Poltnlna platana v gotovini Cona DVn 1*- Sfev. 257 V Ljubljani, sobota 11. novembra 1939 Leto IV Nemški politični in vojaški na Belgijo in Holandijo Volne priprave po obeh straneh vse meje -od Belgije sprašuje, kaj bo sedaj. V ob-aarn, kjer nameravajo Holandci • I • o »tiKa ovnia pritisk Kaj je Nemčija zahtevala Bruselj, 11. novembra. Izredna seja belgijske vlade je trajala do po polnoči. Na seji so razpravljali o vprašanjih mednarodne politike. Po seji ni bilo izdano nobeno sporočilo. Po soji je imel predsednik vlade Pierlot sestanek z zunanjim ministrom Spaakoin in generalom Denisem. Haag, 11. nov. o. Holandska vlada je izdala nekaj ukrepov o poplavitvi novih obmejnih predelov, da bi preprečila morebitni vdor nemške vojske na holandsko ozemlje. Berlin, 11. nov. o. Kancler Hitler je imel ponoči dolg posvet s poveljniki nemške vojske, mornarice in letalstva. Haag, 11. nov. o. šele zdaj prihajajo na dan razlogi, ki so privedli do nenadnega sestanka med belgijskim kraljem in holandsko kraljico ter do mirovnega posredovanja teh vladarjev. Do tega koraka je prišlo na pritisk Nemčije. Nemška po-Blanika v Haagu in Bruselju sta belgijskemu in holandskemu zunanjemu ministru dva dni pred sestankom poslala zahtevo nemške vlade, naj Belgija in Holandija pri Veliki Britaniji ostro protestirata proti blokadi ter Angliji sporočita, da se odslej ne bosta več pokorili angleškim blokadnim in nadzorstvenim določilom. Če bi tega ne storili, bo Nemčija smatrala, da Belgija in Holandija odobravata angleško blokado proti Nemčiji. Po drugi strani je nemška vlada belgijsko vlado poluradno vprašala, kakšno stališče bi zavzela Belgija, če bi Nemčija morala pomagati Holandiji, da prepreči polete angleških letal čez holandsko ozemlje. Belgija je dbbila od Nemčije tudi povabilo, naj pove, kakšno bi bilo njeno stališče, če bi Nemčija na ta način hotela pomagati tudi Lu-jcemburgu. Belgijska vlada je ti vprašanji razumela kot ultimat, saj je jasno, da bi taka pomoč Holandiji in Luxcmburgu pomenila le pretvezo za zasedbo teli držav. ................ Zaradi tega je belgijski kralj smalral za umestno, da se o vsem tem posvetuje s holandsko kraljico in da z njo poskusi vse, da bi prihranil svojemu narodu vojne strahote. Hkratu pa je bilo potrebno, da bi Belgija in Holandija ob more- lokalih se samo močjih Zeist in Baarn, _ poplaviti ozemlje, da bi imeli lažjo obrambo svoje meje, je dobilo prebivalstvo nalog, naj nemudoma zapusti svoja bivališča. V Amsterdamu in drugih večjih mestih povsod delajo nova zavetišča proti letalskim napadom. Tudi belgijske oblasti so ojačile obrambo ob Albertovem prekopu, vzdolž holandske meje. Ob prekopu kopljejo strelske jarke in delajo druge priprave, ki so potrebne za obrambo. Vse ceste in vse važnejše točke so strogo zastražene in okrepljene po novih četah. Zaradi teh novih obrambnih korakov je bila belgijska vlada prisiljena zvišati davke na nekatere predmete: vžigalice, sadje itd. Oblasti pa ne zanikajo niti ne potrjujejo vesti o pošiljanju novih čet na nemško mejo. Ob obmejnem incidentu pri Venltu na nemški meji, ki glede katerega vodi policija preiskavo, poročajo: Neki nemški avtomobil s potniki je pripeljal na nemški strani do meje, da bi ga pregledali. Istočasno je nek holandski avtomobil, ki je imel znak Južne Holandije, prispel s holandske strani ter se ustavil približno 10 m od nemškega. Potniki v nemškem avtomobilu so skočili čez mejo ter imeli očiviti namen polastiti se holandskega avtomobila. Nemški uslužbenci v uniformah in civilnih oblekah, ki so bili vsi oboroženi, so isto-tako tekli na nizozemsko stran ter hoteli peljati zopet potnike nazaj, ki so bili prej prekoračili mejo. Nastalo je močno streljanje, ki je trajalo eno ali dve minuti, nakar so se Nemci vrnili na nemško stran meje. Ena oseba, za katero menijo, da je potovala z nizozemskim avtomobilom, je obležala mrtva. Ne ve se ničesar o ljudeh, zaradi katerih je nastal incident, kakor tudi ne o pomenu samega incidenta. Strah bitnem napadu skupno nastopili, zaradi česar je kralj imel v Haagu več sestankov z načelnikom holandskega generalnega štaba Van Overstraettenom. Razen diplomatskega pritiska je Nemčija začela vzdolž belgijske in holandske meje zbirati številne motorizirane oddelke pod osebnim vodstvom generala Blaskowitza, ki je vodil vdor nemške motorizirane vojske na Poljsko in se tam posebno odlikoval. Nemško letalstvo se je začelo zbirati pri Krefeldu, ki ni daleč od obeh meja. Te letalske oddelke vodi načelnik letalskega generalnega štaba Jischmeck. Hkratu je nemški tisk začel s silovitimi napadi na Belgijo in Holandijo, češ da na tihem podpirata angleško blokado in s tem zastopata Nemčiji sovražno stališče. Če bi do nemškega vdora v Holandijo prišlo, bi hoteli Nemci z njim doseči dvoje: Dobiti pomorska in letalska oporišča za napade na Anglijo, s čimer bi se pot nemških letal do Anglije skraj-Sala na kakih 300 km, po drugi strani pa čez Holandijo in čez obalni predel Belgije vdreti v Francijo, ker francoska meja na tem predelu ni za-.varovana z močnejšimi utrdbami. London, 11. nov. o. Kljub temu, da Nemci Zanikajo vest o dovažanju novih čet, konjenice J" P?*r°leja vzdolž holandske meje, v holandskih krogin z gotovostjo trdijo, da potekajo velika premikanja čet onstran meje. Holandska vlada je na svojin dveh sestankih ukrenila vse potrebno za varstvo svojega^ ozemlja in za pomirjenje prebivalstva. Vsa holandska obala bo od sedaj v temi. Odpoklicane s° vse ladje, na katerih so bili svetilniki, ki so kazah pot ladjam ob holandski meji. Ti ukrepi so sprejeti, da „emška Ieta]a nimajo nobenih znamenj za ravnanje. V Amsterdanu in drugih mestih so vsa javna poslopja zastražena > podvojeno stražo. Ljudstvo po cestah in po v nevtralnih driavah: Pred splošno mobilizacijo v Švici London, 11. novembra, o. Vrhovni poveljnik švicarske vojske general Guisan je dobil včeraj pooblastilo, da lahko pokliče pod orožje vse letnike, ako bo smatral to za potrebno. Ta sklep je sprejel zvezni svet po razgovorih z zastopniki vojske in v zvezi z mednarodnimi dogodki. Na podlagi tega pooblastila je vrhovno poveljstvo snoči vpoklicalo 2 polka pešcev in 30 eskadronov konjenice. Objavljeni so bili konfni Izidi volitev v Svfct. Izidi so sledeči: radikalni demokrati imajo 50 poslancev, socialni demokrati katoliki in konservativci 43, kmečka stranka 22, neodvisni 9, mlada kmečka stranka 6, liberalni demokrati 6, socialni disidenti 4 poslance in izven strank sta dva poslanca. Ugotovitve preiskave o atentatu na Hitlerja Preiskavo vodi več komisij, ki trdijo, da je bil peklenski stroj tujega porekla Monakovo, 11. nov. Uradno poročajo: Posebna komisija, ki vodi preiskavo glede zločina v Monako-vem, je morala biti včeraj razširjena, da bi lahko sprejemala veliko število ovadb in sporočil, ki stalno prihajajo. Včeraj so strokovnjaki pozorno pregledali vse dele mehaničnega aparata, ki je sprožil eksplozijo. Ugotovljeno je, da sestava kovine govori za to, da je ves material prižel iz tujine. Imenovanih je bilo več podkomisij, ki delajo popolnoma neodvisno druga od druge, da bi lahko točneje ugotovili dejansko stanje. Oblasti pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh lahko dale točne podatke o sestavi peklenskega stroja. Trupla sedmih žrtev atentata so bila položena med petkom in soboto na zelo svečan način na oder na stopnjišču grobnice, v kateri počivajo prve žrtve nacionalno-socialističnega pokreta. Prenosu je priso stvovala velika množica ljudstva, ki je pozneje delili-rala mimo krst. Stanje oseb, ki so bide hudo ranjene ob atentatu dne 8. t. m,, 6e je zboljšalo. Samo dve osebi še nista prestali krize. Državni minister Wagner je obiskal včeraj ranjence ter jim sporočil pozdrave vodje rajha in njegove želje, da čimprej okrevajo. Najprej je pozdravil starega borca stranke Mihaela Schmeidla iz Solna pri Manakavem, ki je tako rekoč oslepel. Njegov tovariš Kaiser ga je odnesel izpod ruševin na prosto, toda sam Kaiser je podlegel ranam. Ranjenci imajo zlomljene noge in roke, rane na licu itd. Vse to dokazuje velikansko moč eksplozije. Nekateri ranjenci imajo polno ran na obrazu, ker so jih zadeli drobci opeke, kamnov itd. Vsi ranjenci izjavljajo, da so srečni, da se je vodja rešil iz nevarnosti, ter fa žalujejo edino za svojimi tovariši, ki so našli ob priliki atentata smrt Demobilizacija bolgarske vojske Napori Angliie, da bi Bolgarijo pridobila za sodelovanje z ostalimi balkanskimi državami Sofija, 11. nov. m. Bolgarski kralj Boris je včeraj sprejel angleškega poslanika Georga Ren-dela. Pri tej priliki je angleški poslanik predstavil kralju Borisu novega angleškega letalskega odposlanca majorja Macdonalda. Po avdienci angleškega poslanika je bilo izdano uradno poročilo o demobilizaciji bolgarske rezervne vojske, ki je bila poklicana pod orožje 12. oktobra letos. Pred kratkim je, angleški poslanik v Sofiji potoval tudi v Carigrad, kjer je imel nalogo prepričati turške kroge o potrebi umika turške vojske z bolgarske meje. Dobro poučeni krogi zatr- Predsednik vlade o naši notranji politiki Napoved političnih zakonov, novega tiskovnega zakona ter zvestoba do politike sporazuma Predsednik vlade Cvetkovič je snoči imel na seji belgrajskih odborov JRZ govor o naši notranji politiki in o nalogah JRZ. V govoru je dejal med drugim: ' , »Mi moramo iti po novi poti ter odstraniti '?no' kar je največ oviralo naše delo, ono, zaradi cesar so pristaši našega pokreta bili pogostocna nepravično obtoženi. Tri stvari je bilo treba precediti ter vrniti se nato k našim starim tradicijam, na katerih je prej živela naša organizacija. Imeli smo diktaturo, toda hvala Bogu, diktatura je minula. Po tej izkušnji, ko ie na čelu takega sistema bila velika avtoriteta, se je jasno videlo, da se veliki držav-m problemi po te, poti ne morejo rešiti. Če pa ljudstvo ni hotelo sprejeti diktature takrat, kako naj bi sprejelo diktaturo ene 6tran.ke zdaj. Mi smo v našem programu jasno in odkrito rekli, da hočemo vrniti državi normalne politične razmere, da hočemo urediti^ politično življenje, da hočemo reševati veuke državne probleme, velike notranje probleme m med njimi tudi problem, ki Je že 20 let vznemirjal državo. Toda pri ljudeh, ki 6o takrat vodili našo ffranko, se zdi, da ni bilo tega razumevanja. Zakaj? *• ' Brez mladine ni bodočnosti stranke. Brez mladine ni nobenega napredka v nobeni stranki. Brez mladine ni mogoče zboljšati političnega življenja, brez mladine, upa naroda, ni bodočnosti niti naroda niti države. Obrnili smo vso svojo i>o-zornost naSi mladini, toda kakšni so bili ljudje, ta so vodili našo mladino? Ako torej vzamemo tri točke, to je slabotno slabo sestavljeno organizacijo, ki je bila obtožena, da zapušča svoj lastni program, in da gre po poti, ki ga narod noče, dalje kliko, ki na6 je neprestano vodila po 6labi poti, in tretjič organi" zacijo brez mladine, potem so nam jasni negativni uspehi takega dela. Vidite, jaz 6em takrat zahteval preosnovo našega političnega življenja tu v Belgradu, v prestolnici in v V6ej državi. Ljudstvo od same politike ne more živeti. Ako torej ljudstvo ne čuti, da mu politika ne prinese boljšega življenja, potem bo ves naš lepi program, V6e izjave in fraze, ki se dajo lepo napisati, ostale mrtva črka na papirju, ostale sama politika. Ni suženjstvo samo v politiki, temveč tudi v gospodarstvu, in to je največije suženjstvo. Veliko strašnejše je živeti slabo, kakor živeti z manjšimi političnimi svobodami. Demokracija ne sme biti samo politična. Demokracija mora nositi socialno obeležje. Ona mora prinesti več fravičnosti in ustvariti pogoje za boljše živ-enje. Nadaljevanje na 2. strani. jujejo, da je to prvi korak za dosego ugodnih pogojev, ki bodo omogočili diplomatsko delo na Balkanu. Bolgarska in turška vlada sta umaknili s svojih meja skoraj vse vojaške oddelke, razen potrebnih obmejnih straž. Bukarešta, 11. nov. o. Sem se je vrnil romunski poslanik v Ankari Stoika. Pred odhodom iz Turčije je v Carigradu še podpisal novi trgovski sporazum med Turčijo in Romunijo. Poslanik bo danes romunski vladi poročal o zadnjih posvetovanjih, ki jih je v Ankari imel s turškim zunanjim ministrom glede bodočega razvoja političnih razmer na Balkana. Pri tej priliki bo romunski vladi tudi sporočil predloge, ki jih je turški zunanji minister dal po nasvetu Anglije Ro' nastop nevarnosti od zunaj. Maršal Ridz Smigly odstavljen Pariz, U. novembra. AA. Havas: Tiskovin oddelek poljske vlade objavlja ukaz predsednika republike Rackijewicza, da je maršal Ridz-Smigly razrešen dolžnosti glavnega poveljnika poljske vojske. Na njegovo mesto je imenovan general Sikorsk*. Vesti 11. novembra Brzojavni čestitki kanclerju Hitlerju Ob srečni rešitvi fe nevarnosti atentata sta poslala tudi knez-namestnik Pavle in zunanji minister dr. Aleksander Cinear-Markovič. Atentat na egiptovskega kralja Faruka je poskusil včeraj neki blaznež, ki je vrgel na kraljev avtomobil steklenico bencina. Bencin 6e k sreči ni vnel. Ameriško mornariško ministrstvo je izdalo odlog, da je treba po vseh važnih vojaških točkah ameriške, atlantske ki tihomorske obale postaviti mine zoper morebitne napade nemških podmornic. Zastopniki angleških železničarjev so sklenili od vlade zahtevati takojšnje povišanje plač zaradi draginje, katero je rodila vojna. Do hude eksplozije je prišlo snoči v neki londonski kemični vojni tovarni. Pri eksploziji je bil en delavsc ubit, eden pa ranjen. Bivši angleški poslanik v Berlinu Henderson je imel snoči govor, v katerem je dejal, da mora Anglija vojno končati tako, da bodo Nemci čutili po vojni sovraštvo samo proti narodnemu socializmu in njegovim poglavarjem, ki so potegnili Nemčijo v vojno. Ameriški zunanji minister Hull je dal sporočiti ameriškim državljanom v Holandiji, naj se takoj vrnejo v Ameriko. Iz tega se da sklepati, da Amerika računa s skorajšnjim napadom Nemčije na Holandijo. Predsednik Združenih držav, Roosevelt, je imel včeraj dolg posvet z zunanjim ministrom Hul-lom. Posvet se je nanašal na prepis ameriških ladij v registre drugih držav, katere ne veže nevtralnostni zakon. S tem prepisom bi bilo Amerikancem mogoče prevažati blago tudi v tiste evropske predele, kamor zdaj airreriške ladje ne smejo. Poseben odbor za nadzorstvo nad porabo surovin, ki so potrebne za vojno industrijo, je ustanovila angleška vlada. Odbor ima nalogo izvajati skrajno štednjo s temi surovinami. Turčija je praznovala včeraj prvo obletnico smrti svojega ustanovitelja Ataturka. V počastistev Ataturka^ je predsednik turške vlade Ineni imel snoči po radiu daljši govor. Do inonakovskega atentata je prišlo zaradi tega, ker Nemci preveč lepo ravnajo s tujci. Ti so uživali tam popolno svobodo, samo vsak dan so ee morali oglasiti na policiji. Atentat pa bo nemški narod še bolj zedinil in ga podprl v veri v srečni konec Hitlerjeve politike — pravi glavni danski dnevnik »Politiken«. Stalili angleško-italijanski gospodarski odbor, ki mu je namen urejevati trgovske odnošaje med Anglijo in Italijo v sedanjem času, bo imel te dni sejo v Rimu. Na njej bodo rešili-vsa vprašanja, ki so se pokazala zadnje čase. Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je dobil finski pesnik SilUnpae. Nagrado za prirodo-slovje pa curiški profesor dr. Ružička, ki je po rodu pohrvateu Čeh. Pri potopitvi neke angleške patrolne ladje je našlo smrt 23 mož in 4 častniki. Italija je danes izven spopada, ker hoče biti privesek nikomur in ker je trdno odločena bojevati se samo za svojo korist in za organizacijo Evrope na trdnejši podlagi, kjer bo tudi Italija imela prostor, kakršen se spodobi za njeno moč. Ne bo pa Italija nikdar več država, ki bi katerikoli tuji sili slepo sledila. Tako piše v eni zadnjih številk veliki italijanski ^ list »Tribuna«. Sovjetski inženirji ter pomorski strokovnjaki, ki s mude zdaj v Berlinu, skušajo pripraviti Nemce do tega, da bi jim na račun dobav žita in drugih potrebščin iz Rusije Nemci prodali novo vrsto podmornice, katero ženejo namesto sedanjih akumulatorjev motorji na plin. Ti motorji so pri isti moči dvanajstkrat lažji, kar omogoča podmornici dosti večje delovno področje. Kancler Hitler je imel zadnje dni več dolgih sestankov z voditelji nemške industrije in bank. Med drugimi je sprejel tudi bivšega predsednika državne banke dr. Schachta. Z njim se je posvetoval o raznih finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki postajajo vedno bolj pereča. Posvetovanja so veljala tudi nadaljnjemu nemškemu gospodarskemu prodiranju na Balkan. Švicarska vlada je vsem važnejšim industrijskim podjetjem ob nemški meji naročila, naj se takoj začno seliti v sredino države. V nemških kinematografih so te dni začeli kazati propagandni film o zavzetju Varšave. V filmu so nekateri tako grozni prizori, da ljudje med predstavo zapuščajo kinematografe. Pogajanja med Finsko in Sovjeti ustavljena London, 11. novembra. Reuter poroča: Finski finačni minister Tanner je ob telefonskem razgovoru iz Moskve izjavil, da mu še ni znano, kdaj se bodo finsko-sovjetska pogajanja nadaljevala. Vprašanja, ki so na dnevnem redu, so še vedno odprta. Tanner je dejal, da so med včerajšnjim sestankom razpravljali o ruskih predlogih in fin-llogih, da pa ni bil dosežen skih protipred zum. V Helsinku delegacija ostati namerava vrniti v Helsinki. da pa ni bil dosežen spora-ni znano, ali namerava finska dalje v Moskvi ali pa se Močan nemški napad na francoskem bojišču Pariz, 11. novembra. Kakor je bilo pričakovati, je prišlo po vrenju na nemškem bojišču do napada. Nemške čete so včeraj prešle v napad. Vprašanje je samo, ali bo sedanja ofenziva imela tak obseg kakor v dneh 16. in 17. oktobra, ko so nemške čete napadale na bojišču v dolžini 30 kilometrov. Tudi se ne ve, ali je včerajšnji napad samo krajeven ali pa se bo prenesel na ostale dele bojišča. Ugotovili pa je treba, da so Nemci ob svoji zadnji ofenzivi imeli pred seboj samo francoske patrole, ki so se umikale iz popolnoma zapuščene cone, potem ko so jo podminirale. Sedaj pa imajo nemške čete pred seboj nenavadno skrbno utrjeno francoske postojanke. Nemške h-m so ob včerajšnjem napadu v začetku nekaj napredovale ter prišle čez črto francoskih predstra#.; ko so pa prispele do druge črte, so doživele m>* uspeli. Nemške čete niso mogle dolgo zadržali svojih postojank ter so se morale po hudih izgubah umakniti. Pariz, 11. novembra. Zastopniki angleških do-minionov 60 obiskali na bojišču vrhovnega poveljnika zavezniške vojske generala GamelinS. Vrhovni poveljnik je predstavnikom anjjleških dominionov pojasnil vojni položaj ter jim razkazal nato svoj glavni etan, ki je pod zendio Ljubljana od včeraj do danes že včeraj dopoldne je kazalo, da bomo dobili dež, pa smo 1* pretolkli ves dan in tudi vso noč brez njega. Zvečer se je najprej zoblačilo, potem pa se je nebo 'delo a zvezdami. V pozni noči je spet pritisnil jug, ki j« neopazno zagrnil nebo. Precej gorko je postalo, kar preveč prav za prav za mesec november. Vprašanje je, če bomo danes srečno prebili dan brez padavin. Prav verjetno se nam to ne zdi, če se bo pa zdajle dež splašil, potem smo dobri, da prej ne bo nehal, preden ne bo podal besede »belemu«. Ta potem prav gotovo ne bo skopnel tako dolgo kakor ie prW Danes In jutri so pa gosi v časteh V teh povojnih časih, ko je izginilo toliko starih lepih ieg in navad, tudi gosem sv. Martina ljudje že ne izkazujejo toJiko pozornosti, kolikor so jih njega dni. Nekaj izročila pa se je le ie obdržalo, Spretni gostilničarji si znajo ta dva dneva še pomagati. V okna po-lože tablico, na kateri priporočajo cenjenim gostom Martinovo gos in dobro pijačo. Za prijatelje dobrega prigrizka in okusne kapljice je to kaj odlična vaba, ki «e ji je težko upirati. Najsrečnejši so seveda Martini, ki se jim doma za večerni izlet, za pečeno gos in za vino ni treba izgovarjati, saj so godovi. Martini seveda na ta večerni izlet povabijo s seboj celo vrsto svojih znancev in prijateljev, da bi bilo razpoloženje lepše in prijetnejše. Nekateri menijo, da je Martinov v današnjih časih žal le malo. „Slaba sveča Je brlela", pravi lepa naša narodna pesem. Snoči smo resnico te ugotovitve dognali tudi v Ljubljani. Dober če-Irt ure smo svetili kakor naši dedje in pradedje. Marsikdo si je dejal: »Preklemano so morali imeti temno, ko so si svetili e svečami!« Približno ob tričetrt na Sest zvečer je začela v Ljubljani kar na lepem »mrkati« električna razsvetljava. V hipu 6e je mesto pogreznilo v temo. To je Se dobro, da imamo tudi plinsko razsvetljavo na ulicah, sicer bi ge bili znaSli v pravi egiptovski temi! Tema je nastala povsod tam, kjer je napejlan izmenični tok, svetlo pa so imeli tam, kjer imajo napeljan istosmerni tok. Predvsem na Mestnem trgu, v Vegovi ter v Wolfovi ulici in po nekaterih drugih krajih. Ljudje so se spraševali, kaj bi bil vzrok. Tok je pojenjal zaradi tega, ker ie v velenjski elektrarni nastal defekt. Na visokonapetostni strani |e namreč razbilo izolator. Zaradi tega pa je bil avtomatično odklopljen turbogene-rator. S tem pa je bil seveda prekinjen tudi do- naSo mestno elektrarno, pa popolnoma brez potrebe in po krivici. Hudega itak ni bilo, saj je ta neprostoljna »zatemnitev« vsega skupaj trajala komaj pičle čeh-t ure, potem pa je bil defekt spet odpravljen. Del monštrance so našli Že včeraj smo v našem listu poročali o gnusnem bogoskrunskem dejanju, ki ga je bil zagrešil neznan: vlomilec, ki je v trnovski župni cerkvi s sekiro odprl tabernakelj ter iz njega odnesel monštranco. Zdaj p« smo izvedeli, da so podstavek monštrance, nogo, včeraj popoldne našli v bližini cerkve, na sosednem vrtu. Brezbožni vlomilec je zagrešil še novo ogabnost: iz monštrance je vzel sv. hostijo in jo vrgel na tla. Našli pa so je samo en del, kaj je zločinec napravil z drugim delom, se ne ve. Davi pa je prišla v župnišče neka gospa iz bližine; prinesla je močno skvečeni, pločevinasti zadnji podložek monštrance (za žarki). Ta podložek Je ležail tudi na nekem vrtu, kakšnih 200 m proč od cerkve. Zločinec je z monštrance pobral vse, kar je bilo zlatega, ostalo pa je zvežil in zagnal proč. Upamo, da bodo oblasti tega lumpa kmalu izsledile ki mu naložile kazen, kakor mu gre za to ogabno dejanje. Napak je zastavil Pravijo, da zna Janez to, česar se je bil Janezek naučil. Najbrž da tak izrek velja tudi za Stanka. Tale Stanko, o katerem je tule govor, se je začel kaj nžpak učiti. Neko sračjo lastnost ima: bleSčečih reči ne more videti. Da gre le mimo, pa se ga primejo. Na zlato in srebro ima posebno hudo piko. Oktobra meseca je v bližnji mestni okolici odnesel neki posestnici srebrno uro ter 52 din denarja. Nekega posestnika pa je olajšal kar za celega tisočaka. To pa ni bilo dovolj. Tisočak je zapravil, pa je Sel obiskat še tretjo žrtev, kateri je odnesel 190 din. Tatvine ie pred sodiščem priznal ter bil zanje nagrajen s petimi meseci strogega zapora. Vodstvo pri ogledu del, ki jih razstavljajo v Jakopičevem paviljonu likovne umetnice, bo jutri ob 11 vod električne energije po daljnovodu v Črnuče ■ pitami pavi*|uuu »«>.« ter v Ljubljano. Ljudje so nekaj godrnjali nad I imel slikar g. Vavpotič, Tajinstvena in usodna tatvina revolverjev i/jubljana, 11. nov, • i7nachor< (Kino Matica). Ta film j« spet po-.. vradnoet mlade poljske produk- cije, ki je bila s filmom >Rožo« stopila kvalitetno ob stran najboljšim svetovnim produkcijam. >Zna-chor« se el cer ne vzpenla do samotnih vrhov, ki jih je dosegel film >Roža«, ki predstavlja eno naj-silovitejših In najprepričljivejSih del v vsej dosedanji zgodovini filma, vendar ga prav tako lahko Štejemo med najodličnejše filme, ki jih bomo letošnjo sezono gledali v Ljubljani. Zanimiva zgodba, sijajni igralci, odlični scenski izrezi, polnost poteka, velika in navdušujoča iskrenost: to so odlike, ki jih srečamo le v prav redkih filmih. Režiser Va.S(nsky je pokazal izboren smisel za uveljavljanje prevažnega načela, prirodnosti v vsem: v vedenju glavnih akterjev, v pritegnitvi preprostih ljudi, v muzikalnem šatiranju čustev in važnejših obratov, v spretnem podčrtavanju razpoloženja s slikami iz pokrajine. Glavna peza leži na sijajnem karakternem igralcu Junoszi Stem-povskem. Odlična sta tudi* Barbczewna ter Zacha-rewicz, ki nam je že v >Roži< podal občudovanja vredno kreacijo. »Znachor« v nasprotju s češkimi filmi ne učinkuje literarno, papirnato in iml-tatorsko, temveč samoniklo, čvrsto ter neprieilje-no; jx>gled na dogodke, osebe in usode je tod samostojen, prijem krepak in svojski. VVarsova glasba važnejša mesta uokvirja srečno, dasi se tu pa zdi povsem izvirna. Fotografija je odlična, tehnično na višku zlasti v motivih iz prirode. . “oljaki, ki smo jih vse do filma »Roža«, ka-Toxe,ta-iSm,° gledali v istem kinu, imeli za m™™‘ke kakor Cehe, so pomenili v filmu izredno mnogo. Visoko dramatsko kulturo, za katero je pri nas vedel le redkokdo, so nam razodeli. Poljska, ki jo je zdaj zadela tako žalostna in nasilna usoda, je pokazala tudi v filmu tako živo. dela in ustvarjanja sposobno moč, da ne more nihče podvomiti o njenih bodočih naporih, ki ji bodo žalostne zgodovinska Strani okrasili z zlatom in lovorjem^ ter jo iz rev in bridkosti spet pripeljali * slavi in veličini. Narod s tako kulturo in tako vitalno silo ne more biti trajna podlaga tujčevi peti, ampak se dvigne ob času, ko pride ura, ki mora priti. >Znachor< toplo priporočamo. (Nadaljevanje s 1 ntrai\l.) Danes so razmere take, da mora ta, Id hoče rešiti mir in uvesti red v državi, »krbeti v prvi vrsti za osnovne življenjske potreb«. Imel lem vlado pred sedanjo vlado, to je bila vlada pred narodnim sporazumom, ki je prišla v času posebne psihoze. Vi vsi veste, kaj je bilo po volitvah v naši državi, ^ kako politično ozračje je vladalo. Vsi so govorili brez razlike na politično pripadnosti Uredimo razmere v državi, konsolidirajmo jo, rešimo glavni notranji problem, kajti dogodki, ki bodo prišli, bodo zelo težki. In bilo bi v resnici strašno, ako bi nas našli dogodki nepripravljene in še strašnejše, ako bi nas tl do* godki dohiteli z neurejenimi notranjimi razmerami v psihozi, kakršna je vladala one dnL Vladati ne pomeni zapreti oči pred dogodki. Oni, ki vlada in upravlja, mora videti vnaprej on, kar bo prišlo. Jaz sem predvidel dogodke ter sem jim stopil nasproti. Kajti že takrat j« postal mednarodni položaj strahovito moten in ako bi naša stabilnost ne bila zagotovljena, kakšen odgovoren predsednik vlade bi naj jaz bil, če teh dogodkov ne bi predvidel, kakšna bi bila naša odgovornost, če bi stali tu i odprtim naj-glavnejšim našim notranjim vprašanjem. Mislim« da morajo vsi onf, ki me danes kritizirajo in dvigajo svoj glas — vi veste, kdo so — priznati vsaj eno, in če že ne Javno, pa vsaj pred svojo vestjo, da je sporazum s Hrvati bil najpotrebnejši kruh za to državo. Priznati morajo, da je hrvaško vpra- šanje bilo rešeno pravočasno in sedaj se je treba truditi« da se do konca pošteno in pravilno izvede. Gospodje, kdo kritizira sporazum? Oni, ki niso v vladi, one politične skupine, ki so v opoziciji. Mislim, da boste vsi priznali, da nam ni bilo treba _ reševati srbskega vpraanja. Bil je spor • Hrvati. Zdaj vemo, kje je srbsko ozemlje in srb-sko_ ozemlje bo vedno naše. A Jugoslavije ni nikjer brez Srbov, niti brez Hrvatov« niti brez Slovencev. Mi smo reševali hrvaško vprašanje, ne srbskega, Ni se postavljalo vprašanje srbstva. Toda zdrave koristi In močne Jugoslavije zahtevajo popolno pravico in enakost za Srbe, Hrvate in Slovence. še nobena Izjava ni kake države zrušila ali pa jo ustvarila. Državo držijo narodna čustva, narodna odločnost in pripravljenost, žrtvovati se za njene interese do skrajnih mej. Če pridejo na dnevni red glavna vprašanja, potem imamo tradicijo o načinu reševanja teh vprašanj, imamo tradicijo, ki je vkoreninjena v našem narodu, Imamo tradicijo, ki sloni na načelih demokracije, in ta tradicija se glasil O glavnih vprašanjih ta sklepalo ljudstvo po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih, če ljudstvo sklepa po svojih svobodno Izvoljenih predstavnikih, potem ni bojazni In ni nevarnosti« da bi ljudstvo sklepalo proti svojim koristim. Politični zakoni Del teh političnih zakonov je že gotov, ostali pa bodo v kratkem končani. Kadar se rešujejo tako velika vprašanja, ni mogoče leteti, kajti oni, ki državo vodi, mora upoštevati koristi ljudstva in da • prehitro naglico ne poruši ono, kar predstavlja moč državne celote. Veliko govore o strašnih Incidentih na Hrvaškem Kadar prehajamo iz enega stanja v drugo, je lahko marsikaj mogoče. Toda vlada izvaja energične ukrepe, in to ravno oni del vlade, ki je hrvaški, izvaja energične ukrepe. Odločno čistijo deželo teh elementov. Boljše je, da oni to sami napravijo. Dr. Mačku je ta država ljuba in draga prav tako, kakor je meni in vsem. Z novim tiskovnim zakonom bomo ukinili vsako anonimnost. Javen nastop in moralna odgovornost, to je ono, kar odgovarja do« stojanetvu moža. Toda »voboda tiska ne pomeni, da so dovoljene osebne žalitve, O zborovanjih nam sploh ni treba govoriti. Zboruft« In govorile, kolikor hočete. Stremljenja kr. vlade gredo torej zatem, da se politično življenje uredi ▼ zmernem, toda gotovem tempu. Po tej poti gremo odločno in jasno in s te poti nikoli ne bomo krenili nazaj. »Slabi Pa ne zato, ker ai pol dolarja plačal in nisi vsega dobil zastonj, marveč zato, ker si tako neumen, da si ostalo prinesel nazaj. Zasluzil bi jih po grbi. Dosti 6e boš moral še naučiti!« Udaril je fanta po rami ter mu stisnil tiste dolarje v roko. Potem je skočil s postelje in zavpil: »Naprej, iantjel Gostija je priprav-ljcnal« Odgovorili so mu z veselim krikom in kakor lačni volkovi planili nad jed. Pogačice, obloženi kruhi, fižolove konzerve, pivo, vse je ginilo z mize kakor pri drvarjih. Nič čudnega: navzlic vsej spretnosti in navidez donosni obrti so bili fantje večkrat lačni ko siti, kar se jim je videlo že na dolgih, mršavih obrazih. Edini, ki ni maral jesti, je bil Crab. Mrdal je v kotu in se držal kislo, Ko ga j« Soapy zagledal, je stopil k njemu in ga ne preveč ljubeznjivo vprašal: »Kaj ti ne diši?« Crab se je še bolj namrdnil; »Fižol smrti po milu,« Soapy se je nagnil k njemu in silil. »Pravi Ali veš, kdo nas je povabil?« Pri tem mu je pomolil pod nos pol prazno škatlo fižola. Crab je bil takoj zdrav. Naglo je zagrabil a prsti in si začel mašiti usta: »No, no, saj nič ne rečem. Fižol je izboren...« Soapy se je zarežali »Prav, da si pameten in da veš, kdo Angeli gaajevili Roman s slikami je Rocky Sullivan. Od njega je vse dobro, tudi če bi ti zapovedal jestih govno!« S strelovito naglico je Crab izpraznil konzervo. S Soapyjem 6e ob takih rečeh ni bilo šaliti.., m Ko 66 je slavje ravno najveseletje razvilo, 60 se potiho odprla vrata in skoznje je prilezel oče Jerry. Niso ga zagledali, dokler ni planil pokoncu Rocky, ki je sedel nasproti vTatom in je zapazil duhovna, kako je obstal na pragu, Rocky je stekel do prijatelja. Bil je veselo presenečen, čeprav je bil prvi trenutek malce v zadregi nad njegovim prihodom. Ni mu bilo ravno prijetno, da ga je Jerry zalotil ravno v taki zamazani pobalinski druščini. Toda brž se je potolažil. Saj Jerry tudi ni občeval z boljšimi ljudmi. In večina teh njegovih nepridipravih gostov je spadala med Jerryjevo duhovno sosesko. Zato je Rockvjeva zadrega trajala samo nekaj sekund, potem pa je prijel Jer-ryja za obe roki in mu jih veselo tresel, kakor da se nieta že kdove kako dolgo videla Potem je dal prijatelju roko čez ramo in ga potegnil do mize, V sobi je bilo zdaj čisto tihoi če je Rockyja zadrega minila, se je pa tem bolj polotila njegovih gostov, Duhovnik je spadal v to razposajenost tako malo, kakor «mrt na evatoščino, Vsaj tako se im je zdelo, Oni niso znali tako dobro igrati in se pretvarjati, kakor je to znal Rocky. BiH so kar odreveneli, temu in onemu so obstale čeljusti sredi prijetnega žvečenja, nekomu je celo padel grižljaj izmed zob. Počaai, kakor testo, so začeli vstaijati s sedežev in iz kotov, kamor ao eo bili zatekli med jedjo. Gledali so v tla, nekateri 60 skušali mrmrati pozdrave. Na tihem so pa kleli, da se je kar kresalo. Jerry je videl, kako napak je prišel. Toda to ga ni dosti brigalo. Bil je vsega vajen in je vedel, kako preženeš tako zadrego. Z vedrim obrazom in veselim smehom je segal fantičem v roke ter jih pozdravljal po imenu: »Halo, Soapy, kako je? Slab posel, kaj?« Soapy nj vedel, kaj bi dejal. Čudil se je samo, kako mor« ta vražji duhovnik na prvi pogled uganiti vsako reč. Jerrv pa se ni že več menil zanj in ni čakal odgovora. 2e je naskočil Binka: »No, veliko si nanesel sem. In malo plačal,« je dostavil, ko mu je fant hotel nekaj odvrniti. Sel je naprej in s svojo razposajeno zbadljivostjo razpršil zadrego. Fantom so se spet razvezali jeziki. Oče Jerry se je znal v takih družbah vesti. Se preden j« pozdravil vse, se ie obrnil k druščini in zavpil: »Naprej, dečki. Zdaj je ura, ko plaču. je stric Rockyl Naj se le malo otrese svojih dolarjev. Dobro natepavajte!« Fantje so se zakrohotali, posedli na stara mesta ter začeli spet. . Jerry je sedel na atol poleg Rockyja in jih zadovoljno gledal. Soapy je nekaj premišljal, pošepetal s tem in onim, nazadnje P« ae je le odločil. Vzel ie krožnik, naložil nanj nekaj obloženih kruhkov in izpraznil zraven pol konzerve, potem pa je stopil do Jerryja in mu ponudil) »Če se vam ne obrača . .,« »Bravo.« je zavpil Jerry. »Ti 6i dobra duša. drugi pa mislijo samo nase, kakoT da bi iaz bil vsak dan na 6vatovščinah!« In začel je jesti, kakor da je ed«. i— med njih. Fantje so ga bili veseli. Vsa zadrega jih je minila. Ko je Jerry pospravil polovico svojega obroka, je spet začel:: »Vidim, da 6e dobro zabavate, kaj?« V odgovor so dvignili svoj® posode ter vpili: »Živel oče Jerry!« Soapy je zavpil posebe: »Naj živi naš prečastiti golman!« Spet je očeta Jerryja pozdrav« brzdan krohot, ki je pričal, kako imajo potepini duhovna radi. vPra5al Rockyja: »No, kako ti ugajajo moji farani?« R^C^y ,6e>* »Dobro! Sicer ne bi jedel z njimi!« Jerry *** *vo)* stroške!« je dostavil Potem je začel spraševati fante: »Pa ste ae nekam brž sprijaznili. * mojim prijateljem Rockyjem?« Odgovoril mu je Soapy: »Kako ae ne bi. On je človek, ki zasluži vae naše spoštovanje.« Duhovnik ga je bistro pogledal, a Se preden je kaj rekel, se je fant popravil: »Razen vas, seveda, Vi ste prvi,« Bim, ki je razumel, kako in kaj je, je dejal očetu Jerr^ju: »No, 6icer 6e mi pa zdi, da ste tudi vi star prijatelj s tem gospodom. Zakaj vas ne bi posnemali?« Jerry ga je kresnil z nohti po ušesu. Stran 3 gpHIMLMK .MHnE.ii Velika rusko-poljska umetnina »ZNACHOR« (PO POTI USODE) Prvi slovanski film iz družabnega življenja Poijske. Vsebina je vzeta po resničnih dogodkih velike tragike poljskega kirurga prof. dr. Wilczurja, ki je zaradi hudega udarca po glavi izgubil spomin (amnezija) in 12 let živel pod drugim imenom, pozabil svoio preteklost dokler . . . Igra budože-stvemkov: Kazim r lunola Stampovskf, Jadrtua Bartev-tka, Vltold ZabaravU--------------Režija: Mihael Vaiinskl KINO MATICA TELEFON 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri. Nabavite vstopni«« v predprodaji Vremensko poročilo »Slovenskega doma« id tu in tam O ustanovitvi banovine Slovenije prinaša včerajšnje belgrajsko »Vreme« poročilo iz Ljubljane, v katerem pravi tudi tole: »Delo dveh komisij, politična ki finančne, tu v Ljubljani je skoraj končailo. Izdelani *o vsi potrebni politični in finančni elaborati in je celo dovršen tudi že osnutek volivnega zakona za volitve v banovinski sabor (po slovensko banovinski zbor), kakor tudi zakonski načrt o organizaciji banovine Slovenije. Načrt volivinega zakona je zelo darežljiv. Določa splošno in tajno volivno pravico po proporcionalnem sistemu. Glede financ bodoče banovine Slovenije so tukajšnji merodajni krogi zelo optimistični. Po točnih uradnih podatkih je S oveni)a z raznimi neposrednimi in posrednimi davki in drugimi dajatvami dala več, kot pa je je država vračala. Colo tedaj, če se upošteva ustrezajoči del, ki ga Slovenija mora plačati za potrebe skupnih državnih stvari, bo ostal znaten plus, ki bo jamčil za uspešno delo banovine in krepitev državne skupnosti kot oelote.« Ložnica. 11. nov. m. Minister na razpoloženju Milivoj Rajakovič je imel v Ložnici konferenco s svojimi političnimi somišljeniki. Po govoru, ki ga je pri tej priliki imel, se je dotaknil tudi bodoče ureditve države ter izjavil, da se bodo kraji izven Hrvatske in Slovenije uredili tako, kakor bo ljudstvo želelo. V Nemčijo bo Jugoslavija poslala 2,500 vagonov mrke, poleg tega pa še 2.000 vagonov moke slabše vrste za živino, otrobov, tropin j in podobnega. Tako določa sporazum, ki je bil pred nedavnim dosežen v Belgradu med našim in nemškim trgovinskim zastopstvom. O izvozu v Nemčijo so te dni razpravljali v Belgradu na več krajih. Eno teh trgovinskih zastopstev se je bavdo z vprašanjem cene naši pšenici in drugim, zgoraj navedenim pridelkom. Na pristojnem ministrstvu pa so z zastopniki gospodarskih organizacij govorili o načinu, kako bi bil izveden ta izvoz iz naše države. Znano je, da je ves naš izvoz za Nemčijo centraliziran. Zato je bilo sklenjeno, da bo tudi izvoz aioke in ostalih omenjenih pridegkov šel preko Pri-vilegirame izvozne družbe. Da je ta nakup Nemčiji zelo dobrodošel, brez dvoma dekazuje želja« ki so jo nem-ški zastopniki pri pogajanjih izrazili, namreč, naj Jugoslavija moko čimprej pošlje. Sedanja podružnica Narodne banke ▼ Zagrebu naj ol se spremenila v glavno podružnico za banovino drvatsko — to željo so baje izrazili zastopniki Gospodarske organizacije v Zagrebu in iz ostalih krajev te banovine. Hrvatski gospodarski krogi menda tudi zahtevajo, da bi morala imeti glavna podružnica Narodne banke v Zagrebu neke vrste avtonomijo glede rcrediiline politike, prav tako pa tudi glede nadzorstva I nad izvozom in uvozom, v kolikor je to v zvezi z j deviznim prometom. Razveljavljenje uredbe o depolitizaciji sodnikov hvali včerajšnji »Hrvatski dnevnik*, v svoji polemiki z zagrebškim glasilom »Odvetnik«. To uredbo je razveljavil sedanji pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Upravičenost tega ministrovega odloka je utemeljena s tem, da so bdi tedaj, ko je bila uredba o depolitizaciji izdana, vsi sodniki v državi, prav tako tudi hrvaški, proti njej, kajti omogočevala je razne šikane sodnikov. Nič ni namreč lažjega, kot zalotiti aodnika, da politizira, zaključuje »Hrvatski dnevnik«. Omogočiti se mora gradnja naprav za pridobivanje umetne nalte iz ležišč parafinskih in bituminoznih Škriljevcev v naši državi — je sklenil na svoji zadnji seji odbor za domača pogonska goriva, V ta namen se je odbor tudi že obrnil na odločujoče činitelje, da zagotove potrebna finančna sredstva za izvedbo teh naprav. Odbor je prepričan, da bo mogoče dobiti denar za zgraditev rafinerije, ki bo proizvajala zadosti domačega pogonskega goriva za vsa motorna vozila v Jugoslaviji. Na tej seji se je odbor bavil tudi z načrtom uredbe za pospeševanje in proizvodnjo domačega pogonskega goriva in je v ta namen že sestavljen poseben odbor, ki bo izdelal besedilo tega osnutka. Monopolskl dohodki v mesecu septembru so po statistiki uprave državnih monopolov znašali 166 milijonov 805.430 din. V septembru preteklega leta je bilo teh dohodkov 192,209,480 din. Potemtakem so bili v letošnjem septembru dohodki za 4,595.949 din večji kot pa lansko leto v istem mesecu. Od 1. aprila do 30. j.4- 1' 80 znašali mcnopolski dohodki 1,115,384.671 din. V istem razdobju preteklega leta je bilo teh dohodkov 1.074,336.398 din. Letos so se torej v istem ča»u ti monopolski dohodki povečali za 41,048.272 drn. Splošna državna stilistika uradno ugotavlja, da je Mo meseca oktobra 1939 odprtih v vsej državi 14 sta* čajev in 30 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah so stečaji porazdeljeni takole: dravska banovina 0, hrvatska 7, dunavaka 3, vrbaska 1, dr inska 0, moravska 1, zetska 0, vardarrka 0, Belgrad 2. Prisilne poravnave: dravska 4, hrvatska 11, donavska 8, vrbaska 1, ir inska 1, moravska 0, zetska 0, vardarska 1, Belgrad 4. Belgrad, 11. nov. m. Včeraj se je končala letalska šola, ki jo je organiziral Aeroklub v Smederevski Palanki. Iz te Sole smo zdaj dobili 70 novih letalcev. Srebrne dvajsetlce rta že začela ponarejati n«ki Ferhim Radič in kovač Spasoje Filipovič tz vasi Lekova. Ker tedanji novi denar kmetom v tej precej zakotni vasi po večini še ni bil znan, eo ga od po-narejevaloev kaj radi jemali, ker so mislili, da j« to P1*'? novi denar. Dolgo pa denarja nista razpečavala, kajti ponarejeni kovanci *o kmalu prišli v roko tudi nekemu tonemu kmetu, ki je že prej videl prave dvaj-setice. Stvar je aeveda takoj prijavil krajevnim oblastem m Radič, ki je bil le še premalo prevejan za tak posel, je moral v luknjo. Za 2J11 dinarjev znamk je nalepljenih na enem samem pismu, ki ie te dni prišlo z letalsko pošto iz Sušaka na zemunsko letališče, Poslala ga je »Našička« tovarna tanina m papirja Franoosko-italijanski banki v Buenos-Airesu. Sprednja etran je vsa v znamkah po 30 in 50 dtn, kakršnih na navadnih piemih ne vidimo. Prostora je le za naslov. V pismu so menda neke važne listine, vsaj tako «e da sklepati iz tako visoke pi-semeke tadose, To je pac svojevrstni svetovni rekord, ki ga do zdaj še ni nihče dosegel. PrejSnjl rekord je »držalo« neko francosko pismo, na katerem j« bilo ®aje nalepljenih za 2.014 din znamk. Sedanje pi-smo Jehta malo manj kot pol kilograma. Da, draga reč je če hoče kdo poslati taiko težko pismo iz Jugosla-yije v daljno Argentino in povrhu še z ekspresno 1«. t^sko oošto. Žganje tihotapijo v Ljubljano Ljubljana, 10. nov. Tihotapska etraat naših ljudi še dolgo ni izumrla, nasprotno, zdi se, da se je zadnje čase celo povečala in podvojila. Različne ostre kazni, tako državne, banovinske ki občinske te strasti prav nič ne ovirajo, ko pa je na drugi strani tako lahek zaslužek s utihotapljenim blagom, ki gre rado v denar, Malo je upadlo tihotapstvo • saharinom. Še pred pričetkom sedanje vojne ni bilo nič čudnega, če je kakšni gospodinji na trgu ali kje drugje na videz nerodna kmetica pomežiknila! »Nekaj sladkega imam ...« Po navadi je bila kupčija hitro sklenjena: kmetica je dala saharin v kristalnih zrnih, gospa pa je odštela nekaj kovačev. Povprečno zadostuje količina saharina, ki ga tihotapec proda za 10 din, srednjeveliki družini, ki se zaradi revščine odpove sladkorju, za dober mesec dni, Redilne vrednosti, kakor jo ima v obilni meri sladkor, pa saharin niam prav nobene. Saharin so k nam tihotapili iz Avstrije, po začetku vojne pa je meja strožje zastražena in tihotapcem je zmanjkalo saharina, kolikor ga pa še prodajajo, ga prodajajo iz starih zalog. Zato pa so se tihotapci vrgli na drugo, prav tako dobičkanosno tihotapstvo: na.tihotapstvo * žganjem v mesto Ljubljano. (Isto velja 6eveda tudi za druga slovenska mesta in občine, kijer imajo trošarino.) Tihotapstvo žganja v Ljubljano je vedno močno cvetelo. Saj samo uradna cenitev mestnega trošarinskega oddelka sodi, da je bilo povprečno v prejšnjih letih v nekdanjo malo Ljubljano utiho-tapljenih deset velikih cistern močnega žganja, to je prav toliko, kolikor Ljubljana izpije letno pravilno zatrošarinjenega žganja. To se pravi, da je vsako drugo Šilce, ki ga Ljubljančani izpijemo, utihotap-ljeno. Letos je Bog dal obilno letino sadja, toda ljudje so to dobroto gTdo izrabili. Na debelo so-namreč pričeli kuhati žganje in posledice so bile, kakor je bilo pričakovati: pretepi in pokolji na deželi, tihotapstvo v mestih. Skoraj povsem je zastal dovoz grških fig in rozin, iz katerih so nekoč tudi na kmetih — kuhali »pristno« slivovko. Neurejene trgovske razmere z Grčiju in obilna letina doma- čega 6adja sta povzročila, da ne vidimo več po naših žganjamah tega grškega sadja. Prvi način tihotapstva omogoča kmetskemu prebivalstvu že uredba o prosti žganjekuhi. Posestnik sme namreč iz doma pridelanega sadja skuhati poljubno količino žganja, ki pa ne sme biti močnejše od 45 stop., sicer se zatrošarini kot špirit. Toda nešteto je primerov, da posamezniki nakupijo sadja slabše kakovosti, kolikor le morejo, potem pa imajo doma »prosto žganjekuho«. Delo finančnih preglednikov v teh razmerah je zelo težavno. Dnevno se dogajajo primeri, da gredo tovorni avtomobili po žganje na Dolenjsko, da celo na Hrvatsko in v Bosno — po pravkar nakuhano slivovko. Tara jo plačajo po malenkostni ceni 4 do 10 din liter, potem pa jo prepeljejo v kakšen kraj v bližini Ljubljane. Iz teh skladišč potem pomočniki glavnega tihotapca nosijo skrivaj v Ljubljano po steklenicah žganje v mesto. Saj je znano, da če bi se tudi ljubljanski mitnišld pazniki za roke držali krog in krog mesta, še vedno bi tihopaci našli pot v mesto. Neki tak tihotapec se je kar odkrito pohvalil pred trošarlnskiml pazniki: »Da, imam ga še pet hektov, toda najdite ga, če ga morete. Pod plašči, v košarah ,med sadjem in krompirjem skrite, romajo slatenke žganja v Ljubljano. Neka ženska se jo te dni zdela mitničarju le predebela. Razkrili so, da je Imela ženska pod bluzo na preih obešene štiri slatenke, na hrbtu pa tudi štiri, seveda poln« žganja. Utlhotapljeno žganje prodajajo v Ljubljani po 14 do 18 din liter, medtem ko velja pravilno zatro-šarimjeno še vedno 26 do 30 din liter. Za to razliko se že marsikomu splača tihotapiti žganje v mesto. Velik zaslužek pa imajo nekateri gostilničarji, ki iztočijo iz enega litra žganja, ki 60 ga morda kupili za 14 din, kar po 40 in še več šile žganja po 1 din. Torej se tudi tem sijajno izplača tihotapstvo Zc,an^Trošarinski nastavljene! se trudijo na vse način«, da bi ustavili to tihotapstvo, toda kaj pomaga. Niti zasede, niti nočne preiskave po sumljivih stanovanjih, lokalih in skladiščih, še tako stroga kontrola, ne poupagajo nič. Tihotapstvo cvete •dalje in najve&jo Škodo imata od tega davkarija m mestna občina, ki jih prebrisani tihotapci tako pripravljajo ob milijone in milijone trošarine. športne vesti Ustanovitev slovenske nogom. zveze. Ljubljanska nogometna podzveza sklicuje za 19. nov. svoj izredni občni zbor, ki bo obenem tudi — ustanovni občni zbor samostojne slovenske nogo. metne zveze. Dnevni red izredne skupščine LNP obsega tri točke: začetek, poslovno poročilo in sklepanje o likvidaciji LNP. Takoj za tem bo sledil ustanovni občni zbor slovenske nogometne zveze, ki ee bo začel z izvolitvijo začasnega predsednika, nato sledi verifikacija polnomočij, sklepanje o pravilih SNZ, izvolitev odbora in slučajnosti. Termin 19. novembra pomeni za slovenski nogometni šport važen mejnik. Nujno je, da se klubi na ustanovni občni zbor SNZ, ki bo odslej izključno vodila slovenski nogometni šport, temeljito pripravijo, tako da bo potekal v popolnem soglasju vseh klubov. Naši nogometaši jutri nimajo velikega (sporeda, kot smo ga bili navajeni doslej. V Ljubljani je na sporedu samo pokalna tekma med Marsom in Svobodo, ki bo na igrišču SK Ljubljane in ki se začne ob 14.46. Druga pokalna tekma bo ▼ Murski Soboti med SK Muro in SK Mariborom. Za jutri razpisuje SK Korotan lahkoatletski miting »po dolžnosti«. Pričetek je točno ob 9.30 na Stadionu v naslednjih disciplinah: 1. Tek 100 m seniorji, tek 100 m juniorji; 2. Met krogle 2.25 seniorji; 3. Skok v višino seniorji; 4. Tek 3000 m seniorji; 5. Met diaka 2 kg seniorji, met diska 1.50 kg juniorji; 6. Skok v daljavo seniorji, juniorji. — Miting se vrši na Stadionu in le ob primernem vremenu. — Prosimo gg. sodnike, da bodo točno na mestu. — Pojasnila lahko dobite tudi po telefonu št, 41-63. Madžari so določili svoje moštvo za jutrišnjo tekmo v Belgradu. Madžari bodo nastopili v naslednji postavi: Boldizsar (Kispesti), Polgar (Fe-rency), Biro (Hungar), Kiri (Gama), Sarosy II (Ferency), Balog (Hungar), Kincses (Kispesf), Vincze (Ujpest), Kiseli, dr. Sarosy (Ferency), Tot (Ujpest). — Madžari so svojo postavo po slabem uspehu v Bukarešti proti Romunom za jutrišnjo tekmo sestavili kar najskrbnejfie in zanesljivo računajo na pozitiven uspeh. Madžarski kapetan Je v moštvo postavil nekaj mlajših igralcev in računa z gotovo zmago svojega moštva. S sestavo reprezentance so zadovoljni tudi v Budimpešti in pravijo, da je to ena najmočnejših postav, ki jo lahko Madžarska postavi. Postavo našega moštva smo že objavili. Naše moštvo Je sestavljeno samo z belgrajskimi igralci, in sicer je dal v reprezentanco BSK 9 igralcev, Jugoslavija pa 2. S sestavo naše reprezentance so naši listi zadovoljni, pripominjajo le, da bi moral namesto mlajšega MatošiČa igrati Petrovič. Matošič ml. je namreč pri vojakih in zato ni v polni formi. Kljub temu pa se naš zvezni kapetan oimonovič nadeja uspehu in upa, da bo naše moštvo premagalo Madžare. Jutrišnja mednarodna tekma z Madžari bo torej nadvse zanimiva. Poleg te tekme pa se bodo madžarski delegati posvetovali z našimi delegati o organizaciji za nove tekmo za srednje-evropski pokal. Po mne-n.J® Madžarov, ki skušajo te tekme na novo ožiti Vn F/1.,!6”1 tekmovanju sodelovali klubi držav Italije, Madžarske, Švice, Romunije in Jugoslavije. Na ta sestanek bodo poslale tudi druge zainteresirane države svoje delegate. Najboljši teniški igralci. Ob koncu letošnje teniške sezone sestavljajo teniški strokovnjaki posameznih držav lestvico najboljših teniških igralcev na svetu. Doslej naš igralec Punčec ni manjkal na nobeni svetovni listi. Vsi strokovnjaki mu dajejo mesto najboljšega teniškega igralca v Evropi. Kot eno zadnjih list objavljamo listo kapetana nemškega moštva za tekme za Davisov pokal, dr. Kleinschrotta. Po njegovem mnenju jo rang-lista najboljših teniških igralcev naslednja: IRiggs, Bromvvich, Parker, Qusft, Mac Neill, van Horn, Cooke, Punčec, J. Hunt, Sabin. — Razen Punčeca so vsi drugi tenismani iz držav onkraj velike luža Kraj 4. .2. v s ■g s a m 9 o a-* er Tempe- ratura « C Kelativua i «laen v % 1 O 1* Š= Veter («mer. i akoat/ Pada- vine . ^ 3*5 ag «i «3 d « e f 2 fc Ljubljana 765-b 13*6 9-0 91 10 sw, — — Maribor 765-6 15*0 8'0 90 10 0 — — Zagreb 764*6 17-0 80 80 a W, — — Belgrad 766-1 17-0 60 90 10 Es — — Sarajevo 767-4 17-0 2-0 90 10 0 — — Vis 768 4 130 11-0 90 10 SE, — Split 7676 13-0 10-0 60 6 NNE — — Kumbor 766-t 18*0 10-0 90 0 N, — — Rab 766-9 14-0 11-0 90 10 SSE, _ — flubrovnlk 766*3 20-0 8-0 90 0 0 — — Nova uredba o omelltvl prodaje tekočih gorilnih snovi Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o omejitvi prodaje tekočih gorilnih snovi in o prometu z motornimi vozili. Uredba se glasi: Cl. 1. Pooblaščata se minister ?a trgovino in industrijo ter finančni minister, da izdasta odloke, s katerimi bosta v zvezi z uvozom regulirala prodajo tekočih gorilnih snovi v državi in omejila promet z motornimi vozili, ki uporabljajo kot pogonsko sredstvo tekoče gorilne snovi. Cl. 2. Kršitev določb, izdanih na podlagi čl. 1. te uredbe bo kaznovana z denarno kaznijo od 500 do 5000 din in z zaporom do 30 dni. Kazni iz gornjega člena bodo izrekale prvostopnje splošne upravne oblasti oziroma prvostopne policijske oblasti. Denarne kazni so namenjene v korist skladu za pospeševanje domače proizvodnje tekočih gorilnih snovi pri upravi državnega monopola. čl. 3. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenih novinah. Prevaranti in požigalci pred sodniki Maribor, 11. novembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes sumljiv zakonski parček, ki je obtožen zaradi drznih prevar in zaradi požiga svojega imetja. Sta to 27 letni Franc Vuk iz Apač na Dravskem polju, njegova 39 letna žena, posestnica Vuk Katarina, družbo jima pa dela na zatožni klopi še Vukova mati 50 letna Vuk Lucija, posestnica iz Apač, ki pa je prišla na zatožno klop bolj zaradi ljubezni do svojega sina, kakor zaradi resnične krivde. Franc in Katarina Vuk sta obtožena zaradi dveh prevar. Pri prvi sta prevarila sestro obtoženke Jero Predikaka, kateri bi morala izplačati dedščino za prevzeto posestvo. Ker tega nista storila, ju je Jera Predikaka tožila ter bi prišlo posestvo na dražbo. Nato pa sta zakonca Vuk ponaredila potrdilo, s katerim priznava Jera Predikaka, da je dobila od obeh 2500 din kot posojilo, kar pa naj se ji vračuna v dedščino, tako da bi bila s tem denarjem izplačana. To potrdilo je Vuk zanesel k advokatu Jere Predikaka. Potrdilo sta dala celo v podpis neki sosedi kot priči. Nazadnje pa se je izkazalo, da je potrdilo ponaredil Franc Vuk, njegova žena pa je j>onaredila podpis svoje sestre. Drugo pre-varo pa sta izvršila na škodo Klethofer Terezije. Pregovorila sta jo, da je za svojo varovanko kupila posestvo Vuk Katarine. Na tem posestvu je bilo vknjiženih dolgov za 17.000 din, zakonca Vuk pa sta kupovalko prepričala, da znašajo dolgovi samo 8000 din ter jo pregovorila, da je kupila posestvo za 14.000 ter jima je izročila vložno knjižico ptujske posojilnice, glasečo na 11.300 din. Dalje sta zakonca Vuk obtožena zaradi požiga. Dne 4. novembra 1936. sta zažgala skedenj, ki je stal na posestvu Vuk Katarine v Podlehniku v Halozah ter je bil zavarovan za 30.000 din. Ske-denj je zgorel, hiša pa je ostala, pa sta zaradi tega nagovorila Stanka Rožmana, da je zanetil požar tudi na podstrešju hiše. Ogenj pa so sosedje pravočasno opazili ter so ga pogasili. Rožman je potem odšel v Nemčijo, od koder je lansko leto pisal državnemu pradništvu v Mariboru pismo, da Vukovi niso krivi požiga, da pa bo krivca sam izdal na smrtni postelji. Sodišče pa je mnenja, da zakonca Vuk odgovarjata za navedeni požig. — Razprava ob času poročila traja. Nocoj e« ponovi prijetna Leharjeva opereta »Kjer škrjanček žvrgoli«, v kateri se je zlasti lepo uveljavila mlada pevka mariborskega gledališča Jelka Igličeva. Izborno figuro kmečkega očanca je postavil Zupan, pa tudi Vidalijeva, Peček, B. Sancin in Barbičeva so vsak po evoje pripomogli delu do uspeha. Vremenska napoved: Večinoma oblačno, spremenljivo in topleje vreme. Manjše padavine tu in tam. Koledar Danes, sobota, U. povombra: Martin, Škof. Nedelja, 12. nov.: Martin, papež; Avrelij, ik. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Martus, Moste, Zaloška cesta. Jegličeve!! Jutri, v nedeljo, 10. t m. ob 8 zvečer redni mesečni (Stanislavski) sestanek vseh starejših in mlajših članov v srebrni dvorani hotela Union. Slovensko katoliško akademsko društvo »Zarja« bo v prihodnjih mesecih priredilo vrsto predavanj, ki bodo obravnavala vprašanja iz sodobne slovenske stvarnosti. Predavanja bodo enkrat mesečno v Beli dvorani hotela Uniona, vselej ob 20. V torek, 14. L m., predava dr. Valter Bohinec o temi: »Lega in pomen slovenskega ozemlja v Evropi«. Predavanje bodo opremljale skioptične slike. Vabimo občinstvo, da »e predavanja udeleži ▼ čim večjem številu. Bolgarsko akademsko društvo »Hrlsto Botev« na ljubljanski univerzi bo priredilo v soboto, dne 16. decembra t. L v prostorih Trgovskega doma svojprvi bolgarski večer. Društvo vljudno prosi ljubljanska društva, da omenjeni večer upoštevajo pri določanju termina eventualnih svojin javnih prireditev. Ljubljanska Filharmonija otvarja svojo V. redno sezono s XIII. simfoničnim koncertom v petek 17. t. m. v unionski dvorani. Posebna privlačnost m zanimivost bo Rahmaninov klavirski koncert v c-molu, ki ga bo izvajal klavirski virtuoz g. prof. ione Irost, ki bo po dolgem času spet nastopil v domovini. V okviru proslave 60 letnice skladatelja A. Pajoviča bo odigral orkester njegov »Caprice« z obligatnim klavirjem v izvedbi g. dr. Švare. Nesmrtna »Patetična« simfonija Čajkovskega zaključi izključno slovanski spored koncerta pod taktirko g. D. M. Sijanca. Predprodaja vstopnic je pri blagajni kina »Uniona«. Martinov večer priredi drevi ob 20 v društvenem domu Karunova ul. 14 Prosvetno društvo Trnovo. Na sporedu bodo šaljivi nastopi, pevske točke^ kupleti, šaljiva pošta itd. Vabimo vse člane- in prijatelje. Vstop prost. — Odbor, Prijateljem psov dela veliko preglavico prepoved, da njih ljubljenci ne smejo skakati in divjati po mestnih nasadih in gozdovih. Mestni lovski in gozdni čuvaji imajo namreč pravico ubiti vsakega psa, ki v kompleksu Šišenskega vrha, j. .niv. 1 Tivolija in Gradu pohaja in preganja divjačino, prav tako so lovskim in gozdnim čuvajem izročene na milost in nemilost tudi vse mačke več kot 200 m od najbližje hiše. Pse je dovoljeno voditi samo po potih; lastniki jih lahko vodijo po javnih potih privezane ali ne, vendar tako, da jim ne uhajajo s pota in ne pode divjačine in ptičev. Ce pes uide svojemu gospodarju s pota, ne da bi preganjal divjačino, je lastnik psa sicer kazniv, vendar pa čuvaj ne sme ubiti takega psa. Po tivolskih nasadih pa je dovoljeno voditi pse samo na vrvici! Kdor se pregreši proti te mpredpieom, mu preti globa od 30—300 din, ali pa celo zapor od 1—10 dni. Tako namreč zahteva zakon o lovu, a naš narodni park je še mnogo bolj zavarovan, ker vanj nikakor ne smejo niti lovci niti drugi preganjalci živalstva, ki naj se na tem zaščitenem ozemlju razmnoži in živi popolnoma svobodno. Pravi lovci so itak sami veliki prijatelji prirode in sami skrbe za varstvo živalstva hkrati z dobro dresuro svojih ubogljivih psov. Dobro dresirani psi torej niso v tivolskih in grajskih gozdovih v prav nobeni nevarnosti, neubogljivih in podivjanih ščenet pa nič škoda ni! Uubliansko gledališče Drama — Začetek ob 20: Sobota, 11. nov.: »Kozarec vode«. Red A Nedelja, 12. nov., ob 15: »Pikica in Tonček«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Striček Vanja«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 13. nov.: »Številka 72.« Red B. Opera — Začetek ob 20: Sobota, 11. nov.: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 12. nov.: Ob 15: »Glumač Matere božje«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižano cene od 30 din navzdol. Ponedelje, 13. nov.: Plesni večer Maksa Kurhosa in Irene Litvinove, članov in solista Ballets Ruse de Monte Carlo. Izven. Zahvala Jugoslovansko-bolgarske lige v Ljubljani V zvezi z razstavo sodobne bolgarske knjige, ki je nad vsako pričakovanje najbolje uspela, smatra odbor Jugoslovansko-bolgarske lige v Ljubljani za svojo dolžnost, da se javno zahvali vsem ustanovam in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k tako odličnemu uspehu razstave. V prvi vrsti se odbor zahvaljuje pokrovitelju razstave g. banu dr. M. Natlačenu in g. županu dr. J. Adlešiču za nakazano materialno podporo. Toplo zahvalo pa izreka tudi vsem cenjenim ljubljanskim tvrdkam, ki so brezplačno posodile razne predmete. Gospe M. Cešnikovi se zahvaljuje za posojene velike količine platna in jute, ugledni tvrdki A. & E. Skaberne za posojeno ji^to, velecenjeni gospe lastnici tvrdke M. Tičar za dragocene knjižne obtežilnike in druge predmete, ugledni tvrdki Julij Klein pa za velikodušno posojeno steklo. Prav posebno zahvalo pa je odbor dolžan g. predsedniku dr. F. Windischerju, g. ravnatelju I. Zormanu ter celokupnemu odboru Narodne galerije, ki je z vso uvidevnostjo dal ligi brezplačno na razpolago svojo veliko dvorano v Narodnem domu ter tako razstavo omogočil. — Odbor JBL. V morju položene mine so eno najnevarnejših orožij Na splošno prav malo vemo o ladiah, ki iščejo mine. O njihovem delu se le redkokdaj govori v vojnih poročilih. Delo, ki ga opravljajo, je nevarno in odgovorno, kajti od uspešnosti njihovega dela zavisi varnost ladij in podmornic. Kakšne so mine Da moremo prav razumeti, zakaj iščejo mine, moramo razložiti, kakšne so in zakaj jih uporabljajo. Mina je največkrat velika okrogla ali v obliki jajca izdelana železna krogla, napolnjena nekako do polovice z močno eksplozivno snovjo. Na zgornjem delu je priprava za vžieanie, ki se takoj užge, ko pride v dotiko z eksplozivno snovjo. Mina je z vrvjo vezana s sidrom. Posebno izdelani aparati skrbijo za to, da se mina, ko je spuščena s krova, zasidra tako globoko v vodo, kolikor človek hoče. Mine uporabljajo kot obrambno ali napadalno vojno sredstvo. Kakor hitro izbruhne vojna, je ena izmed prvih nalog vojne mornarice, da obvaruje domače obale. Obrambo se izvrši na ta način, da položijo mine pri izlivih rek, zalivih in morskih prehodih. Za domače ladje ne predstavljajo obrambne mine nobene nevarnosti, ker so kapitani ladij točno poučeni o njihovem položaju. Napadalne pa postanejo mine v tem primeru, kadar jih minenosci, brzokrižarke, torpedne ladje ali podmornice položijo k sovražnikovi obali. Takšno delo opravljajo ponavadi ponoči in je zelo nevarno za vojno ladjo, kajti razumljivo je, da tudi sovražnik minira svojo obalo in določene morske ceste in prehode, kjer ve, da bi utegnile voziti sovražne ladje in podmornice. Iskalci min _ Vojna in protivojna z minami je povzročila vojnim ladjam sovražnih si držav zelo važno delo, namreč iskanje min. Morje je lahko preko noči polno nevarnih min, čeprav izgleda popolnoma nedolžno in samo sovražnik ve, kje se skrivajo pod morsko površino krogle, ki čakajo na plen. Iskalci min so zato neumorno in v vsakem vremenu zaposleni z iskanjem min pod morsko površino. Delo opravlja več ladij, ki plovejo vštric ena za drugo v določeni razdalji Več takšnih skupin predstavlja enoto, katero vodi posebna poveljniška ladja. Priprave za iskanje min so na krmi in sestojijo iz glavnih žic, ki so napete med krmami dveh ladij in se tako s pomočjo posebnih priprav spuščajo pod vodo. Na teh žicah so pričvrščene posebne priprave za lovljenje min, ali pa povzročajo, da mine eksplodirajo. S pomočjo teh priprav je mogoče tudi presekati vrvi, ki vežejo mine s sidrom in tako padejo mine na dno morja. 1 Kadar iskalci min najdejo na kakem mestu mino, izpustijo in zasidrajo v vodo nekoliko priprav iz plutevine. Nato morajo ugotoviti velikost, položaj in vrsto ograje min. Potem je treba prebiti minirano polje, da bodo mogle tudi velike ladje preiti bxez. vseh nevarnosti. Poslednja naloga ladij - lovilcev min je, da popolnoma odstranijo sovražne mine, kar traja navadno po več tednov Polagoma in neumorno iščejo skupine ladij minirana področja, vržena plutovina pa označuje preiskana pota. Nalovljene mine uničujejo s pomočjo posebnih ladij na ta način, da eksplodirajo v zraku. Nevarnosti iskanja min Vožnja z ladjami za iskanje min zahteva dobro izobrazbo in največjo pazljivost, posebno v temni noči, ker se še pri najmanjši napaki pri vožnji potrgajo žice med ladjami. Za mornarje - iskalce min zaposlijo države samo pridne fante z železnimi živci. Ne smemo pozabiti, da za časa vožnje po miniranem morju obstoja stalna nevarnost, da eksplodira nekoliko min, ki so tik pod vodno gladino in vržejo v zrak ladjo s posadko vred. V trebuhu ladje pa mečejo kurjači neprestano nove zaloge premoga v ogenj. — Malo je ljudi, ki vedo o junaštvih na visokem morju! Ladje, ki iščejo mine v večji oddaljenosti od kopnega, morajo biti stalno oprezne, da jih napadejo sovražniki, ki hočejo na vsak način motiti njihovo delo, ali jih pa uničiti. Zato se morajo braniti pred sovražnikom s topovi toliko časa, da pridejo na pomoč vojne ladje — male križarke. ^ Poleg opisanih ladij za iskanje min imajo države še posebne enote motornih čolnov, ki iščejo mine, ki so položene tik pod morsko površino. Domače ladje uporabljajo iskalce min tudi pri izkrcanju svojih čet na sovražnih tleh, ali kadar hočejo prepluti morske prelive. Uspeh napada je v veliki meri odvisen od dela iskalcev min. Noč za nočjo preiskujejo zalive, določene za izkrcanje; tod so izpostavljeni najhujšemu sovražnikovemu ognju. Mnogo se jih še spominja, kako je Nemčija za časa svetovne vojne osvojila baltiške otoke in kako so njene ladje prodrle v riški zaliv. ---------------------------------- , mm Siam" proslavlfa sEopesdesctetnco a Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel Ul. je danes dosegel 70. leto starosti. Revolucija v ameriškem stavbarstvu V modernem ameriškem stavbarstvu zadnje čase vedno bolj pogosto uporabljajo namesto navadnih ilovnatih opek opeke iz litega železa. Votle opeke,, ki so skoraj popolnoma neobčutljive za atmosferske vplive, imajo tudi to estetsko prednost, da se dajo barvati kakor si le človek poželi. Nevarnost rje je pri teh železnih opekah tudi odstranjena in sicer na ta način, da so opeke namazane s posebnim mazilom proti orji. Zdi se da bo ta opeka v ameriškem stavbarstvu in zidarstvu igrala v bližnji bodočnosti še zelo pomembno vlogo, ker ima to prednost, da stane prav toliko kakor ilovnata, zato pa je povrh mnogo lažja Nordijske države imajo skupen cilj -neodvisnost in nevtralnost Že od nekdaj je vse severne države trdno vezala med seboj skupna misel za obči blagor in zato je vsaki od teh držav zelo veliko na tem, kaj se godi z eno ali drugo. Ko so bile pred kratkim v Stockholmu manifestacije, je 6totisočglava množica navdušeno vzklikala vladarskim hišam Norveške, Švedske in Danske in predsedniku finske republike. Ta ogromna množica je z veliko pobožnostjo zapela stari znameniti koral; »Naša trdnjava je Bog«. Tem državam so vsi z veliko U6lužnostjo ponujali svoja varstva, toda dobro 60 6e zavedale, da je vsako varstvo dvorezen meč. Norveška je od vseh najmanj obljudena. Ima 2,814.000 prebivalcev, kar je za 322.068 kvadr. km, kolikor meri, malo. Na kvadratni kilometer pride 8.7 prebivalcev. Morske obale ima 2.990 km, ce6t a atroftrfoo na zahodni fronti. za 34.000 km in železniškega omrežja 3.994 km. Gozdovi pokrivajo 22% vse površine. Večino svojih pridelkov izvaža v Anglijo, ki ji tudi najdražje in najtočnejše plačuje. Norveška mornarica je od vseh štirih nordijskih največja ter znaša skupna tonaža 4,241.000 ton. Glavno pristanišče Narvik je postalo za Sovjete huda skušnjava, ki se je ne morejo otresti, kajti to pristanišče bi jim služilo kot novo morsko okno. Švedska je največja in najbolj obljudena severna država. Ima 6,251.000 prebivalcev in meri 448.953 kvadr. km. Je torej skoraj še enkrat tako velika kakor Jugoslavija. Na kvadratni kilometer pride 14 prebivalcev. Skoraj 60% površine pokrivajo gozdovi. Ima 7.624 km morske obale, 18.700 kilometrov železnic in 84.974 km cest. Trgovske mornarice ima 1,494.810 ton. Njeno pristanišče Lu-iea, ki je glavna izvozna luka železa, bi'bilo po Sovjetih zelo ogroženo, če bi res obsedeli na Finskem. Švedska je med vsemi severnimi državami najbogatejša. Močno ima razvito poljedelstvo, proizvaja pa tudi papir, karton in celulozo. Ti izdelki predstavljajo 50% švedsk. izvoza. Švedska je tudi bogata na raznih rudah, zlasti na železu ter je leta 1? Jj 13 milijonov ton te' rude Tudi Švedska izvozi večino svojih pridelkov in Smol V AnfiIl,°' Y°fck* ima - mirnem času T ehinma šnn V0'-ni..P? ]ahko postavi 800 000 mož. v - /0lrh lad,l okr°ž 100. Od teh je 10 linijskih ladij, In križarke, petnajet rušilcev in devetnajst podmornic. !? od naimaT1iša, toda najgostejše lava; Meri 42931 kvadr. km in ima j,VOb.349'prebivalcev ter pride na kvadratni kilometer 86.7 prebivalcev. V Anglijo izvaža več, kakor pa Švedska, Norveška in Finska skupaj. Nemčija iz Danske izvaža 4 krat manj. Trgovske mor- ?”a L165.859 ton, železnic 53.940 km in cest 51.600 km. r-. država, ki spada k severnim državam je h inska in z njenim padcem bi bile tudi te države ogrožene. Naročajte Slovenski dom! 3tarostUposameznih živali si ljudje pogosto ustvarjajo močno pretirane in napačne predstave. I r/.rr65’.'13 nekatere živali, kakor na poeosto doživi Z?'Ve’ PaPi8c ^ posebno sloni, !zr®dno visoko starost. vih v Evroni*’ £ 2‘V6 P° različnih zooloških vrto- I rakciia budimnO|)irav,g0t0V0 naJstareiži »Siamc, vrta-. ?Si- »Siam« je v nekem “ Sta *h JZ?,ega ^ ^ dovinska veličina. V začetku pretekleel l^stoletia ga je poklonil neki indijski mah’r^žf'semenu Napoleonu. Napoleon ga je dal prepeljati m Du naj; ob tem času se je potegoval zF roko avstn> ske princese Marije Luize. J Prav do leta 1896 je slon živel na Dona in tega leta pa ga je ob proslavi 1000 letnice mn' džarskega kraljestva cesar Franc Jožef podaril Bu dinipešti. Mnogi Dunajčani, ki so danes že osiveli starčki, se še prav dobro spominjajo »Siama« ki je tudi v Budimpešti postal prav kmalu zelo’po-pularen in tudi dandanašnji še prav nič ne misli na to, da bi svoje mesto odstopil kakšnega mlajšemu članu iz rodbine debelokožcev. Prav nasprotno: »Sjam« se lahko pohvali, da se za svojih 150 let drži še vedno imenitno ter gleda s svojimi drobnimi, belkastimi očmi potrpežljivo na vse, kar se dan za dnem okrog njega dogaja. — Te dni Je ,~1,al“< Proslavil svoj 150 letni jubilej. Ob tej priliki je budimpeštanski zoološki vrt obiskalo mnogo več ljudi kakor sicer. Miška s protezo - ,.Wa'ler van Campen iz New Jerseyja v Združenih državah se lahko pohvali s tem, da je edini človek na svetu, ki ima miš z leseno nogo Pred nekaj meseci je Walter van Campen ujel to miš v past. Ujeta živalca se je pri tem držala tako pobito in žalostno da se je van Campenu zasmilila. Ko jo je van Campen vzel v roke miška ni poskušala niti pobegniti. ’ miSka Pri tem pa je van Campen opazil, da si ic miška v pasti poškodovala nogo. Van Campen se je zdaj izkazal za kirurga — ter je miški zelo spretno napravil novo leseno nogo. Hvaležna miška je od tedaj nerazdružljiv spremljevalec svojega dobrotnika, zvesto teka okoli njega — sicer ne tako hitro kakor je tekala nekoč — prav kakor kakšna zvesta domača žival. Program radio Ljubljana vwliS°™™;uu' "°V'r,l J,?.tranji Pozdrav _ 7.05 Napo-5 P,“?n veQte*» veselih zvokov sni. ^ Plošča za ploščo pisana zmes. (rodba ve- sela in pesmice vmes - 12.80 Poročila, objave - J,7 govedi — 13.02 I lošča za ploščo pisani zmes, godba u™- al nrPRmM6 T“ o V PoTOAi:a - 17 Otroška ura. a) Dr. B. Majrajna: Račko in Lija — 6. branje — Voncnujz°r Ta v N,afilop ot™k- vod> Kdč. Slavica im ffiu- 17.50 Pregled sporeda — 18 Z delopust. °v wt0r, 18 w Med ameriškimi Slovenci 19.30 Nac ura* s»h - »Napovedi, poročila -darjev mJ1:?,; ^bi 'n rHvati v vojskah tujih vla-zunanjl politiki }i j -T"v19,40 ob-iavo — 20 O val.ski kro*. sL 0, dr' A1- Kuhar) - 20.30 Veeel ži. svodu roma.' Kul, Vaku škorpijona po nebeškem ti naj. Pisan veder T-i® < <°3 ' ta vef6r pove ‘indSalRS,jNaoŠr) “ ~ žtJ'vS‘-k^ = K plošče)0 1 ^V8 V°daraT? (skrai*aila opereta, Futoio ir- R dopoldanski koncert. Sode- Vo B-?,no'T. ln Janko ^r Kmečki trio - 1-30 1 orocila objave - 13 Napovedi — 13.02 Koncert. Sodeluje: gdč. V. Ziherl in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec — 17 Kmet. ura: Kmetijsko knjigovodstvo in izboljšanje obrata (inz. R Lah) — 17.30 Ljubljanski pevski jazz-kvartet in Cimermanov kvartet — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Krmarjem mladega rodu (dr. Ozvald Karel, Ljubljana) - on znj?ve ~ Češka plesna glasba (plošče) - 20.30 Domač koncert. Sodelujejo: gdč. P Zupanova, Vida Rudolfova, gg. M. Armič, A. Jarc in Radij orkester. Dirigent D. M. šijanec — 22 Napoved! in poročila - 22.15 Valčkova ura (plosce). Drugi programi Sobota, tl. nov.: Bclgrad: 20.10 Ramazanskt večer, S o,. J,, koncert — Zagreb: 20 Vokalni koncert, 20.30 Tamburice, 21 Ig-ra, 21.30 Operna glasba — Sofi-ja: 13 Vokalni koncert, 20 Orkestralni koncert k Zbor, 21 Valčki _ Ankara: 10 Orkcstralni km.e^rt 20.10 Variete - Beromunstcr: 10.15 C™ S Igra, 31.15 Vokalni koncert — •®:ls mZ-*nTt » Kabaret”—; Trst- 21.40 Pianino _ Florm ™'. oVL 2M 9perctna, ^eba. Reglejavik■ 22 30 TvtV,£a, 21,30 ,Moznal sem pa tudi, da samo kesanje še ne zadostuje. Potrebna je tudi pokora Moja pokora je v^ tem, da vam razkrijem vso svojo preteklost, čeprav bi moral izgubiti vašo naklonjenost in vašo pomoč. Ali naj pričnem takoj ?« »Da, govorite!« , In pričel je pripovedovati. Mi pa ne bomo poslušali njegovega pripovedovanja, ampak hočemo opisati dogodke, kakor so se vršili. VII. poglavje. 2°. januarja 1. 1486 je Krištof Kolumb prispel v Cordovo, kamor ga je bil poslal rabidski opat s priporočilnim pismom za avilskega škofa, spovednika kraljice Izabele. Kraljevi dvor se je le nekaj dni pred Kolumbovim prihodom j>re-sehl v Cordovo. V mestu pa ni bilo živahno samo vsled prihoda ar[ey . n6P. a ie tudi velika množica vitezov in vojščakov, iz bhžnph in iz najoddaljenejših krajev Španije. Prihiteli so, na prvi klic svojih vladanjev, da se borijo za domovino. Pogled na te vojščake je brezdvomno napolnil srca meščanov z veseljem m ponosom. Popolnoma drugače pa je vplival na Kolumba, ki se je bal, da bi skrb za vojne priprave ovirala kraljevo dvojico, da bi se zanimala za njegove načrte in mu pomagala jih izvesti. Toda prepodil je vse temne misli; saj je imel priporočilno pismo radibskega opata, s katerim si bo pridobil naklonjenost avilskega škofa in z njegovo pomočjo tudi naklonjenost vladarjev. »Slovenski dom« iilJt! Jože Kramarič - Izdajatelj: in* Jože Sodja - Prednik: Mirko Javornik - Rokopisov a »MovensKi dom« izhaja vsak delavnik eb 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon #»1 do Škof ga je sprejel zelo ljubeznivo. Prečital je opatovo pismo, nato pa je nagrbančil čelo in dejal: »Neprimeren trenutek ste si izbrali, dragi prijatelj. Sicer bi pa ta zadeva bolj zanimala portugalskega kralja.« Kolumb bi mogel odgovoriti, da se je na Portugalskem štirinajst let zaman trudil, vendar 6e mu je zdelo bolj primemo, da molči. »Kljub vsemu bom skušal ustreči svojemu prijatelju, rabidskemn opatu. Govoril bom z njenim vi6očanstvom. Vi pa, sin moj, pridite čez nekaj časa zopet k meni.« »Kedaj se tmem vrniti?« »čez eden ali dva tedna. Moram pač najti primemo priliko, da morem govoriti s kraljico o vaši zadevi.« Kolumb se je iskreno zahvalil, mu poljubil roko in odšel. Sedaj, ko že poznamo nekoliko avilskega škofa, si pač lahko mislimo, koliko se je potrudil, da bi izpolnil Kolumbovo željo. Brez dvoma bi sploh ne bil govoril s kraljico o tem, če bi Koluinb ne prihajal neprestano vpraševat o izidu njegovih jmzadevanij. Prihajal je sicer poln ponižnosti, vendar ni odnehal, dokler se škof ni odločjj govoriti s kraljico. Ni storil tega iz naklonjenosti, ampak le zato, da 6e iznebi | nadležnega prosilca. Govoril je torej z Izabelo in v njegovo veliko začudenje ga je kraljica poslušala z vso pazljivostjo. Hotela je videti pismo svojega bivšega spovednika in z ozirom na njega je bila tudi takoj pripravljena sprejeti njegovega varovanca Krištof Kolumb ji je razjasnil svoj načrt z vso zgovornostjo človeka, ki se je vživel v kakšno iaejo m jo hoče za vsako ceno udej-stviti. Izabela ga je pozorno poslušala ter mu obljubila, da bo mislila nanj. Vprašala ga je še,, kje se je nastanil, nato ga je odpustila. »Ne bom vas pozabila,« mu je rekla. »Poklicala vas bom, kakor hitro se oprostim skrbi za vojsko, ki se pravkar pričenja in se bom mogla posvetiti načrtu, let nam ga predlagate. Videli bomo tedaj, če je izvedljiv in kako naj vam pomagamo, da ga uresničite.« Dobra kraljica je tudi velela svojemu zakladničarju, naj Kolumbu izroči toliko denarja iz državne blagajne, da bo mogel dostojno živeti in čakati, da bo znova pozvan na dvor. Krištof Kolumb je torej odšel k zakladničarju, ali kakor bi ga iment ovali daiies k finančnemu ministru. Bil je to don Alfonzo di Quintanilla, katerega tudi že poznamo iz naše povesti. Bil je plemenit 'me le po rodu, ampak tudi po srcu. Pazljivo je poslušal Kolumbovo 'pripovedovanje tn ga tako vzljubil z vsem srcem. ne vračam«. 4005. Uprava: Kopitarjeva oliea 0l