štev. 323 TRST v petek 19. novembra 1909. Tečaj XXXIV mbm ZLMČJ& ^ (k miškah (a prsnftl* peMMJitft t* i ^"Tf 1if»-n ftrr. m pro<2a4a}« p« d (i *So4.) v msogdi ^tansjt t Tisto i« oVr lld, Gorki, Kranj t, SS. p«tm, ^^MCMfci, Setei. »»breiiai, ST. L«3ii, Tokara. Ajdov-^^SM, ĐanMrs« itd. Zortar*!« št«v. po 5 »v«. O* wu«i — BAAuHAJO na MIUMlim ▼ fookmlt l b&mm. OEKB: Trjoriaeks ia »krta* eglan p« 8 «t 3—za^-rnUs potkrio, oglftM sarodor mm —■». Z« ogUs« ▼ teksta Beta d» 5 tn» 91 K, rasta rrvte K 3. Mali ogla* p« a stot bettfe, as*- KiM. OgtaM S^AMImoU >lc*-- — Plačaj M hfrfraž^o k ------—w V ađtooeti mad I HJ^tSČKSHA SNAČA XX Jt<* X, pol leta 12 K, 3 mesece © K; a» w> »■tvA*. naročnine, se uprava ne OKra h* rJEDiaOSTI" «tam« : ...... Me« S •» ao. loC* a M saj M cođitjajo ^a uredništvo lista. Nefratt** -»asa pisna m ca »pre j »mitje ta reK«irf»l M M vraStl* j1!—* lin i 'i. oj^ue ia reklamacije je potikati na uprave l*ew. URBDNIŠTTO t aHea 3tergl» Gafcttl 11 (Raroial ds®4 o.ig«>vorai urednik ŠTEFJl5 GGDIKA. Lmatfs lt«aaerct) Hs%* »Ediaost-. - Natisnila tiakarna kooxerctn VmU. \.Edi»ofi%" " Trst*. aL Giorgie Galattl frt 18. rabin li §41652. TELEFOPt fL R-57. i&at gaaa— BRZOJAVNE VESTI. Gospodska zbornica. DUNAJ 18. Gospodska zbornica je pri trdila v daož$nii teii enogb.sro sklepu potisnile zbornice, glede proglašenja oermauence odseka za socijalno za?nrovan e. Grcf Latcur je izjavil imenom d^nice. da nregova stranka n??e prejudicirati poznej&'m rk'epcro, da pa izjavlja že danet, d» bo glascvala za sakcn o opc jameru zsvttsrovsnu pod pcgojem, &ko bo poaiaBska rbcrnics p 6'e dovolia potrebna sredstva ja »^popolnitev armsd«. V debato pc-sfgčl ministeraki predsednik Bienertb. ki je očital ▼ daljšem gcvcru notranji politiški ooložaj, po*danaioč, da st> Trši sedaj hud boj proti enemu, le i se imenuje danji rirtcoi. Tj, sedanji «ittem pa ne pomeni nič dražega, ko načela, ki vodijo *Iado pri izvrševanju poverjenega jfi delovanja. Ta načela vlade pa vsebujejo trdao vel.o, da bi bila vlada ne-pristrav-ik/i in ne pod uplivom narodnih strank. Bito ci gotovo žele!?, da bi izvrševanje ekiekutive bilo v rokih zaupnikov fctiank ve ćine. A predpegoj zatt> fci bvl, da le ustvau zt »odelcvan;e ktrank pa lamenia pri viadi, dogovorje3r; stvarco podihgo za akupuo delovanje. Niti on, niti ajego-i kol-gi se ne drže mimeter^tev in ko hi b h p^epnčani, d« cattane potric red, bi H'-; že darno Ne na oeebnih vprašanjih, am;ak na po&l&dicab histeričnega procesa trpi ti država in parla ment. Tudi v a-.k s p»ibndn-3 rlada bo mrrala posredovati ned raz i enimi jrrottv&imi i ahte-vami. Mini:>ter«fei prtdtedt.ik ce brani preti c£itan;n, da ;e vUda prctisiovacika in da stremi &ama po utilcn u par'žmectarizme. Vlaia dela vse n cg 6i, da bi prišlo do delc-van e ▼ pfrlemectu iti upj, di se parlament sani posrče k j m r aio^&m, kar »e pa zgodi io. tko se opusti » b.trutcija, Naj o?i-raoje ustavnega cd eka nreneha biti vo no sredfitre. Opust ti obit u'*ci o pa jo le tedaj m-'gofte, aki> bi d) tso na-odne glraoke ne.kaj popustite c d *vo;ih z.-ibie% ak?eni!e kempro-mite in se }ih drž&le. Vir d:V be smr traia za veliko nesrečo :a d žavo, tsko se bodo rd.c-Čili i^vol eci ljudski zastopniki misto zs delo, ki j.h čaka, za nadaije»anie Dbrodnega vojnega itania in izpodkopa-aoje ug'eda pa-ia-meeta, s ćeaans: bi tami pravircč;li, da bi uh narod ne potreb ovil več. Pcrcčevaleo dr. Buehrerr«ithor ie taj-preje pobijai i rajanja grefa Latc.Lrj, Izgotov-ijen^e socialnega zavarovf nja d^ cš le av.tri}* sko, in t;t: ne le ev-rop&ko, murveč eno iz med svetovnih vpn iiuj, ki ferežijo okoli zemlje, ki "e p-.,v»od uveijafl;ijo in katerim treba p37sodi priti D&n^rcti » potrebno objek tivitćto in mirnostjo. Zahvalil *e je minikter^kemu predsedniku, ker st je v U h i< ž v.h čas h obrnil do go epodeke zb?»uicef kjer je vedno zmin a za ▼?Tišf-na rtaiiSc-.-. Govcrnib je po7dsrja!, ds ima A'strs a v s.ebi aočf rešiti vsa s&dr.aja v, Ž3a Tprtšanie. Kriza v Avstriji. DUNAJ 18. Na podlagi nekega komunikeja nemžko-cprodne koreapodenen «e je vrSiio d^nes na povaoro račeiaisa poijikega k;uba neko pozvetovan.e med predsvditvem uem$iib svooodom »sluib strank in prtased^tnm pel]-sk.ga kluba* Dr. Giombieaki ;.e predložil do-šLim nem^ko^svobedoo i'elnim pieiaccem razne predloge, ki ao jih skduii vzeli la zisnje. Ner*§ki sve bjdoai.eini poslanci ko vztrajali ueveia na i»o;eni staiiiču, ter stopijo t KiSčbRsko ase juh im pe»laaci r dogovor glede PODLISTEK 10 IGRALEC. ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Baski »pisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil B. K. Zanimiv je bil včeraj in danes m. Astlej. Prepričan sem, da je zaljubljen v Pavlino! Interesantno in obenem smešno je, koliko more izraziti včasih pogled sramežljivega, bolestno-nedolžnega, od ljubezni ganjenega človeka, in posebno tedaj, ko bi se raje udri v zemijo, nego bi kaj povedal z besedo ali izrazil z pogledom. M. Astlej nas zelo često srečuje na izprehodih. Pozdravlja in gre mimo, dasi bi se nam neznansko rad pridružil. Će so ga pa povabili, hitro odklonja. Na počivalnih mestih, v vokzalu, pri godbi ali pred vodnjakom gotovo obstaja blizu naše klopi in, naj bi bili kjerkoli, se mi je treba samo ozreti, pogledati okoli sebe, in gotovo se kje na bližnji stezici ali izza grma pokaže m. Astlej. Sodim, da išče prilike, da bi zlasti skupnega po^tepan'a, K današnji te i istrBe- ! ralnega odbora nsnd-o zveze Rei&Sk:h svo-bodomiielDih at^ack bo porabljeno tudi predsedstvo kršč'itakr-aociialne etranke. Predlog „Slovanske enoto" za rešitev parlamentark e krize. DUNAJ 18. N ki dunajški lifit je poročal, da je „Siotaoska enota4* naz&smla predted-oiku pcl:sk-f?a klnbs Gtobioskema, d) je pripravljena pustiti rešite^ prora^un^keja provizorija, fko se Kri zagotovi, da bo tikoj potem rekon^fTUiran Bi®nerthov kabinet in ako ae ooljtki klub obvež?, da odpcz3;e iz kabfnota «vc}a miaistra, ako bi ne pr ilo "do te rekonstrekcije. Oajecjeco pismo da je podpisalo več vodilnih č'anov wSlovan»kf> -enote", med tema tudi poslanca Prek io Štmeriič. Ta 4*a poslanca pa iz1,a*ila po „Slcarssfci korespondenci'", da nista poslala predsedniku poljskega kluba niti buko p;*m3, ali kak dopis apkb, ter da niti stavila po!j*kemu k;cbu cikake predlog*. Nova tajna svetnika. DUNAJ 18. Knez I?i>n Scbvarzecberg ter zbirni poveljnik iti p^^eliu;oči geaeral v Budimpešti FML Viktor S^hreiher «.a bila dfines ^apristžeoa k>*kor tainn a?etu k--. 83 Slovanov — irtve katastrofe v Cherry-ju. DUNAJ 18. Drž. po*l. Biarkici je preje j daces zjutraj cd svojega brata v Chtkzgu brzojavko, ki pravi, da je povodom katastrofa v premogovniku v Che iy-ju našlo smrt 256 rudarjev, mei tami 83 Slovencev, Hrvatov in Slovakov iz Ogr.kc, Bjornatjerne Bjornaon bolatx, PARIZ 18. Boleru se je B orstjerne B ot'Dsenu obrnila r:& e/abie. Italijanska zbornica RIM 19. Danes je zbornica pričela zapet avoje delovanje. Početfc'm seje je stclja-li«t:čni po»'a :ec Fčrri a-ominj&l nedavno umrlega prtfesorja L;mb;o o. Ministerski predsednik ie predložil z»-kogfrki i-airt gleda da\č^e reforme. Francoski romarji pri papežu. RIM 18. Pripež je danes vapreiel trumo frarcDEkib icm>riev. Nti osgovor kaidinaia ^itcsaca Vanultelii-ja, ki je papežu Bredvtavi! rcmhrje, jo sv. Oče cdrrnil, da ostane vera 7 Franciji nepremagljiva vrlic vrem preganjanjem. ŠorražEiki ao se zrezali nasproti Ga-spodu in hočejo cditraniii od kričarut^a celo njegova po ime, Nesreča na železnici. CELOVEC 18 D n-a z utraj ob 7 30 je pri postali Zamesti c osebji vlak trčii skup&j « tovornim vlakom, ker je b i prerano cddac s gisl zft odbid. Š:irje pitoiki «o bi*i težks, trij« Izhko ranjeni. Oba lokomotiv: sta bili uiočco Do-škodovan'. Dra ?agona ata pričela giretf. Drugi vagmi bo skočiti a tira. Osebje ob« h lokomotiv ie lalko ranjeno, tako tudi pcš^.ni t-oodukter. Snežni viharji na NemSkem BERGLI N 18. Od torka z^eSer do srede zv6fer so bih po v«*m nemškim cesarstvu snežoi meteži. Brzojavne, telefonske in železniške zveze so ra maogih kraj h pretigane. — S ur g je napravil v mestih ia vaseh, r gozdih in c« sedoeni drevju mnogo i kode. _ OGRSKA. BUDIMPEŠTA 18. Miaisterski predsednik dr. Wekerle je danes predpoldne odpotoval na Dunaj. z menoj govoril. Danes zjutraj sva se srečala in izpregovorila par besed. Govori včasih nekai^o sunkoma. Še „zdravstvujte" ni utegnil iz> ogovoriti in že je rekel: „A, m—lle Blanche ? ... Videl sem že mnogo takih žensk kot je m—lle Blanche I*4 Umolknil je in me pogledal pomenljivo. Kaj je hotel s tem povedati, ne vem, ker mi je na vprašanje, kaj to po-menja, z lokavim usmevom pokimal z glavo in dodal: „To je že tako ! — M—lle Pauline ljubi zelo cvetlice ?" „Ne vem, zares ne vem," sem odvrnil. „Kako? Vi tega ne veste," je vsklik-nil ter se silno začudil. „Ne vem, nisem opazil," sem ponovil smeje se. ,Hm, to me navaja na posebno misel." Pri tem je pokimal z glavo in odšel dalje. Sicer pa je imel zadovoljen obraz. Govorila sva francosko in sicer grozno slabo. IV. Današnji dan je bil smešen, brezobra-zen, grd. Sedaj je enajst ponoči. Sedim v svoji sobici in se spominjam današnjih dogodkov. Začel je tako, da sem bil zju- BUD1MPE3TA 18. Ogr. biro ooroča z. Duiiaja: Ministarski predsednik d". Wekerle, ki je opcludne dospel na Dunaj, je bil ob 2. uri pri cesarju v privatni avdl ecci, ki je trajala skoraj pol ure. Ministerski predsednik ie poročal cesarju o pogajaajih, ki so se vršila v Budimpešti po ?edu]i avdijenei, in o vprašanjih, ki so v zvezi z rešitvijo krize. Cesar je odločil, da oe bo pive dni prihodnjega tedna vršil ca Dunaju ogrski ministarski svet pod predsedstvom vladarjevim. Tega sveta se vde-leže »si členi ogrskega kabinet?. Ministarki predsednik dr. Wekerle se je po avdijenei podal v ogrsko psl*5o in se ob 4'4G vrne v Budimpešto. BOLGARSKA. Anarhistično gibanje v Bolgariji. SOFIJA 18. „Večerna poŠta" poroča, da so je te dni vršil baj? v Sofiji anarhističen tajni kongres, katerega se je udeležbo 35 delegatov, mei t'.'mi »eč inozemskih žensk, bolgarskih dijakov in učiteljic. Kongres je konstatira!, da se je ? Bolgariji pomnožilo število anirhžtov. Siknilo se :e crganizirzti &na:hi-stično ctr&r.ko ia sklicati za božične praznike javen kongres v Bv;ho živahne anarhistične agitacije, _______ ŠPANIJA. MADRID 18. M'nuterski svet je akleoi si&viti v vo;»ni preračun z* prihodnje leto trcš&k za 115.000 mož. MADRID 18. M&dridtk-m guvernerjem je imenovan državni tajnik v finančnem mi-nisterstvu Regučzo. RUSIJA. PETRO GRAD 13. Ker je finski deželni zbor odklonil zahtevani dodatek k vojnemu proračunu, }e prič-kovati, da bo deželni zbor danea razpuščer._ TU&ČIJA. SOLUV 18. Vila Alf tni, v kateri bite kakor znano, bt*6i sultan Abdu! Hamid. je od vseh strsni tfcdar a z visokim ziđem. Teko je sultan n^ooJnrma ločen cd voaajega sveta. SOLUN 18. S peric ikom družbe Mćsta-e?r»e M^ritime ie atrnkai dospelo z^ Srbijo 20O zabojev pnac z munfcijo vred, 40 tonelat dinamitnih patron in topo?'. Hrvatsko - srbska koalicija in dr. Friedjung. Zagreb 17. nov. Dunajski „Forum* je priobčil te dni članek v k&?erem )e oovodano, kako je prišlo d j „razkritijM dr*. Friedjnnga ca škodo hr vat^ko- trb-ke koalicije (češ: da je v zre?nh s srb*ko vlado, torej „velaizdaj&Iska"). Rečeni članek trdi, da je bila vsa ta kampanja zasno?aoa cd neke visoke osebe, glavarja konser?ativno-klerjk£lne stranke nc dvoru, a ne men da j* j je bil, da strmoglavi — Ko* šuta! Povodom tega članka izražajo vsi koalicijski listi svoje globoko ozlovoljeuje radi neprestanega razburjanje, ki se zanaša v Hrvatsko io nje prebivalstvo. Komaj da so se in Ia deloma polegla razburjanja radi „vele-izdainiSkega" procesa, se pa že zopet razburkava deželo — pravijo 1'sti. Državni in deželni poslanec dr. Po povi ć nam je dal o ti) pri?iki nastopna pojasnila : „Jaz seveda ce morem vedeti, da li in v koliko izr&jan^a v „Forumu" odgovarjajo resn;ci. To pa je gotovo, da hrvatsko-erbaka traj vendar prisiljen iti igrat za Pavlino Aleksandrovno. Vzel sem vseh sto in šestdeset zlatov, toda pod dvema pogojema : prvič, da ne maram igrati na polovico t. j. če dobim, da si ne vzamem ničesar; a drugič, da mi zvečer pojasni, zakaj tako silno potrebuje denarja in koliko ! Nikakor mi ne gre v glavo, da bi bilo vse to samo radi novcev. Jasno je, da so ji neobhodno potrebni in sicer v najkrajšem času za neke posebne namene. Obljubila mi je, da mi pove, in odpravil sem se. V igralnici je bila silna gnječa; kako so vsi nesramni in pohlepni! Prerinil sem se na sredo in obstal tik kruperja; zatem sem začel plašno poiskušati igro, postavljaje dva do tri novce. Med tem sem opazoval in prišel do spoznanja, da je računanje precej brezpomembno in brez tiste vezave, ki mu jo prištevajo mnogi igralci; sede vam pred razčrtanimi polarni papirja, beležko udarce, jih štejejo, sklepajo na ugodne prilike, se uverjajo o tem, slednjič stavijo in — izgubljajo ravno tako, kaker mi navadni zemljani, ki igramo brez računanja. Zato pa sem prišel do zaključka, ki je res pravilen, da namreč v teku slučajnih šans sicer ni sistema, ampak nekak red, kar je gotovo zelo čadno. Dogaja se koalicija z mirno ve*£jo pričakuje proces«, asi se bo vršil dne 9. decembra na Dana c preti dru. Friedjupgu. V teh dveh letih so »e odigravali čudni dopodkf, HrvatTe in Srbi se znano-dinastično Ijvditvo. Nočem gororiti o s krvjo napojeai vojni zgodovini monarhije, ki so jej viako strsn sopisali Hrvatje in Srb s s v o j o krvjo! To vse jo že provet premlateno. Utegue biti tsd?, da so na ic tradlcijonelno zvestobo iv. udanest tega es-roda do hcbsburSke feiio tako navajeni, da ne vinijo v t?m več nič posebnega. Govorimo raje o sedanjosti. Utiliii so nam tu bana, ki >a spravil dež&lo ob kredit pred inezem^tfom in ki n&m je odvzel vuckv? ustavno svobodo. Nočem govoriti o dGevaetr plec-jeniu listov, o neverjetnem nepemu.« Rancb Čavajovegs ziitema, o demoralizaciji med uradnikom, o šikasah, ki jim izpostavljeni časniki, žurnaliiti in vodst*a atrasr. Saj je Čuvaj (sedanji vice»bac) nedavno Lastil avanzirati s/ojega — zeta Piškovićc ii je tem preteriral 33 njegovih prednikov ! I« taka povišanja raznih sorodnikov : a prijateljev Čuvajevih se dogajajo d u na dan. A'i to bi bilo še najmanje ce teai režimu. Dogajajo se veliko huje stvari. In :a režim smo dobili, ker si nismo pustili usiliti madjarskega jezika ta naših železnicah!! Potem je priš-l „veleizdajniški" proces-, ki se mu je koečno ve i svet — smejnl 1 vriil je z obtožbo 31 obtožencev, ali ti ga človeksvdežeii, ki bi veroval v njihovo krivdo. Smatra se jih za mučenike. Ia to po pravici, kei* v resnici niso krivi. Ali 00 ee nadejali morda, da s tem razbijejo hr»atnko-srbsko koalicijo? T« so se paĆ prevarili. Nekaj višega je nad ».a nasilne cdredbe, a to je — prepričanje! A zakii so se na Dunaju in Pcšni zigrizli v to, da morajo rezbiti to koalfc:*©?! Neverjetno e, kako kratkovidni &o ti pclitk . Zagrebški proces je le o^ečii čutstvo fcrvat-sko-srbske iložnoeti in danes koleni t* idr * — a to r&tno v«!ed procesa — v l#ud*tvu tako močno, da niti militi ri več na Sik« razbitje. Ali hočejo morda to deseči z Fried-jungovim prečasom ? Motijo se. Vzemimo tudi povaem nemožai slučaj — podarjam : povsem nemoćni slučaj — da bi s^ dru. Fried,urgu posreči'o dakaz&ti posamič r.im členom koalicije (Friedjung in „Reichs-post" sta označila 3) kaj nepočteneg-, pc-sledicA temu bi bila pač t a, da bi Cioti^ne poslance izključili iz korlicije, ali koalicija sama ne bi bila razbita! Novine Ranchove seveda ža sedaj izkorišča;'o picce ki «e bo višil v dtcesnbru, da bi v/hnjeie r-szpoložer/e, nREprotio fcofcl'ciji. Toda lo ^Oireča se jim in se jim ne poireČi ! Le to jedno bečim še reči: ako je re*, — kakor trdi cedi j nFarum" vnovič — di ima grrf Atbrentb.il svoje roke vmes v režimu Riucbove^u, v veleizdajniSkem proce u ia v Fried urgavem procesu — napravil je s tem monarhiji jako aisbo uslugo!"4 _ Amerikanska politika. Prijateljstvo z Anglijo. (.) Na načio, ki ni skrival tv^ih nacieEf-v, je Lord Charles Bereiford v njujorškem P 1-gruns' Club apeliral na Amerikance. Jeoro tega velikega govor?, ki so ga ob bsnketni mizi vsprejeli z velikim aplarzem, je biio kratko sledeče: prosimo amerikanske pomoči v boju proti Nemcem! Kdor pozoa važno vlego, ki jo igrajo na pr., da po dvanajstih srednjih prihaja na vrsto dvanajst poslednjih številk; dvakrat namreč pride udarec na teh dvanajst poslednjih in preide na dvanajst prvih številk. Z dvanajst prvih preide zopet na dvanajst srednjih, udari na te 3—4-krat zaporedoma in preskoči zopet na dvanajst poslednjih, odkoder preide zopet po dveh zaporednih udarcih na prve, na te udari zopet enkrat in zopet preskoči k srednjim s tremi udarci zapored in nadaljuje na ta način poldrugo do dveh ur. Eden, tri, dva: eden, tri, dva. To je zelo zabavno. Drugi dan ali drugo jutro pa gre na pr. tako, da se rdeča menjuje s črno in narobe, skoro brez vsakega reda vsak hip tako, da ne prideta več nego dva udarca na črno ali rdečo. Sledeči dan ali večer prihaja zaporedoma samo rdeča, pride na pr. več nego dvaindvajsetkrat po vrsti in tako se godi gotovo nekoliko časa, recimo en dan. Mnogo tega mi je povedal m. Astlej, ki je vse jutro stal pri igralni mizi, ne da bi igral. Jaz od svoje strani sem zaigral vse do piČice v razmeroma kratkem času. Postavil sem na sodo število naenkrat 20 zlatov ter dobil, postavil zopet in zopet dobil in tako še dva — ali trikrat. (Pride še). Stra* II. »EDINOST« St. 323 V Trstu, dne 19. novembra 1909 klubi t angleškem in amerikanskem javnem življenja, se na ba čudil, da je Lord Beres-f ,rd poiskal to publiko ! Vsako doto važne je gibanje in pojavi tako političnega kakor lite-rarnega ali umetniškega življenja pričenjajo toii takorekoč v klubih. Odvisno je potem, kako vsprejemata tako inicijativo časopisje in nje gova publika ? ! In amerikanska javnost je odgovorila na Lordove besede prezirljivo, če ne celo ftkodo-žehno ali sovražno! Angleži so se Ameriki zadnja desetletja v resnici ponujali v prijateljstvo. Zada,i amerikanski odziv pa jih je tako streznil, da je najugledneja londonska revija pisala na to: „Upamo, da noben Anglež ne ponovi več tega apela in naj nastanejo razmere kakerine hočejo. V vprašanju arglo-amerikanskega zavezništva si ne mo* remo misliti nobene stvari, ki bila za nas boli poniževalna". Z Angleško čuti kemaj minoriteta. A manjšine v Ameriki niso vladale nikoli več, odkar je stari Washington osvobodil Unijo britanska nadoblasti. Večina republike je irskega in nemškega pokoljenja in ta je proti-angleške. Berolinski profesor Scbiemann piše c ti m t pruski „Kreuz Zeitung" teden za tednom in ponavlja na to v svojih vsako-letrih obširnih publikacijah „Deutschland and die groate Politik", katerih je do sedaj že drLvet letnikov, pričenši z 1900. Angleška publicistika. Hladni amerikanski odgovor ie tak, da je jasna vsaka beseda v njem. Njegova oblika je bila pa celo tžaljiva za angleške publiciste, ki so zadnje čase pitali o Ameriki dosledno z uprav izbranimi besedami. Iz tona prvih angleških listov čitamo komaj prikrito jezo nad tem neprijetnim razočaranjem. Kako odgovarjajo svojim kolegom onstran vode? Očitajo skoro Amerikancem, da hočejo igrati ulogo briiantnega druga, ki si obeta iz □emško-angleškega spora lep dobiček. Po dragi strani pravijo: čim bolj spoznavamo re^nofct takega treootka in oit tega odgovora, tem bolje je za n»s, ker vemo neutajljivo, pri čem da smo. Mi s svoje strani ne smemo niti trohice več storiti v tem oziru in če bi se imela situacija izpremeniti, se more samo po amerikanski inicijativi. Prizaati se mora, da mislijo angleški listi strarno, če tudi jim je morda užaljenost diktirala te besede. Vsak novi angleški poskus, bodisi direkten ali iedirekten, da bi pridobili Amerik) proti Nemčiji, bi moral ponesrečiti, fcsiti navadnega moža v republiki napravljajo s tem le še bolj nez&upnega in skeptičnega, reg> ;e 2e daoes napram Angleški. Namški cetar je igral svojo vlogo narav-n:st izborno in ▼ Washingtonu, sedežu republike, je veljal ravno tako mnogo, kakar dsnes pri nekaderih muhamedanskih pleme-n h, kjer ga smatrajo poleg kalifa za prvega Lotentata na avetu. Vendar se zdi, da je zadnji ča« amerikansko navdušenje za Viljema nekoliko p. legle. Dobivamo že ame;i-kaoikih pisateljev, ki razmotrivajo prav resno vprašanje, kaj se to pra»i: Hohenzolern* habsburška alijanca?! Pomenja o boro ž no silo, ki ji ni v tr.aotku nobena stvar ca svetu kos. Na to dej*t?o epozarja iznova angleška publicistika svoj „posestrimski narod", češ: Amerikanci spozoajo že, kaj bi to pomenjalo, če postane Nemčija goipcdar Še na moru. tak?>, kakor ie aedaj ca suhem, in da ne bo pet-m lahka *tvar niti za Amarikanca niti za Acg'eže, da bi si zc pst priborili svojo moč! Ne Monroe-doktrina, imenovana po predsedniku M.:ir:e. ki je vrgol v amerikansko po-liriko ges o „Amerika Amerikancu", v katerem z- amenjU ja biia započeta vojna zaradi Kube — ia na panamski k.-.nal, ki ga gradi o B'daj in ki prereže ono ožino, ki loču;e Atlant čai ocean od Tihega Mjrje, tuko, da bo rabila republika zelo uspešno svoje ladijevje tudi v tem morju za cbrambo obali, ki je danes Japoncem takcrekcč meni nič tebi nič, izro-AcfiH — oboje no bo potem več hasnilo, če s. Nemčija še ca morju izpopolni svojo neizmerno vojaško silo._ Poslanec pl. Vuković izjavil nekemu novinarju v Splitu, da je ustava za Herceg-Bosno že zdavnaj gotova, ali da čakajo še na privoljenje Ogrske. Glede avstrijske parlamentarne kri ze, rekel je pos:. Vuković, da sa minister it vo spremeni, ali da Bienerth ostane. Za sedaj ne more biti govora etera, da bi v kabinet stopil kak J ugoslovac. Poti. Vukević dela sedaj na to, da bi s 3 barts-i Austro-Amerikane dotikali tudi Splita, ker bi 00 tako povečal izvoz dalmatinskega Ccmecta, vina i olja, ter bi se dslmatimki la sploh jugoslovanski izseljecici megli seliti v Ameriko, ne da bi jim bilo treba prihajati t Tist. Minister Milovanovič o balkanski federaciji. Ravno te dai je srbski minister zunanjih stvari Milovanovič dovršil svoje potovanje po evropskih prestolnicah. Eaeinn urednikov psrižkega „ Te m psau je izjavil Milovanovič, da je zelo zadovoljen z vspehi svoje misije. Glede Avstrije rekel je Milovsnovič, da vidi v Aehrenthaln človeka, ki želi dobre politične razmere s sosednjo Srbijo. Z nate strani — je rekel Milovanovič — bomo spolnjevali svoje dolžaosti sosedov popolnoma lojalno. Mi hočemo poiteoo vsprejeti dolžnoiti mirne države z isto jednodušnoatjo, t katero bi se protivili vsakemu atentata proti naši materi-jalni in moralni svobodi. V prestolnicah sem rekel odkritosrčno to — kar Srbija želi ia česar se boji: zgodovina pravi, česa želimo in česa se bojimo. Opozoril sem Evropo na moralna trpljenja — ki jim je bila pred par meseci izpostavljena Srbija, in na potrebo, da bi se v interesu miru ne zgodilo več kaj tacega v bodočnosti. Odlični državniki, s katerimi sem tako govori), odgovorili so mi pritrjevalno. Glede projektor o balkanski federaciji — zavrlil je Milovanovič — se ni dosedaj nič naredilo, ali vse je možno! Naie razmere s Črncgoio so prisrčne, z Bolgarsko istotako izvrstne, in Srbija je s simpatijo pozdravila nedavno obisk kralja Ferdinarda na srbskem ozemlju. Kaj se porodi iz teh čutstev? Zveza, ki je v mislih vseh, ali se posveti z dogovorom?! To }e tajna jutrfiojega dae. Balkanska trozveza bila bi eminentno rodoljubna in konservativna! Konflik med Finsko in Rusijo. Velika kneževina Finska je avtonomna ruska pokrajina. Avtonomna jo v vsakem oziru in tudi glede armade. S;dai pa je ruska vlada odredila, da bi morala Finska pla-čevati letno 4 miijone rabljev za troike ruske ar ms d \ Ta odredba ruske vlade je vsekako proti avtonomiji Finske. Finski parlament je omenjene predloge ruske vlade enoglasno cd-klonil. S tem je prišel u.tavni ko&flkt med Busijo in Finsko na vrhunec. Posledica bo bržkone, da zasedejo celo deželo vojaki. tega ruski jeli Dnevne vesti. Vzroki naši šolski mizeriji. — Pra- iolskega vprašanja. In res je bilo tedaj, ker se je z&gotovljala od vile strani tozadevni deputaciji, da se načrt zakona predloži deželnemu zboru. O i tedaj so minula že tri leta, — zakona pa le ie ni! Mi trpimo pri tem — liberalni Trat pa je zadovoljen, ker se ■ tem odteza vsaki kontroli od strani države, in vlada je tudi zadovoljna, ker se more izgovarjati na občino, oziroma na pomanjkanje deželnega šolskega zakona! To je tisti circulns vitiosus! In da se rešimo iz tega zakletega kolobarja, ki nas duii in davi — trebalo bo energičnega nastopa, odlečne akcije od strani naših zastopnikov v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru. Mej njimi sta sedaj dva vrla okoličanska šolnika. Ona naj prevzameta inicijativo za tako akcijo, da pridemo že enkrat do toli zaželjenega šolskega zakona, na katerega se bomo mogli opirati se svojimi zahtevami, pa naj se iz vestni šolniki ie tako npirajo temu. Seveda bomo morali akcijo naših zastopnikov vsi podpirati: učitelji, sta-riši, korporacije, vsa naša javnost! Vsem kličemo: Na delo! — ako nam je res do tega, da se zboljšajo naše šolske razmere, da se odpravi ta neznosna in sramotna iolaka mizerija!! Mora je polna! To kar se uganja zadnji čas na Koroškem proti Slovencem, presega že vse meje. V zadajem času so aretirali v Celovcu že tri Slovence, ker so zahtevali na železniški postaji vozne listke v slovenskem jeziku. Eaega teh treh, ki je ugleden koroški župan, so celo vklenili, drugi je moral sedeti celih 24 ur v nezakurjenem policijskem zaporu! Pred par dnevi so uradno za orli .Narodni dom" v GHinjah itd. itd. Človeka mora ob misli na vsa ta iopovstva, ki se dogajajo na račun našega naroda, pograbiti sveta jeza. Žito se popolnoma strinjamo s „Slovencem*, ki niše: V ji Slovenci moramo kakor en mož vstati za naie koroške brate. Meso so od našega meča, kri od naša krvi. Ear se njim godi, reže tudi v naše telo! Sramota z« celo Slovenstvo, če bomo pnstili, da bodo v Celovcu Sicvence zapirali in policijsko kaznovali po ktz lenih paragrafih nemškega Volk ;r a ta ! Bajši vse razbiti v parlamentu, kakor to dopustiti! Nobenega računskega provizorija in nobenih „državnih pot:ebš£in" ne poznamo brez naših potrebščin, brez pravic Slorencem na Koroškem! In če bodo morebiti prišli Nemci na Dunaju do pameti, noben mir in in slavo, s katerimi si preital veaele in grenke ure kakor pravi njih prijatelj, svetoval in dobro tnik-c če ? Glej iih: „kako rosno jim je oko, ko tebe devajo v zemljo !" Kaj pa znanci in prijatelji ? Vsi, ki smo te poznali, videli smo v tebi pravega poštenjaka, dobrega plemenitega človeka in uzor-značajnega moža. Zato pa ti žalostnih src, združeno kličemo tja onkraj groba, tja v daljno deželo nad zvezde jasne: K zadnjemu sloveiu naj čuje tvoj plemeniti duh naše poilednje vsk'ike, iz potrte duše izvirajoče : „Oj z Bogom bitje blago, O j z Bogom srce drago !" In z Bogom, dragi Vinko, ti kliče prijatelj Gr. Etrski. Novela k zakonu o pokojninskem zavarovanju. Upravni odbor občega pokojninskega zavoda za namGŠSence je v svoji seji z dne 9. t. m. na predlog svojih udov, gospoda cesarskega svetnika Leopolda Linger-ja in podpredsednika gosp, Alektandra KaUerja skleni!, nai se obči pokojninski z*vod obrne čim prej do centralnih zvez interesentov in do več strokovnih družb s prošnjo, da bi na pod'agi vprašalne pole, ki jo izda centrala v to srrho, izrazile svoje mnenja glede novele k zakonu o pokojninskem zavarovan u, To, pismenim potom nabrano giadivo naj bijz že pridobljenimi izkošajami centrale in deželnih uradov služilo v podlago ustni enketi v ožjem krogu in za sestavo tozadevne spomenice. Imenovanje. Cesar je imenoval namest-niškega svetnika Ama dej a Prinziga referentom za upravne in gospodarske stvari pri primorskih deželnih šolskih oblastih. Praška „Union" prinaša v svoji predvčerajšnji številki na uvodnem mestu stvaren članek o slovenskih nevoljah v Štajerski. V podlistku iste št.vilke nahajamo prevod Cankarjeve novele „Signor Antoni o". Hvaležni smo bratskemu listu, ki tako često informira široki krog s?oje»a čitateljstva o naših razmerah in našem snovanja. Z Vrdelce, — Kateri tržaški Slovence morda niti ne ve še, kje leži ta kraj naše okolice. Nekateri mitlijo, da je to celokupna Vrdela. Vrdelca je le del Vrdele ali sv. I?aaa in sicer v nI. Scoglio. Z Vrdelee smo čitali včeraj dopis v smo: Nedavno temi je „Eiinost* objavila o tem predmeta dva zanimiva članke. Tudi „Slov. Narod" se je te dni pečal v obširnem članku s šolskimi razmerami v Trstu in je dobro opisal naše žalostne borbe — našo mizeriio, ki jo tržaški Slovenci občutijo od leta do leta bolj. A mi se bojimo, da se ob sedac-jem političnem ra položenju razmere ne zboljšajo še tako hitro. — Da smo mi Slovenci — radi žalostnih razmer med nemi — nekoliko tudi sami krivi na tem: to ]e tudi res. Ali kaj pomagajo remini-8cence ? Zato pa raje — na delo I Jeden glavnih vzrokov, da smo ravno mi tako zaostali na šol.kem polju, je v dejstvu, da nimamo deželnega šoUkega zakona, na katerega bi mogH opirati SToje zahteve po — pravici ! Vlada se vedco sklicuje na magistrat, ki ima vso cbaat v rokah iu dela, kar je njemu ljuto. A sajijubše mu je, ako more zatirati Slovence iu jih ovirati v napredku ia razroiu. Koliko raporov je trebalo, da smo dobili mrvo pravice, da smo prebili led!! Petem pa smo miaiiii, da ee bo izpolnjevanje vrš'lo dal e samo po sebi, takorekoč avtomatično od leta do leta. Zopet ljuta prevara. D lit-v pra?ice naa;rcti nsm se zatlačuie načinom, da treba res — slovenske potrpežljivosti, da ni še prekipelo. Ia to ]e možno, ker nimamo deželnega šo!;kega zakona! Prav pravi člankar v „Siov. Narodu", da je to šiba božja, ki nas tepe, kadar gre za našo pastorko, za mš) šolo. Italijani zidajo pal&č9 za svoje zavode, za katere — in v tem je krvava ironija — moramo urispevati tudi mi Slovenci Trsta in okolice. Mej tem pa moremo mi skrivati svoje zavode po privatnih hišah in tlačiti svoje otročiče v preaapolnjene sobe. Kakor da smo kaki cigani ali brezpravni helotje!! Naše davke znajo pobirati, ali naše pravice do izobrazbe nočejo priznati! Zakaj morajo to ? Ker nimamo šolakega zakona !! Nemci in Italijani seveda ne trebajo tacega zakona. Nemci imajo vlado, ki Bkrbi zanje iz žepov države tudi brez šolskega zakona. Italijani pa so gospodarji in razpolagajo svobodoo ravno zato, ker tržaška ob-čina-proviccija nima šolskega zakona. Bazpo-.. .. . . . _ lagajo tudi z n a š i m i otroci, ker jih te Bosanska — policijska vlada! gvolim netemom silijo, da polnijo klopi Čitamo v novinah, da se vrše pogovori | n j i bo v i h zavodov! m^ raznimi občinskimi zastopi avstrijik h; Žalostna posledica je, da ee naša deca ctntrcr v Lf.men, da se * doglednem času' ne more izobraževati v svojem jeziku. Hladi -jriredi skupen obisk v Sarajevo. Iz t?ga j srca ostajajo prazna ia pusta, ker jih ne rsesta pa prihaja ob naših razmerah sicer! ogrevajo žarki ljubavi — naj plemenite je ljn-nič čudna vest. da se bovanska policija že nobeno premirje ae ne sme skleniti, dokler bodo na Koroškem vladale tate nezakonite gim je bilo rečeno : „Bil je kraten , ki se hujše, kakor na Poznanjskem! m?j svojci". Ni mi na razmere. „Edinosti" o veselici dae 14 t, m. M?j dru- večer — namen, da bi grajal, am- K&ko ža pravi Scbiller, ki zdaj kulturni,pak vspodbajati hočem. Z?lim namreč, da bi svet slavi spomin nanj?: „Nič ni vreden na*-'nas obiskovali tudi bratje izven Vrdelee — rod, ki za svojo čast vsega ne zastavi l* fpocebno pa S^etoivnnčacie iz — kako bi Naša družba dela Italijanom akrbi! —: rekel? — goiposkih ulic naj bi na* ne pozab-Včerajšnji „Piccolo" poživlja v zelo skrbnem j ljali. Tudi obiska iz mesta bi »i žtleli, so tonu 8'ojce, da bi posnemsli izg'ed Hrvator glede dela za družbo sv. Cirila in Metoda. Zagrebška občina — tako vzdihuje „Piccolo" — je rotirala za družbo 5000 K in hrvatski izseljenci v Ameriki so poslali 4000 K. A kaj delamo Italijani, kaj delajo italijanska občine v kraljestvu P ! sebno od strani kakega pevskega društva povodom k&ke veselice, Prisr&no dobro došli bi nam bili tudi bratje iz drugih ckoličanskih krajec. Zadoščenjem n^glašamo, da smo začeli tu resao delo za narodni napredek — iziaati se je ločila dela naša mladina. Ustanovili Odgovarjamo mi za „Piccolo". Tržaška?smo prepotreboi otroški vrtec, ki lopo napre-občina, ki ni tako italijanska kakor je Zsgreb ]duje. Treba le še pomoči, da se glavnica po hrvatski, daruje L?gi vstko leto 5000 K —J viša. — Pristopilo naj bi še no^ih udov v s e*i____ • _ ____ - _ __t • a _ * _ 1_• J . • « • 1 « s s 1 kolikor je znano javnosti — ; a istraki deželni zbor, ki predstavlja dvotretjinsko slovansko večino v deželi, daruje žo nekaj let po 10 000 K istej Ligi ! In kaj dela Italija P ! Mari misli „Piccoio", da ce pri nas povspeševanje Larodao-;zobraŽ3"elnega dela. D;, to delo nara jo na srcu. Tadi v ta namen smo n?tanov;ii „Gospodarsko dražt>&", ker poszm!ču:k ^e n«'re itoriti tega, ker moremo storiti skupno. P js&mičsiki ne ve, čemu ie ustanovljeno društvo Dante j na bi mogl», pač pa jo rečeno društvo dalo Aiighieri, ki dobiva mastne subvencije cd ita- Za dro loti brezplačno prostore za otroški iijaaske vlade P ! ; vrtec. V isti številki „Piccola" nahajamo težko j Vidite rojaki, da res želimo napredka ! obtožbo proti italijanskim Sslesijancem, ki da; Izdata lepi kcšSek rašs okolice ni bil nikdar bodo v p£zlau podpirali razGarodcTan;e . .. .! t toj i h rokah, to nam dokazuje dojutvo, da koga?! Mari v hrvatske šole v|a0lu že pred 40 hti ustacovili „Pogrebno Pazinu zahajajo Italijani?! Ne!; društvo"« ki ima v resnici značaj gDapodar-Kako neki naj jih poiem S^lezijanci razn&ro-|ske zaiiuge, To dru4ti je naše učiteljsko hc-te'i obiskati Sarajevo, potem je to poli- društvo nadelo nalogo, da povspeii ustvaritev tična demonstracija, ki se mora;deželnega šolskega zakona — uresničenje preprečiti odijozoimi policijskimi odredbami!! potreba, od katere je zavisra rešitev natega ličastnem pogrebu je prišla do izraza vsa ljubav in spoštovanje, ki ju je vžival in zaslužil pokojnik. Vsem iz srca je govoril ob grobu g. deželni poslanec Štefan Ferluga v proslavo spomina pokojnikovega. Malokateremu zemljanu je bilo odločeno toliko grenkega trpljenja in neznosna bolečine, kakor lebi, blagopokojni Vi oko. Celih osem mesecev — večinoma v bol* nišnici. A v bolezni telesni pridružila si je še druga, hujša: — dušna bolečina. Kako si hrepenel po domuT kjer n vžil najlepši del človeškega življenja : srceio, brezskrbno, zlato mladost; kako si srčno žslel birati v bližini nje, ki ti je bila zvesta tovarišica in skrbna prijateljica v zakonikem življenju. Upanje do ozdravljenja ti je dajalo poguma, da ai potrpežljivo prenašal vse neizmerne muke in britko bo. srca. Ali zadnjega g mrkega pozdrava ljubljenemu doma ni izročilo troje blago srce, niso isrekle tvoie od bolezni blede ustnice, — sporočil je ta pozdrav tvoj duh, ko ae je pomikal sprevod pogrebcev. Ostaviti si moral njo, ki ti je brisala s oči solze trpljenja. In tvoji sovaičani, ki ai jim bil vedno hraber načelnik, ko je ftlo za narodovo čast čilo o našem protestnem sbodu proti germa-nizaciii na državnih železnicah. Dajstvo, da v Pragi izhaja;o5i strokovni list posveča kar 4 kolone že omenjenemu »hodu, nas relo veseli, ker dokazuje, kako se celo na Češkem zanimajo za naše razmere. Papežev škofovski Ju ilej. Povodom škofovskega jubileja papeža Pija X, bo v ned-i-lio ob 10. uri dopoludna v župni csrkvi Sv. Marije Velike (pri Jezuitih) slovesna poitifi-kalna ma5a, ki )o opravi škof mons. Nagi. Primerne svečanosti se bodo vršile t adi p0 drugih cerkvah tržaško-koprske škofije, 50-letnica samostanske obljube. Opatica tukajšnjega »amostana bcnedikltnk pri sv. prijanu m. Gertruda Stanco, )e praznovala te dai 50-letnico svoje samostanske obljube. — Jubilantioja je bila rojena v Tritu leta 1835 in je leta 1856 šla v samostan. Dae 17. nov. 1859 je napravila tlovesno obljubo M. Glar-truda je vea čas svo;ega samostanskega življenja delovala kakor u&teljica na samostanski dekliški šoli, iu trikrat cpravl'ala tudi službo opatice, to je od 1882 do 1888, potem od 1897 do 1900, in lamko leto je bila vnovič izvoljena. Vt milijona kron je podedovala trlaška občina. Predvčerajšnjim je namreč umrl v « V Trstu, dne 1$. novembra 1S09 »EDINOST« št. 323 Stran IIT. našem mesta neki Karel C^stits, čudak, v n*šem mestu zelo neznana oseba, ki je sapu-stil naši občini vse svoje premoženje. Pokojnik je zapustil velike legate svojim sorodni* kom, ali samo kakor užitek, tako, da tudi te svote pripadejo po amrti dediče? občinski blagajni. S svojo oporoko je pokazal pokojnik plemenitost svojega srca, ali vendar nam njegovo ime ogreneva čut it r a, ker priča, da je nekdaj pt i padal našemu rodu. Tržaška podružnica „Siov. plan. dru št/a" vabi vse svoje cenj. člene in prijatelja ■lor. gora na celodnevni planinski izlet, Id gi priredi v nedeljo dne 21. nov. na —Po-rezen (1631 m). Vspored sledeči: Oihed iz Trsta v soboto popoludne ali zvečer s po-1 ubnimi vlaki drž. želežnice: ob 3 uri 37 m, ob 5 uri, ob 8 uri 45 ali ob 10 uri 35 m. d > Pjdbrda. V Podbrdu se prenoči. v Prenočišča so na razpolago v raitarraciji pri Štravsu, sli v gostilni pri poŠti. Točno ob 7 uri ziu-traj odhod na Porezen. Hoda 3 ure. Vrh Porezna odmor 'in svobodna zabava. Ta dan bo tudi ličoa koča, ki jo je postavila oais posestrima Cerkljanska podružnica, (otrorjeaa in oreskrbljena z ckrepčili. S Porezna odhod v Hudojužno, kier bo v hotelu „Črna prst" sku joi sestanek in tudi obed. Povrat v Trst zvečer. Porezen je jedna najlepftih toček naših višjih gora ter je vsled svoje ugodne leg*, Tteoaporne poti in'krasoega, obsežnega razgleda p iniccem zelo p iljubl/en. Zato upamo, da zbere ta dan njega vrh zcpet.lepo krdelo naših slovenskih planincev in pLaaink v onem nekaljenem veselju, ki biva le na planinah. — V slučaju neugodnega vre« menu se izlet preloži. Odbor S. P. D. Trgovci in obrtniki, pozor! „Baoca fede-rale" ! Tako se ima imenovati denarni zarod, ki ga snuje Slovencem sovražna stranka v T. sta. Po imenu bi bil to gospodarski zavod. naše povsem zanesljive iiifjrm&cije nam pravijo, da bo inr.la ta zadruga izrecco politične, ali tačneie rečeno — protislovenske namene. Na ti kaže Ž3 dejttro, du saovatelji te no*e zadruge pošiljajo slovenskim trg3Tcem in obrtnikom, okrc žlice in egitatcrje, da bi jih % jeli v to mrežo. Gotovo ai delajo tega iz ljubezni do njih, da bi jih goioodarski podprli, ampak, da bi jib n--pravili gospodarski od?i«!n od italijanskega trd pitala ia j:h tako v narodnem pogledu sebi usutnjili ali pa sva j paralizirali. Zitj prosimo naša trgovce in obrtnike in sploh vit h ki so morda dobili taks vabila, ta; bodo pozorni, in naj ne dajajo agitator« jem nikakih podpisov, čeprav se lim morda zntrjaje, aa ti pjdpi.i nima;o ni kak a obvezal Mi imami dovolj s?oj;h deaarn h zavodov, ki dujaio obrtnikom in trgovcem osebni kredit ob ugodcejih pogojih, nego ga morejo dobiti pri tujih zavodih. Najbolji dokaz za to je, da se ludi mnogo neilovemkib trgovcev in obrtnikov potlužu;e p-i neših :a7cdiu. Mi prido* b: varno polagoma na terenu vsaj v mali trgovini in obrti Naša mala t gosina in obrt se začela postavljali na Ustne noge, To plaši nurotnike in bi hoteli ta uaš razvoj zaustaviti s tem da na* napravijo zo.^et odtisne, Pozor torej trgovci in cbrtoiki! Dan umetniškega užitka in izredne za-bare za naše zi?eduO slovensko delavsko se biiža, V nedaljo torej ob 3.30 uri pop. v dvorani „Kinsumnega dr.* v Bojanu se Vam bo r:sdi a p ilika, da oe nagajat? ob z?okih mile s cvsnaks pesmi. Poleg p^riskegi dr. in BGlasbe- nega društva Trst- s t^mouraškim zborom, ioa.lujeta, iz posebne prijbziosti baritoniit, operoi perec g. H iz Oieie in sol stioja g, Josipov:č P»hjr, Po fficij lnem progremu b > sledi! poklon boginji Tepsihon do 11.30 ure ponoči. Nizka vstopnina (30 st. za osebo na veselica, k plesu možici 60 stot., ženike 40 st. 3-deii 30 ttot.) in člorekoljuban namen, ziruž?n z umetniško naslado, prekosi gotovo vs» dasedanje demokratične prireditve. Delavci, naroiai proletarci I Pribitite v cbibm številu na to svojo in Zfe Vas prirejeno zat>*vo, ker čiafc dobiček je namenjen podpor-n ;nu fjndu N. D. O. Istočaino pa počastite »voie nove stanovske a>boievmke v Rajacu. Vzdramite se, da jih vzdramite ! — Hi vstaje ) ... , Veseiični odiek N. D. O. Benetkah v tamošnjem avstro-ogrskem konzulatu izdal za avstrijskega državljana in si izprosil svobodno vožnje do Trsta. A imel je ob svojem prihoda v Trst smolo, da ga je spoznal policijski adjunkt Kreiner io ga aretiral. Materi zažugal z nožen. — Včeraj po noči je 33 letni v ul. delia Cereria stanujoči Alfoas Haticelli začel silno razsajati in je lastni materi zažugal z nožem. Treves je dal Maticellija spraviti v opazovalnico mestae bolnišnice. Koledar In vreme. — Danes: Elizabeta kraljica. — Jatri: Feliks Valais sp. Temperatura včeraj ob S. ari popoludne -h 10° Cels. — Vreme včeraj: dež. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Naše gledališče. To nedeljo bo za naša gledališfit? izreden dan. Gospa Kari« Ponikvarjevs, zaslužna predsednica Ciril-Metodove podružnice v Trstu, slavi 25 letnico svojega narodnega delovanja in odkar je priikrat nastopila kot igralka na skromnem in tedaj še mladem gledališkem slovenskem odru. V nedeljo nastopi tudi v sloveči čelki igri Šubertovi „ŽETEV". Ta izredni dan bo naše gledališče gotovo polno, a to upamo tembolj, ker je „D.-ama* tično diuštvo" znaten del čistega dobička namenilo v korist naše prepotrebne šolske „Cir.-Met. družbe. Salonski orkestar bo igral slo vanske komtde. V nedeljo torej vsi v gledališča 1 Tržaška gledališča. TEATRO VERDI. gOb precejšnji ude Iežbi obžicstva se je včeraj vršila predstava SuiermaoDOve drame „Pogin Sodome". Četudi velikega dala občinstva ni mogla prepričati Sudđrmanova drama, vendar je vse na* peto sled io krasnemu umetniškemu izvajanju izvrstnega Garavagl a, ki je žal mnogo pohvale. Danes odm;r; jutri .Hamlet*. Društvene vesti. Družinski večer priredi „Tržaško ko!es. društio „Balkan* ? soboto dno 11. dec. t. 1. ▼ „Trgovskem izb^ažovalnem dr.u v ul, S. Fracceico št. 2. O o tej priliki se razdelijo nagrade dirkačem, ki so na dmitreni dirki dne 7. t. 1. ob progi Trst-Sežana pravočasno drš'.i. Prvo doškmu ua cilj izroči se trak društvenega prvenstva. Glasbeno dr. „Trst4. Jutri ob 8.30 zv. bo pe**ka vaja za mešani zbor. Danes tamburaška vaja. Z oziram na to. da nastopi društro v nedeljo na veselici N. D. O. v Rojanu, je trebs, da se pevski zbor pol no številno udeleži vaj. — D jaške plesne vaje. — Opozarjamo vsa prijatel;e našega dijaštva na ta vaje, ki se vrša pod -od»t*cm g orof. Umika vsoko nsdsljo od 10.30—12.30 uri v dvorani »Trg. izobr. društva" v ulici S. Fraocesco 2. Poučeval se bo nov, po g. prof. Uoaeku sestavljeni ple« „Boiz&r&k&" po motivih bolgarske himna „Šumi Mirica*. Pogrebno društvo „Jožef Arimatej* v Lonjerju bo imelo dne 21, t. m. ob 9, ud zjutraj sroj redni občni zbor v prostorih „Koosumnega društva" z dnevnim redom: nagovor predsednika, poročilo tajnika, volitev odbora, posamični oa««*ti. Društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dan*]u priredi svoj drugi redni občni Poslovodjo za špecerijsko trgovino izvežbanega v občevanju s strankami in z dobrimi priporočili se išče za takoj ali ob novem letu. Ponudbe, ako mogoče s sliko, prevzame Inseratni oddelek „Edinosti" pod napisom : „Poslovodja v mestu . 1 VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero gr zadnjih nOVOSti Za zimsko S8Z0' O po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGa. Mera srajc, oiratuitoT, ovratnic, zapestnic itd. - Na željo se uošii™ uzorci- Mnenje g. dra. M. R. Setna v Bombayu Gosp. /. SERRA VALLO Trst. Rabil sem že večkrat Vaše ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferrut/inoso Serravallo) ter si štejem v dolžnost naznaniti Vam, da je isto izvrstno krepilno sredstvo za konvalescente. BOMBAT, 11. septembra 1908. Dr. M. R. SETNA. solidno in elegantno po zmernIh cenah ~cai iilSIVIf Rafaele Italia TR8T — via Maioanton JVCichele Zeppar, Trst, ul. S. Ciovanni 6 iti 12 TELEFON štev. 11-85 s podružnico v Zadri Zaloga Mioličiiib peči in štedilnikov _ lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovai. — —^ majoličnih peči: Car I " Mayer's Sobne, Blansko Hzbera plošč za stene kakor tud za štedilnike. '> Majolič. peči izdelane za trajen open j, uporabljivo £ tudi na plin. S Pekarno In proda- Ififin VlntafiAP Trst, ulJ Fontane U |:: Jahten sloKlc:: JOSIP VDlOvEV uosal ul.Donadonl | H Svež kruh ob vsakem času. - postrežba na dom. || = = PANIFICIO renomirana tvornica za pečenje izvrstnega čajnega in dezertnega kruha 4 *m aška mata kronika. Mlad tat. Včeraj ckola polnnoči je redar z.?svčil 16-le:aeg^ mornarja Aleksandra Hs-merle, stao. t ul. Madia št. 50, ko je hotel cđo'tti f Škorkli oajpr-j neko mirodilnico, p »i. eje pa neko mesnico, Hamerle je izjaTil, da je nsitl kljnC, in da ga .a hotel iz rado-*e«icGjti poskušati, Č3 pojde v ključavnico. Ked3r mu seveda ni verjel ia ga je aretiral. Izginila, — KstMina Malatier, stao, v u-ici Maioiics š:, 7 je naznanila včeraj na cclciji, da «e je njen mož Alojz, star 43 ltt. oddaljil od doma že 24. m. m. in da >e n: »eč povrnil. — Iran Cafiirella, stan. v nI. Rsirta 6t. 7. je tudi sčeraj nazoanil na pc-licttf, da je 16 t m. izg mia z doma njegova priležnica 22-letaa Acg clica Fiorean, doma i: Pjrtogruars. Radi prepovedan« vrnitve. S parnikom rUetkovićk se je včeraj zjutraj z drugimi pa-•azirji pripeljal iz Baaetk v Trst tndi leta 1902 iz Avstrije isgaoi 46-lctoi pisar Karal Z uccoli, doma iz Benetk. Znccoli se je v IVAN KLUN naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na lastni račun : :::: prodajalno jeatvin v al, Commerciale itev. 15, ter se priporoča slav. občinstva v mtstu, posebno pa onemu v okraja Skorklja za obilen obiak POŠILJAT VE NA DEŽELO. Cene zmerne. Cemen t - Portland * ■ „S AIiONA ' ■ Družbe „SPALAT0'fc Anonimno delo. društvo eemeata Portland SALONA. Letni prolzpođl: 10.000 mm. IZKLJUČNI ZASTOPNIK n Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 — J-J.-'-i — J.-, } IPI Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem ožim novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovar\ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z munckom, iz zagrebške tovarne. tf. Žiga V. T11S, S:f L T« Tmnlikt Stran IV. »Ki'INOST« Št. 323 V Trstu 19. novembra 19CP vHor dne 20. listopada 1909 ▼ tekala „Zam Kleefciatl" XVIII, ogel Scfcul-MtterhergRssse £B Dncfia. Slovanski gostj« dobro došli ! Darovi. — 0 p iliki smrti btaaega JuUa Šabar je darcvala gospa Aca Gaftperčič za «v. Ivan-ako pedr. dr. sv. C. in M. K 4. — O priliki cdboda našega rojaka Jur-kiča se ie nabralo med prijatelji istega za Vrdelckeea Sokola K 5. — Ženski podr. dr. st. C. in M. je pri stopila kakor u^anovnica z 20 K gospa Angela Pebani. Živela! Naj bi našla nenego peanemovalk 1 — Za Ciril-Met. podr. v Vrdeli daroval je g. L Broetič imenem svojo godbe dcb:£ek dveh renCkov E 10. Zedniič cmenjene svote E 6 60 nabralo se je K 5 10 pri GrgiSn in kron 1.50 za knjigo. ____ Mar. dalav. organizacija Veseiični odsek ima važnn izredno sejo r soboto ob 8.30 nri zvečer. Člani V. O. udeležite se je t polnem število. Predsedniitvo. Vesti iz Goriška. Iz Štanjela rt Krasu. V dopisu iz Štanjela z doe 15. nov., ti:očrm se zavsrovai-Eioe goveie živine ie popraviti v cenj. listu „Edinciti" z dr* 16 oov. t. 1. št. 32C : Kicr »loji <:skf.nc : Oni udje cbčine Eo beli ud. se iahko zglase pri g. županu, bi moralo stati: Oni gcvfdorejci cbčin Eoboli, Eruševice, Kotd.ija in Št&njda, ki se niso mogli vpisati v nedeljo kakor udje k tej zavarovalnici, pri glasijo se labko pri g. županu v Štanjelu, ki jih vpiše kakor nove pristopnike k tej zavarovalnici. Začasni poverjenik je g. Filip Hočevar, župan v Š&D'elu. Pevsko in bralno društvo „Štan>r v Štanjelu bo imelo v nedeljo dne 21. t. m. popoludne svoj obCni zbor. x Letošnje gorko in vlažno vreme v pozno jesen je za Baši ga kmeta izredno do* bro. Skrrai do tega časa je lahko kje in sem na pciju postrgal kaj trate ; tudi repa dobro raste, ter vrzote in drugo zelje, s katerim labko zmirai pokiada živini. Letošnja dolga gorka jeien bo veliko vplivala na kup* čijo sena pri nas na Goriškem, ker kmetje so Ithko do malega vso traro spravili na senik; 2daj pa labko živšri pokladajo c ruga zelja, katera še vedoo dobro raitejo. x Kdo mora nositi stroške za vzdrževanje otčinskih cest? — Občinski red določa v Četr« m poglavju, ped nadpisom „o področju krajevnih občin" in sicer pod tretjo točko § 27., da imajo krajevne občine skrbeti za vzdrževanje občinskih cest itd. S tem dole čilem v polnem soglasju določa cea t ni zakon od dae 21. maja 1894 dež. zak. šte». 13 pol § 13. ia 14,, da je dolžnost krajevnih občin skrbeti za zgrr.dbo in vzdrževauje o b č i n s k i b cest, poti in stez. Vsak starešinureu sklep, s katerim se izločajo stroški za zgradbo in vzdrževanje občinskih cett iz skupnega proračuna in se prenašajo v proračun dotične davčna občine, je torej preti zakonu ! Treba ie pa dotičoi atavšmetveni sklep ▼ določenem roku izpodbijati v »mUln § 88. občinskega reda. kajti intče postane sklep pravomočen, Vesti iz Istre Pevsko-bralno društvo „Venec" v Eozini ■aanania da bo ime;o v nedeljo dae 21. nov. t. I. svoj redni obče i zbor. Razpisane službe. Pri <:■ k. okrožnem eedišču v Rouoju so lzprszmesa 4 mesta čuvajev, v Poli je pa pti c. kr. okrajnem sodišču spopolniti mesto sodnega sluge. Nenadna in nenavadna smrt... Iz Baršui smo izvedeli: Neki tuka. šoji vašSan je sedel v nedeljo popoludne pred svojo kišo. Tako sede je opa* zoval velikega penosnega sosedovega — petelina, kako se bahati ia košati in gospoduje v podrejeni mu družbi kokoši in piščet. Ponosno *e stopal kakor kak avtokrat in tn pa tam je zakikirikal v :nak svojega visokega dostojanstva. V veliko zaCudenje rečenega vaščana se je pct?lina n*krat poveznila glava, ptreti so se mu zleknile in zvrnil se je na st.-an. Vaščan je pohitel, da vidi kaj neki je s petelinom. Pobral je petelira... mrtvega. Ogledal ga je dobro, da-li ni morda udarjen ali droga te poškodovan. Nič oi opazil. Ponesel ga je k soiedovim domov. Tam so ga hitro oskvbili, ali tudi na golem petelinu ei bdo epaziti nikake poškodbe. S tem večo radovednostjo so ga razparali. Prva po ebroit, ki so jo opazili, je bil senavadao vrlik želodec. Odprli so tudi tega. Koliko presenečenje: v njem so našli — živo oso! Sodijo, da je petelin požrl živo ose, da ga je piknila v želodec, ki je na to tako otekel, kar je utegciio provzročiti petelinovo aeaadao in nevadno smrt! lor o ca hičro j" ulJadni družini, baten lOtC CC IlIOl P zna dobro kuhati in razna hiSoa dela. Mesečna plača 24 kron. — Naslov pove Edinost. 2047 Popolsn inventar se prodajo. Acquedotto 6, Babini. 204S Oddasta se Babini. dve »kladivci za vinotoča Pri piavra lega. — Acquedotto 6, 2049 Hrvatska učiteljica LtA aralfabetirje. Ponudbe z naznačeno ceno pod „Strpljiva" na Edinost 2050 lin n Hnrioi imam več litrov domačega tropi-n«t |irUU&jl javnih lokalov, dvorcev. stanovanj, skladišč i« hlevov. Zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk. lOO.OCO buteljk od fempanjoa za refolk. Prodajajo in kupujejo *e buteljke vsake vr te ra refošk, 5ampar.ic. bordeaus. rensko vino, konjak itd. — Velika ž&ega buteljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane is atekla opletene. Prevzamejo 8? dopošiljatve na deželo Kupuje razbito steklo vsake vrste. Točna in solidna postrežba. | Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m špedicij, podjetij Rudolf Exner, Trst H K § O VIA DELL A 3TAZIONE Štev. 17 Fllijalke: v PULI, GORICI, RErvI In GRADEŽU Prevažanje pohifitva na vse kraje ta- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge. Sprejema se tudi poiuštvo in te predmete 7 shrambo 7 lastaa za to pripravlleia suba stlališCa. H H 1 lo ti ., ----------------------------------------------------------------------- J ■ EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE V/ftPflfMI PI FA^IFR" ■ ■M IN SHRANJEVANJE PREPRO& „VMUU!fl ULtHhtn . g To Ana in eolidna poetreiba. j^HHI i mi...................................u r Zaloga izgotovljenkb obWk manifakturneja tlu^s — i m Preseljena fz Barrlere st. 3100 v ul. fleirUsirb stev. 8 (Sy. lakob) VetiVa l/.bera molkih, iJeStia tri i. ▼ : u^ai isfaeri. Zaloga najboljših metkih, rume- ■ nih In belih jop za mehanike iK- Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po najzmernejših cenah. Hočete se prepričat? obiščite v-slika skladišča r Prvi ara)za revizijo priziva m uijorn: A&9 v davčnih zadevah rr Trst, ulica dell'Zstit^to IO, III,, Sprejema sestavljanje pol za hiini, rentoi, obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odreribiaan? in pogrsšenirn klasifikacijam Odprto o) 9. ure preBp. oa 1. po?. Urad je skrajno zanesljiv in tajsn. Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zaloge pohištva Angelo Palma TRST, ulica Giosue Cnrducci 20, kjer najdete solid. blasro po najniž ih cenah. ^ Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČenCem Z" prejemnih sob. posebna olajšave - —-- „tržaška posojilnica in hranilnica" Fiazza della Caserma št. 2y I. n. JSK !■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952 v lastni hiši | imn na razpolago jekleno mostno celico in je varna proti vlomu in proti požaru, » kateri bo ahrambloe, ki ne oddajejo strankam v najem ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 centimetrov vise k e, 21 centimetrov Široke, 43 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih m treba prijaviti. __ Oddaja hranilne pusice katere se priporoča posebno starijem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo žtediti svojo deco Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. Cene zmerne. Telefon 1395 Ntki.it! n. Salutin" S^ft SOVO KAVO mW11II1M ' flMlfl It vsjtl taval prldatok. Mfvmvvnl prvdajalaieah. i Gius^ Waldner ■■ trst - ulica Medla 3 - TRST ■ Zale s* jalovega lesa a prodajo na drobno in dobolo. — OKVIBJI is bukovega in jol. leaa. Imr Zabava vsakovrstnih obloiaalh ta ostmisnth prfcdsMto* U bnkaTsga la Jslovga lasa Itd, "mm Bosoto izbero obložRov. - Lopate za pekfirje. nd. t3!"' Ponte della Fabra 2 u!. Poste Piunv- ivogal TnrrentPi Alla cittft di Lnn - Vetilr isbor ispotovljenih oblek r.s ccs^ke 2 (ItAe trbtumi zu oO-cke. Povrfnikij moćne jope. ?t-iu.1 i ic r«tnih paletotov. Obleke za dom in tielo. Dekiv«lte ob'eke. Tirolski iodan. Nepreaiočljif) i/btfč: (priftni »ii^Iečki) Specijaliteta: bl&go tu- iu in(»*eui!iifHi tt?\firn. iKgotovIjaio se obleko po men po najnovt jii tLcdi, točno, Bondiio in elegantno pn ai«k>b c- rix 1 Nova in bogata zabg^ v " ^ ' J « a s 4t ! Spaliis irt jadiliis soba ca is''vero. Najnovejš? uzorci. Trst, Vis liei Bettari it i Telefon 5t 71 Romano IV 83 O o o o e o o a o Biuseppe Orisi Uvoz in izvoz jajc in perutnine — Izključna predaja perutnine — Trat - ulica Campanile št. 15 via-a-via Aiberti O priliki BinkoStnih praznikov veliki dohodi kokoši. Specijaliteta: letoSnji pijanci za pečenje in praženje. Poulards, »rosi (stare tri leta), kakor tudi PURANI. \n v ? O O O o o G O 5 /vva Nova prođajalnica ava kuhinjskih potrebščin košev, stolić, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buleijk krčmarje. jos Adamich,Trst ulica Giulia vogal ulice Kandler št. tO Posestniki pisanih strojev. Kdor ee hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni stroj v popolnem re:lu ia brezhibnem stanu nsj ne samudl naročiti «« sa mesečno čiščenja ln vzdrževanje p laminih strojev s Čimer se zajamči stroj ta neomejen č*.-in trajno'delovanje. CENA K I — na meseo za atrsj* Alfred Kubiček, Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje. (Popravljalnica pisalnih strojev t zalogo peč&ur barv, trakov itd. Itd. -