Dr«gi tovariš Tito! ^»«česSaTta'Pridru- Paj z našimi ' kl tj jVsku-VasUe7t? Vurstniki a drugih Pošiljamo oh fatskih rePublik ^bileju tv°jem velikem N žillS^0 sPreir>ljamo •Itl° "ate snr^? pot' Ponosn' mam0 radi Pv ,MJemo te in te Sni0 vdani t k° nas Je in vsi htmo svečJn°Ji?raznik Praz" SdaiPn ' kajti dokazati vletu, "^V0J dan" najlep- Ji' 7*da bom°mia- ^ Gladine * ,zo socialistič-P.ridobitve revni- svob°do in J? naša 2^' na katerih £na JugoslaviiUpraVna sociali" m ero ^ lobodo, za skuPaj z na- J v prihod^1110' da bomo ce]im dol8° ostaneš e'Aant'obii"Wia- Dert 0 inhrair u Potrebno, dn^Cotne°branilivsako Gladina in občani Novega mesta ^mladosti 'e "eč ti. KEJ", mladin- ;l sta ter L obcaniNoveea te ce » C? Vem trsu ?đs na Pre-'■'I>osi':Vezno Štafeti!'4"0 Pozdra- \ „Sf^niku Ti?11^08". k' M- & želip u pozdrave V>?fet0b *•*« [Ve^ 2 ^stav^j4 ,?oe 'iudi ^tSfSRB sfts8fea» PL Pobratenje bo 5. maja Kočevska delegacija se je v Prokuplju dokončno dogovorila za pobratenje - Nakazana pot sodelovanja Mladi kmet Milan Mirtič izroča zvezno štafeto mladosti Borisu Dularju, predsedniku občinske konference ZSM Novo mesto. V ponedeljek, 7. aprila, je tri-član^a delegacija (vodil jo je prof. Saša Bižal) krajevne skupnosti Kočevje, ki je bila na obisku v Prokuplju v Srbiji, poročala o rezultatih tridnevnega obiska v tej krajevni skupnosti, ki se bo 5. maja letos pobratila s KS Kočevje. CESTA BREŽICE-DOBOVA ZAPRTA Sava in Krka sta pri Brežicah preplavili bregove. Vrbi-.na je bila delno pod vodo že v nedeljo. Sava je v ponedeljek zvečer še naraščala, zato so ljudje v ogroženih območjih bedeli vso noč. Za dežurstvo je v kritični noči od ponedeljka na torek poskrbela tudi brežiška „AGRARIA" - za primer, če bi bilo treba preseliti živino iz hlevov v Trnju. Cesto Brežice—Dobova so v ponedeljek zaprli za ves promet, ker jo je ponoči na Mostecu zalila voda. Iz Kostanjevice so sporočili, da je gladina Krke normalna in da ni poplav. V____ ^goški center - pot SPOMINSKI POHOD DO BECE LETOVE JAME Občinska konferenca SZDL Novo mesto bo na dan osvoboditve, 27. aprila, priredila spominski pohod po poteh revolucije, ki bo sestavni del osrednje dolenjske proslave ob 30-letnici svobode in srečanju borcev XV. divizije. Želja prireditelja kot tudi ostalih (kužbenopolitičnih tjrganizacij novomeške ^občine je, da se pohoda do Beceletove jame udeleži čimveč mladincev, občanov in delovnih ljudi. Prijave za udeležbo sprejema do 25. aprila občinska konferenca SZDL Novo mesto. Osvoboditelji spet v Novem mestu Na osrednji dolenjski proslavi 30-Ietnice osvoboditve 27. aprila na novomeškem Glavnem trgu bo govoril Janez Vipotnik, član predsedstva SRS -Dolenjska metropola bo gostila tudi borce XV. divizije Do osrednje dolenjske proslave 30-letnice osvoboditve, ki bo, združena s srečanjem borcev XV. divizije, 27. aprila na novomeškem Glavnem trgu, je torej le nekaj več kot štirinajst dni. Pi525?**&. w H^oih in iU-freds,avni- Vj^nih J*d»jO» šol in &8*5E",U * ob-^oE enote «- Na^c Sali čl 0r|ani2acij >4?^tVKprcd V * dva teiTLi. Pn^a v emeljna proble. : kal; ; -fc KinŽL^'^va na^f01"10 V Zk?Ucij zadnSh, dol°čUih tSiftin d^?k'v0braževal- 1» Apa J^sto nai K Voda za Sol- V b0liŽ°lie prinl ^nske,n da- ' &!\f S: ns? >cžf"fem yefcc8a r. °btMft formirati . 8a" ^■S&B-Ssa ^^4kllp^kuza" [ ^aisgt^ !•"« šali ie-- v ^"isa| p0l^a P°svetu 7. aprila v Novem mes-reforme kadrovskega šolstva Tako bi dali mladim več možnosti za pravilno odločitev za vzgojno izobraževalni poklic. ' D. RUSTJA -Pripravljalni odbor,-vkaterem so- tudi predstavniki XV. divizije, je prejšnji četrtek sprejel dokončni V POSAVJE BANČNA PODRUŽNICA Julija letos bo v Posavju zaživela podružnica ljubljanske banke. V letu dni bo usposobljena za vsa opravila, ki sodijo v njen delokrog. Zahtevnejše stvari, kot so plačilni posli s tujino, bodo za krško občino začasno opravljali v Novem mestu, za sevniško in brežiško pa v Celju. Z ustanovitvijo samostojne podružnice za Posavje se uresničuje tisti del dolgoročnega programa, ki predvideva poenotenje bančne službe v regiji. Sedež podružnice bo v Krškem, v Sevnici in / Brežicah pa bodo še vnaprej zadržali ekspozituri. program proslav, krbodo -v-počasti-tcv 30-letnice osvoboditve ob koncu tega meseca v. dolenjski regiji. Tako bodo v kulturnem sporedu 27. aprila na novomeškem Glavnem trgu sodelovali: združeni moški pevski zbori in okteti iz novomeške občine ter pevski zbor Grafika iz Ljubljane, ki jim bo dirigiral France Milek, pionirska pevska zbora iz Novega mesta, godba ljubljanske garnizije pod vodstvom podpolkovnika Pavle- Josip Vidmar obiskal Krko Zanimiv pogovor s predstavniki inštituta Predsednik Slovenske akademije znanosti in unfetnosti-ter člai;! predsedstva SRS Josip Vidmar je z akademikom dr. V NOVEM MESTU DVOBOJ MADŽARSKA -JUGOSLAVIJA V nedeljo in v soboto (12. in 13,- aprila) se bosta na kegljišču „Gorjanci" v Novem mestu pomerili v prijateljski tekmi izbrani iTtladinski vrstiJMadžarske in Jugoslavije. Organizacijo srečanja je Kegljaška zveza Jugoslavije prepustila Novomeščanom in s tem novomeškim kegljaškim delavcem izrekla lepo priznanje. Obe reprezentanci bosta v Novo mesto prišli 9. in 10. aprila. V soboto se bosta najprej pomerili obe vrstiy v nedeljo pa bodo nastopili posamezniki in posameznice. Pri organizaciji Kcgljaškega dvoboja pomagajo tudi podjetja Gorjanci, Krka in Novoteks. ^ • B. D. inž. Antonom Kuhljem 2. aprila obiskal Inštitut za raziskave in razvoj, ki deluje kot TOZD delovne organizacije Krka v Novem mestu. S sodelavci inštituta in drugimi predstavniki Krke se je pogovaijal o dejavnosti inštituta, sodelovanju in usmeijanju raziskovalnih prizadevanj. Po pogovoru si je Josip Vidmar ogfedal nekatere proizvodne obrate tovarne zdravil. Inštitut Krke ima danes že nad 200 sodelavcev, od tega 100 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo. Sodeluje s številnimi univerzitetnimi inštituti in raziskovalnimi laboratoriji doma in v tujini, pri čemer naj-češče omenjajo inštitute v Cehoslo-vaški. Sovjetski zvezi, na Madžarskem, Nizozemskem in drugod. Dobro je povezan z razvojnim sektorjem v ljubljanskem Leku, s katerim je Krka v SOZD. Znanstveniki in raziskovalci Krke si prizadevajo, da bi delali v manjši anonimnosti, to pa, kot poudarjajo, bi laliko dosegli z združevanjem slovenske ,,pameti" in delitvijo dela na znanstvenoraziskovalnem področju. POVEJTE NAM! Tokrat bo naše uredništvo v gosteh, ki je do sedaj obiskalo že Hinje, Pišece, Vinico in Grčarice, odpotovalo v metliško občino. Obiskali bomo Veseličevo gostiliK) v PODZEMLJU. kjer se bomo v sredo, 16. aprila,od 16. ure napfej pogovarjali z vsemi, ki bodo prišli kaj povedat, svetovat, pograjat aU samo pokramljat. Prebivalci Podzemlja in okolice, dobimo se v sredo popoldne! Domačini so gostom iz Kočevja razkazali tudi mesto, muzej, več delovnih organizacij in Ajdanovac, kjer je bil leta 1941 ustanovljen toplićki partizanski odred, danes pa je tam rekreacijsko središče za mladino in otroke. Na uradnih razgovorih so se dogovorili, da bo svečan podpis listine o pobratenju 5. maja letos v Kočevju, ko slavi KS Kočevje 30-letnico osvoboditve mesta in hkrati svoj prvi krajevni praznik. Posebno pozornost so obisku kočevske delegacije v Prokuplju posvetila sredstva srbskega javnega obveščanja, posebno radio. Občino in KS Prokuplje bomo našim bralcem podrobneje predstavili v eni prihodnjih številk našega lista. RAZSTAVA DEL ŠOLARJEV Razstava likovnih del šolske mladine iz občine Ribnica pod naslovom „NOE v očeh otroka" je bila odprta v Petkovi galeriji v ribniškem gradu od 1. do 7. aprila. Organizirala jo je kulturna skupnost Ribnica, posvečena pa je bila občinskemu prazniku in 30-letnici osvoboditve. ta Brzulje in ena od belokranjskih folklornih skupin. (Nadaljevanje na 4. str.) KOČEVJE: JUTRI NA KANGBAČEN Jutri, 11. aprila ob 19. uri, bo v gimnazijski dvorani v Kočevju predavanje „Kangbačen 7.902 m". Spremljano bo s predvajanjem 200 barvnih diapozitivov, ftedaval bo Peter Sčetinin, organizator predavanja pa je Delavska univerza Kočevje. DBH NBVOIIESTO JE VAfiA BANKA Korak bliže k flačrtmrazvoja Dolenjske Naročajo ga občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje Medobčinski svet dolenjskih občin je novembra 1973 in ila kasnejših posvetih sklenil, da bo naročil izdelavo pokrajinskega načrta o razvoju svojega območja. Pokrajinski načrt razvoja, ki bo prvi te vrste v Sloveniji in usklajen z novimi pogledi na sistem družbenega planiranja pri nas, bo obsegi ekonomske, socialne in prostorske vidike hitrejšega razvoja Dolenjske in Bele krajine. Občinska skupščina Novo mesto je na minuli seji potrdila sporazum o izdelavi tega načrta, ki ga naročajo občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje ter Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje. Denar za izdelavo načrta, katerega osnovni temelj je spoznanje, da je usklajena in načrtovana rast proizvodnih sil in spreminjanje družbenih in z,njimi prostorskih odnosov gibalo napredka, bo poleg omenjenih prispeval tudi sklad Borisa Kidriča. Temeljni načrt naj bi po sedanji oceni stal 1,242.000 dinarjev; od tega bo črnomaljska občina pričevala 70.000 din, metliška 28.000, novomeška 198.000, trebanjska pa 57.000 din. Izdelavo načrta bo prevzel Urbanistični inštitut SR Slovenije. Dr. Peter Jerman (prvi na desni) kaže predsedniku SAZU Josipu Vidmaiju (poleg) izdelke v enem od obratov novomeške tovarne zdravil. Na sliki sta med drugim še (od leve na desno) akademik dr. inž. Anton Kuhelj in dr. inž. Miha Japelj. (Foto: S. Mikulan) Nov val frontalnih motenj je v sredo dosegel zahodno Slovenijo. V četrtek bo še oblačno vreme s padavinami, nato postopno izboljšanje. Ob koncu tedna bo prevladovalo suho in nekoliko hladnejše vreme. št< 15 (1342) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 10. aprila 1975 7AQnrUaria 'e "st odlikovan z redom li^GE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI tedenski mo:;aik Ameriško letalstvo je začelo prevažati v Združene države Amerike na stotine vietnamskih vojnih sirot. To so otroci ameriških vojakov še iz časov, ko je bilo v Južnem Vietnamu več sto tisoč pripadnikov oboroženih sil ZDA,-Ai. enem izmed -poletov s sajgonskega letališča pa se je pripetila usodna nesreča, ko je strmoglavilo največje letalo na svetu, galaxy, in se je ubilo okoli 200 ljudi, med njimi več kot 150 otrok. Čeprav so. sprva menili, da je letalo strmoglavilo zaradi sabotaže, se je izkazalo, da je nesrečo zakrivila napaka v konstrukciji letala... usodna pomota... Ta čas pa bi se kmalu zgodila nesreča tudi v vesolju, ko je prišlo do nepričakovane okvare na sovjetski vesoljski ladji Sojuz. V njej sta bila dva vesoljca, ki pa sta srečno pristala kmalu po vzletu. Posebnost tega, sicer srečno končanega poleta, pa je v tem, da je nezgoda izzvala veliko zaskrbljenost v Houstonu, kjer se priprav^ajo na skupno potovanje v vesolje ameriški in sovjetski astronavti. Sovjetska ladja Sojuz, ki je doživela tako neslaven konec na svojem zadnjem poletu, je namreč natančna kopija tiste, s katero naj bi vjeti opravili skupen vesoljski poskus. Sedaj je slišati v Houstonu glasove, da utegne zadnja svjetska nezgoda slabo vplivati na načrtovano skupno sovjetsko-ameriško potovanje v vesolje... slabi obeti... Medtem pa je po nekajteden-skem premirju znova zaropotalo v Belfastu na Severnem Irskem, kjer je IRA podtaknila več bomb. Rezultat: sedem mrtvih in več ranjenih... prekinjeno premirje... BUENOS AIRES — Člani desničarske piofašistične organizacije „Tri a" so zverinsko umorili šest ljudi in njihova razmesaijena trupla pustili blizu mednarodnega letališča Ezeiza pri Buenos Airesu. Trupla so našli predvčerajšnjim, morilci pa so se medtem že umaknili. SEUL — V Južni Koreji je kakšnih 2000 študentov protestiralo proti vladni politiki Odbira nedeljivih kmetij Zaščitena kmetijska zemlja naj bo obdelana Slovensko kmetijstvo ne prideluje toliko živil, kot bi bilo potrebno in naravnim razmeram ustrezno. Povojni razvoj ni bil tak, kot smo si ga želeli. Bolje naj bi ga usmerjali z novima republiškima zakonoma o kmetijskih zemljiščih in dedovanju kmetij, ki sta bila sprejeta 1973. leta. Kaže pa, da je zakone laže sprejeti, kot jih uresničevati. Z navedenima zakonoma naj bi zaščitili kmetijsko zemljo pred odtujevanjem — za gradnjo Jovarn, (^sMtanov^j-ilLdrugo — skrbeli, da bi bila vsa kmetijska zemlja ustrezno obdelana in ohranili dovolj kmetij. Te na-lo^ naj bi' uresničevali kme--tijike zemljiške skupnosti, ki so jih lani ustanovili po vseh občinah. Neobdelana zemlja pa naj bi se zbirala v občinskih zemljiščih skladih, od koder bi jo dodeljevali tistim, ki bi jo lahko obdelovali. Za to je potreben denar. Noben lastnik namreč ni dolžan prepustiti svoje zemlje občinskemu zemljiškemu skladu zastonj, četudi je ne obdeluje, kot bi bilo treba. Denarja za odkup zemlje ni dovolj, zato skupščine kmetijskih zemljiških skupnosti omejujejo svoje delo na stvari, za katere niso potrebna večja gmotna sredstva. Predvsem načrtujejo tako imenovani kmetijski zemljiški prostor, kjer se v prihodnjih letih ne bi smelo graditi, in določajo kmetije, ki jih po smrti lastnika ne bi smeli deliti, ampak bi moral celo prevzeti le en dedič. Kjer so bolj v zaostanku — počasni so skoraj 1. i-il-. X Zrt nl-t__- lil oDCinaii — ] šele merila, kako naj bi odbirali tiflce kmetije. Odbira nedeljivih kmetij, ki jih nekje imenujejo perspektivne, navado ni usklajena s kmetijskim zemljiškim pro-šloromr V hribovskem n^lju" je npr. 30 kmečkih poseste ✓, ki imajo skupno 130 ha knietijske zemlje. Med njimi sta le dve taki kmetiji, Id ju kaže preusmeriti in urediti za sodobno ter donosno proizvodnjo. Druge so ali premale ali gospodarji nimajo mladih naslednikov.Kaj torej storiti z več kot 100 ha kmetijskih zemljišč v tem naselju? Mladim ljudem se ne ljubi voziti dalež na delo, zato so se odselili. Ostareli pa bodo z leti vse manj sposobni za delo. Vseh kmetijskih zemljišč ni moč zaščititi le tako, da se večje kmetije, na katerih gospodarji že imajo naslednike, obvaruje pred delitvijo. Načrtovati bo treba obdelavo kmetijske zemlje tudi manjših, opuščenih kmetij. Neobdelano bi bilo treba dodeljevati drugim kmetom, če je kmetijska organizacija ne bo marala obdelovati sama. Predvidevati je treba, koliko kmetij bi bilo potrebnih v naselju ah vasi, da bi lahko prevzemale v obdelovanje tedenski zunanjepolitični PJ*jLj> s . 4 |r HAMBURG — Tukaj seje nenadoma nekemu modemu zmešalo, pa je začel streljati & ^v. ^ eni izmed najbolj prometnih mestnih ulic. Šest oseb je bilo ranjenih, en?, med njim1 P" ranam podlegla. Na sliki: ena izmed žrtev napada blazneža. (Telefoto: UPI) večja in težja naloga, kot le zaščititi sedanje trdnejše kmetije. Če se je ne bomo s^bno lotili, se na m bo kmetijska zemlja iz-gubljana na vseh koncih in krajih. Kdaj pozneje jo bo vehko teže znovič krčiti, če nam bo primanjkovalo kruha in mesa, na svetovnem trgu pa bodo živila draga, kot zdaj poskrbeti za ustrezno obdelovanje. JOŽE PETEK Iz zadnjega PAVLIHE - To so pa naši neposredni proizva-jaici izgub! tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ristiti za svoje politične spletke) lomijo kopja okrog teh odnosov. Naši odnosi z Albanijo — ki so vse boljši - so zelo pomembni za mir v tem delu Balkana, je poudaril predsednik Tito. Zato je prav, da v skupnem interesu obeh strani te odnose še izboljšujemo. Delegati Kmetijske razvojne skupnosti Slovenije so prejšnji teden na seji svojega izvršnega odbora razpravljali o trenutno najbolj perečih vprašanjih našega kmetijstva. Ob tem so opredelili politiko investicijskega spodbujanja za kmetijstvo, da bi dosegli uresničitev dolgoročnega (že začrtanega) programa razvoja kmetijstva. Prednostna področja našega kmetijstva so tako nesporno določena: v govedoreji je jasno začrtana prednost slovenskega kmetijskega območja, pri čemer se bomo morali zlasti pobrigati za povečanje mlečne proizvodnje ter za povečani stalež osnovne Črede govedi, medtem ko naj bi prašičerejo ter perutninarstvo ohranili le na sedanji ravni proizvodnje. Proizvodnja hmelja je pomembna postavka slovenskega kmetijstva — zato bomo morali poskrbeti za povečanje pridelovalnih površin za to kulturo ter zaradi tržne konjunkture za uvajanje ustreznih novih vrst hmelja. Delegati so poudarili, da bodo pri določanju pogojev za odobravanje kreditov za kmetijstvo morale imeti prednost tiste naložbe, ki bodo kar najbolj zadovoljevale potrebe po surovinah za predelavo ter potrebe po prehrani prebivalstva -prek skupnosti pa bo treba spodbuditi tudi vlaganja v določena kmetijska področja dejavnosti kot so npr. vinogradništvo, sadjarstvo, proizvodnja strojne opreme itd. Prejšnji petek' je skupnost otroškega varstva Slovenije sprejela nove dohodkovne razmejitve za pridobitev otroškega dodatka. Podrobnosti o tem so bralcem gotovo že znane iz dnevnega tiska -omenimo le, da je bilo tokrat ponovno poudarjeno, da sodi otroško varstvo med prednostna področja skupne porabe za letos, in s tega vidika so bfli tudi postavljeni novi dohodkovni cenzusi. Minuli teden je predsednik Tito potoval po Makedoniji in pokrajini Kosovo — ob tej priložnosti je imel več razgovorov s tamkajšnjimi političnimi aktivi, pri čemer je obširneje načel nekaj temeljnih političnih in idejnih vprašanj naše družbe in sedanjega časa. Na prvem mestu omenimo poseben vsebinski poudarek, ki gaje dal predsednik Tito delu, organiziranosti in disciplini članov ZK. Z delom Zveze komunistov po X. kongresu smo lahko dokaj zadovoljni — je ob tem dejal predsednik Tito — seveda pa še zdaleč ne moremo biti tudi povsem zadovoljni. Imamo še veliko dela, ZK mora utrditi svoje vrste. Pri nas smo večidel odstranili razne dogmatike in liberalce iz članstva ZK — obstajajo pa še takšni, ki so se sicer pritajili, vendar vsekakor nimajo mesta v ZK. V prihodnje bomo še krepili vrste ZK s sprejemanjem novih članov, je poudaril predsednik Tito, le merila bomo ob tem morali zaostriti. Tako bomo dobili komuniste, ki ne bodo samo člani ZK, marveč res pravi komunisti — takšne, ki bodo šli dosledno po liniji ZK, tako kot je bilo tudi v času, ko smo pripravljali revolucijo. Predsednik Tito je ob tej priložnosti govoril tudi o delu osnovnih organizacij ZK ter je poudaril, da se morajo le-te ukvarjati z vsemi bistvenimi vprašanji dela in življenja v svojem okolju, da morajo vselej prodirati v bistvo družbenih dogajanj pri nas. Zato je potrebno, je poudaril predsednik Tito, da komunisti dograjujejo sami sebe, saj dograjevati sebe pomeni dograjevati tudi druge v svojem okolju. Med razgovorom s političnim aktivom Makedonije je predsednik Tito še posebej načel nekatera vprašanja naših zunanjih odnosov — kritično je obsodil vse tiste, ki skušajo zanikati vrednost našega osvobodilnega boja ter skušajo ocenjevati naš NOB kot eno izmed drugih odporniških gibanj drugod po Imamo še veliko dela Velik poudarek je dal predsednik Tito med razgovorom s političnim aktivom Kosova tudi nacionalnemu vprašanju v naši družbi. Nacionalno vprašanje, je poudaril, je eno bistvenih vprašanj vsega družbenega razvoja — le tega pa ni brez resnične enakopravnosti. Za pravilen razvoj mednacionalnih vprašanj je izredno pomembno ustvarjati možnosti za skladen gospodarski razvoj povsod — to v naši večnarodnostni družbeni skupnosti tudi konkretno dokazujemo. Eno takšnih območij naše države, kjer nenehno preskušamo in dokazujemo našo politiko ter njeno načelnost, je prav pokrajina Kosovo, ki je gospodarsko sicer manj razvita, kar je težavna dediščina preteklosti, se pa vsa družba trudi za njen hitrejši razvoj. Ob tem je predsednik Tito opozoril še na naše odnose s sosednjo Albanijo — saj se prav prek Kosova (ki ga mnogi skušajo izko- Po pobegu Lon Nola iz oblegane kamboške prestolnice in popolnem porazu sajgonskih sil, ki so se umaknile z več kot polovice južnovietnam&ega ozemlja, sta režima v Phnom Penhu in Saigonu skorajda v razsulu. Zadnji teden je prinesel juz-novietnamskemu direktoiju Thieuju dodatne skrbi, ki jih ni mo^a preprečiti tudi nova ameriška vojalka-pomoč. Potem ko so sporočili, da so v Saigonu preprečili poskus državnega udara, je prišla včeraj novica, da je neko letalo odvrglo na predsedniško palačo v Saigonu več bomb. S tem se na tudi zunaj otipljiv način izraža vse večje nezadovoljstvo politikov in vojakov s sedanjim režimom, ki niu najbrž ni pomagala niti rekonstrukcija vladnega kabineta konec minulega tedna. Podobno je tudi v sosednji Kambodži, kjer so po begu Lon Nola na ključnih položajih sicer dnige osebnosti, vendar pa to ne more preprečiti nadaljnega poslabšanja režimskega položaja. Sihanuku zveste sfle so v zadnjih nekaj dneh zasedle še nekaj utrjenih položajev, ki so branili dohode k Phnom Penhu in se ponekod približale mestu na pičle tri kilometre. Ameriška letala so včeraj in predvčerajšnjim odpeljala še nekaj zbeganih skupin ameriških in diugih tujih diplomatov tako, da je v kartiboški prestolnici v diplomatskih krogih skoraj popolno mrtvilo. Tudi s tem se kaže nezaupanje do sedanjega režima, ki se drži na oblasti samo zaradi ameriške pomoči. Koliko časa bo ta še lahko prihajala v oblegano mesto je veliko vprašanje, kajti zadnjo zvezo s svetom, letališče Po-čentong, osvobodilne sile nenehno obstreljujejo z raketami in granatami. Tudi v Vietnamu so v začetku tega tedna osvobodilne sOe izstrelile več raket in granat na Saigon in s tem vnesle še dodaten element nemira v že tako dovolj živčno mesto. Medtem se v Ameriki začenjajo stare razprave o tem, kaj bi veljalo storiti, da bi preprečili padec Thieujevega režima. Večina meni, da so Združene države Amerike storile vse, kar so mogle in kar so bfle dolžne storiti in da je za sedanje razsulo kriv samo saigonski režim. Predsednik Ford je sicer dejal, da še razmišlja, kaj naj bi Združene države storile, da bi ohromile ofenzivo osvobodilnih sil, vendar pa to po vsej veijet-nosti ne bo vključevalo tudi takšne nevarne in nesmiselne akcije, kot je to, na primer, bombardiranje Severnega Vietnama ali celo direkten poseg ameriških oboroženih sil. razsulo v INDO kini v«i Po Hi . N Jetn niii OBISK PREDSEDNIKA GA Gabonski Pred^^fner ki se je mudil na i £ sku v Jugoslaviji« J v ^ dom izjavil, ljen s pogovo«rW ntf^, jugoslovanskimi .oVf Tudi v tičnih krogih izrazaJ *' ;_ Stvo, da se je vanje med dvem . ^j državama, ki d poli ^ kdove kako te *3 ekonomskih ,n Obisk gabonsk®g eS je bil prfožnosi črpne pogovore j problemih m f uvrščenih, "ia.nA vezavo konkretn* obema državama- A TELEGBa#lif/ 'PAR.^ - hudo ranjeni v,jueiU^^j Djoković dobij P bjl dr.Ginsberg,WJ^enoev. ^ A „Faazem mg so junaki A lah|c0 flJA škega fucrena. ^up1" jHJ ustanovih |?°c tetf' b W': spodbudUi." S S So*/3 nja pariški rJiceko£z ^ JA atentatu na u C Djokovića v ročilu najbolji ju P^jA dejavnostjo us nani bolj popolnJzs nov — 2.ačcn- . s jii J j/j bil Favelič gost Benita Mu,fat ki Jk.Šgubo o ®miJah ustva- iod^inka?'kakoso l b°rno r>a načrtuje- ^dfč na trebi ,več Pri' V~^J^eban1Ski strani. S®® • N0Vn w„ K%ram žive jeir>vvv° MESTO D S vfi11 mes^u n?edeljkov x~ |r3^čPerv Šp e v ■ M ^b vP c<-nn ^ cenf ^ dinarje V r^-i0-v^jali JJ.prodaii i2 glav prk-nl- } g.0Vej° ] ll en ^6- Cerfo ne z'vine so J^tJi Ji ~~ u lfl j?0 bile take-v e teže u dinarjev za h m Znanstveno-raziskovalna dejav-' nost inštituta novomeške „Krke" je dobro znana v Jugoslaviji in v svetu, predvsem v vrsti držav vzhodne in zahodne Evrope. Znanstveniki in raziskovalci te znane tovarne zdravil že dalj časa sodelujejo z inštituti in laboratoriji v Ljubljani in nekaterih drugih krajih pri nas in z ustreznimi ustanovami v Cehoslovaški, Sovjetski zvezi, na Madžarskem, Nizozemskem in v drugih državah. V ICrkiflem institutuTseciranje podgane Krkin inštitut, ki je zdaj samostojna TOZD, združuje nad 200 raziskovalcev in sodelavcev, od katerih jih ima okoli-100 visokošolsko izobrazbo, med temi pa jih je 30 z doktoratom in so tudi univerzitetni 'kmetijski nasveti •ko Pognojiti travnik /Hia^lvianih cen il^PiavCen^ mesa ""ff""1. gnojil in tako ali drugače tr-^jiŠC i..navidez nesm;m, ka in & nekaterih pridelkov je ir a vC(j 1 že brez gnni.. ■ sP°dbujati gnojenje travnikov in > etl o enoje J^JacnJa nekaj rodijo. Toliko več pa je zato ^ meni, da bolj zanesljivo povrne stroške ^aniSj0?- VSJ?ki Pril°žnosti poudarjajo, L>o !^h ne na n0H» opuščati dognojevanja z lske ^ ,P°rabliani k !}e na travnatem svetu. Ob manj dn' e (stroii I^etyski zemU' dajejo tudi druge Z3t0 je pj^jein ' Zakaj travna n * ski 8n°j ni nujno potreben. Celo Pos°siti na 8n°jeni skora"? vsebuje dovolj humusa in bi ga z "S okLmclali proč- Gn°j Jc ^lCbkot dve t^l.enojili. P mam' travnike in pašnike pa ^ rj^as«1 S ^°^nem°ineLS'i^1 travn^ov in pašnikov je slabo toča^nim161113 dvenia i!r Vem' to narekuje, daje treba H ton ^n°jilom s f a,j oma' P° potrebi pa dognojevati 5S pZn0sti Pr.lm^Sf°rjem in kaliJem * zafadi njune $ > Pa SreH 31? F10*'1 Jeseni ali pozimi, v W° 9n,ke PriporočvaC?^0m P°mladanske rasti. Za ^VeA0 *eiirr: 18 : 18 ali 8° do 500 ^8 nitrofoskala 0 : ^ bat' je treba kol*' ' 22 na h*ktar Ce ^vnike preii . . n° M ,re,jin° d° P°l0ViC !ako P°8n°jeni, laliko mirno Nir?^aln ta^o kot ° • a dodati še dušična gnojila. "i ^Pravoelf^1 nepravi,no M ko H,' ^avjp • 'kom. Tn _ , fosfor in kalij, potem pa nekrmPln ^ge vrst£° T™ nažene v rast slabše trave, plevela, ki poslabšajo kakovost Inž. M. L. sodelavci. V glavnem jc dejavnost inštiiuta usmerjena v raziskovanje za potrebe osnovne dejavnosti „Krke" (kemija, biokemija), pri čemer je glavni smoter iskanje novih zdravil in ustreznih tehnoloških postopkov za proizvodnjo. Ko je prejšnji teden obiskal ta inštitut predsednik SAZU Josip Vidmar s sodelavci, so mu dr. Peter Jerman, dr. Miha Japelj in drugi, ki so predsednika SAZU spremljali tudi med njegovim ogledom Krkinih proizvodnih obratov v Ločni, veliko povedali o svojem prizadevanju, da bi se ,,slovenski možgani" še bolj združili, med seboj še bolj sodelovali. Poudarili so, da bi bilo nujno predvsem še bolj zbližati znanosti — tiste, ki so neposredno vezane na proizvodnjo, in tiste, ki na višji stopnji rešujejo teoretične probleme. Kot je bilo slišati, pa do zdaj ni bilo bistvenega koraka naprej, čeprav sc si Krkini sodelavci prizadevali naj manj pol desetletja, da bi prišlo dc ,,razumljivejSega" medsebojnega znanstvenega dialoga. I. Z. Ameriški biki?! Je predvidena o.svežitev krvi domačega "šrvofjavega goveda, napove-dana že v sestavku „Ameriški biki in ribniške krave", smotrna? To vprašanje vznemirja nekatere rejce, tudi tiste, ki sicer niso nezaupljivi do novosti. Iz strokovne literature navajamo nekaj najvažnejših ugotovitev, ki utemeljujejo predvideni ukrep, katerega namen je izboljšati nekatere proizvodne lastnosti našega rjavvga goveda. Ameriško rjavo govedo ni v celoti zraslo na ameriških tleh. Pravzaprav je to švicarsko rjavo govedo, uvoženo v Ameriko pred približno sto leti, nato pa skrižano s pasmama jersey in guernscy. Ti dve pasmi sta vnesli v švicarsko ijavo govedo nekaj zelo pomembnili proizvodnih lastnosti, kot so; zanesljiva molžnost prvesnic, boljše in za molžo mehkejše vime te/ zlasti večji „okvir" živali. Za naše sivorjavo govedo je značilno, da je glede rasti preveč „zbi-to", polno in okroglo. Znanstveno je ugotovljeno, da živali take rasti ne dajejo največ. Amerikanci so s selekcijo to lastnost odpravili in pasmo, kiji pravijo tudi bro\vn sviss, zelo izboljšali. Razen že naštetih ima amerjško rjavo govedo še neTca-tere, tudi pozornosti vredne lastnosti: lažje porode, večjo rastnost, dolgo rast in veliko končno težo ter trdne noge in parklje. Izboljšanje domačih krav z ameriško ,4avjo" Očitno prinaša ameriška pasma , celo vrsto izboljšav, zaradi katerih so se v Sloveniji že lani (ameriški rjavi biki so lani oplodili že 10.000 naših krav) lotili oplemenitenja doma-č.e pasiiie. Z ulcfčponi ^aVzaprav kasnimo, saj so v sosednjih alpskih deželah že na široko izvedli to akcijo. Gorenjski sejem Od 1 L do 20. aprila bo v Kranju 14. mednarodni spomladanski knie- Poudarek na Gorenjskem sejmu : kmetijski stroji tijski sejem. Namenjen je predvsem tistim kmetijskim proizvajalcem, ki želijo modernizirati svojo delovno opremo in sredstva ter sodobno urediti svoj dom. Letos bo na 7500 kvadratnih metrih sejemskih površiji v zaprtih prostorih in na SOOO m zunanjega razstavnega prostora pokazalo svoje izdelke najmanj 10() domačih in okoli 90 tujih proizvajalcev iz Evrope, Azije in Amerike. Obiskovalci si bodo lahko ogledali blago za široko potrošnjo, kmetijsko mehanizacijo, velika bo izbira gradbenega materiala, stavbnega pohištva idr. Največ prostora bo namenjenega seveda kmetijskim strojem. Vsak dan ob 17. uri bo v hali B modna revija, na kateri bo več kot 30 podjetij prikazalo oblačila in obutev ter razne dodatke za pomlad in poletje. V času sejma bodo predavanja, na katerih bodo prikazovali filme in diapozitive o kmetijstvu; poudarek bo na sodobni obdelavi zemlje z najmodernejšimi kmetijskimi stroji. Pri nakupu blaga bodo imeli-obiskovalci 2 do 50 odst. popusta. Sejem bo odprt od 9. do 19. ure, vstopnina pa velja 10 dinarjev. Ne več ponoči? v petek, .4. aprila, je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri je republiški sekretar za delo Pavle Gantar novinarje seznanil s problematiko v zvezi z nočnim delom žensk. Sodelovali so tudi predstavniki zveze sindikatov, gospodarske zbornice in republiškega inšpektorata za delo. Ker se nočno delo žensk in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu v prejšnjih letih ni zmanjševalo, marveč je celo naraščalo (leta 1971 je v nočnih izmenah delalo že 19.415 žensk in 640 mladoletnikov), je skupščina SR Slovenije aprila 1973 sprejela priporočila in sklepe, da bi postopno zmanjševali in celo odpravili nočno delo za ženske in mladino. To je tudi v skladu z mednarodno konvencijo. Ta prizadevanja so že pripeljala do sprememb.'Restriktivna politika pri izdaji dovoljenj za nočno delo žensk in preverjanje 5-lctncga programa za postopno ukinjanje nočnega dela vsake DO, ki je prosila za to dovoljenje, je prineslo zmanjšanje nočnega dela žensk in popolno ukinitev nočnega dela mladoletnikov. M- V tekstilni industriji je še največ nočnega dela žensk. Posnetek je iz Novoteksa Konec lanskega leta je v Sloveniji delalo v nočni izmeni nekaj manj kot 12.000 žensk, kar je 40 odstotkov manj kot 1971. Celo v tekstilni industriji, kjer jc ta problem najbolj pereč, se je stanje izboljšalo. K temu je pripomogla tudi modernizacija industrije in izboljšava tehnolo3cih postopkov. A. B. čredno je supisiitt ••• Obveščenost je pogoj za hitrejše uveljavljanje delavcev pri odločanju. V delovnih kolektivih so družbenopolitične organizacije odgovorne za vsebinsko izpopolnjevanje informiranja. TOZD in OZD gojijo različne oblike pismenega in ustnega obveščanja delavcev. Pa živa beseda? V Posavju zahtevajo, da delovne organizacije ocenijo vsebino in oblike informiranja. Vsaka zase naj ugotavlja r katere informacije -■ se-nujne v določenih časovnih obdobjih. Ponekod se še vedno zadovoljujejo z objavljanjem sporočil na oglasnih deskah. Te so najmanj brane. Z zanimanjem jih pogledajo predvsem takrat, ko so na njih prikazani osebni dohodki zaposlenih, medtem ko se za dolgočasne sejne zapisnike ne zmenijo dosti. Zanimanje delavcev za informacije je odvisno od njihovih vsebin. Ko je seja mimo, so zanimivi samo še sklepi, toda pred sejami delegacij ali samoupravnih organov bi brez težav vzbudili interes z obrazložitvijo predlogov in stališč, na katera bi lahko zaposleni še vplivali. Take vnaprejšnje informacije, žal, marsikje zanemarjajo. V delovnih kolektivih dajejo premalo poudarka prenašanju informacij z živo besedo. To velja zlasti za de-bvne organizacije, ki enkrat mesečno ali še bolj poredko izdajajo svoja glasila. Za to niso potrebni vedno dolgi sestanki In ker imajo le v velikih delovnih organizacijah ljudi, ki se ukvarjajo samo z informiranjem, lahko drugod izpeljejo. stvari drugače. Na skupni seji medobčinskih svetov Z K in Zveze sindikatov za Posavje so poudarili, da je temeljita ustna informacija neposredna dolžnost organizatorjev dela, skupinovodij, delovodij in oddelkovodij. Tako pa se žal dogaja, da večkrat prav oni prenaštijo dezinformacije- J. TEPPEY DOLENJSKI. UST Joj! Ali ni škoda opeke - že po petsto je! (Karikatura: Marjan Brcgar) 3 Osvobodi -telji... (Nadaljevanje s 1. strani) Dan ali dva poprej bodo občinske in krajevne proslave v vseh štirih dolenjskih občinah. Na predvečer osrednje proslave bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo „Razvoj ljudske oblasti na Dolenjskem, sledil bo tek „30 let svobode" po ulicah Novega mesta, večer pa se bo končal s koncertom na Prešernovem trgu, kjer bodo sodelovali godba ljubljanske garnizije, solist ljubljanske Opere Franc Javornik ter pevci zabavne glasbe Sonja Gabršček, Marjctka Falk, Martina Bevc in Ilija Tašev. Tega dne bodo krajevne proslave še v nekaterih krajih novomeške občine. Metličani načrtujejo večjo proslavo 26. aprila zvečer na Veselici. Proslavo v počastitev OF bodo ta večer priredili tudi v Črnomlju, na slav-nost, ki bo popestrena s kulturnim programom, pa povabili tudi odbore domicilnih enot. V Trebnjem bo večje slavje že v petek, 25. aprila. Ob 17. uri bo slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij in odborov domicflnih enot, na kateri bodo podelili priznanja OF. To so le največje, ne pa hkrati vse manifestacije, ki se bodo ob koncu aprila zvrstile pri nas v počastitev 30-letnice osvoboditve in dneva OF. Med drugim je še predvideno, da bo mladina ^upaj z vojaki in ^ugimi udeleženci 27. aprila zjutraj izvedla spominski pohod po partizanskih poteh v novomeški okohci, 25. aprila bo večji partizanski miting priredila osnovna šola Grm v Novem mestu itd. I. ZORAN ZA VODOVOD NA RADOVICI 5000 DIN Občinski odbor Rdečega križa Metlika se je odločil, da bo ugodil prošnji krajevnega odbora RK Radovica in za gradnjo radoviškega vodovoda prispeval 5000 dinarjev. s---> Zdravje je vse! Mara Rupena ]e poudarila vlogo žensk . Na svetovni dan zdravja 7. aprila je občinski odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Novo mesto pripravil IV, zbor zdravstvenih delavcev na Otočcu. Ob tej priliki je dr. Milena Hadl orisala pomen svetovnega dneva zdravja. Ki je bil letos posvečen izkoreninjenju črnih koz. Na kratko je predstavila tudi najbolj pereče smrtno nevarne nalezljive bolezni, ki tarejo dandanašnji svet. • 2ia dr. Hadtovo je članica sveta republike Slovenije Mara Rupena -Osolnikova spregovorila o ženi in njeni emancipaciji, o vlogi žensk v našem samoupravnem družbenem sistemu ter poudarila, da so problemi žensk hkrati problemi vseh družb in narobe. Dejala je, da tokrat, ko praznujemo mednarodno leto žensk, ni čas za praznovanje, ampak za učinkovite akcije izenačevanja položaja žensk z moškimi. Ob koncu zbora je dr. Komadina, pomočnik republiškega sekretarja za zdravstvo, spregovorU o družbenem dogovoru o dohodku in delitvi dohodka za skupno porabo v Sloveniji ter odgovarjal na pripombe in vprašanja novomeških zdravstvenih de- V Likovnem salonu v Kočevju so 4. aprila odprli razstavo fotografij članov foto-kino kluba osnovne šole Kočevje. Razstava je lepo pripravljena, zanimiva, naletela je na precejšen odziv obisko-vdcev. Pod naslovom „Moje mesto" prikazujejo pioniiji množico raznih dogodkov iz življenja in dela občanov Kočevja ts^o, kot jih je zabeležila fotografska kamera. Razstava je le drobec številnih kultumih manifestacij učencev, članov kultumo-umetniškeg? društva in foto-kino kluba osnovne šole Kočevje. Namen in cilj razstave niprikazo- fije, pač pa je svojevrsten fotopaf-vanje umetniških vrednosti fotopra- ski zapis o utripu življenja ljudi Pod naslovom »Moje mesto« razstavljajo člani kluba OŠ Kočevje V petek, 4. aprila, so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo fotografij članov f6to4dno kluba osnovne šdle Kočevje. 25 mladih fotoamateijev je razstavilo 135 fotografij o Kočevju. (Foto: F. Brus) Kako je z varčevanjem? Sevnica: ZK terja preverjanje lavcev. D. R. Minuli petek je sklical komite občinste konference ZK vse direktorje (T)OZD v občini na razgovor, kjer so se v glavnem pogovorili o aktualnih nalogah gospodarjenja, predvsem tiste iz sklepov, ki se nanašajo na varčevanje. Domenili so se za 10 sklepov, ki jih je treba izvršiti v povsem dolorče-nih rokih. Izvedbo večine akcij morajo pregledovati osnovne organizacije ŽK, izvršni odbori sindikdnih organizacij in Zveze socialistične mladine. O akciji varčevanja so se dogovorili že na prejšnji seji, sedaj je treba preveriti uspehe dosedanje akcije. Podobno je tudi z ocenjevanjem uspehov pjspodarjenja po zaključnih računih. Kjer je treba oceniti, kako so bili doseženi postavljeni cilji. Politične organizacije v združenem delu morajo presedati, kako kolektivi nadomeščajo uvožene surovine z domačimi. Z varčevanjem je povezano tudi odpravljanje ozkih grl v proizvodnji. Ce so za kaj takega potrebna vranja in tega niso sposobni izvesti v posameznem ko- DOŽIVETJE ZAMIRENČANE V nedeljo, 6. aprila je v telovadnici osnovne šole na Mirni gostoval narodno-zabavni ansambel Lojzeta Slaka, ki so ga prišli poslušat ljudje od blizu in daleč. Bili so navdušeni nad petjem novega pevca Francija Rebernika in nad zanimivim glasbenim programom, ki ga je povezoval humorist Milan Kalan. Velik obisk kaže, da je takih prireditev na Mirni premalo. lektivu, sse bo treba povezovati z drugimi. Do 25. maja je rokzapretehtanje kadrovske zasedbe strokovnih služb. Ob tem bo treba uskladiti tudi občinski dogovor o kadrovski politiku Ravno tako je treba proučiti odliv denaija za sklad nerazvitih republik glede na zmogljivost in razvoj občine. Naloge izhajajo tudi iz povezovanja računalništva v Posavju, obveznosti za sestavo srednjeročnega načrta razvoja občine in pripravo na nove vire energije (plin) in druge možnosti preskrbe z energijo.Nekateri direktorji so opozorili na zahteve z raznih strani za podatke in analize, !ki bi jih morala zagotoviti služba družbencsia knjigovodstva. A. 2. DO KJE SMO PRIŠLI? Na torkovem regijskem posvetu na Otočcu so ocenili uresničevanje sklepov 4. seje predsedstva CK' ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS. U^tovili so, da ustavno organiziranje združenega dela na Dolenjskem spremljajo težave. Pri tem so poudarjali, da morajo delovne organizacije in občine čimprej sprejeti programe razvoja, saj je od le-teh odvisen tudi nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Sedanji čas zahteva enotno bitko, to pa pomeni, da mora dobiti Socialistična zveza čimprej vlogo frontne organizacije. O posvetu bomo še poročali. MLADI O . LJUDSKI OBRAMBI Od 3. do 6. aprila je več kot 80 mladincev in mladink v Bohinju poslušalo zanimiva predavanja o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Predavanja, oziroma štiridnevni seminar je pripravila republiška konferenca Zveze socialistične mladine, predavali pa so znani strokovnjaki in družbenopolitični delavci, med njimi republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen in generd-podpolkovnik Gracijan Skrk. V ZSMS Še precej slabosti Tudi v občinah Brežice, Metlika in Ribnica mladi še niso dovolj aktivni - Kako naprej? Dejavnost mladih je na Slovenskem precej let zaostajala za družbenim dogajanjem, zato je bfl osnovni namen 9. kongresa mladine razkriti pomanjkljivosti ter dati izhodišča za široko in poglobljeno akcijo mladih na vseh področjih vs^danjika. Koliko se izhodišča kongresa uresničujejo, o tem so razpravljali 29. marca v Ljubljani na seji republiške konference ZSMS, kjer so pregledali pokongresno dejavnost od osnovnih do občinskih in republiške konference ZSMS. Akcija, kakršne ne bi bilo treba Komunisti ČZP Dolenjski list kritično ocenili »samozaščitno« akcijo v lesno industrijskem kombinatu Novo les - Opravičilo za vznemirjanje ,3amozaščitno" akcijo novinarjev Dolenjskega lista, ki je bila 10. januarja letos v lesno industrijskem kombinatu Novoles v Straži - sodelovali so delavci PM Novo mesto in zunanji sodelavec lista -so nadavno ocenili na skupni seji občinski komite ZK, izvršni odbor občinske konference SZDL in predsedstvo občinskega sindikal-fveta, 4. aprila pa je to akcijo v zvezi s sklepi omenjene ocenila tudi osnovna oiganizacija ZK pri CZP Dolenj- 4kiipae seje liM. Kot je razvidno že iz poročila, ki ga je pripravUa posebna komisija pri občinskem komite-i« EK, je ta akcija, ki je potekala C vednostjo odgovornih v oivdniftru, povzročila večjo iMtehalno in politično škodo, Aj je vcbudila dvom v organizacijo camozaščite, še posebej na »Iftciji delovna organizacija — 4)viatojni občinski (družbeni) ilgani ter s tem povzročila ^^vičeDo kritiko delavcev No- IfK dosedanje ocene te akci-^ llljuCno z oceno, ki jo je DOLENJSKI LIST sprejela osnovna organizacija ZK pri ČZP Dolenjski list, zamerijo načrtovalcem in izvajalcem openjene akcije, da so precenjevali lastno strokovno usposobljenost in podcenjevali vlogo za to pristojnih družbenih organov. To pa je — kljub dobrohotnemu namenu — povzročilo neuspeh. Ocene tudi ugotavljajo,* da je bila postaja milice pri tem zavedena. Ko je osnovna organizacija ZK pri CZP Dolenjski list ocenjevala akcijo in politično od- govornost za njen neuspeh, je kritično pretresla vse podrobnosti in ugotovila soodgovornost glavnega in odgovornega urednika Dolenjskega lista in urednika priloge P ter jima izrekla kritiko. Komunisti osnovne organizacije CZP Dolenjski list so pri kritični oceni akcije poudarili, da je ne gre razumeti kot zlonamerno dejanje, ki bi imelo namen škodovati kolektivu Novo-lesa. Zato so komunisti CZP Dolenjski list in uredništvo DL sklenili, da se za nehoteno vznemirjenje v straškem lesno industrijskem kombinatu Novoles in za skaljene odnose, ki jih je akcija povzročila, javno opravičijo. . UREDNIŠTVO IN 00 ZK CZP DOLENJSKI LIST ZSMS se je v zadnjih šestih mesecih bistveno okrepila, tako organizacijsko, kadrovsko, kot tudi akcijsko, čeprav je za posamezne organizacije še zmeraj značilna vrsta slabosti, ki otežujejo delovanje. Opaziti je pre-. cejšnjo zaprtost, forumske oblike in načine dela; ni še najdena pot do slehernega mladinca; preveč je posploševanja in poenostavljanja; preveč je brezplodnih razprav o tem, kaj je treba spremeniti ali narediti. Med drugim pa se v organizacijo ZSMS prepočasi uveljavljajo delegatski odnosi. Vse omenjene pomanjkljivosti seveda niso značilne za vse občinske organizacije ZSMS (med mnogimi, ki uspešno izpolnjujejo zastavljene akcije, so tudi mladi iz novomeške občine), toda tam, kjer se pojavljajo, jih je treba čim prej odpraviti z nekaterimi kadrovskimi spremembami, zaostriti je treba odgovornost posameznikov in organov ter angažirati mlade komuniste, ki se še niso dovolj aktivno vključili v organizacijo ZSMS. Med OK ZSMS, kjer so omenjene pomanjkjjivosti še posebno značilne, so tudi Brežice, Metlika in Ribnica. V teh občinali bodo morali mladi vnaprej bolj samokritično pregledati svoje delovanje in hitreje uveljaviti novo organiziranost in vsebine dela. D. RUSTJA ŠTAFETA V DOLENJSKIH TOPLICAH Zvezna štafeta s pozdravi našemu dragemu maršalu Titu, neutrudnemu borcu za boljši in pravičnejši svet, se je letos ustavila tudi v Dolenjskih Toplicah. Na trpu smo $e zbrali mladi in stari, da bi svoje želje pridružili tisočem drugim. Iz Toplic je štafeta nadaljevala pot v Črnomelj. Pri organizaciji sprejema sta sodelovala osnovna šola ,,Baza 20" v Dolenjskih Toplicah in 00 ZSMS Dolenjske Toplice. Mladi so se izkazali tudi v kulturnem programu: nastopil je mladinski pevski zbor, reci-tatorji in moški pevski zbor PD Dolenjske Toplice. MLTA I A BI JAN Josip Broz-Tito: Zdaj podcenjujejo naš prispe j • n z Dolga leta so našo narodnoosvobodilno v0Jn. a(j fa&' strani podcenjevali. In danes, trideset let po zmagi ^ mom, jugoslovansko narodnoosvobodilno vojn°> ,v n;ujejo. padlo milijon sedemsto tisoč ljudi, že spet P° M Izenačujejo jo z vsemi protifašističnimi odporni nji, čeprav smo mi med to vojno ustvarili močno no armado in v glavnem sami osvobodili svojo drža • ^ Kdaj smo se začeli vojskovati? Kdo je v Evrop ^ vzdignil roko proti fašizmu, proti Hitlerju? b'Takratvst^ vija je v okupirani Evropi, v tej trdnjavi teme, že t . ^ proti fašizmu. Kdo je že pred vojno, tik pre agresijo, v svoji državi pripravljal odpor? M1 ^.sin0žf drugim že takrat ustanavljali vojaške komiteje it(^ leta 1941, tistega dne, ko je Hitler napadel Sovje ^ te^ 22. junija, izdali razglas, poziv k vstaji. Zakaj storili že prej? Zato, ker priprave niso bile k°n£ {a^e proc smo že pred tem izvajali nekatere akcije in sao fašističnim tolpam, ki so divjale skozi Jugoslavijo. (Predsednik republike političnemu aktivu Kosta Nad ji Ostati borci tudi dandanes ^jolF Borci ne smejo.molčati: vedno in v vsaki akcij1 m opredeljeni, angažirani in dosledni. So borci, ^ rali in zapustili vrste ZKJ. Predali so partijske knj ^ mi jim tega ne moremo odobriti, ker so dolžni, u ^ no bojujejo znotraj organizacije ZK, borčevske o j in drugih socialističnih progresivnih sil za sv°Je cilje revolucije. Treba je skrbeti tudi za tiste so . NOV, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso vzdržab v _nteresc^^ obdobju, čeprav so ostali predani idejam ZKJ m1 njih- slavij ^ (Predsednik zveznega odbora ZZB NOV Jug0 skupščini borcev) Anton Polajnar; SDK je v napoto menažerj*"1 Zares se množijo nekateri pojavi, za katere koristni ne za organizacije združenega dela ne j^t r P politične skupnosti, čeprav jih večkrat °cenU nilca^-slovnost in podobno. Nezakonitost je PP^l-hodk3 s.^f more biti družbeno koristen. „Ustvarjanje d .^bi ifl ^ imenovanimi koristnimi malverzacijami šk stodb°%. ^ vaja delovne ljudi ter odteguje njihovo pozorn za f povečanje produktivnosti dela, ki je edin1 povečanje dohodka in izboljšanje življe njskeg^ pOg°^: * Malverzacije, o katerih govorimo, so razen te°\eV) kar J ij vzrok kriminala in prilaščanja družbenih sre Q na ^ ie tako za posameznike kot za skupine. Zato je n področju do konca zaostriti odgovornost K le posebno tistih na vodilnih položajih. vlSte-$ Služba je najbolj v napoto menažerjem ^^ ld :k mo tako malo tako imenovanih poslovnih I ja V b specializirali ali za naravnost protizakonita nenad°.^ i, iskanje lukenj v predpisih. Predstavljajo se k jU Pri določitvi zaščitenih kmetij gre predvsem . kakor je poudarila 3. konferenca ZKS, omeji QSt tijskih posestev ter okrepi ekonomska zmoglj1^. v3Ji varnost njihovih prevzemnikov, ki bodo n ^ b^sl1 tovanjem. Povsod so zato sprejeli tudi sklepe, gjeval11 i; tene kmetije deležne večje skrbi kmetijske P°s.PeV jns|3 p be in imele prednost pri posojilih za preusmef' . b'' ^ zacijo kmetijske proizvodnje. Na teh P°sve poudarjena potreba, da bi morali še posebej P' tijam, ki bi jih zaščitili zaradi njihove P0^^^ ^ splošni ljudski odpor ali jih ohranili iz zg°' °vijen0' # turnih razlogov. Delo je torej dobro zaStapirip01 $ umestnih predlogov je bilo povedano. Moram1 Pje n*' ta akcija poteka prepočasi, saj smo v resnici pripravljalnih del. Taka počasnost pa ovira a ion15 zapuščinskih zadevah, na marsikaterega ml a ob pogojih prevzema kmetije po tem zakonu jr jo, pa negotovost slabo vpliva in si zato p° eksistenco. . (Pomočnik sekretarja IS za zakonod r „Našim razgledom") ————- k Kočevje v pionirskih očeh in kamerah mesta Kočevje. Kočevje, nekoč „nemški otok" sredi prelepe slovenske dežele in mogočnih stoletnih gozdov, je vsa leta po vojni dobivalo novo podobo. * Ljudje, ki smo v njem zaživeli, smo ga vzljubili in postalo je naše. Zato želimo, da bi bilo še lepše, zdravo in čisto ter da bi tudi naši potomci v njem lahko živeli v miru, svobodi in sreči. Pionirji so napravili precej fotografij, ki prikazujejo delo.vne ljudi mesta Kočevje ob prizadevanju za vsakdanji kruh in za lepši jutri. Mladi fotografi so se še posebno izkazali kot dobri in spretni opazovalci in zapisovalci s fotografskimi aparati. Člani foto-kino kluba osnovne šole Kočevje so tudi zelo prizadevni in uspešni filmarji. Številni njihovi osemniilimetrski amaterski filmi, s katerimi so sodelovali na raznih slovenskih in jugoslovanskih festivalih, so prejeli priznanja, pohvale in nagrade. Razstava - njen pokrovitelj je izobraževalna skupnost — bo odprta še do 14. aprila. VILKO ILC 4 J To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami I To stran ste napisali sami! i Spomladansko __Požiganje ^e'ika škoda na per-^ nati divjadi P^semTmPt6 S,c ■ do8aJa' da v spomla- vo, stelio , Pozigajo suho tra-^jane ži'vf? grmovje in do-Veda ob lmeje,ob njivah. Se-veliko?i-ni do P°misli, čitakon.-0skodo lalikopovzro- P°*bno v nf!?Je. Pcrnati divjad i, Jajo fazanif-' kJer se naha" te* času n" Jer?bice- prav v ene7Hiamreč ta Pernata ln ž«udS^f0ma vali zarod' tev iz oi; e.^ samici uspe rešili Pa celo * Zu^jev' so jajca ^ gotovo unSl6"1 naraŠČaj J. ^jo^poJčatTV'] Z-el° priza" Jadi in vlaJ^l Pernate ^dstva v ta n Velika finančna Pr^ejemo lna'nen- Ce k tc™ yoljnega dela ^0mno prosto-^Clposame7nr.^ ga opravijo k1! klovnih au1" tudi na skup-Jjfrfcn za Vsal^1Jah> Potem je ^čeno škoHk najmanJ'žo PO-Čena s*odo povsem upravi- ^S'zakJ6 0snutek novega Sežs^MS & Aiv? b0 °b°*' *»*> očuvjS 11' prebivalci kujejo"™ ""»o.in „aj f^c°KE® Maks Bile - šestdesetletnik Minuli mesec je slavil 60 let življenja in 40 let revolucionarnega dela Maks Bile iz Sevnice. Spomladi leta 1935, ko se je zaposlil v rudniku Raša-Stabije, se je srečal z delavci ustanovitelji Raške republike. Našel je stik z najnaprednejšim jedrom delavcev, tako da je bil že 1937 prejet v Komunistično partijo Italije. Ze 1941 je pripravil mrežo trojk za zbiranje hrane, oblek, zdravil in orožja, v letu 1943 je nosil odgovornost za delovanje celotne mreže pivškega ^RN'ški kviz ®l*«,Di?£aS®™l3Šet°^"°Vne 50,0 sodei^P^ili kvi7 , n,1Ce osvobo- Hedvonu? *udi naimi — va*erem vanje S' Nafl>olje ^S1> čebelice in sedmiif^^vili taW ¥z.a tek™o-&)vaiCa ,n ?smih razrert •U šestih. »MopOi 1 ?am ie n -s Mojimi h r ^ se Pred* f NOB]koptlPovedJovidfteb;Tov- Košir ■: za lobodo Bele T. Š. ^jj^Podobno veseljačenje _ Predsednika mladine iz Šentlovrenca okrožja terenskih narodnoosvobodilnih odborov in rajonskega odbora OF. 1. aprila 1943 je bil sprejet v KPJ. Zaradi izdaje je moral v ilegalo, naprej je delovd kot načelnik olaožne komisije VOS za Pivko. Vse NI ZAPREK DO KRUHA Ljudje dobro vemo, da je lahko vsaka informacija tudi nenadejana zanka, v katero se lahko ujameš, četudi ne po lastni krivdi. To se je verjetno pripetilo tudi avtorju iveri „Zapreke do kruha", objavljeni v va- šem listu. V TOZD Iskra Mokronog smo doslej testirali 44 kandidatk za delo v proizvodnji, le 6 pa jih odbor za medsebojna razmerja po negativno opravljenem testu ni sprejel. Od ostalih 38 je 10 delavk že redno zaposlenih pri nas, 11 pa se jih kljub obvestilu, da so sprejete v delovno razmerje, ni javilo. Med 17, kolikor jih še ostane, jih je nekaj v odpovednem roku v drugi DO, nekatere pa se na obvestilo, da so prejete, še niso oglasile. Kljub široko zasnovani akciji za sprejem novih članov v naš kolektiv nam še vedno manjka 25 delavk za redno proizvodnjo. Vodja splošne službe ZLATKA SKOK do konca vojne je opravljal odgovorne naloge v XIV. diviziji in VII. korpusu, na kraju je bil ranjen v italijanski brigadi Fontanot. Po osvoboditvi ga je čakalo najprej delo na Primorskem: imenovan je bil za poveljnika varnostne službe pri poveljstvu pokrajinskega odbora za slovensko Primorje v Ajdovščini. Sledile so odgovorne naloge v industriji: v Ilirski Bistrici, prvo srečanje s Sevnico, kjer je takrat združil številne žage v Posavje, v takrat največje sevni&o podjetje. Nove dolžnosti so ga vodile v 5kofjo Loko, Pivko in Ilirsko Bistrico, leta 1963 pa spet v Sevnico v Kopitarno, kjer je bil direktor do upokojitve 1970. Razen dela na delovnem mestu je' povsod, kamor je prišel, našel stik z ljudmi in družbenopolitičnimi organizacijami. V Zvezi komunistov in Zvezi združenj borcev je ves čas opravljal odgovorne dolžnosti. Družbenopolitičnemu delu se ni odtegnil niti po upokojitvi. Tako je predsednik druž]benopolitičnega zbora skupščine občine Sevnica, predsednik občinskega odbora ZB, štaba za civilno zaščito, član skupine delegatov za zbor občin republiške skup-: ščine in številnih komisjj. Vedno je bil brezkompromisen, odločno se je spoprijemal s težavami, ki spremljajo razvoj samoupravne druŠje. Kot takšen je lahko zgled nam ^ajšim za to, kako se je treba boriti in delovati za dobro delovnega človeka in občana. Ob življenjskem jubileju mu samo želimo zdravja in tudi zilovo-Ijstva tako v osebnem kot v družbenopolitičnem udejstvovanju. VALENTIN DVOJMOC Zmagovalci letošnjega občinskega tekmovanja v kolesaijenju so pri mlajših in starejših pioniijih pionirji Šentjerneja, drugi so pionirji OŠ Katja Rupena iz Novega mesta in tretji pionir^ OS Grm. Osem najboljših se bo udeležilo tudi področnega tekmovanja, ki bo v soboto v Novem mestu. Na sliki: vožnja na poligonu zahteva precej spretnosti. (Foto: Bojan Radovič) Pregnano je dolgoletno spanje Gasilsko društvo Brestanica je po desetletnem mirovanju spet oživelo Gasilsko društvo Brestanica je po skoraj desetletni nedejavnosti tik pred svojim jubilejem, 804etnico obstoja, ^et zaživelo, k čemur je veliko pripomoglo novo društveno vodstvo. U 'sec n — *&s»*7 m°bjav«e>» v tS- f 4atu° Se2nanSn^a,je bil očit' 9>n? 9 na dan pr ^n^"1'.^ se lft?'reš V ^arca v I" !,anJa dne* $en0 n'a n ^ bilo nri CU- 6 aPra7 marec u?vVanje pre-• tku i^novanfen', J 1 ta dan ie ^nsk ftiiltVl ie |LKončani proslavi gg*ja zt^ljenje^^Pajihje S^e. smo not?,- finskega >bla0b .18. uri ^ ^asa vrteli v čla 111 ne vasJ- vodja fn1 2ftku - po h 80dec' k°t SPOJ, 3 ure do 2l^moniko in t0/ej ur° & »j si?Je Ustreeel na^- pisec v, ' >n psi!*« ne bi L ašl organi- KiVn4 vki snio jThSprodati %i °dšel lena že prej a Pra2no->ti tJ harmonLr pnPravili. ^ t^nske S° zače,e S1 ^n^^enll?!)pisec morda CeU. ?l2acijo, k i j„namerno blati Ctik^dJujem se tu statuta Dolenjske banke in hranilnice Novo ™ predlog izvršilnega odbora banke je zbor banke danju 4. 4. 1975 potrdil naslednji SKLEP: . nolenjsReb3fI 1. Sprejme in potrdi se poslovno poročilo V ke in hranilnice za leto 1974. . 2. Po zaključnem računu Dolenjske banke Novo mesto za leto 1974 se po vrstah posamezni" odobri naslednja delitev: A) REDNO POSLOVANJE: cfn kQlČ\t celotni dohodki * t1 izdatki , 62<3SW doseženi dohodek 38,- j OD TEGA: nkriy^n!)W ' a) del dohodka za delovno skupnost in za P j škov poslovanja banke 70o'^'<$$ b) del za razširitev materialne osnove dela 9>'. c) del za rezervni sklad r68-$ d) del za sklad ustanoviteljev 1 B) POSEBNI KREDITNI SKLAD ZA STANOV KOMUNALNO GRADITEV: ,og A&Kp celotni dohodki by ' izdatki celotni dohodek . # OD TEGA: a) del dohodka za delovno skupnost in za Škov poslovanja .^e $ b) ostanek dohodka za samoupravne stanovanj^ ^37, ^IPN0SJ> C) NEPOSREDNI DOHODKI DELOVNE SK^j 99»° 3. Dohodek, ki gaje banka dosegla za v znesku 8,868.587,23 din, se razdeli uprayr ^Ijc ^ tualno na vsa vložena sredstva v skladu u.s.|aIya s\o$ da se dohodek pripiše ter s tem poveča njin° m? du ustanoviteljev. . - Del dohodka za rezervni sklad v višini 5,5 \ • ^ & v skladu s predpisi razdeli upravljavcem in PnP mu skladu banke. ,,, ^ Del dohodka iz posebnega kreditnega skw ^ (Ji\ d> sko in komunalno izgradnjo se v višini 182 ' li 11a samoupravne stanovanjske skupnosti p čin. |p: .1 WBBS. ■PRH Sl. 15 (1342) I 6 "»ili mkjhili '' da bodo j maIesa k.-,r le še t,sto ne" Lni' * u^nfo"0 0bili namizo je s2ESW- Na Dolenj-u' tQliko ,"1C1i'H?likor denar-Nk» in ukinn že sledila .ke gledališke n?aHVSe ab°nmanj-?ela v na£tP e?stave' kijih je Smijem v etos skupaj s u^udiamS * °nkraJ Gor- ' P'časi, Metli% Zmu ne pišejo H° diugeea u"?"? ne bo pre-Sdališče vozili0 x,a se bodo v 6 ne bo S tv Novo mesto »l« v Li»VrU kaj ? Jaznili z Sf5ano' al1 Pa se »ft em fluhovn da na nji- « ^daliških JIunedilniku" ledi ne bo- Bržkn V Prepro-2? čri»i glas nT,pa t0 ne bo tiloUxPri nas, ne b^tUrnem likata iPodohn nas Presene- lS U druge oM^P^e iz iM»seS™»,0teb°nam d"seveda S u.^inah.raz- $t3** ni „'ii™ letoiW kul,u'"e" rta ' Iz tega iQ -P li bilo nra-najlg°J besedŽ inS? razvk^n°. ne 2a?i0je tako 0nn naP°tki, J- JUST REc.^"NA: Krk >*lpoezije W St!, pod nado a rec'~ fre. ki? entka a£ 0m »Mla-ES pesLrecital naš Sr M,aJerle z 60slo& uP°števah! a' Je P" JS?*0 Poezl^tovnoin K 4 v M^^imi avt bor P3 po-r nedvn enski Hni rjev' ki so ..^Oj .""lo zanir InL Prireditev "feAUĆ.L k>*„iG UAN| ^O r^°bll L^Priiv sre- !Uvo učil *V,tj0 med* tijs Pa ^ u^nih nrin ke opre-JiiWe bodo P lp?močkov ki frSJS-Stfar £R " stave, ki k sredstva. Primi V tuđipdovalcuiejo> ddPKta do 22-% * Soi°bro o&fa bo Po tra-Na"tsk !t,° SRsa"a-,«azi;. '""tavisjJ lck,iv ».;t France Mibelič: SPOMENIK VOJNI, aciyl, platno, 1971 Dolenjska dobi novo društvo Vanj naj bi se vključili učitelji glasbe v osnovnih in glasbenih šolah - Pobuda za društvp: na občnem zboru tovrstne zveze stali ob strani kot sopotniki in opazovalci, marveč se bodo tvorno vključili v to akcijo in tudi v oblikovanje srednjeročnega načrta vzgoje in izobražaranja v Sloveniji. Kot je dejal prof. Miran Hasl iz Kopra, novi predsednik zveze, je neurejenih vprašanj še veliko, tako na primer financiranje glasbenih šol. Pri reševanju tega vprašanja p a lahko organizirani pedagogi precej pomagajo I. Z Glasbeni pedagogi na Dolenjskem niso organizirani. Nimajo svo^ga društva kot matematiki, slavisti in drugi. Na nedavnem občnem zboru Zveze društev ^asbenih pedagogov Slovenije je bilo slišati, (k je krajev, občin in območij, kjer takih društev ni, v naši republiki več. V. okviru zveze delujejo zdaj namreč le tri društva: za mariborsko, celjsko in primorsko območje. Zato bo jeseni, ko naj bi v Sloveniji naredili konec neorganiziranosti, tudi Dolenjska med območji, ki bodo prvič rojevala tovrstna društva. Seveda pri vsem tem ne gre za organiziranost zatadi organiziranosti, da bi z ustanavljanjem društev na glasbenem pedagoškem področju stregli kakšni novi modi, marveč je to potreba in tudi zahteva časa. Naloge glasbenih pedagogov so prav gotovo strokovno z^tevne in odgo- vorne, kar najbolje tudi sami vedo. Nedvomno pa je res, da je marsikaj laže uresničiti in doseči v društvu kot posameznik. Kot je razvidno iz programa zveze, glasbeni pedagogi v pripravah na prehod na celodnevno solo ne bodo MEDVEDEK GRE V SEVNICO Zveza prijateljev miline Slovenije in ZPM Sevnica bosta od 18. do 20. aprila organizirali V. republiško srečanje mladih lutkarjev Slovenije v Sevnici. Tega srečanja se bodo kočevski pio-nirji-lutkarji udeležili z igrico ,.Medvedek na obisku", ki si jo je pred kratkim ogledala tudi strokovna komisija in jo predvidela za to lutkovno srečanje. Kočevski lutkarji, ki jih že vrsto let uspešno vodi Matija Glad, so se udeležili tudi vseh prejšnjih srečam mladih lutkarjev. V. I. Gledališki vrtiljak Ves ta teden: srečanje gledaliških skupin iz Posavja - Gostovanja v raznih krajih Posavje živi ta teden za Talijo: od ponedeljka teče tradicionalno srečanje gledaliških skupin, za katerega je spet dalo pobudo področno združenje gledališčnikov iz brežiške, krške in sevniške občine. Ta mali gledališki vrtiljak bo končan v soboto, 12. aprila. Za zaključni nastop sp izbrali tri dramske skupine: Amaterski oder iz Brežic, DPD Svoboda s Senovega in bokem, Boštanjčane pa za gostovanje v Brežicah in na Velikem Podlogu. gledališke amaterje iz Bošta-nja. Na sporedu imajo: komedijo „Mary, Mary" ter domači ljudski igri „Deseti brat" in „Domen". Republiška žirija bo odločila, katero od teh treh del bi kazalo poslati na zaključno republiško prireditev te vrste. Po tradiciji poteka tudi letošnje srečanje tako, da gostujejo skupine v različnih posavskih krajih. Tako so Brežičane določili za gostovanje v Krškem in Krmelju, Senovčane v Sevnici in Glo- Prizor iz boštanjskega „Domna". Prireditelji so pripravili ličen skupni gledališki list in skupne plakate, akademski kipar Vladimir Stoviček pa je izdelal plaketo, ki jo bodo podelili na koncu srečanja. Ob tem velja poudariti, da je posavski področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije med najbolj delavnimi na našem območju. O uspehu govori med dirugim tudi podatek, da se mu je posrečilo organizacijsko povezati že dvanajst odraslih in šolskih gledaliških skupin. vseh šol le Dolenjske Toplice Po novomeški oceni |e prehod na celodnevno osnovno šolo lahko le dolgoročnejša naloga - Takoj ustanoviti koordinacijske odbore Lutnja na razstavi Berovičevo razstavo v Dolenjski galeriji že ob otvoritvi videlo okoli 200 obiskovalcev Sleherna otvoritev je privlačnejša, če je ob (obveznem) uvodnem govoru še kaj takega, kar lahko (bolj ali manj) domiselno popestri prireditev in vzbudi v obiskovdcih večplastno zanimanje. C e smo ta „drugi del" na razstavah v Dolenjski galeriji tu in tam pogrešali, tega za otvoritev slikarske razstave mladega Novomeščana Marina Beroviča, sedaj absolventa kemijske tehnologije, ne bi mogli reči. Za to je poskrbel Ljubljančan Tomaž Pengov s pojočim recitalom ob lutnji, v katerem je posrečeno združil poezijo in glasbo. Čeprav je naključje hotelo, da je >t^>^N^le1tn ZASKI PPZ fe^pl°a>a?Sbođi<™ v^i^feslpoS $**, B )hnaTOd0V fes^&s ^SEB LJUBLJANA: CELOVŠKI DIJAKI NA OBISKU - Ljubljansko stoojno fakulteto so pred kratkim obiskali dijaki slovenske gimnazije iz Celovca. O^edali so si delo na fakulteti, se zanimali za študij, potem pa so obiskali več kulturnih ustanov. PARIZ: „VISOSKA KRONIKA"t V francoščini - „Visoška kronika", znani roman slovenskega pi-Mtelja Ivana Tavčaija,'bo km^u izšel v Franciji. Prevod v francoščino je oskrbel Jean Durand Monti, likovne reprodukcije' pa je prispeval slovenski slikar Janez Vidic. To delo dovenskega klasika bero v prevodih iav * števila evropskih dr- SLOVENJ GRADEC: NIZOZEMSKA POMOC - Pod vodstvom loona Wegnerja, znanega nizozem-SKega slikarja, grafika in profesorja "a "kovni akademiji, je prispela pred Matkim v Slovenj Graaec skupina 33 mladih umetnikov iz Nizo-^P"\ske, zvečine študentov likovnih ^ademii v Amsterdamu in Rotter-aamu. Nizozemski umetniki bodo v Gradcu pomagali urejati ^lerijd, kjer bodo letos med drugim jy^j^.P"rcditve „Mir 75 - 30 let bil ta dogodek prav na 1. aprila, se je v veliki dvorani Dolenjske galerije nagnetlo okoli 200 obiskovalcev, kar tudi dokazuje, da so Novomeščani naposled le „odkrili" svoj hram umetnosti, v Prof. Igor Pleško, tudi sam slikar, je Beroviča predstavil kot slikarja, ki je za novomeško razstavo pripravil 42 slik; iz njih so razvidni trije tematski ciklusi: podobe Novega mesta in Dolenjske, dolina gradov in fantazijske (sanjske) podobe. Takole je zapisal (v katalogu): „Sprehod skozi razstavo pritegne opazovalca v svet, ki ni zbegan od novotarij, pač pa zamišljeno spokojen. Obiskovalec bo v mislih ohranil mladega dolenjskega študenta, slikarja, ki mu bo pot odprta vse dotlej, dokler bo sam odprto iskal sebe in svet ter s tehtnimi sporočili upodabljal svoje vizije in s tem dodajal v zakladnico bogate dolenjske slikarske dediščine." Take misli pa so za slehernega umetnika najlepša popotnica. I. Z. V novomeški občini imajo samo Dolenjske Toplice možnost, da uvedejo celodnevno šolo že v naslednjem šolskem letu. Tako sodi republiška komisija, to pa je bilo slišati tudi na nedavni skupni seji občinskih vodstev ZK, SZDL in sindikata v Novem mestu, ko so poleg tega poudarili, da je uvajanje celodnevne šole v novome^ občini glede na denarne, kadrovske in prostorske možnosti lahko le dolgoročnejša usmeritev, ki jo je treba uresničevati postopno. Sicer pa trenutno za tak prehod ni usposobljena niti šola v Dolenjskih Toplicah. Za to so še posebej podčrtali, da bo celodnevno šolo uvedla le, če bo dobila še dodatnih 718.196 din, potrebnih za dodatna opremo, učUa, regres za prehrano učencev in seveda za osebne dohodke novih delavcev. Po podatkih vseh petnajstih osnovnih šol (s podružnicami) v novomeški občini sta pomanjkanje šolskih prostorov in pomanjkanje kadrov najhujši oviri od vseh, ki onemogočajo prehod na celodnevno osnov- no šolo. Tako je potrebno zgraditi v občini 47 razrednih učilnic, 27 učilnic za kabinetni pouk, 18 večnamenskih prostorov, 14 telovadnic, prav toliko knjižnic, 16 čitalnic, 91 kabinetov, 22 pisarn, urediti 14 novih kuhinj in 13 jedilnic, pridobiti 15 shramb in 29 garderob, zgraditi 14 igrišč, 20 prostorov za tehnično osebje in 29 prostorov za počitek učencev. Ob sedanji denarni stiski si teh potreb nihče ne upa preračunati v dinarje. Hud je tudi kadrovski primanjkljaj, saj bi morali ob prehodu vseh šol na celodnevno šolo na novo za- posliti skoraj 270 ljudi; od tega 6 vzgojiteljev, 54 razrednih učiteljev, 77 predmetnih učiteljev, psihologe, pedagoge, socialne delavce, 43 kuharic, 45 najrazličnejših drugih delavcev (tehnično osebje), 5 knjižničarjev itd. Programe za prehod na celodnevno šolo so pripravile vse osnovne šole, poleg tega pa so sklenili ustanoviti pri krajevnih skupnostih in organizacijah SZDL koordinacijske odbore, poseben koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne šole pa tudi na ravni občine. L Z. Mušič o Kogoju Ljubljanski radio je 80-letnici rojstva slovenskega skladatelja Marija Kogoja namenil veliko pozornost. Nocoj ob 19.05 bo na tretjem radijskem programu že sedma oddaja iz ciklusa „Kogoj, naš sodobnik". Njegov mladostni prijatelj, univ. prof. Marjan Mušič, bo obudil spomine in spregovoril o Mariju Kogoju in Novem mestu. Znano je, daje Kogoj po prvi svetovni vojni rad prihajal v Novo mesto in se navdušen pridružil takratnemu gibanju novomeških dijakov in visokošolcev, ki so prenovili slovensko umetnost, danes znano kot ^ M >v. \ n,;^ „novomeška pomlad". Kogoj je bil . ^ poleg Josipa Vidmarja, Antona Pod-ZL_ bevška in Božidarja Jakca ena najmočnejših osebnosti novega rodu slovenskih umetnikov, ki so se borili za nove, višje cilje umetniškega ustva^anja. Najsrečnejše dni svojega težkega življenja je Marij Kogoj preživel v Novem mestu, med svojimi prijatelji in somišljeniki. Danes njegov pomen vedno bolj raste, za življenja pa je bil bolj zasmehovan kot cenjen. Danes ga štejejo med najboij genialne slovenske skladatelje, poudariti pa je treba še, da je bil samo skladatelj, tako kot je bil Cankar samo pisatelj. Miha Maleš: DEKLE, risba, 1927 JERAJ RAZSTAVLJA V ljubljanski Mali galeriji so v torek, 8. aprila, odprli razstavo slik likovnika Zmaga Jeraja.- Razstava bo odprta do vključno 7. maja. RAZVEJITI SE, RAZVEJEN, RAZVEJENOST Spričo neprestanega razvoja tehnike, gospodarstva, kulture in drugega nastajajo na vseh teh področjih številne nove panoge kakor veje in vejice na drevesu. Pravimo, da se taka dejavnost razvejii, je razvejena, govorimo torej o njeni razvejenosti. Toda čeprav se ta glagol veliko uporablja, ga pogosto pišejo v napačni obliki, kakor da bi bil kaj v zvezi z glagolom. $ veti (vejati) - vejam, vejem (žito), na primer: Naše gospodarstvo je razvejano (pravilno: razvejeno). Mladinska dejavnost je zadnje čase močno razvejana (pravilno: razvejena). Sicer pa si pravilne oblike lahko zapomnimo takole: meja —razmej/ti—razmejen—razmejenost; veja—razvej/ti—razvej en- razvejenost. čE BO DENAR (NE; V KOLIKOR BO DENAR) Čudno, da nekateri tako neradi uporabljajo v pisavi veznik Če, dasiravno je to kratka in jasna Seseda in čisto naša. Poglejmo le nekaj primerov, vze^ iz dnevnega časopisja: V kolikor bodo na razpolag sredstva, bodo cesto dokončali še letos. — Kolikor bo Cma gora dogovor poi^isala, lahko pričakujemo popravek cen za mleko. Prva dela obeh gornjih zloženih stavkov izražata pogoj, zato ju moramo začeti s ČE. F kolikor in kolikor v tiddh primerih nista dovoljena, ker nista naša. Potemtakem se glasita stavka pravilno: Če bo dovolj denarja, bodo cesto dokončali še letos. - Če bo Črna gora podpisala dogovor, lahko pričakujemo popravek cen za mleko. DIPLOMIRATI NA PRAVNI FAKULTETI (NE: PRAVNO FAKULTETO) Diplomirati pomeni opraviti sklepni izpit na visoki šoli, predvsem na univerzi. Zato pravimo: diplomiral je na slavističnem oddelku, na pravni fakulteti, na tehnični fakulteti. Povsem napačno pa je: diplomiral je slavistika, pravo, tehniko, čeprav skušajo nekateri polmo^ijani to zvezo uveljaviti tu^ pri Slovencih. Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIS' kultura in izobraževanje *E8EEEEEa 7 od 20.111. do 20. V. 1975 20-/POPUST 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 I zAOMCMuauc ^TCaicAxxy Veletrgovsko podjetje KOKRA-Kranj vas vabi, da obiščete iKiK PoHštšrka] TOID ! VMESNA INDUSTRIJA^ MURSKA SOBOTA DIETNA POSEBNA uporabno: za ulkusiio, čievesno, hepataliio,žolčiH k sladkorno dieto in ol 1'oško prel I laiio A'.ntlim.iii iiMi|>i>i.iliiu>'.t odobrila G.r.li'" i|.i S/l> VELEBLAGOVNICO GLOBUS v KRANJU Ogledate in izberete si lahko: — konfekcijo za vse spole in starosti — perilo, pletenine, nogavice, metrsko blago — torbice, galanterijo, zlatnino, igrače — športne potrebščine, vse za lov in ribolov, muzikalije po ugodnih cenah in pestri izbiri! Toplo se priporočamo za obisk, prijazno vas bomo postregli. ^ prosta delovna mesta! ^ Transportno gradbeno podjetje !• belinka tovarna kemičnih izdelkom 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314 177 telex 31 260 yu bel SANDOLIN PX «5 • uživa mednarodni sloves • odlikuje ga bogata tradicija In novi tehnični dosežki • najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa gn$|( • uničuje plesen in zajedalce ter je odporen proti vreiti vplivom l3 • služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA BO >tgp< metlika objavlja prosta delovna mesta 25 ŠOFERJEV Pogoji; KV šoferji C in E kategorije; zaželjena enoletna praksa na vlečnih in priklopnih vozilih; odslužen vojaški rok; Predvidenoje poskusno delo. Nastop mogoč aprila ali maja 1975. Ponudbe pošljite na splošni sektor podjetja. SCHIEDEL — Kamin, dimnik **• V Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ŽALEC. OBVESTILO ^ Zavarovalnica SAVA — poslovna enota Novo me ^ ^ ^ organizacije združenega dela in druge organizmi nosti ter občane z območja OBČINE TREBNJ < Prla . u Trebnje111'1 v petek, 11. aprila 1975 svoje predstavništvo (polfi dvoriščni zgradbi občinske skupščine I. nadstr katastra) soba št. 6. • t k Predstavništvo bo odprto vsak ponedeljek in Pe e 15. ure in vsako sredo od 7. do 17. ure. . jajjloH Predstavništvo bo nudilo zavarovalne storitve in _ trebne informacije s področja dela zavarovalnice- Delavci organizacije združenega dela emona Ijubljana, proizvodnja, trgovina, turizem, hotelirstvo. Inženiring se ob dnevu Emone, ko praznujemo 28-letnico svojega dela, pridružujemo praznovanju 30-letnice osvobo- ^ ditve. Naš cilj je doseganje kvalitete dela In storitev. Vaše zaupanje v naše delo, pa je bilo in bo naše zadovoljstvo. i dabu<; rešujmo*' NADC?S krvodajalsk 6y V BREŽICAH 15'30 apri* V RIBNICI 29. i" REPUBLIŠKI občinskiod^U^ Mm mutiiii««. LAŠKO PIVO - LASK 8 DOLENJSKI LIST namiiBi tenis V derbiju presenetljivo Sodražani črn petek za Novomeičane, Metličane in Kočevarje - Sodražani drugi v prejšnji številki Dolenjskega lista smo za Sodražane napovedali, da bi bil tesen poraz z igralci Save uspeh. Sodražani so napoved obrnili na ^avo in presenetljivo zmagali. Novomeščani so v gosteh gladko izgubili, prav tako pa tudi vrsti metliške Beti in Kočevja ekipa v slovenski rokometni *'^®Pati v dnlo,- Ribničanom uresničila dolgoletna želja z ene izmed Amhrn.M* • tekem: v belih dresih so od leve proti desni J. - "''"'^',nMikuIi„,(Foto:D.Mohar) KAJUH - NOVO MESTO 5 : O V prvenstveni tekmi slovenske na-miznoteniške lige so Novomeščani gostovali pri tretje uvrščenih igralcih kajuha. Domači so proti oslabljenim Novomeščanom zelo dobro zaigrali in brez težav osvojili prvenstveni točki. Rezultati: Petročnik - rokomet jjl!^ vodi, Sevničani tretji v jfrvl republiški ligi zmagali vsi predstavniki z Dolenjskega Kot smo —————————— Trtrl2lnagaji napovedali, so Ribničani v Šoštanju brez lek!fU opravili Kftr? ^ro Pa so ^ izkazali tudi Sevničani, ki so v 0preložile e- r.\fne domačine. Brežičanke so prvenstveno ' ^VIU^anke pa so doma zmagale. lisca-eta v13 • ® «twisv*s,2i£rokomeme ncemVnV^StVU' DeSm- drugega Nje i,prvenstvene^ utPred ■»otale^^ilii na o q srečanja so ffemoč koncu tekmVendar so 'Jfaik, ki .PoŽrtvovaEn, P^ati * , E-R- 1 š°stan. TrJNLES > kai " '---Se V zaostali "toksičen b prve fcaS&AA k°^° gte?E i* "»o ^ V^feX?0d62n ^ 10 Mm °23 fiV^teks lo fnf cPionir *\ D'BRAT0Ž k 5»r» l*C ^°lpi un°Ve ceste n1- so si %>Pwer name;LProtl Bro" hJ^skn Velikrv avaJ° V Ko-KUk°- Ce Kmednar°dno ^^doJ»ov^vnovaceSa hV K°čevTu n rjetnost' ^v:boJ"te \kolei]M° na ijefsSa,Vljaj0 A- ARKO prvenstveni tekmi pomerili s Sešiije-vimi igralci in jih brez težav premagali, v 13. kolu pa so se v Šoštanju srečali z istoimenskim klubom in osvojili še dve novi točki. V prvem polčasu je bilo srečanje dokaj izenačeno, z golom prednosti pa so skoraj vseh trideset minut vodili domači rokometaši. Sele v nadaljevanju so Inlesovi igralci zaigrali bolje in ob koncu srečanja zmagali s sedmimi zadetki prednosti in so ponovno na prvem mestu. INLES: I. Kersnič, Mikulin 5, Žuk, Radič 9, S. Kersnič 3, Matelič, Sile 1, Andoljšek 2, Ambrožič 1 in J. Kersnič 5. KRKA-OLIMPIJA II 15 : 4 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so mlade igralke novomeške Kike po deževnem vremenu brez težav odpravile vrsto Ljublknčank, ki je razočarala ^edalce. Novomeščanke so dobro Igrale, če pa bi v protinapadih igrale bolj premišljeno, bi lahko dosegle še najmanj sedem zadetkov. KRKA-JESENICE 21 : 11 V nadaljevanju tekmovanja v ljubljanski con.ski rokometni ligi so v Novem mestu gostovali rokometaši Jesenic. Povedli so domači igralci in ko so vodili že 6:2, so močno popustili. Gostje so nato celo vodili 7:8 in 9:10, nakar so se „krkaši" razigrali in dosegli kar 12 zaporednih zadetkov in zasluženo zmagali. V tem srečanju se je izkazal predvsem Pungerčič. Dosegel je kar 8 zadetkov. Žabkar 2:0, Grintal - Žigante 2:0, Gabrijelčič - Kapš 2:0, Grintal -Žabkar 2:0 in Petročnik — Kapš 2:0. SODRAŽICA-SAVA 5 : 3 V derbiju 15. kola II. slovenske zaliodne lige so domači igralci dosegli nepričakovano zmago proti vodeči Savi iz Kranja. Prvenstveno srečanje so si tudi tokrat v velikem številu ogledali ljubitelji namiznega tenisa, ki so videli dramatične in lepe dvoboje. Z zmago so se Sodražan' približali Kranjčanom in zaostajajo za njimi le za dve točki. Pri domači ekipi sta se izkazala Lovrenčič in Mrgole; prvi je dosegel tri, drugi pa dve zmagi. Rezultati; Supanič - Kerstein 0:2, Mrgole -Pangrič 2:1, Lovrenčič - Tadina 2:0, Mrgole - Kerstein 2:0, Supanič - Tadina 0:2, Lovrenčič - Pangrič 2:0, Mrgole - Tadina 1:2 in Lovrenčič - Kerstein 2:1. j. JORAS KOČEVJE - LITIJA 3 : 5 V Kočevju so v petek gostovali igralci Litije in v prvenstveni tekmi ljubljanske področne namiznoteni-Šce lige prem^ali domače igralce .5:3. Pri domačih je dobro igrd Edo Osterman, saj je prem^al vse tri goste, Adlešiču in Struni pa v tem srečanju ni uspelo zmagati. z. p. ZALOG - BETI 5:4 V prvenstveni tekmi ljubljanske področne namiznoteniške lige so Metličani v petek gostovali pri moštvu Litije. V izredno izenačenem dvoboju so imeli domači igralci Šahovsko žezlo v Novo mesto Dolenjski prvaki v hitropoteznem šahu so Škerij, Pucelj in Popovičeva Črnomaljski šahovski klub je prejšnji teden pripravil šahovsko hitropotezno prvenstvo Dolenjske za člane, članice in mladince. Tekmovanja so se udeležili igralci iz Kočevja, Metlike, Novega mesta, Ribnice, Črnomlja, Starega trga ob Kolpi in Trebnjega. TRŽIČ - SEVNICA 14: 17 Sevničani so se v Tržiču izkazali predvsem s hitrimi in natančnimi protinapadi in polčas prvenstven^a srečanja končali s šestimi zadetki prednosti. V nadaljevanju so gostje popustili in domači napadalci so fazliko zmanjšali, vendar jim kljub izredno borbeni igri rezultata ni uspelo izenačiti. SEVNICA: Možic, Krištofič, Si-mončič 3, Vrtačnik, Bizjak, Svažič 7, Koprivnik 2, Doblekar 2, Novšak, Sumei 3. Golotrranc. Rezultati: v mladinski konkurenci jc zmagal Novomeščan Jože Pucelj; zbral je 13 točk. Za njim so se uvrstili: JožeTrbuc (ŠD Kočevje) 13 točk, Branko Kirasič 11, Samo Žilevski 10 (vsi ŠD Kočevje), Vili Levstik (ŠK Ribnica) 9, Tone Mal-nar (ŠD Kočevje) 8, 7.-10. mesto si delijo Branko Ivanovič (ŠK Črnomelj), Franci Godnjavec (ŠK Trebnje), Ivan Plut in Slavko Bedič (oba ŠK Črnomelj), vsi po 7 točk. Članice: prvenstva so se udeležile le tri igralke. Zmagala jc Biserka Po-povič, drugo mesto je osvojila Dragica Tanko (ŠK Ribnica), tretje pa Vida Križan (ŠK Črnomelj). Člani: v finalu je bil najboljši Novomeščan Tone Skerlj; zbral je 13 točk. Za njim so se uvrstili: Tone Praznik (ŠD Novo mesto) 12,5, Marjan Stokanovič (ŠD Novo mesto) 10, Rajko Podkoritnik (ŠD Kočevje) 10, Slobodan Ivič 10, Franc Mestek 8,5, Ivica Milić 8,5 idr. V tolažilni skupini je bil najboljši Novomeščan Ervin Poredoš, za njim pa so se uvrstili Tone Malerič, Štefan Sčap idr. Tekmovanje v organizaciji šahovskega kluba Črnomelj je v celoti uspelo. Škoda, ker se prvenstva članic niso udeležile tudi najboljše ša-histke Praznikova, Peterletova in Istiničeva. Slavko Sitar, kije iz enajstih srečanj zbral 8,5 točk. Za njim so se uvrstili Ervin Poredoš 8, Ivica Milić 7,5, Anton Materni 7 (osvojil je prvo kategorijo), Tone Skerlj 6 točk, Janez Komelj 5,5 7. - 8. Franc Jenko in Bogdan Adamič 4,5, Franc Vene 4, 10. - 12. mesto Ivan Lubej, Jože Pucelj in Štefan Sčap 3,5. F. A. nogomet odbojka Igralke Krke četrte Novomeščani s pomlajeno ekipo Izgubili ;^|VET-^ Co RA2A !ihSiSes"'"?1anci" "»Loki ^ i>^Vkeborbeneih w^el° žili?! |?N nai, ekipe v^u sreč"- igralc vžhdA li^vlprern^: IV^9 e370 » devet v ^tfSsn >S?»E JO r160 Novo- i^» V"<^ ; pioni, Novoteks II D- B. V 16. kolu republiškega prvenstva odbojkaijev so Novo-nieščani v Dolu izgubili, igralke novomeSce Krke pa so doma slavjle lepo zmago. SAVA - NOVO MESTO 3 : O Na prvens^eno srečanje k Savi so Novomeščani odpotovali s pomlajeno ekipo. V prvih dveh se tih so do-niači zmagali brez težav, v tretjem pa TO gostje zaigrali nekoliko bolje m dosegli 8 točt Rezultat; 3;0 (2, 8). Novo MESTO: Lapajne, Babnik, Weiss, Železnik. Prime, Jenko in Grabe rski. KRKA - LJUBLJANA 3:0 Novomeščanke so v nedeljo do-gie že osmo zmago. V srečanju z neposrednimi konkurentkami so do-oro ipale v vseh treh setih. Okoli 30 ffedalcev je prišlo na svoj račun fi X dveh setih, ko sta ^ Dui ekipi izenačeni, igralke pa so V ? z zelo požrtvovalno igro. jji "^ni nizu so Ljubljančanke vo-toda kljub temu so domače ^^'ke zmagale. Gostje so v zadnjem 7ne je končalo člansko šahovsko prvenstvo Novega me-•sta. Prvo mesto je^ ponovno osvojil VODI ŠMARJE - SAP RIBNICA - Ekipe v dolenjski rokometni ligi so te dni odigrale prva kola. Vsi favoriti so zmagali, največjo zmago pa .so dosegli rokometaši Šmarja Sap in se na prvem mestu še bolj utrdili. Razočarali so Novomeščani. Medtem ko je ekipa Klice v jesenskem delu še igrala, se za spomladanski del ni prijavila. Prav gotovo vsi člani dolenjske rokometne lige njihovo početje obsojajo, saj je znano, da so v Novem me.stu.dobri rokometaši in da bi lahko letošnje prvenstvo odigrali do konca. Rezultati: Semič - Črnomelj preloženo, Šentjernej - Dobrepolje 18:17, Krka - Ribnica 0:10, Višnja gora - Kočevje 18:25, Ponikve -Smarje-Sap 16:26, Grosuplje - So-dražica 17; 19 in Cerklje - Gradišče 19:16. Trenutno vodi Smarie-Sap, sledijo ekipe Kočevja, Črnomlja, So-dražice, Ribnice, Semiča, Gradišča, Višnje gore, Šentjerneja itd. (M. G.) Na Dolenjskem je vse več dobrih rokometašev in rokometašic, ena izmed najbolj prizadevnih rokometnih šol pa je prav gotovo v Sto-pičah. V zadnjem letu dobivajo Stopičanke vse resnejše konku-rentke v igralkah brkinske osnovne šole. Na sliki: vrsta pionhrk. Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOB-ELAN 0:3 Tokrat so Novomeščani gostovali pri enajsterici Doba. V prvem polčasu, ki ga je motilo slabo vreme, so imeli rahlo premoč domači igralci, toda Elanovi branilci so bili vedno spretnejši kot domači napadalci. V drugem p>olčasu so gostje zaigrali precej hitreje, domačim pa seje poznalo, da so se na prvenstvo slabo pripravljali, in enajsterica Elana je zasluženo zmagala. Z dvema zadetkoma se je izkazal Ven ta, ki je po tej tekmi prevzel vodstvo na lestvici strelcev, tretji izol pa je dal M. Gra-bič. Po tej tekmi je na lestvici na prvem mestu Elan. M. G. IHAN - BELA KRAJINA 3 : 3 Nogometaši Bele krajine so v prvem polčasu zaigrali zelo dobro in povedh kar z dvema zadetkoma prednosti. V nadaljevanju tekme so Crnomaljci močno popustili, toda kljub temu so dosegh še en zadetek. Ce ne bi nogometašev oviralo blatno igrišče, bi po vsej verjetnosti Crnomaljci tudi v tej tekmi zmagali. Zadetke sta dosega Curk (2) in Fi-lipčič (1). M. G. GROSUPLJE - RIBNICA 2 : 2 V tipično prvenstveni tekmi so gledalci videli kar štiri lepe zadetke. Gostje so vodili, v drugem polčasu pa so se domači nogometaši razigrali in rezultat izenačili. Zadetka za Ribničane sta dosegla Nosan in Sta-menkovič. M. G. KOČEVJE-CEMENT 1 : 1 V prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne nogometne lige so v Kočevju gostovali nogometaši Cementa. Domači igralci so bili v prvih minutah precej boljši, svojo premoč pa so potrdili v 21 minuti z lepim Kozičevim zadetkom. V nadaljevanju tekme sta bili ekipi izenačeni, deset minut pred koncem pa so gostje izenačili. Z. F. ki i i 11 ■ 1 y y II Hauptman — organizator, trener in igralec: Metliški igralci namiznega tenisa imamo podobne težave kot Novomeščani: nimamo prostora, kjer bi lahko nemoteno ttenirali in igrali. več sreče in več kondicije in so zasluženo premagali borbene Metličane. Rezultati: Židan - Pezelj 2:0, Sluga - Kovačič 2:0, Siipan - Uhl 0:2, Sluga - Pezelj 0:2, Židan -Uhl 2:1, Supan - Kovačič 2;1, Slu-^ - Uhl 0:2, Supan - Pezelj 0:2 in Zidan - Kovačič 2:0. D. P. STARI TRG OB KOLPI - Šahisti Starega trga so pripravili občinsko šahovsko prvenstvo za pionirje, na katerem so nastopili tudi šahisti iz metliške občine. Vsi nastopajoči so se izkazali z dobrim šahovskim znanjem. Rezultati - ekipno; mlajši pionirji: Semič, Stari trg, Črnomelj; mlajše pionirke; Stari trg, Črnomelj, Semič; starejši pionirji: Semič, Črnomelj, Stari trg; starejše pionirke; Semič, Črnomelj, Stari trg. Posamezno; mlajši pionirji; Plut (Semič), Kure (Stari trg), Starešinič (Vinica); mlajše pionirke; Majerle (Stari trg), Panjan (Crnomeli), Ogrinc (Semič); starejši pionirji; Kapš (Stari trg), Simončič (Semič), Cindrič (Črnomelj), starejše pionirke; Vrlinič (Vinica), Simčič (Stari trg), Perko (Črnomelj). (V. K.) DOLENJSKE TOPLICE - Prejšnji teden je bilo na športnih igriščih v Dolenj.skih Toplicah pionirsko tekmovanje v košarki. Udeležile so .se ga osnovne šole iz Bršlina (Novo mesto), Žužemberka in Dolenjskih Toplic. Pri pionirjih so zmagali košarkarji iz Žužemberka, pri pionirkah pa Novomeščanke. (Z. S.) Košarka postaja po oaiovnfli šolah na Dolenjstem vse bolj priljubljen šport, žal pa posvečajo naši telesnovzgojnl ^lavd vadbi pionirjev in pionirk Se premalo pozornosti. Sedaj, ko se je dolenjska košaricarska Uga že uveljavila, bi bilo prav, ko bi se po osnovnih šolah začeli redni pionirski treningi. Na sliki: s treninga bršlinsl^ piomr-jev. INLES-ŠEŠIR 28 : 16 V zaostali tekmi prvega kola rokometne republiške uge so v Ribnici gostovali igralci Seširja. Domaći rokometaši so se v tej tekmi razigrali in vodili že s 14 goli prednosti, izkazali pa so se predvsem vratar Ivan Kersnič, J. Kersnič (9 zadetkov) in Sile (10). KAJ, KJE, KDO? V 14. kolu v SRL bodo v Ribnico pripotovali'rokometaši Jadrana. Tudi v tej tekmi so Inlesovi rokometaši favoriti, trener Ribničanov pa bo lahko preizkusil ponovno vse igralce. V Sevnici bodo gostovali rokometaši Izole, Sevničani pa imajo lepo priložnost, da se bodo z novimi osvojenimi točkami na tretjem mestu še bolj utrdili. Brežičanke bodo v 14. kolu republike rokometne lige, če ne bodo tekme ponovno preložile, gostovale pri ekipi Usnjarja. Minimalen poraz ali celo neodločen rezultat bi pomenil že lep uspeh. Rokometašice Lisce so trenutno na devetem mestu, v nedeljo pa imajo lepo priložnost, da se uvrstijo naprej. Če bodo proti igralkam Bdtinke zaigrale tako, kot znajo, bi lahko osvo^le dve pomembni prvenstveni točki. V SOL bodo Novomeščani v 17. kolu igrali doma. Tokrat se bodo pomerili z igralci Jesenic, ki sicer ne igrajo tako dobro, kot so pred leti. Novomeščanke, igralke Krke, bodo y'- fovale pri Braniku. Z dcbrt. i^ro bi lahko zmagale in se s O,nte-ga mesta preselil« ?etje. 9 doleiH ' ,TB BEBA MURN IKEBANA Za na sredino mize naredimo ikebano nizko, da ne moti ljudi, ki sedijo za mizo. Med jedjo je ne odstranimo. Naredimo jo iz nageljnov in primosusa, lahko pa tudi iz samih vrtnic, tulipanov, ^adiol ali drugih bogatih cvetov. Nizka, vodoravna kebana je še posebno primerna za gostinske lokale, kjer imajo na mi^ cvetlične dekoracije. (poicgKfci Uri pređ 20leti ] Plemenita pomoč VELIKA ZDRAVSTVENA ak(^a v Beli krajini, za katero je dal pobudo okrajni ljudski odbor Črnomelj in v kateri je sodelovalo nad 70 zdravstvenih strokovnjakov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja, je razgibalo malone vso Belo krajino. Zanimanje prebivalcev za to plemenito brezplačno zdravstveno pomoč je bilo izredno veliko, rekli bi, preveliko, saj v enem tednu res ni bilo mogoče ustreči prav vsem, ki so želeli. Zlasti na specialiste je bil velik naval, tako da so mnogi od njih delali vsak dan pozno v noč. MISLILI SMO, da smo nazive „gospod" in „gospa" med NOB za vedno pokopali. Ne trdim, da povsod uporabljajo te nazive, vendar so ntarsikje, zlasti v večjili krajili, tovariša in tovarišico dali ad acta, ker menda diši preveč po partizansko, gospod, gospa in gospodična je pa — nobel. Reči moram, da ta pridobitev še ni preveč okužila „zabitega" kmeta v oddaljenih vaseh. Tam te preprost možak ali majnica ogovori lepo s: tovariš ali tovarišica. Se ne bi šli učit k našemu preprostemu človeku, kako se ohranja tradicija naše NOB? VEČ KOT TISOČ gledalcev iz bližnje in daljne okolice je bilo preteklo nedeljo priča velike, predvsem pa zaslužene zmage novomeških odbojkarjev nad bivšim večkratnim državnim prvakom. Partizan je moštvo, ki je pred nedavnim 5^x110 marsikatero bleščečo zmago, zato ni čudno, da je njegov nastop v Novem mestu privabil na Loko tolikšno število obiskovalcev, med katerimi je bilo opaziti tudi vse oblastne in politične zastopnike . PROSTOR MED zadružnim domom v Predgradu je dobesedno spremenjen v navadno leseno skladišče vseh vrst lesa, da je težko priti do doma. Zaradi tega izgleda dom kot dobro založena žaga. Prav gotovo so drugje primernejši prostori za odlaganje lesa. Pred tako javno zgradbo bi moral biti red in čistoča, ne pa skladišče. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 8. aprila 1955) PBsmuaiau TRDOŽIVOST - Obstajajo številni načini iztrebljanja stenic^ toda zdi se, da gladovanje ni dosti prida. V nekem britanskem znanstvenem inštitutu so namreč dosledno postili deset odraslih stenic: 750 (sedeni-stopetdeset!) dni jim niso dali nobene hrane; toda vse stenice so ostale — žive in zdrave! Trdoživost, da večja biti ne more, ali ne? OSTALA MU JE LE... - Neki John Nader iz Sydneya v Avstraliji je strasten pivec dragocenih vin. Nedavno tega je na vinski licitaciji plačal 380 dolaijev za steklenico „porta" iz leta 1922. Ko je v zanosu odhajal iz dvorane, se je spotaknil ob prag, padel 'na nos in kajpak — razbil steklenico! Za na zob ni bilo nič, ostala mu jc le nalepka za njegovo zbirko. O, TA DEBELOST - ADN, novinarska agencija Nemške demokratične republike, je objavila reportažo, iz katere je razvidno, da prebivalci NDR jedo odločno preveč. Vsak dan zaužijejo eninpolkrat več maščob, kot je potrebno, zato jc 40 odst. moških, 20 odst. žensk m 15 odst^ otrok enostavno — predebelih! V reportaži ni zapisano, koliko odstotkov teh debeluhov dela - shuj-ševalno kuro! „MLANA" KOKOS - Osem-najstletni Michcle Cursio je hotel razveseliti prijatelja, ki mora odsede-ti v zaporu precej let zaradi nekega zločina, s pečeno kokošjo. Prijatelj pa se ni mastil s slastno pečenko, kajti Cursio in kokoš sta obstala žc v preiskovalnem zaporu kaznilnice, ker je bila kokoš „filana" z - marihuano, za katero policija meni, da ni najbolj prikladen nadev. ŠKOTSKA NEZNANKA .Malo tistiii, ki vedo, da so Skoti veliki skopuhi, ve tudi to, da so imeli Škoti nekdaj čisto svoj jezik, to je gaclic. Danes ob andeščini pozna gaelic okoli 88.000 Škotov. V planinskih škotskih vaseh jo celo 477 Škotov, ki govorijo samo gaclščino: tudi angleščine no znajo, kaj šele kakšen drug jezik. Ali so zategadelj manj .skopi, je težko reči! NE MORE RAZUMETI Ko je bila pred štirinajstimi leti Nancy 1'k ining izbrana za miss Amerike, je pred žirijo in televizijskimi kamerami izjavila, da je njeno življenjsko vodilo ugajati in vse ugoditi možu;, ob tej priliki je pokazala celo jopo, ki jo je sama spletla za zaročenca. Pred kratkim pa je dvakrat poročena in dvakrat ločena Nancv, ki ima dva otroka in opravlja delo televizijske napovedovalke, izjavila, da ne more razumeti, kako je pred štirinajstimi leti lahko govorila take ne-um nosti! „VELIKI" POHODI Nova britanska avtocesta, ki povezuje Exeter z drugimi kraji dežele, je gotovo najbolj zanimiva zaradi majhnih potlho-dov, ki so nekaj edinstvenega na svetu. (]rc namreč za podhode, visoke samo 30 centimetrov, ki so namenjeni izključno samo za - bobre in ježe, ki jih je ob avtocesti kar precej. Ni kaj reči, lepa pozornost do živah, ki bi sicer bile pogosto ,,plen" avto-inobilistov! Kaj so pred 80 leti pisaie Dolenjska Novice. Stan iz neizogibnega pogina Veljavni za) blagor naroda vneti možje raznih držav so jeU prav resno baviti se s perečim vprašanjem: kako bi bilo pomagati zelo zadolženemu kmetijskemu stanu. Da tako ne more dalje iti, o tem so si vsi jedini, kajti inače bi poginil velik del kmetijstva. Navajajo se tudi že tu ali tam sredstva, katera naj pomorejo kmetu do boljšega položaja. Med temi sredstvi se imenuje tudi životno zavarovanje. To je jako dobro, da smelo rečemo, prevažno sredstvo, katero more — ker izpodbuja k štedljivosti in ustvaija kapital — rešiti naš kmetijski stan sicer neizogibnega pogina. (Kdo hujsk a? ) Zvedh smo, da je loški župan na prigovaijanje Cernomaljcev sklical občinsko sejo, v kateri je predlagal, da bi se nekemu možu, ki razun liberalnega duha nima nobenih zaslug niti za občino, niti v kteremkolu drugem oziru, po zgledu liberalnih Cernomaljcev podelilo častno občanstvo, pa zavedni odborni- ki so se temu odločno vprli. Čast jim! Tudi pri nas bi se tak poskus enako ponesrečil. Vendar se nam čudno zdi, da se je naš župan dal vjeti na limanice černomaljskega učitelja. (Divjačine) so pretočeno leto v kočevskem političnem okraji postrelili; 288 srn, 800 zajcev, 8 divjih petelinov, 141 jerebic, 98 prepelic, 109 kljunačev, 65 rac in gosi, 173 lesic, 142 kun, 15 dihuijev, 1 vidro, 7 divjih mačk, 49 jazbecov, 3 orle, 156 jastrebov in 54 sov. (S u C C i) občeznani umetnik v stradanju je pretečene dni v Milanu na Laškem prestal zopet 35 dnevno stradanje. Razun nekega življenje krepočega zdravila ni Succi ves čas ničesar vži-val in se je teža njegovega telesa znižala od 70 na 59 kil. Takoj po prestanem stradanju se je Succi vpričo mnozih gledalcev do dobrega najedel, brez da bi mu na zdravju škodovalo. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 13. aprila 1895) Glasba, ki ozdravlja z Debussyjem do dobrega počutja in zdravja Ce radi poslušate Debus-syjevo skladbo „Mesečina", Bachov koncert za orgle v d-molu ali Albinionijev „Adagio", potem poslušajte še naprej. Taka glasba vas pomiri in ugodno vpliva na vaše zdravstveno poču^e. Ne gre za trditve kavami-đdh čvekal, ampak za znanstveno utemeljena in preizkušena dejstva, do katerihje po več letih proučevanja prida raziskov^a poljska skupina. Njene izsledke še vedno preskušajo, dopolnjujejo in tudi praktično uporabljajo v mnogih bolnišnicah, psihiatričnih klinikah in drugih zdravstvenih ustanovah. Začetki glasbene terapije segajo nekaj let nazaj, ko so pričeli ugotavljati spremembe v organizmih pod vplivom glasbe. Znano je, da nera^oloženje in vznemirjanje ^roža procese v oigani-zmih, ki so v nekaterih trenutkih, pred operacijo ali po nji, lahko zelo odločilni za celotno zdravstveno počutje bolnika. Ker nekatere vrste gjlasbe ljudi pomiijajo, so pričeli to dejstvo uporabljati tudi pri zdravljenju. Prvi poljski glasbeni terapevti so že izšolani in s pridom uporabljajo svoje znanje. Še posebno pride do izraza nov način pomožnega zdravljenja v ustanovah za zdravljenje fizično in duševno defektnih otrok in v psihiatričnih bolnišnicah. V 31 poljskih bolnišnicah redno i^)orabljajo skupinske glasbene terapije, celoten odstotek bolnišnic, ki prav tako uvajajo gjasbo v zdravljenje, je il. Glasbeni terapevti so pripravili že tudi prvo ploščo „Relaks", na kateri so najbolj izraziti posnetki, primerni v ta namen. Takole si znanstveniki predstavljajo pretakanje energije in materije z drugih nebesnih teles v črne luknje, ki so ostanki nekdanjih zvezd. Požrešne črne jame v naši galaksiji okoli 10 milijonov jam Nepredstavljivi prostor globokega vesolja, v katerega prodira človekov radovedni duh vse globlje in globlje, je poln najbolj čudovitih pojavov. Astronome še posebno zanima pojav, ki so mu nadeli ime „črna luknja". Sam pojav je več ali manj nedokazljiv in je zaenkrat popolnoma resničen samo v predvidevanjih astronomov. Po njihovih teorijah naj bi bile črne luknje zadnje faze v razvoju zvezd; pod vplivom lastne gravitacije naj bi se materija zgostila do take mere, da bi vsrkavala vase celo svetlobno energijo. En gram tako zgoščene materije bi bil v razmerah, ki so veljavne za naše planetarne razmere, naravnost grozovite teže. Energija drugih nebesnih teles bi torej v tako zgoščeno materijo padala kot v „luknjo" brez dna. V tej črni luknji bi izginjala v zemeljski nič. Dolgo je bilofto vprašanje postavljeno pod udar mnenj, da pač ni mogoče o čmih luknjah nič zvedeti, saj samo srkajo vase. Ne-dolgo tega pa je skupina znanstvenikov poskušala podati nekaj dgstev o slovitih črnih luknjah. Skupina raziskovalne ustanove Laurence Livermore je za svoje raziskave vzela za osnovno tezo, da bi morale črne .luknje ob srkanju materije z drugih zvezd žarčiti gama žarke. Po izračunih o količini gama žarkov v našem galaktičnem sistemu je znanstvena skupina preračunala, da je v galaksiji okoli 10 milijonov takih črnih jam. i Na sestanku povej! V Mišjem dolu se je iz krčme primajal Mihelov Miha, ki ga je imel polno mero pod kapo. Ks/! so gledali, kaj bo storil. Dv^nil je prst, kot bi žugal otroku, pa zavpil: „Vsi ste enaki!" „Daj no, pomiri se," so ga mirili najbližji, „saj ti nihče nič noče." „Kaj? Jaz naj se pomirim? Jaz, hk, ki sem pošten? Vsi skupaj niste piška-. vega oreha vredni, hk, da veste. Zame ste vsi ktmpje. Samo švercate, delati pa nihče več noče. Naj zavoljo drugih zdaj crkavam? " Ni odnehal. Zapičil je vame svoj stekleni pogled in me obroževal: „Je treba, da imam v hlevu živino, ki je ne morem prodati? Ško^ se mi dela zavoljo tega." „Se bo že nekako prekre-niio na boljše," ga tolažim. „Kajpak, marsikaj obljubljate, dela se pa drugače. Kar poglej, koliko lesa izvozimo. Nič. Uvažamo ga pa kar naprej, ko imamo domačega lesa dovolj, pa še deviz nam manjka." „Morebiti imajo take pogodbe," se izgovarjam. „Kakšne pogodbe? Ako se Italijani branijo našega lesa in živine, naj pa še naši store takisto z A vstrijci." „Kaj češ, bodo že drugi uredili brez naju, saj so učeni in poklicani za take posle." „Res je, eni lahko o vsem odločajo, pa jim ni treba dajati odgovora za napake. Ako' jaz v fabriki pokvarim izdelek, moram sam plačati škodo. Vedno moram plačevati za svoje in druge napake." „Veš kaj? O teh stvareh se raje pomćni v podjetju na sestanku, saj imate delegate pa sindikat in še kaj. Tam povej, pa bodo kaj ukrenili," sem ga poučil. „Kaj? Da bi jaz hodil na sestanke? Na k, tega filma pa ne boste videli!" Tako je dejal in zavil nazaj v krčmo. MARTIN KRPAN Televizij« zoper malig^ IšarA Zd' dbU?poP®*" strani, ki so bil P' -jje menom, holizenvni do* ^ lja" Zat°vfučVa?ut^ ganom vldjucJa 0 V mnogih de^Lz#<. za alkoholne pij ^ J levizijskih zašlo> opominjajoči P holizmu in -meOddaja -C zelo zanimiva oW ,, in zakon", klJ°, predvaja centralna televizija. V tej oddaji® znanosti AnatoliJ ^ jonom S,ed^®doletne[ ce, tatove, mM« y nike, sPletkar^vliajo nj; gosteje se pojavi,,, ljubitelji dobre ^ pod vplivom alK ^; manjše sPtala,* V!Tr" a najradiiirf steber za stopnike, naiP ^ alkoholike. . .-■V. - Ko se bo strezni' ti videl na ekr televi^ Tako so po 1 ^ jali tudi sojenj ki je? kolaju Lopuh ' pjjjj Prihajal na d ^ _ lastno pest * ^ gon" (t°jeneProreproj-iz žitaric) m ^ je po zakonu P kršek je bil -aSirž^ so ga odknli bj) l di pijančeva iJ . ^%i večkrat nest«*®, sf dišče je Lop ^0 krivega m S ap0rasf leto strogega z F delom. . c tr. vrstne skovske tele\1 J , »Dolenjci S J —'..tA 7. Ni je k "Liji dalci, ^»y iz Košate I r „ju" < dovoli«-J' «10, mivil' to«' flg/Z Debelo s lotil svoj^ h p p7----- ProjSnje križanke j I ^ UKA-S.va j /T uy|P.k T^_R e K fin^-iAAS;A£A w T V J .k m _u C__A j*, s k i .. —— — ^3. 5 KAK v:' §7ff A g Ai. A. N K "o v._o x A ^AlkT£"T~———A k e v A_R A M f^Blresnice z napako godle halo (ogledali) ^o^'f'iAlioljvese. kov) dogodkov (dohod- ^"ciU (naučili). {"""""•""•iiiiNniiiiiiHiiiiiiii dl kraj. na hrvaškem (alka) rabota nasilna tatvina polosel «? del sobe mme PKtHIV. egipta rim.št. 100 > prejemnik pošte kemspoji Na(mera m miR arab. RlAVflH > grenka rmtlina galij poznava- globinski leg vin kamenje mm trening poziv gr.otok herceGOM. konica nazor mesec majhna skupina dajatev na dr2. meji prebivalka asirue del roke babica obara južni JML. elektr volt VNUKI TBPT spored ur v šoli dvojica rijeka inja sukanec radon ozek meč prebiv. gr^je rim. kralj (ostua) izrael. luka reka v bosni eg.bog sonca Pred ~ ProstranstvrekitV°m st0Jita 0sv°jiti: vesn1ioJU mora še !°d°cean£ l prostor 111 26 st°Pil Wet" V obe Je nutk"• Koi? ? V 1Stem tre" P^' človek !t^?Stron8 k°t ' Se je nrvi na Lunina 2*" PodobemTica nena-Pustila na skala. Paradižniku pa je z^omaze-lo po udih. Kri mu je butnila v obraz in plan^ je kot tiger na brezvestna .^n'aija". Zletela sta po tleh, kot •bi ju buija, in Paradižnik je z močnimi rokami razklenil krsto. Pred vsemi gl^lci je objel svojo ženico pravkar vstak) tako rekoč iz groba ... Potem je planil k fakiiju, da izplača še tega! ,j^a, falot!" gaje posadil na desko, polno zarjavelih žebljev. „Ha-ha!" se je zarežal nepridiprav, „to je vendar moj kavč ..." DR. BOŽO OBLAK Podnebje W zdravnik W Podnebje je eden najvažnejših dejavnikov človekovega okolja. Pojem podnebje ali klima pomeni splošne značilnosti vremenskih ali atmosferskih pojavov v ozračju. Podnebje je odvisno od meteoroloških dejavnikov, kamor spadajo temperatura Zemljine površine, zraka in vodnih mas, izparevanje vode, vlaga v zraku, zračni pritisk, padavine in snežna odeja, oblačnost oziroma število sončnih dni, smer in brzina vetrov, električna napetost v zraku in podobno. Dalje je odvisno od kozmičnžh elementov, predvsem od sončnega sevanja in od sevanja iz vsemiija, potem od geoloških osnov, kar pomeni propustnost zemlje za sončno in vsemirsko sevanje, prevodnost toplote in propustnost za vlago, pa tudi od telurskih osnov, ki so množina zemeljske radiacije, vsebina prahu in drugih delcev v zraku ter radioaktivnost Zemljinih elementov. Iz zemljepisa vemo, da so na Zemlji trije tipi podnebnih pasov: trop^, zmerni in hladni pas. V vsakem od teh pasov pa je klima Idiko gorska, celinska ali morska. In še naprej: podnebje je lahko gozdno, pustinjsko ali stepsko. Ce drobimo podnebje • dalje in proučujemo klimatske pogoje v kakšnem mestu ali naselju, v zgradbi, delavnici, tevamij šoli, dvorani, itd., pravimo, da proučujemo mikro-klimo. Prav od te pa je v veliki meri odvisno naše zdravje, delovna sposobnost in počutje. Človek lahko živi in obdrži dobro zdravje v vseh podnebnih pasovih. Človeška prilagodljivost na nove razmere je velikanska, vendar zahteva potrebne spremembe v prehrani, oblačenju, stanovanju in delu, poleg tega pa še določen čas, ki je potreben, da se človek prilagodi. Bolezni, ki nastanejo pri ljudeh, ki hitro spremene klimo, so največkrat posledica slabe družbene prilagoditve in duševnih pretresov. Kadar raziskujemo neposredne vplive podnebnih dejavnikov na ljudi, govorimo o medicinski klimatologiji in medicinski meteorologiji. Mnogokrat vpliva podnebje na človeško zdravje tudi posredno (npr. vplivi poldicev, bivanje na zraku ali v zaprtih prostorih), od česar je odvisna epidemiologija kapljičriih okužb. Pa spet vpliv na razširjenost raznih prena-šalcev in rezervoarjev nalezljivih bolezni, od katerih so v veliki meri odvisne črevesne in zajedalske bolezni, pa tudi vpliv zamegljenosti, zračnega onesnaženja in podobno. Naš pogovor bodimo olikani Kadar se pogovarjamo, moramo svoje misli izražati z besedami. Besedni izraz misel natančneje določi. Koliko bolj bi znali misliti, če bi bili vajeni svoje misli prav izražati! Saj se navadno šele takrat prav spogledamo s svojo mislijo, ko zaživi pred nami v besedi. Tedaj jo hitimo popravljati, dopolnjevati in poglabljati. Če hočemo od pogovora čimveč pridobiti'in če naj bo res pogovor, se moramo privaditi tudi na tisto umetnost, ki nam v pogovorih manjka, na umetnost poslušanja. Ker smo že tako navajeni, da drug drugemu segamo v besedo, nas včasih kdo kar nezaupno poseda, če ga nekaj časa pazljivo poslušamo. A vendar poslušanje.ni le vljudnostna poteza! Sobesednika ne bomo razumeli, če ne bomo njegovim besedam vestno sledili in se po njih dotipali do bistva tega, kar hoče povedati. Zato so pogovori z odkritimi in prisrčnimi ljudmi najbolj zanimivi in privlačni. Dober pogovor terja najprej veliko mero iskrenosti. Razumljivo pa je, da tudi prevelika odkritost v pogovoru ni prav nič prijetna, ampak nespametna in zoprna. Srečujemo tudi ljudi, ki se ne zavedajo, da njihova notranjost ni v celoti za nikogar zanimiva. Ne bom govoril o tem, da ne smemo biti pri govoru v omikani družbi ne preglasni ne pre-tihi in nerazločni, ne o tem, kako naj se vedemo do sobesednika in kako se moramo izogibati narejenosti in pretiranosti v izrazih, saj sta le-ti navadno znamenje malomeščanske miselnosti in površne izobrazbe; pomembne misli pa ne potrebujejo velikih besed. Med zunanjimi pravili pogovora je gotovo eno najvažnejših to, da bodimo obzirni do pogovora drugih, ki se ga sami ne udeležujemo. Ne bodimo v pogovorih egoisti! Najhujša šiba, celo poguba vsakega pogovora so tisti, ki se čutijo poklicani, da imajo ves čas glavno besedo. To so diktatorji in obsedenci pogovornih stikdv; naj nikar ne zamerijo, če se jih ljudje od daleč ognejo, samo da ne bi postali žrtev njihove gostobesednosti. La Bruyere ima prav, ko piše, da nekateri ljudje narede iz vsake novice roman. Isti pisatelj lepo opisuje vrsto ljudi, kakršnih ne manjka tudi pri nas: „Za nekatere ljudi je govoriti ali žaliti natanko isto: zbadljivi so in strupeni... norčevanje, krivica, zasramovanje jim letijo iz ust ko slina. Zanje bi bilo koristno, če bi se rodili gluhi ali mutasti. Udarjajo po vsem, kar jim pride na misel, po navzočih in odsotnih; zaletavajo se od spredaj in od strani kot ovni. . ." V pogovorih pa dopuščajmo tudi ugovore, skušajmo biti kratki in jedrnati, pazimo, da se ne bomp ponavljali; ne reagirajmo bolestno na vsako kritično pripombo, ne bojmo se izrekati tudi pohvale in ne bodimo po vsej sili dovtipni, če se nam to kaj malo posreči. DR. LEON ZLEBNIK | jtadočnost v objemu voda I flhposdF?rs'ce P°yrš'ne z vsem svojim bogastvom čakajo, da j ^—^_®|iclovek - Že v sedanjem stoletju bomo živeli v morju Dežurni poročajo KJE JE KOBILA HOBY? - V noči na 2. april je bilo vlomljeno v konjušnico Zagrebčana Vilija Stanjka v gradu Struga. Nekdo je prežagal obešanko na vratih in odpeljal 4-letno črno kobilo Hoby, ki jo cenijo na 50.000 dinarjev. SOSED JE OPAZIL - 27. marca popoldne je začelo goreti v stanovanju Jožeta Rajhav Straži. Ogenj je nastal v nedograjeni sobi, kjer so imeli nekaj oblačil in gospodinjskih predmetov. Oblačila so zgorela, ogenj pa je uničil 15 zavitkov pralnega praška. Požar je opazil sosed, ki je takoj začel gasiti, škoda pa vseeno znaša 3.000 din. Tudi tokrat je požar nastal ob igri z vžigalicami. PRI HUDOKLINU RAZGRAJAL — 2. aprila popoldne so novomeški miličniki odpeljali na iztreznitev 24-letnega Jožeta Boltesa iz Gabrja. Ta je v gostišču razgrajal, vinsko ko-rajžo pa je prespal v za to določenem prostoru. Treznega pričakuje sodnik za prekrške. TAT V STANOVANJU - 3. aprila dopoldne je stanovanje Vitomira Dražumeriča v Trebnjem obiskal vlomilec. Iz kuhinje je odnesel kasetni tranzistor, vreden 2.200 din, v dnevni sobi pa je našel 3.200 dinarjev in jih kajpak tudi pobasaL NEZNANEC V KURNIKU - V noči na 3. aprila je iz kurnika Alojzije Struna v Pristavici pri Vel. Gabru izginilo 25 kokoši. Zaenkrat še ne vedo, kdo se je z njimi mastiL STORILEC ODKRIT - Poročali smo, da je gorelo v Domu TVD Partizan na Otočcu, sumio pa, daje nalašč zažgal 17-letni F. M. Z motornim oljem je polil tapecirane stole in jih zažgal. Objestneža so prijavili javnemu tožilcu. VLOMILEC V ZADRUGI - V Erodajalno KZ Metlika na Trgu Svo-ode je nekdo v noči na 4. april vlomil. V pisarni so našli vlomljene tudi predale, iz njih pa je zmanjkalo 2.100 din. ŽEPAR V LEKARNI - 4. aprila je Terezija Sitar iz Šmihela čakala v vrsti v novomeški lekarni, spreten zmikavt pa ji je izmaknil hranilno kknjižico in 600 dinarjev. Ta danje tat obiskal tudi pisarne podjetja Vodovod, kjer je neki uslužbenki izginila denarnica z raznimi dokumenti in 550 dinarji. IZPRED HISE ODPELJAL - Ponoči 5. aprila je Slavko Matkovič iz Metlike pustil enoosno prikolico pred ograjo svoje hiše na CBE, zjutraj pa prikolice ni bilo več. Lastnik je oškodovan za 7.000 dinarjev. Na novomeškem občinskem šolskem prometnem tekmovanju so se najbolje izkazali Šentjernejčani, ki so dobili pokal v trajno last. Posnetek je z igrišča za grmsko šolo, kjer so kolesarji nabirali spretnostne točke. (Foto: Ria Bačer) i ' I Za Tomažka je bilo prepozno V spalnici je začelo goreti, ko sta bila dva malčka sama doma Huda nesreča je doletela Karolino Kink v Brestanici. Medtem ko je šla zdoma, sta otroka odprla peč, nastal je požar in 2-letni Toma-žek se je zadušil, medtem ko so leto dni starejšega Ivančka rešili. Kinkova se je 2. aprila namenila k zdravniku in je šla okrog 8.3o na avtobus, sinova pa je zaklenila v spalnico. Fantka sta imela navado zjutraj dlje časa spati, toda tega dne sta se prej zbudila Sosedje so kmalu po materinem odhodu opazili, da se v spalnici Kinkove kadi. Takoj so poklicali starega očeta in teto otrok, ki sta imela ključe od sobe, ter vdrli v prostor. Tomažek Ob nevihti Zaradi prometne nesreče gre Črnič y za- _por 29. junija lani je bil v večernih urah hudo telesno poškodovan 66-letni Franc Jerman, ko je šel peš po Ločki cesti v Črnomlju. Bila je nevihta, deževalo je in takrat je pripeljal mimo motorist Peter Črnič iz Bednja ter Jermana zadel. Oba so odpeljali v bolnišnico, vendar je Jerman za posledicami nesreče kmalu umrl. Senat novomeškega okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Smoleja, kije nesrečo obravnaval, je Črniča spoznal za krivega in mu prisodil 7 mesecev zapora. Fantu je sicer močno žal, tudi sam jo je izku-pil, toda takrat ni vozil cestnim razmeram primerno. Nepazljivost in malomarnost, kije trajala morda en sam hip, in že je bilo dovolj, da je bil človek ob življenje. Sodba še ni pravnomočna. je ležal že negiben ob peči tleh, 3-letnega Ivančka pa so komaj živega odpeljali v bolnišnico. EKSPLOZIJA V KUHINJI 5. aprila dopoldne se je 114etni Igor Ravbar iz Stranske Vasi igral z zaži-galno kapico, ki jo je nekje našel. Ko je najdbo preizkušal nad zaguljenim štedilnikom, je nastala eksplozija, ki L dečku odtrgala palec in alec desne roke, nekaj poškodb pa ima tudi na trebuhu. Posledice te nevarne igre je občutil tudi 9-letni Igorjev brat Miran, ki je dobil nekaj prask. Poškodovanega Igorja so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico in veijetno ie za fantiča ta šola dovolj, ^ se ne bo nikdar več igral z razstrelivom. Kot je pokazala preiskava, sta se otroka prebudila in začela igrati, V sobi je bila prižgana trajno žareča peč, blizu pa je stal kavč in na njem pregrinjalo. Najbrž je Tomažek odprl vrata peči, iskre so letele naokrog in vžgale kavč, pri tem pa je nastal dim in ogenj, v katerem je To-mažek našel nesrečno smrt. Tragični dogodek, ki je močno, odjeknil po vsem brestaniškem koncu, pa ima za posledico še precejšnjo materialno škodo. Ob tako hudi izgubi, kot je smrt otroka, se ta sploh ne zdi pomembna. AVTO JE ZGOREL 5. aprila dopoldne je izbruhnil ogenj na dostavnem avtu Kovinarskih delavnic iz Krškega. Voznik kombija Franc Dcbevc jc vozilo pripeljal na dvorišče delavnic obrata v Kostanjevici, tu pa je z varilnim aparatom popravljal trak na avtomobilu. Pri tem so iskre letele naokrog, najbrž pa tudi v notranjost vozila. Voznik je med popravljan^m stopil v delavnico po orodje, ki ga je še potreboval pri delu, medtem pa jc vozilo začelo močno goreti Čeprav so takoj začeli gasiti z aparatom, je nastalo za 50.000 din škode. Ukradel, potem pa javil Sodelavcu je ukradel denarnico, ker si je zaželel nove obleke, zdaj ga čaka zapor 25-letni Pavel Pire iz Sred. Artra je moral na zatožno klop novomeškega okrožnega sodi- Večina ljudi nima pogojne kazni za kazen, kot sledi iz njihovih pogostih pripomb na pogojne obsodbe sodišč, češ saj je bil storilec le pogojno obsojen, to pa ni nobena l^en. Do takih ugotavljanj prihajajo zato, ker smatrajo, da mora kazen storilec takoj neposredno občutiti in da lahko le takšna kajfcn, torej nepogojna, doseže namen kaznovanja. Pogojno se lahko odk>ži le izvršitev kazni zapora in denarne kazni, torej kazni za lažja kazniva dejanja. Ce pa sodišče obsodi storilca na kazen zapora in na denarno kazen, sme pogojno odložiti izvršitev obeh kazni ali krivda ipd.) in obnašanje storilca po storjenem dejanju (odkrito priznanje in obžalovanje, povrnitev prizadejane škode, pomoč oškodovancu, kateremu je prizadejal škodo ipd.). Ko sodišče ugotovi, da so podani vsi trije navedeni pogoji, in tudi sicer iz drugih ugotovljenih olajševalnih okoliščin ugotovi, da bo na storilca dovolj vzgojno vplivala že sama obsodba, ne da bi mu bilo treba izrečeno kazen prestati (ali plačati), in da bo taka obsodba dovo^ vzgojno vplivala tudi na druge, da ne bodo storili kaznivih dejanj - odloži storilcu izvršitev izrečene kazni za določeno dobo, ki sme biti najmanjša 1 Pogojna kazen ni kazen pa samo izvrSitev kazni zapora. Sodišče potem, ko je ugotovilo in pretehtalo olajševalne in obte-ževalne okoliSčine, izreče storilcu kazen. Ce mu je izrekk) denarno ali zaporno'kazen, pa presoja dalje, ali so podani tudi zahtevani trije pogoji za pogojno odložitev izvršitve izrečene kazni; ti pa so; storilčevo prejšnje življenje (če jc neoporečen), okoliščine dejanja (dejanje storil npr. v mladostni nepremišljenosti in zaetavosti, ali izzvan od oškodovanca, ali v potrebi za vsakdanje preživljanje, povzročena škoda 'pa ni velika, ali če je ugotovljena oškodovančeva so- leto in najdaljša 5 let, pod določenimi pogoji. Ti pogoji pa so: 1) obvezni pogoj, da obsojenec v pogojni dobi ne sme storiti novega kaznivega dejanja; 2) fakultativni pogoj (lahko ga sodišče določi ali pa ne), da mora storilec vrniti ugotovljeno premoženjsko korist, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ali pa da mora povrniti ugotovljeno škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem v primerih, ki ji!i določa zakon pa sme sodišče storilcu postaviti tudi pogoj, da mora izpolniti obveznosti, ki mu jih nalaga sodba. Ce stori pogojno obsojeni v pogojni dobi kaznivo dejanje, za katero mu jc sodišče izreklo kazen strogega zapora, mora sodišče obvezno preklicati pogojno obsodbo. Ce pa stori v pogojni dobi kaznivo dejanje, za katero mu je sodišče izreklo kazen zapora ali denarno kazen, sodišče samo odloči o morebitnem preklicu pogojne obsodbe, ko ugotovi okoliščine, ki se tičejo dejanj in storilca. Pri odločitvi, ali naj prekliče pogojno obsodbo, pa upošteva sodišče zlasti sorodnost novega kaznivega dejanja s prejšnjim iz pogojne obsodbe in njegov pomen in pa nagibe, iz katerih je bilo novo dejanje stor-ieno. Ce jc bila izvršitev izrečene kazni odložena tudi s pogo^m, da mora obsojenec izpolniti obveznosti (povrniti škodo ipd.) v določenem roku, pa obsojenec tep ne stori, sme sodišče prav tako preklicati pogojno obsodbo ali pa določiti nov rok v mejah roka, za katerega je odložilo izvršitev kazni; lahko pa tudi spregleda ta pogoj, če spozna, da obsojenec (Zveznosti ne more spolnitl V primeru, ko sodišče prekliče pogojno obsodbo, izreče, upoštevajoč prejšnjo in novo kazen, enotno nepogojno kazen. Pogojna kazen torej je kazen, ki je sicer obsojencu ni treba prestati (oziroma plačati), visi pa nad njim ves čas pogojne dobe, v kateri se mora paziti, da ne stori novega kaznivega dejanja. Majhno število preklicanih pogojnih obsodb nedvomno kaže na učinkovitost in utemeljenost pogojne obsodbe. JANEZ KRAMARIC Hvaležnost je sicer zelo lepa čednost, toda če komu v zahvalo, ker ti je „pomagal" dobiti službo, priskrbeti dokumente za gradnjo ali pa zlesti na plačni listi mdo više, daš kuvertico, je to podkupovanje. Verjetno vsaj napol dogovorjeno že vnaprej. O takih primerih je tudi pri nas slišati za vsakim vogalom, kaj konkretnega pa nihče ne ve. Morda tudi noče vedeti. O tem so povedali svoje mneim: IVAN M£NGER~, upokojenec iz Novega mesta: ,,0 primerih podkupovanja je na splošno precej slišati, ampak če hočeš takim »govoricam priti do dna, slabo naletiš. Naenkrat nihče nič ne ve. Jaz še nisem nikomur nič dal in tudi ne bom, ker se mi to zdi nečastno. Kuverte pa so, o tem sem prepričan, vendar je podkupovanja voč vrst in oblik. Po mojem bi morali tudi v delovnih organizacijah bolj gledati, kako se delijo nagrade na take stvari. Imamo delavski nadzor, ki pa po mojem še ni prav zaživel" JURE DRAGOVIC, upokojeni oficir JLA iz Novega mesta; ,,Mnenja sem, da bi morale osnovne organizacije ZK v podjetjih in ustanovah pokazati več budnosti do raznih oblik podkupovanja in že vnaprej onemogočiti take pojave. O podkupovanju sem slišal tudi jaz, konkretno pa ne vem za noben piiimer. Po moje ni podkupnina, če daš v lokalu dinar ali dva napitnine, temveč to, da nekomu z darilom ali denarjem v večji vrednosti povrneš ,uslugo', ki jo je sicer'dolžan narediti po svoji službeni dolžnosti" IVAN RIFELJ, transportni delavec iz Gor. Kamene: „O podkupovanju jć najbrž slišal že vsak, ampak zmeraj iz tretjih ust. Ce se res kaj takega dogaja, bi morali krivce kaznovati. Mi delavci, moramo svoj denar trdo zaslužiti, in ne gre, da bi nekateri tako zlahka, za prazen nič dobivali kuvertice. Tak živi r>a račun drugega. Rečem pa, da smo vsi skupaj premalo pozorni Hn tph stvari " R R šča zaradi vloma v garderobno omarico v krški Celulozi. Skupina transportnega oddelka je popoldne prišla na delo. Zraven sta bila tudi obtoženi Pavle Pire in sodelavec ter kolega Martin Kočan. Slednji se je preoblačil v garderobi, potem pa obleko zaklenil v svojo omarico. V žepu je pustil denarnico z dokumenti in 1030 dinarji. Pire, ki ga je že' prej večkrat zamikala tuja last, se je v sosednjem prostoru pri preoblačenju obotavljal, dokler ni ostal sam, potem je vlomil v Koča-novo garderobno omarico in vzel denarnico. Ta dan ni delal, anipak je z denarnico odšel v mesto. Spotoma je začel zapravljati Proti večeru pa mu jc prišlo na ušesa, da so mu miličniki na sledi. Sam se je javil na postaji milice in prinesel nazaj 350 din, kolikor mu je še ostalo. Pred senatom, ki mu je predsedovala Zlata Savelj, je bil fant skesan. Da je bil v finančnih težav;il), da si je zaželel nove obleke in da je bil delno vinjen, je povedal v zagovor. Res pa je, da je z ukradenim denarjem nakupil precej loterijskili srečk. Sodišče mu je prisodilo 8 mesecev zapora, povrniti pa mora tudi preostalo povzročeno škodo. Sodba še ni pravnomočna. NARAVNOST V STEBER 5. aprila ponoči^e Sandi Svigelj iz Krškega precej divje p^ripeljal do odcepa ceste Brežice-Kr^o in hotel zaviti proti domu, zaradi prehitre vožnje pa je avto zaneslo čez cesto in jc trčil v betonski steber. Avto je hudo razbit, poškodovan pa jc bil tudi sopotnik v avtu Boris Drnovšek iz Krškega. Vozniku so odvzeli kri za preiskavo, da bi ugotovili čc jc prtd nesrečo kaj pil. RUMANJA VAS: ZANESLO GA JE V AVTOBUS - Marjan Skočaj iz Stare^ grada pri Krškem je 3. aprila , zjutraj pripeljal z avtobusom ^ozi Rumanjo vas, v nepreglednem ovinku pa je naproti pripeljal osebni avto Dušan Stojič iz Pogorelca. Sto-jič je pred srečanjem zavrl, na mokri cesti pa ga jc zaneslo v avtobus. Pri trku je bilo za 5.000 din škode. RAKOVNIK: AVTO V VPREGO - 3. aprila zvečer je Darko Tratar iz Prelesja s konjsko vprego nameraval izpred gostilne Javornik zapeljati na cesto. Ko je bil že na cestišču, je iz mokronošice smeri pripeljal avto-mobilist Ivan Kalčič iz Rakovnika in trčil v voz, nakar se je ta prevrnil. Škodo cenijo na 10.000 dinaijev. Še področno tekmovanje 31. marca 1975, je bilo v Novem mestu občinsko šolsko prometno tekmovanje učencev nekaterih osnovnih fel. Tekmovalne ekipe osnovnih šol Šentjernej, „Katja Rupcna", „Milka Sobar-Nataša", vavta vas, (Jrm, Mirna peč in Posebna osnovna šola Novo mesto, ki so jih sestavljali učenci višjih razredov, razdeljeni v višjo in nižjo stopnjo, so se pomerile v znanju jpromet-nih predpisov, orientacijski vožnji po mestnih ulicah in ^retno-stni vožnji. Največ znanja v spretnosti so pokazali tekmovalci osnovne šole Šentjernej, ki so osvojili prvo mesto v nižji in višji stopnji ter prejeli za ta uspeh prehodni pokal v trajno last. Drugo mesto v nižji in višji stopnji je osvojila tekmovalna ekipa osnovne šole Katja Rupcna Novo mesto, tretje mesto v nižji in višji stopnji pa tekmovalna ekipa osnovne šole Grm. Osem najboljših tekmovalcev (4 v nižji, 4 v višji stopnji) se bo udeležilo področnega šolskega prometnega tekmovanja, ki bo dne 12. aprila v Novem mestu na osnovni šoli Grm. PriČetek bo ob 9. uri. Pravico do udeležbe na področnem šolskem tekmovanju imajo učenci iz osnovnih Sol občin Dolenjske in Zasavja. FRANC BEG ČRNOMELJ: CESTI - 4. apnla poP.°Rjbn^ Lovdin iz Lippvca P. pro" J tovornjak iz Crnom«1 ju, med potjo pa JV jjai i 0. / ovinku naproti P1.^ $ d°rJ avtom Mirko V^afl«' Voznika sta pred kljub temu pa sta g oO" la, tako da imata z de. .. J1 NOVO MESTO-^e^n^ USTAVIL " N°r?iaP sto *?fwj je na pred nost no ^ije. ^ mobilist Huber ccst po tisnil Avščev avto ^jp, PV , je še prevrnil P« nz pa je tudi BefeO* Jt„e * neslo s ceste. G m 17.000 dinarjev. OBA BR£Z V noči na pm°r. udeleženca b'CZ.^Sg ^ <* i« p®*1 doin Alojz P°v ®. \ j 0Ć* „j y jc naproti PnPc.L1j iQ® ii in po Povšcta je zbillo bra)i, ji£2 bila, razbil je 0t>K nato pa ves n^Ra '!>€ J>{ ko jo Jo voznik ^ „i J Neznanec s Pf Si^'V skrit. Dva dni za .^an*0 bil to 19-letni * dov€, 7 Trbovelj, ki JL ^ l. tc'^V očetov avto i{>|Js ,„C Podvig se K |in g' škodbo in 5.00" 16 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER Št. 15 (1342) EETRTRBV INTERVtIU Nic mimo dalavca \ Pj^-'nski svet Zveze sindikatov Novo mes- 5 J Pripravlja predavanja za člane izvršnih * odborov rt,ori: '>Zel0 Pl°dni eze sindikate^ skupščine &vor0v j . uPravne dol .ante samo-fy<>dariet!?r . k°ntrole, hdh , "K Mitev do-spt°šneni /,w ^ndikatov v ? ^beni f em odporu ea<žjo delnm0ZaŠčiti> re' V'Vnott^0 čhvek" 9 obči!?tS, °bcini de-odb°rov, folh ^dihalnih Vršnega S irna}'° Poleg 1°črte.* Se svoje delovne ^nem %%*> da je v de. es Upoit Slndikatov T'^ievoZan0 nač^-' Ca. ne Sr» mbno za de-&F2E mimo njega °lČnih zbnavllam° oceno letZ 'SV da L I?6 >e raz- *umne Z blh zbori in J flV vse dobr* pri-* ctnstVa zeb , aktivnosti '^$»1 lahko P dni Me<* lw navržem, naslednhJn i Sam.ouPravnih organizacijah in skupila m v° mest« P^nanja: imenovanje za častnega obča-0'»testo ,^0vo me'st^r -ev domicila v občini Novo mesto, M' ^analta?' ^nPva nagrada, nagrada občine No-a ter vpis v knjigo častnih gostov občine. kult?1' P°»ti-* !SWl*t0*ju v 7u rnem ali *®ih **» t?H-rilu ter sle2"em ali rc" 5%. Udl v raz'-?, Vegovo de- Nel^cil v °bčine No- «*>* p5ie >čiu m,ed Notf! nski eno-S.Sli^ijOB ine Novoan0Vljena ^ sn^°lip^:u na tem ,nesto ali VS2.IS* d plakb*Oč£Pr! dokoS zmage mS,°bč'ne N °sv°bo- } £ **%i ? ^ovo „,0v° sto. ^Hr\ ^UT) A i ^esto Se nrv J?m m skup- nostim, družbenopolitičnim organizacijam ter drugim organizacijam in društvom ter državnim organom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na katerih delajo. Trdinova nagrada se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembnejše uspehe na kulturnoprosvetnem področju v merilu občine in republi- Na^ada občine Novo mesto se podeljuje delovnim ljudem in občanom, ki dosežejo pomembne uspehe na gospodarskem, političnem ali »portnem področju. Trdinova plaketa se podeljuje organizacijam združenega dela s področja kulture, prosvcte in znanosti j^lPoniembne dosežke v njihovem V knjigo častnih gostov se vpišejo pomembne osebnosti iz gospodar- skega, političnega, kulturnega ali športnega življenja iz naše države ali tujine, id uradno obiščejo občino Novo mesto. Priznanja občine Novo mesto se podeljujejo, tako predvideva osnutek, ob občinskem prazniku, državnih praznikih ter pomembnejših jubilejih organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti ter delovnih ljudi in občanov. Nove pristojbine za živino Že celih 8 let so pristojTjine po odloku o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine v novomeški občini nespremenjene. Dandanes je stanje tako, da pristojbine več ne pokrivajo dejanskih stroškov, zato je občinska skupščina Novo mesto sprejela odlok, ki med drugim določa tudi, da se obvezni veterinarsko sanitarni pregled enega litra svežega mleka podraži na 0,0112 din, veteri-narskosanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven občine ali goni več kot 20 kilometrov, za vagonske in kamionske pošiljke na 60 dinarjev, za kosovne pošiljke pa od 5 do 10 din itd. Nove pristojbine krijejo samo dejanske stroške, glede na padec dinarja so realno celo manjše, kot so bile pristojbine, sprejete leta 1967. Poudarka je vredno dejstvo, da je večina slovenskih občinskih skupščin v minulih letih pristojbine nekajkrat zvišala, občina Trebnje na primer v nekaterih primerih celo za 300 in več odstotkov, s čimer je bila nekoliko okrnjena tudi zamisel o skupnih inšpekcijskih službah štirih dolenjskih občin. Dodati je treba, da vsebuje novi odlok novomeške občinske skupščine tudi določbo o zamudnini Ce prejemnik ali pošiljatelj blaga ne pripravita pravočasno, veterinarski inšpektor pa ju mora zaradi tega čakati, je kazen za- vsako začeto zamujeno uro 80 dinarjev. nar, kije doslej ostajal po predpisani delitvi stanarine namensko za popravila in vzdrževanje stanovanj, je bil od leta 1966 vsako leto manjši, ker se je stalno povečevala amortizacija. Dinarji iz dosedanjih stanarin niso zadoščali niti za najnujnejša popravila stanovanj". Ob povečanju stanarin so se slovenske skupščine tudi dogovorile, da bodo spremenile ostre kriterije dodeljevanja družbene pomoči za delno nadomestitev stanarin.. Doslej je to pomoč dobivalo v Sloveniji okoli 70 nosilcev stanovanjske pravice, v novomeški občini pa samo dva. Po določilih spremenjenega odloka, ki ga je sprejela novomeška skupščina, bo poslej to pomoč prejemalo okoli 400 nosilcev stanovanjske pravice. Tudi lestvica obremenitve družin-skep dohodka družine z znosno stanarino je po novem odloku zelo omiljena. Vzemimo primer; štiričlanska družina stanuje v dvosobnem stanovanju, ki meri 47 kvadratnih metrov, in je imela minulo leto'26.200 din družinskih dohodkov. Dosedanja mesečna stanarina je bila 168,15 din, povečana pa bo 205,50 dinarja. Družina po dosedanjem odloku ni/bila upravičena do dnjžbene pomoči, ker je bila njena znosna stanarina 176,85 dinarja (8,1 odstotka letnega družinskega dohodka), po spremenjenem odloku pa je znosna stanarina, ki jo družina . mora plačati sama, 19,60 dinarja (0,9 odstotka letnega družinskega dohodka). Potemtakem bo družina, ki smo jo vzeli za primer, dobivala pri plačevanju stanarine vsak mesec 185,90 dinarja družbene pomoči. M. B. MINI ANKETA: Nobena skrivnost ni, da je knjiga premnogim Slovencem Španca vas. Kolikšen je odstotek tistih, ki v letu dni ne vzamejo v roke nobene knjige, smo la-'hko prebrali v zadnji številki Dolenjskega lista, zato nas je tokrat zanimalo, ali berejo in kakšne knjige berejo nekateri občani: . Knjige brez bralcev? Marjan SuSTAR, frizer: ,,Imam zbirko ,Naša beseda', ob' tej pa še precej drugih knjig. Kljub temu da mi delo jemlje precej časa, prebiram knjige, največ domače avtorje. Naz^nje sem prebral „Metulja", ogledal sem si tudi film, ki je bil narejen po knjižni predlogi Čeprav so knjige precej drage, se mi zdi, da to ni ovira za branje; prej bi rekel, daje nebranje posledica velike življenjske naglice." Slavica PAJK, delavka: „Pred kratkim sem končala šolo in si izposojala knjige iz knjižnic. Največ sem brala romane. Zdaj ne posegam več po knjigah, ampak prebiram revije in časopise. Svojih knjig nimam, so predrage." Franc FLORJANCiC, avto-mehanik: „Sem na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, zato bolj poredko pridem do domačih knjig. S seboj sem vzel in prebral nekaj knjig iz zbirke ,Sinji galeb' in Mohorjeve družbe, segel pa sem tudi po Tolstoju in drugih avtorjih." Franc BANOVEC, strojni ključavničar; „Zadnja knjiga, ki sem jo prebral, je bila .Velika igra z Dražem Mihajlovićem'. Vojna zgodovina je moj konjiček, zato sem prebral največ knjig s tega področja. Tudi Sve-tinova ,Ukana' me je pritegnila. Svojih knjig nimam, vse, kar sem jih prebral, sem si q)osodil v knjižnici." Franc KOPINA, upokojenec: „Oči imam slabe, zato berem bolj malo, pa še to ne knjige, ampak samo časopise. Ko bi bolje videl, bi tudi knjige prišle na vrsto." D. R. SREČANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH Dolenjske Toplice so v nedeljo vrvele od starih obrazov in rok ter radostnih src. Krajevne organizacije RK Dolenjske Toplice, Podturn, Uršna sela ter krajevne organizacije SZDL so poskrbele za prisrčno srečanje starih občanov, ki so dopolnili vsaj 70 let. Zbralo se jih je več kot 140. Od vseh koncev so prišU, da bi se v družbi sovrstnikov, prijateljev, znancev poveselili in pozć^ili na to, kako leta hitro teko m kako redkokdaj so deležni tople besede in skrbi Razgovorili so se v veliki dvorani Zdraviliškega doma,- prisluhnili so domači pesmi, ki jo je zapel topliški pevski zbor, navdušeno so ploskali šolskim otrokom, ki so zanje pripravili prisrčen program. NovomcSte kronika CESTA „BAZENCKOV" _ Aprilsko deževje je spet načelo najbolj žalostno novomeško cesto, tisto med Smihelom in Gotno vasjo. Prebivalci iz tega konca Novega mesta so se na kotanjasto pot sicer že navadili, kljub temu se sprašujejo, ali ne bi bilo bolje malčke držati na čim krajši „špagi", da se ne bi kateri slučajno utopil v cestnih „bazen-čkih". NEOZNAČENI PREHODI - Ker smo s cesto že začeli, naj o cestah še nadaljujemo in končamo. Pešci v Novem mestu niso kaj prida uporabniki cestnih prehodov, namenjenih ryim, zato bi pričakovali, da bodo prehodi za pešce vedno lepo označeni, saj je malo tistih, ki bi jih lahko obrabili. Pa ni tako! Bele lise na prehodih je pobrala zima, novih še ni, zato bo verjetno še manj vestnih pešcev. TRŽNICA — Ponedeljkov tržni dan ni prinesel nič novega. Ob srednjem obisku prodajalcev in kupcev so med prvimi prevladovali ponudniki" semenskih živil, stalna mesta pod kostanji pa so zasedli kramaiji. Cene nekaterih živil so bile naslednje: kilogram solate je stal 12 dinarjev, krompirja 2 dinarja, čebule 6 dinarjev, jabolk 4 dinaije, rdeče pese 15 dinarjev, merica regrata je stala 3 dinaije, kita česna 8 dinarjev, jajčka pa so bila od 1,20 do 1,30 dinaija. Kot kaže, so bršlinski mladinci in mladinke od besed prešU k dejanjem. Na ustanovni konferenci so se namreč dogovorili o delovnih akcijah in tudi slabo vreme jim ni preprečilo, da ne bi v soboto dopoldan pošteno očistili okolice blokov m hiš v Bršlinu. (Foto: Janez Pezelj) Suhokrajinski drobiž v PIONIRSKI SOLIDAR-NO^Nl AKCIJI ZA VIETl^AM, ki je bila v preteklem« letu po vseh šolah v Sloveniji, so se v Sloveniji najbolj izkazali pionirji žužemberške osemletke, zato bodo 25. aprila ponovili zaključno prireditev, ki se je bodo udeležili -najvišji predstavniki Slovenije in ambasador Vietnama. Krajani žužemberške krajevne skupnosti so veseli uspešnega dela pionirjev in njihovih mentoijev in jim za prizadevnost izrekajo priznanje. PRETEKLO NEDELJO je bila v Žužemberku letna skupščina osnovne organizacije Rdečega križa, na kateri so obravnavali delo te humane organizacije v zadnjem letu, med drugim pa so sprejeli tudi delovni program za leto 1975. Po izčrpanem dnevnem redu je imel zdravstveno predavanje dr. LEOPOLD KOCU-TAR, zavrteli pa so tudi tri filme. samo malo nad normalo, skupaj ie darovalo kri 64 občanov, od tega 39 delavcev iz šentjernejske „Iskre", 5 delavcev iz IMV, 6 kmetovalcev in 10 gospodinj. ROJSTVA - Rodile so; Branka Novak, Majde Sile 6 - Andreja, Nataša Foršek z Adamičeve 32 - Tino, Marija Gabrijelčič s Kozinove 55 -Heleno in Slavka Strašek z Volčiče-ve 24 - dečka, ć SMRTI — Pretekli teden v mestu ni nihče umrl. / S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Tokrat je bil obisk krvodajalcev Lna gospa je rekla, da ji ne bo treba v Pariz, kajti novi antenski stolp na ,pošti je zelo -podoben Eifflovemu, mostove na Seni pa bo nadomestil novi most čez Krko, ki naj bi ga začeli graditi aprila. DOLENJSKI LIST 17 i ĆETRfTKHV INTERVJU i npmv rePubtiŠketn in zvez-t tn kongresu Zveze sindikati rali m° Sf- Ha novo orSanizi-J iet' lmei občne zbore in ioZ skupščine v vseh i katol orSanizacijah sindi- ' prZ T°meS'ke občine>" i predZd\e Fmnc Borša"> i Zveze "lk°bcinskega sveta t sto. ndlkat°v Novo me- i ^\m"h skuPM"°>> i **»*%? pregledali d°-i tmia i? spreje{' "ova i "vmbm'i'l'f na>bo'i P°-\ *sebui£ ne Pr°Srame, ki t nouprLI;"r?sni.čevanje sa-t Praksi fl..ustave v \ uPravnih^Smčevanie samo-J ^^hsporazurnov in do- ne 1.060 dinarjev, medtem ko bo stal na primer en kvadratni meter stanovanj na Drski več kot 6.000 di-naijev. Vsa sredstva, pridobljena z višjimi stanarinami, bodo porabili za popravila in vzdrževanje, povišanje amortizacije je namreč izključeno. De- ■»■i Člani hortikultumega krožka v osnovni šoli v Artičah prizadevno urejajo nasade cvetja in okrasnega grmičja ob šoli. (Foto: Jožica Teppey) Delavska kontrola dela javno Začetki na majavih nogah - Za, letos še dolžni t^ripraviti program Odgovori na vprašanja o delavski kontroli, ki jih je zahteval občinski svet Zveze sindikatov v Brežicah, so pokazali, da v gospodarskih organizacijah niso pri^ dosti dlje od ustanovitve. Vsaka delovna organizacija po svoje ureja samoupravno delavsko kontrolo, kar je sicer pravilno, vendar bi kazalo vnesti v statute nekatere enake določbe za vse.- Mednje sodi trajanje mandatne dobe, način volitev v organe delavske kontrole ter imuniteta članov delavske kontrole, ki naj bi trajala najmanj leto dni po izteku mandata. Do zdaj so le v redkih statutih zapisali, da je delo delavskega nadzorstva javno in da so ti organi dolžni poročati o svojem delu. V kolikšnem časovnem razdobju, ni na^ vedeno. Iz odgovorov trinajstih delovnih organizacij je razvidno, da je samo v enem statutu določeno, naj delavska kontrola o večjih nepravilnostih obvesti javno tožilstvo, upravo javne varnosti oziroma službo družbenega knjigovodstva. In samo v dveh statutih je zapisano, da delavska kontrola lahko pooblasti zunanjega izvedenca za ugotavljanje nepravilnosti v podjetju. Organi delavske kontrole tudi nimajo pravilnikov o organiziranju in delovanju delavske kontrole. Zato so jim pomagali na seminarju, kjer so jim predložili teze za sestavljanje pravilnika. Tisti, ki že imajo pravilnike, bodo uskladili njihova določila z dobljenimi napotki. V „domen"nocoj vbre2icah Drevi bo v prosvetnem domu gostovalo Prosvetno društvo iz Boštanja z ljudsko igro „Domen". Predstava bo ob 19.30. uri. Uprizoritev sodi v okvir Posavske revije amaterskih gledaliških sku- vP'"- •_. vsakem pravilniku bi bilo treba tudi jasno zapisati, da je delavska kontrola sestavni del samoupravljanja delavcev v TOZD. Za letos morajo povsod pripraviti delovne programe teh organov, ki naj jih sprejmejo zbori delavcev. Toda programi ne smejo biti splošni. Primer takega in tudi edinega programa je sindikat dobil na vpogled, vendar dolgovezenje v njem nič ne pove, nikogar ne obvezuje. To ni potem orodje delavcev. Bolje, da se odločijo za eno konkretno akcijo, kof da se izgubljajo v vseobsegajoči sploš- articaniso najboljši v soboto, 5. aprila, je bilo v Brežicah občinsko prometno tekmovanje, ki ga vsako leto organizira komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sodelovalo je vseh osem popolnih osnovnih šol, brežiška z eno ekipo, druge šole z dvema ekipama. Med posamezniki so zasedh prva tri mesta v III. skupini (mlajši tekmovalci) Srečko Špoler iz Dobo-ve, Marjan Jurman izCcrkelj in Jože Kelhar iz Globokega. Najboljši posamezniki v IV. skupini (starejši tekmovalci) so bili Drago Zlobko iz Cerkelj, Branko Molan iz Artič in Janko Bostelc iz Artič. Med ekipami so se v tretji skupini povzpeli na prvo mesto Artičani, na drugo mesto tekmovaici iz Cerkelj in na tretje mesto Dobovčani. Iz četrte skupine so sc najboljše ekipe uvrstile t^ole: Osnovna šola Cerklje, Osnovna šola Globoko in Osnovna šola Artiče. Največ pozitivnih točk so na tekmovanju nabrali Artičani. Vsaka šola, ki je sodelovala na tekmovanju, je prejela za nagrado pony kolo, vredno 1060 dinarjev. NOVO v BREŽICAH ZLATE LIRE — Na zaključnem koncertu glasbene šole, ki bo 17. aprila, bodo tudi letos podeljevali zlate lire. To najvišje priznanje šole bo prejelo šest učencev zadnjih letnikov. TRI HEKTARE JAGOD - Iz nasada na Čatežu pričakujejo poleti prvi pridelek jagod. Te dni so delavke Agrarie obtrgale staro listje na sadiki, nakar so sadike poškropili proti rdečemu pajku. Jagode so zasadili lani kot podkulturo v novem breskovem nasadu. BREZ POOBLASTIL - Se vedno se dogaja, da prihajajo delegati na seje občinske skupščine brez pooblastil. Vodje delegacij, predsednike konferenc ter delegate družbenopolitičnega zbora so na to pismeno opozorili, kajti v mnogih primerih so delegati pozabili na obljube, da bodo poslali pooblastila naknad- no. Morda bo pa še najbolj zaleglo to, da delegatom brez pooblastil ne bodo poravnali potnih stroškov. SE STO DVAJSET SEDEŽEV -V Cateških Toplicah gradijo restavracijski prostor zapenzionske goste. Novo restavracijo bodo povezali s hotelom in obstoječo restavracijo. Penzionski gostje bodo imeli v njej med bivanjem v zdravilišču stalne sedeže. Te želje jim do sedaj niso mogli izpolniti. Novi del restavracije bo dograjen konec aprila. NAJLEPSI KRAJ - Turistična društva se pripravljajo na tekmovanje za najlepše urejeno naselje v brežiški občini Pobude za privlačnejšo podobo vasi in mesta dajejo turistični delavci in člani Hortikultumega društva Brežice, ki vključuje tudi občane iz Dobove, Pišec in Bizelj-skega. BREŽIŠKE VESTI nosti, ki zagotovo ne bo rodila sadov. J. TEPPEV Ko bi kmetijo lahko odjavil Malo gnojil, malo pridelka — Minili so časi, ko sem naročil vagon umetnih gnojil in jih po dvanajst ton porabil na svojem posestvu, — z obžalovanjem ugotavlja živinorejec in kooperant Agrarie Alfonz Vašcer. Tudi na nesrečo, ki ga je doletela lani, še ni pozabil. Strela mu je med nočno nevihto ubila v hlevu dve kravi z rodovnikom. Na njuno mesto je privezal dve novi, črno-beli, ker sivorjave pasme ni mogoče dobiti kadarkoli. Kmet Vašcer iz Zakota oddaja po dva tisoč litrov mleka na dan. Z rejo molznic se ukvaija že vrsto let. V hlevu ima sedem krav in devet teličk. Dobro gospodari, vendar meni, da bi bilo lahko še boljše. Jezijo ga nizke odkupne cene mleka. — Vse stoji na glavi, —' pripominja —, in kmetje imamo to smolo da smo vedno na dnu. Drugi se s podražitvami svojih izdelkov hitro povz-pnejo na vrh. Industrijskili proizvajalcev ne dohajamo s cenami, zato smo oškodovani. Začel bom kar pri umetnih gnojilih, ker nas njihove cene trenutno najbolj vzne- mirjajo. Prav rad bi naročil toliko gnojil kot včasih, pa ne zmorem povečanih stroškov. Saj vendar ne morem delati samo zato, da bom gnojil. Bom pač manj pridelal. Že večkrat sem rekel, da bom šel na občino in začasno odjavil svojo ,,kmetijsko obrt", — seje pošalil. Dejal je, da bi si rad postavil svoj silos, vendar nima toliko denarja, kmetijska zadruga pa ne kreditira posameznikov. Sicer pa mora tudi on še odplačevati dolg za stroje, ki so jih kupili za ski;pno uporabo člani strojne skupnosti. Svoje "načrte bo za nekaj časa odložil, se bo že obrnilo na bolje. J. TEPPEV Mizarji se bodo širili 6 let Obrat iz Brestanice namerava kolektiv Mizarstva preseliti v Krško ^ Mizarstvo ^stavljajo trije obrati v treh krajih občinei v Bresta- stiti vse prednosti, pioiri"; niči. Krškem in Kostanjevici. Ta delovna organizacija ima družbeno investicijski razvoj ovrednoten r^vojni program, ki naj bi ga začeli uresničevati letos in ga zaključili čez šest let. Zanj bi po spanjih računih potrebovali okoli 24 milijonov dinarjev. Tolikšne vsote naenkrat ne bodo mogli zbrati, zato so sc odločili za postopno gradnjo. Za letos so predvideli novo proizvodno dvorano v krški industrijski coni, kamor bodo najprej preselili obrat iz Brc stanico. Načrt obeta razširitev novega krŠcc-p objekta ter dograditev novih proizvodnih prostorov v Kostanjevici. To jim bo prineslo izenačenje delovnih možnosti in omogočilo ustanavljanje tenieljnih organizacij združenega dela. Mizarstvo jc v zadnjih dveh letih uspešno gospodarilo. Tako jc celotni dohodek zrasel od 1,2 na 3 milijarde starih dinarjev, tudi „na račun" večje proizvodnosti dela, ki jo jc omogočila specializacija po obratih. Učenci so mojstri Z veseljem delajo — z mladimi ljubitelji znamk se sestajam vsak teden, zato me imajo v šoli za del obveznega inventarja — se je predstavil Slavko Šri-bar, ki že petnajst let vodi filateHstični krožek v krški osnovni šoH „Jurij Dalmatin". — Prvega aprila smo odprli razstavo ,,Pomembni ljudje oblikujejo svet". Na prireditev smo povabili starše otrok iz našega krožka. Z njimi smo se nato pogovorili o delu in problemih krožka. Ob takih priložnostih jih seznanjamo z namenom filatelije, jim svetujemo, kaj naj kupujejo svojim otrokom in kako naj ravnajo. FilateHstični krožek združuje petindvajset učencev. Večina jih spremlja njegovo delo od prvega razreda dalje in med njimi so pravi mojstri. Spoznajo se na znamke, na kataloge in na literaturo. ^ Vsako leto priredimo po dve do tri razstave. Sodelujemo na republiški ali zvezni razstavi, na katerih dobivajo naši učenci zelo dobre ocene. Filatelistično društvo v Krškem si prizadeva, da bi krožek čim bolje uspeval. Ob vsaki razstavi ocenimo člane krožka in jih nagradimo z diplomami. To jih spodbuja in jim krepi voljo do dela. Učenci, ki že dalj časa razstavljajo, imajo lepe zbirke in lahko gredo z njimi kamorkoli. Dokler so delo šolskih filatelističnih krožkov še ocenjevali, smo se uvrstiU vedno na vrh in dosegli že tudi prvo mesto v državi. Zdaj, ko tega ni več, iščemo sami načine za uveljavljanje učencev. J. T. pretakalisca Se ni Elektrarna v Brestanici nima urejenega pretakališča. Dovoz goriva po cesti je problematičen, zato si prizadevajo, da bi našli za zgraditev pretakališča tehnološko najprimernejšo in ne predrago varianto. Menijo, da bi jim najbolj ustrezalo pre-takališče ob elektrarni z železniškim priključkom. To bi omogočalo dovoz vseh vrst goriva. Tako izdelujejo v Kostanjevici zunanje okenske, balkonske in vratne elemente, v Krškem notranja vratna krila, v Brestanici pa vgrajene omare in drugo opremo po n^očilu. Seveda pa vse to šc vedno le delno odtehta težave, ki jih imajo zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, nenehne dražitve reprodukcijskega materiala ter kreditiranja naročnikov z daljšimi odplačilnimi roki. Načrtovana naložba v nove obrate in njihovo postopno širitev je tudi korak v prizadevanjih, da bi združeni mizarji pocenili lastno proizvodnjo ter ob vse večji konkurenci na našem trgu ostali „konkurenčni"-. Zato z uresničenjem načrta, v katerega ima kolektiv veliko zaupanja in se bo tudi sam zanj marsičemu odrekel, ne bi smeli odlašati. Prošnje za denar so vložili na različne naslove in so v skladu z vsebino prizadevanj, ki smo jih v naši republiki zapisali v družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja malega gospodarstva do konca 1980. Ob vsem tem pa člani kolektiva poudarjajo, da je dosedanja družbena pomoč pri gradnji novega obrata v Kostanjevici prinesla želene sadove in da bodo tudi tokrat znali izkori- krski praznik poslej 7. junij? V letih 1941 in 1942 je velik del prebivalstva krške občine moral zapustiti svoje domove. Izgnance so odpeljali v nemška taborišča, od koder so se vrnili šele po koncu vojne. Na srečanju nekdanjih izgnancev, ki je bilo 1971. leta v Brestanici, so 7. junij proglasili za spominski dan slovenskih izgnancev. Občinska konferenca SZDL v Krškem predlaga občinski skupščini, da bi spremenila datum občinskega praznika in ga prestavila na 7. junij. Tako bi dala večji poudarek vrnitvi izseljencev iz taborišč. Do sedaj je bil krški občinski praznik 4. julij- O predlogu za spremenjeni datum občinskega praznika bo razpravljala skupščina na prvi seji. Poslej naj bo posvečen spominu prvih padhh krških borcev in vrnitvi izgnancev. IZPOPOLNIMO MUZEJSKO ZBIRKu To leto', ko Prazng"i 30-letnico vrnitve cev v domovino, nai an. brestaniškem <>MUZC{, j^op«1-cev" sedanjo zbirko se ^$tv0 niti, oziroma razširit - ^zate pomembne ustanove^ k, to vse izgnance iZ i,^ imajo doma st kj s0 jih divo o težkih dnevih, preživeli na tujcnn» obči^ in čim prej PoS^Jrcev N0V' zvezi Združenj bor . podat-Krško". Vse, kar l. 0polni|e' bo dobrodošlo za P , j0ti sedanje muzejske z radi razširili s temi pnspt ^ kasneje do 8. uka^ brestaniškem g^a^ur -tve izg"31- nost ob 30-letnici v i cev. Vodstvu muze;Jterjaln0 došlo pisano, m^fdivo. kakršnokoli drugo p NELIKVIDNOST^ ZASKRBLJUJ Krškemu povzroča nelikvidn ^ probleme, zato so ^ ustanoviti ek°nonLnj \\ pri občinski skupsčin^ naj bi imel odločijn ^ pri uresničevanju nih programov Do °^, bi, kdo ima prednost mora še počakati- J* občini nihče ni ^! C H stila, da bi lal^°5teV in k pride najprej v ^ naj šj počaka. Z J žber, nomski svet dal ^ verifikacijo znotraj skih meja. V_ PROMET^f tekmovanja njii . V Krškem j® Ijek, 7. aprila obcm^.IJj 2^1 vanje „Kaj veš o pr . v?! jevt, boljši mladi kolesarj ^ p boto pokazali nost na področnem v Novem mestu. P P jg jjin dobro, zato upajo. bo težko uvrstiti na Prometna vzgoja se začne v otroškem ^ KRŠKE NOVICE KMALU NASTOP - Člani mešanega pevskega zbora „Viktor Parma" iz Krškega, ki vadijo šele poldrugo leto dni, se bodo šc ta mesec predstavili na drugem celovečernem koncertu. Zanj so naštudirali okoli petnajst pesmi, del repertoarja pa bodo v kratkem posneli šc za RTV Ljubljana. • ŽE GRADIJO - Poročali smo že, da načrtuje krški obrat ljubljanskega „Slovenijc-avta" zadnjo posebne dvorane, kjer bodo opravljali vse tehnične preglede motornih vozil. Načrt so te dni pričeli uresničevati s prvimi zemeljskimi deli. PONOVNO SKUPAJ - Na nedavni seji ,J'osavskc pevske zveze" so že izbrali program osmih pesmi, ki jih bodo naštudirali vsi zbori v regiji. Tako bodo pripravljeni .skupaj zapeti na vseh večjih prireditvaJi m ma- ,30* stitcy nifcstacijah v p° 3 osvoboditve. y VELIKA ki pomeni za ta" ,|c te'1 liko prid°bitcV-* .ej v je potekal vse d pa ^ razmerah, kljub -^vilf1" nih društev. K° jj, *Jv tudi slovesno H j0{\fl 0, življenje senovsk egJ , pestro in načrtu V GOSTE -- b jjviji deluje na po^. [C f gledaliških skup'" J/ Jurčičevim v S®"' stujejo v teh dn Globokem. ■ i 18 DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEY ŠL 15 (1342) ★ kbšk^ TED3SP šolstvo: kako kriti izgubo? N^ovanje; skupna naloga vseh _^''ipravljena izhodišča za sestavo družbenega plana razvoja občine m"3 f3 sestavo družbenega načrta za naslednjo petletko z zaVse ini}«ega obdobja, ki gre te dni med delegate, je obveznost ^ounrav11123^ oz*roma temeljne organizacije združenega dela, pjevne skuC lnteFesne skupnosti, občinsko skupščino Sevnica in osnova Za «' dokumenti s° dobra gradivo saS^u-0 noveni Planu. r'0st prvotne oh is a potrjuJe pravil-P" Očinski ,ln '°Cll!e' P° kateri s° *0 sluzhoVI °7 jepi11 PlanskO-°^°bje ki , .?adnJc plansko V|i-Va Posehn C zaklJučuJe letos, ne 0stajanie S P zad°voljstva. Za-m se t „ThJ3 rePub,iškimi po-°^j. kar io Jeva'° na vrsti po-znacilnost manj razvi- ^DAVANJE ZA vinogradnike fc»etijski kombinat Za-4e,aSci™'Ca' ■ T0ZD za deljo 13 PrireJa v nemškem J"1"' °b 8" U" V Predavaldomu v Tržišču tavnjaka T.Vlnarskega stro-;Za^itnih !? P°berška o lem tednii ^ minu-predavanje zl? Jr •1t°,u:Spešno !na Studencu g0jltelJe ribeza Gurala . Nlv ZRAKU neđav"ta * £J le8atskn 1 postavljeno I31"0«! za ?Hr yPrašanje o ne- &&«h i„T't,e- Merili so tSUv®Ikin¥»?^V.dafur- bi moti, na nr vi • nj' ki neka-MeSVa«ja prefnf edinole od Sa f"rfu?ala Unhanega les*- V^^vnetn mes?u. n*mem tega gospodarstva. Realna rast družbenega proizvoda je bila v tem obdobju za polovico nižja od predvkle-ne. Najmočnejši delež v družbenem proizvodu je imela industrija, ostala veje gospodarstva so bile razmeroma slabo udeležene. boštanj: ce dovolj prijav-vrtec Osnovna šola Boštanj je razposlala staršem v kraju vprašalnik o tem, ali bi dali otroka v oddelek predšo'skega varstva. Če bo dosti prijav za otroke v starosti od 3 do 6 let, b6do lahko odprli tak oddelek v sklopu otroškega vrtca iz Sevnice v prostorih stare šole. Razloge za „izpad" pri izvajanju iztekajočega se plana je sicer tudi v vrsti zunanjih dejavnikov (inflacija, večanje obremenitve gospodarstva idr.), vendar ugotavljajo sestavljalci gradiva neustrezno organiziranost gospodarstva v občini, premajhno povezanost in zaprtost. Med osrednjimi nalogami za novo obdobje je razen razvijanja samoupravnih odnosov, sporazumevanja in dogovarjanja pomembno samoupravno planiranje v vseh sredinah. Doseči bo treba tako gospodarsko rast, da bi republiško razvitost vsaj dohitevali, zato bi moral družbeni proizvod naraščati vsako leto vsaj za 8 odst. Za naložbe v osnovna sredstva gospodarstva in negospodarstva bi morali na leto izločiti 20 odst. družbenega proizvoda, potrebno bo pritegniti tudi posojila. Število zaposlenih riaj bi naraščalo za 3 do 4 odst. na leto. Teh ciljev seveda ne bo lahko doseči, saj bodo pogoji gospodarjenja tako v mednarodnih kot tudi domačih razme-rali dosti težji. Predvidena razmerja se gibljejo v okvirih, ki jih predvideva tudi koncept razvoja Posavske regije. A. ZELEZNIK Kalcšno bo središče Sevnice? Minuli četrtek je občinski izvršii svet sprejel sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta novega mestnega centra, nekatere dopolnitve zazidave naselja Nad ribniki (nad Kopitarno) in ^ortnega centra. Načrti bodo razgrnjeni mesec dni v sejni sobi občinske skupščine. . Predložene urbanistične rešitve je na seji pojasnil inž. Franc Filipčič z brežiškega Regjona. Stavbe, ki naj bi dajale videz novemu centru, bi se začele pod zdravstvenim domom: i J^jona rt- bi vpiL i ^ * ° flučkp 8,65 sL .Peljala 3 7n .?^ocjana ^ J^iS 8učkoV?.'?^yona di-2.6^'.?.? za RaK 2,274 milijona ^ «^ina:j?v obSIi; Telesnokultuma skupnost in samoupravna skupnost za izobraževanje se že strinjata s predvideno rešitvijo za rekreacijski center in novo šolo. oporen*1*113 AMD n!^r sevn^e organizacije Rdečega križa bal, ^Sih tudi nv Sna- Prigi Pa so samo tile na sliki. Brez ajpnzadevnejši ne morejo delati. gusari Je vseeno vre- iJ^Ml j CESTO' - V ;''\J"l*ut'f"j u|i« n°Saasfalli-!l „*> hjf ? . hišam; i., "ovnni S avici 0 izka7^Cr 80 se l^VS ian d^«S,^iS2ck)»« \H N asfih, Nekatere JOPo!0le "lice oitun n« preo. PoPraviiu b Pf°gi tudi Hjftj '^o^VoVn^OSTI ZA ""na na delu, kije v bližini otroškega vrtca v Jugo-taninovi stavbi. Odprt kanal je bil nenehna nevarnost za malčke. NOV ODPIRALNI CAS NAJ-KASNEJIi JULIJA — Po predhodni '^^azpravi med delegati občinske skup^ine o novem odpiralnem času trgovin je občinski izvršni svet pripravil predlog odloka. Po novem bo šlo za zimski in letni čas. V zim-skem času naj bi bile trgovine z živih med tednom odprte od 7. do 18. ure, ob sobotah pa do 15. ure. Trgovine s*tehničnim materialom naj bi bue med tednom odprte od 8. do lo. ure, ob sobotah pa do 12. ure. V letnem času naj bi bile trgovine z zivili med tednom odprte uro dalj, "govine s tehničnim materialom bi morali ravno tako odpreti ob 7. uri, tednom bi morale biti odprte lUdi do 19. ure. Za prehod imajo trgovci na voljo čas do 1. julija, po novem pa bodo lahko pričeli' poslovati tudi že prej. vi:niyik poslovno-stanovanjska stavba, večja blagovnica, kulturni dom, povezan z upravnimi prostori (občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij) in hotel. Značilnost vseh teh objektov naj bi bila, da bi imeli na čelni strani v pritličju trgovine. S ^em zazidalnim načrtom je rešeno tudi vprašanje lokacije za novo šolo. Le-ta ne bi stala na tisti strani ceste proti N^aselju heroja Maroka, temveč na zgornjem delu zemljišča na drugi strani ceste, v velikem trikotniku med naselji in Kopitarno pod gozdom na samem robu rekreacijskega centra. Zaradi razgibanega zemljišča bo ta center razporejen na' nekakšnih terasah: ^odaj naj bi bilo nogometno igrišče z atletskimi na- Eravami, druga igrišča, proti hribu i sledila ^ortna dvorana z z^rtim bazenom. Vse to bi bilo povezano s šolo na vrhu. S tem bi pridobili lep prostor za novo otroško varstveno ustanovo v bližini stanovanjskih blokov, prostora pa bo tudi le za dva bloka. S spremembo zazkialnega načrta za Kopitarno ne bi postavljali dvojčkov, za katere ni bilo zanimanja, ampak bo na voljo 10 stavbišč za družinske hišice. Nekaj sprememb bo tudi na Dobravi in okrog doma upokojencev. Težavo še vedno predstavlja velik pas ob železnici, ki ga ni mogoče obdelati, dokler železnica ne reče svojega. V predvidenih urbanističnih rešitvah ni zarisana avtobusna postaja. Po nekaterih mnenjih naj bi jo postavili za Lisco in postajo milice. Javna razgrnitev bo lahko dala še marsikatero rešitev, saj takega dokumenta ni mogoče kar naprej spreminjati. A. Ž. Kje so ostali? Občni zbori organizacij Rdečega križa na podeželju so izredno dobro obiskani. V Šentjanžu se gaje udeležilo nad 60 članov, na Studencu in Blanci 52, v Boštanju nad 70, Zabukovju nad 50, Loki 60, v Sevnici pa jih je minuli četrtek prišlo le 13! Upravni odbor je bil zaprepaden. S pomočjo šolskih otrok so razposlali 1.300 vabil, v mestu je 700 članov. Da ni bil izbran pravi čas? Prišli so poverjeniki iz okolice: Žurkovega dola, Lončarjevega dola in Droža-nja. Nobenega ni bilo iz delovnih organizacij (razen aktivistov občinskega odbora, med katerimi jih je dosti z občinske uprave) niti iz osnovne šole, kjer so se sicer ponudili za raznašanje vabil. Odbor se je tudi drugače potrudil, da bi bil občni zbor kar najbolj uspešen. Pripravili so dva filma, enega o sosedski pomoči, drugega o značilnostih staranja . . . Ostalo je le pri trudu in dobrem namenu nekaterih. Zakaj tako? o novih stanarinah Jutri se bodo sestale vse tri enote samoupravne stanovanjske skupnosti. Enoti za družbeno pomoč in za gospodarjenje s stanovanjskim skladom bosta med drugim obravnavali dogovor o politiki stanarin v tem letu. Enota za družbeno pomoč bo sprejemala tudi prednostno listo za solidarnostna stanovanja. Skupna izguba proračuna izobraževalne skupnosti za lani znaša 699.190,20 dinarjev - Med dolžniki tudi republiški solidarnostni sklad Na seji zbora porabnikov in izvajalcev izobraževalne skupnosti konec minulega meseca so ob sprejemanju družbenega dogovora za financiranje skupne porabe za letos sprejeli tudi zaključni račun za lansko poslovanje. Piikazana izguba pravzaprav ni skrivnost, saj so nanjo že lep čas opozarjali. Republika je slab plačnik, skupne terjatve do repubhškega solidarnostnega sklada znašajo namreč 788.910 dinarjev, kjer je celo še nekaj dolga iz leta 1973. Finančnemu programu trebanjske izobraževalne skupnosti lanska dovoljena večji poraba ^ede na porast družbenega proizvoda v repubUki ni pomagala, ker je pač zbirala denar na Strpno o načrtih Telesna kultura: pomoč le ob lastni soudeležbi Pod prispevne stopnje za financiranje letošnje skupne porabe je potegnjena črta, samoupravne interesne skupnosti so jih hočeš nočeš sprejele, preostaja kar najbolj smotrno gospodarjenje v okviru možnosti. Tako so razporedili letošnji ,4ilcbec" tudi pri telesnokulturni skupnosti. Predsednik skupščine telesno-kulturne skupnosti Ciril Bukovec ocenjuje zadnjo, sejo kot odkrit pogovor o tem, kako delati. „Denar za naložbe smo v primerjavi z minulim letom zmanjšali za 35 odstotkov, za dejavnost klubov in društev pa smo namenili 32 odstotkov več. Gre za čisto dejavnost, niso Eredvidene nobene nagrade ali onorarji," pojasnjuje. Tđko je za naložbe letos predvidenih le 260 tisočakov, od česar gre 80.000 dinarjev za dograditev kopališča na Mirni, 20.000 dina^ev za nadomestilo škode ob poplavah na miren-skem i^išču, plačilo načrtov za šolsko igrišče v Sentrupertu, s 120.000 dinarji bodo tudi mo-kronoški strelci lahko začeli graditi strelišče. ,,Denar smo namenili le tistim organizacijam, ki imajo bodisi same ali povezane s krajevnimi skupnostmi 50 odst. lastne soudeležbe. S tem c^enar-jem naj bi se te organizacije nato potegovale za posojila pri republiški telesnokulturni skupnosti. Ni bojazni, da se naše krajevne skupnosti ne bi resno lotile te akcije in pritegnile še ta denar," meni Ciril Bukovec. Letos bo skupnost ob tesnem sodelovanju vseh organizacij pripravila srednjeročni program razvoja telesne kulture v občini. Ker je to tesno povezano z nadaljnjo gradnjo športnih objektov, bo tudi vnaprej potrebna strpnost: ysi ne morejo graditi naenkrat, postopnost in združevanje denarja jc doslej le prineslo napredek. ' A. Ž. zadružne enote iz svojega dohodka Zadružne enote pri kmetijsko gospodarskih odborih skušajo, kolikor morejo, pomagati članom ob draginji, ki vlada za marsikatero stvar, ki jo morajo kmetovalci kupovati. Iz svojega dohodka so se odbori odločili regresirati 30" odstotkov cene za nakup zaščitnih sredstev, pri kilogramu semenskega krompirja pa primaknejo po 50 par. Ta denar je vsekakor dobro naložen. J*regovor pravi, da čez sedem let vse prav pride. Marsikdo, ki se je minulo nedeljo udeležil dražbe najdenih predmetov v Trebnjem, bo lahko prenekate-ro stvar še uporabil. Dražba je bUa dobro obiskana. osnovi izplačanih osebnih dohodkov. Solidarnostna sredstva so bila določena po merilu splošnega slovenskega izobraževalnega programa. Razvite občine so si tako lahko po obremenitvah bruto osebnih dohodkov poleg bogatejših programov omislile še gradnjo šol, kar v trebanjski občini ni bilo mogoče kljub samoprispevku. Samega,finančnega načrta trebanjske izobraževalne skupnosti za letos ne bo mogoče sestaviti, dokler ne bodo stvari jasne pri republiškem solidarnostnem skladu. Kljub težavnim razmeram se lahko šolstvo v občini pohvali z vrsto akcij. V sodelovanju z izobraževalno skupnostjo in šolo prejemajo otroci že tretje leto šolske knjige brezplačno, čeprav izobraževalna skupnost za to ne dobi denarja. Podobmo je s šolo v naravi in vrsto interesnih dejavnosti. Tajnik izobraževalne skupnosti Janez Kranjc pravi o tem, da je bilo to lahko izvedeno zato, ker je bil pritr-gan marsikateri dinar od ust učiteljev. Kako močno varčuje- jo v osnovnih šolah, najbolje pove organizacija dopolnilnega in dodatnega pouka. Pri tem npr. združujejo več oddelkov; honorarnih ur ne plačujejo tako kot druge izobraževalne skupnosti - po pedagoških ur^ (kjer je zaradi priprav „ura" dejansko dve uri!). Šole so v minulem letu na lastno pobudo, predvsem ob sodelovanju delovnih organizacij, izboljševale delovne razmere. A. ŽELEZNIK občinski proračun sprejet Kot je ugotavljal v razpravi pred sprejemom predsednik skupščine Slavko Kržan, je bilo za komunalne dejavnosti namenjeno premio, vendar več v danih možhostih ni bilo mogoče. Za dotacijo krajevnim skupnostim je namenjeno 15.9 odstotka več. Vseeno je milijon dinarjev za 16 krajevnih skupnosti malo, saj je znano, kako znajo ta denar oplemenititi z delom in prispevki krajanov. Titovo štafeto so prisrčno sprejeli tudi v trebanjski občini. Na zborovanju v spominskem pairicu v Trebnjem je govoril Tone Ži-bert, sekretar komiteja občinske konference Z K. Na poti skozi občino so mladi ponesli štafetno palico tudi skozi proizvodne prostore TIP—TOP v Treb^em in IMV, TOZD Tovarna opreme, na Mirni. Na sliki: Jožica Čeme je prinesla štafetno palico na zborovanje v Trebnjem. (Foto: Železnik) IZ KRAJA V KRAJ VARČEVANJE TUDI PRI SEJNINAH - Samoupravna skupnost izobraževanja se je odločila, da delegatom izplačujejo le polovične sejnine, kot so določene za občinsko skupščino. Podobne sklepe so sprejele tudi nekatere druge skupnosti. PREDNOST IMAJO PREVOZI -r Dclegacija trebanjske osnovne šole se zavzema, da bi v šolske avtobuse vgrajevali tudi ozvočevalne naprave, ker se pač isti avtobusi uporabljajo tudi za šolske eTcskurzije. Ker je v občini še dosti otrok brez prevozov, večina sedanjih prog pa je tudi preobremenjenih, so se na skupščini izobraževalne skupnosti raje ogreli za sklep, da zaenkrat teh naprav še ne ''.upujejo. ZAMETKI GOLFA? - Ravno v ovinku pri Iskri v Mokronogu zeva prav na sredini cestišča vse večja ostra luknja v asfaltu, ki se je je mogoče pač bolj ali manj uspešno ogibati. Ker ji nihče ne privošči niti lopate peska, očitno čakajo, da jih be tudi na samem trgu še kaj več! TAJNIK ZA ŠPORTNIKE - V kletnih prostorih Rimske 1 v Trebnjem bo poslej vsak ponedeljek in sredo od 13.30 dalje na voljo sekretar telesnokulturne skupnosti Darko Krištof z Mirne. Na zadnji seji te skupnosti so tudi zapolnili kadrovske vrzeli v vodstvu. Novi predsednik izvršnega odbora je inž. Slavko Nemanič. NAROBE SVET - Podobno kot so opozarjali že na Trebeljanskem glede regulacijskih del le v enem delu toka potokov, opozarjajo tudi v Zabrdju. Vodna skupnost je" poskrbela za strugo Zvijalnice le v gornjem delu, kar pa ljudem na spodnjem delu ne koristi. Se manj: le večje količine vode pridejo hitreje do njih, tako, da se vodna gmota le še bolj razširja ob deževju. IIEBUISEE mnCE Stran uredil: ALFRED ZELEZNIK DOLENJSKI UST 19 sevniški paberki Še drugi del Da so pogrebi v črnomaljski občini več ali manj ceremonija, kakor jo znajo svojci ali kolegi pokojnega sami organizirati, se ni zdelo prav ne temu ne onemu. Na pogrebih je prihajalo do zn.-šnjav, včasih neprijetnih situacij, ko se ni vedelo, kdo in v čigavem imenu ter kdaj nastopi z govorom ali praporom. Pogrebi so sicer potekali po nekem ustaljenem običaju, zdaj pa je ta stvar dobila pravno ozadje. Sprejet je namreč občinski odlok o pogrebnih svečanostih, ki ima namen zagotoviti slehernemu občanu dostojen pokop. Ta odlok pa je le del vsega, kar svojce zadeva ob smrti družinskega člana. Manjka še odlok o pokopališkem redu, ki bo določal, kdo umrlega prepelje v mrliško vežico, kdo mora tam ležati in kdo poskrbi za krsto itd. Ugotavljajo namreč, da je bila lepa mrliška vežica v Črnomlju zgrajena, češ daje nujno potrebna, še vedno pa tudi meščani svoje umrle do pogreba zadržujejo doma. ,4z tozdov pa nič .. ."je domala vedno slišati, kadar gre za take ali drugačne podatke, ki jih zbirajo v občinskem merilu. Ko gre za načrtovanje petletnega razvoja, je spet ista pesem. Posnetek je iz TOZD BETI, kjer so že neluj dosegli, saj so v drugih TOZD še veliko na slabšem, pa vendar še nikjer niso samoupravni pdnosi taki, da bi bili lahko z njimi zadovoljni. Končno so vsi dvignili roke upoštevanimi pripombi občanov so delegati treh zborov občinske skupščine le sprejeli načrt za letošnja javna dela v občini 2. aprila so delegati treh zborov črnomaljske občinske skupščine tri ure zasedali skupno, zatem pa sta imela zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti še ločeni seji. Na skupni seji so končno sprejeli letošnji program javnih del, katerega so tri mesece pretresali občani, odbori in organizacije. Ne vem, če je kje tako široka javna razprava in če kje izdatke za 16 milijonov tolikokrat prečešejo in v tako širokem krogu, kot se to vsako leto dogaja v Čmomlju. Program javnih del, h kateremu občani in zaposleni prispevajo samoprispevek, je vselej deležen izrednega zanima- VSEPOD ENIM DE2NIK0M Občinska skupnost socialnega varstva v občini Cmomelj je s samoupravnim sporazumom, sprejetim na zadnji občinski seji, dobila možnost za ustanovitev in začetek dela po novih načelih. Ta skupnost bo v bodoče kompleksno urejala vsa vprašanja s področja socialne problematike, od višine rejnin do podeljevanja stanovanj za socidno ogrožene občane. Poslovala bo po načelih, ki jih bodo sprejeli delovni ljudje, organizirani v skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnosti za zaposlovanje ter v stanovanjski skupnosti. PRORAČUN SPREJET Po izdelanem predlogu izvršnega sveta občinske skupščine so 2. aprila v Čmomlju sprejeli letošnji občinski proračun. Računajo na 9,601.453 din lastnih sredstev in nekaj nad 5 miUjo-nov dinarjev iz solidamostn^a sklada ter na 900.000 din namenskih dopolnilnih sredstev, kar daje vsoto 15.764.453 din. To pomeni za 12 odstotkov več denarja kot v preteklem letu, zahtevki uporabnikov pa so biU mnogo večji. nja. Potem ko je bil letošnji program javnih del nič kolikokrat pregledan po dolgem in počez in ko so upoštevali pripombe, so zanj delegati le dvignili roke. Zdaj je osnutek precej postavljen na glavo. Določeno je, da bo šlo 11,500.000 din za gradnjo in modernizacijo cest, 4,850.000 din pa za vodpvode in kanalizacijo. Med cestnimi deli so zajeta: ureditev klanca na Prelo ki, gradnja ceste Doblički ovinek — Vrh gora, modernizacija Sadeža in Vrtne ulice v Črnomlju, modernizacija ceste Vrtača-Strek-Ijevec in Črnomelj—Bezgovec. Asfalt bodo dobili v Gribljah, cesto Žuniči—Vrhovci pa bodo popravili. Med -vodovodnimi in kanalizacijskimi deli je na prvem mestu zapisana gradnja čistilne naprave za viniški vodovod. V programu je vodovod zi Jelšev-nik in okrepitev vodovoda za Črnomelj, vodovod Jelševnik-Tušev dol, razširitev viniškega vodovoda in izdelava načrtov ter začetek del kanalizacijskega kolektorja v Črnomlju. Zdaj imajo prednost že začeta in še nedokončana dela iz lanskega leta, • prednost dajejo delom, za katera so zagotovljena namenska sredstva; v poštev so vzeli samo tiste gradnje, ki so bile zajete v petletnem programu, in upoštevali so predlog, nai vsako območje nekai dobi. R. BAČER Je že trimesečna zamuda Ni mogoče sestaviti celote, dokler koščki niso zbrani - To velja za občinski družbeni plan Po občinskem akcijskem programu bi morale vse delovne organizacije do 8. marca poslati na pbčino osnovne podatke razvoja, tako imenovane „minimum kazalce", vendar že spet nekateri sprejete naloge niso vzeli dovolj resno. Izpolniti bi morali le poslano anketo, do roka pa je svojo dolžnost opravilo le 7 kolektivov, 13 OZD in TOZD pa še ni dalo glasu. Upravičena je domneva, da sami ne vedo, kaj bo z njimi v naslednjih petih letih. Medtem ko gre pohvaliti Kovinarja, Begrad, Rudnik, Iskro in Belt ter oba tozda Gozdnega gospodarstva, pa je dejstvo, da iz ostalih kolektivov, organiziranih kot TOZD, ni odgovorov. Tako se ne ve, kaj načrtujejo v IMV, Dolenjki, Viatoiju, BETI in Cestnem podjetju, kjer je blizu 800 zaposlenih. Da gre v naslednjem petletnem obdobju za velike premike, ki niso od miih in bodo vplivali na življenje vsakega občana, pove že podatek, da načrtujejo do leta 1980 v 16 podjetjih 1356 novih delovnih mest. Največje povečanje zaposlenosti je predvideno v Iskri, ki bo takrat že več kot 15 00-članski kolektiv. Sestavo družbenega plana je obravnavala zadnja občinska skupščina v sestavi delegatov treh zborov. Naročili so organom upravljanja v ko-lektivih-zaostankarjih, naj se nemudoma lotijo dela. £>o konca aprila mora biti narejen občinski osnutek družbenega plana, ki bo potem v enomesečni javni razpravi Lastovke se vračajo ČRNOMAUSKI DROBIR LE ZAKAJ ČEZ GORJANCE? - Občani želijo, naj bi pristojni na občinski skupščini uredili, da bi lahko registracijo motornih vozil v celoti opravili doma. Zdaj morajo namreč zaradi tega v Novo mesto. TOKRAT V ČRNOMLJU - 5. aprila je zasedal medobčinski svet Bratstva in enotnosti Goste so prejeli v Belokranjski kleti, kjer so jim priredili krajši kulturni program. Sledila je seja sveta« nato pa so si ogledali tovarno Iskra v Semiču in tamkajšnjo muzejsko zbirko. LUKNJE SO VEDNO VEČJE -Asfaltirana cesta, ki od hofela La- hinje vodi iz mesta proti Metliki, je tako luknjasta, da se z vozilom ^i peš nimaš kam ogniti Sploh pa je vprašanje, kdaj bo narejen vrhnji sloj na vsej dolžini cestne trase. Po nekaj letih o njem še ni sledu ... V TUJE KRAJE — Viatorjeva potovalna agencija v Čmomlju organizira aprila dva izleta; 12. ^rila en dan v Benetke, 19. in 20. aprila pa v Budimpešto. Kot kaže,' je za Benetke tako malo prijav, da bo izlet prestavljen. So že ljubitelji potovanj vsi videli ta kraj ali pa jih moti slabo vreme? Za prvi maj bo tudi izletov napretek. DORA SAMARIN, 23-letna tajnica pri Obrtnem komunalnem podjetju v Črnomlju: „Moj oče je bil rudar v Kani-žarici. Živeli smo tu, vendar bolj slabo. Potem se je odločil za Nemčijo. Za njim sva šli 1964 tudi mama in jaz. Takrat mi jc bilo 12 let. V Nemčiji sem nadaljevala šolanje. Končala sem osemletko in strojepisni tečaj. Živeli smo v okolici Stuttgar-ta in tam sem spoznala svojega sedanjega moža. Poročila sva se in najina hčerka Silvija je bila tam rojena. Ko smo prislužili nekaj denarja, smo se odločili vsi skupaj za vrnitev domov. Zdaj nam je v Črnomlju lepo. Ata jc avtoprevoznik, moj mož pri njem vozi, jaz imam službo kot tajnica, mama pa je v našem podjetju čistilka. Vse drugače je, če živiš med domačimi ljudmi." Manj stanovanj kot pred leti? Komunalno opremljena parcela je predraga, zato ni zanimanja Občinski svet Zveze sindikatov v Metliki je na letni skupščini 28. marca sprejel delovni načrt za letošnje leto. Še naprej si bo prizadeval utrjevati samoupravne odnose v delovnih organizacijah in še tesneje bo sodeloval z delavskimi sveti, raznimi komisijami, delavskimi kontrolami itd. Na zboru so člani razpravljali o delu osnovnih organizacij in poudarili, da jih v prihodnjih dneh čaka še precej dela, zlasti z razširitvijo sindikalne dejavnosti v krajevne skupnosti. Spregovorili so tudi o izobraževanju, zlasti družbenopolitičnem in akcijskem u^osabljanju članov izvršilnih odborov v osnovnih organizacijah, največ pozornosti pa so posvetili stanovanjski problematiki. Številni delavci namreč upraviče- LETOS BODO PODELILI 10 PRIZNANJ OF Prejšnjo sredo je imel izvršni odbor občinske konference SZDL sestanek, na katerem so člani razpravljali o samoprispevku in volitvah ter imenovali štirinajstčlanski koordinacijski odbor za uresničevanje načrta celodnevne šole, obenem pa" so razpravljali tudi o podelitvi priznanj Owobodilne fronte. Letos bodo to priznanje podelili desetim zaslužnim občanom iz metliške občine. Pogovorili so se tudi o proslavi, ki bo 27. aprila, ter o majski proslavi v Ljubljani, na katero bo šlo po vsej verjetnosti tudi okoli 500 Metličanov. no pričakujejo, da bodo prišli do stanovanj, njihove želje pa se vse prepočasi uresničujejo. Predstavniki samoupravnih organov stanovanjske skupnosti so poudarili, da je glavni vzrok za stanovanjske težave v tem, ker je premalo zemljišč za blokovsko gradnjo. Edino zemljišče, ki je delno komunalno urejeno in je predvideno za blokovsko zazidavo, je last Transportno-gradbenega podjetja. Od treh predvidenih stolpičev je prvi v začetni gradbeni stopnji, vendar je že sedaj prišlo do težav. Izvajalec del predlaga, naj bi bila cena za kvadratni meter stanovanjske površine 7.060,00din, stanovanjska skupnost pa se s ceno ne strinja, ker je izven vseh do sedaj veljavnih norm. Stanovanjska skupnost je dala TGP kredit v znesku 2.100.000 din z namenom, da bi bil vpliv podražitev na gradnjo kar najmanjši, kot kaže, pa to ni veliko pomagalo. Kar zadeva urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč za zasebno gradnjo, je metliška občinska skupščina z internim odlokom za ta dela pooblastila TGP, cena, ki jo TGP postavlja za komunalno opremljeno parcelo, pa' je za marsikoga, ki bi želel graditi, previsoka (121.400 din brez odškodnine za zemljišče). Zato je upravičena bojazen, da bo skupna novozgrajena stanovanjska površina kljub povečani družbeni skrbi maiJ* ša od rasti v preteklih letih. Člani občin^ega sveta menijo, i je velik del vzrokov za nezadovolj^ stanovanjsko graditev v enostransKJn težnjah Transportno gradbenega? djetja, in so njihovo ravnanje ODSO-dili. Vlagati za napredek Na 6. seji OK ZKS Metlika: delo delegacij bi bilo lahko boljše - Krepiti ZK na vasi Komite občinske konference ZKS Metlika je imel 31. marca 6. sejo občinske konference ZK. Največ pozornosti so člani konference posvetili kadrovski politiki v občini in idejnopoli-tični ter organizacijsko kadrovski krepitvi Zveze komunistov. Poudarili so, da brez usposobljenega kadra delovne organizacije in druge samoupravne skupnosti ne morejo zadovoljivo izpolniti svoje naloge. Zato naj bo poslej bistvena naloga vsake organizacije oziroma skupnosti načrtno vlaganje dela svojih sredstev v kadrovsko politiko, v vseh delovnih organizacijah v občini pa je nujno potrebno v najkrajšem času organizirati kadrovske službe. Analiza, ki jo je naprtil izvršni svet občinske skupščine ze lani, je namreč pokazala, da v vseh delovnih organizacijah primanjkuje več ali manj strokovnega kadra, predvsem Ntroicovnjakov z višjo in visoko izobrazbo. Zato je treba izdelati dolgoročne načrte potreb po kadrih. Komunisti so poudarili, da morajo povsod dosledno izvajati občinski družbeni dogovor o kadrovski politiki. Nato so spregovorili o ideinopo-litični in organizacijsko kacfrovski krepitvi ZK. Zveza komunistov v metliški občini je pred 21. sejo in vendar še vedno ne tako, kot bi moralo. Zato konferenca zavezuje komuniste v SZDL in sindikatih, da ocenijo dosedanje delo delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih,. posebno pozornost pa je potrebno posvetiti informiranju v delegatskem sistemu, sodelovanju delegacije z družbenopolitičnimi organizacijami, svetom KS ali delavnim svetom TOZD itd. ekipe prve . pomoči morajo nastopiti Metliški občinski odbor Rdečega križa bo s civilno zaščito v kratkem pripravil občinsko tekmovanje ekip Rdečega križa in civilne zaščite. Kot kaže, bo nastopih šest ekip (ekipe Beti, Novo-teksa. Kometa, Kmetijske zadruge, IMV in občinskega odbora RK), ekipo pa bo sestavljalo 6 tekmov^cev z rezervo. Vrste se bodo po* merile v praktičnem izvajanju prve pomoči, svoje zna; nje pa bodo morale dokazati tudi z odgovori na testna vprašanja. Tekmovanje se bo končalo okoli 15. maja, najboljša ekipa pa bo lahko nastopila na republiškem tekmovanju 8. junija v Sloven* ski Bistrici. V pisarni občinskega od; bora -RK smo zvedeli, da m zanesljivo, aU bo občinsko tekmovanje tudi izvedeno, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Nedvomno je> da bi morale vse družbenopolitične organizacije v občini poskrbeti, da bo koristno tekmovanje nemoteno potekalo in da bo najboljša ekipa lahko nastopila na sr^ čanju najboljših republiških ekip prve pomoči in civilne zaščite. pismom ter 29. sejo CK ZKS doživljala pretrese in ni bila idejno in akcijsko enotna. V zadnjih dveh le- tih je drugače: osnovne organizacije dobro delajo, uveljavlja se programsko delo, vedno več osnovnih organizacij obvladuje politične razmere v svojem okolju." Sprejemanje v ZK postaja vedno bolj načrtno, bistveno se je okrepilo idejno in politično delo osnovnih organizacij itd. Na seji so spregovorili tudi o nekdanjih komunistili, ki so bili zaradi napak izključeni ali pa so sami izstopih. Ti so svoje napake priznali^ s svojim delom pa dokazujejo, da sprejemajo politiko ZK. Zato bi bilo prav, ko bi jih vključili v politično delo. V oceni uresničevanja delegatskega in skupščinskega sistema so poudarili, da je delo delegacij zaživelo. SPREHOD PO METUKI ui „Nekdo bo moral pobirati za teboj! Odpadke meči v koš ...!" S takimi gesli so prejšnji teden prelepili suhorski osnovnošolci hiše in debla dreves in z njimi občane pozivajo k boju za čisto okolje. Prav gotovo moramo akcijo otrok in njihovih učiteljic pohvaliti, starše pa pozvati, da upoštevajo „ukaze" svojih otrok. SPREJEM Štafete - Prejšnji petek so Metličani toplo prejeli zvezno štafeto š pozdravi tovarišu Titu. V kulturnem programu so sodelovali učenci poklicne in osnovne šole ter mestni pihalni orkester. MLADINSKA PARTIZANSKA ENOTA - 26. aprila, pred dnevom obletnice ustanovitve OF, bo sprejetih 90 mladincev-jprostovoljcev v mladinsko partizansko enoto. Če bo lepo vreme, bo slovesnost na Veselici, drugače pa v veži osnovne šole. Prisotni bodo tudi borci XV. SNOUB - belokranjske. OBČNI ZBOR RK - Pred kratkim so imeli člani RK Beti občni zbor, ki so se ga udeležili delegati vseh metliških TOZD in DSSS. Delegati so v razgibani razpravi poudarili, da bi bilo potrebno posvetiti večjo skrb higienskim razmeram v delovnih prostorih, v bodoče pa bi morali čim več ljudi usposobiti za dajanje prve pomoči Na občnem zboru so izvolili tudi odbore RKpo posameznih TOZD. ZAKLJUČNI IZPITI - 18. in 19. aprila bo opravljalo v TOZD izobraževalni center Beti zaključne izpite petindvajset dijakinj izredne srednje tehniške tekstilne šole. Dekleta zaslužijo pohvalo, saj so poleg rednega metliški tedniK ... fai<0 dela pridno študirala in jin w čaka le še zaključni izpit. Metliška občinska konferenca ZKS in občinski sindikalni svet ze sindikatov sta pripravila politično šolo, ki jo je obiskovalo ^ slušateljev, v glavnem mladih komunistov in sindikalnih delavc® Šolo so uspešno končali vsi, spričevala pa jim je podelil v borcev in mladine" v Kumrovcu sekretar Jože Mozetič. Na slik'" tov. Mozetič podeljuje spričevalo Mileni Pavlovič. ODPOVED GOSTOVANJ "Z radi pomanjkanja denarja je kuip na skupnost odpovedala gleda' . gostovanja za pomladansko se*^, 1975. Gostovanj, ki so bila naja J? na z belokranjskim gledališki"1 ® ^ nmajem, torej ne bo. Metličan bodo videli Naročene komedije,sl£). gubljenega sina, ne bo pa tudi go ^ vanja Stalnega slovenskega ?'e šča iz Trsta. KJE SI, TOVARIŠ TREBA? Kadar koli v občini n® gre, kakor bi moralo iti, pravljalci govorijo: „Tov^ ši, treba bi bilo poživiti afl1 terizem, po vaseh bi bilo tf . ba napeljati boljši elektrik tok, treba bi bilo zgrao1,, čistilne naprave, treba . • • Ker nihče ne pozna nikog**.' ki bi se pisal TREBA, vaj mo vse s tem priimkom, se za stalno naselijo v n3: občini. Dela jim ne bo m^J kalo. J DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER JANEZ PEZELJ Št. 15 (1342) ★★ - 10. aprUa Ji Proračun bo pod dogovorjeno mejo ^višali ga bodo manj zato, ker ne bo dovolj dohodkov - Proračunski porabniki so vložili za 5,350.000 din več zahtevkov, kot bo denarja L Jjfto^ji proračun občine Kočevje bo imel 14,584.096 din do-^ kov in 14,464.096 din izdatkov, medtem ko je 120.000 din . Porejenih v proračunsko rezervo. Tako določa odlok občinske Ij^P.ščine, ki ie bil soreiet 31. marca. Občina Kočevje bi lahko po enlih družbenega dogovora 1 L??8 i*?«proračun za 25,1 laku *n bi torej proračun Mah*o znašal 14,990.497 din. za ocenjenih dohodkov no os pa bo mogoče za sploščim Se Prav* za prora-> zbrati (skupno z lanskim proračunskim presežkom 878.260 din) le 14,584.096 din. Bilanca sredstev in potrošnje splošne porabe za letos predvideva, da bo imel občinski proračun letos za 15 odstotkov več dohodkov kot lani, izdatkov pa za 24,2 odstotka več. 84.456 din, Stari Log 11.154 din. Struge 37.182 din, Vas-Fara 38.668 din, Vimolj 14.206 din in Kočevska Reka 47.928 din. J. P. Krajevnim skupnostim več ^Vendar glede na potrebe veliko premalo j*z občinskega proračuna . 0 letos prejele krajevne a: Pn®sti (KS) na območju ob-68 q Kočevje 1,233.316 din ali ZaL ?4St0<®Ca ve^ ^Ot lan^-tft KS pa so znašali za ledi rUP.no nad 3,627.000 din d0bU^raJ ^'^rat več' ^ot s0 ^ Ču?„0t^cya iz občinskega prora-meznijjf razdelJena P°sf- DreKi i na osnovi števila Knnlv. Cev in oddaljenosti od bile "ft te^ merilih so do-Bania t i n^flednjo dotacijo: vas 26^ia?5'356 din' Dolga din v ! . dln' Draga 46.310 > Kočevje 393.336 din (in še din/61?eno dejavnost 261.300 iJ',, Koprivnik 14.448 din, 20?in 30348 din, Mozelj din d i din' Osilnica 37.778 23 £o? 0I^ 8.724 din.Predgrad lij din, Rudnik-Salka vas • , din, Stara cerkev Izdatki bodo letos v primerjavi z lani večji: za delo državnih organov za 37,4 odstotka, za narodno obrambo za 27,4 odstotka, za družbeno-politične organizacije in društva za 29 odstotkov, za socialno skrbstvo za 24,4 odstotka, za krajevne skupnosti za 68,9 odstotka, za gospodarsko posredovanje za 13,8 odstotka, za občinsko sodišče za 32,7 odstotka, za občinsko javno tožilstvo za 4Q,6 odstotka, za občinsko javno pravobranilstvo za 88,6 odstotka in za izločena sredstva za rezervo za 16,7 odstotka. Manjša pa bodo: pri negospodarskih investicijah za 66,6 odstotka in pri tekoči proračunski rezervi in obveznostih za 68,6 odstotka. Primerljivi pa niso izdatki za komunalno dejavnost, ki so znašali lani 4.874,85 din, letos pa naj bi znašali 50.000 din. J. PRIMC Stanarine so že večje Na kratko o zadnji občinski seji Na zadnjih ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine Kočevje, ki so bile 31. marca, so delegati sprejeli proračun občine za letos, dali soglasje k družbenemu dogovoru o ustanovitvi skupnosti občin ljubljanske regije in sprejeli odlok o fmanciranju krajevii^ skupnosti v ljubljanski regiji. Sprejeli so tudi dogovor o politiki stanarin za letos in predlog o pove- ^^feto je kljub dežju pričakalo 3. aprila ob 16.20 v Ko-'"^reg občanov in mladine. Ob tej priložnosti je zbranim t^l^ovorii predsednik občinske organizacije ZSM Rudi Orel, v kul-bejjg programa pa so nastopili recitatoiji, harmonikaiji glas- ^ pevski zborček DOREMI. Štafetno palico je prinesla v I^aija Škoijanc, odnesel pa jo je Branko Arko. (Foto: J. drobne iz kočevja CENCE - Napihovanje J? dogodkov ne koristi niko-tega pa često škoduje ^ prinL'^i ^ zadnjem času so ^ okolici Kočevja pro-s smrtnim izidom, '*elovn»'^'' "enadne smrti, kapi, podobno. Vse to • ^ drugih krajih. Ven- Pf .'Kočevju ljudje, ki take stva-vedo „zanesljive" [Jd, samomore, za način smrti v Ust potem vleče od ust *Oncu' nekaj doda in na pride veri čudna zmešnjava. IN TELOVADNICA -■I" Pokritega plavalnega bazena ••uje € <1^ S/ fmadvad odgovarja Trati se nekateri jezijo, j iov kure veliko ško- 1(1 jo res, še večjo pa tisti, "^de kur, jedo pa jajca in ^ i^eso. KOCEUSKE NOUIGE čanju stanarin za 25 odstotkov, medtem ko so sprejem odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu odložili do prihodnje seje. Prej ga bodo namreč uskladili z os talilni občinami. Sprejetih je bilo še več drugih odlokov, in sicer o prispevku od »remembe nenamembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, o povprečni gradbeni ceni in povprečnih gradbenih stroških komunalnega urejanja zemljišč, o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, za borce za severno mejo in o priznavalninah zanje in za slovenske dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 ter predlog odloka o obveznem slikanju pljuč. Na dnevnem redu so bile še volitve in imenovanja ter vprašanja delegatov. J. P. pri osnovni šoli dobro napreduje in bo do šolskega leta 1975/76 končana. V hali bosta tudi dve telovadnici in tako bo nekaj prostorov v domu telesne kulture prostih vsaj popoldne. Tako bo prostor še za telovadbo predšolske mladine, za množično rekreacijo zaposlenili občanov in za vadbo članov tekmovalnih ekip. Težave bodo le z vadbenim kadrom. Do otvoritve bazena bo treba dobiti tudi kadre, medtem ko jo finančna plat v glavnem rešena. NAJVECJI - V časopisju smo čitali poročila o največjih osebnih dohodkih v raznili občinah. Kar za 10 največjih v vsaki občini smo zvedeli, tudi za Kočevje. Menim, da je to z muko in zakonito prislužen denar in je zato te ljudi nesmiselno istovetiti s tistimi, ki jih obravnavajo poročila komisij za raziskavo neupravičenega bogatenja. Zaslužki po občinah so povzeti iz rednili prijav osebnih dohodkov, od katerih je skupnost že dobila pripadajoče prispevke, za presežek pa bo določen davek po ustreznili tabelali. NEPOTREBNA OPRAVIČILA -V dnevnem časopisju so se uredništva naročnikom in bralcem opravičevala, da so jih z nekaterimi sestavki ,,potegnili" za 1. april. Bralci sp niso nič razburjali, ker so časopisnih potegavščin navajeni že cclo leto, ne samo za 1. april. GIBANJE PREBIVALSTVA v februarju in marcu je bilo na območju matičnega urada Kočevje 9 porok. Rojena sta bila dva dečka in ena deklica. V februarju so umrli: Jožefa Pungeršek, osebna upokojenka iz Rudnika 6, stara 73 let; Alojz Kordiš, upokojenec iz Konca vasi 13, star 7o let; Ivana Ameršek, družinska upokojenka iz Kočevja, Turjaška 6, stara 71 let; Alenka Rozman iz Kočevja, Trata, stara 1 mesec; Jakob Janežič, upokojenec iz Kočevja, Podgorska 2i, star 80 let, in Ana Kastelic, družinska upokojenka iz Kočevja, Prešernova 16, stara 86 let. V marcu so umrli; Miha Klarič, upokojenec iz Kočevja, Mestni log 15, star 72 let; Matija Troha, družinska upokojenka iz Dolge vasi 38, stara 74 let; Ivana Rus, kmetovalka iz Podtabora 38, umrla v Kolenči vasi 13, stara 48 let; Franc Verder-ber, avtoclektričar iz Mlake pri Kočevju 18, star 28 let; Anton Omerza iz Gornjih Ložin 10, star 72 let; Marija Vidmar, upokojenka iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 5, stara 77 let, in Jože Lipovec, upokojenec iz 2eljn 52, star 60 let. PONI KVAR PREDSEDNIK ZŠAM Na nedavni prvi seji novega upravnega odbora združenja šoferjev in avtomehanikov Kočevje so med drugim razpravljali o delovnem programu. Pohvalili so prizadevnost in požrtvovalnost dolgoletnega dosedanjega predsednika Pavla Krapeža in ga razrešili te dolžnosti, za novega predsednika združenja pa so izvolili Jožeta Ponikvarja. DRAGA: VOLITVE IN TELEFON v Dragi v kočevski občini je bila pred kratkim razširjena seja odbora SZDL, katere so se udeležili tudi člani sveta krajevne skupnosti (KS) m predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij dragarskega območja. Na njej so se pogovorili o pripravah na volitve v SZDL in KS. Razpravljali so tudi o športnjh igriščih, ki jih nameravajo zgraditi v Podpreski oziroma Dragi. Posebno živahna je bila razprava o napeljavi telefona, saj bo sosednji Loški potok žc v nekaj mesecih priključen na ATC, medtem ko Draga še ni predvidena, čeprav je ravno v ta namen KS pred leti investirala šest starih milijonov za napeljavo telefona od Drago do Trave. m Kakor na mnogih drugih proslavah tako so tudi na proslavah ob letošnjem občinskem prazniku nastopili „Lončarji" iz Dolenje vasi pod vodstvom Andreja Petka. (Foto: J. Prime) Jutri smernice in proračun Na dnevnem redu občinske seje tudi podražitev stanovanj, samozaščita in kmetijstvo Za jutri, 11. aprila, je sklicana 8. skupna seja vseh zborov občinske skupščine Ribnica. Na njej bodo sprejeli smernice gospodarskega in družbenega razvoja občine za letos, sprejeli bodo občinski proračun za letos in družbeni dogovor o prenosu sredstev za financiranje nekaterih oblik in dejavnosti socialnega skrbstva. Nadalje bodo sprejeli družbeni dogovor o samozaščiti v občini, pro- DELOVNI ČAS OBČINE v občinskih upravnih organih občinske skupščine Ribnica traja delovni čas od 1. aprila do 30. septembra v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, v sredo pa od 6. do 16. ure. Od 1. oktobra do 31. marca pa se delovni čas začne in konča uro kasneje. Stranke sprejemajo v poletnem delovnem času ob ponedeljkih in petkih od 6. do 13. ure, ob sredah pa od 6. do 12. in od 14. do 16. ure, v zimskem delovnem času pa je začetek in konec sprejema strank uro kasneje. Tak delovni čas so sprejeli delegati vseh zborov na zadnji seji občinske skupščine. gram razvoja kmetijstva v občini za obdobje 1975 do 1980 in samoupravni sporazum o zbiranju sredstev za pospeševanje kmetijstva. Na področju stanovanjske poli--tike bodo sprejeli dogovor o politiki stanarin za letos, odlok o povišanju stanarin in odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine. Nadalje bodo ukinili sklade za pospeševanje kmetijstva, turizma in komunalno-kreditni sklad. Delegati bodo dali predvidoma tudi soglasja k samoupravnima sporazumoma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva in skupnosti za zaposlovanje Ljubljkna ter sprejeli poročilo o stanju samoupravnih aktov interesnih skupnosti v občini. J. P. SLALOM PO PLOČNIKIH To najnovejšo zvrst športa si privoščimo samo v Ribnici. Hoja po pločnikih pri nas ni tako preprosta kot v drugih mestih. Namesto vratc, kot pri pravem slalomu, imamo po naših pločnikih luže in lužice, med katerimi se moraš kar spretno zasukati, da prideš suh in zdrav na cilj. Za preizkušnjo v slalomu je naša Kolodvorska ulica še posebno priporočljiva. Ce se lužicam srečv.o izogneš, pa lahko zabrcdeš v kak obcestni kanal, ki so večinoma zamašeni, zaradi umazane vode pa ne vidiš, kako so globoki. Sicer so pa tudi suhi nevarni našim nogam in drugim kostem Kaže, da bo treba uvesti še en samoprispevek, da bomo vse to spravili v red. Potegavščine za 1. april Spolna vzgoja (po TV) opolnoči v ribniški občini letos tudi ni šlo brez prvoaprilskih potegavščin. V Dolenji vasi je nekdo obesil plakat, da bo za 1. aprila ples v novi dvorani DC-16. Vendar s plesom seveda ni bilo nič, ker še urejajo v njen parket. Neki znanec mi je za 1. aprila vznemirjen potožil, da je dobil spo- Najboljši v ZSM in ZK 200 vojakov sprejetih v mladinsko organizacijo Na podlagi sklepov 9. kongresa Zveze socialistične mladine Jugoslavije in organizacije ZK v JLA so pred kratkim ustanovili mladinsko organizacijo tudi v enoti JLA v Ribnici. Vanjo so sprejeli okoli 200 najboljših mladih vojakov in starešin. Večina jih je že prej delala TELEFON NA VAS Telefon postaja vse bolj pomemben dejavnik našega človeka tudi na podeželju. Za primer navajamo vaščane v Vinicah in Zapotoku v ribniški občini, kjer je v vsaki vasi več kot deset novih lastnikov telefonskih aparatov. Ljudje sedaj nestrpno čakajo, kdaj bodo priključeni na telefonsko omrežje. Zato je treba hitro povečati število novih telefonskih številk v centrali pošte v Ribnici. Posebno zanimanje za telefone je tudi na območju pošte Sodražica in Loški potok. Prvi pa so dali pobudo za napeljavo telefonov prebivalci Slemen, kjer so lani dobili več deset novih telefonov. Ljudje se ne ustrašijo plačati po več tisoč dinarjev za priključek telefona, ker so spoznali, da pride Telefon posebno prav v odročnih krajih. NAS KRUH JE DOBER Vsem je res težko ustreči; zelo težko smo čakali pekarno v Ribnici; sedaj, ko jo imamo, zopet nismo vsi zadovoljni. Nekateri kritizirajo, da kruh ni dober, da ni lepo oblikovan, da ga je premalo. Toda več je pohval, da takega kruha že dolgo nismo imeli, posebno ne, ko smo bili odvisni od dovažanja. Mnogi se strinjamo, da je kruh dober, tudi oblika se je zelo popravila in ^ruha je vedno dovolj. Prodajalna je zadosti velika, topla in „repov" pred njo ni. Zadovoljni smo tudi. da imamo dobrega peka. V. P. V aktivih ZSM, precej med njimi pa je članov ZK. Mladinska organizacija, ki bo delala pod okriljem ZK in na osnovi sklepov 9. kongresa, bo nosilec vseh dejavnosti v enoti, in sicer športnih, družbenih in političnih, seveda pa je njena glavna naloga, da kar največ prispeva k bojni pripravljenosti. Po besedah podpolkovnika Srete-na Djordjeviča je ustanovitev mladinskih organizacij v JLA velikega pomena ne le za JLA*ampak za vso družbo. Mladinci, ki so postali člani organizacije ZSM v JLA, bodo namreč tudi po odsluženem vojaškem roku nosilci družbeno političnega in drugega dela v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. M. GLAVONJIC ročilo o smrti prijatelja. Ker je prijatelj iz druge republike, ni mogel preveriti, če obvestilo drži. Kupil je venec in odpotoval... Tudi v ribniški občini je marsikdo nasedel obvestilu v Stopu, da bo tudi ljubljanska televizija posredovala svojim gledalcem serijo filmov o spolni vzgoji in s tem sledila zgledu švedske in danske televizije. Ker je serija namenjena le odraslim, bodo filmi na sporedu prav 1. aprila „ob 24.05". Mnogi so ob tej čudni uri res prižgali televizijski sprejemnik, videli, da na ekranu ni slike, in se nekoliko kasno spomnili 1. aprila. V Ribnici je bilo še precej potegavščin na račun direktorjev, poslovodij in drugih. M. GLAVONJIC SLABA CESTA Delavci in delavke, ki se vozijo na delo v tekstilno tovarno SUKNO v Jurjevici v ribniški občini iz smeri Lipovščica, negodujejo zaradi slabe ceste. Na to cesto pridejo cestarji zelo redko, zato so na njej velike kotanje. Cesto je dolžna vzdrževati Komunala, ki pa zanjo nima pravega posluha, zato se uporabniki ceste upravičeno jeze zaradi slabega vzdrževanja. -m- ribniški zobotrebci UGODNE CENE - Te dni imajo gospodinje težave z nakupom posameznih vrst sadja in zelenjave, ker v trgovinah ni dobra izbira. Težav pa jih rešuje ribniška tržnica, kjer prodajajo solato po 10 din kilogram, zelje po 7 din, solato kristal po 16 din, čebulo po 5 din, pomaranče po 9 din, suhe slive po 19 din itd. Cene so za to letno dobo kar ugodne. ČISTE ULICE - Ribniške ulice so razmeroma čiste. K temu pripomore tii^di osebje nekaterih trgovin, ki skrbn da so njihovi pločniki vedno pometeni. Seveda uporabijo za to delo učence oziroma vajence. SPET PLES V HOTELU - Nedavno smo pisali, da v Ribnici skoraj ni zabavnega življenja, in to predvsem zato, ker ni plesov in raznih zabavnih nastopov. Preteklo soboto pa se je <^el začel ples v hotelu Jelka. Pravijo, da bo odslej ples redno vsako soboto. Igral bo ansambel ,,Urbani" iz Ribnice. Vstopnica bo veljala 15 din. TRUBADURJI V RIBNICI -Dubrovniški trubadurji so med svojim gostovanjem po Sloveniji pred kratkim ol^iskali tudi Ribnico. Obisk njihovega koncerta, ki ga je organiziral dom JLA, pa je bil slab, čeprav so bile vstopnice le po 10 din. Vzrok za slab obisk je bila pomanjkljiva reklama. Plakati so bili razobešeni šele dan pred obiskom, in še to bolj na skritih krajih. Obvestil o gostovanju pa ni bilo v okoliških laajih in tudi v Kočevju ne. Tako velika večina ljudi za ta koncert sploh ni vedela. Kdor pa je na koncert prišel, mu ni bilo žd, saj je užival ob pesmih in humorju nastopajočih. IGRA PRI SVETEM GREGORJU - Kulturno-prosvetno društvo iz Roba pri Velikih Laščah je nastopilo 6. aprila pri Sv. Gregorju z igro ,,Kadar se ženski jezik ne suče". Obisk je bil velik. Za zabavo je ijsti dan poskrbel še domači zabavni orkester. M.G-Ć REŠETEI Stran uredil: JOZE PRIMC DOLENJSKI LIS7 19 KOČEVSKE NOUICE KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVIGE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE HOVlC^ Prot»st občanov ,JProstor za betonarno na Trati ni primeren. Gradnjo betonarne je treba takoj ustaviti in zanjo poiskati nov prostor nekje izven mesta. Ponovno je treba proučiti .tudi ves urbanistični program razvoja mesta Kočevje, na novo določiti industrijsko cono za razvoj lesne industrije, zazidalnega stanovanjskega okoliša in varnostnega pasu med industrijskim in stanovanjskim delom mesta, ki naj bo tak, da bo res varoval občane pred onesnaženjem in hrupom." Tak je bil sklep nedavnega zbora občanov za območje Trate pri Kočevju. ^Občani so na zboru upravičeno kritično ocenili urbaniste in urbanistični načrt. Komaj pred nekaj leti so bile odobrene lokacije za razvoj kemične industrije, za novo klavnico, za Koteks, ki so bile takrat res izven 'mesta, danes pa je vse to že prav sredi mesta, ker je bilo od takrat do danes zgrajeno ogromno stanovanjskih stavb. Urbanisti torej niso videli dovolj daleč naprej, zato je upravičena zahteva občanov po spremembi oziroma dopolnitvi urbanističnega načrta. Pozabiti pa tudi ne smemo, da je bila urbanistična dokumentacija pred sprejemom razstavljena na ogled vsem občanom. V javni razpravi pa so bile pripombe občanov zelo redke, oziroma takrat občani na vse to niso opozorili urbanistov. Vendar imajo kljub vsemu le najbolj prav občani, ki vztrajajo, da je njihova ustavna pravica živeti v zdravem okolju. Za gradnjo objektov, ki onesnažujejo zrak, vodo, povzročajo ropot itd., naj bi rezervirali prostor precej izven mesta. Gotovo pa bodo občani načrtovalcem, delovnim organizacijam in občinski skupščini hvaležni, če bodo v novih zazidalnih območjih načrtovali in gradili trgovine, nujne obrtne obrate, športna in otroška igrišča, vrtce in ostale objekte, ki jih občani vsak dan potrebujejo. Zanimivo je, da prav teh objektov v novih zazidalnih območjih ni. J. PRIMC VEC ORGANIZACIJ ZK v LIK Kočevje so ustanovili 3 TOZD (iveral, pohiStvo, žago), zato so tej novi organiziranosti prilagodili tudi organiziranost Zveze komunistov. Ustanovljene so osnovne organizacije v vseh treh TOZD in še v skupnih službah. Vse 00 ZK pa izvolijo po 2 člana v svet ZK, ki ^ usklajeval delo komunistov v OZD LIK. Tako organiziranost ZK v LIK je potrdila tudi občinska konferenca ZK na zadnji seji. Delavci bolj odloč^ KS,S|S Komunisti o uveljavljanju ustave v OZD, Na nedavni krvodajalski proslavi v Kočevju sta bili podeljeni tudi dve plaketi za 25 ali večkrat darovano kri. Prejela sta jo Bogo Vidmar iz Tekstilane in France Per iz SDK. (Foto; Prime) Med najboljšimi v republiki V kočevski občini vsak dvanajsti občan krvodajalec, v republiki vsak dvajseti - Lepa proslava za darovalce krvi v Kočevju v kočevski občini, ki šteje okoli 17.000 prebivalcev, je bilo od leta 1954, ko se je začelo organizirano krvodajalstvo, opravljenih 18.166 odvzemov krvi ali povprečno 908 na leto. Lani je darovalo kri celo 1.332 občanov, kar je 7,8 odstotka vseh prebivalcev občine. To pomeni, daje vsak 12. prebivalec kočevske občine krvodajalec, medtem ko je v republiki vsak dvajseti. krvodajalsko značko in videl v vas svojega rešitelja." Republiški krvodajalski načrt za. lani je bil dosežen s 100,5 odstotka, kočevski občinski načrt pa s 157,8 odstotka, kar pomeni, da je darovalo kri nad polovico več občanov, kot je bilo predvideno. Upoštevajoč kakovost in količino krvi glede na številko iprebivalcev ter še nekatere druge dejavnike, je kočevska občina med 60 slovenskimi občinami na 5. mestu. Doslej je bilo v kočevski občini podeljenih 269 zlatih in 869 srebrnih značk krvodajalcev ter še mnogo diplom. Letos pa bo prav v teh dneh podeljenih v vsej občini še 193 krvodajalskih znakov in 3 plakete. V teh dneh so po občini proslave, na katerih podeljmejo krvodajalcem znake in plakete. Svečanosti so povsod zelo lepe in bogate. Na kočevski je govoril predsednik občinske konference SZDL Nace Karničnik, ki je med drugim dejal krvodajalcem; „Verjetno nikoli ne boste zvedeli, .komu ste podarili kri in s tem zdravje ali celo življenje. Toda vedite, da vas bo lahko na vsakem koraku srečal človek, ki je prejel kri, in se z globoko hvaležnostjo zazrl v vašo V kulturnem delu proslave v Kočevju, na kateri so podelili kar 136 krvodajalskih znakov in dve plaketi, so nastopili folklorna skupina„reci-tatorji, pevski zborček, harmonikarji Glasbene šole, harmonikarja brata Veble in nonet iz Željn. Folklorno skupino in pevce je vodil Cveto Križ. Kulturni del proslave je bil organiziran v okrilju ZKPO Kočevje. O uresničevanju ustave v občini so razpravljali na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje, ki je bila 3. aprila. Osnovna ugotovitev je bila, da je dosežen nadaljnji napredek pri izpolnjevanju formalnopravnih vprašanj, storjeni pa so tudi že prvi koraki pri vsebinskem spreminjanju odnosov v združenem delu. Delavci vedno bolj resnično odločajo o rezultatih svojega dela, vendar so še TOZD, kjer jim je tp odločanje odmaknjeno. Ponekod se delavci tudi šc vse preveč zavedajo le svojih pravic, manj pa dolžnosti. Boljši položaj in večjo vlogo delavcev čutijo v Kočevskem tisku, IN-KOP, Melaminu, Elektru, Trgopro-metu, šolstvu itd. Manjši premiki so tam, kjer so bile TOZD šele pred kratkim ustanovljene (LIK, Oprema), in tam, kjer so možnosti za TOZD, a jih šc niso ustanovili (Zidar, ITAS, Trikon itdO. Pogoji za ustanovitev TOZD so tudi še v nekaterih obratih, ki imajo sedež OZD izven občine (Ljubljanske mlekarne -sirarna, Žito-pekirna in slaščičarna, Vezenine-obrat rokavic). Med razpravo o delovnem programu je sekretar občinskega komiteja Jože Novak dejal, da bi morale o njem povedati svoje mnenje vse delovne organizacije", družbenopolitične organizacije in tudi občinska skupščina. Zagotoviti bo treba tudi pogoje za izvedbo tega programa, skratka: „Boriti se bo treba, da bomo dosegli, kar žehmo." Ob zaključku seje50 P^cjovet-/ sko delo pri DU,do ^0p*r Herman Kotar, P'of-n :s piizn^ čič in dr. Mihael Pe^ 1:^0 del?" za dolgoletno preda družbe^lt zasluge na področju braževanja pa sta prejela i in Lojze Petek. j. PRI* Najboljši nap11 Po uspešno in šolskih pionirskih . v^ic-movanjih, ki so jih v Koc^ p ni izvedli na obeh osi , M in Kočevju že marca, & ^ organizirali in opr tekmovanje, ki Je ioniiJ s srednješolsko izobrazbo. 2e ta številka pove, da je DU za razvoj kočevske občine zelo pomembna. Ob 15-letnici Delavske univerze Kočevje je govoril o njenih nalogah, načrtih in težavah njen direktor Peter ^bar. (Foto: France Brus) vendar se tega prav gospodarstvo še premalo zaveda. DU ima za "svoje delo še vedno iste, premajhne prostore, medtem ko je vse izobraževanje postavljeno v glavnem na komercialne osnove. DU mora ved no sama reševati vse svoje težave, tudi finančne. (T)OZD se še premalo zavedajo,.^ daje DU njihova, oziroma namenjena prav zaposlenim, da se izobražujejo ob delu. To je pokazala tudi udeležba na seji, na kateri je bilo le malo predstavnikov gospodarstva. Janez Hering iz ITASA je poudaril: „Temeljnim organizacijam združenega dela ni v čast slab odziv na današnjo sejo . . . Od DU zahtevamo mnogo predavanj in seminarjev, ne zavedamo pa se, da DU sama, brez moralne in finančne podpore TOZD, ne bo mogla tega izpeljati." Jože Žagar iz NAME pa je menil, da je treba še naprej organizirati v Kočevju šolo za prodajalce, občasno pa tudi poslovOdsko in komercialno^ šolo. Delavska univerza bi morala' denar za organizacijo šole za proda; jalce dobiti od šole za blagovni promet v Ljubljani, ki dobiva denar za organizacijo tega šolstva. Združevanje v občini in izven nje se nadaljuje. Zdaj potekajo razgovori o združevanju oziroma sodelovanju gozdarstva in lesne industrije ter kmetijstva in kmetijskih zadrug na območju občin Kočevje in Ribnica. Kočevski tisk razmišlja o povezovanju z združenjem Grafis, Tekstilana o združitvi v SOZD volnarske industrije Slovenije, IN KOP o povezova- nju z Novolesom, Trikon o povezavi v SOZD pleteninarjev, Hydrovod o poslovnotehničnem sodelovanju z Vodnogospodarskim podje^em Ljubljana itd. Posebno pa je bilo v poročilu in razpravi poudarjeno, da mora ZK zagovarjati predvsem tista združenja, na osnovi katerih bo povezana proizvodnja surovin, predelava, proizvodnja gotovih izdelkov in trgovina oziroma prodaja, se pravi tako imenovana „vertikalna integracija" (navpično združevanje). Uresničevanje ustave na področju krajevnih skupnosti (KS) pa ne napreduje dovolj hitro. V večjih KS (Kočevje, Stara cerkev,. Rudnik-Salka vas) so sicer sprejeli statute, izvajajo volitve v nove organe KS itd.; manjše KS, ki nimajo dovolj sposobnih kadrov, pa vedno bolj občutno zaostajajo. Potrebna jim bo pomoč občinske skupščine, SZDL m ZK. Nekatere manjše KS pa se PAPIR ZA RK 1. aprila je bila v organizaciji občinskega odbora Rdečega križa Kočevje izvedena akcija nabiranja starega papirja. Zbrali so ga 3 tovornjake. Nekaj papirja bodo pobrali še naknadno. Več občanov ni pripravilo papirja, ker so menili, daje obvestilo v časopisu prvoaprilska potegavščina. V četrtek, 24. aprila, bo akcija za nabiranje oblačil, perila in obutve. Prihodnje nabiranje starega papirja bo oktobra. Vsem darovalcem se Rdeči križ iskreno zahvaljuje in se priporoča za nadaljnje akcije. Izkupiček akcije zbiranja papirja letos ni /namenjen za boj proti raku, ampak za človekoljubno dejavnost RK. - ko. bodo zelo verjetno ker same jjji vati nalog, ) '*>• (Polom, Vimolj itd )- .. otc sO Na področju ^»^ovalnc-vse SIS razen r^i ^i,or Seminar upravniho^a ^^ rdtXf^M\ "vir£^ nosti v Pot| v san' j{l»' vlogi delega sistemu »n ° cij. . * € gatov m deleg? s0 y Za ta semin^i^J; zato, ker s-, građo Us,.u8t1 Jo »f?j) tudi drugi- T . 4.^jj na skupnost ^ 'J1!) ' nakup f ckupf105 W novanjska s* din za maske. Mate . rabUi pri tf?šefe/$ nam daroval«j* rfM Kočevje, K«1" in rfjfl lamin Koč ^ V^JjAj KCP KočSci ce,S,Sin! Kdo Feliks Sm»gf šan ŽniderŠ>c' Alojz Smolič, predsednik IGD Rudnik, je tudi glavni pobudnik za gradnjo novega gasilskega doma. G^ci mu zaupajo, zato so ga na nedavnem občnem zboru ponovno izvolili za svojega predsednika. 20 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC krvodajalsko značko in videl v vas svojega rešitelja." št. 15 (13421 ; trgovsko proizvodno 'n servisno podjetje agrotehni t I II BI lAMA LJUBLJANA /n. sol. T O Z D TRGOVINA /b. o./ KMETOVALCI! prilike in si že pred sezono kupite kmetijske stroje za »labavit^t L •' za spravilo sena, po konkurenčnih cenah! Za pomlad Spojil Vir« trosilnike hlevskega gnoja KRPAN 30, razsipalnike umetnih 2a s "^^''eina B-75. ^^nje (dn5®"^ takoj dobite motorne kosilnice BCS, traktorske bočne in ^""220 ®~~"^°žene), obračalnike za seno Favorit 220 in Panonija ^®ntilatorig P'''kolice Senator 22 in Pionir—17, puhalnike Tajfun, J za dosuševanje sena, silokombajn Mengele MB—J. naprav takoj! Ljulf|?ana^^^^ AGROTEHNIKA—TOZD trgovina Ljubljana s poslovalni-^3l3-.3Qpf' j"'tova 38 (315—555); prodajalna JURČEK, Ljubljana, Titova ^"6325>.5onr'J?"''ska Sobota, Titova 25 (069 21-508); Celje, Aškerčeva 19 Oil& '^^"bor, Meljska 5 (062 23-081); Ljutomer (069 81-083). nas na gorenjskem sejmu v kranju od 10. do 20. aprila 1975 REJCI PEROTNINEI KZNAKUI PRI KRANJU VALILNICA 64202 NAKLO prodaja vsak dan od 7.-13. ure in ob sredah in petkih od 7. — 18. ure 10 TEDNOV STARE JARCKE rjave in bele, dobre nesnice po 30 din. Priporoča se KZ Naklo vsak četrtek DOLENJSKI UST l»lk i " delovna mesta! •^OCevjI^AMin razglašata Prosta delovna mesta za oskrbo počitniškega 1 liBrv doma na PAGU: l'SvžttjA 4 ^f^UGounu^'CO '• 21^91^6 izkušnje ^ daljšo prakso •^elo 3.4 oqq pod 1. 5.000,00 din, pod 2. 4.500,00 , preSvIn ' ^-OOO^OO din ®resenti ^'donia od 15. 6. 1975 do 15. 9. 1975. V'1975^ ^^l^torju osebno zglasijo v "MELAMINA", Kočevje, do vključno 25. prosto delovno mesto! „LABOD", tovarna perila NOVO MESTO TOZD LOČNA objavlja prosto delovno mesto OBRATNEGA ELEKTRIČARJA Pogoji: kvalificiun ali visoko kvalificiran felektričar z najmanj 2 letoma prakse pri vzdrževanju industrijskih strojev in naprav.' Kandidati naj vlože prošnje na naslov: Komisija za kadre in delovna razmerja pri TOZD Ločna, Cesta herojev 29, Novo mesto. Objava velja do zasedbe deflovnega mesta. prosto delovno mesto! Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ZAVAROVALNICE SAVA-PE KRSKO objavlja prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA V ZASTOPU SENOVO s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: Srednja strokovna izobrazba, 3 letna praksa in poskusno delo 2 meseca. Rok prijav je 15 din po objavi na Zavarovalnico Sava-PE prosta delovna mesta! „SLOVENIJALES - STILLES" TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME SEVNICA OBJAVLJA prosta delovna mesta za; 1. PROGRAMERJA ELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV, 2. REFERENTA ZA STATISTIKO, PLAN IN POROČILA, 3. KNJIGOVODJA OSTALIH EVIDENC, 4. LESNOINDUSTRIJSKEGA TEHNIKA ZA DELA V PRIPRAVI DELA. Pogoji: Pod 1: Srednja strokovna izobrazba ekonomsko tehnične ali druge ustrezne smeri. Pogoj za sprejem je 3- mesečno poskusno delo in predhodno testiranje v IBM centru. Pod 2: Višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj v knjigovodsko-finančnih poslih. Pogoj za sprejem je 3- mesečno poskusno delo. Pod 3: Srednja ekonomska šola z najmanj 1 letom delovnih izkušenj v knjigovodsko-finančnih poslih ali nepopolna srednja šola z najmanj 5 leti delovnih izkušenj v knjigovpdsko-. finančnih poslih. Pogoj za sprejem je 3- mesečno poskusno delo. Pod 4: Lesnoindustrijski tehnik; zaželene so delovne izkušnje v stroki, sicer pa je lahko tudi začetnik. Pogoj za sprejem je 3- mesečno poskusno delo. Kandidati za objavljena prosta delovna mesta naj svoje vloge z opisom dosedanjega dela naslovijo na naslov organizacije v 10 dneh po objavi. prosta delovna mesta! Čevljarsko podjetje „BOR", Dol. Toplice razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. DIREKTORJA PODJETJA 2. VRATARJA 3. ČUVAJA ZA NOČNO IZMENO Pogoji: Pod 1.: da ima ekonomsko srednjo ali tehnično čevljarsko šolo ali kvalifikacije čevljarskega mojstra z dokončano šolo za vodilne kadre in 10 let dela na vodilnem delovnem mestu v delovni organizaciji usnjarsko-čevljarske stroke in da ne obstoji kateri od zadržkov po 134, členu zakona o konstituiranju. Pod 2.-3.: nekvalificiran delavec(vka). Vsa razpisana delovna mesta je možno zasesti takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. 9 novo blagovnico PRESKRBA v Krškem, kjer v dveh prodajnih etažah nudimo: v gornji eta2i: - ŠPORTNO IN MODNO OBUTEV ZA OTROKE, 2ENSKE IN MOŠKE - USNJENO GALANTERIJO-TORBICE - metrsko blago, 2ensk0 in mosko konfekcijo, pletenine, perilo V spodnji eta2i: -2ivilske potrebščine - MESO IN MESNE IZDELKE V oddelku dom in dru2ina: - GOSPODINJSKE STROJE, DROBNE GOSPODINJSKE APARATE IN PRIPOMOČKE, VSE VRSTE POSODE - AKUSTIKO: TV IN RADIJSKE SPREJEMNIKE, GRAMOFONE, MAGNETOFONE, PLOSCE, KA-' SETE IN DRUGO V PAPIRNICI: - PISARNIŠKI MATERIAL IN ŠOLSKE POTREBŠČINE ODPRTO NON-STOP VSAK DAN OD 7. URE DO 19.30 OB SOBOTAH OD 7. DO 15. URE OBIŠČITE NOVO VAS BO KAJ! PRODAJALNO - TUDI ZA OBliČITE XIV. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM Sejem odprt od 9. do 19. KRANJ 11. - 20. IV. 1975 ure Vsak dan ob 17. uri modna revija. DOLENJSKI LIST 21 S? 7° DELOVNO MESTO! 1 fe>bukov Skof* Loka ■pa Va^' k sodelovanju ldela^St^AvcA delavca ~ ®dsnt ®buiem I V* st'seda ni ° Za Pr°dajalno v Novem mestu v času VPodf°bno«? '°vodie' ^Jogovoru. Rok za prijave je 30. 4. 1975. , tedensk^le m Četrtek, 10. aprila — Mehtilda Petek, 11. aptila — Stanislav Sobota, 12. aprila — Lazar Nedelja, 13. aprila — Ida Ponedeljek, 14. aprila — Valerij Torek, 15. ^rila— Helena Sreda, 16. aprila — Bernardka -jCetrtek, 17. aprila ^^Rudolf LUNINE MENE 11. aprila ob 17.39 — mlaj BRESTANICA: 12. in 13. 4. ameriški barvni film Francoska zvezda. BREŽICE; 11. in 12. 4. ameriški barvni film Umor iz ljubezni. 13. in 14. 4. francoski barvni film Veseli lov na diamante. 15. in 16. 4. ameriški barvni film Snupi se vrača. ČRNOMELJ: 11. 4. ameriški.kriminalni film Mafija proti inšpektor- SLUŽBO DOBI DOBRO ŽENO, negovalko-družab-nico iščemo k naši 87-ietni, delno slabotni mami v hiši z vrtičkom v Novem mestu. Nudimo sobo, hrano in plačilo. Ponudbe pod „OSAMLJENI" TAKOJ ZAPOSLIM mizaija in enega delavca. Stanovanje zagotovljeno. Zaslužek po učinku. Anton Iskra, Medvode 162, telefon 71-268. FRIZERSKI SALON „FRANJA", Mestne njive. Novo mesto, išče frizersko pomočnico. SLUŽBO IŠČE IŠCEM honorarno zaposlitev, najprimernejše je vodenje knjig. Naslov v upravi lista (915/75). STANOVANJA ODDAM sobo samskemu moškemu. __Naslov v upravi lista (925/75). ro iščeta mlada zakonca v Novem mestu. Naslov v upravi lista (938/75). ZDOMCI POZOR! Prodam veliko pritlično garsonjero v Ljubljani. Zglasite se pri Juretu Badovincu, K Roku 16, Smihel, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo osebi, ki bi vsak drugi teden pazila na 6 let starega otroka. Joži Košmerlj, Potov vrh 53/a, Novo mesto. Motorna vozila UGODNO-PRODAM moped Tomos T 12 na tri prestave, dobro ohranjen. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Skocjan. PRODAM osebni avto WartBurg turist, letnik 1970, za 17.000 din. Za manjšo vsoto lahko tudi počakam mesec dni. Alojz Bučar, Vel. Cikava 11 a. Novo mesto. PRODAM FIAT 850. Martin Zupančič, SkrjanČe 2, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971. Milan Fink, Irča vas 60, Novo mesto. PRODAM nevožen in neregistriran fiat 1300. Ogled ob nedeljah popoldne. Ivan Pire, Ponikve 19, 68293 Studenec. OBJAVLJAMO licitacijo rabljenega avtomobila zastava 750 in RTG zobnega aparata Moravica ter zobne vrtalke UNIT. RTG aparat in stroj UNIT sta v okvari. Licitacija bo 19. aprila 1975 ob 8. uri pred garažo Zdravstvenega doma Trebnje. PRODAM karamboliran osebni avto znamke Wartbuig, letnik 1970. Herman Teppey, Milavčeva 27 a, Brežice. PRODAM Zastavo 750 v voznem stanju. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Kmet, Ragovska 10, Novo mesto, telefon 22-855. AUSTIN 1300, letnik 1970 prodam. Telefon 21-805, dr. Gabron, Mestne njive 12. GASILSKO DRUŠTVO Uršna sela prodaja dostavni avto furgon DKW 1000 v voznem stanju, neregistriran. Ogled vsakdan od 16. ure dalje v Urinih selih. UGODNO prodam osebni avtomobil znamke Trabant, letnik 1970, z vsemi rezervnimi deli, registriran do septemljra 1975. Viktor Antončič, Kristanova št. 30, Novo mesto. 22 ju Tibsu. 13. 4. ameriški barvni film Nepoznani zaščitnik. 16. 4. italijanski barvni film Igra z ognjem. KOSTANJEVICA: 13. 4. ameriški kriminalrii film FrenzL MIRNA: 12. in 13. 4. film Don Huan je bila žena. METLIKA: Od 11. do 13. 4. ameri3ci barvni film 87. policijska postaja. Od 11. do 13. 4. ameriški barvni film Nekoč je bil maloprid-■ než.- Id-in. 12. _4^--zahodnonemški barvni film Javna hiša. NOVO MESTO, KINO JNA: Od 14. do 16. 4. film Prodajalka cvetja. 17. 4. ameriški film Dama in diamanti. NOVO MESTO, KINO KRKA: od 11. do 14. 4. italijanski barvni film Skrij se. Od 15. do 17. 4. italijanski barvni film Tudi angeli ljubijo fižol. RIBNICA: 12. iti 13. 4. ameriški kavbojski barvni film Catova zemlja. SEMiC: 13. 4. ameriški barvni film Trije mušketirji. SEVNICA: 12. in 13. 4. ameriški film Dr. Živago. 16. 4. film Kaliber 9. TREBNJE: Od 12. do 13.4. Slovenski barvni mladinski film Pastirčki. radi ženitve sebi primerno dekle od 20 do 30 let. Ponudbe pošljite pod šifro „Čaka naju sreča". PROSIMO VOZNIKA svetle škode, kije 11. V. 1974 od 16.30 do 17. ure pripeljal na kraj nezgode, ki se je zgodila na avtocesti Ljublja-na-Zagreb med vasjo Sela in karteljevskim vzponom, naj se zglasi pri Blažu Tasevu, akumula- . —torska ^delavnica,-Partizanska 11, Novo mesto. POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega o^asa dobite 10 odst. popusta! LOVSKA DRUŽINA Loka pri Črnomlju prosi vsakogar, ki kaj ve o izginulem lovskem psu, brak jazbečarju črne barve, ki sliši na ime C EDO, last LD Loka, da to sporoči na naslov: Lovska družina Loka pri Črnomlju, 68340 Črnomelj. ne, sinovi Tone, Milan in Janko, hčerke Marta, Marinka in Metka. DRAGI mami, stari mami ROZALI-JI PIČEL J iz Novega mesta za 66. pomlad vse lepo in še mnogo zdravih let želijo vnuček Samo in Iva z možem Petrom. Čestitki pa se pridružujejo še sin Zdenko in hčerka Alenka z družinama. . ZA. - -86. - -XETNICO čestitamo FRANCU SENICI iz Drganjih sel, vse najboljše in še dosti srečnih dni v krogu svoje družine: herke Danica z družino, Zora z družino, Julka z družino, Pepca z družino in Linka s sinom Bojanom, sinovi Franc z družino, Rudi z družino in Jože z družino. Mami pa lep pozdrav. ';L n PRODAM avto VW 1200, letnik 1967. Artur Galič, Šmihel, K Roku 28, Novo mesto. PRODAM nov traktor Deutz 40 KM. Jože Gorenc, Šentjanž 11 na Dolenjskem. PRODAM fiat 750, letnik 1972, odlično ohranjen. Vida Hodnik, Milana Majcna 15, Novo mesto. KUPIM TAKOJ KUPIM starejšo hišo v neposredni bližini Novega mesta. Ponudbe pod „DEVIZE". PRODAM PRODAM kravo, 9 mesecev brejo. Zupančič, Biška vas 14, Mirna peč. PRODAM kompletno staro, dobro ohranjeno spalnico ali samo postelji. Judita Serše, Kočevje, Turjaška 6. PRODAM trisobno montažno hišo. Ela Zavrl, Mirna 93. SKORAJ NOVO motorno žago Typohon švedske izdelave ter motorno žago Stihi 041 z rezervnimi _^deli poceni prodam. Franc Corel StaTcefji št. 1, 61338 Kočevsl^ Reka. PRODAM konjski obračalnik v dobrem stanju na pet vil, z gumastimi kolesi Ima priključek za manjše traktorje in kosilnico Alpino. Jože Gorenc, Brusnice 2. PRODAM čisto nov hladilnik na olje za tovorni avto Deutz Magi-rus, letnik 1968, 148 KS ali več. Cena 2.500 din. Naslov v upravi lista (946/75). PRODAM prikolico za osebni avto. Springer, Karlovška 17, Novo mesto. PRODAM frizersko havbo znamke Wella, batne obročke s tesnili za avto BMW 1600-2002 Dol Toplice 66. PRODAM štiri kubike kamenja za oblaganje. Naslov v upravi lista (953/75) PRODAM malo rabljeno kosilnico za traktor Universal. Franc Jordan, Ostrog 21, Šentjernej. POCENI prodam bojler na elektriko in drva ter kad. Partizanska 5, Novo mesto. PRODAM avtoradio Blaupunkt. Pe-terlin, Volčičeva n. h. Novo mesto. FRANCCEKUTA, Hrvaški brod 11, Šentjerneja prepovedujem vožnjo po mojem travniku v Sčunkah vsem, ki tam nimajo poti in delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošte- ---val,.ga boim sodno prcgai^l JOŽE PAVC, Gor. Vrhpolje 51, prepovedujem vožnjo,, vskladiščenje in nalaganje hlodovine ter odlaganje odpadnih predmetov na zemljišče v Smihelu pri Novem mestu. Kdor navedene prepovedi ne bo upošteval, bo sodno prega-Jijan. - MIRKO ŽUNlC, Gradac 74, izjavljam, da na občnem zboru sindikata OZD Kovinar Črnomelj 30. 1. 1975 nisem imel namena žaliti miličnikov PM Črnomelj. Ce so bile moje izjave žaljive, se delavcem milice opravičujem. Mirko Žunič. ^OBVESTILA ■ VALILNICA na SENOVEM obvešča cenjene stranke, daje sezonsko znižala cene enodnevnih piščancev, belim težkim brojleijem na 4,50 din, rjavim srednje težkim nesnicam na 4,00 din. Piščance dobite tudi brez predhodnega naročila vsak torek od 16. do 21. ure, vsako sredo zjutraj od 6. do 9. ure in vsak petek od 16. do 21. ure. Priporoča se MIJO GUNJILAC, valilnica, 68281 SENOVO. Jb^UDIM VSE VRSTE ROLET, ŽA:^ LUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRSIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO.KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRSKO. JOŽE PAVC, Gor. Vrhpolje 51, obveščam vse tiste lastnike, kateri imajo vskladiščeno hlodovino na zemljišču v Smihelu pri Novem mestu, da jo v roku o dneh odstranijo po objavi tega obvestila. Kdor navedenega obvestila ne bo upošteval, bo sodno preganjan in hkrati mu bo odstranjena hlodo- BOROVO, jugoslovanski kombinat gume in obutve, TOZD prodaja, prodajalna Novo mesto obveza vse delovne organizacije, ustanove in športna društva, da lahko kupujejo v naši prodajalni vse blago. Katero je namenjeno za lastno reprodukcijo po prodajnih cenah brez prometnega davka. ■■■■■■■■■i UGODNO prodam parcelo, primerno za vinograd, na Libni pri Krškem. Dostop možen z avtomobilom. Elektrika, voda v bližini, možna gradnja vikenda. Nike Ogorevc, Brezina 47, Brežice. PRODAM ali zamenjam vseljivo domačijo. Hiša 47 m2, kozolec dvojnik, zemljišča 17814 m2, gozda 846 m2, hrast od profila 25 cm naprej. Elektrika, vodovod v hiši Zelo ugodno za vikend, gostilničarje, vinogradnike. Vse ob cesti Mokronog-Malkovec. Možne razne kombinacije. Ponudbe pod „UGODNO". PRODAM manjše posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem v Grob-ijah pri Šentjerneju na Dolenjskem. Naslov: Ana Crtalič, Dobrava 1, 68311 Kostanjevica na Krki. RAZ N O FANT, star 26 let, s poklicem, službo ter avtom želi spoznati za- NASIMA FRANJU IN MiSU Zupančič iz Birčne vasi želijo vse lepo za njun praznik - Tina, Srečo, Marta, Mima, Tone inPencovi. IVANU KUŽNIKU za 50. rojstni dan še mnogo let želita sestri Nada in Mici z družinama. DRAGEMU možu in očku RI-HARDU GRICARJU iz Ločne pri Novem mestu želimo za njegov praznik veliko sreče in zdravja in da bi bil še naprej tako dober z nami. Žena Marija z otroki, posebno Jožica in Zdenka. LJUBI mami in očetu AMALIJI in ANTONU KAVČIČEVIMA iz Crešnjic pri Cerkljah za srebrno poroko vse najboljše, zdravja, zadovoljstva in družinskega razumevanja želijo hčerka Martina in sin Tone z družino. DRAGI, skrbni mami MILKI RI-FELJ iz Ždinje vasi za njeno 40. pomlad želijo vse lepo, veliko zdravja in šc množio let možTo- Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA GRIČ AR JA iz Otočca se iskreno zahvaljiijemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč ter izrečeno sožalje. Posebna hvala kolektivu hotela „Grad Oto-qec" ter tovarni zdravil „Krka" za podarjena venca, župniku za oprav-ijehibbred'ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: žena Marija, sinova Lojze in Floijan, hčerki Marija z družino, Fanika z možem, družini Kupljenik in Mahkovec ter drugo sorodstvo Ob izgubi naše drage hčerke in sestre MARJJE DEBEVC iz Šentruperta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč, izraženo sožalje in poklonjeno cvetje. Prisrčna hvala tudi župniku, kaplanu in pevcem ter vsem, ki so poKojnico spremili na zadnji poti. Posebna hvala patronažni sestri Dodati za vso skrb in nego. Žalujoči: ata, mami in sestra Fanika Ob izgubi najine drage sestre HELENE REPOVŽ Primostek št. 2 pri Metliki se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, še posebej družini Bajuk, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala za izražiena sožalja in podarjene vence in cvetje.' Posebno zahvalo izrekava dekanu Balohu za pogrebni obred in za toplo izrečene besede.—Vsem iskrena hvala. Žalujoči sestri Marija in Tončka Posebna šola Smihel se iskreno zahvaljuje ženam ŽTP Novo mesto za plemenito dejanje. Ob 8. marcu so se odpovedale darilom, s čemer so pripomogle gradnji naše nove šole. Ker mi ni mogoče, da bi se vsem posamezno zahvalil za pismeno ali ustno izražene čestitke, za izročena darila in cvetje ob mojem jubileju, šestdesetletnici življenja, se po tej poti najlepše zalivaljujem družbeno-pohtičnemu aktivu KS Skocjan, pionirjem OS Skocjan na čelu s to-varišico Katico, vsem posameznikom, posebno tov. Celesniku, predstavnikom občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto, predsedniku skupščine za ob tej priliki izrečene izbrane besede, s katerimi je tako lepo orisal momente iz mojega življenja, in za podarjeno plaketo Novega mesta, Vsem še enkrat za vse najlepša hvala. VINKO ROBEK, DOBRU-SKA VAS 29. V SPOMIN 2. aprila je minilo leto dni, odkar je tragično umrl ZVONKO GAL z Lešnice 13 Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujejo njegov grob, mu prinašajo cvetje in prižigajo svečke. Neutolažljiva mamica, sestra in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, stareg* ta, brata in strica FRIDERIKA PLESNIČARJA H »leč v se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga od blizu in nyj Vence velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu P0*10, •in cvetje ter z nami sočostvovah. Posebna zahvala ko . j:anain Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Sekciji za vleko Novo mesto, pevcem KUD Dušan Jereo mesta in župniku iz Dolenjskih Toplic za opravljeni obie • Žalujoči: hčerka Frida in sin Srečko z družinama, žina Lepin in Pelko ter drugo sorodstvo Uršna sela, Ljubljana, Novo mesto, dne 7. aprila 1975 DOLENJSKI LIS' IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJS^s^,^ mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konie*^, r--žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo Sevnica in Trebnje. , , •„ odf!0^,ti UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni !j nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer, Mi j0fj,t' \ L Fezelj, Jože Prime, Jože Splichal (urednik priloge • r Ivan Zoran in Alfred Zeleznik. Oblikovalec priloge yjja#' * IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upr» ^ nik: Franc Bukovinsky. t diO IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 . J, oz- j & - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarj peVizf> J ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " 52100-620-107-32002-009-8-9 . , cfli ■)?# V OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din'i;sta 1'%. strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji stran1 2 * mali oglas do 10 beseu 22 din, vsaka nadaljnja njjc 42'iV druge oglase in oglase v barvi velja do preklicSR^ $ 1975 - Po mnenju sekretariata za informacije p od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje j# c PrTEKOr,ZSeUN p,i podružnici SDK '"Sfa 52100-601-10558 - Naslov uredništva in upr(0^ mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Teleio £as0p^fi"1 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo ' ^ j filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto tisk: Ljudska pravica Ljubljana. ' DOLENJSKI UST St. 15 (1342) Jk ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata JANEZA SENOŽETNIKA iz Meniške vasi pri Dol. Toplicah se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in P^Jjei" ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence i gu /i za izrečena sožalja. Prisrčna hvala dr. Vladimirju ~!^v0 ^es10' nesebično pomoč, kolektivom Trg. podj. Dolenjka 0(jj Krka Novo mesto, Zdravilišče Dol. Toplice, Verna m . :npet; Maribor, DLI Novoles Novo mesto, ZB Dolenjske Top raV|je»! cem iz Dol. Toplic. Zahvaljujemo se tudi župniku zaur , ..obred___________u i Ivan*3, Žalujoča: žena Marija, hčerke Mici, ?a *1' ijno i" Valčka, Majda z družinami, sinova Lojze z dru» Ivan s hčerko, brata ter drugo sorodstvo ZAHVALA * in Ob težki izgubi mojega ljubljenega, nepozabnega moza ga skrbnega očeta in starega očeta ALOJZA ŠIRAJA iz Livolda 11 pri Kočevju sosedom ^ | se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem dobrini tjvu A*® Jj vaščanom, ki so nam karkoli pomagali, delovnemu k0.jceI11 i1} ! Kočevje, množičnim organizacijam, posebno pa ga ^sti j volda za izkazano sožalje. Lepa hvala pevcem iz Koc U mu gospodu Kokalju za opravljen obred, tov. Rudil . i>r t poslovilne besede in vsem, ki ste pokojnika podrem P°!t -„i dtu^ 1 Žalujoča žena Angela ter hčerke s svojinu ZAHVALA .»ni izg"bi Ob nenadni, boleči in mnogo prerani, tragic"1 ljubega sina SLAVKA VRETIČA ----------iz Kremena pri Krškem J se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh |L^vali stali ob strani, nam priskočili na pomoč ter da $osedo^ cvetje. Posebna zahvala Jožetu irt Mariji Korit ni ' eT0^ ^ varni Imperial Krško za vso pomoč, kolektivu 'j^vlje^ »b vzdrževanje, zdravstvenemu osebju, župniku za ?P -jnebeSf mladincem Kremena, godbi ter govorniku za posl . j grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. ' Žalujoči: mama, ata ter Anica in drugi soro Kremen, 7. aprila 1975 Radio ljubljana MBHHl 600 SJ?A1i: Poročila ob 5.00r 1500 l»Sh ?o0?' 10-00' 12 00> sanii °0, 19.30 in ob 22.00. Pi-i^sbeni spored od 4.30 do 8.00. |fcK;. 10' aprILA: 8.10 za visioaQVneja- 905 Radijska -9-3012SaL ,P"J0: Ciril Kosmač, ^nca fturn" ?l: Glasbena šola ^Talijinih "^ 7 LJ"bljana. 10.15 J-.11,00 Poročila -J'ne-I2^^a_za Jla^ goste_iz__ Ift Stanko fir^etliski nasvcti - [$lovne razmo? J a vafnejŠe «oii fpSkš ^ašBgS ^^matin2- APRILA: 8.10 Sli:m S'ML',"11 b«edo, 10 £ i«ilT!,Sni"^S2V-01Pon>'ito 1 aH Se ob isti f,ri g,a trSa- 18.20 ^.5o Tmbl°m Jo7ot i? ^inute Pozna ^ko n0A a Kampiča. 21.30r?m° SS' 0tTOci! 20.00 23.05 c daja za „i" domovino. teden pes«% in jf,e vijence. J ln Plesom v novi RadiuSELjA, io P°mnite lgra za ot^ILA: 8-07 .VanameiJ°.Va4.0trote 9.05 še l^ičnj 11 Oo P Karata. u^Potki Za počila - Tu. ^ Naš> PoSa,g0ste >z tu-Iusalci čestitajo in pozdravljajo. 18.03 Radijska igra - Henry Kane: Zadeva Penelopa. 19.40 Glasbene razulednice. 19.50 Lahko noč, otroci! ŽO.OO V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 14. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila - Turistični napotki "za'naše"gosteiz"tujine;-12.30 kmr--tijski nasveti - ing. Vilko Stern: S katero okopavino lahko dosežemo višji dohodek'v Sloveniji?. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši-pTJ^"" slusalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak . 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute s triom Avgusta Stanka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus-zaigral. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev. 2 .05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 15. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: BUka za ranjence r radio sevnica NEDELJA, 13. aprila: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila — 11.00 po domače - 11.15 Govorimo spo- zapis (delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja) — 11.45 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj -12.30 poročila - 12.45 čestitke in i>ozdravi našilv poslušalcev — 14t^-zaključek programa SREDA, 16. aprila: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače -16.45 Kako poceni poskrbeti za dobro poču^e v našem domu - 16.55 iz diskoteke naših poslušalcev — 17.30 mladinska oddaja - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo - 18.00 zaključek proerama SOBOTA, 19. aprila: - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za... - 16.20 EPP I. del -16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV" in napoved sporeda za nedeljo na Neretvi. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. 7ana Pintar: Smotrnost uporabe nekaterih sredstev za nego vina. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Skladbe za mladi-. no. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Narava in človek. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansam--blom Atija- Sossa. IS^O-l^ko-noč^ SREDA, 16. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev). 9.25 Glasba vam pripoveduje. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Spanring: Letošnji program poskusnega dela s sladkorno peso. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 17.20 Zbori jugoslovanskih radijskih postaj. 18.05 Naš razgovor. 19.40 Minute z ansamblom Latinos. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert Simfoničnega^ orkestra RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. radio brežice ČETRTEK - 10. aprila: -16.00-16.30 - Napoved programa, plošče RTB - 16:30-17.00 -AKTUALNOST TEDNA, Obvestila in reklame - 17.00-18.00 - Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI SOBOTA - 12. aprila: -16.00-16.30 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSE - 16.30-17.00 -Jugoton vam predstavlja, Radijska nnivcrza 17.00=-17.30 ^.JCRONl--KA, Obvestila in reklame, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole -17.30-18.00 - Domače zabavne na valu 192 m _ nedelja —13__aprila:......— 10.30-12.00 - domaČe zanimivosti - Skupščinski komentar -Za naše kmetovalce: prispevek pripravlja dipl. vet. Janko Vizjak -Magnetofonski zapis — Obvestila, reklame in spored kinematografov -12.00-15.00 - OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO TOREK - 15. aprila: -16.00-16.30 - Napoved programa, Avseniki na novih ploščah, POROČILA, Novo v knjižnici. Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista -16.30-17.00 - Tedenski športni pregled, Obvestila in reklame, Spored brežiškega kinematografa -17.00-18.00 - MLADI ZA MLADE Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Lesjak iz Krmelja - Bojana, Alojzija Uhan iz Mokronoga - Alojzijo, Dragica Pro-senik iz Metlike - Duško, Mihaela Kuzma iz Črnomlja - Gorazda, Ana Znidaršič z Jerman vrha - Marjeto, Jožica Vene iz Gornje Brezovice -Stanislava, Janja Mlakar iz Krškega - Natašo, Majda Žerovec iz Krškega - Sebastjana, Jožica Bregant iz Žalovič - Ivanko, Marija Ribarič iz Orljakovega - Roberta, . Anica Pezdirc iz Metlike - Marka, Majda Kramar iz Spodnjih Vodal -Damjano, Ana Jacmenovič iz Jurovskega Broda - Denisa, Barica Ladika iz Kamanja - Dunjo, Jožica Štefanič iz Metlike — Andrejo, Marija IGobčar iz Žužemberka -Boruta, Martina Kuzma iz Podgrada - Natašo, Jožica Kapš iz Gabra -Matejo, Jožica HudoKlin iz Gornje Stare, vasi — Aleša, Olga Kozole iz Leskovca — Natašo, Štefka Suhadolčan iz Pavle vasi — Justina, Ljubica Lončarič iz Dolnjega Bukovca - Ankico, Jelena Dolinar iz Lazov — Tomaža, Slavica Cindrič iz Črnomlja - Tadeja, Francka Kostrevc iz Žabjeka — Aleksa, Štefanija Stušek iz Vrhka — deklico, Milena Ivanež iz Gabija - deklico, Marija Klobučar iz Uršnih sel -deklico, Milena Švajger iz Dragatuša - dečka, Ivanka Blatnik iz Grmovelj - deklico in Majda Gliha iz Lašč -deklico Marija Hrovat z Broda -Klemena, Marija Colarič iz Kostanjevice - deklico, Marija Lukšič iz Iglenika - dečka, Marija Novak iz Jablana — deklico, Olga Zore iz Puščave — deklico, Ana Breznik iz Potočne vasi - deklico, Ana Kavčič iz Metlike — dečka in Anica Janežič iz Zgornjih Mladetič - deklico. ČESTITAMO! Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Hrovat, Jože Senica, Rozi Špelko, Darko Vidic, Jože Rozman in Ivan Zupančič, člani Novolcsa Straža; Ivan Kokalj in Andrej Senica, člana Javnih skladišč Novo mesto; Miha Macedoni, Miha Jerman, Franc Novak, Jože Progar, Branko Glavan in Stanko Virant, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Jože Cekuta, Martin Žura, Srečko Sirčič, Martin Peteriin, Franc Krištof, Marija Bozovičar, Du^anka Bubalo, Fani Šuštaršič, Slavica Hrovat, Anton Fabjančič, Jožefa Kolenc, Anton Drčar, Olga Tutin, Ljuba Avguštin, Jože Marn, Alojz- Blažičr Drago Mihalič-, Rado Rajer, Aniea -Tratar, Franc Turk, Franc Rajer, člani Novoteksa Novo mesto; Alojz Malnar in Alojz Rabzelj, člana Pionirja Novo mesto; Zmago Petaros, Alojz Rajši in Franc Plut, člana Iskre Novo mesto; Franc Blažič in Štefan Količ, člana IMV Novo mesto; Marija Fink, Marija Bučar in Slavka Radovan, članice Laboda Novo mesto, Sonja Redek, Sonja Forčezin, Minka Vide, Julka Simohčič, Rozi Lindič, Majda Jamovič, Elizabeta Radešček, Tatjana Kolenc, Ljuba Sukovič, Ivanka Doboši, Franci Stare, Marjeta Bučar, Štefka Campa in Srečko Štangelj, dijaki Ekonomske srednje šole Novo mesto; Ignacij Gorenc, član Novograda Novo mesto; Fani Rabzelj, gospodinja iz Veniš; Ljudmila Krese, članica Splošne bolnice Novo mesto; Anton Zupančič, kmet iz Daljnjega vrha; Marija Turk, gospodinja iz Koroške vasi; Drago Klejnenčič, član Goqancev Straža; Anica Gašperič, Anica Repfe, Marija Može in Julka Lužar, dijakinje UAŠ Novo mesto; Maijan Grabrijan, član Okrožnega sodišča Novo mesto. Sonja Mešič, članica Zavoda za kulturno dejavnost Krka Novo mesto; Jožica Sladič, članica Občinskega sodišča Novo mesto; Vlado Pogačnik, Ivan Gorjanc in Franc Kuzma, člani Pionirja Novo mesto; Stane Abram, Peter Jazbec, Branko Armiš, Franc Zupančič, Dušan Vukšinič, Martin Blažič, M^an Pajk, Rudi Stare, Slavko Ivančič, Zvone Poje, Vlado Matkovič, Sašo Fabjan, Jože Simončič, Blaž Merhar, Milan Lovšin, Marjan Avguštin, Janez Zoran, Jože Ivanušič, Bojan Koračin, Bojan Adamič in Boris Planinšek, učenci Šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto; Boris Kuka, član Iskre Novo mesto; Zdenka Blatnik, članica Laboda Novo mesto; Stane Miklič in Stanko Markeljc, kmeta iz Hudenja; Stanislava Hrovat, gospodinja iz Osrečja; Ivan Selak in Jože Selak, kmeta iz Dobrave; Marica Rupar, delavka iz Goriške vasi; Marija Povše, gospodinja iz Klenovika; Slavka Mlakar in Nežka Hočevar, članici KZ Krka Novo mesto; Anton Barborič in Tomaž Rebzelj, člana Iskre Šentjernej; Vinko Pevec in Anton Jene, člana PTT Škocjan; Maijan Goršek, član Belta Črnomelj. OPRAVIČILO " Televizy?5kega sporeda tokrat ne objavljamo, ker ga nismo pravočasno prejeli iz Ljubljane. Bralcem se opravičujemo. UREDNIŠTVO DL BIFE NA LETALIŠČU spet odprt! Suhe klobase v zaseki, jedila na žaru in domača vina. Vsak dan [razen torka] OSMRTNICA PrijateljeniTn "znancem sporočam žđošTno vest, da je za večno zaspala moja skrbna zvesta in požrtvovalna življenjska ^remlje-valka NEŽA RIHEU bivša dolgoletna uslužbenka vlekah Kostanjevica Pogreb je bil v ponedeljek, 7. aprila na tukajšnjem pokopališču. Žalujoča mag. ph. Emilija Fon VOZIL "^VOniESTo inDusTRunmoTORniH VOZIL novoniESTO ' ^Pipkovij: {svobodni republiki vod gorjanci ® "lunem kiravskem junaku Nu bakSetu 38 inOUSTRIJRmOTORniH VOZIL novo IDESTO inOUSTRIJRmOTORniH VOZIL novornESTo fcS" S smrt k*3 K0 .SkuPa) s Fran" fiSakA* ju tUcjj 1K.ar^?.mjerji na stari orož-^koiT? P°zneie ,ItaliJani- Grobarje židon tarn> kier ct* da so °'3a Part'" fcr? tudi;1" Tam so dom ^Padla: za PokoPa,i' Ptol^ka c3^ *n Drplr aci.P°^neje obe trupli V Čena Sp rn.)ak in n? i"3 PokoPa,išče. A pov^Hič, Roje ?iena hčerka Francka, No«dati miraSo H -,maja 1966) 'O oNli i^ateri govoriH3 giSti niso nesrečni' jetnikan,kjer sami obsojali^' KarabIjnjerji I?-?vaUili .Ustrelili itair na.smrt- Res Pa S SoSg^ak'- Jonski vojaki, katerim te vide^°s^ča' včasih tudi otroci, h 1 a na : v ^rugič so «t ?■ Jetn'kov vsaj pet-wpr°ti Va^žn> strani n ^ Jali Italijani po dva C- Tam ' že b£u P7t°pališča' ki Je °bmje-SihJ° ^ret>rniakr "ega PokoPališkega v1**ilnov- ln Franeičevi na^ I ft l^ega °fd ka' Mogoče1" dal'a- pokoPališkim %: Bjli S ar°vža (Z? ? d^eč' Prav od žive I Niel^ je nVed°o zbegani i 0 žuPne8a tolsti. i evarno in da ln se nemirno ozirali, V'^ve^sti, kinsdaso Pnpravljeni vsak hip Sr • ItaliiPa .m°rišče So r„m^Sa[jem Rangusom 5V* nekd? včas'ih st?pi , jive prizore &le" &el Vl°niaSnje 2agorec Ji Samo legjst K°-^ tS'cikt6 tolpe in!0,"" JaPetove izsiljeval- Pr v- So svoje\nTf\čhn črne roke. prezirom strelcev, brez besed, brez težav in nepri-lik. Izvzeti moramo morda le nedorastlega, jetič-nega Rodičevega fanta iz Tomažje vasi, ki je vso pot na morišče med legističnimi psovkami in sra-motenjem obupno jokal in ubijalce na kolenih z jJvignjenimi rokami prosil usmiljenja. Belogardisti so se v zadregi v krogu šepetaje posvetovali, potem pa je legist Kočevar stopil k otroku in ga z revolverskimi streli v prsa pobil. Koliko ljudi je'padlo pri šentjcrnejskem pokopališču, ni znano, ker so jih začeli tam streljati že dva meseca in pol pred ofenzivo in več časa tudi po ofenzivi. Čevljar Anton Kovačič izGorenjega Vrhpolja je padel tam še o božiču 1942, pa ni bil zadnji. Po ofenzivi so legisti z Dolenje Brezovice streljali svoje jetnike tudi po vinogradih bližnjega Golobinjka, največ pa za pokopališkim zidom šmarske podružnice, spremljajoč ubijanje z mašo ali pa tudi brez nje. Tam pa so se dogajali tudi zelo razburljivi prizori; kot je kazalo polomljeno trtje golobinjskih vinogradov, so se žrtve z ubijalci borile. V Šmarju je neka obstreljena žrtev v smrtni grozi tako rjula, da je kaplan Fister ves prestrašen pritekel od oltarja na morišče ugovarjat. STRGULCEVA JAMA V HRVAŠKI GORI Ko sta Srebrnjakovo in Frančičevo truplo šc ležali za pokopališkim zidom, je okoli njiju hodil in si ju ogledoval vrhpoljski fotograf Karel Hudo-klin, ugleden in zelo bister in razgledan človek. Nečaku Borutu, komandirju obveščevalne patrulje, ki je zadnjo noč prespala v go/.du nad Vrh- poljem, je bilo treba zbrati poročila, kaj se dogaja v Šentjerneju. Prav takrat je prihajal iz vasi nov sprevod le-gistov in Italijanov. Vodili so zvezanega fanta in dekle. Partizanski oglednik je spoznd Francko Bratkovičevo, po domače Novogorčanovo, fanta pa ne. Mesar Rangus ju je na poti na strelišče brcal, pljuval in sramotil. Prejšnji večer sta partizana Franc Gorenc z Velikih Vodenic in dvaindvajsetletna proletarska Skojevka Bratkovičeva, krepko dekle iz vrhpolj-skega zaselka Nove gore, preživela prijeten večer pri osebenjku Francu Jereletu, po domače Strgul-cu. Njegovo samotno gorsko kočo štejejo v zaselek Rakovnik. Visoki iii vitki samec vedre narave je veljal za modrega in razunmega človeka, saj je dajal vse skromne prihranke za knjige, ki so se mu kopičile po koči. Novogoričanova, že pred vojno svobodomiselno dekle ž majhne kmetije, še ni bila polna dva meseca v partizanih: od 8. septembra. Prej jim je doma prala. Srečali smo jo že na Kiri, ko se je Gorjanski bataljor^ razhajal. Franc Gorenc. pozni potomec vojaka v službi španhajmskih koroških vojvod iz dvanajstega stoletja, pa je bil gruntarski s*in z Velikih Vodenic. Zenilja v tistih težkih časih ni dajala človeku, razen trdega in skopega kruha, nikakih dohodkov in je fant tesaril po gozdovih. V drugi polovici maja se je z bratom Jo-žetom in veliko trumo domačih fantov pridružil zbirajoči se kostanjeviški partizanski četi. Strgulc je v skrbeli opa/il, da se okoli kajže plazi sumljiva senca. Pozno ponoči je partizanoma pomagal, da sta se z vrvjo spustila v globoko kraško jamo blizu hiše. Kajžar jo je bil kakih petnajst let poprej po naključju odkril pri svoji njivi, ko je na mejašu odvalil skalo in je iz črne luknje mrzlo zapihalo. Globok podzemeljski rov, po katerem teče voda. je dobil ime ,,Strgulčeva jama." Okoli desetih dopoldne drugi dan, v ponedeljek, je pridrla v Rakovnik italijanska vojska z mulami, otovorjenimi s težkim orožjem. Štela je kakih sedemsto „rdečih kravat" iz lovske divizije „cacciatore" pod poveljstvom stotnika. Italijane so vodili trije legisti. Tone Radkovič-Piratov z Dolenje Brezovice, Ivan Vidmar z Vodenic, pozneje nevaren član črne roke, medtem ko seje za tretjega Jereletu zdelo, da je Bakšetov iz Brezij za Dolenjo Staro vasjo. Strgulčevo domačijo so v širokem krogu obkolili in razpostavili mitraljeze. Jereletov sosed Janez Udovč z bližnje Hrvaške gc/re je Italijane in legiste peljal naravnost h kraški jami. Strgulc se je spomnil nočne sence okoli vogalov svoje bajte. Jereletu so ukazali, da se mora z vrvjo spustiti v jamo in partizana pregovoriti ali prisiliti, da se predasta. ,,Se ne upam, kaj vem, koliko jih je notri, lahko jih je sto," se je branil kočar izdaje. „Te bom takoj ustrelil," je kričal rogovilasti legist Radkovič, od vseh najbolj surov in nasilen. „Kar daj me," je hladno odgovarjal kajžar. Radkovič, sin trdnega liberalnega gruntaija, Žagarja in mlinarja, nekoč tudi župana, je bil zadnji čas pri partizanih. Ko se je sprožila ofenziva, so ga doma toliko žrli, češ da je vsega konec in naj se prijavi belim, da se jc fant zjokal; vedel je, da ga ženejo v nesrečo in bodo domači krivi njegove pogube. Pri belih pa je s surovo nasilnostjo poskušal Italijanom sedaj dokazati svojo zvestobo. \ „Požgali ti bomo, če se takoj ne spustiš v jamo," je strahoval legist Jereleta. „Kar zažgi!" se vdaja Strgulc v usodo. Ni znano, kako so oba partizana dobili iz jame. Strahovito so ju pretepli in ju z Jereletom odvlekli v Šentjernej. Ce smo na Rojah samo slutili, da domač ovaduh v ofenzivi ponoči zalezuje in izdaja rojake, pa smo ga tu, v Rakovniku, zasačili pri samem zločinu. Kdo je bil Udovč in kdo mu je ukazoval? Njegov stari oče Jože Udovč ni znal od svojega mlina in krpe zemlje v Dolenji Stari vasi živeti. Cez teden je na vrtu lomil in ljudem, ki so zidali, prodajal kamen, da je imel v nedeljo za žganje. Sinu je šla domačija na boben. Ostal mu je le vinograd in hram v Hrvaški gori nad Rakovnikom. Sam je šel po svetu. Vdinjal se je pri mladi mlinarici v Krški vasi. Domači fantje so ga pogledovali sovražno izpod čela. Ne dolgo. Neko noč so ga izvabili iz mlina in vrgli čez jez v razpenjeno Krko. Vinograd in hram v Hrvaški gori je podedoval mlajši brat, izdajalčev oče. Tudi on je iskal tujega kruha, nazadnje v mlinu slikovite starodavne Bistre pri Vrhniki. Potem sp je z ženo, Gorenjko, vrnil v domače kraje, kjer ni imel pravzaprav kaj iskati. Na očrnelem vinskem hramu v Hrvaški gori je izdolbel okna in tu z ..demonom alkoholom" životaril, dokler ni, ta' vajoč s s(yma na Bučki, pijan ob mukajoči kravi zmrznil. Ženo jo pozneje ubila strela. ^ l0, 2££ila 1975 123 DOLENJSKI LIST Partizanski zdravnik „Zdravnik mora biti vojak; v prvih vrstah in ne v zaledju!" To ni kar tako izrečena misel, to so besede, porojene iz izkušenj, preverjene v zmagah in porazih dr. Julija Sajeta iz Novega mesta, zdravnika, ki mu gre po pravici vzdevek „partizanski zdravnik". Težko je pojasniti, kaj ga je že v dijaških letih pogosto vleklo v domačiji bližnjo bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji; posledica tega je bila njegova odločitev za študij medicine. Študiral je v Ljubljani in Gradcu, kjer je diplomiral, navezal stike s socialisti, doživel sociaMe-mokratsko revolucijo, ki je bila krvavo zatrta, in pozornemu spremljanju dogodkov ni ušlo grozljivo spoznanje, da takratna Evropa vre v olju nacizma in fašizma. Po diplomi se je dr. Saje znašel v Mariboru, kjer je delal največ v porodništvu in ginekologiji. Za kratek čas je služboval v Kostanjevici, toda vojna vihra ga je zatekla v Velenju. Tu se je vključil v pripravljanje ljudskega odpora in bil v aprilu 1941 aretiran. Veliko pove že pripis na ovitku njegovega sodnega spisa: „Zagrizen sovražnik Nemcev!" Spoznal je celice nekaj zaporov in julija istega leta so ga poslali s t. i. izseljenskimi vlaki v Srbijo, v Trstenik, kjer je med drugim zdravil tudi ranjence v dve uri hoda oddaljeni partizanski postojanki. Po razkrinka-nju četnikov se je moral umakniti, po dolgi poti je prišel v Novo mesto in v bolnišnici usmiljenih bratov prevzel kirurški oddelek. Takoj je navezal stike s partizani, s sodelavci zbiral različen material in zaupne novice ter jih posredoval naprej, širil Slovenskega poročevalca ipd. Po predaji Italije je bilo to delovanje onemogočeno, zato je kot zad- nji od zdravnikov na strani odpora odšel v Levstikov bataljon, potlej brigado, kjer je bil sanitetni referent in zatem vodja kirurške ekipe v XVIII. diviziji, s katero je hodil operirat v partizanske bolnišnice pod Snežnik. Leta 1944 je postal sanitetni referent 7. korpusa in pomagal graditi partizanske bolnišnice na Pohorju, obiskoval postojanke in deloval kot kirurg. Ko se dr. Saje danes spominja tistih dni herojskega poglavja naše zgodovine, ne more mimo besed: „Vedeli smo, da se ne bijemo samo zoper sovražnika. Šlo nam je za čisto pravico, zato ni bil noben napor prevelik, nobena kaplja krvi preveč; nismo se bali bolečin in smrti, zato so morali popokati vsi okovi, ki so oklepali svobodo." Po osvoboditvi je bil dr. Saje najprej medicinski vodja evakuacijskega sektorja na mariborskem področju ter je po političnem in zdravniškem delovanju v Rimskih Toplicah, Celju in Postojni prišel leta 1949 spet na Dolenjsko, v Šentjernej. Takoj ob prihodu v rodno Novo mesto je leta 1960 pri dispanzerju za žene ustanovil citohški laboratorij, kjer dela še zdaj. Izpopolnjeval se je v Ljubljani in Varšavi, njegov cilj pa je bil onkološki dispanzer za zgodnje odkrivanje raka na rodilih. Veliko „botrom" se ima „zahvaliti", da v Novem mestu še ni tega dispanzerja, ki bi bil dandanes več kot potreben. Iz izkušenj dr. Saje ve, da je samo z dobro organizirano zdravniško službo zagotovljena visoka bojna morala tistih, ki se borijo za svobodo, zato se mu zdi edino pravilno, da je naša splošna ljudska obramba usmerjena -tudi v seznanjanje ljudi z oblikami vojne kirurgije. DRAGO RUSTJA % Iščejo grob heroja Šercerji Kje. so pokopani Ljubo Šercer in tovariši? - Bodo našli tudi njih°v® mrtne ostanke, do 25. aprila, ko bodo odkrili skupno grobnico- Do pred dvema letoma ni bilo znano, kje so pokopani narodni heroj Ljubo Šercer in tovariši, ki so jih Italijani obsodili na smrt in ustrelili leta 1941, nato pa mrtve naložili na kamion in jih odpeljali v neznano. Ljubo Šercer 29. decembra 1939 na Vršiču 23. februarja letos je Nedeljski prinesel vest, da je kraj pokopa slučajno odkril legendarni italijanski partizanski komandant in polkovnik JLA Mario Fantini-Sasso, ki živi v Gorici, kjer je predsednik pokrajinskega združenja italijanskih partizanov. Ugotovil je, da so žrtve, ustreljene 22. decembra J941 vTomišIju Tudi Miha Dovžan je dolžan Plakati po Kočevju so vabili 4. aprila na koncert zagrebškega popevkarja Krunoslava Slabinca v Se-^ov dom. Za koncert so prodajali, tudi vstopnice. Vendar koncerta ni bilo. Na postaji milice in pri pristojni občinski službi smo vprašali, kje je vzrok. . ^ . Zvedeli smo, da morajo biti po predpisih vsi javni shodi in prireditve prijavljeni pristojnemu občinskemu organu najmanj 5 dni prej, kot bodo. Koncert Kru noslava Slabinca ni bil prijavljen, čeprav so res bili po mestu plakati in tudi vstopnice so prodajali. Vendar to ni edini vzrok za prepoved. ZAMP (zavod za zaščito avtorskih pravic) Ljubljana je namreč razposlal vsem občinskim skupščinam obvestilo, da morajo prepovedati koncerte vsem pevcem oziroma ansamblom, dokler ne bodo poravnali vseh obveznosti po zakonu o malih avtorskih pravicali. Med „grešniki" je naštet tudi Krunoslav Sla-binac; kot zanimivost pa naj dodamo, da je med dolžniki tudi Miha Dovžan. Pri občinski skupščini so nam zagotovili,* da niso proti prireditvam. Nasprotno: celo žele si, da bi jih bilo v Kočevju čim več, vendar pa mora vsak spoštovati zakonitost. J. PRIMC PERILO KRADEJO V zadnjih dvajsetih dneh je bilo v Kočevju več tatvin perila, ki se je sušilo na prostem, balkonili in v slabo zavarovanih prostorih, predvidenih za sušenje. Gospodinje naj bodo zaradi tega bolj previdne pri sušenju perila. Za storilcem miličniki še poizvedujejo. pri Ljubljani, prepeljali in skrivaj pokopali v Tržiču pri Trstu. Mario Fantini-Sasso je predsednik odbora za gradnjo spominske kostnice na novem pokopališču v Tržiču in upa, da bodo do 25. aprila letos našli posmrtne ostanke devetih slovenskih rodoljubov: narodnega heroja Ljuba Sercerja, Valentina Kariža, Ivana Verbiča, Rada Kogoja, Karla Kranjca in Ignacija Žagarja. Slednjega so ujeli 26. oktobra 1941 v Podpreski pri Cabru, zdaj občina Kočevje. Tedaj so tu pokopali tudi na smrt obsojenega in ustreljenega narodnega heroja Jožeta Miheliča, kmeta iz Metlike, ki je bil član KPS od leta 1936, organizator vstaje in polit-komisar čete, ter skojevca Milana Šušteršiča in šc nekoga. Na pokopališču v Tržiču počiva tudi narodni heroj Evgen Matejka iz Kočevja, ki je padel kot komandant XXXI. divizije NOV in POS 4. maja 1945 v Koprivi pri Gorici. V skupni spominski kostnici slovenskih in italijanskih partizanov v Tržiču bodo počivali posmrtni ostanki naših narodnih herojev Ljuba Serceija, JožctJ Evgena Matejka, ok ^ skih, 12 znanih približno 200 drugih imena bodo vpisana na P | li za spominsko kost tinjo, kot simbol skup fašizmu v minuh vojm, J ^ nju Nedeljskega deja' '' i Mario Fantini-Sasso. Goljuf z mrliškimi listi Rahman Kovač je »pokopal« otroke in dobil pogrebnino, na srečo pa so vsi še živi Priljubljeni plesni ansambel ORIONI, ki že nekaj let zabava otoške goste, bo v soboto, 12. aprila poslednjič zaigral v dosedanjem sestavu. Nekaj fantov odhaja k vojakom in zato vabijo vse, ki jim je bilo njihovo igranje pri srcu, da jih v soboto pridejo poslušat. Vpitje ga —jeTrfHo------- 30. marca zvečer je šel Pionirjev delavec v Krškem Kasih Hadžinić po Cesti 4. julija, ko sta predenj stopila dva mlajša moška. Z udarci sta ga zbila na tla in hotela oropati, toda Kasih je kričal in vpil na pomoč,-nakar sta napadalca zoežala. Cez nekaj dni so roparja že prijeli, preiskovana sodnka pa je zanju odredila pripor. Mustafa Kovačević (23 let) m leto dni starejši pajdaš Rado Kutlačić, ki sta prav tako zaposlena na Pionirjevem delovišču v Krškem, sta osumljena tega dejanja. Kasih, ki je imel pri sebi večjo vsoto denarja, je sicer prihranke ohranil, vseeno pa je zaužil precej strahu. Napadalca ob aretaciji nista hotela priznati poskusa ropa, eden je trdil celo, da je šlo samo za ravs. Nenavadno goljuHjo je odkril kontrolor bolniškega stdeža, ko je v Bosni preverjal bolezen Pio-niijevega delavca 37-Ietnega Raihmana Kovača. s8/8, Kaj vse se domislijo ljudje, da bi prišli do denarja! Nekvalificirani delavec Rahman Kovač, doma iž okolice Zavidovičev v Bosni, je oktobra lani začel delati pri Pionirju. Ni še bil ves mesec v službi, ko se je nesrečnežu že primerilo najhuje, kar more očeta doleteti: umrl mu je 10-letni sin Sefer. V podjetju je namreč predložil mrliški list, regionalna zdravstvena skupnost pa mu je izplačala 1.250 din pogrebnine in 24 din za potne stroške. Raliman sam je že novembra zbolel na želodcu in odtlej ga ni bilo več v službo, pač paje januarja letos poslal mrliški list že za drugega otro- ka. Na mrliškem listu je pisalo, daje 8-letni Hazba preminil, smrt pa je ugotovil oče sam. Tudi za smrt tega otroka je Kovač dobil pogrebnino in potne stroške. Vse skupaj pa je postalo sumljivo, zato so poslali kontrolorja v Bosno. Ta je ugotovil, da sta oba fantiča živa in zdrava. Kovač pa je še nadalje hotel kovati dobiček na račun svojih „umrlih" otrok. Ima jih namreč šest in najbrž bi vse uradno spravil na drugi svet, če ga ne bi spregledali. Marca je poslal podjetju listino, s katero do kazuje, daje ne.srečna smrt doletela še njegovo hčerko Narifo, poslal pa je tudi kup voznih kart in listine s podpisi zdravnika, s katerimi je hotel uveljaviti povrnitev potnUi stroškov. Kako se bo premetenec zagovarjal, se še ne ve, prav tako ne, kako mu je uspelo dobiti lažne listine, na katerih so bili podpisi in pečati. Lažni inšp»f ! na kontrol j V soboto, 5. prišel v motel Ja n L čevju 25-letni An receptoO Gornjih Lozin innfedstavfl * Janezu Ungerju P. k,0i ' kriminalistični P Ljubljane. Dejal mj* ^ ponoči prekontrobrau motehi. • . k j; po!^ Receptor je o»i '^ predlagal „inspektorj ^j. spat v sobo, da g? b0ktZor"fi> ko bo treba. »InSP.eL rekel, da bo Pr.eSP to(jovO&"! ciji. Ungermu Je JJf Nekaj f:; prespi v restavraciji- £ y peto uro zjutraJ f/pi^ tor" zbudil, jo je imel pn sebi^ ^ „kontrolo" p° ^inVen° na vrata treh sob vstopil. recepl4 Medtempa se^er m nekaj posvetilo jn5pcM upravnika, ki p Levstika dobro P teia. O1' je takoj nagnal iz m t ^ vesu je „inšpektor ustrelil v zrak. wimina^j Zdaj se b0 j-'nošenja^ ku za prekrške, zara^^.- dovoljenih dejanj p , nim sodiščem. OTROCI Z vžigalica^ 1. aprila čno goreti v kozo c gornji del Koz«"-je precej sena m voz. Požar so pogasi ?a2&. silci, vendar je vili, narjev. Kot so ugotoi ^ pod kozolcem 1 Žrtev razmer je zahirana živili' Enoletni prašič tehtal le 17 kilogramov - Poseg inšpektor Kmetijski in veterinarski inšj^ktor v Sevnici sta bila pred nedavnim opozorjena na slabo rejeno živino pri Alojzu Zupančiču na Bregu. 31. marca so stehtali enega od 7 prašičev: čeprav je star eno leto, je tehtal le 17 1^! v običajni reji doseže prašič pri tej staro.sti od 100 do 120 kg. Ni čudno, da .se je zato zanje začelo zanimati tudi že republiško društvo proti mučenju živali. 68-letni gospodar ima v hlevu nasploh številno čredo. Razen omenjenih prašičev ima še svinjo, v drugem hlevu pa sedem govedi. Gospodarja ob tehtanju ni bilo blizu, nekaj časa se je mudil v govejem hlevu, nato pa je izginiL Ob obisku v soboto je rad spregovoril o svojih težavah, pokazal je tudi tri vedra pripravljene piče za prašiče, ki jih je kuhal na štedilniku. Lani seje po dveh mesecih ločil od druge žene; kadar je nanesla beseda na sina, ki stanuje z družino v hiši, giadi pa novo, je prenekaterikrat padla beseda o tožbah na sodišču. Same nepri- INFORMIRANOST PO REPIŠKO Jožič Repič je bil miren človek, in če je slučajno zasačil v svojem avtomobilu muho, je odpri okna, da je lahko odkrilUa svobodi naproti. Tudi najstarejši prebivalci Repičeve drage ne pomnijo, da bi Repič sploh kdaj komu rekel žalo besedo. Nekega večera, ko je pustil brenčati avto pod sosedovim oknom, se je pojavila na njegovem pragu tečna babnica, id mu je zbombardirala v obraz, da je neotesanec, baraba, svinja in sploh slab sosed, ki pusti prižgan avto, da njen otrok, njen mucek, ne more spati. Tulila je nanj kot sraka na goli veji vse dotlej, dokler se ni počasi obrnil in ji mimo rekel: „Draga soseda, izvolite se pobrati iz moje sobe, sicer se lahko zgodi, da se spoza- bim in vam pripeljem rahlo klofuto okrog vaših srčkanih uhljev." Babnica je zablendala z lepimi rjavimi očmi, vžgala telesni motor in jo odkurila v drugo hišo, kjer je, histerično loveč sapo, razlagala gospej Pekovki: ,JPredrznež, ta Repič, vam rečem. Pokrita rihta, da mu ga ni para v celi soseski. Pomislite, gospa, pomislite, kaj je rekel. Nerada vam povem, toda moram. To presega vse meje dostojanstva. Vse meje! Rekel je, da, rekel je, da bo že napočil dan, ko bo pretepel mene in vas, da bova črni kot ponva. Tako je rekel. Da naju bo premlatil kot vola. Kot vola. Da že dobro veva, zakaj." In Pekovka je komaj čakala, da je ostala sama. Vrgla je na svoja široka pleča plašč iz vidrinih kož ter potrkala pri gospej Mesaijevi, kjer je Re-pičeva žena pomagda pri šivanju. ,4^av, da ste tu, gospa Repičeva. Ni lepo, ne. Skoraj bi me kap, ko sem slišala. Le kaj smo se mu tako zamerile? No, zase in za gospo Kovačevo že razumem, toda kako more reči kaj takšnega za lastno ženo, ki mu pere, kuha ... Kako more? Naj vam povem. Kovačeva je prišla k meni. Bila je pri vašem možu, gospa Repičeva. Mislila je, da ste doma, da bi poklepetali. In veste, kaj ji je zabrusil vaš dragi mož? Iz ljubega miru ji je zabrusil, da nas bo vse tri pretepel do nezavesti, tako da nas ne bi prepoznala rojstna mati. Vas, Kovačevo in mene." Repičeva je v trenutku pustila šivanje in odbrzela domov. Njen mož Jožič Repič je sedel za mizo in že zdavnaj je pozabil, kaj je imel s Kovačevo. tu si, baraba neotesana! Delaš mi sramoto po soseski. Vsi že vedo, vsi. Ti je bilo tega treba, a? Joj, meni! Ne morem verjeti besedam Pe-kovke. Ne morem veijeti!" „Lahko zvem, dragica, o čem teče beseda? " „Le delaj se nedolžno ovči-co, le daj! Kovačevki si pa znal groziti, da boš do smrti pretepel vse ženske v mestu. To si znal, a? In da sem prva na spisku jaz. To je zahvda." In je planila v neutolažljiv jok. TONI GAŠPERIC Alojz Zupančič: ,Jlad bi gospodaril, potrebna bi bila ženska roka!" Pred šestimi leti je kupil traktor. Denar dela denar, pravi, in ga posoja z 10 odst. obrestmi. "jetnF stvari. Kjer nl • ji dira dom! Ko je bU letos prosil sosedo SI peja^ fjj'l jekrmUaprasice.X<4 takrat malo P°P g0če J\,j 1j • jene rasti ni ^ V ,] Zanje je krajši krat: ko se je f je ločeval. Se^?e(jii, jih bo malo V? . jene in vložil v skrinj » DlVJ| PPcA/pO^ V VELIKE^1 va je čreda se yejj)U Jm čev „obokal*&ed*LŠ pod Goijanci- Cerov£/| smeri Mi8 ??anov števUnLhvaščanJ.oM valce opaz° 0