega potnika. Anglija išče vedno, da najde nekoga, ki bi se boril zanjo. Seveda se naloga Edena ne omejuje samo na pritisk na egiptsko vlado, da bi izpremenila svoje stališče in se prilagodila željam Londona. Arabci so iz izkušenj v Palestini spoznali, kaj pomeni dana beseda Angležev. Sedanja pcrlitično-diplomatska potovanja Edena najbolje pričajo o položaju, v katerem je vojna politika Angležev.
Najnovejši dogodki v Romuniji
BUKAREŠTA, 19. okt. Unp. Romunski listi pišejo, da bo nemška vojska odšla in izročila romunski vojski oporišča, ki Jih sedaj utrjuje, takoj, ko bo njena in-strukdjska misija končana. Dovoz nemškega materiala se nadaljuje, vendar nihče točno ne ve, koliko je število nemških čet v Romuniji
BUKAREŠTA, 19. okt. CBS. Sinoči so se razširile vesti, da bo Nemčija prav kmalu zgradila pontonski most preko Donave med Romunijo in Bolgarijo. Most bo zgrajen po neki skriti vesti v romunskih listih med Ghirgiuem in bolgarskim RUŠčukom. Ta most bo zgrajen tam, ker v dolžini 400 km meje med Bolgarijo in Romunijo ni nobenega mostu.
BEG ANGLEŽfV IN POLJAKOV
CARIGRAD, 19, okt. Reuter. Z romunskim parnikom je dospelo v Turčijo veliko angleških državljanov. Z njimi je tudi 200 Poljakov.
POGAJANJA M OSK V A—ANK AR A ?
ANKARA, 19. okt. Unp. Čeprav so po uradnih izjavah odnošaji med Sovjetsko zvezo in Turčijo boljši kakor kdaj koli prej, vendar mislijo v diplomatskih krogih. da so v teku pogajanja za Se večje približanje med Moskvo in Ankaro.
streljevalo delavce, ki so popravljali strehe na porušenih hišah. Na neko farmo v Okolici je padlo 12 bomb na polje, ljudskih žrtev ni bilo, a škoda je majhna. Osamljeni bombniki so krožili nad južno* vzhodno Anglijo. Nad Škotsko je letel neki bombnik, ki je povzročil precej škode, ranjeni sta bili dve ženski. Sodijo, da je bilo letalo po nekem »Spitfireu« sestreljeno v morje,
NAPAD NA TRANSPORTNE LADJE LONDON, 19. okt. Reuter. Admiralite-ta javlja, da so lahke angleške ladje naletele ob francoski obali na tri velike
transporte sovražnih ladij. Ena ladja Je bila potopljena. Angleške ladje So ge vrnile brez poškodb v svoie luke. ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE LONDON, 19. okt. Reuter. Ker je bilo
Poizkus izkrcanja na angleških tleh ?
Bitka pri vhodlu v Brlstoltkf kanat — Francoska vest o razdejanju Dunkerquea — Neme1 Poročajo, da so v pretekli noči napadli London z več sto letali In zmetali nanj ogromne
■rv	količine	bomb
LONDON, lt>. oktobra. Unp. Včeraj so v Londonu uradno objavili, da so se nemške čete poizkušale izkreati na angleških otokih ter je zaradi tega prišlo do zračne bitke v bHžlnl vstopa vBristofcki kanal Šlirje nemški rušilci, ki so poizkušali predreti do Bristola, so se- morali vrniti v Brest. Letalsko ministrstvo ob tef priliki tudi javlja, da so angleška.letala 16. septembra napadla nemile* transportne in vojtie ladje« ki so bile že pripravljene z moštvom na krovu za pohod Proti Angtijl Napad je bil tako hud? da so s* nemški vojaki Spet fekroafl, Brionski uradfti krogi pa šč vedno zatrjujejo, da je prav mogoč nemški riapad na angleške otoke, Irsko ali Islandijo, da b! se na ta način odvrnila pozornost od Priprav za odločilni udarec KallJansko-nemŠke vojsKe na Egipt. Pomorska In le. talska bitka pred vhodom v Brlstolskl kanal Je biia v četrtek okoli 160 km luž-nozahodno od Landsenda v Atlantskem ooeamL Do bdja pHšlo med neko britansko križarko in 4 nemškimi rušilci Tudi letala so aktivno posegla v boj.
Nemški rušilci so se-pod ognjem umaknili ter Odpluti v Brest. V Berlinu pa javkajo, da Je bila ena Izmed več angleških križark torpedirana ter da so se angleška letala spustila v beg pred nemškimi V Londonu uradno izjavljajo, da ul no-k®na angleška ladja izgubljena. -
Angleška vojna poročila
LONDON, 19. oktobra. Reuter. Letalsko •ministrstvo Javlja, da Je včeraj letelo nad Anglijo zelo malo osamljenih sovražnih jetai. Bombe so padle na neko mesto na jugovzhodu Škotske, popoldne pa ponekod na jugovzhodu Anglije. Poškodova-nih Je nekaj hiš, bilo je tudi nekaj žrtev.
Skoda je majhna.
LONDON, 19. oktobra; Reuter. Na eni strani je bilo včeraj zabeleženo nekako zatišje v letalski vojni, vendar je pa bil dan najdaljši alarm od začetka vojne. V Hondonu je bil le en alarm. Neko nemško ktalo se je spustilo iz oblakov ter ob-
OBRAMBNE PRIPRAVE V TURČIJI
ANKARA, 19. okt. Reuter. Obrambne priprave so v veliki meri v teku v Turčiji. Vlada Je zajela vsa privatna prevozna sredstva.
»krajno slabo vreme, so angleška letala izvršila v teku noči le malo poletov. Navzlic temu so bila napadena kanalska pristanišča ter aluminijske tovarne v zahodni Nemčiji.
UNIČENJE DUNKEROUEA VICHY, 19. okt. Unp. Francoski listi poročajo, da so angleške ladje popolnoma porušile nedavno zgrajene doke v Dunkerquea. Tl doki so biH pripravljeni za vkrcavanje nemških čet na ladje. Listi pravijo, da so angleške ladje dokončno porušile vse pristaniške naprave.
Nemška volna poročila
BERLIN, 19. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Pri izhodu bri»falskega preliva Je prišlo do spopada med nemškimi rušilci in angleškimi križarkami. Naši rušilci so napadli močnejšega sovražnika ter zadeli s torpedom ano sovražno vojno ladjo. Sovražnik se je uato umaknil iz boja. Nemška letala so zadsia z bombami nekatere sovražne ladje. Naši rušilci So se vrnili nepoškodovani v, svoja oporišča. Kakor je bilo že sporočeno, so preteklo noč naši hitri bojni čolni potopili ob jugovzhodni angleški obali dve sovražni oboroženi ladji ter dve ladji cisterni s skupno tonažo 33.000 ton. Podmornica, ki ji je poveljeval kapitan bojne ladie Bieihorst, je potopila na svojem zadnjem pohodu 42.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. S prejšnjimi uspehi je ta podmornica potopila skupno že 93.862 ton sovražnih ladij. Močne skupine bojnih letal so spet Izvedle napad na angleško podmornico. Pri Le Havru je naša obalna baterija obstreljevala sovražno podmornico. Napad so nadaljevala
bojna letala »Stucka«. Po bombardiranju so se pojavili na morskem površju deli podmornice, tako da se lahko računa, da Se bila podmornica uničena. Obalske baterije so prisilile s srditim ognjem sovražne hitre bojne čolne, ki so se poskušali približati ilandrijski obali, da so opustiti svojo namero In se umaknili.
DANAŠNJA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 19. okt, Unp. V strankinih kro. gib izjavljajo, da so včeraj zjutraj začela nemška letala napadati Anglijo z vseh letališč. Letala so se nepretrgoma menja, vala ter odložila vefc sto ton bomb. V začetku noči je neki nemški bombnik bombardiral angleške čete na nekem paradnem vežbališču v južni Angliji.
BERLIN, 19. okt. DNB. Nemška letala so se sinoči dvignila z vseh ietaHJč in od. letela nad Anglijo, Poleti so trajali vso noč. Bombardiran je bil London in drugi centri Anglije, ki služijo vojni industriji. NOVI VELIKI NAPADI NA LONDON BERLIN, 19. oktobra. V noči 17. na 18. obtobra je bil London napaden v večjem Nadaljevanje na 2. strani!
Maribor, 19. oktobra.
Ko je v začetku julija letošnjega leta senator Vilder ustavil »Novo Riječ«, je zapisal, da ne zvija svoje zastave kar idej tiče, temveč prepušča drugim, da se sedaj lahko hitreje prilagodijo frazam druge orientacije. Dejal je še, da mirujejo duhovna sredstva, kadar govori orožje. En sam uspeh ali poraz na bojišču odloča več kakor vsa logika in vsa idejna dokazovanja.
Vilderjevemu zgledu jih je veliko sledilo. Le sem ter tja zasije še kak svetel žarek iz našega političnega življenja. Pa še tisti ne more postati plamen. Dobro je zapisal Čurčin v septembrski »Novi Evropi«: Zanikujejo to, kar so včeraj zagovarjali, a izpovedujejo tisto, kar so včeraj še obsojali in zasmehovali.
Niso s tem mišljeni samo tisti, ki obrnejo svojo politiko, kadar dobijo »ukaz«. Le-ti so slepi konji, ki vlačijo hunte. Tudi niso mišljeni samo konjunkturisti: mnogo je še drugih, ki bi takih stvari ne smeli delati.
Večina pa molči. V danih razmerah smatra, da je najboljši argument molk.
Tudi mi bi ga ne prekinjali, če bi nam ne prišla v roke drobna knjižica z naslovom »Politična, gospodarska in socialna načela«, ki jo je izdala Omladina JNS v Ljubljani. »Naš program« je prav za prav glavni mednaslov te brošure, v stvari so to »načela za naše dni«.
Kdo pa še danes čita programe? Ali iili nismo videli že veliko in ali niso že vsi enako lepo obljubljali, stvarnost pa je bila drugačna? Ali mislite, da so sedanji časi primerni za programe? — Vsa ta vprašanja današnje javnosti se nam pojavljajo pred očmi, ko čitamo to brošuro.
Danes je zares vsakomur jasno, da je konec liberalizma že zdavnaj nastopil. In to celo v Angliji, državi klasičnega liberalizma, kjer ima na nagrobnem spomeniku zapisan datum 3. sept. 1939. Vrnitve nazaj ni več. Toda kako bomo šli naprej?
Eni so si že zdavnaj začrtali pot. Ravna in gladka ni. Namesto zasebne sebičnosti so postavili razredno sebičnost, je zapisal Drin v nedeljo.
Drugi so jim v marsičem sledili. Namesto razredne sebičnosti so postavili sebičnost enega samega naroda.
Tretji pa so obstali na poti in niso vedeli ne naprej ne nazaj. Odklanjali so prvo in drugo sebičnost, a svoie niso znali dovolj jasno poudariti: naša »sebičnost« zahteva svobodo duha, misli, kulture, osebnosti! Tako »sebičnost«, ki je namenjena prav vsem posameznikom brez izjeme, si mi tretii želimo! Zato smo tudi na strani tistega, ki nas hoče morda sicer gospodarsko izkoriščati, pusti na nam omenjene svobode. Prav zaradi tega smo proti tistim, pa najsi bo to kdor koli, ki bi nas prav gotovo pripeljali v gospodarsko suženstvo ter nam obenem Se dušo izpili.
. V Petainovi Franciji poizkušajo najti pravo pot. Pravijo, da bi radi naredili »sintezo vsega dobrega«, t. j. prevzeli samo dobre stvari iz tujih ideologij. Na (a način ne bodo prišli nikamor. Tam niso na poti obstali, ne iščejo prave poti naprej, tam gredo nazaj..
Po tem zgledu ne bomo hodili, saj se , »z njega norčujejo fašistični in narodno-socialistični publicisti, češ, da je to rešitev iz zadrege. Mnogo bolje bi bilo najti drugo rešitev, ki jo vsi mi »tretji« čutimo. vemo zanjo, pa morebiti še ni dobila konkretnega izraza.
■ Še nam pripovedujejo, kako ni zdaj čas za take stvari. Da je treba misliti samo na najvišje dobrine. Že res, sedaj niso časi za strankarstvo, vendar ne smemo vtikati glav v pesek ter čakati, da nas bo čas zalotil spet enkrat — kot že tolikokrat — nepripravljene.
Na koncu vojne ne bomo smeli kot slepe kokoši iskati zrnja, in že zdaj si moramo biti na jasnem, kakšne bodo naše naloge. Iz težav sedanjega časa in še posebej iz napak v preteklosti moramo črpati nauke za bodočnost. Ne smemo reči: »Brišimo to in nadaljujmo s starimi metodami!«. Da tako ne gre, so jasno povedali italijanski časnikarji vichyjskim Francozom, ki jim kratko in malo odrekajo iskrenost izpreobrnitve. Res je: ljudje starih metod in »starega režima« ue- morejo delati- »nove politike«. Tega
laponski napai na burmanska cesto
laponska letala že bombardirajo burmansko cesto, a samo na kitajski strani — Japonci še
daSJe grozijo tudi Angležem
NEW YORK, 19. okt. Havas. Ameriški radio je javil, da so japonska letala včeraj že bombardirala južnozahodni del burmanske ceste v bližini mesta Kunima na kitajskih tleh.
TOKIO, 19. okt. DNB. Japonski letalski napadi na pot iz Burme na Kitajsko pričajo, da je Tokio trdno odločen, odgovoriti na angleški sklep s protiukrepi. Otvarjanje poti iz Hongkonga na Kitajsko pomeni novo vmešanje Anglije v japonske posle. Je to odkrito neprijateljsko dejanje, ki ga vsak na Japonskem pravilno razume. Japonska je odločena, da bo zaradi preprečitve dobave čangkajškovi voj ski in nje blokade prijela tudi za orožje proti vsakomur, kdor bi jo v tem motil. Japonski letalci so opazili, da ni na burmanski cesti nobene obrambe in da je lc malo avtomobilov vozilo na Kitajsko. V
Po cesti se razvija promet vojnega materijala z veiiko na-glico in v velikem obsegu
glavnem bencin, razne strojne dele, letal-
Junanu je bila uničena neka tovarna streliva in drugi vojaški objekti. Neki most na cesti blizu Junana je poškodovan.
ČUNGKING, 19. okt. Reuter. Oo meji, ki loči francosko Indokino od kitajske province Kvangsi so se vneli hudi boji med Kitajci in Japonci. Poluradno javljajo, da je dospela iz čungkinga brzojavka s sporočilom, da so kitajske čete vkorakale v Lungšau, ld so ga prej imeli v rokah Japonci. Po ulicah mesta besne hude bitke.
LASHIO, Burma, 19. okt. Unp. Promet po burmanski cesti se odvija z neverjetno lahkoto. Prvi transporti so že prišli v Kunming, glavno mesta province Yunnan. Prišlo je več kot 1500 ton vojnega ma. teriala.
LASHIO, 19. okt. Reuter. Promet na burmanski cesti je zelo živahen. Dolge kolne avtomobilov vozijo na Kitajsko v
ske motorje in drug vojni material,
LASHIO, 19. okt. Reuter. Ukrepi za varnost prevoza na burmanski cesti so se izvrstno izkazali. Ameriški komisar Fo* garti je bil stalno v stiku s predstavniki petrolejskih in transportnih družb, da bi se prevoz še pospešil. Cesta bo morala premagati velik naval prometa, zato sta dospela z letalom v Lashio tudi svetnik kitajskega prometnega ministrstva in generalni direktor kitajskih pošt. Vzdolž vse ceste je kitajska vlada razpostavila svoje delavce, da bodo t"koj popravili povzročeno škodo, ki bi je eventualno napravila japonska letala. Visok kitajski uradnik je pripomnil, da »je burmanska cesta kitajska rešilna cesta. Zavarovali se bomo pred vsem, naj store Japonci, kaj hočejo«.
Willkie za večjo pomoč Angliji
NEW YORK, 19. okt. Reuter. Rooseveltov protikandidat WiUkie je imel vo-livni govor, v katerem je kategorično zahteval od prezidenta Roosevelta, da takoj pospeši dobave vojnega materiala Angliji. »Mnogi listi poročajo«, je dejal \Villkie, »da zavisi nadaljnje pošiljanje vojnega' materiala Veliki Britaniji .samo od prezidenta. Ako je to res, potem moram javno nasloviti na prezidenta vprašanje: Čemu odlašate s pospešeno pomočjo. Veliki Britaniji? Najodločneje obsojam vse. strankarsko-politične trike, ki ogražajo varnost Velike Britanije. Vsa
razpoložljiva pomoč mora biti Veliki Britaniji nudena takoj, do skrajnih možnosti, ki jih dopuščajo naši zakoni. Ne smemo se igrati s problemi nudenja pomoči Veliki Britaniji.« V političnih krogih menijo, da pomeni ta Willkiev govor poostritev volivne kampanje, ker manjkajo do predsedniških volitev samo še trije tedni.
SAINT LOUIS, 19. okt. Stefani. Republikanski k^hdidat Willkie je izjavil, da bi vstop USA v vojno ne pomenil pomoči Veliki Britaniji, nego bi le oviral obrambo, ker bi mogla Amerika poslati manj materiala v Evropo.
laponski bof za dobavo petroleja
WASHINGTON, 19. okt. Reuter. Državni podtajnik ža zunanje zadeve Hull je izjavil, da mu ni znano, da bi Japonci uspeli, dobiti od ameriško-angleško-ho-landskih petrolejskih družb v Holandski Indiji 40% potrebnega dovoza nafte. — »New York Times« vztrajajo kljub temu pri trditvi, da so Japonci sklenili uspešno
pogodbo za pol leta. Pritisk japonske vlade v tem pogledu je uspel. V washington-
sldh krogih trde, da so japonske rezerve petroleja tako majhne, da ne zadoščajo za osem tednov. Uvoz sedmih milijonov baril v prihodnjih šestih mesecih naj bi zadoščal za potrebe japonske vojske do spomladi.
„AjaxM bo kmalu popravljen
LONDON, 19. okt. Reuterjev poročevalec iz Aleksandrije javlja, da je angleška križarka »Ajax« popravljena ter se pripravlja na odhod na morje. Pri obisku na ladji je opazil le majhno škodo, ki jo je križarka dobila v bitki s tremi italijanskimi rušilci, častniki so mu pripovedoval^ kako so v noči nenadoma opazili tri italijanske rušilce, ki so pluli z luno za seboj, kar je na morju ponoči veMka prednost. Najprej je »Ajaix« imel posla s prvim rušilcem, istočasno pa ga je napadel z druge strani že drugi rušilec. Vsi težji topovi so bili naperjeni proti pr-
vemu rušilcu, ki se je kina la začel potapljati. Ko je drugega zadela ista msoda, sc je pojavil še tretji. Malo pozneje so opazili na obzorju še dva rušilca, ki pa nista prišla v bližino pomorske bitke. — Mornarji so dopisniku Reuterja pripovedovali, kako je bilo v La Plati, kjer so se borili proti nemški križarki »Graf von Spee«.
RIM, 19. okt. Unp. Italijanska letala so napadla Aden.
'KAH1RA, 19. okt. Reuter. Angleška letala so napadla sovražne objekte pri Ben-gazijti, Sollum«, Sofariji in Demi.
Angleške civilne žrtve v septembru
LONDON, 19. okt. Unp. Narodnoobrambno ministrstvo je objavilo, da j« po dosedaj znanih poročilih padlo v septembru 6954 civilistov, 10.615 pa jih ie težko ranjenih.
BERLIN, 19. okt. DNB. Od 5. septembra do 10. oktobra Je bilo v Londonu za 120 ur alarmov. V zaklonih so morali prebiti Londončani v tem času 350 ur. Na dan odpade približno 11 ur alarma.
NRUSTOV OBISK V SOFIJI
SOFIJA, 19. okt. DNB. Nemški minister dr. Rust si je ogledal znamenitosti Sofije, zvečer pa je prisostvoval predstavi opere »Rusalke«. Drevi bo v nemškem poslaništvu svečan sprejem, i>a-vzočni bodo vsi člani vlade s predsednikom dr. Filovom na čelu. diplomatski zbor in nemška kolonija v Sof.;..-
jim pa ne sme dovoljevati mladina, ki vidi, da je za doživele že potekel čas.
Takih misli smo bili, ko smo zagledali omenjeni program Omladine JNS v Ljubljani. Kaj več se bomo o njem pomenili prihodnjič..	•	R*"
Suner prevzel posle
MADRID, 19. okt. Stefani. Novi španski zunanji minister Serrano Suner je prevzel posle. V odgovoru na pozdrav državnega podtajnika je Suner dejal, da je zunanje ministrstvo ona institucija, preko katere narod izve o dejanskem stanju v svetu. Španija mora iz dneva v dan, od minute do minute spremljati razvoj dogodkov, od katerih zavisi njena usoda.
UKINJENIH 86 VLAKOV
BEOGRAD, 19. okt. United Press. Jugoslovanska vlada je ukinila S6 potniških vlakov, da s tem omogoči večji tovorni promet.
BOMBA V UREDNIŠTVU FILADELFIJA, 19. okt. CBS. Bomba je eksplodirala v nekem italijanskem časnikarskem podjetju, kjer tiskajo »11 Po-polo Italiano«. Žrtev ni.
WEYGAND V RABATU TANGER, 19. okt. DNB. Geenral Wey-gand je dospel v Rabat. Od tu bo odpotoval v Casablanco in Fcz.
AMERIŠKA VOJSKA WASHINGTON, 19. okt. Havas. Vojno ministrstvo javlja, da bo junija drugo leto pod zastavo 800.000 mož,-
Nadaljevanje s 1. strani! obsegu. Odvržene so bSe bombe vseh kalibrov. Nad Londonm je krožilo več sto nemških letal, ki so vrgla več 100.000 kg bomb. Zapažene so bile mnoge eksplozije in požari. Vsa nemška letala so se vrnila razen enega, ki je bil sestreljen nad Londonom. Dve letaH sta se poškodovali pri spuščanju na aerodrom.
Romunski protivladni odbor?
BUKAREŠTA, 19. okt. DNB poroča; Dosedanji romunski poslanik v Vlchyju Franasovici je obvestil brzojavno generala Antonesca, da je njegovo stališče nasproti vladi lošalno in da niso resnične vesti, da je sodelovalec romunskega odbora, ki v tujini dela proti legionarskemu režimu.
IZSELITEV TURKOV IZ JUŽNE DOBRUDŽE CARIGRAD, 19. okt. DNB. Po priključ. ku južne Dobrudže Bolgariji se bodo izseliti tamošnji Turki v Turčijo. V Konstanco je že dospel parnik z romunskimi Turki na krovu, ki bo ukrcal v Bolgariji prvo skupino turških izseljencev. POSPEŠENO GRAJENJE AMERIŠKIH OPORIŠČ NEW YORK, 19. okt. Tass. Agencija Associated Press je javila, da bodo dela na ameriških bazah na Aleutskih otokih, v Portoricu končana osem mesecev prej, kakor je bik) predvideno. Delo v drugih oporiščih se zaključuje.
COMPANYS USTRELJEN BARCELONA, 19. okt. ZPV. V jetniš-nici Montjuich je bil ustreljen bivši predsednik katalonske republike Companys, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt.
KATASTROFALNE POVODNJI V ŠPANIJI
BARCELONA, 19. okt. Unp. Na stotine ljudi je utonilo pri poplavah v provinci Geroni. Zaradi velikega dežja v Pirenejih so vse reke prestopile bregove.
TAJNA ODDAJNICA NEW YORK, 19. okt. Unp. Prvič po šestih mesecih se je oglasila nemška tajna postaja, vendar to pot preko Columbijske postaje v Ameriki.
BLANT IZPUŠČEN NEW YORK, 19. oktobra. Stefani. Ed-vvard Deraulbek Blant, ki je pred sodnikom priznal namero, da je hotel ubiti Roosevelta, je bil potem, ko je položil kavcijo 5000 dolarjev, izpuščen na svobodo.
FRANCOV OČE BOLAN
MADRID, 19. okt. DNB. Oče generala Franca |e težko obolel.
CALOZZA V BARCELONI BARCELONA, 19. okt. DNB. Italijanski general Calozza, inšpektor javne varnosti, je dospel v Barcelono. STEPHENSO O BOMBARDIRANJU LONDONA
NEW YORK, 19. okt. Reuter. Polkovnik LcsNe Stepheras, ki so je vrnil iz Londona v USA, Je Izjavil, da je lahko London šo mesece ali pa leta bombardiran, pa bo še vedno osla!.
Mariborska napoved: Pretežno jasno hi stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 12, danes najnižja —2.2* opoldne 10.
»Vse, za kar sem živel, je prenehalo biti..
Andre Maurois / Kakšni vojaki ste vi, da bežite! — Zmeda v Parizu — Če pobegnejo natakarji v zaklone — Učinki generala Propagande — Churchill divji, kakor lev
V Amiensu sem se ločil od angleških tovarišev. Zašli smo tam v divji metež beguncev. Krog in krog kolodvora in po pločnikih so sedeli ljudje, izmučeni, bledi in blatni. Izpraznili so vse pekarne in živila pro prodajalnah, kakor lačne, sestradane žuželke so se vrgli siromaki na hrano.
Dobil sem ukaz, spraviti iz Boulognea francoske novinarje, ki so bili dodeljeni angleškim četam, v Pariz. Posrečilo se nam je, da smo po dolgem moledovanju dobili prostor v prtljažnem vozu ter dospeli v Pariz, spremljani od napadov nemških letalcev. Ko so novinarji izstopili, so menili ljudje, ker so bili drugače uniformirani kakor vojaki, da so nemški padalci...
Ne glejte me, v vojni je vsak vojak Železrtiški uradnik, ki je imel opravka v prtljažnem vozu, je hladnokrvno zmajal z ra-j meni, ko so ljudje pritiskali nanj, naj jih vza-! me s seboj. »Tu notri je denar, zlato. Imam ukaz, da ne smem nikogar sprejeti. Nisem iirez srca, toda ukaz je ukaz. Zakaj ste pobegnili? Ker je padla bomba na vašo vas?
V	1. 1914 do 1918 sem videl mnogo bomb, torpedov in zapornega ognja, toda nihče ni bežal. Kakšni vojaki ste vi, da bežite! Ne gjejte me, v tej vojni je vsak vojak! Ali ne vidite, da pomagate Nemcem, ko oblegate kolodvore m ne morejo naši vlaki z vojaki dalje!« Tako se je stari frontnik razburjal nad begunci.
pred svojim Waterloom
V Parizu sem takoj stopil k Reynaudu. Ta je bil skrušen od pritožb, ki so z vseh strani deževale nanj. »Imate še kaj upanja?« sein vprašal pred odhodom. »Dokler ni bolnik mrtev, upajo še vedno zdravniki, da bo kaj z njim,« mi je odvrnil.
Tako je stal ob pisalni mizi, z rokami v zepu,_ glava mu je zlezla med ramena. Poslej ga nisem več videl. Naslednjega dne sem se javil pri vojaških predstojnikih, ki pa niso bili tako pesimistični. Rekli so mi, da se je general Weygand odločil utrditi drugo bojno črto ob Sommi in Aisni. K nesreči smo pa izgubili na severu najboljše divizije, nova bojna črta je bila še šibkejša od prve.
Hoj čebelic v poletnem soncu...'
Dne 3. junija je bombardiralo Pariz 240 nemških letal. V mesto je prispel angleški informacijski minister Dtiff Cooper. Pri kosilu nas je presenetil alarm. Natakarji so seveda takoj izginili v zaklonišča. Duff Cooper, Še dva_ francoska ministra in jaz smo ostali
§ri mizi in čakali, toda alarma ni bilo konec, policije so nam sporočili, da so zadete Citroen tovarne, da letalsko ministrstvo gori.
Doma so mi povedali otroci, da so videli nemška letala zelo visoko. Kakor roj čebelic so se bleščala v poletnem soncu. Naslednjega dne so pritisnili Nemci na Sommi in Aisni, tedaj sem obiskal angleške letalce.
Blizu Troyesa sem naletel na dve eskadrilji Hurricanov. Toda letal je bilo le malo. Ko sem potožil polkovniku, da imajo v Angliji gotovo več letal, ki naj jih nemudoma pošljejo v Francijo, je ta odgovoril: »Morate iti v London ter apelirati v radiu na prebivalstvo. Javno mnenje tam gotovo ne pozna resnosti sedanjega položaja.« Dobil sem dovoljenje, da smem 10. maja poleteti v London.
_ Medtem je postajalo vedno težje za Francijo. Dne 9. junija sem opazil na Plače de la Concorde, kako odlagajo na avtomobile akte mornariškega ministrstva. Naslednjega dne mi Je prijatelj telefoniral, naj pošljem ženo na jug, ker Pariza ne bodo branili... V trenutku mi je bilo jasno vse. Francija naj postane po izgubi Pariza telo brez glave. Vojna je bila izgubljena...	J	1
Tragedija človekoljubnega kirurga
Malo pred edhodom v London sem govoril z znanim pariškim kirurgom Thierry de Mar-telom. »Zase že imam sklep. Ko bo sovražnik vkorakal v Pariz, bo tudi mojega življenja konec. če ste tudi vi tega mnenja, sem vam na razpolago. Kirurg zna prav tako spretno sukati revolver kakor nož!« Kasneje je mož ‘™™piral na moj dom, če sem že odpotoval.
udi jaz pojdem, toda zelo daleč. Ne morem živeti dalje. Edini sin mi je padel že v prejšnji vojni za Francijo, zdaj je padla še domovina sama. Vse, za kar sem živel, je prenehalo biti. Ne morem več dalje,« je dejal z bolestnim glasom v telefon. Dne 25. junija smo citali v listih, da se je Mattel s strihninom za-trupil... Tako je umrl odličen kirurg, velik gentleman Francije, ki je na tisoče bolnikov zdravil iz golega idealizma.
Usodne zmote Angležev Znana je tudi tuja propaganda, ki je kovala načrte o odcepitvi Francozov od Angležev. Računali so z ljudskim spominom na preteklost, ko so bili Angleži še sovražniki Francije. Toda entente cordiale ter sodelovanje Angležev ramo ob rami v svetovni vojni je izpodbilo te privide, milijon angleških mrtvecev na severu Francije zapečatilo zavezništvo obeh narodov. Po vojni so Angleži res marši-kaj grešili, bali so se, da bi postala Francija premočna na celini, zato so podpirali Nemčijo Pri njenem prerodu.	’	i
»Dve napaki smo storili Angleži po vojni,«! mi je dejal 1930 angleški poslanik v Parizu:! »Prvič smo menili, da so postali Francozi po; dobljeni zmagi Nemci, Nemci pa v svojem1 Prerodu Angleži.« Po zasedbi Porurja je dejal neki antrleški politik: »čemu bi se vtikali mi vmes, Nemci naj delajo na svojem, kar hočejo.« Drugi je dostavil: »Kar nam očitajte Angležem je, da nismo dobri Francozi.«
Annic." ;-i r—ccslfo Javno mnenje Kot častnik za zvezo «em rooznal Angleže
prav dobro. Zato vem, da so kakor vsak drug narod v stanu, v primeru nevarnosti za njih življenski obstoj tudi odločno postopati, ne da bi bili pri tem zahrbtni. Angleži niso takšni, devet stoletij blagostanja jim je vlilo nenadkriljivega optimizma. Profesorji so učili učence, da je vojna nekaj barbarskega.
Mnogo je vplivala na Francoze propaganda, da Angleži nimajo vojske. Ti pa imajo najboljšo vojno mornarico sveta in letalstvo, ki premore odlična dejanja. Na celini so_ utegnili res zaradi pomanjkanja moštva držati le majhen odsek fronte. Angleži? Kje so pa vendar Angleži? so me večkrat ironično izpraševali francoski borci.
Počasnost, ki spravi človeka v obup
Javno mnenje bi vseeno ne bilo tako zrahljano, če bi Angleži takoj ob vojni napovedi postavili več divizij pod orožje. Toda topot je bila londonska vlada še počasnejša kakor med svetovno vojno. Vojni material v Ameriki se je izdeloval zelo počasi, letalska industrija je začela živahneje funkcionirati šele, ko je prevzel vodstvo lord Beaverbrook. Marca 1940 je francoski oboroževalni minister Dautry s strahom izvedel, da Angleži šele proučujejo, kakšne vrste oklepnih voz in tankov naj izdelujejo. Poveljujoči francoski general Billot-te mi je dejal: »Angleži so izvrstni vojaki, imajo kolosalne lastnosti, toda njih počasnost spravi človeka v obup. Osem mesecev po izbruhu vojne imajo deset divizij! Lahko bi jih postavili najmanj 30, Nemci vedo, kaj pomeni zanje zdaj čas.« štabni šef misije za zvezo mi je potožil, da »je strašno, ker nihče ne ve, kaj in koliko bodo do poletja lahko postavili Angleži na bojišče...«
Redki trenutki zanosne sreče
Kljub vsemu pa je bilo sodelovanje med obema vladama in poveljstvi v vsakem pogledu tesno. Angleži so nam pokazali vse svoje izume, mi pa svoje akte. Pri Francozih so reševali čast Anglije angleški mornarji in letalci. Epizode z »Grafom von Spee«, z »Alt-markom« in pri Narviku so napravile v Franciji globok vtis. Angleška letala smo občudovali, tudi njih piloti so bili vredni časti. Bilo je prijetno opazovati navdušene mlade športnike v njih sivomodri uniformi. Bili so prav tako spretni kakor hrabri.
»Treba je samo paziti na vizirni aparat, spraviti sovražnika v bližino 300 jardov in pritisniti na gumb, že se sproži vseh osem strojnic letala, sovražnik mora na tla,« mi je nekoč razlagal mlad pilot, ki se je ponašal z večjim številom zračnih zmag.
Angleška letala, ki so bila v Angliji, niso posegla v boje v Franciji. Le pri umiku iz Dunkerquea so sodelovala z uspehom. »Izgubili smo vojni material zaradi strategičnih po-grešk,« so tedaj trdili Angleži, Francozi so jim pa odgovorili: »Zmote so bile, a največja med njimi ta, da smo imeli premalo vojakov. In na tem nosite vi velik del odgovornosti.«
Še enkrat žarek upanja v Parizu
Ko je prišel po bojih pri Sedanu Churchill v Pariz, so po vojnem svetu vsi občudovali energičnega moža, ki je bil divji kakor lev. Bil je proti vsakemu umiku in predaji Bruslja ter Liegea. Hotel je začeti protiofenzivo, toda ko je prišel nato Reynaud v London, je brez vsega razložil, da bo Francija podlegla, če ne bodo vrgli Angleži velike množice čet v ogenj. Kmalu na to je kapitulirala belgijska vojska,
V bojih ob Sommi je sodelovala samo še 51. angleška'divizija, ki je stala prej ob Saari. Kanadčani, ki so prišli na pomoč, so dospeli prepozno. V trenutku, ko se je bila največja bitka v zgodovini, so stale nasproti 150 nemškim divizijam na angleški strani komaj dve ali tri divizije. Ni čudno, da je francoski vojak občutil vse breme na svojih ramenih. Francosko poveljstvo je razumelo, da je bila angleškim generalom v Flandriji edina skrb, kako se umakniti na varno, s tem je bilo tudi medsebojnega zaupanja konec.
V takšnem položaju sem dobil nalog, da potujem v London in pojasnim Angležem, da je v njihovem lastnem interesu, če pošljejo nujno vse svoje bataljone in letala v Francijo.
VSAKA TRETJA VAS TOVARNA
Gre za kombinacijo industrijskega in poljedelskega dela. Bilo bi idealno stanje, ako bi v vsaki tretji vasi sodelovala kaka mala tvor-nica s 50 ali 100 delavci. Vsi ti delavci bi bili obenem kmetje, oziroma člani kmetskih družin, ki imajo premalo zemlje. Relativno mali, toc(a stalni zaslužek bi bogato nadomestoval njihov izostanek od domačega dela; končno mala posestva itak ne dajejo dovolj dela niti pridelka vsem članom družine. Zato si mora od onega majhnega pridelka, kar tako gospodarstvo proizvaja, družina pritrgovati od ust, da si za izkupiček nabavi ono, kar mora kupovati. Tako pa bi si živež pridelali doma, gotovino pa bi si prislužili v industriji, za stanovanje bi ne imeli nikakih novih bremen. (Ing. Leon Kavčnik v 8.—9. štev. »Misli in dela«.)
!gWl!lll—i
najmodernejši, tehnično najpopolnejši 4-elektronski super sprejemnik
RADIO d. Z 0. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 RADIOVAL, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, CELJE, MikioSiCeva Ulica 2 L. LUSJCKV, MARIBOR, Koroška cesta 11
Interesi skupnosti In življenje poedincev
Vladimir Kreft
Dejanja sedanjega časa vedno globlje odmevajo v človekovi duši. Ljudje o njih raz-mišljujejo in pri tem iščejo pametnih izhodov. Polno misli se dnevno pojavlja v možganih poedinca, tako tistega, ki mu je sedanji družabni sistem pripomogel do udobnega življenja, še več pa razmišljajo o sedanjosti in prihodnosti tisti, katerim je določeno, da morajo izvrševati težka, ali nedonosna dela. Teh zadnjih je največ in predstavljajo v vsakem narodu vsaj devetdeset odstotkov.
Nič ni zato posebnega, če se oglašajo vedno bolj oni, ki imajo vsakodnevne težkoče s preživljanjem sebe in svoje družine ter opravičeno zahtevajo, da se jim pomaga.
Vojna doba je najvernejša slika socialnih razlik v narodu. Dočim deset odstotkov ljudstva tudi danes še v marsičem ne občuti slabih nasledkov nove vojne, se večinski odstotek naroda, že dalje časa bori z neugodnimi posledicami sedanje vojne. Kamorkoli pogledaš, povsod lahko opaziš trenja, katerih vzrok je vedno eden in isti: večini naroda manjka primeren življenski standard.
Praktično življenje nam kaže, da je dosedanji gospodarski sistem dopuščal neomejeno izkoriščanje delovne sile in tudi omogoča neovirano kopičenje premoženja poedincem. Po času je tako nastal maloštevilen kader ljudi
velikih premoženj, ki si je priboril v narodovem življenju, zlasti pa v gospodarstvu, odločujoč položaj. Ta kader, ki ga lahko imenujemo ali velekapital, pa tudi čaršija, ali s kakršnimkoli drugim imenom, je vedno vodil svojo politiko daleč vstran od ljudskih teženj in vedno le pazit na očuvanje svojega domi-nentnega položaja v državi.
Zaradi svojega nepravičnega dela je imenovani kader ljudi povzročil še pred desetletji med ljudstvom razna gibanja, ki hočejo na različne načine zlomiti moč kadra. Pretekli dogodki nam dokažejo, da se do danes še ni posrečilo zlomiti moč velekapitala in sedanja vojna naj bi bila tista, tako vsaj pravijo nekateri, ki bo vendar, enkrat zlomila to moč, ki že dolgo neopravičeno gospoduje nad narodi.
. P° preusmeritvi vsega narodovega življenja postaja glasnejši in v današnji vojni dobi je tudi vedno močnejši. Napačno bi zato bilo, da bi ga podcenjevali in prepuščali ta klic valovom zraka, da ga odnesejo v neslišne višine, istočasno pa je tudi napačno, da bi se polovičarsko reševalo vsa ona vprašanja, ki se nanašajo na življenski položaj velike večine naroda.
Ako priznamo in tudi osvojimo načelo, da je pred nami čas, ki bo želje poedincev upo-
števal le v toliko, v kolikor ne bodo nasprotne interesom narodove skupnosti, potem mora slediti ta konsekvenca:
Vse, kar ovira preusmeritev v omenjeni smeri, se mora odstraniti In vse ono, kar je preteklost nepravično odvzela narodu, se mora narodu vrniti.
Nekatere države že poizkušajo dati načelu skupnosti prvenstvo in tako postopoma zlomiti vlado poedincev. V kolikor se bo to dalo v svoji končni obliki posrečiti, bo pokazala bodočnost, nekaj pa lahko povemo že danes: če se vsa preusmeritev ne bo izvršila narav-
vs!.1
%?jr
•teicesTf*
COlEHTtv PETEffBOmCI
lU^OOVEPV
n’BFI1 »afoetsm
nmvar
UMiSl
CAMSRlOGf
8EDFDP0
1	vi	i
•aBtSTOl
L	HEERNESS^
V- k
Bi?lDGwAre&
•rmcNtsrfD
stcatto*
CHATHA
shumMPm*
00Pnt?$TE5>
•»•iv*	•
/M	HASTINIS'*™
BQUW*0VTH
sr mocmf* okrim
m™,
betjkmc
ULAJVIUi
I JCBANVIljLt
ime«
UmJVum
£VBiUl
Ml/M. AIX
5EKU5
m er e« um
BZIVJi
N0STAIU
ST HAL
vEfia/t
©CAAlfA It
»2FUI
Prizorišče ueprestaiJii zračnih napadov nad Francijo, Kanalom m južno Anglijo
FRANZ JOSEF
GRENČICA
Rfti 5. 8R. 22365 od 18-i* 19^6 c
no in dosledno, bo obtičala v sredini pota in posledice takšnega dela lahko postanejo ne-dogledne.
Kdor danes živi med ljudstvom in podrobno opazuje njegovo življenje, ta gleda s precejšnjim pesimizmom v bodočnost. Ne da in ne more se vsega napisati, le v primerni obliki se še lahko opozarja to na stanje, ki zahteva odločnih ukrepov. Vsak dan je pri tem dragocen in nikogar menda ni med nami, ki bi trdil, da so lahko še naprej interesi skupnosti podrejeni željam maloštevilnega kroga ljudi.
V	osnovi je zato n. pr. zgrešeno, če se na eni strani skuša nekaterim vzeti vpliv na naše gospodarsko življenje, na drugi strani pa se pusti, da drugi še vnaprej trgujejo in delajo velike prebitke pri svojih poslih z narodom. Prav tako je napačno, da se dovoljuje prekomerno kopičiti razne stvari posameznikom, ker to kopičenje lahko vrši samo premožni stan. Nepravilno je tudi, če stane bela moka 9.— dinarjev, ko vemo, da srednji in mali uradnik ali delavec te moke ne morejo uporabljati, ker je zanje predraga.
Ko tako opazujemo praktično življenje in poslušamo pogovore prizadetih, potem tudi mi ne moremo molčati in ob tej priliki glasno izražamo eno misel in željo, ki pa je danes v tisočih in tisočih našega ljudstva že tudi odločna zahteva: ne dopuščajte še vnaprej, da se poedinci bogatijo na račun delovnega ljudstva po vaseh, trgih in mestih.
Hapoieon TaE!eyrandu: Zakaj bi ne vzeii Malte?
imperialna politika in pomorska strategija Francozi na Malti - Malta in Egipt
v .zgodovini modeme vojne nudi Mal-' t a ponoven dokaz, kako je mogoče na morju branili strategično izpostavljene točke vse drugače kakor na kopnem. — Predstavljajmo si, da bi Malta ne ležala sredi morja, kdaj bi je bili Italijani že morda zasedli. Tako pa je morje, prav kakor pri Veliki Britaniji oni element, ki sicer spaja sosedne obale, utegne jih pa v primeru vojne neprimerno ločiti, pa tudi odločneje braniti kakor postojanke na kopnem.
Maltsko otočje je oddaljeno od najbližje angleške baze v Aleksandriji nad 1600 km zračne črte. Do Gibraltarja je 1800, do otoka Cipra nad 1600 km. In vendar se postojanka drži, čeprav je do bližnje Sicilije komaj 90 km, do otoka.Pantelle-, rije nekaj nad 200 km zračnega poleta. V tem je znova potrdilo, da so postojanke na morju, če so dobro zavarovane s pomorskimi silami, mnogo pomembnejše baze kakor utrdbe na suhem.
Glavni otok Malta meri 246 krm površine, ostali otoki Gozo, Comino in drugi so manjši. Vse otočje skukaj meri 316 krm zemlje in ima nekaj nad 234.000 prebiva-cev, med katerimi je blizu 15.000 Angležev. Otočje je imelo vedno v zgodovini velik pomen. Značilno za sedanje vojne akcije pa je da je že Napoleon Bonaparte smatral za potrebno, zavzeti najprej Malto, če hoče uspeti v ekspediciji v Egipt. Že v septembru 1797 je pisal Ta'l!eyran-du: »Zakaj bi ne vzeli Malte? Štiri sto vitezov, en polk z največ 500 možmi brani ta otok.« Spoznal je, da je Malta prag k Egiptu, slednji pa nadaljnja opora za gospostvo nad Indijo. In ker je sanjal
o	velikem vzhodnem cesarstvu, se je 9. junija 1798 res pojavil pred La Valetto. Poizkusil je zvijačo in dejal, da prosi za svoje'čete pitno vodo. Ko mu je veliki mojster križarjev odgovoril, da francoski vojaki ne smejo v luko, ki je nevtralna, je smatral Napoleon to za cassus belli. »Ne privoščijo nam pitne vode!« je vzkliknil in posegel po orožju.
Po otoku je šel naglo glas, da je v luki Napoleon. Zveneče njegovo ime je poma-TaJb, da so se ljudje takoj navdušiti zanj. Francozi so obljubili, da bodo spoštovali vse pravice otočanov. Ljudje so prirejali procesije, molili po cerkvah'in na ulicah na kolenih, da bi mesto ne bilo bombardirano. Pod takšnimi okoliščinami je bil veliki mojster prisiljen, vdali se.
Naslednjega dne so vkorakali Francozi z godbo na čelu v mesto. Napoleon se je udomil v poslopju sedanje pošle/ *jz ječ je pustil na svobodo 600 berberskih in turških sužnjev ter 700 italijanskih kaznjencev, ki jim je ponudil službo mornarjev na svojem ladjevju za Egipt. Da bi jih plačal, je prodal srebrne dragocenosti križarjev. Nekateri francoski vitezi malteškega reda so se z navdušenjem pridružili odpravi v Egipt.
Ščst dni je bil Napoleon na Malti. Izda! je posebno ustavo in prvi list na otoku »Journal de Malte«, ustanovil 15 osnovnih Šol in poklical iz Francije strokovnjake. Med tem. je veliki mojster krl-
Na poti v Egipt se je angleški vojni minister Eden ustavil tudi na Malti ter si ogledal trdnjave. Ta pomorska postojanka sredi morja je doživela že 150 letalskih napadov. Pri tem je bilo 200 ljudi ubitih, 400 pa ranjenih. Sedem sto ljudi je brez strehe zaradi porušenih stanovanj, življenje pa kliub vsemu teče normalno dalje,
te je poslal v Pariz. Pred vkrcanjem si je ogledal še. trdnjavsko, obzidje in dejal, da je bila prava sreča za Francoze, da se je mesto prostovoljno vdalo. Kajti, »če bi tudi bilo prazno, bi ga bilo težko zavzeti.« _	»
Po Napoleonovem odhodu v Egipt je bilo složno sožitje med Maltežani in Francozi kaj kratko. Dne 14. julija, na dan francoskega narodnega praznika, je dal general Baubois posaditi sredi mesta »drevo svobode«, pod njim je pa sežgal vse plemenitaške privilegije in listine. — Štiri dekleta, ki so se tega dne poročila, so prejela od francoske vlade bogato doto .vojaška godba je pa spremila mladoporočence iz cerkve na dom, kjer je pridno ubirala revolucionarne komade. V nagovoru na otočane je general pozval mornarje, naj preženo »perfidne Angleže. Bratje z Malte,odprite oči za svojo bodočnost!«
Toda Maltežani so kmalu sprevideli, da se posadka ne drži-danih Napoleonovih obljub. S poslopij so snemali stare grbe in napise in ko so hoteli odstraniti dragocene preproge in slike tudi iz cerkve, je došlo do upora. Posadka »La
val iz otoka. Večiria vitezov je odšla na ruski carski dvor, drugi pa v Italijo.
Šestega dne je Napoleon izročil poveljstvo posadke in otoka generalu Bau-boisu. Zastave vitezov in meč La Valet-
Valette je bila skoroda obkoljena, vendar se je v trdnjavi držala še dve leti.
Znova se je pokazalo, da more imperialna politika držati postojanke izven države le v primeru, če je ta dovolj močna na morju. Kdor je hotel gospodovati na Malti in v Egiptu, je potreboval brezpogojno močno ladjevje. Od 'tistega dne pa, ko je Napoleon doživel poraz pri Abukiru, so bili tudi Francozi na Malti, izgubljeni. Septembra 1800 so se morali, vdati združeni vojski Maltežanov, Napo-litancev in Angležev, ki jo jc poslal NeL son na otok.
Tako je propadel Napoleonov poizkus, s .pomočjo Malte kot vmesne postojanke med zahodno Evropo, in Egiptom, zavladati nad Bližnjim vzhodom. Premalo je imel moči da bi. odlični- vojskovodja na suhem,- zmagal tudi na valovih. Zgodovina se ponavlja in Malta je spet cilj novih pretendentov za velike akcije v vzhodnem sredozemlju/To pot so gospodarji na Malti Angleži, katerih glavna sila je bila že od nekdaj na morju. V treh postojankah, v Gibraltarju, na -Malti in v Aleksandriji so razpostavili sinovi Albio-na svojo močno vojno mornarico, vedoč iz izkušenj preteklosti, da more z Malte obvladati področje Bližnjega vzhoda le tisti, ki ima tudi ob ustju Nila zbrane zadostne pomorske sile. In ker je Italija na istem prostoru prav tako zainteresirana ter razpolaga povrh z, relativno močno mornarico in letalstvom, se odpira za prihodnje mesece zanimivo poglavje, kako se bo to pot obnesla usoda Malte, z doline in Sueza.	-ine
London naj veča luka sveta
Spodnji tok Temze je dolg 37 km do ustja in na vsej tej dolžini se vleče največje pristanišče na svetu. Na'obeh bregovih so dvigala ter druge naprave za razkladanje parnikov. Dve sto dvigal služi samo iztovarjanju parnikov in prenašanju žita v velikanska skladišča. Mimo, teh je še 1500 žerjavov, med njimi so nekateri pravi velikani, ki prenašajo orjaške tovore kakor igračke.
. Skoro je ni vrste blaga, ki bi ne dospčl v London ali šel od tam v svet. Letno obišče londonsko luko nad 60.000 ladij, med temi je 70% angleških. Ladje pre-
peljejo blizu 40 milijonov ton tovora. 52% vsega uvoza tvorijo živila, samo iz Avstralije, prihaja sem do 200 milijonov jabolk, iz Kanade 3 do 4 milijone centov žita, od drugod milijon ton sočivja,
750.000	ton sladkorja in okoli 28 milijonov ovac — v konservah. Sem prihaja tobak, ki ga predelanega v cigarete in cigare razvažajo po vsem svetu. Tkanine vseh vrst gredo iz Londona na vse celine. Zdaj je živahna londonska luka ob Temzi vsak' dan cilj bombardiranj, vendar prihaja blago še vedno na londonski trg.
O bodočnosti novo Francije
»Naš lepi, veliki domovini je zdaj predložen račun, ki je posledica mnogih, neodpustljivih pogrešk, storjenih nad francoskim narodom. če se spomnimo časa, ko smo bili vključeni v to nesrečno in brezsmiselno vojno, tedaj se moremo samo potožiti na naše slabo^ vodstvo. Usodi je treba pogledati neustrašno v oči. Mržnja je pri tem slab pomočnik. Treba je preiskati vzroke naše nesreče, da ne bi še kdaj padli v strašno zmoto in neodpustljive pregreške. Zdarvi smisel za naše prave življenjske interese bo nam po-
kazal v bodoče pravo pot. Razumne misli morajo nas povesti nasproti boljšim časom francoske svobode, toda svobode, ki si jo moramo prisvojiti z delom in častjo«, piše pariški »Temps«.
Velik del sladkorne industrije je izgubila Romunija z odtrganjem tretjine njene zemlje. Prej je imela 15, sedaj le še 9 sladkornih tovarn. Država je izgubila blizu 25. odst. s sladkorno peso posejane počršine, zato bo pa še vedno imela odvišek sladkorja za izvoz.
Železno industrijo hoče dvigniti Bolgarija. Zdaj kopljejo železno rudo v Blago-vesli pri Jamboli, (50 km od Burgasa. Buda ima 155 odst. železa, kapaciteta znaša 2-10.000 ton na Iglo.
Financiranje oboroževanja jc važnejšo od socialne politike je izjavila ameriška vlada. Socialni program je v sedanjih prilikah odložen, kredit za javna dela v iznosu 55(5 milijonov dolarjev pa dodeljen za pospešeno gradnjo letal.
Holandska tekstilna industrija, ki je bila prej navezana na uvoz bombaža, se preoblikuje ha predelavo slame in lana po nemškem sistemu. Kef	dežela nima	tkalnic za lan,	bodo
zaposlili one	v Flandriji..	. ..
Pozornost	Američanov	za	angleške letalske
podvige kaže pismo, ki	ga	je objavi]	»Dai-
ly Telegraph« od nekega slušatelja harvardske univerze v USA. Ta sporoča- uredništvu, da so ga navdušili uspehi aparatov '-»Spitfi-re«, zato prilaga ček za nadaljnjo nabavo teh lovskih letal.
Od kar se je vojna raztegnila na Sredozemlje, je nenavadno poraste! promet v pristanišču glavnega mesta Portugalske, Lisbo-ni. Vlada je pritegnila v domovino velik del svojega ladjevja, ki je križaril po južnem Atlantiku, da čimbolj izkoristi ugodno "priliko za zaslužek. Zdaj pa protestirata njeni koloniji Angola in Mozambiqtie v južni Afriki, češ, da leži v njihovih lukah že od maja sem več deset tisoč ton blaga, ki ga zaradi pomanjkanja ladij -ne morejo izvoziti:
Vojni puritanizem na Kitajskem in Japonskem
Drastični ukrepi v deželnh vzhajajočega sonca — Proti Evropi, a vendar z njo
V	dneh, ko se potaplja Evropa vedno bolj v skrbi in tegobe vojnih razračunavanj, napravimo skok v dežele vzhajajočega sonca. Prepričali se bomo, da je vojna tudi tam postavila na dnevni red reforme, ki jih nismo bili vajeni pri nas v najtežjih dneh prve svetovne vojne.
Zdaj je vojna, proč z zabavo in gejšami
Po pisanju angleškega lista »Illustradet \Veekly of India«, ki izhaja v Bombayu, je japonska policija zavzela stališče, da ni lepo, če se v dneh, ko krvave mikado-vski sinovi na bojnih poljanah, Japonci doma zabavajo. Zato je odstranila iz kavarn vse gramofone, radio aparate, udobne naslanjače in lepo oblečene natakarice. Natakarice v starosti od 15 do 35 let ne smejo biti zaposlene v lokalih blizu kolegijev, po kavarnah ne smejo kaditi ne nositi ondufiranih frizur, še manj pa napravljati novih luksuznih oblek, ako ne obstaja za to nujna potreba ...
Naskok na ondullrane frizure
Ženske, ki delajo po tovarnah za strelivo, ne smejo nositi onduliranih las. Vsa dekleta, ki so nosila frizure po tujih modah, so bila odpuščena iz služb. Kitajski frizerji, ki delaio po salonih, so se morali odstraniti, ker so jih ljudje bojkotirali. Primerilo se je, da so iz-prehajalci sredi Tokia ruvali lase dekletom, ki so nosila ondulirane frizure ...
Po objavi »duhovne mobilizacije« naroda so zaprti vsi plesni lokali na Japonskem. Da prepreči plesne orgije na domovih, je policija .ukazala, da morajo biti vsi domači bali pod strogo kaznijo prijavljeni najbližji policijski stražnici, ki ne da dovoljenj, dokler se vsestransko ne prepriča o morali prirediteljev. Državno uradništvo pod Čangkajškom Tudi na Kitajskem je general čangkajšek
prepovedal državnim uradnikom zahajanje v Ž-trjev pobral svoie kovčege in odpoto-1 javne lokale, kabarete in igralnice. Prestopek
te uredbe se kaznuje celo s smrtjo! Posebni orožniki imajo nalog, paziti na moralno zadržanje državnega uradništva med vojno ...
Na Japonskem je moralna bitka zagrabila tudi gledališča in film. Tako je policija prepovedala predvajanje »Hamleta«, češ da to delo »ogroža javno moralo«. Odkar se je začela vojna, je na Kitajskem in Japonskem redko videti ameriške filme. Njih predvajanje je sicer dovoljeno, morajo se pa iz traku izrezati vse scene o poljubljanju, japonski cenzorji so v tej moralni bitki izstrigli iz filmov že blizu 2000 milj prizorov o »pregrešnem poljubljanju«. Predstave in zabave v nočnih lokalih so prav tako prepovedane.
Proč z romani in avtogrami
Japonski prosvetni minister je prepovedal visokošolcem čitati ljubezenske romane. Vse škodljive knjige so odstranjene iz knjižnic, kajti »ljubezenski romani usmerjajo pažnjo naroda stran od edino prave narodne politike...«
Vsaka dijakinja, ki bo iskala podpis od uglednejše osebnosti, bo strogo kaznovana. Policija je razglasila, da bo zaprt vsak državljan, ki bo hotel imeti od športnih rekorderjev, filmskih igralcev in drugih avtograme.
Naskok policajev na goloroke dame
Vojni puritanizem na Kitajskem je v prvi vrsti namenjen mladim ženskam. Ženska moda se mora osvoboditi vsakega vpliva sex appeala toliko časa, dokler bo trajala vojna za narodno osvobojenje. Vsaka ženska obleka mora biti zaprta. Evropski način oblačenja je prepovedan in ko so v Nančangu prijeli ženske radi nošnje oblek s kratkimi rokavi, so rade plačale kazen, samo da so smele z golimi rokami dalje. Da bi jim policija prišla do živega, je pokupila pri mestnem trgovcu lakaste barve. Stražniki so se s posodami poskrili po mestnih vežah in čim je prišla mimo
kakšna goloroka dama, so jo neusmiljeno pobarvali z lepljivo barvo. Tiste dni je bilo čuti iz kitajskih hišic mnogo joka in histeričnih pritožb. Dame so imele premnogo opravka, preden so spravile barvo s kože
S	škarjami nad tradicionalne kite
čeprav so bile kite prepovedane že pred 70 leti, so jih trdovratni Kitajci še vedno nosili. Niso se hoteli ostriči. Pingliang je bil zdaj prvo mesto, M je smatralo za potrebno, da odstrani kite,_ češ da »ne odgovarjajo vojni askezi«. Stražniki so s škarjami v rokah lovili po mestu pregrešneže ter jim s kratkim zamahom strigli tradicionalne kite...
Bitka proti tobakarjem je nastala še preden s° se Kitajci umaknili iz Šanghaja. Po ulicah so križarile patrulje in nagovarjale kadilce, naj se za vselej odpovedo tobaku. Vojaki so nosili s seboj posodo z vodo, kamor so kadilci metali cigarete.
Japonski moralisti niso proti kajenju, če pa vidijo kaditi ženske, se zgražajo, češ da je to znak degeneracije in da bodo Japonci že zaradi tega izgubili vojno.
Dol z Evropo, živijo nje pomoč!
Kitajsko ^puritansko gibanje, ki mu je na čelu Čangkajškova soproga, vzgojena v Ameriki, je mnenja, da more zmagati le oni v vojni, ki se je osvobodil škodljivosti evropske civilizacije. Nasprotno pa tudi Japonci trde, da bo mikadovo cesarstvo dobilo sedanjo vojno samo tedaj, če bo vrglo s sebe vse škodljive vplive evropskega duha.
Naroda torej, ki sta tekmovala doslej, kdo bo čim več soka zahodne kulture in tehničnega napredka spravil vase, sta se znašla v vojni vsaj na eni osnovi složna, čeprav sta v svojih končnih ciljih sprta do groba ter se naslanjata oba na dargoceno moč oborožene sile belcev ...
Novice
»Konjički škrebljalo, ker voz'jo težko...
GB TRGATVI V LJUTOMERSKIH GORICAH
Jesen je za ljutomerskega vinogradnika najlepši in naj veselejši letni čas. Trgatev je zanj najlepše opravilo. Letos pa ljutomerski vinogradi na žalost ne kažejo one običajne slike in tudi razpoloženje ni takšno, kot prejšnja leta. Dolga huda zima, deževna pomlad ter poletje s točo so opravili svoj uničujoči posel, tako da so ostali vinski trsi prazni in pusti. Tako kažejo vinogradi žalostno in pusto sliko m še ono grozdje, ki je, gnije in je slabo zrelo. .. . .
Vendar ta slaba slika vinogradov ne ovira veselega in šegavega »Prleka«, da ne bi bratve opravil po že starih zakoreninjenih običajih. »Stara navada je železna srajca k in te ne sleče niti najmlajši in najsodobnejši prleški vinogradnik.
Grozdje se je letos počasi mehčalo, tako, da baš letos sv. Terezija ni ona svetnica, ki običajno odločuje čas trgatve. A prleški vinogradniki so se kljub temu odločili, da so povečini pričeli s trgatvijo v ponedeljek, torej dan pred godom sv. Terezije. Trgatev se je torej pričela, kljub temu, da so razni strokovnjaki svetovali, da bi se trgatev vsaj za teden dni odložila. Vinogradniki so se bali, da
jim slabo vreme uniči še ta borni pridelek.
Vinski pridelek bo letos ne samo pičel, ampak tudi kvalitetno slabši. Mošt bodo morali letos močno sladiti. Seveda pa je tu problem še sladkor. Sladkor je tudi predrag. Taksa 9 din je brezdvomno previsoka in bo pridelek zelo podražila,
Če računamo, da ima po poizkusih mošt sedaj komaj od 12—15% sladkorja in še preko 9% kisline, bo treba uporabljati precejšnje količine sladkorja, da bo pridelek vsaj nekoliko boljši.
Ker bo letos kvantitetno slab pridelek vina, opažamo, da je baš v Sloveniji zelo veliko pomanjkanje vin. Zato tudi silno povpraševanje po vinu, kateremu so cene v kleteh narasle celo preko 10.— din za 1. Nekateri vinski trgovci so razposlali v vinograde tudi svoje agente, ki kupujejo mošt kar od stiskalnice. Tudi ponujajo precej visoke cene in sicer od 5—8 din. Torej je letos mošt mnogo dražji, kakor pa so bila lani dobra vina. Časi se spreminjajo. Mali vinogradniki, ki so v denarnih stiskah, bodo mošt prodali, dočim ga bodo ostali vkletili in čakali na pomlad, ko bo cena visoka. V-ac.
Spremembe v voznem redu
Železniška uprava je zaradi povečanega tovornega prometa ukinila od ponedeljka, 28. t. m., na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva sledeče Potniške vlake:
Na progi Beograd—Jesenice brzovlak, ki odpelje iz Beograda ob 9.02.
Na progi Ljubljana—Beograd brzovlak, ki odhaja ob 4.48.
Na progi Jesenice—Ljubljana brzovlak, ki odhaja z Jesenice ob 7.46.
Ljubljana—Postojna: vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.25, iz Postojne nazaj Pa ob 7.25
Celje—Velenje: Odhod iz Celja ob 19.05 in obratno odhod iz Velenja ob 20.33.
Slovenjgraidec—Dravograd-Meža: odhod h Slovenjgradca 5.24 in obratno iz Dravograda-Meže ob 20.37.
Ljubljana—Novo mesto: odhod iz Ljub-‘jane ob 16.58 in obratno odhod iz Novega mesta ob 15.57.
Kočevje—Grosuplje: ‘odhod ob 4.10 iz Kočevja, iz Grosuplja pa ob 5.30,
Maribor—Prevalje: odhod iz Maribora ob 10.40, iz Prevalj nazaj pa ob 14.55
Trebnje na Dol.—Sevnica: odhod iz Trebnjega ob 18.58, nazaj iz Sevnice pa ob 19.21.
Pragersko—Čakovec: odhod s Pragerskega ob 9.11 ter 21.42, iz Čakovca nazaj pa ob 12.10 in 19.34.
Ormož—Murska Sobota: ob 10.11 iz Ormoža in ob 10.22 iz Murske Sobote.
Ljutomer—Gornja Radgona: Odhod iz Ljutomera ob 6.10, 11.16 in 14.08, nazaj iz Gornje Radgone pa ob 7.03, ob 10.05 in ob 15.10.
Ljubljana—Kamnlk-mesto: odhod iz Ljubljane 7.03, 10.05, iz Kamnika-mesto -pa ob 20.05, 14.29 in 9.47.
Kranj—Tržič: odhod iz Kranja 21.21 in 9.05, odhod iz Tržiča 20.18 in 10.49.
Jesenice—Rateče-PIaaica: odhod ob 8.09 in 12.10, iz Rateč-Planice nazaj pa ob 9.28 in 14.59.
Vlaka št. 8620/8424 na progi Ljubljana —KamnHt-mesto vozita samo ob nedeljah.
Zvišanje mezd trgovskih pomočnikov
in pomožnega, osobja
»Uradni list« objavlja banovo odredbo
o	minimalnih, mezdah trgovskih pomočnikov m pomožnega osebja. Trgovskim Pomočnikom so zvišane mezde za 27.77 % °d 900 na 1.150 din mesečno, ostalemu Pomožnemu osebju pa od 1.000 na 1.300 din. Denarna vrednost hrane je zvišana
za 30% od 240 na 360 din mesečno, do-čtm je vrednost stanovanja ostala neiz-premenjena in znaša 60 din na mesec, Praktikantska doba je razširjena od 3 na
6	mesecev. Nove spremembe veljajo od 1. novembra t. 1.
Preskrba prebivalstva s kurjavo
Mlnisterski svet je izdal uredbo o oskr bi prebivalstva In vojaštva s kurjavo. Pri trgovinskem ministrstvu se bo ustanovila centrala za kurjavo, ki jo bo ,vodil odbor šestorice ter ne . bo podvržena zakonu o državnem računovodstvu in o glavni kontroli. Po dva odbornika bo določilo trgovinsko in gozdno ministrstvo. Nadzorstvo nad centralo bo vršil trgovinski minister preko svojega komisarja, finančni minister pa ima pravico, določiti Pri centrali svojega delegat*, da pregleda njeno računsko poslovanje. Naloga centrale je proučiti možnostj za preskrbo Prebivalstva s kurivom ter razdeliti ku-
rivo na rajone in kraje, ki se ne morejo oskrbovati z njim iz svoje okolice. V ta namen sme centrala tudi trgovati z drvmi, na njeno zahtevo pa morajo upravne oblasti prve stopnje odrediti prijavo zalog drv. Vsakdo, kdor razpolaga z več kakor 50 kub. metri drv, je dolžan o tem obvestiti centralo ter prijaviti svojo zalogo. Kdor tega ne bi storil, se mu drva zaplenijo v korist centrale. Centrala ima pravico zaračunati pri prodaji 2% provizijo. Podrobnejša določila o poslovanju centrale in nadzorstvu nad računskim poslovanjem bo izdal trgovinski minister.
ElektrifikacijaPtu;skegapoljainSlov.gor.
Lani so se pojavile na podeželju velike neprilike radi pomanjkanja petroleja. Ob zimskih večerih so bili kmetski domovi tihi in mrtvi. Ko se spet bližajo dolge noči, stopa znova v ospredje že tolikokrat obravnavano vprašanje elektrifikacije našega podeželja. Na polju elektrifikacije se sicer mnogo dela, vendar si žarnica pomalem utira pot v kmetske domove. Sedaj nameravajo razširiti elek-
trično omrežje na Dravskem in Ptujskem polju ter v Slov. gor. V četrtek, 16. t. m., bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali zastopniki elektrarne Fale, banovine, železnice, pošte, kakor tudi krajevni člnitelji, proučila možnosti elektrifikacije v omenjenemu področju. Želja vsega prebivalstva je, da bi se ta načrt kmalu uresničil in da bi žarnica nadomestila svetilko v zadnji koči
je človeku istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRYPTON žarnica pa to zamore; pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe in to snežno bele!
VEČ SVETLOBE, MANJ STROŠKOV!
TUNGSRAM
Q)Jčmntcn
Zenski ukrotili vlomilca
V	eni zadnjih noči je vlomil v hišo sester Juste in Berte Meringer v Daruva-ru že dolgo iskani vlomilec Gjuro Balaš. Izbral si je jako pripraven dan, k<* sta bili sestri z ženskim osebjem v hiši sami doma, ker je bil sluga v bolnišnici. Dobro oborožen je splezal na balkon ter od ondod skozi neko odprto okno v stanovanje. Sestri, ki sta spali v sosednji sobi, sta slišali neko sumljivo ropotanje. Ko sta skozi špranjo v vratih opazili vlomilca, sta se pogumno spravili nadenj. Pre-
den se je mogel presenečeni vlomilec postaviti po robu, sta ga dekleti vrgli na tla. Vlomilec je sedaj segel po samokresu ter pričel streljati, toda eno izmed deklet mu je pokleknilo na prsi, doShn mu je drugo izvilo orožje iz rok. Kljub vsem njegovim naporom sta sestri toliko časa držali vlomilca, dokler na njune klice niso prišli sosedi, ki so nočnega gosta zvezali, tako da orožnikom ni ostalo drugo delo kaikor da so ga odpeljali v zapor.
Predsednik protidraginjskega odbora špekuliral
Ribniški župan in trgovec Davorin Onič je bil obsojen na 15 dni zapora in 6000 din globe, ker je prodajal moko po 8‘50 din za kg, čeprav je njega stala le din 4’50 ter bi smel zaslužiti pri kilogramu le 55
par. Obsojenec je vložil' priziv. Ker jc obsojeni Irgovec kot župan tudi predsednik protidraginjskega odbora, jc obsodba zbudila mnogo pozornosti.
ZAKAJ NIŽJE MOŠTNE CENE V ORMOŽU KOT V PTUJU?
Sliši se, da so ptujski vinski nakupovalci Sklenili plačevati mošt po sledečih cenah: za 13° din 6.—, za 14 din 6.50, za 15 din 6.75, za 16 din 7, za 17 din 7H, za 18 din 8.25, sortne mošte nekoliko višje. Temu nasproti so se ormoški nakupovalci domenili, da nakupujejo mošt od 13°—17 po din 5.—, 17 po din 7, 18 do 734, 19 po 8/4 in 20 po 10.—.'Pri letošnjih kvalitetah (14—16 stopinj) nam je ta občutna razlika nerazumljiva. Ali ni bil naš vinogradnik v letošnjem letu dovolj oško dovan po vremenskih neprilikah, prav posebno po pozebi?
OMEJENO ŠTEVILO ŽIDOV V I. RAZREDU SREDNJIH SOL
Ministrstvo prosvete je na podlagi uredbe o sprejemu židovskih otrok na srednje in visoTce šole sklenilo, da se sme sprejeti
letos v I. razred srednjih šol samo 108 židovskih otrok, in sicer v Beogradu, Zemunu in Počevu 34, v vardarski banovini 333, v drinski 18, v Vojvodini 28, v moravski 4 in v dravski banovini 1 (v Murski Soboti). Ako se je kje vpisalo v prvi razred vcc otrok Židovskega porekla, sc morajo takoj črtati. Od II. razreda dalje uredba za letos ne predvideva nobenih omejitev.
MNOZESTVENO ZASTRUPLJENJE V TOVARNI
V	francoski tovarni „La Dalmatiennc“ v Šibeniku s« je zastrupilo s feromanga-nom 19 delavcev, izmed katerih sta dva umrla, ostali pa so duševno oboleli. Banska oblast in Delavska zbornica sta uvedli proti odgovornim činiteljcm strogo preiskavo.
n Osemdesetletnico obstoja slavi te dni
gospodarska šola v Križevcih, ki pomeni začetek hrvatskega gospodarskega šolstva. Sola je dala Hrvatom vrsto strokovnjar kov, iz nje se jc razvila tudi gospodarska fakulteta v Zagrebu.
Nova potniška tarifa in naše šole
1. okt. je stopila v veljavo nova železniška potniška tarifa, ki je prinesla nekaj novih sprememb glede predpisov in postopkov pri raznih potovanjih.
Nekatere spremembe so zelo povoljne, druge pa so spet vredne graje, ker od poviškov, kakor tudi od kompliciranih postopkov, ne bo imela železniška uprava večjega materialnega efekta, pač pa bo imela več dela in sitnosti.
Nekoristna sprememba je v tarifi inv postopku pri raznih šolskih ekskurzijah. DO sedaj so uživali 75% popust na vseh železnicah dijaki in učenci vseh Šol pri ekskurzijah. S tem popustom je bil omogočen vsem šolarjem tudi revnim podeželskim, da so si ob taki priliki ogledali razne kraje naše ožje domovine in si tako stvarno Širili in poglobili svoje obzorje. Saj se dogaja, da otrok, ki je star 10—14 let in je daleč nekje v hribih, sploh vlaka ni videl. Sedaj je povišana taka tarifa za take ekskurzije, od 75% popusta na 66%, kar znaša na večjih razdaljah precej. Ta povišek ni bil potreben in če pogledamo v druge države,
vidimo, da pospešujejo take ekskurzije* brezplačnimi vožnjami.
Drugi nedostatek je postopek, ki je uveden pri prijavi ekskurzije. Do sedaj je šolsko vodstvo prijavilo ekskurzijo 24 ur prej vstopni železniški postaji, ki je uredila vse potrebno. Tako se je ekskurzija lahko ravnala po vremenskih in raznih drugih razmerah. Sedaj mora biti vsaka šolska ekskurzija 8 dni pred nameravanim odhodom pismeno prijavljena pristojni železniški direkciji, torej pri nas v Ljubljano,
Zakaj je neki to potrebno? Kaj pa če bo ekskurzija morala Iz katereg^i koli razloga odpasti? Vagoni pa bodo postavljeni na to postajo. Ali ne bo škoda v tem primem večja, kakor pa ona, da lahko vodstvo ekskurzije pravočasno ekskurzijo odpove še žel. postaji? Ali na direkciji ne bodo imeli s tem več nepotrebnega posla?
Prosimo, da se zopet uveljavijo stari predpisi, ki so bili enostavni in ekonomski.	Vzgojitelj.
'Stran 6.
»V e e er niiu
Marmor
neumestno gospodarsko uničevanfe
Zadnje čase se je v Mariboru razpasla podtalna akcija gotovih nam nenaklonjenih krogov, ki sistematično ubijajo slovenskega obrtnika in gospodarstvenika. Znani so nam primeri, da so brez utemeljenih vzrokov hišni lastniki odpovedali svojim najemnikom lokale bodisi za obrt, gostilno ali trgovino. Še huje pa dejstvo, da so odpovedni roki v mnogih primerih tako kratki, da si gospodarstvenik ne more zagotoviti nemoteno nadaljevanje svoje obrti. Poleg vsega pa v mno gih primerih ne dobi nikake odškodnine ta investicije skozi dobo 10 in še več let. Takšni ljudje so potem gospodarsko popolnoma uničeni in jih mora hočeš nočeš sprejeti — cesta.
Samo v enem mesecu so bili v Mariboru trije takšni primeri. Sta to gostilničarja Anton Beranič z Vodnikovega trga in Ludvik Franko ter neki trgovec. Med tem ko je dobil g. Franko malenkostno odškodnino za prisilni odstop lokalov in toplih sob ter gospodarskih prostorov, je g. Beranič glasom sodne odpovedi prisiljen opustiti izvrševanje svoje obrti v sedaj vzorno urdjenih lokalih na Vodnikovem trgu brez vsake odškodnine. Znano nam je tudi, da je g. Beranič investiral v desetih letih, odkar je v lokalih lastnic Lošchnigg, več ko 180.000 din, ker prej lokali sploh niso bili primerni za gostilno. Tudi ves inventar je njegova last, s čemer so se investicije še znatno po*večale. Razumljivo bi bilo, če bi
hišni lastniki uporabili po odpovedi lokale v svoje namene, toda zgodi se, da jih takoj nato oddajo obrtnikom prav iste stroke, kar prejšnjega najemnika še .huje prizadene. V obeh navedenih primerih sta, oziroma še prideta, spet — gostilničarja, seveda takšna, ki sta pač hišnim lastnikom iz znanih razlogov bolj pri srcu.
Potrebno je, da se za opisane primere pozanima oblast, ki naj ugotovi, ali so odpovedi utemeljene in pravične, ter
določi mnogo daljši, vsaj enoletni odpovedni rok, da si lahko podjetniki poiščejo primerne prostore za nadaljevanje svoje življenjske eksistence. V nasprotnem primeru pa naj se jim določi zakonita in pravilno odmerjena odškodnina. Brez intervencije oblasti bodo polagoma prišli vsi naši stanovanjski najemniki in najemniki lokalov ra cesto, ker pač nimamo stanovanjskega zakona,_ ki bi jih v takih primerih moral ščititi, -ig.
Županov poiiv © zimski pomoči
Jeseni leta 1937 sem zadnjič apeliral na premožnejše meščane, da bi podprli Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Leta 1938 je bila uvedena socialna davščina in od takrat je mestna občina opustila vsako prostovoljno zbirko. Če sem letos kljub socialni davščini primoran ponovno apelirati na meščanstvo Maribora in prositi za prispevke bilo v gotovini bilo v naturalijah, so krive temu težke gospodarske in socialne razmere, ki so zavladale tudi pri nas radi vojnih dogodkov v svetu. Mestna občina bo primorana proračun mestnega socialnega skrbstva zvišati od sedanjih din 4,598.650 .na din 5,766.053.—, torej za celih din 1,167.403. —.Ta povečana sredstva ki se bodo skušala izposlovati za novi proračun, ki stopi v veljavo 1. aprila 1941, pa nam primanjkujejo že letos.
Pred durmi je zima, ko bo treba nuditi siromašnim prebivalcem našega mesta ne le hrano, ampak tudi obleko, perilo, obutev, kurivo in streho. Iz razpolagajočih in nabranih sredstev se bo nudilo dela-sposobnim predvsem delo, ostalim pa dajatve v naturalijah.
S	tem, da bomo siromašnim prebivalcem našega mesta nudili najpotrebnejše za njihovo eksistenco, bomo tu ob meji največ pripomogli k utrditvi državne misli. Vsak, ki more, naj se v tem trenot-ku zaveda svoje patriotične dolžnosti! — Denarni prispevki naj se pošiljajo mestni blagajni z označbo »Za pomožno akcijo«, naturalije pa mestnemu socialno-politič-nemu uradu. Rotovški trg št. 9 (tel. št. 27-54). Dr. Juvan Alojz, s. r. predsednik mestne občine mariborske.
Slana Je pobelila okoliške trate
Pozna jesen nam je pripravila lepe, toda mrzle dneve. Zgodaj zjutraj in po večerih je kar zimsko mrzlo. Včeraj in danes je okoliške trate pobelila prva slana. Vremenski poročevalec s Teznega nam je včeraj javil 1.2 stop. pod ničlo,
kar je za oktober, v času trgatve, nekaj izrednega. Davi je toplota še bolj padla in je kazal toplomer 22 pod ničlo. Okoliške gospodinje, ki imajo vrtove, tožijo, da jim je prva jesenska pozeba napravila precej škode.
Dopolnila uredbe o omejitvi uporabe bencina
Zaradi dopolnitve odloku št. 4 o omejitvi. prometa z motornimi vozili sta minister za Irgovino in industrijo ter finančni minister predpisala dostavek k temu odloku, Id se glasi: Na podlagi čl. 1 uredbe
o	omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili (od 10. novembra 1939), predpisujeta naslednje dopolnilo k odloku št. I o omejitvi prometa z motornimi vozili:
Cl. 1. V čl. 2. odloka št. 4 se oddaja na koncu nova točka §, ki se glasi: Banska uprava oziroma uprava mesta Beograda
sme dovoliti 'ludi druge izjeme, če to zahtevajo gospodarski ali javni interesi. Prošnje za takšne izjeme bo reševal poseben odbor, ki ga bo sestavil pristojni ban oziroma upravnik mesta Beograda iz uradnikov podrejoije uprave. V točki 2. el. 5 odloka št. 5 je treba za besedo „podjetja“ proslaviti vejico, zatem pa dodati: z izjemo gospodarskih podjetij ali lastnikov av-tolaksijev.
Cl. 2. To dopolnilo slopa v veljavo z dnem objave v „SIužbenih novinah“.
RADVANJE BI LAHKO IMELO LJUDSKO UNIVERZO
<• Ljudska univerza je zelo važen vzgojni činitelj tam, kjer so dane možnosti za ustanovitev in razvoj. Studenška ljudska univerza že leta in leta opravlja veliko kulturno nalogo v tem delavskem centru in je postala že neka duševna potreba tamošnjega prebivalstva.
Tudi v Radvanju so dane možnosti za tako institucijo, ki bi se počasi ukoreninile, če bi jo ustanovili in bi se tudi razvijala ter bi lahko opravljala veliko kulturno delo. Le najti bi bilo treba agilnih ljudi, ki bi to organizacijo prevzeli in ki bi zaorali prve brazde na tem polju ljudske vzgoje. Lokal bi bil na razpolago v novem gasilskem domu, kjer je lepa in iična dvorana, prav primerna za take prireditve. Ljudje bi se počasi navadili m obisk bi se večal, kakor v Studencih.
MARIBORSKE PLOČNIKE PREURE-JUJEJO
Na vseh vogalih mariborskih ulic vidimo delavce, ki preurejujejo pločnike. Na križiščih in ovinkih bodo ti pločniki zaokroženi v velikih lokih v premeru 2 m. Ponekod pa pločnice po celi ulici zelo razširjajo. Seveda gre ta razširitev in zaokrožitev na račun ulic oziroma cest, ki so itak še sorazmerno preozke. S tem se bodo ulice in ceste za promet še bolj zožile. Sicer je za oko ta novost silno lepa in ugaja vsakemu, pač pa je za promet to nepraktično, ker vsa vozila ravno na ovinkih in oglih potrebujejo dosti prostora. Zato sedaj lahko baš tam pričakujemo več prometnih nesreč. Eno dobro 3a ima ta novost in sicer za pešce, ki bodo vsaj sedaj varni na ovinkih, ker so pločniki tam razširjeni, od voznikov pa lo zahtevala večjo pozornost.
V RADVANJU JE MNOGO VRTNARJEV
V	zadnjih letih se je v Radvanju naselilo mnogo vrtnarjev, ki vsi zelo dobro trgujejo. Ta pojav nam nazorno priča, da je vrtnarstvo, posebno v delavskih naseljih zelo rentabilna pridobitna panoga gospodarstva. Poleg tega pa jc blizu trg, kjer se zelo lahko in drago vnovčuje razne dražje špecijaiitete.
m Nočna lekarniški« služba: od 19. do
vključno 25. t. m. lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica .12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13.
m Mojstrski izpit, iz pekovske stroko je
pred strokovno komisijo položila gospa Kragič, Mira, roj. Glas iz Studencev, Id bo v Splitu odprla lastno parno pekarno. Je to četrta ženska v Sloveniji, ki je postala pek.
m Zveza Maistrovih borcev valji vse svoje člane na tovariški sestanek, ki bo drevi ob 19. v gostilni Zobar, Tržaška cesta 3, Pobrežje.
m Z(Travniško dežurstvo OUZD za nujno pomoč elanom in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerili in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo, 20. t. m. g. dr. Horvat Martin, javna bolnišnica.
m Ukinjen jc vlak na progi Maribor — Prevalje z odhodom iz Maribora ob 10.-10 in odhodom iz Prevalj nazaj ob 11.55.
m „Le|»i dol" poskusna postaja za pospeševanje sadjarstva. O Prizadovi kupčiji posestva v Svečini smo že poročali. Svoje poročilo izpopolnjujemo z nadaljnjo gospodarsko novico, da bo Prizad zgradil v Lepem dolu prvo slovousko poskusno postajo za pospeševanje sadjarstva.
m Merjasec 30 napadel in ogrizel svojo C>3 lelno gospodinjo • Marijo Muršičevo iz Gradiške. Ranjenko, so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
motorna vozila, ter vse lastnike motornih vozil, ki jih imajo registrirane pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru, da najkasneje do 21. oktobra t. 1. prijavijo vse količine zunanjih in notranjih gum vseh dimenzij, tako rabljene kakor nerabljene. Prijave so kolka proste in jih je oddati v dveh izvodih v sobi št. 4 na na Slomškovem trgu št. 1. Vsebovati morajo: ime, priimek, poklic in stanovanje lastnika, količino in vrsto gume ter navedbo, ali je guma stara ali nova. Od prijave so izvzele samo one gume, Id so montirane na kolesa registriranih vozil. Prinesti je s sel>oj ludi prometno knjižico. Za nepravočasno ali netočno prijavo jc predvidena kazen do 30 dni zapora in 500 do 50.000 din globe. Z islo kaznijo se bodo kaznovali oni, ki ix) IG. oktobru t. 1. prodajo ali odtujijo odnosno kupijo gume za motorna kolesa brez posebnega dovoljenja banske uprave.
m Komedija v Studencih. Drevi in jutri ob 20. bo Sokolsko gledališče v Studencih igralo v Sokolskem domu komedijo v petih slikah „Lahko je moškim", ki jo je režiral Jože Mlakar. Naj te predstave nikdo ne zamudi!
m. Sokolska četa v Radvanju priredi v nedeljo, 20. t. m., oh pol 16. v radvanjski šoli R. Doboviškovo veseloigro »Rodoljub iz Amerike«.
m. Štiri prste na desnici je zmečkal stroj 461etnemu predilcu Ivanu Žgovcu iz Studencev v neki mariborski tovarni. Zdravi se v bolnišnici.
Moderne doze b°*tta izbir!
nizke cene
M. Jfger/ev sin. Gosposka ulica 15
m. Pri podiranju drevja je oplazila veja po glavi 31 letnega delavca Gradišnika Leopolda v Sv. Lovrencu na Pohorju. S težjimi poškodbami je prišel v mariborsko bolnišnico.
m. Komaj je prišel iz zaporov, je 28 letni nezaposleni usnjar Ivan Križan včeraj neopaženo smuknil v prazno pisarno trgovca Hanibala Pistorja v Mlinski ulici 18 ter ukradel železno ročno blagajno, budilko in žepno svetilko. Blagajno je na dvorišču odprl ter
inz,
v m arrbof u ane IV. X.
—8
Novi naročniki
naj takoj po prejemu prve številke, ki j
prilagamo položnico s pogoji za naročbe, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nar kazilo za nas po položnici nam dostavi^ Poštna hranilnica v Ljubljani, kar trajs po več dni, zlasti ako je vmes kak prar v znik. Ako prve naročnine ne prejmemt čez nekoliko dni po odpošiljatvi FrV‘ številke, pošiljanje lista ustavimo. Pi' smene pritožbe radi tega niso potrebne; marveč samo pravočasno nakazilo. —= Najcenejša naročba pa je z istočasnini nakazilom prve naročnine po položnic! golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnen; uradu in jo izpolniš s številko tiašegs čekovnega računa in naslovom: 11—409^ »Večernik« — uprava Maribor, Na sred* njem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naro=-čam list«, zad,aj pa morebitne posebns želje radi načina pošiljanja lista, kar niš ne stane.
Uprava »VECERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6,
jo skril pod Pistorjev voz, ker ni bilo v njej denarja. Na istem dvorišču je z vetrihoni odprl tudi stanovanje starinarke Ane Samu-hove, vendar pa ni ničesar ukradel, ker j« bil najbrže prepoden. Križana so aretirali ter mu zaplenili 8 vetrihov, 14 ključev, vijec ir še drugo vlomilsko orodje.
m. Zimski plašč je nekdo ukradel Aleksandru Božičevu iz Jadranske 49.
m. 500 din je nekdo ukradel Hermann Velaherju iz Tomšičeve 28.
m. 500 din je nedko ukradel Hermann Brandu v neki gostilni v* Kneza Koclja ulici
m. čigava je denarnica? Sluga avtobusnega prometa na Glavnem trgu je sinoči naše! na avtobusni postaji denarnico, v kateri je bilo 84.50 din. Lastnik naj se zglasi na policiji.
Nadaljevalni tečaj plesne šole Simončič, Gosposka 20, vsaki torek ob 21. Sezonska novost „Jax-Fox“.
* Koroški Slovenci! Jutri na „Grič“. Zbirališče ob pol 2. realka.
* Dr. Ipavec Benjamin (ženske bolezni in porodi), Maribor, Prešernova 33, sanatorij, zopet ordinira.
* V nedeljo, 20. okt., bo v gostilni Mer-daus na Koroški cesti koncert.
* Tri slike za legitimacije na foloavto-malu din 10’—. Fotoatelje Bernardi, Gregorčičeva ul. 29.
* Dr. Fras Ivan, Kopališki zdravnik v Slatini Radenci, ordinira zopel v Mariboru, Tomšičeva ul. 24, Tel. 27-74, ob delavnikih od 9,—12., 14,—16. ure, ob nedeljah in praznikih od 9;—12. ure.'*'
4UM«j»'. 'x7i «	: ' 1 1 n i n————
Narodno gledaliiee
Sobota, 19. okt., ob 20.: ..Nenavaden človek". Premiera,
Nedelja, 20. okt., ob 20.: „Cyrano de Bergerac“.
Ponedeljek, 21 .okt.: zaprto.
Torek, 22. okt., ob 20.: »Nenavaden člo-vek“ Red B.
Nedelja v mariborskem gledališču. Ker so le za nekaj časa na razpolago ljubljanski kostumi za „Cyrana de Bergerac", bo tudi to nedeljo nedeljska predstava te dosedai vseskozi zelo lepo uspele heroične kometi ii e. To bo dobrodošlo tudi tistim obiskovalcem, ki preko tedna ne morejo k tej predstavi.
Kino
* Grajski kino. Danes prvič veliki ruski film „Peter Veliki". Je film o stvaritelju velike Rusije. Višek slovanske umetnosti.
* Kino Union.	Od danes	do vključno
nedelje „Fan(om	jahač" II.	del.	Kdo	je
lajinstveni jahač?	Odgovor sledi v	tem	filmu. Napetosti in	senzacije.
* Esplanadc-kino. Odlični zabavni, veseli, glasbeni dunajski velefilm »Dunaj mesto ljubezni" z Hans Moser-om in Paul Hor-biger-om.
* Zvočni kino Pobrežje 19. in 20. okt ,,Dan pred pogubljenjem". Misterije.
Kaj Je z vojno odškodnino?
V raznih časopisih je bila pretekli teden priobčena vest, da je vprašanje vojnih škod, ki se tičejo predvsem Slovencev iz Soške fronte in Koroške, pred rešitvijo. Zopet začenjajo vsi ti reveži upati, da bo krivica, ki jo trpe že dvajset let, končno popravljena. Ravno danes tudi upravičeno zaupajo merodajnim faktorjem države, da bodo z izplačilom vojnih škod oškodovancem iz Prečanskih krajev, zlasti Slovencem in Hrvatom dejansko dokazali uspeli sporazuma in polno enakopravnost vseh državljanov Jugoslavije. Kolikor smo obveščeni, predvideva osnutek uredbe možnost, da tudi oni, ki svojih škod še niso prijavili, lahko to v roku treh mesecev po objavi uredbe store,.kar bo v prilog zamudnikom. — m Predstojnlštvo mestne policije v Ma-l0staie določbe so več ali manj enake
S\£ I °?™. ^ m vsebuje prvotni o ,at-jo na podlagi katere koli osnove gume za tli stefci.
Končna rešitev zadeve na je odvisna od ministra financ, ker mora dati sredstva na razpolago. Kakor je to v današnjih dneh za njega težko, smo prepričani, da bo g. minister pristal, ker bo s tem popravil krivico svojih prednikov in razmeroma le skromno obremenil državne finance, komaj v razmerju dobrega odstotka, največ pol drugega napram svoti, ki jo je naša država že dala_ za vojno škodo prebivalcem Srbije in Črne gore. Znesek šestdesetih milijonov približno plačata naša in banovina Hrvatska v enem letu na amortizaciji stare ratne štete, če to upošteva naša vlada in g. finančni minister, bo gotovo izdal že pripravljeno uredbo in s tem več tisoč družinam slovenskih in hrvatskih oškodovancev dal moralno in materialno zadoščenje.
Zanimiva dognanja o živalskem razplodu
Dr. Stsnko Bevk / Spolno razmnoževanje nekaterih živali in rastlin
Živali in rastline se množe navadno tako. da se spojita dve stanici, ki sta proizvod posebnih organov, v zasnovo za novo živa! ali rastlino. Jajce iz jajčnjaka se zedini s se-jnenčico iz mod v zarodek, odnosno jajčja stanica v pestiču se strne s plodom iz prašnika v semensko zasnovo. Tako spajanje ime nujemo oploditev. Razmnoževanju živali in rastlin po oploditvi pravimo spolno razmnoževanje, drugačnemu, kakor n. pr. z delitvijo, brstenjem, z živicami ali zatiči, pa nespolno ali vegetativno.
Pri najnižjih živalih in rastlinah, ki so eno-stanične, bi '
spajanje dveh stanic v novo živo bitje ne pomenilo razmnoževanja, kajti iz dveh poedincev bi nastal samo en potomec. Zato se ta enostavna bitja množe tako, da se cepijo ali delijo v dve polovici ali na neki razvojni stopnji razpadejo v več ali manj delov, ki potem dorastejo v normalno velikost. Vendar opažamo tudi pri večini teh, zlasti pri živalih, da se po nekoliko nespolno nastalih rodovih pojavi spojitev dvojic, torej nekaka oploditev, ki okrepi nadaljnjo vegativno razmnoževanje.
Živali so navadno enospolniki, poedinci so torej ali samci ali samice. So pa tudi dvospolniki, vendar se tudi ti le medsebojno oplajajo. Tam pa, kjer je to otežkočeno ali nemogoče, kakor n. pr.
pri trakuljah, se oplodi dvospolnik sam. Tudi pri rastlinah imamo enospolnike in dvospolnike. Večina cvetlic je dvospolnic, to se pravi, cvetovi imajo prašnike in pestiče; je pa tudi mnogo enospolnic, ki so ali enodomne ali dvodomne. V prvem primeru rastejo na eni: in isti rastlini tako cveti s prašniki kakor cveti s pestiči, v drugem pa so prašni in pestični cveti porazdeljeni na različne poedinke.
Živili se za opladitev navadno poiščejo druga drugo, večinoma samci samice, pri rastlinah pa posredujejo oploditev žuželke in druge j živali ali pa veter ali voda, dasi se n. pr. pri nekih mahovih opaža tudi neko samovoljno premikanje semenčic v jajčje stanice_ po sluzu, ki ga izcejajo ženskospolni organi. Vobče moremo pri živalih in rastlinah govoriti o nekaki težnji, da naj jajčece oplodi semenčica drugega individua iste vrste.
Samooplodba je nekaka izjema in često le
skrajni pomoček, da razmnoževanje ne izostane.
Pri več rastlinah, zlasti pri sadnem drevju, gre ta težnja tako daleč, da je treba za uspešno oploditev peloda od druge sorte; pelod lastne sorte, četudi je iz drugega cveta ali drevesa, ne oplodi jajčje stanice, da bi se razvila v seme, oziroma da bi nastal plod. To velja zlasti za vse sorte jabolk, hrušk in češenj. Kdor to ve, ne sadi v svoj sadonosnik samo ene sorte neke sadne vrste, kajti v nasprotnem primeru tvega sadjar, da mu drevje sploh ne obrodi, če ni morebiti v soseščini drugih sort, katerih pelod se prilega njegovim sortam .Za neke sadne sorte je treba posaditi celo posebne »prašilne« sorte, ki bi jih sicer ne stavili v sadovnjak. Nasprotno pa
poznamo nekatere sorte hrušk, ki obrode, tudi če jajčja stanica ni oplojena.
Jalorodnost poznamo tudi pri živalih; tam jo nazivamo partenogevezo. Najbolj znana primera za živalsko jalorodnost sta čebela in trtna ušica. Oplojene matice hranijo namreč semenčice trotov v semenskem mešičku in ne oplajajo z njimi vseh jajc, ki jih ležejo. Iz neoplojenih se razvijajo troti, iz oplojenih pa v navadnih celicah delavke, v velikih, sodčkastih pa matice. Pri trtni ušici se vrste ja-lorodni in spolorodni rodovi drug za drugim. Vidimo torej, da se more v posebnih prilikah razviti nova žival tudi iz neoplojenega jajčeca, torej iz ene same spolne stanice. Nekateri prirodopisci so poskušali živalska jajca umetno pripraviti do tega, da bi se brez oploditve razvila v zarodek, oziroma novo žival. S kemičnimi in fizikalnimi dražljaji so tak razvoj vsaj deloma dosegli. Guyerju se je celo posrečilo, da je
neoplojena žabja jajca pripravil do tega, da so se začela razvijati.
Zbodel jih je s prav tanko iglico iz platine. Jajca so se razvila do paglavcev, ki pa se potem niso ■ preobrazili v žabe, ampak poginili. J. Loeb pa je na enak način iz 10.000 nabodenih jajec izgojil celo tri majhne žabice.
Ker vemo, da imata pri oploditvi za nastanek nove živali obe stanici, tako jajčja kakor semenčična, enak delež in da podeduje nova žival lastnosti obeh staršev, je ob navedenih poskusih umetne jalorodnosti nastalo vprašanje, če je mogoče, da
tudi iz same semenčice nastane nova žival.
Prve zadevne poskuse je napravil Th. Bo-
veri s semenčicami nekega morskega ježka. Dosegel je ta uspeh, da so se semenčice začele res razvijati v zarodek, toda dosegle so le prvo in drugo stopnjo razvoja: nadrobile so 'se v mehurec in nastavile dvojeplasten zarodek, potem pa so odmrle.
Več uspeha je imel švicarski učenjak F. Baltzer s pupki. Od oplojenega jajca je z nitko izpodvezal in osamosvojil del, ki je vseboval jedro semenčice, pa nič od jajčjega jedra. Ta del se je normalno razvil v pupkovo ličinko in se tudi preobrazil v popolnega pupka. Res je ta iz same semenčice vzgojeni pupek nekoliko zaostal v rasti in je dosegel samo 19,5 mm dolžine namesto običajnih 28 mm, toda sicer je bil po vnanjem popolnoma tak kakor drugi pupki iste vrste, ki so se razvili
iz oplojenega jajca, kjer je torej pri razvoju delovalo dvoje staničnih jeder, namreč žensko in moško. Vendar se je razloček, ki ga je bilo seveda pričakovati, pokazal pri mikroskopski preiskavi: naš pupek je imel v svojih stanicah samo po 12 jedrovih pentljic, v tem ko jih imajo normalni po 24; ti imajo očetove in materine pentljice, oni pa je imel samo očetove.
Razvoj iz semenčice same se imenuje mero-gonija, moškorodnost.
S temi in drugimi poskusi se je dognalo, da vsebuje prav tako kakor pri partenogenezi tudi pri merogoniji vsaka stanica, torej jajčece ali semenčica, vse dedne lastnosti za novo žival, kar se sklada tudi z naukom o dednosti.
»EKSPLOZIJE« RDEČE DETELJE
Kadar dozori semenska glavica rdeče detelje, ne izprem-eni svoje barve, ampak ostane zelena ter se ne posuši. Ko pa sonce iztisne vso vlago pričnejo glavice pokati, semenje pa radi »eksplozije« razleti na vse strani. Zanimivo je, da zleti seme iz glavice s precejšnjo silo. če bi vas slučajno pogodilo na koži, bi se vant udarec nekaj časa poznal.
n
K
—	Oprostite, gospod slikar, danes sem Se obril!
'«a
B8SB8
Angleški bombniki na operacijskem poletu nad tujim ozemljem.
Če bi bile žuželke pošastni velikani
V sedanji vojni so vlivali strah front-nikom orjaški tanki. V pravljicah čitamo o velikanskim zmajih, ki so se nekdaj tudi res plazili po zemlji. Toda, kaj bi bilo, če bi ostale žuželke tako velike?
Ali ste že kdaj gledali skozi povečevalno steklo glave kačjih pastirjev, os, sršenov, nočnih metuljev, in mravelj? Opazili bi, da imajo organe, ki služijo za prijem hrane, tako strašno razvite, da bi bilo to njih orožje grozotno za človeka, če bi se pojavili žužki v velikosti, kakor
nekdaj. V premogovnih tvorbah so n. pr. našli meter dolge ostanke kačjih pastirjev iz pradavnih dni. Ali bi nas ne oblila groza, če bi se ti velikani naenkrat spet pojavili. Že danes so mravlje, muhe, gosenice, brenclji, ose, sršeni in drug mrčes človeku in živalim v nadlego, kaj bi bilo, če bi se pojavile v pošastni velikosti. Gotovo konec človeštva, saj ni malo učenjakov, ki smelo trde, da je žuželkam prisojeno, postati naslednik človeka na zemlji..
Ljudje, ki žive v ogromnih »krtinah"
Na robu Saharske puščave, 300 milj južno od Kartagine prebivajo v Matma-taškem gorovju čudni jamarji. Vse žive dni tiče v jamah, le kadar pokopljejo mrtvece, jih spravijo na dan.
Pravijo, da so ti ljudje pribežali iz obmorskih mest v rimsko-punski vojni in se zakopali v zemljo, v mehke laporne plasti. Tam jim rimski vojščaki niso mogli do živega. Opreme skoro ne poznajo, spijo kar v nekakšnih predalih v steni, kakor starokrščanske mumije v katakom bah. Edino temno »dvorišče« jim služi za izprehajališče žensk, kajti ljudje so muslimani.
So doline človeških krtin, v katerih biva 12.000 ljudi pod zemljo. Imajo francosko upravo in le tri zidana poslopja zunaj spominjajo na civilizacijo. Edin sovražnik so jim puščavski roparji Tuaregi, drugače so pa mirni in gostoljubni ljudje.
Avto je sestavljen približno iz 250 materialov.
1000 kuncev na vsakega človeka pride v Avstraliji.
Le štiri odstotke plodnih tal za obdelovanje ima Norveška.
Nadležni obad in letalci
Znan je obad, ki leže jajčeca v smrčke srnic. Ličinke se potem zarede v grlu divjadi in zaduše marsikatero srno, če nima dovolj močnih pljuč, da bi jih iz« kašljala. Tak obad preleti po 350 m na sekundo, v eni uri tedaj blizu 1250 km. Cez Atlantik bi preletel ta mrčes v treh urah in 15 minutah.
Seveda pa ni znano, da bi jo obadi mahnili kdaj čez morje Pač pa so opazili v Afriki cele roje metuljev, ki so doma v Južni Ameriki in so prileteli čez Atlantik. Na jadrnice sedejo večkrat celi roji metuljev, da se odpočijejo. Žene jih sicer veter s seboj, vendar je pa občudujoča sila, ki tiči v »mišicah« teh lahko-krilcev.
Pravi rekorderji v prekooceanskih poletih so bakterije. Te prenaša, kakor trdijo zdravniki, veter iz ene celine na drugo. Njih poleta se ne da kontrolirati, dejstvo pa je, da ne poznajo zaprek, kadar se spuste z bliskovito naglico dalje.
Rastlina kot »dekla za vse"
V	Mehiki rase neke vrste agava, ki je nekoč služlila tamošnjim rodovom kot »dekla za vse«. Prebivalci so njene korenine uživali kot čislano in redilno hrano. Mimo tega so iz stebel in listja kuhali sok »pulque«, ki je še danes priljubljena narodna pijača. Trnje te čudovite agave so gospodinje uporabljale kot igle, moški pa kot žeblje. Iz tkiva stebel so izdelovali prejo in sukanec. Z velikimi posušenimi listi so krili strehe svojih domačij, iz kaše listja pa so izdelovali neko vrsto papirja. Prav zares se je upravičeno prijelo te čudovite agave ime »dekla za vse«.
»Cvetličnjak" na dnu morja
Pri otočju Trtuga v Mehiškem zalivu bivajo na dnu morja čudne živalce, ki so po svojem ustroju podobne drevesom in tvorijo pod vodo cele »pragozdove«. V teh se skrivajo najrazličnejša bitja ter napravljajo s svojo raznobarvnostjo vtis, kakor da so v morskih plitvinah gaji naj-lepših cvetličnjakov na svetu.
Tudi v morskem organizmu velja pravilo: ubijaj, če ne bo drugi tebe požrl. Zato so se mala bitja združila v obrambi proti skupnemu sovražniku ter tvorijo v takšni simbiozi pestro sliko. Tako najdemo raka samotarja, ki si je nataknil na pleča polževo hišico ali nekaj morskih rož ter jih prenaša naokrog. Pri tem nehote skrbi za rastlino, ker diha lažje pri izmenjavi vode. Na podoben način se dru žijo hobotnice, razni morski pajki in spu-žve z algami in drugimi podvodnimi rastlinami. Ko so razrezali neko morsko gobo, so našli v njenih luknjicah nad 17.000 mikroskopsko majhnih živalic.
Ali so psi res strahopetnejši od mačk?
Pes je vdan spremljevalec človeka, z njim ga druži včasih neverjetna zvestoba do groba. Znanih je že mnogo primerov pasje zvestobe, ne le na domačijah, na lovih ali na fronti, tudi v zasneženih gorah se je ta plemenita žival izkazala kot spreten reševalec človeka v smrtni nevarnosti.
In vendar smo čitali pred dnevi opis posledic zračnega bombardiranja v Londonu in drugod, po Angliji, kjer se je tudi pokazalo, da so psi mnogo večji stra-hopetneži od mačk. Bodisi privezani na verigi ali prosti na domovih, so psi takoj pobegnili, čim so se v bližini razpočile bombe ali je začelo goreti, tkfšpfottto šo se mačke stisnile v kot ali na podstrešje,
odnosno ostale so v človekovi bližini in mirno predle dalje.
Ali je pes inteligentnejši, da sluti nevarnost mnogo bolj kot maček? Znano je, da so se vprav v vojni izkazali zdre-sirani psi kot pravi junaki. Neustrašno so zrli smrti v oči ter niso zapustili borcev tudi potem, ko so krog in krog ranjencev padale granate. Nasprotno pa je iz ljudskih izročil ostalo mnogo primerov, ko so mačke občevale na zapečkih še potem, ko je požar lizal že zadnje ostanke hiš in so največkrat tudi našle v plamenih smrt. Pri reševanju živine iz hlevov so mnogi-že izkusili, kako težko je spravita nekatero govedo na prosto.
skoro nasilno sili nazaj v ogenj.
Ali gre tu za pomanjkanje instinktivnega čuta nevarnosti? Pes, ki za nobeno ceno ne zapusti človeka, se izgubi od njega, čim začuti nevarnost. Toda, gre pri tem za živali, ki niso zdresirane in jih prirodni gon žene na varno. Mačka tudi navajena človekove bližine, je prepričana, da je v njenem lagodju ne more ničesar motiti, čeprav je moramo vprav na lovu občudovati, s kako silovito urnostjo se požene za miško, na katero je čakala dolge ure. Torej, tema o pasji in mačji zvestobi nudi po sedanjih vojnih izkušnjah še odprto vprašanje, katera izmed teh- dveh človekovih družic je zvestejša žival.
Zenski
Varčljiva gospodinfa
Pri sestavljanju jedilnika ne sme pozabiti na morebitne ostanke hrane od prejšnjega obroka, ker marsikaj se lahko z nekaterimi novimi dodatki izpremeni v novo, povsem drugo jed. Skoraj vsaka hrana je uporabljiva, ako jo nanovo, prevremo in pomešamo z njo drugo jed. Samo pregret krompir nima dobrega oku-
\j ELITNA KONFEKCIJA	\ ^
MAR/BOA
Mjnasa 'medno najnovejše* .%
sa, postane gobe so pa naravnost škodljive in lahko povzroče celo zastruplje-nje.
Kosti od pečenke, ako so čedne in jih ni nihče obiral, lahko spravimo v pokrito lončeno posodo, ki jo postavimo v klet ali zakopljemo v hladu v zemljo. Zvečer ali naslednji dan nalijemo nanje vode, dodamo še različne zelenjave in zakuhamo; služi nam za dobro ponarjeno juho ali za zalivanje omak.
Ako moramo kaki jedi dodati kis, vino, limonov sok, zmanjšamo uporabo, če te stvari primešamo skoraj tik preden nesemo jed na mizo. Ob dolgotrajnem kuhanju, te kisline namreč izhlape in jih moramo ponovno dodajati.
Pri jajcih je treba vedeti, da preostale rumenjake ali beljake porabimo takoj naslednji dan. Na rumenjak vlij malo vode
ali mleka, da se ne posuši. Količino jajec lahko povečamo z nekoliko mleka ali vode. Pomniti pa je treba, da s takim štedenjem navadno več škodujemo jedi sami, kakor koristimo denarnici. Gospodinja mora vedeti, kje pri kuhi lahko štedi. Samo eno jajce manj ti lahko oškoduje jed za polovico njenega dobrega okusa. Zato štedimo z jajci, le kadar to ni na škodo hrani in takrat, ko so jajca draga.
Lahko pa štedimo pri masti in maslu; ogabne so jedi in želodcu Škodljive, ako kar plavajo v maščobi. Cesto se da zabela deloma zamenjati z mlekom, smetano ali kako sladko polivko.
čuvajmo kuhinjsko posodje, da na vročem loščenje ne razpoka, da ne dobi razpoklin ali prask. Vsako škodo, tudi najmanjšo okvaro je treba dati takoj popraviti, kajti majhna škoda, majhni izdatki in narobe.
Štedimo lahko pri kurjavi, če treba pripraviti nekaj skodelic čaja ali zavreti lonček mleka, ne kuri tako, kakor da nameravaš skuhati cel obed. Mnoge pomočnice imajo navado, da zakurijo na vso moč, potem pa se ne zmenijo za ogenj celo uro; ko je ogenj že skoraj ponehal, pa pride zopet na vrsto cela skladovnica drv in premoga. To je .lahko miselno zapravljanje. Tudi po možnosti prej vse pripravi in zakuri šele tedaj, ko imašt na štedilnik že kaj postaviti. Da kuriš varčno, ne nalagaj nikdar več, kakor je potreba ter izrabi ogenj docela, t. j. vodo za pomivanje in drugo.
Kaj bi kuhala?
Ponedeljek:
Opoldne:	1.	Pljučna juha. 2. Žemljev
narastek.
Zvečer: Fižol z nastrgano črno redkvico.
j Kava.
Torek:
i Opoldne: 1. Karfijolova juha. 2. Bifsteki.
1	3.	Pražen	krompir. 4. Solata.
Zvečer:	Ajdovi	žganci.	Paradižnikova
omaka.
Sreda:
Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Naravni telečji zrezki. 3. Makaroni. 4. Solata.
Zvečer: Segedinski guljaž.
Četrtek:
Opoldne : 1. Riževa juha. 2. Pražena jetra.
3.	Krompirjev pire. 4. Solata.
Zvečer: Kislo zelje s kašo.
Petek:
Opoldne: 1. Gobji rižoto s solato. 2. Gibanice.
Zvečer: Gibanice. Čaj.'
Sobota:
Opoldne : 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3 Špinača. 4. Krompir.
Zv e č e r : Polnjene paprike.
Nedelja:
Opoldne: 1. Možganova juha. 2. Telečji zrezki v omaki. 3. Žličniki. 4. Kompot.
Zvečer: Prekajena svinjska reberca. Čaj
Kakor gobe s sušenjem obvarujemo, da se ne pokvarijo, prav tako tudi vsakovrstno zelenjavo, ki je imamo čestokrat po vrtovih preveč, lahko shranimo za zimo. Razume se, da je sveža zelenjava boljša, ker ji Ostanejo vse redilne snovi in prvotni, gotovo najbolji okus.
1	oda zima je včasih neskončna, marsikatera zelenjad se sveža ne ohrani dolgo, vsaka gospodinja pa tudi nima primerne shrambe ali kleti za shranjevanje sveže zelenjadi. Med vojno smo pojedli ogromno posušene zelenjave, glavnato zelje, ohrovt, kolerabo, peteršilj, korenček, vse drobno zrezano na rezance, in posušeno na zraku, na soncu ali v .sadnih sušilnicah. Sušimo pa lahko tudi še mlad fižol v stročju, grah, zelje in karfijolo. Vse zrežemo na majhne podolgovate tanke rezance ali na kolobarčke in sušimo na ta način kakor jabolčne krhlje. Za sušenje vzamemo svežo zelenjad z vrta. Vse mora biti snažno oprano in zrezano na
Sušenje zeSenjave
gori omenjeni način.
Ko se zelenjad osuši, jo razložimo po lesah ali podstavkih na papir in jo sušimo v peči, pečici ali tudi na soncu, ako je dovolj vroče. Posušiti se mora tako, da je trda in krhka, ker pozneje tako odneha na zraku. Posušene zelenjadi ne smemo takoj iz sušilnice spraviti v shrambo, najbolje je, da je še nekaj dni razgrnjena na zraku. Šele potem jo shranimo v popolnoma suhi zračni prostor v 'redkih vrečicah. V zaduhlem prostoru ali neprimerni posodi se kmalu pokvari. Posušeno zelenjad je treba večkrat pregledati, ali ne plesni in po potrebi presušiti.
Pred uporabo moramo suho zelenjad oprati v mrzli vodi, potem jo pa 4—5 ur namakati v mlečni vodi. Kuhamo jo prav v isti vodi, v kateri smo jo namakali, ker bi zavrgli najvažnejše redilne snovi, ako bi jo odlili. Taka zelenjad je potem hitro kuhana.
Zdrobova juha z gobami. Razbeli zvrhano žlico presnega masla in zarumeni na njem 2 žlici zdroba. Prilivaj počasi tople vode in mešaj, da se ne napravijo kupčki. Kuhaj juho 10 minut, potem ji dodaj par žlic na olju ali maslu dušenih gob dobro sesekljanih in žlico zelenega sesekljanega peteršilja. Ponovno prevri in daj na mizo. A*ko hočeš juho zboljšati, raz-motaj v njej rumenjak.
Svinjsko meso z rižem in mladim fižolom. Zreži četrt kg svinjskega mesa na manjše kosce, pokrito s par žlicami vode pari kake pol ure. Ivo se vsa voda pokuha, prideni žlico masti in malo zrezane čebule. Ko se prav malo zarumeni, dodaj pol skodelice riža, premešaj in praži nekaj časa, na kar .dolij juhe ali gorke vode. Ko je par minut vrelo, primešaj' posebej kuhanega mladega fižola. Preme-
šaj na rahlo in kuhaj še 10 minut. Lahko izboljšaš še z žlico paradižnikove mezge.
Možganje rezine. S telečjih možgan odstrani kožico, sesekljaj jih dobro, nato prideni sesekljanega zelenega peteršilja, drobnjaka, mal strok stlačenega česna, soli in popra. Razgrej presnega masla in zarumeni na njem drobno zrezane čebule. Ko se zapeni, prideni možgane, praži jih 5—6 minut, potem jih odstavi. Na gorkem imej pripravljene žemeljne rezine, katere si zarumenila na presnem maslu ali opekla v pečici. Namaži precej na debelo možgane na te rezine in jih serviraj za večerjo s čajem.
Segedinski guljaž. Približno tri četrt kg svežega svinjskega mesa zreži na koščke. Na razbeljeni masti zarumeni sesekljano čebulo, dodaj svinjino, potresi s soljo, sladko papriko in prav malo kimlja. Pari kake tri četrt ure, nato posipaj z žlico moke, ki jo zarumeni in dolij nekoliko vode ali juhe. Primešaj 1 kg kislega zelja, ki si ga posebej kuhala. Guljaž naj počasi vre še pol ure, na kar daj s polento ali s kakšnimi cmoki na mizo.
Por v smetani. Deset porov osnaži, operi, zreži na 3 cm dolge kose in jih skuhaj v osoljeni vreli vodi, kuhane odcedi in stresi v kozo, v kateri si bledo zarumenila 4 dkg moke in 6 dkg sirovega masla; nato por dobro premešaj in pril i j nekaj žlic juhe. Ko nekoliko povre prideni nekaj žlic kisle smetane. Preden postaviš por na mizo, zamešaj vanj sirov rumenjak in nekaj kapljic limonovega soka.
Zeljnat: storži. Zeljnatim storžem olupi trdo skorjo; nato jih nastrgaj na repnem strgalu in jih kuhaj v vreli osoljeni vodi. Razgrej v kozi za krožnik storžev veliko žlico masti, zarumeni v iyej za žlico drobno zrezane čebule in prideni žlico moke; ko se nekoliko zarumeni, prideni strok drobno zrezanega česna in prilij pol žlied kisa; prideni velik ščep kumne in v mehko kuhane in odcejene storže ter prilij šč nekoliko krompirjevke. Ivo storži še pre-vro, jih postavi kot prikuho na mizo:
Črna redkev v solati. Redkev olupi, nastrgaj na strgalniku ali pa jo skrhljaj-. Potresi jo s soljo in polij z oljem ter postavi z domačim kruhom na mizo, ali pa jo potresi na fižolovo solato.
Zakaj narašča število ločitev?
Zvestoba do groba je silno lepa stvar, ki je pa mnogo pogostejša v romanih nego v resničnem življenju. V resnici si sicer mladi zakonci zvestobo do groba obljubljajo, si jo pred oltarjem celo prisežejo, toda je ne držijo. Ločitvena kuga, ki se je pričela rta debelo v Ameriki, je zašla tudi med nas. Posledica je ta, da stopajo ljudje v zakonski stan brez vsakega premisleka, kakor da so stopili v kavarno, češ, če ne bo dobro, bom že šel zopet ven ali pa, bom se že zopet ločil, če ne bo mogoče vzdržati.
Korak, ki ga človek naredi za vse življenje, je treba temeljito premisliti. Še pred vstopom v zakon je treba računati s tem, da ljubezen morda ne bo trajala do smrti, zakon pa mora — mora vsaj za človeka, ki ima količkaj vesti in srčne kulture, posebno pa za človeka, ki ne
daje račun o ločitvi samo ženi in sebi, temveč tudi deci, ki se je že rodila. Otroci še marsikaterega zakonca zadržijo, toda koliko je ločitev med zakonci, ki še tega zadržka nimajo. Ločijo se sodnijsko ali pa kar sporazumno, prestopajo iz vere v vero ter znova in znova obljubljajo zvestobo do groba. Čudno je, da takšni ljudje še najdejo življenjskega druga, ki jim kaj verjame.
Ločitve v zakonih, kjer so se že rodili otroci, bi bilo najlaže preprečiti z uredbo, ki bi zabranila dodelitev otroka materi, kakor očetu. Naj se ločita, toda otroci se jima odvsame, za njih odgojo pa morata plačevati. Marsikateri zakonski par bi si premislil, kajti čeprav izgine medsebojna ljubezen v zakonu, ljubezen do otrok vendarle ostane.
RUBY M. AYRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
13
Sam zase pa je bil močno presenečen, da sili Jimmy prav tja, ko je bilo vendar zelo verjetno, da se bo ondi srečal s Cynthijo in katerim njenih številnih oboževalcev. Vendar pa se njega ta zadeva ni osebno tikala, zato je molčal.
Ko so vstopili je z naglim pogledom v trenutku objel ves prostor. Ne, Cynthije še ni, to je zanesljivo ugotovil. Morda pa je danes le ne bo.
Za Kristino je bilo vse novo in občudovanja vredno.. Radovala se je ko otrok. Sedela je v kotu na mehko oblazinjeni ldopici ter neprestano pasla svoje široko odprte oči po prostoru in po gostih, ki so sc precej živahno zabavali pri posameznih mizah. Jimmy je sedel zraven nje, kar je že prej v duhu uredil Sangster. Nasproti njima je sedel sam z gospo Wyattovo.
Orkester je igral sanjavi valček. Prostorna dvorana je bila razsvetljena ko podnevi ter vsa ozaljšana z rožami in trakovi. Kristina se je nagnila čez mizo in veselo stisnila materi roko.
— Kaj, ali ni prekrasno?
Gospa Wyattova se je zasmejala.
— Jimmy, vi boste Kristini zavrtel vso glavo, — je dejala Challonerju. —
Ko bodo minuli tile dnevi, se bo zdel Upton House Kristini pust in dolgočasen.
Jimmy pa se je nekoliko dolgočasil. Zanj vse to ni bilo nič novega. Na ta način je zapravil marsikatero noč, saj je bil malone stalen gost v tej veliki restavraciji. Vsi natakarji so ga poznali. Morila ga je radovednost, če so že opazili, da je bil ta večer brez Cynthije. V preteklih tednih sta bila s Cynthijo malone vsak večer v tej restavraciji. Srečal se je z ostrim pogledom Sangsterja. Trudoma se je zbral. Obrnil se je h Kristini ter pričel z njo razgovor.
Najprej ji je imenoval goste, ki so sedeli pri posameznih mizah. Pokazal ji je nekega slavnega dirigenta ter nekaj priljubljenih igralcev. Kristina se je zanimala za vse in za vsakogar. Oči so ji kar žarele, in še njen sicer vedno bledi obraz je gorel v rahli rdečici. Bila je lepa in prikupna kot še nikoli.
— Zdi se mi, da ste tukaj česti gost, kaj? — ga je boječe vprašala. Prav ljubeznivo mu je pogledala v oči. — Kajpada. za vas vse to ni nič novega in mikavnega.
Jimmy se je prisrčno zasmejal.
— Ne, zdi se mi, da se vendarle ne-
koliko motite... — je pristavil ter bliskovito pogledal proti vhodu, kjer sta pravkar vstopila nek moški in ženska. Zena je bila odeta v dragocen sobolji kožuh. Opirala se je na moževo roko ter mu navdušeno nekaj pripovedovala.
Jimmyju je zastal dih. Zdelo se mu je, da se je razkošno razsvetljena dvorana zasukala z njim vred okoli svoje osi. Da, bila je Čynthija Farmva. Mož, ki jo je spremljal, pa bogati Mortlake.
6
Jintniy hoče izvedeti resnico
Sangster je sedel s hrbtom proti vratom, škozi katera je vstopila Cynthija s svojim spremljevalcem. Ko je videl v Jimmyjevem obrazu bliskovito spremembo, se je še sam naglo obrnil.
Cynthija je pravkar sedla. Nekako trudno je slekla dolge bele rokavice. Natakar ji je odvzel kožuh.
Sangster se je spet obrnil. Pod mizo je z nogo sunil Jimmyja, kajti videl je, da je tudi Kristina opazila Jimmyjevo izpremembo. Kar se le da spretno je zasukal pogovor da bi tako skril zadrego svojega prijatelja. Jimmy s? je koj znašel. Edino gospa, Wyattova ni vedela ničesar o celi zadevi.
Vse svoje življenje je precej odmaknjeno preživela na podeželju. V London je redko kdaj prišla na obisk, a še takrat je obisk že vnaprej natačno premišljen. Obiskala je muzej, galerijo podob ter šla dvakrat ali največ trikrat v gledališče, toda le k predstavam, ki jih je konservativno časopisje pohvalilo kot strogo
moralne in vzpodbudne. To je bilo vse, kar bi bilo vredno omembe v zvezi z njenimi nekdanjimi obiski Londona.
Zato je popolnoma razumljivo, da je le stežka privolila k obisku predmestnega gledališča, kjer je igrala Cynthija Farmva. Pod vodstvom Jimmyja pa je sedaj tako znanada spoznala London še z druge plati. Sicer si ni mogla očitati, da ki ji ta plat londonskega življenja ne bila všeč, vendar pa se je ves večer nekako zaskrbljeno ozirala na Kristino.
Videla je, kako je Kristina srečna ob strani Jimmyja. Kaj pa Jimmy? Ta ne-ugnanež je gotovo poznal nešteto london skih žen in deklet, bogatejših in lepših kot je njena skromna hčerka. In rahlo je vzdihnila, ko je videla, kako Kristina visi z očmi na Jimmyju.
Jimmy je znenada naglo vstal.
—	Oprostite me za trenutek, prosim ... Prijatelje imam tamle... prosim, oprostite me.
Sangster je zmračil čelo. Pomislil je, da se Jimmy obnaša kot slabič. Zadržal bi ga bil, ko bi le bilo mogoče. Toda Jim-my je že odšel od mize ter stopil proti mizi, za katero je sedela Cynthija.
Danes jo je že drugič videl v družbi Mortlaka. Ta okolnost je na vse vetrove raznesla njegovo zadnje upanje. Ko je pristopil k mizi, je žarel ljubosumja.
Natakar je Cynthiji napolnil čašo s šampanjcem. Mortlake pa ji je zaupno nekaj šepetal čez mizo.
(Dalje.)
Ostalo je stvar tehnike
Pri tern je važno poznati, kakšnega značaja so glede na izid, v katerih lažje uveljavimo premoč ali katere se gibljejo bolj okrog regija. Tako vemo, da raznobarvna lovca včasih kljub dvema kmetoma manj nudita velike nade na remis. V trdnjavski končnici kmet več često ne odloči, a tem težje, čim manj je skupno kmetov; z dvema trdnjavama je obramba slabšemu še lažja, ker kralja ne moreta toliko odločati (gl. št. 2. zgoraj!). Prav tako v damski končnici kmet težje odloči, ker je več možnosti večnega šaha. Splošno velja, da je pri onih položajih figur, kjer enega samega kmeta težko ali sploh ne uveljavimo, tudi ob večjem številu kmetov premoč kmeta težko ostvarljiva. Za kmeta ali več močnejši bo skušal obdržati še kakšno figuro (n. pr. pri različnih lovcih) ali neugodne zamenjati (trdnjavske končnice). —
Ciste kraljevske končnice pa kmet pač skoraj vedno odloči-Izjeme so, če ima proti edinemu kmetu (seveda tudi, če se morejo ostali kmetje zamenjati) nasprotni kralj ugodenpo-ložaj ali če manjšina kmetov sama zadržuje večino (n. pr. en kmet blokira dva). V obče velja, da vsaka izmenjava (posebno kmetov) slabšemu, branečemu se, koristi. Te osnovne končnice nam še povedo, kje posamezne figure najkoristneje stoje, delujejo (tako trdnjave vednp za lastnimi kot tujimi kmeti — /. redkimi izjemami) in da je protinapad vedno najboljša obramba. Pasivno zadržanje bo le tedaj umetnejše, če se moremo zapreti v trden obrambni ^istem, ko boj ni več porazdeljen na več območij (n. pr. v zahodnem delu zgradimo trdnjavo) ali če prvotni položaj kmetov zelo koristi (tako pri patu ali v končnici dame proti trdnjavi in kmetu ...)
S temi osnovnimi končnicami se je treba res natančno seznaniti in jih popolnoma obvladati. Dokler iega ni, sploh ni dobrega igranja, točne tehnike končnic. Tu šele dobro spoznamo anatomijo figur in njih posamično ter vzajemno delovanje na različnih delih šahovnice. Začetniki bi morali t u začeti z učenjem šaha. Častnik, ki ne zna ravnati z vojakom, s četo, bo še manj znal s polkom, z armado! Zato ni čuda, če so šahisti navadno Toliko časa nebogljeni, brezglavi, ko se vsede-jo pred polno šahovnico, prepolno neznank, skrivnosti, slučaja.
Dela se moramo lotiti nekako po tehle vidikih:
1. Ugotovimo h kakšni vrsti končnic dana pozicija teži, prav za prav, v kakšno vrsto osnovnih končnic kaže prepostaviti glede na dober ali slab. položaj, glede boljše uveljavitve vrednosti ali lažje rešitve pred porazom.
2. Kmetje so trdnejši del pozicije, tvorijo ogrodje. Določimo, katere moremo in velja zamenjati; kje bodo stali pri miru in katere
bomo gnali proti sovražniku. Paziti moramo, da jih preveč ne oslabimo, ne raztrgamo in da ne povzročimo v njih preveč slabih točk, da bi se mogle nasprotnikove figure na njih vsidrati. Ne smemo pa biti spet prebo-ječi, saj vseh slabih polj nasprotnik ne more zasesti in popolnoma jih sploh ne moremo preprečiti.
3. Pretehtamo, na katere figure se bomo omejili in kje bodo najbolj učinkovale. Kakšna posamezna dela bodo morale opraviti in kako bodo po vrsti delovale.
4. Odločimo ali bo kralj obrambna ali napadalna figura. Čim bolj odločajo kmetje tem odločnejši je tudi prevladujoči položaj kralja. Kralj je odločil že nešteto bojev! Spominjamo na pojem opozicije.
5. Ovredili smo vsebino in kraj posameznih etap in operacij, preostane še določiti čas teh dejanj, njih smotrno zaporednost in zveznost. Vse to povežemo v sistematičen postopek, v nekak mehanizem, ki bo ob pravem času na pravem mestu sprožil pravilen ukrep. Posebej poudarjamo, da je vedno treba upoštevati pozicijo kot celoto, to je, enakovredno računati z nasprotnikovo akcijo, z njegovimi operacijami in da šele višja ocena vseh možnosti in verjetnosti izoblikuje točen postopek, dovršeno tehniko. Na praktičnih primerih bomo to še razvidneje prikazali. Mnogo boste pridobili z reševanjem študij, tedenskih šahovskih orehov, ki so res dovršeni mehanizmi skrito pointo, z bleščečo zamislijo, ki pa je često odmaknjena od stvarnosti praktične igre. Tu, postavimo, ideja pata češče hudomušno posega v tok šahovskih dogodkov. (Konec). — Tone Preinfalk, Ljubljana.
Šahovski lirik in umetnik Nikolaj D. Grigorjev
Pred dvema letoma je 10. oktobra šahovski svet izgubil enega izmed svojih najglobljih mislecev, šahovskega lirika, umetnika in mojstra Nikolaja Dimitrijeviča Grigorjeva. S svojimi študijami, kompozicijami in analizami končnic si je pridobil svetoven sloves. Tankočutnost njegove duhovne narave mu je odkrila v šahu nove vrelce najsubstilnejših idej, s katerimi ni le obogatil svetovne šahovske kompozicije, ampak je tudi ugotovil nekatere nove, dotlej neznane poti v področju šahovskih končnic.
N, D. Grigorjev se je rodil v Moskvi 1895. Po končani gimnaziji je študiral matematiko in pozneje veljal za enega izmed najodličnejših predavateljev matematike na moskovskih srednjih šolah. S šahom se je seznanil 1914, se zanj silno navdušil in postal njegov velik propagator. Vse svoje najboljše moči je
žrtvoval za napredek šalia in njegove organi-1 zacije. Grigorjev je bil tudi najboljši ruski I šahovski žurnalist. Bogata šahovska erudicija in sijajen literarni jezik sta v vseh njegovih sestavkih vzbujala največjo pozornost.
študije in analize so prinesle Grigorjevu nešteto odlikovanj in nagrad na mednarodnih tekmovanjih in. na tečajih. Posebno znan je po svojih končnicah s kmeti oz. trdnjavskih končnicah. Z najmanjšimi sredstvi in največjo ekonomijo sil ustvarja večne umetnine. V mnogih mednarodnih tekmovanjih je večkrat Grigorjev s svojimi izrednimi kmetskimi študijami in končnicami pobral sam vse nagrade. V natečaju francoske revije »La strate-gie« so prisodili njemu, razen ene, vse nagrade. Pri njem je šahovska kompozicija nedeljeno zvezana s praktično igro in je vprav radi tega tem večje vrednosti. Sam je napisa! v enem svojih člankov: »Vez praktike s kompozicijo mora biti zadosti tesna in nastopa včasih reliefno. Kompozicija razvija umetniško občutje in uči globlje raziskavanje pozicije. Kompozicija visoko dviguje šahovsko kulturo, nas seznanja z elementi končnic, z najrazličnejšimi tipi kombinacij in nam vobče razširja obzorje. To je kraj resnične poezije.«
Grigorjev je z vsemi svojimi ustvaritvami in dejavnostjo pozival šahovske komponiste k praktični igri in šahiste-praktijce h kompoziciji. Sredi njegove velike zapuščine najdemo nešteto poučnih končnic. Toda to, kar je njemu končnica, je nam prava umetniška študija. V svojem umetniško-analitičnem delu je popolnoma razrešil nekatere zapletene probleme v končnicah, ki so jih šahovski misleci že stoletja raziskavah.
Jože šiška, Ljubljana
Op. uredništva. Velikega šahovskega umetnika Grigorjeva boste seveda spoznali iz njegovih del. V uredniški mapi imamo več njegovih kmetskih in trdnjavskih končnic. Objavljali jih bomo pod šahovskimi orehi. Težave boste imeli z njimi. Toda bogato( boste poplačani, ko boste prodrli v neslutene lepote Grigorjeva.
Partiie iz Moskve
Pod tem naslovom bomo skozi več tednov objavljali partije s pravkar končanega velikega turnirja v Moskvi za prvenstvo SSSR. K“ot znano sta zmagala Bondarevskij in Li-lienthal, ki bosta v kratkem odigrala poseben match. V partijah, ki jih bomo objavili, bomo pokazali igro vseh udeležencev turnirja.
145. SICILJANKA
(12. kolo šampionata SSSR 1940 v Moskvi) Beli: Lilienthal	Črni:	Kotov
1.	e4, c5 2. Sf3, d6 3. Lb5+, Sd7 (na Ld7
bi beli zamenjal, nato pa igral c3) 4. d4, cxd4 (bolje je a6) 5. Dxd4!, Sf6 6. Lg5, Da5+ (verjetno je bilo bolje e6) 7. Sc3, a6
8. b4, Dd8 9. Lxf6, gxf6 (na axbo bi prišlo
10.	Lhi!) 10. Lxd7 + , Lxd7 11. Sd5, b5 (črni bi rad preprečil c4, kar pa je taktično pogrešno. Igrati bo moral na napad z U... Tg8!) 12.'Sh4, Tac8 13. Sf5!, Lxf5 (črni je prisiljen menjati. Lovec na f8 je brez poteze; beli pa grozi s Sxd6+, exd6 in nato Sxf6+ ter Sd5-r in Dxh8) 14. exf5, Lg7 15. 0—0, 0—0 16. Tael, Te8 17. Te2, Tc6 18. Tfel, e5 19. fxe6, fxe6 20. Txe6, Txe6 21. Txe6, Txc2 (črni je sicer materialno vzdržal preizkušnjo, toda partija je kljub temu izgubljena) 22. De3!, Kf8 23. h4!, h5 24. Te7, Dc8 25. Ta7 in črni preda. (Glose Lilienthal v »64«.)
16. šahovski oreh
Evo vam prvo umetnino Nikolaja D. Grigorjeva. Ena izmed njegovih slovečih kmetskih končnic. — Beli: Kfl, kmeta a4 in h2. Črni: Kg6, kmeta na b6 in g4. Beli na potezi zmaga, Na videz se vam bo zdela zadeva enostavna. Rekli boste:	»Navadna
končnica, kakršnih je na stotine v praktičnih par-
D	,	.	, , . tijah.« Prav ima-
Bel. na potez. dob. te\ Saj {Q jc tudj
hotel Grigorjev: združitev umetnine z praktično igro oz. pozicijo. Toda poglejte si končnico natančneje! Težka je. Kdo bi ji v praktični igri, kjer je še odmerjen čas, prišel do dna? Verjetno bi končala remis. Grigorjev pa je našel v njej zmago. Poskusite še vi! čudovite lepote se vam bodo odkrile v šahovskem mehanizmu tega velikega ruskega umetnika.
REŠITEV 15. ŠAHOVSKEGA OREHA
Beli na potezi: 1. Se6! Lf2 (sicer sledi Kbi in nato dobi kmet g3) 2. Kbl!, Lxg3 3. Sc5!. b3 4. Lf8, Lel! 5. Sd3-H, Lb4 6. Lxb4, axb4 7. Sb2, a5 8. Kal, a4 9. Sc4+ mat. Blesteča študija, ki vam je gotovo imponirala!
Da, ruskim komponistom ni lahko priti do konca. Urednik je res prejel cel kup rešitev, toda bilo je zgolj »tipanje«. Nekateri so bili sprva na pravi poti, pa so kasneje kar po svoje »zmagali«. Med celo grmado rešitev je bila ena sama popolnoma pravilna. Žreb zato tokrat sploh ni bil potreben, ampak je nagrado odnesel spet Jože šiška iz Ljubljane.
Kupon za šahovsko nagrado
..Večemik", 19. oktobra 1940
				
Wi iS	W, W.
	
' \t K	
^ '	pripi	
ft	i
	
	
Tli ušel skrit, vesel pogled, s katerim sta se študenta spogledala. Znova je zasumil, da nekaj nameravata. Pričel se je bati, da bi mu ne odnesla denarja.
Slutnja se mu je potrdila, ko je_ potegnil večji na dan dva stotaka. Oči so se mu zasvetile ob pogledu na pisan papir, ki je predstavljal zanj pravljično vrednost. Vprašala sta ga, če more vrniti dvajset dinarjev. Ni jih imel. Nekaj časa sta študenta molčala, nato je dejal večji:
»Na, Boris, skoči menjat stotak v prvo trafiko, počakava te tukaj!«
Fant je vzel denar in naglo izginil za oglom. Mirko se je oziral okoli, kje bi zagledal kakega stražnika, zakaj čutil je, da ga bosta nepridiprava pripravila ob denar. Kako, tega še ni vedel, niti ni mogel vedeti. Nikjer ni bilo nikogar, kot nalašč je vsa ulica izumrla.v
Onega dolgo ni bilo nazaj. Mirko se je prestopal z noge na nogo, čedalje težje mu je bilo. Študent je malomarno in brezbrižno gledal okoli. Kako dobro igra, je pomislil Mirko, ki se je čedalje bolj jel zavedati, da ga bosta, kolikor ga že nista, nabrisala. Slutiti je jel, in to vedno močneje, da onega z denarjem ne bo več nazaj. Res, nazadnje se je študent zganil.
»Kod le hodi mrha tako dolgo,« je zamrmral in glasno rekel: »Ti, kaj me počakaš ta čas tu, da poiščem onega. [Takoj bom nazaj.«
»Da mi jo pobrišeš z denarjem,« je dejal študent, »sicer pa ti lahko kaj zastavim, da ne boš mislil, da sem slepar. Na, tu imaš dve sto dinarjev.«
Pikro je govoril in Mirku je bilo skoraj žal, da je dvomil vanj. Vzel je denar. Študent je hitro odšel in v torbi odnesel neplačane knjige. Kako .grenko je govoril, očitno ga je zadelo, da mu ni zaupal. Mirku je bilo žal, da je tako grdo podvomil o njegovi poštenosti. Skoraj da ga je hotel prositi odpuščanja.
Dolgo, dolgo ni bilo nikogar. Mirko ju je opravičeval, češ da ni imel trafikant drobiža, pa sta morala iti drugam. Saj je danes velik naval za drobižem. Nazadnje pa ga je le jelo skrbeti. Pa ne da pi'oba pobegnila, saj sta mu vendar pustila denar. Pogledal je stotak, ki je nedolžno tičal v roki in je bil za trenutek pomirjen. Potem pa se je znova oglasila skrb. Stopil je počasi po ulici do ovinka,_ da se prepriča, če študentov res ni. Ni ju videl. Počakal je nekaj hipov, ne da bi vedel, kaj naj stori, potem se je počasi obrnil. In ko je čez čas spet prišel na ti-
sto mesto, še ni bilo nikogar. Zavedel se je, da je ogoljufan. Onemoglo je stisnil pesti in v očeh se mu je pojavila solza. Hrabro jo je zatajil in odšel počasi proti trafiki, da se prepriča, če' jima ne dela krivice. Še vedno se je oziral...
Pri okencu je bila stara ženska. Dolgo ni hotela razumeti vprašanja, potem je odkimala. Nikogar takega ni bilo pri njej, vsaj zadnji čas ne. Obupno se je Mirko ozrl po ulici. Zdaj je razumel, zdaj, ko je bilo prepozno. Spoznal je, da je bila tista zastava samo pretveza, s katero sta ga prebrisanca osleparila za osemdeset dinarjev. Zdaj se je vsega tega zavedel in mu je bilo jasno kot beli dan.
(Konec sledi)
Križanka
i	2 3		4	5 6 7 U
	■			■I
		■		BI 1
			m	1 1
				m i
	«1			M
	1			|
Vodoravno: 1. mesec, 2. vprašalnica,
3.	dalmatinski otok, prva črka slovanske abecede, 4. ono, česar sedaj svet nima. panj, 5. globočina v tekoči vodi, kazalni zaimek, 6. osebni zaimek, 7. pripadniki balkanskega naroda.
Navpično: 1. setev, 2. sad bukve, 3. kazalni zaimek, osebni zaimek, 4. čutni organ, žensko krstno ime, 5. oblika glagola (prihodnji čas), vzklik, 6. pevski glas, 7. prebivalci dela Beneške Slovenije.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno:	1. oče, oko, 2. zob, 3.
Anam, ta, 4. av, vi, 5. Ig, Dora, 6. kad, 7. ara, aga. — Navpično: 1. osa, Iva, 2. nag, 3. Ezav, ka (kalij), 4. om, da, 5. Ob, voda, 6. tir, 7. ona, ata.
Rešitev uganke: podlesek.
»VEČERNIH ZA MLADINO« JE VAŠ ČASOPIS!
ISO
Leto 2
» Večernih:«
s, a ml a din o
Maribor, 20. oktobra 1940
štev. 40
NA STAVBI OB CESTI
I. S.
V	nedeljo sem pohajal po cesti.
Pred mano rasla je stavba, pred mano ob cesti.
Na njej je bil delavec, sam, čisto sam, na stavbi ob cesti.'
In vsajal je žebelj v tram, z novo sekiro in močjo svojih rok . ..
Tam visoko nad pločnikom, na stavbi ob cesti, je škripec zajokal, in težki se tovor je dvigal k delavcu.
Pod stavbo teka raznežen otrok in se joka, morda je pupo zgubil ...
In stopil sem dalje po cesti.
V dalji začul sem
zamolkle udarce:
morda je tudi sam delavec
na stavbi ob cesti,
ki vsaja,
žebelj v tram
z novo sekiro
in močjo svojih rok,
v nedeljo,
sam, čisto sam ...
VITEZI NEBA
EDMOND MOLLER
Zamolkla svetloba seva skozi zeleni senčnik luči. Vse V sobi je nekam zelenkasto. TAdi s papirji obložena pisalna miza in major Nystad. Samo plameni v želežni pečki so rdeči in svetli ter se ovijajo nalik žarečim jezikom krog prasketajočih polen. Fors Nystad je globoko naslonjen v usnjenem naslanjaču. Zamišljeno posluša poltiho govorjenje radijskega zvočnika ter žveči ustnik že davno ugasle pipice. Potem se skloni nad mizo in piše. Piše poročilo, ki je skoraj vedno enako. Kaj neki bo prinesel jutrišnji dan?
Luč na pisalni mizi ugasne in iz teme nad vrati zažari rdeča žarnica, kakor oko peklenščka, ki opozarja dan za dnem, da
divja zunaj v blesku zimske noči vojna vihra. Alarm! Nystad plane k oknu. Povsod žvižgi, tekanje, klici. V noč zažari dolg, svetal žarele; Za njim drugi, tretji, peti. Silni svetlobni stožci reflektorjev se dvigajo v nebo, polzijo polagoma sem ter tja.
Major pograbi z mrzlično naglico svoj plašč, povezne čelado na glavo. Potem je zunaj barake in drvi proti letališču. Povsod tekanje, vrvenje, bliskanje luči. Hangar se stiska k hangarju. Vrata se odpirajo in veliki, krilati stvori, podobni ogromnim ptičem, se zatrkljajo drug za drugim na zasneženo polje. Sneg škripa nod naglimi koraki. Pred majorjem se
157
Film
Film - pomočnik pri izbiri pokiica
Na Češkem posvečajo zadnja lela izbiri poklica mladine veliko pozornost. Vsepovsod se uvajajo psihotehnične poskušnjc m razni zdravniški pregledi, da bi na la način čim natančneje ugotovili vse sposobnosti mladostnika ter pokazali na značilne lastnosti, ki ga najbolj usposabljajo za določen poklic. Ugotovljeno pa je bilo, da je taka preiskušnja lastnosti poedin-ca vendarle pomanjkljiva, ker sicer ugotovi njegove sposobnosti, ne pokaže pa mu dela in delovnega procesa, ki naj bi mu v predvidenem poklicu služil. Mladina sc je radi tega še vedno ravnala po starih vzorih ter nekako romantično izbirala poklice po njih zunanji, povrhui mikavnosti. In čestokrat se je zgodilo, da se jc mladostnik, ki se je odločil za poklic na podlagi preizkušenih nasvetov, kasneje skujal, ker delovni proces ni odgovarjal njegovi naturi in duševnemu razpoloženju.
Mladostniku jc zatorej treba pokazali ves delovni proces pri poklicu, ki naj bi si ga izbral in opravljal nato vse življenje. Skratka: še predno se mlad človek odloči za kak poklic, mora imeli jasno predstavo o tem, kaj bo terjal od njega bodoči poklic, in presoditi mora, ali la poklic odgovarja njegovemu duševnemu in telesnemu stanju. Enostavno povedano: vedeti in poznali mora, kakšno je delo, lu si ga izbira.
Ker pa šola ne more pokazati vsem tisočerim mladim ljudem, ki se pripravljajo
na izbiro poklica, razne vrste delovnih procesov in jih pokazali na licu mesta, bodo na Češkem pričeli izdelovali posebno vrsto filmov, ki bodo ponazarjali mladini delo na najrazličnejših popriščih človeškega udejstvovanja. Zakaj film? Same slike so namreč mrtve ter pokažejo mlademu človeku le določne loge odseke nekega delovnega procesa. Nasprotno pa je film sredstvo, ki posreduje mladi glavi ves proces v gibanju, od pričetka dokonča. Nekateri pedagogi so celo mnenja, da je film skoraj uspešnejše sredstvo kot pa ogled proizvodnje oz. dela na licu mesta, na pr. v raznih delavnicah, tovarnah itd. Ogled na Ijcu mesla namreč ne pritegne mladega človeka do one meje kot film.
V	tovarni, delavnici in podobno sc vLisi, ki jih dobijo obiskovalci nekako razpršijo. Ropol, šum, vrvenje, vse to razbije duhovno koncentracijo mladega človeka, do-
čim je film miren in leče v temi, ko je ! mogoča največja osredotočenost. Zavod žu proučevanje ljudskega dela je pripravil načrt o izdelavi lakih filmov, ki bodo potem kazali mladini delovne procese v raznih industrijskih, obrtnih, tehničnih in podobnih panogah. Poleg filmov, ki bodo posredovali vpogled v tovarne, razne delavnice, da, celo v pisarne, knjižnice itd., bodo izdelani tudi specialni filmi, ki bodo podrobno prikazovali posamezne faze de- • la in delovnega procesa. K tem filmom j bodo pripravili še filme, ki bodo mladini., kazali, kako je treba neko delo pravilno ; vršili, in kako ga ponekod opravljajo na-' pak. Prvenstveno bodo ti filmi služili mla- j dini, da se bo dodobra spoznala z raz- ! nimi poklici. Mimo tega pa jih bo zavod predvajal tudi delavstvu, obrtništvu itd., ki je že vključeno v delovni proces, a svojega dela ne vrši lako, kot bi bilo najbolje. Zavod računa, da bo mogel v doglednem času izdelali tudi filme, ki bodo ponazarjali kmetijsko proizvodnjo ter bodo služili zlasli mladini, ki se bo posvetila kmetijstvu.
Ruski film »Peter ¥@liki
Za nekaterimi večjimi vnesli smo končno | Rusiji osebnost Petra Velikega posebno di v Mariboru dobili film sovjetske pro- pozornost ter je bilo njegovo življenje m ikcije. To je film o carju Petru Veli- doba prikazana v filmu, ki jo žel velik
tudi
dukcije. To je film o carju kem, ki jo prvi „odprl okno v sveL“ napredka ler predramil dotlej pod okostenelim cerkvenim in bojarskim oklepom dremajoče napredne sile velike in bogale Rusije. Ustvaril je lako vse pogoje za njen poznejši razvoj in napredek, ki jo je končno dvignil v napredno in bogaio deželo. Zato ni čuda, čc vzbuja prav v sedanji
>■ ,
<:'
  pri__________
uspeh, ne samo zaradi umetniške dovršenosti, temveč tudi zaradi vzgojnega pomena, ki mu daje posebno aktualnost. Scenarij za film je delo slovečega sovjetskega romanopisca Alekseja Tolstoja, katerega roman o življenju in dobi Petra Velikega je med mnogimi prevodi preveden tudi v slovenščino. Film je režiral v duhu novega realizma Petrov. Tudi glasba je re-alislična in filmu sijajno odgovarja. Edinstveno pa je režirano sodelovanje po-edincev in skupin v igri. Scene švedsko-ruskih spopadov so prikazane tako mojstrsko, da kaj podobnega še nismo videli. Prav tako razne skupinske scene iz porajajočega sc Petrograda, odpirajočega se ruskega okna v svet. Prav tako je bila igralsko dovršena igra posameznih igralcev. Skratka: film je mojstrovina, ki na umetniško dovršen način prikazuje takratno Rusijo, z vsem zadnjaštvom, pa .tudi z odločno voljo ljudi, ki so stremeli k njenemu napredku! Prikazuje jih realistično z vsemi vrlinami, pa ludi s slabostmi katerim so bili podvrženi (scene iz guvernerjeve zabave in pod.). Peter ni edina osebnost, ki je znanilec sprememb. Ob njegovi slrani so trgovci, začetniki industrije (kovač Demidov) itd. Nepozabne so pa tudi scene, ki prikazujejo Rusijo okostenelih bojarjev, starcev in menihov ... Želeli bi samo, da bi imeli še večkrat priložnost videti ludi v Mariboru take mojstrovine.
RALPII ARTHUR ROBERTS
ULM O DELOVNEM ČEŠKEM ČLOVEKU
Na nekem sestanku sodelavcev pri lilmu je imel češki minister trgovine dr. Jatoslav Kratochvil govor, v katerem ie med drugim dejal: »Malo imamo filmov, ki bi v resnici prikazovali modernega češkega človeka. še manj je takih, ki bi nam* prikazali češkega delovnega človeka. In prav takih bi danes še posebno potrebovali, češki jlovek v filmu pleše, pije, ljubi" in vzdihuje. V resnici pa vsak češki človek predvsem dela.« Minister je končal s pozivom, da bi bilo nujno ustvariti tudi film, v katerem tudi delajo. Sedaj pišejo češki listi, da bodo tak film kmalu prikazovali tudi občinstvu. To je film »Za tovariša«, ki se dogaja v rudarski sredini.
HANS ALBERS V TREH VLOGAH ISTEGA FILMA
Novi Hans Albersov film Tobis Ciue-me, katerega jc insceniral režiser Herbert Selpin, jc „Baron Trenk“. V tem filmu igra imenovani igralec tri vloge: starega barona Trenlca, Franja barona Trenka, poveljnika pandurjev, in svojega bratranca pruskega Trenka.
f. Cowboye iščejo v HoUywoodu, ker jih
za iilmanje neprestano primanjkuje. Kdor želi, naj se prijavi.
f. V vojnem času je več kinogledalcev, pravi nemška uradna statistika. V pretekli jeseni je bilo v Nemčiii okoli 450 milijonov ki-nogledalcev, leta 1938. 410 milijonov, leta 1932. pa 238 milijonov.
ANGELA ZALOKER IN FRANCOISE ROSAV V FILMU »POROČNO POTOVANJE*
wi,va*a.\avav^\.\aw.\aaamaaaamaaaamaaa.\mammaaaaaaaaaa.\aa.^\m«w1^. \aa,\,\aaaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/a\aaaaaa/^aaaaaa/aaaaa^.aaaaaaaav
pojavi visoka, sfasita postava. Poročnik Hjalmar. Bin Hjalmar je oblečen za polet ter si pravkar zapenja usnjeni jermen pod brado. »Halo, Bin! Kam pa?« Jasna nejevolja doni iz poveljnikovih besed, toda veliki plavolasi fant se razposajeno smehlja. Beli zobje se mu bliskajo in s palcem kaže v nebo, kjer se sekajo in križajo prameni žarometov. »Tja, očka. Na dvoboj!« Fors Nystad ni presenečen. Saj je že vajen neštetih vragolij tega je-kleno-krilega Ikarusa. Toda... »Pokor-no javljam: Višina 705 poroča, da leti sovražnik v smeri našega letališča. Bombnik znamke Rata H. Dvignemo se trije. Dovolj nas bo.« Nystad zmigne z rameni in krene proti skupini ljudi, ki pripravlja trojico lovskih letal za polet. Ny-stad molči in opazuje obzorje. Še je vse tiho. Samo snežinke plešejo v kristalnih kosmičih iz teue...
Na koncu letališča zablisnejo položajne luči. Rdeče, zeleno rdeče... Modri plamenčki švigajo iz izpuhov. Drug za drugim drčijo krilati orjaki preko ravnice, izginjajo v temi, zarohnijo kakor ne vidni duhovi preko letališča, ga obkroža jo ter se dvigajo vse višje in višje v črnino noči.
Med lopami je utihnilo. Luči so ugas nile, samo žolti prameni žarometov iščejo v temi. V raztresenih skupinah stojijo letalci ter preiskujejo nebo. Tudi Fors Ny-stad. Počasi je krenil do poslednjega hangarja ter se naslonil na lesen kol. Prav slabe volje je. Seveda je prepričan o Hjalmarovih vrlinah, toda...
V dalji zabrni. Vedno glasneje, močneje. Tedaj zastane majorju kri v žilah. Saj to ni en sam samcat stroj... to je cela eskadrilja! V dolgi vrsti bobnijo letala dalje. Zdaj, zdaj se zasvetlikajer njih krila v sevu žarometov. 8, 9, 10.., in še vedno več se jih izlušči iz teme!
»Hudiči! Streljajte...!« rohni Nystad proti strojniškim gnezdom. Molk... Streljali bi, toda lahko bi z isto sigurnostjo zadeli lastne tovariše. Fors Nystad stiska pesti, strmi v višino ... Sedaj se pojavi nad klinom bombnikov trojica belih letal, se spusti zviška nanje, jih obsipa z železno točo krogel. Zmešnjava. Na vse strani hrume stroji. Divje streljanje, pokanje, bliskanje. Dva, trije sovražniki se zavrtijo, zrušijo nalik plamtečim baklam v temo. Beli jastrebi sejejo smrt in pogubo. Toda nasprotnik se brani z besom ranjene zveri. Strojnice regljajo. V pla-
menih se zavrti eden belih lovcev, omahne, pada. Videti je kakor goreča vrtavka... Za njim toneta dva sovražnika, hip kasneje zopet bel lovec, zavit v steber črnega dima. In potem ... Fors Ny-stad si zakrije oči. Ko pogleda potem ves omotičen v temo, še vidi, kako se zarije sestreljeno letalo za letališčem ter počasi dogoreva. »Bin... Bin!« Major-drvi kakor obseden proti razbitinam. Prepričan je, da umira tamkaj pod ožganimi ostanki letala Bin Hjalmar... Tedaj zabuči tik nad njim jeklen nestvor. Na črnem krilu rdeča, peteroramna zvezda. Tresk! Ogenj švigne v temo, zemlja se zamaje in oblak dima se vleče po tleh. Nystad se opoteče, se zgrabi za prsi ter zruši v sneg...
Majhno zimsko sonce sije skozi okno, na katerem cveto ledene rože. Počasi odpre major Fors Nystad oči. Pogled mu bega začudeno naokrog. Vsi imajo vesele obraze. Zdravnik, bele sestre bolničarke, častniki. In tam, glej... Tam se prešerno bleščijo modre oči v zagorelem licu. Bin Hjalmar stopi k bolniški postelji. Roka mu tiči v povoju, krog čela se beli obveza, toda lice žari veselo in polno mladosti. Nystad zapre oči. Potem jih zopet odpre in objame prijatelja s pogledom, polnim tihe sreče. »Bin, nisi padel?!« Skrb se mu bere v očeh. Tedaj se vzravna Hjalmarjeva visoka postava še višje. »Pokorno javljam: Letališče nepoškodovano. Sestreljenih šest napadalcev. Vaansje in Borgen mrtva.«
Ko je zahajalo sonce, so spustili v hladno prst trupli dveh mož, ki sta darovala svoje mlado življenje na oltarju domovine. Nad njunimi grobovi pa, visoko v modrini neba, sp grmeli motorji svojo enolično pesem ponosa in svobode...
PRODANE KNJIGE
STANKO PAHIČ
V jutrni zori
*	VIKTOR EMERŠIČ
V	jutrnji zori po vasi sem hodil, veter mi pihal je topel v obraz, gledal po oknih sem rože rdeče, gledal po polju sem trate cveteče, bile so z roso posipani kras.
Srečal sem fante postavne in mlade, vanje položil vse svoje sem nade: z lic jim ljubezen za dom je gorela krepka ko jeklo se mi je zazdela.
To jesen se je tudi Mirko napotil na dijaški sejem. Pod pozduho je stiskal torbico s knjigami, sedem jih je bilo. Sicer ni bil kdo ve kako izkušen v tem poslu, toda moral je iti. Zasluži si sam, je rekel oče, niti ene knjige ti ne kupim letos. Zakaj pa je dijaški sejem! In Mirko je šel. Podjetno je gledal okoli, v ušesih pa so mu še zveneli nauki, naj nikar ne prodaja pod ceno in sploh naj reče sprva kolikor mogoče visoko ceno. Saj se da pozneje pogovoriti, pod polovično pa naj rajši ne proda. Tako ga je učil brat, ki je nekdaj sam hodil kupčevat na »sejme«, zdaj pa se mu je zdel tak posel zamalo.
Lep sončen, že nekoliko jesenski dan je bil. Lahen vetrič je šelestel v kostanjih. Mirko je premišljal: Tri kovače bo dobil za nemško; nova je še in lepa. Ceneje je ne bo da!. Latinska in zemljepisna zneseta skupaj petdeset, je osemdeset, in ostalo knjige bodo dale čez sto, dve sto dinarjev v najboljšem primeru.
V najboljšem seveda, je pomislil. Na sejmu so tudi falotje, teh se bo treba paziti. Posebno tistih, ki že pred sejmom čakajo. Ti so najnevarnejši. Na sejem mora na vsak način priti.
Stražnik je počasi korakal po ulici in si popravljal bele rokave. Mirko se je ozrl nanj, da bi le krenil proti sejmišču.
V njegovi bližini se je čutil varnega pred vsako sleparijo. Ne, okrenil se je proti trgu. Izginil mu je izpred oči. Iz drevoreda ob Ljubljanici je bilo slišati krik in vik mladih sejmarjev. Pogumno je Mirko pospešil korake.
Za ovinkom sta ga pričakovala dva fantina, bržkone sedmošolca. Precej je uganil, kaj nameravata in je krenil mimo njiju, ko da ju ne vidi. Eden je zažvižgal potihoma, sikajoče. Ni se ozrl.
»Hej, ti,« je slišal, »kam pa?!«
»Tebi nič mar!« je pogumno odgovoril.
Eden mu je zastavil pot in ga zgrabil za ramo. Mirko se ga je skušal otresti, pa ni mogel.
»Izgini,« je seknil, »stražnika bom poklical.«
»Poskusi!« je izzivalno dejal eden izmed dolginov. Nato je omilil glas:
»Kaj pa prodajaš?«
»Kaj bi pravil, saj ne doš nič kupil,«
je Mirko moško odgovoril, vendar se je v njem budilo hotenje, da bi kar na mestu sklenil kupčijo. Po kaj -bi se hodil prerivat v tisto gnečo. Če bo kdo hotel kupiti, nikar ne odlašaj, mu je dejal oče. Morda pa ti, ki preže na neizkušene prodajalce, vendar niso tako nabrisani. Res, da delajo z dobičkom, toda prosim vas, kdo pa ne dela? Sicer pa, kaj je njemu mar njihov dobiček, glavno je, da on dobi svoj denar.
Oprezno je vprašal:
»Kako pa plačate?«
»Kaj prodajaš?« je vprašal večji.
Mirko je odprl torbo in pokazal knjige, študenta sta jih pregledovala in si nekaj prišepetavala. Sumljivo se mu je zde-
lo,	pa je sklenil biti previden. Dolgo sta obračala knjigo za knjigo, skoraj vsak list sta pregledala, nazadnje sta se menda odločila. Večji je vzel zemljepis in vprašal:
»Koliko zahtevaš?«
Mirko je pogledal knjigo, čim več zahtevaj, mu je brnelo v ušesih, in dejal:
»Trideset.«
Študenta sta se spogledala. Večji je zagnal čuden glas presenečenja.
»Kaj te je prijelo!« se je začudil, »za tako knjigo tri kovače! Še dvajset je preveč. Osemnajst, pa bodi zadovoljen, na sejmu še toliko ne boš dobil zanjo, preveč jih je.«
»Pa nič!« je dejal Mirko in spravil knjigo, »saj ni nikjer zapisano, da jo moram prav tebi prodati. Izpod trideset jc ne dam.«
Ni jima zaupal.
»Čakaj,« je dejal večji in . pomežiknil tovarišu, »pet in dvajset ti pa dam zanjo, toda vedi, da samo tebi.«
Mirko je okleval. Ponudba je bila zapeljiva. Da bi dobil več kot pet in dvajset, je tako dvomil in povrh je bilo to še vedno nadpolovično. Pokimal je...
Tako so se zmenili za vse knjige. Mirko je bil vesel dobre kupčije. V duhu si je že slikal, kako doma pripoveduje o dobri in lahki kupčiji. Ali bo brat zavisten, je pomislil in se nasmehnil ob misli, kako je brat prodajal svoje knjige. Niso mu šle rade v denar.
Skupno bi moral dobiti sto osemdeset dinarjev. Študenta sta pobasala knjige v ^orbo in večji je odprl denarnico. Mirku
158
ti
liiiB
msm
na obisku v bolnišnici >e je pazljivo zanimala
2anšmhtost
Iznajdljivost industrijsko-trgovskega vohunstva
Neusmiljen konkurenčni boj, ki ne pozna meja — Industrijsko-trgovska vohuni prav nič ne
zaostajajo za političnimi in diplomatičnimi
Kadar je govora o vohunstvu, navadno mislimo na vohunstvo na političnem in diplomatskem polju, na vohunstvo tned posameznimi državami, la panoga vohunstva je sicer najbolj'razpredena ter v najtanjše živce posameznih dr-in narodov, vendar pa s tem vohun-še ni konec. Ta moderna tajna slu-se je vgnezdila tudi v drugih panogah človeškega življenja. Posebno čislana je na polju industrijske proizvodnje, kjer gre za važne izume, načine izdelovanja in podobno. Med posameznimi finančno-industrijskimi koncerni je strahovita konkurenčna bitka, kjer ne izbirajo sredstev. Včasih gre bitka tako globoko, da poseže po delikatnih sredstvih. Tajno se organizirajo vohunske mreže iz podjetja v podjetje, podkupnine na levo in desrto, včasih padejo tudi glave. Zakaj sodoben konkurenčni boj ni sentimentalen ter se ne razvija pred očmi sveta, ampak za kulisami, skrito, d asi je včasih na zunaj odličen z znaki najvišje kurtua-zije.
Kako iznajdljivo je vohunstvo tudi na tem polju, nam priča zgodba o stavi nekega ameriškega industrijca. Njegov poslovni prijatelj je namreč trdil, da mu bo kljub najskrbnejšemu varstvu odnesel iz industrijskega obrata tajnost njegove proizvodnje ter bo ves njen potek celo fotografiral.
Stavo sta sklenila in prihodnji dan je prišel prijatelj na ogled industrijskega obrata. Bila je neka luščilnica žita. Uprava tovarne je storila vse, da obvaruje tajnqst proizvodnje. Možakar je moral v posebnem prostoru najprej odložiti vso vrhnjo obleko, oddati je moral aktovko ter vse predmete, ki bi mu kakorkoli mogli služiti zato, da bi odnesel s seboj skrivnosti tovarne. Šele nato je mogel na pregled tovarne. Ves čas je imel na obeh straneh več spremljevalcev, ki so pazili na vsak njegov migljaj.
S čuvaji je hodil iz prostora v prostor ter opazoval podroben potek proizvodnje od surovine do končnega izdelka. Ko so se nato po podrobnem pregledu vrnili v oblačilnico, kjer je moral prej oddati svoje stvari, je ožarila prostor nenavadno intenzivna svetloba. Mož se je samo nasmehnil, vzel svoje stvari ter odšel. Tovarnar pa je bil prepričan, da je stavo dobil.
Naslednji dan naj bi padla odločitev o stavi. Toda koliko je bilo presenečenje tovarnarja, ko ga je prijatelj že dopoldne obiskal ter mu prinesel cel šop fotogra-
fij, ki so ponazarjale ves potek proizvodnje v tovami. Posebno točno so bile izdelane fotografije, ki so predstavljale posnetke onih faz proizvodnje, kjer je šlo za takozvano »tovarniško tajnost*. Tovarnarju torej ni pomagala niti ona žarka svetloba v oblačilnici, ki naj bi uničila fotografske posnetke že v kali. Sicer pa je bil tovarnar prepričan, da je bil njegov prijatelj brez fotografskega aparata, saj so moža vendar do kože preiskali.
Vohunsko tajnost je nato pojasnil tovarnarjev prijatelj. Fotografski aparat je imel montiran v prstanu, ki ga je nosil na desni roki. Dragi kamen, ki je krasil pr-
stan, je bil obenem zelo občutljiva leča. Z navadnim in prav nič sumljivim pregibom prsta je mogel možakar izvršiti posnetke iz kakršnegakoli položaja. Na ta način je posnel ves potek proizvodnje, Da pa se obvaruje pred uničevalnimi žarki ter ohrani film, je podkupil nekega tovarniškega slugo, ki mu je navidezno dal za neko uslugo napitnino, obenem pa tudi prstan z omontiranim fotografskim aparatom. Tako je ukanil več parov bistrih oči, ki so pazile na sleherni njegov gib, ter posnel tajnost, na katero se je tovarnar toliko zanašal. Obenem pa je tudi dobil stavo, za katero sta se pogodila.
Bodoči angleški letalski piloti
Angleška vojna vlada posveča izredno veliko pozornost izobrazbi novih letalcev in pilotov. Vsepovsod je organizirala vojne letalske šole in tečaje, v katerih se urijo angleški mladeniči. Na sliki vidimo skupino mladih Angležev, ki na letalu proučujejo ustroj in delovanje motorja.
10 milijonov za glavo kitajsko vohunko
V neki ameriški tovarni usnja so opazili zanimiv pojav na črncih, ki so zaposleni v lavami. Ko so nastopili v tovarni delo, so bili normalno črni. Kmalu pa so jeli dobivati na nekaterih mestih rok in telesa bele lis«; ter postajali z vsakim dnem bolj in bolj pisani. Za ta nenavaden pojav so se pričeli zanimali tu znanstveniki. Po daljšem opazovanju in preiskavi so ugo‘ lovili presenetljive rezultate, črnci nosijo pri delu gumijaste varovalne obleke. In povsod tam, kjer se je la obleka tesno prilegala na kožo, je postala koža normalno bela. V zvezi s tem je bilo nato ugotovljeno, da so gumijaste obleke prepojene s liidrockinonom. Kdor se bavi s fotografiranjem, ve, da je hidrochinon zanimiva kemična spojina, ki sc pri fotografiranju rabi kot razvijalec. Pod vplivom kisika se hidrochinon kaj naglo iz-premeni v chinon. V določenih okolnoslih pa spet preide chinon v hidrochinon. Sicer pa sploh ti dve kemični spojini kaj radi prehajata druga v drugo. Ce na priliko razrežemo jabolko ter ga pustimo nekaj časa na zraku, porjavi. Kaj sc jo zgodilo? Hidrochinon, ki ga vsebuje jabolko, se je izprcmenil v rjavi chinon. Obratni postopek pa.se dogaja pri črncih, ki so v tovarni oblečeni v gumijaste varovalne obleke. Kožni pigmenti, ki črno barvajo kožo črncev, so prav za prav neke vrste chinona. Ta pa se. pod vplivom hi-drocliinona, s katerim so prepojene gumijaste obleke, izpreminja v brezbarvni hidrochinon. Posledica tega je, da se •črncem koža pobeli povsod tam, kjer sc jc dotika gumijasta obleka.
Meridijan osi Berlin-Rim
V osovinskem časopisju se že del j časa vodi' debata, ali bi ne kazalo spremenili prvega meridijana, ki nosi svoje ime po slavni angleški zvezdar-ni ih observatoriju Greemvieh. To vprašanje je ‘slednjič zainteresiralo tudi znanstvene italijanske ' in nemške kroge, ki 'so. ga resno, vzeli v pretres. V javnosti so sc že pojavili prvi predlogi,' po katerih naj bi v bodoče tekel prvi meridijan zapadno od Berlina, in sicer tako, da bi' sekal oenter Ritna. S tem bi dobil svet „meridijan osi“.
Japonska vlada je pred nedavnim razpisala presenetljivo visoko nagrado — v našem denarju okoli 10 milijonov1— oner mu, ki bi živo ali mrtvo zajel, drzno kitajsko vohunko Jang Hui-ming. Mlada in izredno pogumna Kitajka velja danes po
Iz višin v globine
Znani slralosfernik belgijski prof. Piccard, ki živi v USA, izdeluje načrt za velik potapljaški zvon, s katerim se namerava potopiti v doslej neslu-tene globine morja. Trenutno je prof. Piccard v Mehiki, kjer pripravlja svoj zadnji polet v višinsko stratosfero. Po slej pa se namerava posvetiti raziska vanju globin.
ŽIVINSKA KRMA IZ CELULOZE
Na Finskem bodo še letos pričeli s proizvodnjo živinske krme iz celuloze. V prihodnjem mesecu nameravajo izdelati 50.000 ton živinske krme, prihodnje leto pa produkcijo še povečati.
MUZEJ WESTFALSKEGA MIRU
V Osnabrucknu na Westfalskem je bil te dni odprt za javnost muzej \vestfalske-ga miru. Ob veliki dvorani, v kateri je bil podpisan mir po dolgotrajni tridesetletni vojni, je majhna soba, v kateri so urejene vse znamenitosti, knjige, razni dokumenti in slike iz one dobe.
NAJDALJŠA ŽIČNA ŽELEZNICA
Po informacijah torinske »Stampe« je najdaljša žična železnica na svetu v italijanski Vzhodni Afriki. Železnica veže pristanišče Masau z glavnim mestom Eritreje Asmaro. Dolga je 70 kilometrov ter doseže ponekod višino do 2300 metrov.
PRVI PASTEURJEV PACIENT
je te dni umrl v Parizu. Bil je to neki Josef Mester. Na njem je slavili zdravnik prvič preizkusil učinek svojega seruma proti steklini. Kasneje se je Mester iz hvaležnosti popolnoma posvetil službi Pasteurjevem zavodu v Parizu, kjer tudi pred dnevi umrl.
vsej Kitajski za nekako kitajsko Devico Orleansko. Pred vpjno med Japonsko in Kitajsko je bila voditeljica ženskega mladinskega gibanja. Ko je izbruhnila vojna, si je dala najprej odrezati lase na moško frizuro, nato pa se je še oblekla v moško obleko. V taki podobi ji je med vojno neštetokrat uspelo, da se je splazila v najbolj izpostavljene japonske vojne linije, odkoder se je nato vračala ter prinašala kitajskemu generalnemu štabu dragocena obvestila o pozicijah in namerah japonske vojske. S svojim drznim početjem, pri katerem je neštetokrat tvegala svoje življenje, je tisočerim in tisočerim Kitajcem rešila življenje. Kitajski vojaki jo obožujejo kot božanstvo, nasprotno pa ji Japonci na vsakem koraku strežejo po življenju. Japonska proti-špionaža je že vse poskusila, da bi ujela v past drzno Kitajko, toda zaman. Slednjič pa je vlada javno razpisala fanta-stičnp visoko nagrado na njeno, glavo.
POZDRAV S POTOVANJA Ljuba Ela! Tu ti pošiljam svojo podobo in podobo Apolona. Oni na levi je Apolon! — Tvoj Janez.
Kadar primanjkuje pogonskih goriv
OGROMEN ELEKTRIFIK ACIJSRI NAČRT ŠVEDSKE
Značilnost sedanje vojne je stiska za pogonska goriva, nafto, bencin itd. Na Švedskem so pravkar naredili načrt za »preorientacijo pogonskih sil«, ki temelji na popolnejšem izkoriščanju vodnih sil. Poleg novih vodnih električnih central, ki so v gradnji, hočejo izvesti obširno regulacijo rek na ta način, da bi zgradili ogromne rezervoarje vodnih zalog. — Uprava švedskih rek in vodopadov je izdelala podroben načrt za vodne zgrad-
be ob največji švedski reki Indalsaalven ter na jezerih, ki spadajo v njeno porečje. Do spomladi zgrajene centrale bodo proizvajale okoli 40. milijonov ki.k>-wattov električne energije. Do konca leta pa se bo proizvodnja že podvojila. Ko bodo celoten načrt izvedli, bo tako pridobljena električna energija lahko popolnoma zamenjala vsa ostala pogonska sredstva.
Nenavadna društva v Londonu in Parizu
An&iešKa kraljica na obisku v sv. Tomaža, kjer se je pazljivo za stanje ojnih ranjencev, l a Doimsmca ]p bila v nekem napadu bombnikov težje • oškodovana.
Iz Pariza poročajo, da se tamošnji Klub stoterih«, ki je brez dvoma najslavnejše gastronomsko društvo na sVe-tu, od letošnjega maja ni več sestal na sejo. Klubsko vodstvo je javno sporočilo, Ja redni vsakomesečni banketi radi nenavadnih dogodkov do nadaljnjega od-adejo. »Klub stoterih« je društvo, v katerem so bili zbrani največji francoski sladkousoi. Njegova naloga je bila, da varuje slavo priznane franooske kuhinje. Klub šteje točno sto članov. In novega člana izberejo le takrat, kadar kateri prejšnji umre.
Pred vojno je bilo v Parizu in Londonu več nenavadnih klubov, ki pa so morali sedaj radi vojne opustiti svoje delovanje. Med drugimi je posebno zanimiv »I£lub grdili« v Londonu. Ta,klub ima za seboj slavno zgodovino, v kateri posebno poudarjajo dogodek, ko je klub izbral tribuna francoske revolucije Mirabeau-ja ob priliki njegovega obiska v Londonu za častnega člana. V sejni dvorani tega kluba visi na steni nad predsedniško mizo slika »grde vojvodinje tirolske« Margarete Mauttasch, ki je zaščitnica kluba.
Pred dobrimi osemdesetimi leti sta v
Parizu ustanovila Emile Zola in Alphonse Daudet »Klub izžvižganih dramskih avtorjev«. Oba sta mu predsedovala tudi še potem, ko sta že postala slavna pisatelja ter se jima ni bilo več treba bati, da bi ju kdo še izžvižgal. V Londonu imajo še danes podoben klub. Hladnokrvni Angleži pa so ustanovili »Klub molka«. Klub je že precej star, toda še vedno zelo čislan. Najvišja zapoved kluba je molk. člani se smejo sporazumevati samo z znaki in gibi, a še to le takrat, kadar je zares nujno potrebno.
C e l#«
Dnevna vaja v obrambi pred letalskimi napadi
V	dneh od 22. do 25. t. m. se bo v Celju vršila dnevna vaja v obrambi pred letalskimi napadi. Pretečo nevarnost bodo naznanili sledeči znaki: 1. trije hitro zaporedoma sledeči topovski streli; 2. triminutno prekinjeno zvonenje cerkvenih zvonov (plat zvona); 3. tri minute trajajoče prekinjeno tuljenje tovarniških siren. Prenehanje nevarnosti bodo naznanili naslednji znaki: 1. tri minute trajajoče neprekinjeno pritrkavanje zvonov; 2. tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren. Predpisi o vedenju prebivalstva med vajo prepovedujejo med drugim vsako
kretanje ljudi na ulici, vsi na ulici se nahajajoči si morajo takoj poiskati zavetje, osebe na polju v mestnem območju naj si poiščejo kritje v jarkih, jamah, vozila se morajo takoj odstraniti iz glavnih v stranske ulice, trgovine se morajo zapret: itd. Na 'ulici smejo biti oziroma se gibati le lastniki stojnic in odprtih prodajalnic, potniki, ki gredo na kolodvor in osebje, ki sodeluje pri vaji. Vse natančneje je razvidno iz uradnih razglasov. Kršitev navedenih predpisov se bo kaznovala z gloho 1,0 do 1000 din' ozir. z zaporom od
1	do 20 dni.
Umor v Draži vasi pri Ločah pred sodiščem
dejal 9 poškodb, Vucejevo ženo pa je tako poškodoval, da je umrla. Iz blagajne je nato vzel 1400 din gotovine, 700 din vredno srebrno uro in zlato verižico in 410 din vreden samokres. Kljub ostrim očitkom obtožnice je Stih dejanje dosledno tajil in pravil, da je zaprt po nedolžnem. Obremenjevale so ga tudi vse druge okolnosti. Senat pa se vendarle ni mogel prepričali o njegovi krivdi in ga je oprostil. Omenjeni zločin je za enkrat ostal nepojasnjen.
pristojni
in živinski prekupčevalec Albin Štih iz Draže vasi pri Poljčanah zaradi razboj-ništva in usmrtitve. Obtožen je bil, da se je letos v noči na 31. maj v Draži vasi v družbi neznanega storilca splazil v Vu-cejev mlin, kjer sla stanovala mlinar Franc Vucej in njegova žena Marija. Oba sta že spala. Stih je zahteval denar od Vuceja, katerega je napadel in mu z nožem priza-
Gibanje celjskih obrtnikov
V	četrtek zvečer je imelo novo ustanovljeno Skupno združenje obrtnikov za mesto in srez Celje prvo sejo uprave. Predsednik g. Holobar je uvodoma pozival obrtništvo na složno skupno delo v obrtniških vprašanjih, ker le tako je zasiguran uspeh. Govoril je o dolžnostih uprave, ki jih ima do združenja in opozarjal na posledice, ki bi po obrtnem zakonu zadele odbornike, ki bi ne delovali v korist obrtniških ustanov in bi jim skušali škodovati. Bodoče delovanje je določeno tako, da bo Združenje imelo blagajnika, ki bo vodil račun in pregled o vsem denarnem poslovanju. Za blagajnika je bil nominiran g. Rudoll Perdan.
c Neuspela licitacija. Za ponedeljek, 14. t. m. je bila Razpisana licitaciji za oddajo regulacijskih del na Savinji v drugem delu pete etape. Licitacija pa je bila brezuspešna in se bo vsled tega pričetek del zavlekel.
c Zdraviliško dežurstvo za člane OUZD
ima jutri zdravnik dr. Drago Hočevar, Kolenčeva ulica 4.
' c Nočno lekarniško službo ima od 19.
do 25. t. m. lekarna „Pri Mariji Pomagaj" na Glavnem trgu.
c Rdeči križ v Celju bo tudi letos o Vseh svetih zbiral prostovoljne prispevke na celjskih pokopališčih.
Negulta zdravie I
Posečajte mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgal
Pršna kopei:
II.	razred	3	din —	brez	perila	2	din
I. razred	5	din —	brez	perila	4	din
Kadna kopel:
II. razred	8	din —	brez	perila	6	din
I. razred	12	din —	brez	perila	10	din
Parna kopeli
H. razred	12	din —	brez	perila	10	din
I. razred	18	din —	brez	perila	16	q}in
Masaža 5 din. Abonenti, ki kupijo ,10 listkov :a poljubno kopel, imajo 10% popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mesecev,
sicer izgube veljavo.
c Druga poravnalna razprava med to-
jarao pletenin na Polzeli in delavstvom, ti je bUa v četrtek na sreskem načelstvu
r Celju, ni uspela.
c Obrtniški sestanek bo drevi ob 20.
7	gostilni „Wilson“ na Mariborski cesti.
c Žetev smrti. V Pečovniku je umrla 75 letna zasebnica Roza Krople, v Ix>l~ mišnici pa 32 letni hlapec Franc Lipov-iek iz Gaberja pri Celju.
c Mlatilnica je prerezala prste na levi jokl 17 letni hčerki posestnika Pavli Sent-,urc iz Slivnice pri Celju.
c Društvo absolventov drž. trg. šol 'v Celju vodi tečaje za ruščino, francoščino, nemščino (začetni in nadaljevalni}, tttgleščmo in italijanščino. Tečaji so vršijo v prostorih trg. šole ob večernih urah, c Šahovski klub v Celju je imel v sredo .zredni občni zbor. Za predsednika je bil :opet izvoljen Ivo Grašer. za podpredsednika dr. Fortunat Mikuletič, tajnik je
Ulčnik ml., blagainik Pleterski, odborniki: Latinovič, prof. Tavčar, Lah in Spur.
c Dobava kruha. Mestna občina celjska razpisuje dobavo kruha za odsek za obrežno telesno vzgojo za dobo od 1. novembra do 31. decembra tekočega leta. Ponudbo je vložiti do 30. oktobra.
c Dražba zaplenjenih predmetov bo 7. lovembra ob 0. dopoldne pri okrožnem lodišču v Celju.
Vsi odseki pri združenju bodo delali po pravilniku, ki je že izdelan. Poverjeništva se bodo ustanovila v Braslovčah, na Vranskem in v Žalcu. Vsi zunanji mojstri naj prijavijo združenju svoje učence, katerim je potekel čas učne dobe, k izpitu. Predsednik izpitne komisije za one stroke, ki nimajo sposobnega učitelja, bo obrtni komisar, onim strokam pa, ki imajo za to sposobne ljudi, naj se dovoli, da vodijo sami izpitne komisije. V pisarni novega združenja bo nastavljena uradniška pomožna moč. Na banovino naj se napravi predstavka, naj se strokovni učitelji združenja v plačah izenačijo z drugimi učitelji na šolah.
c Za postajenadelniba v Rimskih Topilih je imenovan Žel. inštruktor g. Karol trimšic iz- Zidanega mosta.
c Skladu Marice Sernečevc pri kolu iu-goslov. sester v Celju, ki je določen za bivanje revne deoe ob morju, je darovala ga. Marica Sernečeva 1000 din v spomin na svojega soproga dr. Gvidona Serneca.
c Umrl je v Gornji Ložnici pri Žalcu 41 letni posestnik Vinko Korent.
c Licitacija. Pri tehničnem oddelku na okr. načelstvu v Celju bo 23. t. m. licita*-cija za nadaljevanje modernizacije drž. ceste Selce—Smarjeta—Rimske Toplice. Na razpolago je kredit v znesku 1Q0000 din.
c Kopališče Rimske toplice je obiskalo letos oa 1. aprila do 1. oktobra 389 Jugo-
slovanov, 3. Čehi, 32 Nemcev, 3 Italijani, 2 Madžara, p ol Švicar, Anglež in Nizozemec in 1 iz ostale Evrope.
Hubllmna
a Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze Hani Ahazhizheva iz Ljubljane, Radovan Turk iz Brje vasi pri Rihenberku in Jože Jančar iz Šmihela pri Žužemberku.
a Premeščena Je s prosvetnega oddelka bansko uprave za učiteljico na šolo za defektno deco v Ljubljani referentka Ana Lebarjeva.
a Ljubljansko gledališče. V operi danes premiera opere „Figarova svatba", jutri v nedeljo Baragova proslava s tremi predstavami in sioer ob pol 11. ob 15. in ob 20. uri. — V#drami danes ,.Revizor", jutri v nedeljo veseloigra Olge Scheinpflu-gove „Skrivalnice*‘.
a Za naravoslovni institut je kupila ljubljanska univerza velik zemljiški Kompleks ob _ Gradaščici nasproti kolizejskega ko-
je znašala z vrtnarskim inventarjem
1,130.000	din. Tu bo zdaj urejen nov botanični vrt in opazovalnica naravoslovnega instituta.
a Veliki lepaki po mestu opozarjajo ljubljansko občinstvo na vsesvetsko akcijo.
V	današnjih težkih čalsih, ko je beda
velika, naj se Ljubljančani na praznik mrtvih še tem bolj spomnijo mestnih revežev in v še večji meri kupujejo mestne vence in sveče v prid zimske pomoči. Vrhovni socialni svet upa, da letos ne bo nikogar, ki ne bi okrasil groba svojih dragih z mestnim vencem in na njem prižgal belozelene svečke. Počastimo rajne z dobrimi delil
Ptu!
p Odbor za splošno in strokovno na-obrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja v Ptuju prirodi letos tečaje za: poslovno spisje, nauk o narodnem gosp°" darstvu, knjigovodstvu in strojepisje. Prijave za tečaje se sprejemajo v pisarni Združenja trgovcev za mesto Ptuj vsak dan med uradnimi urami, kjer se dobe tudi podrobne informacije.
p Zvočni kino PluJ predvaja danes in .Jutri „Maihna princeza". Film v barvah.
ITrboveliski drobiž
Iz nesrečne ljubezni je h6!e!a pod vlak.
V	četrtek, proti večeru je na_ trboveljski železniški postaji skočila pod’vlak, ki je vozil proti Ljubljani, 21 letna služkinja Kranjc Angela ,doma iz Bučke, uslužbena do nedavnega v Ljubljani. Stopnica vagona pa jo je odbila nazaj na medlimi prostor, kjer je vsa krvava in nezavestna obležala. Samomorilno kandidatinjo je prvi opazil sprevodnik Salamon, ki je o najdbi takoj obvestil namestnika postajenačelnika Pa-ternosta. Med tem so bjli pozvani tele-fonično na pomoč Ludi trboveljski reševalci, ki so poiiesrččenko hitro odpeljali v ambulanco tukajšnje bolnišnice, kjer ji je dr. Cizelj nudil prvo pomoč. Na vso srečo pa poškodbe niso bile težje. Sprva o vzrokih samomora ni hotela dali nobenega odgovora, končno pa Je le vsa skesana priznala, da je vzrok njenega nepremišljenega dejanja — nesrečna ljubozen.
Deputacija hišnih posestnikov pojde v Ljubljano k banu prosit pomoči, zaradi škode, ki jo je povzročila letošnja povodenj v juliju.
Regulacija Trboveljščice in hudournikov je po katastrofalni letošnji povodnji res nujna. Nekateri so tozadevno intervenirali na pristojnih mestih. Banska uprava bo poslala komisijo strokovnjakov, ki naj napravijo načrte m proračune. Z deli bo-boao pričeli spomladi. 'Stroški bodo krili iz investicijskega fonda. Medtem pa je regulacija struge Trboveljščice od trga do mostu pri pokopališču že izvedena.
Včerajšnji sejm je bil srednje dober. Prodajalci so bili s kupčijo zadovoljni. Živinski sejem — kot običajno trboveljski — slab. Pet, šest repov. Teleta po 8‘75 din žive teže. Prašičev sploh nič.
Sezono družabnih prireditev, ld so v Trbovljah zelo številne, je otvorilo društvo „Sloga“ s plesnimi vajami, ki bodo ob četrtkih in nedeljah pri Fortetu.
Jugoslov. unija za zaščito dece, krajevni odbor v Trbovljah ima svoje poslovne prostore v občinskem domu v II. nadstropju, soba štev. 14. Tja naj se obračajo starši v vseh zadevah tičočih se zaščite dece.
o Požar Je upepelil veliko viničarsko in gospodarsko poslopje ustanove Admont iz Gornje Radgone na Ivanjšenskem vrhu. Zanetil ga je triletni viničarjev sinček, ki se je igral z vžigalicami. Skoda znaša 25 tisoč din, uničen je ves letošnji viničarjev pridelek.
o Z drevesa je padel 20 letni sin postajenačelnika v Mislinji Kolar Adolf. Ko je obiral jabolka, mu je po nesreči spodrsnilo, da le padel v globino in dobil težje poškodbe.
o Pdžar te nenadoma izbruhnil pri po-posestniku Vogrincu v Malencih pri Čatežu. Zgorelo je gospodarsko poslopje in shramba z živili m orodjem. Skoda znaša
20.000	din, zavarovano pa je bilo za 6000 din. Domnevajo, da je požar nastal iz malomarnosti kakega kadilca.
o 85 letni starki Tereziji Blaževič iz Krške vasi so ukradli ponoči trije veseljaki izpod vzglavja 800 din. Med njimi je bil tudi domači hlapec, ki je spal z njo v eni sobi.
o štiri kolesa je ukradel v zadnjem času v Murski Soboti Franc Sovjak iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Dogovorjen je bil z
nekim taloni koles v Mariboru, da si bosta ukradena kolesa zamenjavala ter jih vsak v svojem delokrogu prodajala. To trgovino so jima sedaj preprečile oblasti, ki so Sovjaka prijele.
o Kobanski Sokolski praznik. Selniški Sokol je imel 13. t. m. letni nastop. Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo na leLnem telovadišču telovadeče članstvo in občinstvo. Starosta Grahor je pozdravi! navzoče in v klenih besedah orisal misel „Sokol, delaj na meji." Sledilo je razvita je naraščajskega prapora. V imenu kuni ti Sokola Ruše je dr. Zorec pripel na prapor spominski trak. Prapor Sokola matice in ruški sta pozdravila selniško na; raščajsko zastavo. Radi vedno močnejšega dežja so bili simbolično zabiti spominski žeblji samo že mrlvih selniških so* kolskih delavcev: Sagaj Franca, Kovačič Ferda, Zemljič Joška in Konečnik Franje, ostalih 50 pa bo ob priliki ’ prihodnje javne telovadbe. Nato so izvajali telovadni oddelki proste in simbolične vaje.
o Neznani vlomilec je ukradel posestniku Francu Bokanu v Doliču v Prekmurju din 5780’- iz zaklenjene hiše, v Brezovcih pri Puconcih pa je izginilo posestniku Fran* cu Šiftarju iz garaže prednje kolo tovor-nega avtomobila s popolnoma novim pla* ščem znamke Extra Continental.
o. Remšniški šolski upravitelj Miljutin Arko je dobil 2-letni dopust, ker je bil sprejet v višjo pedagoško šolo v Zagrebu.
o. Grajski kino v Soboti predvaja od nedelje do torka komedijo »Ljubimec po naročilu«.
jr
|
neguje zobe z zobno kremo *
n 44 milijonov din za podpiranje sadjarstva je odobril trgovinski minister na predlog Prizada. S lem'denarjem bodo postavili skladišča, sušilnice, zatirali uši, bolezni in škodljivce, porabili ga bodo za razdelitev sadjarskega orodja med absolvente sadjarskih tečajev, za povečanje produkcije dobrih sadik, za ustanovitev^zna-stveno-eksperimentalnih zavodov (Mr milijonov) itd.
Ali vas tare revmatizem?
Kaj more biti lepšega, kakor bivati v Laškem, tem mirnem zdravilišču, kjer je sicer poskrbljeno za koncerte, domačo zabavo, kjer pa vendar ni modernega hrupa in kjčr lahko v polni meri uživate blagodejni vpliv zdravilne vode iz zemeljskih globin, osvežujoče kopeli in blažilni vonj smrekovih gozdov.
Vrelcf, ki bruhajo sedaj toplo zdravilno vodo iz zemlje, kjer se pretakajo v veliki bazen ozir. kabine, so bili znani že izza rimskih časov. Točna raziska vanja vrelcev so se pričela že pred vojno. Po vojni pa sta naša sloveča znanstvenika v$euči-liška prof. dr. Fran Bubanovič in dr. Fran Tučan z najmodernejšimi pripomočki ugotovila radio aktivnost termalne vode, ki je zaradi ugodne temperature in zlasti milega podnebja v veliko pomoč onim, ki ‘bolehajo za revmo, išiasom, živčno izčrpanostjo, kroničnimi obolenji črevesja, ženskimi boleznimi ter arteriosklerozo in vsem onim, ki so po hudih boleznih potrebni okrepčila.
Reakcija, ki se pokaže že po prvih kopelih, .je neprecenljiva ter se človek počuti popolnoma prerojenega. Zdravilni uspehi so res sijajni. Bolniki prihajajo ob palicah in bergljah na zdravljenje in zapuščajo zdravilišče po kratkih tednih zdravi in prerojeni.
V* i A	'S*
Ni bila potrebna kričeča reklama, da je zdravilišče zaslovelo daleč po svetu, in lahko trdimo, da slovi danes kot eno najučinkovitejših.
Tudi najbolj trdovratne bolezni, zlasti revmatizme, ozdravite v tem kopališču. Obsežnost prostorov za oskrbo gostov in njih najmodernejša preureditev omogoča bolnikom dietetično kuhinjo, kakor je poleg hidroterapije tudi poskrbljeno za klimatično, električno in zdravljenje s svetlobnimi žarki. Laško kopališče je odprto vse leto. Kraj je zavarovan pred vetrovi. Prijeten gozdni zrak in mile zime ter nadvse, zdravilna moč radioaktivnih vrelcev termalne vode so prednosti, ki omogočajo bolnikom zdravljenje tudi pozimi.
V	upravi t ravnatelja g. Tea Golobiča se zdravilišče stalno izpopolnjuje in preureja. Tudi so načrti za bodočnost veliki in bodo v kratkem času, z ozirom na vsakoletni naval bolnikov, kmalu uresničeni,	,
■BS32E1S33H!
Pot trboveljskega Amaterja na vrh lestvice
Nekaj podatkov iz deEovan|a jesenskega prvaka v slovenski nagojnstoi ligi
Moštvo trboveljskega Amaterja je z uspehi , v tri skupine je bil Amater prideljen v celj- naši športni mladini naklonjena, da bo odsto-
v letošnjem prvem prvenstvu slovenske nogo-!sko skupino, v kateri si je v prvenstvenih tek metne iige razširilo sloves trboveljskega spor-j mah priboril 1937-38 drugo, leta 1938-39 pa ta daleč preko mej naše ožje domovine. Saj j tretje mesto.
!wLbra|je S[bi in Hrvati !,udn0 ®prrL;m'!aj0!	Vstop	Amaterja	v	slovensko	ligo
potek slovenskega nogometnega prvenstva, j	.	o,
ker bo najboljši slovenski klub igral s tremi P° ustanovitvi Slovenske nogometne zveze
hrvatskimi in štirimi srbskimi klubi v finalu '!a naslov državnega prvaka. Trboveljska javnost z velikim zanimanjem spremlja uspehe svojih fantov, kajti redkokje je opaziti toliko
je bil na ustanovnem občnem zboru sprejet sklep, da se ustanovi slovenska liga, v katero prideta iz celjske skupine prva dva kluba. Z žilavo voljo se je moštvo zavzelo, da si je
oovezanosti med igralci in klubom na eni ter! priborilo prvenstvo v skupini, prešlo most z
uspehi, ki so itak vsem znani. Amaterjevo moštvo, ki sestoji, po večini iz delavcev rudarjev, je z dušo in srcem navezano na svoj klub in na šport. Le tako moremo razumeti, da posvečajo fantje kljub trdemu in utrudljivemu delu mnogo časa in naporov smotrnemu treningu. Po zaključeni jesenski sezoni se bo moštvo posvetilo v zimskem odmoru sistematičnemu gimnastičnemu treningu. Upamo, da bo šolska oblast toliko uvidevna in
občinstvom na drugi strani, kakor baš v Trbovljah.
Ko je dospel »Amater« do vrhunca svoje sile in do najvišjih uspehov, je prav, da se ozremo nazaj, da spoznamo postanek in razvoj tega kluba. Skromno in tiho je pričel s svojim delovanjem pred štirinajstimi leti, ko se je zbralo nekaj navdušenih mladih rudarjev pod vodstvom prvega predsednika Močivnika rja Lojzeta, Vse izdatke za opremo in druge izdatke so krili navdušeni poborniki rudarskega športa iz svojih skromnih sredstev.
Toda kljub požrtvovalnosti Amaterjeve mladine je kazalo, da bo lepa zamisel zopet propadla prav radi finančnih težkoč. Početki kluba so bili spremljani z neprestanimi krizami gmotnega značaja. Toda volja delovne mladine je premagovala oviro za oviro.
Prvo tekmo je igralo po 7 igralcev.
Prva skrb novega kluba, je bilo primerno igrišče. Za prvo silo so postavili fantje golove stebre na sedanjem tržnem prostoru. Na tem pretesnem igrišču so :>Amaterci« odigrali svojo prvo tekmo s SK Ilirijo iz Ljubljane, in sicer v postavi: Humšek, Šuštar, Berovič,
Stepišnik, Bizjak, Bostič, Dolanc. Na obeh straneh je nastopilo le po sedem igralcev. Za popolno moštvo ni bilo prostora na pretesnem igrišču. Kmalu se je klub selil na »kipe«, ki so bile sicer kot igrišče primeren prostor, toda daleč od glavne žile v dolini, nad njo gotovo v višini svojih 160 m, in zato precej od rok. Toda navdušeni Amaterci so prezrli to važno činjenico in se zagrizli v novo delo Delali so dobesedno dan in noč, ponoči ob svitu svojih rudarskih jamskih svetilk,_ da so preuredili valoviti svet v urejeno igrišče.^ Toda za občinstvo je bilo igrišče predaleč. Ni ga bilo.	i
Pred 10 leti je dobil Amater današnje igrišče.
Leta, 1930 se'»Amater« ponovno seli in se vrača v tfolino. Posestnik g. Pust je dal Amaterju v najti:: lepo zemljišče tik ob glavni dolinski cesti nasproti bolnišnici Bratovske skladnice. Tudi tu je bilo treba krepko zgrabiti za kramp in lopato. Kar bi ne zmagal nihče drugi, so napravile trde, žuljave roke rudarske mladine. Ves prostor je bil urejen rrb samem kuluku. Amaterci bi lahko povedali, koliko kubikov zemlje so odkopali in odvozili. In še so 'morali seči v žep, kajti igrišču je bilo treba ograje. In še vedno je pri Amatercih gonilna sila velika ljubezen do športa in lastnega kluba; še vedno vidiš članstvo ob vsaki potrebi na prostovoljnem ku-iuku.
Vrsta športnih delavcev ima zasluge za •	Amaterjeve uspehe.
V dobi razvoja in,vzpona so Amaterci več-.krat menjali svoje vodstvo. Za prvim predsednikom g. Močivnikarjem je prevzel vodstvo rudar g. Bostič; ko pa je ta odšel k vojakom, so izvolili za predsednika rudarja g.
Šuštarja Ivana. Leta 1918 je postal predsednik g. Pavešič, leto nato ‘pa čevljar g. Rovš-nik. Od leta 1930 naprej sta predsedovala najprej dve leti učitelj g.. Božič in dve leti g. Stepišnik Robert. Leta 1934 je postal predsednik pekovski mojster g, Varga, ki se je izkazal kot širokogruden dobrotnik svojega kluba. Vzljubil je svoje Amaterce in oni so mu vračali to ljubezen z iskreno hvaležnostjo, kar se je posebno izkazalo ob pogrebu prerano umrlega g. Varge, za katerim je klub žaloval po kratkem njegovem predsedovanju.
Za njim je prevzel predsedstvo g. Ribezi, ki je predsedoval vse do leta 1937. Vsa leta od ustanovitve do 1937 je vpravljal tajniške posle g. Tone Bostič, razen v kratkem času njegovega predsedstva, ko je tajnikoval g.
Barovič. Rudarski športniki so g. Bostiču za njegovo žilavo in vztrajno delo v najtežjih časih klubove otroške dobe prav hvaležni.
Njegovo nesebično požrtvovalnost moramo podčrtati kot svetal vzgled. Na izrednem občnem zboru 6. junija 1937 je bilo poverjeno predsedniško mesto g. Blancu, ki je ostal na čelu kluba do svoje premestitve. V aprilu lanskega leta je bil izvoljen za predsednika trgovec g. Maks Podlesnik, podpredsedstvo pa je sprejel g. Malovrh. Pod vodstvom poslednjih dveh je Amater nastopil svojo najlepšo dobo razvoja, ko se je uveljavil v letošnjem boju za ligaško prvenstvo.
Polna ovir je bila poi do uspehov.
Toda kakor je bila Amaterjeva pot težka in polna ovir v organizacijskem oziru, prav tako je tudi v športnem oziru šla strma pot navzgor le polagoma in postopoma. Do leta 1930 je bil na zelenem polju njegov glavni nasprotnik SK Trbovlje. Po ustanovitvi SK Dobrna in SK Retje je postalo amatersko moštvo v domačem kraju vodilno, četudi so si ostali klubi prizadevali, poseči moč Amaterjeve enajstorice. Leta 1935 je Amater Ipot pr- y »uirMivicevu sianuvame. vak trboveljske skupine igral kvalifikacijsko dan predmet celega dejanja, tekmo's SK Bratstvo in ie kot zmagovalec prišel v 1. razred ljubljanske skupine. Moštvo si je z resnim treningom in požrtvovalnostjo priborilo v letu 1936-37 prvenstvo ljubljanske Skupine, Po razdelitvi prvorazrednih klubov
pila Amaterju v ta namen telovadnico______________
ščanski šoli.
Amater goji tudi druge športe
Tudi lahkoatleska sekcija Amaterja je dosegla že prav zavidljive uspehe. Škoda, da je njeno delo potisnjeno nekoliko v ozadje. Tudi tu so potrebni ljudje, ki bi z organizatorskimi sposobnostmi gotovo spravili te najlepše športne panoge na tako višino, da bi naši lahkoatleti prav tako proslavili ime Amaterja iz Trbovelj, kakor so to storili nogometaši.
Zgodovina Amaterja je zgodovina trdih bojev, ki so bili vsi izbojevani v najčistejšem športnem navdušenju in stremljenju. V Trbovljah ne poznajo »daj-dam« sistema, zato verujemo, da so Amaterju odprta še nova pota naprej in navzgor, pri čemer letošnji naslov jesenskega prvaka v ligi gotovo še ni najvišji in zadnji uspeh prijateljev športa v trboveljskih revirjih.
Senečičev »Nenavadni človek«
K nocojšnji premieri v mar iborskem gledališču
Dobrodošel — oče enega svojih naj | mlajših sinov z imenom »Nenavaden človek«! Dobrodošla v Mariboru vidva oba Kjerkoli sta že in bosta še nastopila, te žko, če sta bila in če bosta tako potre bna, kakor sta baš v Mariboru. Tu namreč je vse,, preveč velikih modrijanov, ki jim ne gre in ne gre v glavo, kako je to mogoče, da kdo v korist drugih sam sebi škoduje — torej da se žrtvuje v blagor drugih. Ta — zagrebški »Nenavaden človek«; vpokojeni želez, sprevodnik Gu-stelj Tonkovič je bil za svoje in v za-upanju v poštenje drugih na vse zadnje še obsojen v ječo (namesto krivcev) in njegova žena mu je prva zabrusila obraz psovko: »Stari idiot!«
Že pri krstu »Nenavadnega človeka« v začetku aprila p. 1. v Zagrebu ob priliki 25. letnice priznanega komika Avgusta Ciliča, ki je nastopil v glavni vlogi, je to delo — eno največjih hrvatskih dramskih produkcij — želo prodoren uspeh, ki je dosegel svoj višek v mestnem (Vinohradskem) gledališču v Pragi, Zelo verjetno je, da so ga slišali in videli vsaj na odru tudi tisti, na katerih račun je bil spočet in rojen Senečičev »Nenavaden človek«. Obsodba Tonkoviča je prav za prav obsodba tistih, radi katerih je bil Tonkovič obsojen kot žrtev svojega poštenja. (Važno, da se to posebno omenja, ker zadnja dejanja zaključujejo zelo tragično za nosilca te komedije, do-čim o pravih krivcih ni govora več). Tudi v Mariboru naj bi predstave »Nenavadnega človeka« polnili tudi listi, ki ne morejo prenašati nobene, še tako opravičene kritike.
Ne glede na to pa Senečičev »Nenavaden človek« zgOlj kot odlično umetniško delo zasluži, da se Maribor s polnoštevilnim obiskom predvsem v premieri napram navzočemu avtorju izkaže za to umetnino sina hrvatskega naroda'še tem bolj navdušeno dovzeten ikot se je Praga in Plzno, čim bližje je Maribor Zagrebu. Vsem onim pa, ki so trpeli in ki še trpijo pod vplivom sodobne družbe krivico brez zadoščenja, bo ta zagrebški ozir. Senečičev »Nenavaden človek« še prav posebno dobrodošel. Za zgled skrajnega potrpljenja in žrtvovanja za zvestobo v poštenju, je težko najti primernejšega vzornika, kot je v tej tragikomediji glavni junak Gustelj Tonkovič.
Celo dejanje se v filmski napetosti razvija v 6 slikah, katerih vsaka je polna živih, zanimivih, a mestoma tudi zelo burnih prizorov, zlasti tam, kjer se odigrava nenavadno razmerje v značaju le po uživanju hrepeneče žene Ankice (jo igra Starčeva) in le za osebno poštenje živečega moža Tonkoviča (režiser Joško Kovič). Prva slika: Tonkovič (po poklicu železniški sprevodnik v p,- kot ko-stanjar pred glavnim kolodvorom. Že tu se z res bežnim prizorom »Gospoda v sivem -trenchcoatu« (Venišnik) nehote in nevede sreča s svojo — tragično usodo, ki v zadnji -sliki zaključuje z neverjetno krutostjo njegove obsodbe namesto pravih krivcev. — Druga slika nas pelje v Tonkovičevo stanovanje, kjer pride na
V tretji
sliki smo že na kriminalnem oddelku policije — nastop komisarja (Nakrst), novinarjev (Košič in Crnobori) ter Ankice.
V četrti sliki se nahajamo v raz-
košni pisarni Pokrovitelja društva »Srce za siromaka (Gorinšek). Tu se seznanimo z lahkoživo manikinko (Rasbergerjeva) in pokroviteljevim lokavim tajnikom (Verdonik). V to sliko je avtor svojo žgočo ironizujočo kritiko vžgal pečat sodobne korupcije, zato je treba vsem prizorom slike posebno pazno slediti. — V p e t i sliki smo v javni kuhinji »človekoljubnega« društva »Srce za siromaka«. Tu najdemo glavnega junaka kot upravitelja. In tu se pričenja ogabna predigra za šesto in zadnjo sliko, ki kot že ponovno omenjeno, zaključuje z obsodbo Tonkovičevo in se konča zopet pri ko-stanjarju pred glavnim kolodvorom. Konča pa tako, da gledalca in poslušalca zagrabi notranje sodoživetje z usodo glavnega junaka in ga spremlja na poti domov ter vabi tudi k ponovitvenim predstavam.
Zato iskreno dobrodošla v Mariboru, Oče in Sinko v sodobni ne le hrvatski nego tudi naši tragikomediji »Nenavaden človek«!	—c.
Jutrišnji spored v Sigi:
v Alariboru:	MARIBOR	—	LJUBLJANA,	ob
15. na igrišču Železničarja, v predigri ob N. izbirna tekma za sestavo nariborske juniorske
reprezentance
v Trbovljah: AMATER — OLIMP ob 15.15
na igrišču Amaterja
v Ljubljani: MARS — BRATSTVO ob 15. na
Tišču Ljubljane
j Kranju: KRANJ — ŽELEZNIČAR ob 13.
na igrišču Kranja.
Hrvafska-Madžarska drugič 4:1
Poročali smo o teniškem dvoboju v Varaždinu do stanju 1:1. V nadaljevanju je Punčec premagal Asbotha 7 :5, (> : 2, Palla-da Gaboryja 3:6, 0:2, (i : 2, v doublu pa je naš par Punoec-Pallada premagal madžarskega Asliolh-Gaborv 5:7, 7:5, G: J. Koncili rezultat je torej 4:1 za Hrvate. Tretji slični nastop hrvatskih in madžarskih teniških / ilcev bo v Osijeku.
PUNČEC V SVOJEM ROJSTNEM KRAJU
Hrvatski in madžarski teniški igralci, ki so tekmovali v Zagrebu in Varaždinu, so poselili tudi Punčecov rojstni kraj Čakovec. Vest o njihovem prihodu je senzacionalno vplivala na čakovčane, ki so se naravnost stepli za razpoložljiva mesta. Punčec je na igriščih, kjer je začel svojo športno kariero, ponovno premagal Asbotha 2:6, 6:4, 12:10, Pallada je porazil Gaboryja 6:3, 6:2, double Ptmčec-Pallada : Asboth-Gabory ' je bil pri stanju 4:6, 6:2 zaradi mraka prekinjen; igre ne bodo nadaljevali.
s Sekcija ZXS v Maribora (službeno).
Namesto zadržanega g. Bergantu se delegira k tekmi Slavij a Slovenjgradec g. Orel. Juniorji A team : B le a m g. Grošelj (g. Nemec). Predsednik.
s Lendava—Pitij It: It p. f. SK Ptuj je prepustil jutrišnjo toknio v Dolnji Leildu-
vi svojemu naspolniku s 3 :0 p. i., ker bi mu pri neugodnih prometnih zvezah preveč narasli slroški za gostovanje in se igralci ne bi mogli pravočasno vrnili na domove.
s Inž. Milan Stepišnik je v molu kladiva v Evropi na četrtem mestu s 51.62 m. Najboljši Evropec jo Nemec »Storch s 57.71 ni, na 2. in 3. mestu sla Estonec Linhaiste in Fince Veirilu.
o Zagorje. .,Vcčernikovo“ nedeljsko številko bo v Zagorju dostavljal čilateljem naš raznašalec. Posamezna številka stane le t din, zalo bo mogoče vsakomur, da si jo nabavi, če se bo javilo (našemu raznašale u j dovolj stalnih naročnikov, bo lisi prihajal dnevno v Zagorje za mesečo« din 16’—. v čemer je vračunana /.e Uidi dostava lista na dom po prihodu popoldanskega vlaka iz Maribora {ob 5. uri).
Rezuliate našega nagradnega natežaia bomo iz tehniinSh razlogov ofoiavali v torek
KAM. KJE?
VINSKA TRGATEV
v soboto, 19., in zaključna prireditev v nedelio. 20. okt. v gostilni Krištovlč v Studencih. Se priporoča gostilničarka.	19138-1
SLUŽBO DOBI
Sprejmem takoj popolnoma SAMOSTOJNO POMOČNICO ali pomočnika za damska dela. Kavšek, Aleksandrova cesta 36-1.	18930-2
Sprejme se
ŠTEPARICA
mesto stalno. Gašparič. Orož nova ul.	19015-2
POMOČNICE
sprejme damski modni salon Toplak. Gregorčičeva ul. 12, Maribor, lstotam se sprejme služkinja, zmožna kuhe.
19117-2
MLAJŠO MOČ
izučena v železninski stroki, sprejme tukajšnje podjetje za skladišče in razpošiljanje bla ga. Ponudbe na osd. oddelek »Večernik-a« pod »Takojšen nastop'«.	19116-2
ZANESLJIVA KUHARICA
za vse se išče Ponudbe pod »1. november« na ogl. odd. »Večernika«.	19.025-2
Iščem solidno.
ČEDNO DEKLE
k dvema osebama in malemu otroku, katera zna nekaj kuhati. Ponudbe s sliko in zahtevo plače poslali na ogl-odd. »Večernika« pod »Nastop takoj.« .	19024-2
POŠTENO DEKLE
ki zna nekaj šivati Se išče za bufiet. Naslov v ogl. odd. lista._______________19019-2
GOSPODINJSKO POMOČ-
samostojno, za vsa hišna dela in. kuho iščem za 1. ’november. Naslov v ogl- odd, »Večernika.«	19008-2
POSTREŽNICO
pridno, pošteno, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«	19067-2
Sprejme se 6 dobrih ZIDARJEV
in 8 dobrih tesarjev za delo : Mariboru Naslov v ogl. i odd. »Večernika«. 19065-2 l|
, <■*€*))-
DROGERIJA
KAH.C
URADNIK
povsem zanesljiv- agilen, tr-kovsko verzn-an, z znanjem
neinSči»e in srbohrvaščine s Pravico na trgovski obrtni list. išče slliž-
v SJ wS *936« na ogl. oaa. »Večern ik a.«	19.028-3
Iščem službo	“
• INKASANTA
ali sluge. Zmožen kavcije. Ponudbe na ogl. odd »Več « pod »Kavcija.« 19004-3
Službo
NOČNEGA ČUVAJA
rnn vJ.afarja ze)i sprejeti za 600 din mesečne plače bivši stražnik v Mariboru. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« _____________________ 18989-3
SLUŽBO IŠČE
Iščem službo
LOVSKEGA ALI GOZDNEGA ČUVAJA
imam dolgoletna izpričevala kakor tudi lovski izpit. Naslov v ogl. odd. »Večern:ka< • ____________________ igQ14-3
LESNI STROKOVNJAK
poročen- k: /\? douTa leta za-stopal šefa, želi spremeniti službo lakoi Prcv/.ame tudi skladišče ali meslo navadnega manipulanta. Pofioi samo stalnost. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Večernika« Maribor pod »Podieten«. 18998-3
SPOMNITE SE CMD!
TRGOVSKA POMOČNICA
zeli zaposlitve. Gre tudi kot praktikantinja. Cenj, ponudbe na ogl. odd. »Veternika« ood »Trgovska i,oni očnica«
19059-g
VAJENCI. (KE)
Iščem
nKROJAŠKEGA VAJENCA
I ristavec	Anton, Trubarjeva
št- 9-	19012-4
VAJENCA
krepkega, zanesljivega, sprejme proti polni oskrbj očkama Rakuša. Koroška c 34, ______________________________ 19033-4
ČEVLJARSKI VAJENEC
se sprejme.	Dogša Ulica 10.
oktobra-	19071-4
stanovanje odda
Lepo, sončno, podpritlično DVOSOBNO STANOVANJE se odda. Aljaževa ulica 4.
 ____________________19124-5
DVOSOBNO STANOVANJE
se s 15, novembrom odda. Taborska ul. 11 pri hišniku.
19054-S
ona
kupuje
volnene jopce in puloverje ter otroške jopce in garniture, nogavice in rokavice za mrzle dneve pri konfekciji
t
greta
m a r I b o r
ij r a >' ski t r ^
Sončno
ENOSOBNO STANOVANJE
se odda novembra za din 200.—. Pobrežje, Ipavčeva 26.	19023-5
KOMFORTNO STANOVANJE
z dvema sobama in 1 mansardno stanovanje se odda s 1. novembrom. Poizve se pri Žnuderl, Frankopanova 29.
19029-5
TRISOBNO STANOVANJE
oddam poštenemu plačniku. Rapočeva 4.	19115-5
Lepo	s
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Ferkova ul. 9 (konec Ljubljanske ulice). 19108-5
3-SOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami, komfortno, sončno, plin, toplovodna naprava, se odda 1. decembra 1940 v novi vili v vil-ski četrti po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Več.«
'1909-5
Julijana Soper
Mari o or, Olavni trg 9
Izdelovanje vsakovrstnega krzna ter sprejmem surovih kož za strojenje in barvanje. Velika izbira vsakovrstnega krzna.
Dvosobno SONČNO STANOVANJE
s pritiklinami se odda s 1. nov. za 500 din. Vildenrajner-jeva 13. II._________18976-5
SOBA IN KUHINJA
se odda s 1. XI. Radvanjska 33, Studenoj	18984-5
Sončno dvo- in TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico, z ali brez garaže se odda Koroščeva ulica 54.	18086-5
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
s kuhinjo v sredini mesta, se odda. Ponudbe na osi. odd. »Večernika« pod »Lepo stanovanje^______________19073-5
SOBA IN KUHINJA
se odda mirni stranki. Stu-denci, Pušnikova 5.	19078*5
DVOSOBNO STANOVANJE
se takoj odda- Pod enim ključem in z vrtom s 1. novembrom. Studenci, Bolfen-kova 12.______________19062-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Taborska ulica 9.
19141-5
Oddam 1—3-sobno
STANOVANJE moderno, centrum. Posredovalnica »Rapki«, Gosposka 28 19107-5
TRISOBNO STANOVANJE lepo in sončno, se ugodno odda s 1. novembrom v Maistrovi ul 17.	19128-5
tika
Vfl^iwwwwwwu
po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici)
Novi naslov:
I. Komat, Meljska cesta 1
STANOVANJE IŠČE
Dvosobno
KOMFORTNO STANOVANJE
išče mirna stranka. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Točen plačnik«.
18987-6
ZAKONCA
iščeta sobo in kuhinjo s 1. novembrom. Točna plačnika. Naslov oddati v ogl odd. »Večernika«.	19060-6
PREHRANA
GOSPOD
se sprejme na vso oskrbo. Wildenrainerjeva 6, vrata 3.   	19J36J7
SOSTANOVALEC
se sprejme v celo oskrbo. Mesečno 400 din. Naslov v ogl. odd. »Včernika«.
19094-7
DELAVCA
sprejmem v vso oskrbo. Frančiškanska ulica 16. 19096-7
GOSPODA
ali gospodično sprejmem na hrano in stanovanje. Cvetačna ulica 27. vrata 5.
19080-7
GOSPODIČNA
se sprejme na hrano in stanovanje. Livada 2. Neubauer.
19030-7
SOBO ODDA
Oddam strogo separirano, SONČNO PRAZNO SOBO
s 1. nov Vprašati hišnika, Ulica kneza Koclja 27. _______________________ 19132-8
PRAZNA SOBA
sončna, se takoj odda. Tezno Ptujska cesta 33	19075-8
GOSPODIČNI
oddam sobo z eno posteljo. Koroška cesta 31, na dvorišču 4. vrata. Vprašati zjutraj od 9—3. ure pop. 19076-8
DVA GOSPODA
se sprejmeta na stanovanje. Meljska cesta 59/1., vrata 7. 19082-8
OPREMLJENA SOBA
lepa, s posebnim vhodom, se s 1. XI. odda v najem Pra-protnikova ulica 4, pritličje. 19079-8
OPREMLJENA SOBA
blizu nove magdalenske šole se odda takoj v najem. Naslov v ogl. odd. »Več.«
19038-8
Oddam
GOSPODIČNI
sobo ali kabinet z vso oskrbo s 1. novembrom ali takoj. Razlagova ul. 25 I., desno.
19022-8
OPREMLJENA SOBA
event. kabinet se boljšim gospodom (civilistom) odda. Palača pokoj, zavoda, Vrstov škova 4 I., desno. 19021-8
Odda se
OPREMLJENA SOBA
v bližini parka in kolodvora. Maistrova 16, pritličje levo.
19016-8
Odda se s 1. novembrom lepo opremljena, zračna, čista SEPARIRANA. SOBA z uporabo kopalnice, gospo-du ali gospodični, Radvanjska cesta 45 I., levo. 19005-8
Prodam električni
mlin za kavo
Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika" pod „MahlkdnigM.
Sprejmem
SOSTANOVALCA
v sobo s posebnim vhodom. Betnavska 48.	19001-8
Opremljena, snažna in 'f ..MIRNA SOBA
se takoj odda. Puškinova 3. Tam se tudi proda ogledalo 110X63 in otroška postelja.
19000-8
SOBA
s posebnim vhodom se odda gospodu. Aleksandrova 74-1., Maribor.	18967-8
Opremljena
LEPA SOBA
se odda poštenemu plačniku. Ivanka Prevolšek, Nova vas, Bolfenkova 28.	18983-8
OPREMLJENO SOBO
separirano. se odda Ogledati pti Božiču, Slovenska 34, med 12. in 14. uro. 19103-8
PRAZNA SOBA
3e odda. StrofJmajerjeva ul. 8. vrata 8.	18928-8
OPREMLJENO SOBO
za gospoda oddam. Beograj-sjka ulica 34	19102-8
BREZPLAČNO
se sprejme tovarniško delavko na stanovanje proti mali postrežbi Einspielerjeva ulica 24, pritličje desno. 19099-8
SOBO
oddani gospodični. Dajem pouk na citre. Prodam prvovrstne citre Račičeva 13/1.. 2.	19097-8
OPREMLJENA SOBA
se odda. Koroška cesta 26-vprašati pri hišnici. 19093-8
NA STANOVANJE
se sprejme vpokojenec. Pred nost imajo železničarji Fran-oikanska 21, I. nadstr., desno.	19089-8
veze
Proda se
PARCELA
s stanovanjskim gospodarskim poslopjem v Magdalen skem predmestju. Naslov v ogl odd. »Večernika«.
19066-11
priporoča
tvrdka
M. BERDAJS
I Proda sp
STAVBIŠCt
j :• gospodarskimi poslopji v j uajprometneh ulici Maribora, i Strogi center. Pismene po-1 nudbe na ogl. odd. »Večerni-! ka« pod šifro »Center 8«. i	.	1S954-11
OPREMLJENO SOBO
lepo, sončno, oddam takoj ali s 1. novembrom. Markso-va 5	19085-8
Lepo, sončno
SOBO
oddam boljšemu gospodu. Poseben vhod. Maistrova 14, vrata 7-	19120-8
SOBO IŠČE
SAMEC
išče prazno sobo ev. sobo s kuhinjo blizu Aleksandrove ceste- »Rapid«, Meljska 1 19063-9
PARCELA
1503 nr, polovica vinograd, j 15 minut od gl. kolodvora, se j ugodno proda. Vprašati Melj-I ski hrib 64, pred gostilno Kekec.	19056-11
VEČJA PARCELA
na glavni cesti naprodaj. Ponudbe pod »Resni kupec« na ogl. odd. »Večernika.« ____________________19050-11
Nedogotovljena
ZGRADBA
z velikim vr om in gospodarskim poslopjem naprodaj Ne-krep Tezno, Maistrova ul-32.	19046-11
\las ffAsfam ft&Utimt
bo povečan z oglaševanjem v »Večerniku«, ker ga čitajo vsi krogi
OPREMLJENO SOBO
oddam železničarju ali upokojencu. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	19080-8
OPREMLJENO SOBO
oddam. Prisojna ulica 14. 19084-8
V NAJEM SE ODDA
velika, prazna, sončna soba z balkonom v Einspielerjevi ulici 42, naspToti carinarnice.
19042-8
Cista
OPREMLJENA SOBA
se odda Kejžarjeva ulica 26.
19126-8
Cisto opremljena, sončna SOBA
se odda v najem dvem osebam. Meljska cesta 38-II.
19130-8
LEPA SOBA
s štedilnikom se odda. Studenci. Pohorska cesta 3.
19118-8
LEPA SONČNA SOBA
z uporabo kuhinje se odda za 100 din eni osebi Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
19139-8
Odda se
PRAZNA SOBA
s souporabo kopalnice. Naslov v ogl- odd. »Večernika«.
19041-8
MODERNI VOZIČKI
po vtmh cinah
cu
Hd-o
BOGOMIR DIVJAK
Ulica Jcn*ta Koci/a *
SIRITE »VEČERNIK«!
lOKAL
LOKAL
za obrtnika oddam. Stritarje va ulica 5, vogal Jerovškove (Magdalenske).	18985-10
Oddam
LEP LOKAL
v najem. Vprašati pri Franc Božiček, Meljska 9.	1903-10
IŠČE SE SKLADIŠČE
uporabno za lesnega trgovca po možnosti s stanovanjem. Uporaba skladišča takoj ali s 15. novembrom Ponudbe le v Mariboru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 19092-10
POSEST
V Spodnji Dobravi nova ZIDANA HIŠA
naprodaj, cena 20.000 din. Vprašati Tezno. Koroščeva 15. Maribor.	18994-U
Krasna
HIŠA (VILA)
naprodaj. Marija Brezje 98-19061-11
19055-11
NOVA HIŠA
se poceni proda. Kralja Petra cesta 74, Studenci.
19052-11
GOSTILNO
dam v račun, event v najem kavcije zmožni osebi. Naslov v ogl- odd. »Večernika.«
19040-11
Kupim
STAVBENO PARCELO
za 30 do 40.000 din. Ponudbe poslati na ogl. odd- »Večernika« pod »Takoj.« 19077-11
HIŠA
v Dobravi naprodaj za 18.500 din, sestoječa iz sobe, kuhinje in vrta. Vprašati Praviček, Nasipna 32, Pobrežje.
19074-11
Kupim
POSESTVO
v Pekrah ali Limbušu do 70.000 din. Ponudbe na ogloda. lista pod »Gotovina.«
19026-1L
MALO POSESTVO
za 18.000 din naprodaj. Resni kupci vprašajo Maribor, Stritarjeva ul. 7. Dolajš: 19037-11
STANOVANJSKA HIŠA
v centru mesta se proda. Ponudbe pod »Dobro« na ogl. oddelek »Večernika.«
Prodam
HIŠO
z vrtom takoj poceni. Vprašati v Dobravi 144, tik trgovine Mlakar.	19045-11
ČITAJ!
Najsigurneje naložite denar, ako si kupite parcelo v mestu v bližini kolodvora. Vprašajte v pisarni Tržaška cesta 88 a, Maribor. Primerna^ cena. Posredovalci izključeni.
19044-11
PARCELA
naprodaj Vprašati Jerovško-va 73.	19043-11
Redilo za svinje
preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8.—, 1 kg 25.—, po pošti s povzetjem 15.—, ozir. 35.— din. Glavna zaloga:	Lekarna
pri Zamorcu, Maribor, Gosposka 12.
«ADi STARKE! C
MARIBOR
Mi f1	• a®	m
DVODRUŽINSKO
vili sll.no hišo z vr-om in njivo pri glavni cesti, cerkvi, šoli luro od Maribora prodam za 50.000 din. Istotam se proda 1 ora? gezda, ki le* ži pol ure od Maribora, pri; meren za stavbišča. Direktni kupci vprašaio v gostilni Potokar. Pobrežje, Aleksandro-va ces.a____________19039-11
PRODAM HIŠO
z dobro vpeljano mesnico na lepi točki blizu Maribora. Naslov v ogl. odd. »Večernika.«	19036-11
VINOGRADNO POSESTVO
srednje velikosti prevzame marljiv ekonom v stalni službi proti prevžitku in delnem izpačilu oz. mesečnemu odplačilu. Ponudbe pod »Ekonom« na ogl. odd. »Več.«
19034-11
Pristopim z
GOTOVINO
do 70.000 din kot solastnik k stanovanjski hiši v Mariboru ali v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »70,000.«
19027-11
GOSTILNA
pri kolodvoru na račun poročenemu penzionistu, po možnosti brez otrok. Ponudbe poslati pod »Kolodvor« na ogl. odd. »Večernika-«
19013-11
Prodam
3-STANOVANJSKO HIŠO
z gospodarskim poslopjem in pol orala zemljišča Naslov v ogl. odd. »Večernika.«
19011-11
PARCELO
1046 rn= za stavbišče z barako prodam. Štamic, Medvedova ul., Pobrežje pri Mariboru.	19002-11
Prodam
HIŠO
s pekarno. Dnevni promet okoli 1.000 din. Naslov v upravi lista v Celju. 18996-11
Iščem
PEKARNO
v najem, najraje parno. Ponudbe na upravo lista v Celju pod »Parna.« 18997-11
V najem vzamem
ZEMLJIŠČE
hišo ali malo posestvo. Po« nudbe na ogl. odd. »Večerni* ka« pod »Najem.« 18966-11
MALO POSESTVO
ali zemljišče kupim. Od din 20.000 do din 40-000. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takojšnji plačnik«. __________19091-11__________
Na novo preurejena
PREKAJEVALNICA
in mesarija, ki je dobro vpeljana, se radi bolezni ugodno odda. Ponudbo, na »Večemik« 19119-11
KUPIM HIŠO
v Mariboru ali okolici. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »100.000«. ______________________19114-11
LEPA TRGOVSKA HIŠA
brez konkurence. enonadstropna, z zemljo, samo din 280.000. — Novozgradba, 4 stanovanja, vrt. deloma še za izdelati. 98-000. — Začeta novozgradba z parcelo 72.000 din. — Več posestev od 3 oralov naprej do 300 oralov. Posredovalnica »Rapid«, Go-sposka 28.____________19105-11
3- ali 1-stanovaniska HIŠA
se proda. Obrežna cesta 25i Studenci._____________19140-11
Proda se
KRASNO POSESTVO
v zdravilišču Slatina r/ri Banja Luki po zelo ugodni ceni. Informacije pri A. Adamič, Banja Luka, Kralja Alfonza 1 19135-11
ena igla za mnPLošč^
radio s:tarkel
MARIBOR, TRG SVOBODE 6.
PARCELA
ograjena, se proda v magda-Jenskem okraju. Vprašati: Žolgarjeva ul. 9, Breznik. 19088-11
RAP1DNO
dviganje cen liiš in posestev Povzročajo neodgovorni
brezvestni mešetarji
zato zahtevajte v vsakem slučaju strokovnjaški nasvet, ki Vam ga lahko nudi brezplačno priznano nadvse ku-lantna realitetna pisarna »TRIGLAV«
Maribor. Aleksandrova 12, tel. 25-34	19087-11
HIŠO
Posestvo ali parcelo kupim. Natančne ponudbe na ogl. od. »Večernika« pod »Plačilo tako«.	19122-11
Z VEČJIM ZNESKOM
želim udeležbe pri' zelo dobrem podjetju. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Dobro«.	19121-11
TRGOVINE
hotele, industrije, trafike, restavracije, gostilne, kavarne, Parfumerije, drogerije, mlekarne. mesnice, pekarne, mline, žage, veleposestva, hiše, vile, prodajamo in posredujemo nakup točno, hitro in uspešno: Poslovalnica Pavle-kovič Zagreb, Iliča 144.
19142-11
ZAGREBŠKI BIFE
s trafiko, ^izvrstno idoč. z garantiranim mesečnim prometom z jestvinami in pijačo, 45.000 din, prodajamo na najprometnejši poziciji blizu kolodvora »Sava« s skupno »Premo in zasigurauo nizko najemnino za 28.000 din Poslovalnica Pavlekovie, Zagreb, Iliča 144.	19143-11
ZAGREBŠKA MLEKARNA
izvrstno idoča. katera prodata dnevno 50 1 mleka, 70 kg kruha, mnogo kave, kakava, surovih in drugih mlečnih proizvodov, prodajamo na najprometnejši poziciji z vso higijensko opremo ter zasigu-rano nizko najemnino za din
12.000.— Poslovalnica Pavle-kovio, Zagreb. Iliča 144. ______________________19144-11
Špecerijsko kolonijalna TRGOVINA na najprometnejši zagrebški Poziciji, izvrstno idočo, reno-mirano z najboljšimi odjemalci, prodajamo z lepo opremo, električno napravo za Praženje kave, telefonom, komfortnimi prostori za 7D.000 din. Vse blago po fakturni ceni. Poslovalnica Pavlekovie. Zagreb, Iliča 144.	19145-11
ZAGREBŠKA TRAFIKA •
z bifejem, krasen manjši posel, dobroidoč, na najprometnejši poziciji v bližini kolodvora se prodaja s skupnim inventarjem in blagom z za-sigurano mesečno najemnino, samo 500 din. za ceno din
14.000.—. Izvrstna nakupna Prilika: Poslovalnica Pavle-kovič, Zagreb, Iliča 144.
19145-11
DENAR
Takoj
POSODIM 50.000 DIN
Ponudbe z znamko 3 din na ogl. odd. »Večernika« pod »8%«	18956-12
POSOJILO
8 do 10.000 din na vknjižbo 15-kratne vrednosti obrtne in gostilniške hiše pri mostu ob glavni cesti iščem. Ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Promet.«	19041-12
DRUŽABNIKA
iščem z nekaj kapitala radi Povečanja obrti. Ponudbe na ,ogl. odd »Večernika« Pod »Družabnik«. 19095-12
ZAKAJ
tolike skrbi, kje dobiti posojilo. Pristopite kot stalni član činu/rej. Posojilo dajemo našim članom varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestu iemo 5% vsi varčevalci brez Plačno zavarovani, zato ne čakajte več do zadnjega trenutka. Javite se čimprej pri zastopstvu Hranil, posojilnice »Moj Dom«, Maribor Aleksandrova cesta 64 Priloga znamke din 3—.	19090-12
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka. Temveč javite se takoj pri za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Dom«, Maribor, Aleksandrova c. 64. — Priložite znamke din 3,— za odgovor.
16681-12
DIN 100.000 —
ali več vložim v zdravo podjetje. Zahtveam zaposlitev v pisarni ali slično. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sposobna«.	19123-12
OBRT . TRGOVINA
»KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
_______5212-13
PONIKLANJE.
pokromanie predmetov vseh vrst dobro in poceni Dri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5.	6177-1
STOLE IN PARKETE
vseh vrst od uajnavadnejše do najboljše izdelave po najnižjih cenah Vam dobavlja J. Pučko. Maribor. Tržaška 57. Zahtevajte cenik! 19125-17
ŽENSKI KOTIČEK
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tfžnice.
16799-18
GOSPODINJE!
Nabavite si najnovejši, prale tični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627	Vam pošljemo
poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce.	13544-13
KOŠCICE
od breskev ali marelic, nekuhane, kupim. Roza Makarovič, trgovina. Vetrinjska ul. 6.	19131-18
GOSTILNIŠKO KONCESIJO
oddam. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sonce«.	19101-13
NOV KROJAČ
y Frankopanovi 31 se vljudno priporoča občinstvu za obilen obisk. Prepričan sem, da bodo cenj. stranke zadovoljne z mojim delom, Kre-valder Mihael. 19070-13
INVENTAR
trgovine mešanega blaga se poceni proda. Vprašati Meljska cesta 38-11.	19129-13
Kupim dobro ohranjeno OMARO za obleke. Ponudbe na ogl. od. pod »Takoj«. 19106-18
ŽENITBE - DOPISI
ŽENITVE IN MOŽITVE
j boljših krogov posredujemo I točno in diskretno. Prvovrst-| ne obiteliske zveze. ‘ Odlična j izbira. Informativne prospek-1 te pošiljamo s predplačilom i din 10.0 v znamkah — dis-: kretno. Rešujemo najkulant-ineie vse družinske prepire in j nesoglasja:	»REZOR«, Za-
j greb, Pošta 3.	19147-19
BRITJE 2,— STRIŽENJE 4.-
Striženic otrok din 3.—. Obiskujte vedno najcenejšo brivnico »Rapid«, Meljska cesta 1 19133-13
fh&k&-petila
za gospode, dame m otroke higienično v veliki izbiri zdeluje tudi do meri poceni
u&ifcd"
Maribor, S0D10 Glavni trg 24
GOSPA IZ ZAGREBA
slovenskega porekla, 50 letna vdova simpatična, vzorna gospodinja, inteligentna, moč nejše rasti, reprezentativna, s 700.000 din gotovinej se želi poročiti z odličnim gospodom sigurnga položaja Informacije daje »REZOR«, Zagreb, Pošta 3.	19148-19
VDOVA
j brez otrok, čedne zunanjosti j z lastno hišo na Pobrežja, j prvovrstna gospodinja, želi 1 poročiti boljšega gospoda ev. tudi vdovca v starosti okrog 40—50 let. Le resne dopise na ogl. odd. pod »Jesen«. 19100-19
Kupim damski
ŠIVALNI STROJ
Ponudbe na ogl. odd. »Več.« pod »Pogrezljiv«. 19058-14
Kupim boljši, rabljen ŠIVALNI STROJ
Vida Kos, Meljski hrib št 4, Košaki.	19048-14
POHIŠTVO-OPREMA
SPALNICE. JEDILNICE. KUHINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48.	4311—1
VPOKOJENEC
orožnik, vesten, trezen, po-! šten in zanesljiv, sposoben za pisarniška in razna druga tudi fizična dela, želi zaposlitve v Mariboru ali okolici i ev. tudi samo poldnevno, po-| nudbe pod »Zanesljiv« na ■ ogl. odd. »Večernika«. t__________19069-19________
j PREMOŽNA GOSPODIČNA
j prijetne zunanjosti, želi po-! znanstva s simpatičnim go-; spodom sigurnega položaja, starost 26 do 32 let. Cehi. dopise po možnosti s sliko poslati na ogl, odd. »Večernika« pod značko »Simpatija«.	19068-19
DVE POSTELJI
2 nočni omarici, umivalnik in drugo dobro ohranjeno pohištvo se proda. Naslov v ( ogl. odd. »Večernika«. _____________________18964-17	;
Prodam
RABLJENO POSTELJO
za din 200.—, umivalnik Jta 230 din. ogledalo za 280 din in drugo. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 	19064-17	;
JEDILNICO
in Z ktedenciJ veliko vložno mizo, stolico, svetilko na stojalo, luster za din 8500 prodam Nedogg Razlagova 22.___________ __	19035-17	i
POHIŠTVO!
Kar je resnica ie resnica, predvsem je treba znati, da se stanovanjska oprema naroča edino pri »Efka« mizarstvu, Maribor, Frančiškanska ul. 12. ker ni vseeno, kie se kupuje pohištvo, da zadovoljite celo svojo družino.
19128-17
LOČENEC
srednjih let, v samoupravni službi z lastno hišo išče sebi primerno. Z nekaj kapitala 1 postane soposestnica. Ponud be na ogl- odd »Večernika« i pod »Dravska dolina«.
19049-19
ŽELEZNIŠKI URADNIK
star 35 let z 52.000 din gotovine, želi v svrho ženi.be poznanstva z dekletom iz slovenske družine, katera ima veselje do lastnega doma. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Karakter«. 19047-19
INTELIGENTEN IDEALIST
vedrega značaja, dobro situiran, želi gospodično od 17— 22 let v svrho globljega poznanstva. Temnolaska zaželena. Dopise s sliko poslati proti strogo-diskretni vrnitvi na ogl. odd. »Večernika« pod šifro- »Jutranja zarja«.
18993-19
POMORSKI KAPETAN
30 let, akademičar. v državni službi z mesečno plačo 3.200 din v zvezi s pokojnino, želi poročiti go-spodično iz odlične družine. Ponudbe z 10 din v znamkah na FIDES, Zagreb, Vlaška 66.	,	19109-19
OROŽNIŠKI PODNAREDNIK
31, soliden in dobrosrčen, z mesečno plačo 1.100 din ter prihranki 60.000 din v gotovini in nepremičninah, želi poročiti gospodično dobre me ščanske ali kmečke družine. Ponudbe z 10 din v znamkah na FIDES. Zagreb, Vlaška 66 19110-19
GOSPODIČNA
26 let stara, rimokatoliške vere. zelo lepa, z doto din 250.000,— in dediščino se želi poročiti z državnim ali mestnim uradnikom, oficirjem ali slično. Ponudbe, z 10 din v znamkah na FIDES, Zagreb, Vlaška 66	:	19111-19
ŽELEZNIŠKI INŠPEKTOR
upokojenec, 60 letni vdovec, izredno soliden, z mesečno pokojnino 3000 din. s štano-njerii v Zagrebu se želi poročiti z vdovo ali starejšo deklico iz najboljše rodbine. Ponudbe z 10 din v znamkah na FIDES, Zagreb, Vlaška 66
OROŽNIŠKI PODNAREDNIK
33 let star. zelo spoštovan in skromen, z mesečno plačo 1.350 din, 30.000 din prihranki bi poročil gospodično iz do bre meščanske ali kmečke družine. Ponudbe z 10 din v znamkah na FIDES, Zagreb, Vlaška 66.	19113-19
DRŽAVNI URADNIK
28 letni rimokatolik, len. eleganten, simpatičen, službuje v Zagrebu, želi poročiti slovensko gospodično iz dobro stoječe obitelji. Informacije dajemo s predplačilom 10 din v znamkah diskretno. Isti gospod je strogo soliden in popolnoma zdrav. »REZOR«, Zagreb. Pošta 3.	19149-19
Bovosi za mizarje in pleskarje
najnovejša prirodna imitacija
lesa ie
«<
„GUPFO
odtisni papir (Abziehnapier), s katerim se glasom orilože’ nga navodila izdela vsako vrst lesa. Ni razlike med imitacijo in naravno barvo lesnega furnirja. Na zalogi 12 različnih vrst lesa, Zahtevai-le brezplačne vzorce. Iščemo zastopnike,
Ziegler Peter
Apatin Bačka
KONCERTNO VIOLINO
dobro kopijo Stradivarija, prodam po razmeroma nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Pariški fabrikat 1814«.	19972-20
PIANINO
z lepim tonom, Se proda. Fa-binger, Livada 5.	19053-20
BATERIJSKI RADIO
prodam, zamenjam za harmoniko ali bicikei. Betnavska cesta 136.	19137-20
POUK
OSMOŠOLEC
klasične gimnazije, večkraten odličnjak, išče stanovanje z zajtrkoifi in večerjo za instrukcije Poučuje vse pred mete od prvega razreda osnovne šole do šestega razreda gimnazije. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
19104-21
VOZILA
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen, • kupim. Somrak, Cvetlična ulica 8. 19051-22
DVE KOZI
dobri mlekarici, na prodaj. Vprašati Meljski hrib 4. pred gostilno.	19057-24
{RAZNO
VAŽNO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem pečarskem podjetju. Stalno velika zaloga najnovejših modelov peči. štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tvrševa ulica 12.
18218-28
KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.t-, mala din 60.— Po povzetju razpo-šilja^ Jugopatent. Ljubljana. Dvorakova 8, Sprejmemo preprodajalce.	13542-1
SLIKE ZA LEGITIMACIJE IN POTNE LISTE NAJHITREJE
a kljub prvovrstni izepljavi le najceneje samo pri Foto-Kieser, Maribor. Vetrinjska ul. 30, vis-a-vis Grajskega ki-na-	17889-28
POTREBUJETE NUJNO! Slike za legitimacije in potne
liste. Dobite jih takoj izgotovljene- Dobro, poceni p'ri Foto Kieser, Vetrinjska ul. 30 — nasproti Grajskega kina.
18584-28
Poceni se proda
AVTO D. K. W.
»Maister«. Vpraša in ogleda se v gostilni Felič. Tezno. ,19083-22
MOTOR
Zilndap 196 ccm, vožen 8700 km, brezhiben, prodam za 7500 din in dve motorni gumi, rabljeni. 675tl00, 25x3,85. Naslov v ogl. odd. »Večrni-ka«.	J9010-22
ŽIVALI
DVA PAVA
samec in samica, s tremi rnla diči, naprodaj. Vprašati tel. 22-48.	19020-24
KMETOVALCI POZOR!
Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za živino, posebno za prašiče » M A S T E L I N « zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se bodete! Dobi se v vseli trgovinah na deželi in v glavni zalogi- Ivan Magdalene, Rače.	28769-38
Prodam jako ugodno dobro ohranjen zimski UN1FORMŠK1 PLAŠČ za.gel. uradnika. Razlagova ulica 24/1, dsno. 19081-28
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
Ir, dijaške knjižice v najboljši izdelavi in najhitreje. 4 kom. din 20,— Foto »Jana«, Sodna ul 1.	19134-38
Nainovejši modeli S?™”
stroških /ozičkov, dvokoles, m delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri
TRIBUNA" F. B. L, MARIBOR
Aleksandrova ceata 24 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4
tl
Halo!
Vinska h&aim
v nedeljo ob 2. uri popoldan restavracija Cerpes prej Slavec oad Tremi ribniki — Vstop prost! Se priporoča reilavraler
»
TELEFUNKEN
«
aparati neprekosljivi v kakovosti, glasu in cenah. Najmoderneje urejena popravljalnica vseh znamk radijskih aparatov hitro in poceni Vam nudi tvrdka
RADIO STARKEL
MARIBOR - TRG SVOBODE 6 - TELEFON 2«-85
POSOJILNICA NARODNI DOM
v Maribora z. z o. j. 0 najstareis slovenski denarn zavod v Mariboru
mm REZERVE BLIZU DIN 12,000.000'-
LJUBLJANA
MlBOTIČHIKft
N A JDOPOt-NE J'>i H 'VPMONIKE SVtfA
0 E N E P Al KO ZAVTCrSTVO
ZAHTtVftJl f BRtSPlACN1 CINIK
Brezplačno Vaša usoda!
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 30 UubISana PrpSernova ni. 44
ADLER
RHEINMETALL
pisarniške stroji J V
LINOLEJ
karto lej, voščeno platno kupite poceni pri
Jurčičeva ul. 6
RADIO
PHILIPS
Prvovrstne ivei. inamke STEINWAY, FORSTER, STINGEL, SEILER ITD.
Hiša klavirjev
Maribor. Tvrševa 24
TUL. 26-42
V oollubnl Izbiri
dobite vse Slagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 40.—. Zahtevajte brezplačne sezname.
za planinski dom pri Sv. Treh kraljih na Pohorju se išče. Vse informacije dajo podružnica SPD v Slovenski Bistrici.
riodariia Izdelava fotografi/, foloamaterska dala v fotoaiaf/aju
Staro Železo, baker, medenino, svinec, cink. star oaplr. cunje. kroJaSke odrezke. tekstilne odpadke^ elaževino. ovčjo volno, eovejo dlako kupuje vedno do naj-vlSiih cenah Arbeiter. Dravska ul. IS. Te' 26*23.
Prodaja, v Mariboru
Kartoteka
SCHKEIDEB
hi siiova
Jurčičevi 8
preglednosti točnost enostavnosti zanesljivosti m cenenosti
Krojači!
o riljsnte, zastavljalne listke
iS?e uDfne m nakur '
MARIBOR
Gregorčičeva 24
NAJNOVEJSE
MODNE
lOURNALE
Maribor. UotpoaVa ulica 15
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, svak, stric, gospod-
želite oglaševati, pokličite telefon:
pos. sin
v petek po težki bole*ni v Starosti 34 let.
Pogreb dragega bo V nedeljo popoldne cb 15.30 uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
Tezno pri Mariboru, 19. oktobra 1940.
žalujoči: Fratic in Terezija, starši; Seraflna Rejc, Jožica Rozman, sestre; Andrej Rejc, Vilko Rozman, svaka; Milan, *	Andrejček,	Vllček In Marjan, nečaka.
•talno n« talogl Knjigarna in papirnica
Tiskovne zadruge
Maribor, Cankarjeva 1 Telefon štev. 25-45
Izdaja Id urejuje ADOLF RIBNIKA« v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn* d. d,. predstavnik STANKO DETELA »‘Mariboru. *- Oglasi po ceniku 1 Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo in opravai Maribor, Kopališka ulica 6. — Teleton uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 28-67» — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.