glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE:
3.	Kadri omejujejo razvoj
4.	Naložbe Gorenja
6.	Gradovi propadajo
7.	Srečanje partnerskih mest
titovo velenje, 11. maja 1989 številka 17 (973), cena 3000 dinarjev

Poslovni rezultati občine Velenje
Obresti so vse večje breme
Poslovni rezultati velenjskega gospodarstva so bili v preteklem letu dokaj spodbudni, saj nam je uspelo povečati proizvodnjo za 9,5 odstotkov (v Sloveniji je povprečno upadla za 2,6 odstotka). Prav tako ponosni smo lahko na rast izvoza, saj smo na tuje prodali kar 28,4 odstotka blaga in storitev več kot leto poprej in dosegli 126 odstotno pokritost uvoza z izvozom.
Dosegli smo za 2636 milijard dinarjev celotnega prihodka (208 odstotkov več kot leta 1987), od tega kar 19,3 odstotke na tujih trgih (leto prej je znašal ta delež 14,6 odstotkov). Ustvarili smo na 612 milijrad dinarjev dohodka (201 odstotna rast), z izgubo pa je poslovalo šest organizacij združenega dela in sicer v višini 21 milijard dinarjev.
V preteklem letu smo v občini Velenje močno omejevali vse oblike porabe. Delež čistih osebnih dohodkov se nam je v primerjavi s preteklim letom v strukturi razporejenega dohodka zmanjšala za 3,4 odstotke, obračunane obveznosti za skupno porabo pa za 2,8 odstotkov. Žal pa se to ne odraža v ustreznem višjem deležu akumulacije v dohodku, ki seje povečala le za 1,8 odstotka. To pa zato, ker so se nam takoimenovane druge obveznosti iz dohodka povečale od 22,7 odstotka na 27,2. Največ, skoraj polovico teh obveznosti pa predstavljajo realne obresti, ki presegajo ustvarjeno akumulacijo kar za
64,4 odstotke. Zanje so morale organizacije združenega dela zagotoviti v preteklem letu kar 75 milijard dinarjev. To je 397 odstotkov več kot leta 1987. Te obresti pa so tudi izničile vse napore na področju zmanjšanja porabe.
Ustavimo se še pri investicijah, ki so lani realno porastle. Zanje smo namenili v občini Velenje 17,8 odstotkov družbenega proizvoda ali 127,5 milijard dinarjev, kar je vsekakor spodbuden podatek, še posebej, ker predstavljajo pretežni del teh naložb (skoraj 108 milijard dinarjev) vlaganja na področju gospodarstva.
Precejšnje breme predstavljajo našemu gospodarstvu tudi zaloge, ki so bile vrednostno lani za 205 odstotkov višje kot leta 1987. V njih so imele naše ozd vezanih 463 milijonov dinarjev. Najhitrejšo rast izkazujejo v preteklem letu zaloge blaga, zaloge nedokončane proizvodnje, materiala, drobnega inventarja in embalaže.
Pa še nekaj o konkretnih kazalcih poslovanja v preteklem letu! Sredstva za reprodukcijo so se nam povečala za 221 odstotkov (to je več kot je znašala povprečna rast cen). Povečuje se tudi produktivnost velenjskega gospodarstva. Na delavca smo poprečno ustvarili 24,7 milijonov dinarjev dohodka. V upadanju pa je ekonomičnost poslovanja, ki je v primerjavi s predlanskim letom nižja za 0,7 odstotka, donosnost občinskega gospodarstva, ki jo izražamo s stopnjama reproduktivne in akumulacijske sposobnosti pa je v porastu, saj izkazuje naše gospodarstvo v preteklem letu 3,9 odstotno akumulativno in 8,4 odstotno repro-duktivno sposobnost.
Kurirčkova torbica v občini Velenje
Pionirji občine Velenje se že pripravljajo na sprejem kurirčkove torbice. V občino bo prispela v torek, 16. maja, ko jo bodo učenci osnovne šole Bratov Letonje iz Šmart-nega ob Paki v Slatinah prejeli od sovrstnikov občine Mozirje. Po skrivnih kurirskih in partizanskih poteh jo bodo nato prenašali od javke do javke, preko Pesja, Kavč, Šentilja, Bevč, Pake, Šembri-ca na Konovo, kjer bo 19. maja ob 11.30 srečanje pionirjev s kulturnim programom ter zaključek prenosa kurirčkove torbice po občini. Tu se bosta glavni kurirčkovi torbici priključili tudi obe lokalni.
Delegacija pionirjev osnovne šole Šalek bo nato ponesla kurirčkovo torbico v soboto, 20. maja, na zaključno prireditev kurirčkove pošte v Maribor.
(mz)
Prazniki so za nami
Srečanje na Graški gori odplaknil dež

Termoelektrarne Šoštanj
Prihodnji petek stavka
Klljub težavam, ki so jih pestile, smo delavci v občini Velenje doka j uspešno premagovali ekonomske težave in pogosto tudi osebne stiske, ki nas tarejo zaradi realnega zmanjšanja osebnih dohodkov. Očitno pa se prav to področje vse bolj zaostruje tudi pri nas. To so pred časom pokazali delavci Centra srednjih šol, sedaj pa je zavrelo še v šoštanjskih termoelektrarnah. Tukaj so že nekaj časa nezadovoljni z osebnimi dohodki, ki niso odvisni od njihove uspešnosti, poleg tega pa se v primerjavi z gospodarstvom zmanjšujejo. Opozarjajo pa še na druge nedorečenosti, ki spremljajo naš elektrogospodarski sistem.
Prejšnji teden je zato padla odločitev, da tako skromnih osebnih dohodkov, kot so predvideni za mesec april, ne sprejemajo in so zato oblikovali stavkovni odbor ter napovedali, za 19. maj, stavko. Seveda pa si prizadevajo, da bi v elektrogospo-
darstvu Slovenije pred tem vendarle bolj resno prisluhnili njihovim zahtevam ter uskladili osebne dohodke na raven, ki si jo s prizadevnim delom zaslužijo.
V ponedeljek so po sindikalnih skupinah izoblikovali štiri osnovne zahteve, ki so jih naslo-
vili na elektrogospodarstvo Slovenije oziroma republiškemu odboru podpisnikov družbenega dogovora o osebnih dohodkih.
Delavci Termoelektrarn zahtevajo, da se vrednost točke za mesec april, v primerjavi z marcem, poveča za 95 odstotkov. Ker je bilo predvideno okoli 45 odstotno povečanje, torej zahtevajo dobrih 40 odstotkov več. Poleg tega zahtevajo, da se tudi njim pri določevanju bruto osebnih dohodkov upošteva faktor uspešnosti pri delu. Jasno so postavili še zahtevo po pridobitvi potrebnega denarja za ekološko sanacijo, saj bo treba, če ne bodo zagotovili čistilnih naprav termoelek-
trarne v začetku leta 1993 zapreti.
V kolikor njihove zahteve ne bodo uresničene, bo torej v šoštanjskih termoelektrarnah prihodnji petek stavka. Naprave bodo obratovale na tehnološkem minimumu, vzdrževanje in zavarovanje pa bo potekalo normalno. Delavci bodo prejemali v času stavke normalne osebne dohodke.
Po zaključku redakcije našega časopisa je bil včeraj sklican sestanek pri predsedniku podpisnikov družbenega dogovora ter na komiteju za SLO in DS elektrogospodarstva in morda so zahtevam delavcev TEŠ že prisluhnili. Danes pa bodo v tem delovnem okolju pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo spregovorili o vsem, kar jih je pripeljalo do tako ostrih zahtev.
B. Zakošek
Prvomajski prazniki so sicer že precej odmaknjeni, se jih še sploh spomnite? Pa kljub temu jim namenjamo nekaj besed. Preživeli smo jih tako kot smo jih. Letos žal brez tradicionalnega srečanja delovnih ljudi in občanov Šaleške doline na Graški gori. Če lahko organizator poskrbi za vse drugo, za vreme pač ne more in tukaj se ni dalo narediti nič. Zato pa je bilo bolj veselo na predvečer praznika, za kar so v gostinskih lokalih v središču mesta poskrbeli ansambli in vse tisto kar k praznovanju sodi.
Osrednja proslava v počastitev obeh praznikov, 27. aprila in I. maja pa je bila v občini Velenje že v torek, 25. aprila. Na njej so podelili Srebrna priznanja Osvobodilne fronte in Srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, za lep, nepozaben kulturni program so poskrbeli člani Kulturno umetniškega društva iz Šmartnega ob Paki, povezali so ga v moto — >naš narod je majhen, naš narod je trd<.
Pozdravni govor je imel predsednik Občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi Velenje Pankrac Semečnik. In se v njem posvetil današnjemu družbenemu trenutku. »Sloga, sodelovanje, zaupanje in razume-
vanje so besede, ki mi ta trenutek prihajajo v misel. Prepričan sem, da ne samo meni. Toda kdaj so se sprevrgle v svoje nasprotje?« se je vprašal. V svojem nagovoru vsem prisotnim, še posebno pa nagrajencem, je primerjal Jugoslavijo z Jugoslavijo v malem<, kot nekateri radi poimenujejo občino Velenje. »Kdo ve, kolikokrat bi že lahko začeli vojno tukaj, v Titovem Velenju, ko se otroci na dvorišču zmerjajo med seboj, ko bi lahko iz gostilniškega pretepa nastal politični problem ... Pa smo na volitvah v začetku aprila, ko smo bili na veliki preizkušnji, dokazali, da verjamemo, vsi, v republiške usmeritve in dokazali tudi našo opredeljenost, da je lahko merilo za preštevanje le delo. V dolini živimo vsi narodi in narodnosti Jugoslavije in vsi hočemo kot skupnost po človeški poti naprej,« je rekel med drugim.
Ob koncu svečanega govora pa dodal, da se je namerno izognil nekaterim dogajanjem, da o njih namerno ni govoril — recimo o sojenju četverici, Cankarjevem domu, mitingih ... Zakaj? Zato, ker gre velikokrat pri teh dogodkih za nepotrebno politizacijo, ki jo je že tako poln družbeni prostor in čas.
Prazniki so torej za nami.
M. Krstič-Planinc
Sis družbenih dejavnosti
Znova v delegatske klopi
Delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti so letos prvič sedli v delegatske klopi sredi prejšnjega meseca. Ker so bile nekatere skupščine nesklepčne, in ker so delegacije podale pripombe na odločanje o prispevnih stopnjah pred sejami skupščin sis, bodo delegati morali o delovnih in finančnih načrtih posameznih sis za letos ter še o nekaterih drugih zadevah razpravljati v naslednjih dneh.
Tako naj bi v torek, 16. maja, najprej zasedali delegati skupščine otroškega varstva, dan kasneje delegati izobraževalne skupnosti. V četrtek, 18. maja naj bi svojo delegatsko dolžnost vzorneje opravili delegati skupščine občinske telesnokulturne skupnosti, zadnji pa bodo odločali o pomembnih zadevah še delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske kulturne
_ .	.	skupnosti. Vse seje bodo začeli ob 12.
Oh, ta maj!	uri.

NA MA$'H MLADIH $VET tfojl
Erini dnevi v mesecu maju
Že tradicionalni dnevi Ve-leprodaje velenjske Ere, s katerimi kupcem in dobaviteljem na razstavnem prostoru v strnjeni obliki prikažejo prodajni asortiman, jih se-
znanijo z vsemi novostmi in seveda tudi sklenejo poslovne dogovore, preraščajo v letošnjem maju v dneve celotne Ere. Ž njimi želijo predvsem okrepiti image de-
Javna razprava o spremembah ustave SRS
Svet za družbenopolitični sistem pri Predsedstvu OK SZDL Velenje poziva organizacije ter delovne ljudi in občane, da pošljejo svoje pisne pripombe na osnutek sprememb Ustave SR Slovenije, ki ga je določila Skupščina SR Slovenije (objavljen je bil ^-j-v-Delu, Večeru, Dnevniku ter v ^ ^Ifttbščiniskem Poročevalcu št. 9). ^•riff^toibe in predloge lahko poš-3jej° Bpposredno Komisiji Skup-ŠSčin^/SR Sloveniie za ustavna
vprašanja ali pa na OK SZDL Velenje.
Predlogi in pobude, ki presegajo dogovorjeni okvir dopolnjevanja ustave SR Slovenije, bodo upoštevani pri pripravi izhodišč za novo ustavo SR Slovenije, ki jo je Predsedstvo RK SZDL že imenovalo.
Javna razprava bo po sklepu skupščine SR Slovenije trajala do 31. 5. 1989. V občini Velenje bo razprava organizirana v te-
meljnih okoljih, družbenopolitičnih organizacijah ter družbenih organizacijah ter društvih.
Ustavnim spremembam bomo namenili oddajo v živo, v sredo 17. maja (od 17.00 do 18.00 ure vprašanja postavite v pisni obliki na Uredništvo Radia Velenje), v Stiskami Doma kulture v Titovem Velenju pa bo razgovor o ustavnih spremembah v četrtek, 18. maja ob 18. uri. Vabljeni vsi!
Dnevi Ere so se pričeli s tradicionalnimi desetimi komercialnimi dnevi tozda Veleprodaja
lovne organizacije, ti dnevi pa predstavljajo tudi prve korake na poti oblikovanja nove celostne podobe Ere.
Erine dneve so začeli petega maja z desetimi tradicionalnimi komercialnimi dnevi Veleprodaje, kasneje pa se bodo svojim dobaviteljem in kupcem predstavile še vse ostale temeljne organizacije Ere. Te predstavitve bodo v razstavnem prostoru (nad enoto Prevozništvo na cesti Simona Blatnika) vse do 19. maja.
Pripravljajo pa še številne druge aktivnosti: v soboto 13. maja ob 10. uri in v ponedeljek. 15. maja ob 17. uri Modni reviji pred domom kulture, strokovno svetovanje o modnem oblačenju. Sejem vse za oddih v pasaži Standarda, številne dcgustacije v živilskih trgovinah, pa še kakšno presenečenje.
l m : l
Celjsko območje
Kako staro vključiti v novo?
Zemlja skriva še veliko trdnih dokazov, kako so živeli pred-namci: v kakšnih objektih so prebivali, kakšna je bila njihova kultura. Toda ob tem, ko se arheologi in zgodovinarji veselijo vsake take najdbe, pomeni za gradbince oziroma investitorje dodatni strošek. Pa tako ni čudno, da ponekod želijo prehiteti nadzorna očesa arheologov in s .stroji na hitro odstraniti dokaze preteklosti, tako delo je seveda za nekoga cenejše, za zgodovino pa pomeni dokončno uničenje takih ostankov.
Celje gotovo sodi med mesta, kjer morajo pri vsaki gradnji v središču mesta paziti na to, da bodo naleteli na ostanke stare Celeie. Prav zato tu ne morejo prav nobene gradnje urediti na hitro, saj so potrebna obsežna in dolgotrajna pripravljalna dela, ko pogosto velike žlice delovnih strojev zamenjajo majhne žličke sodelavcev pokrajinskega muzeja ali zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. Vsaka taka najdba pa seveda pomeni nov
mozaik k zgodovini tega starega mesta.
Prav zdaj imajo v »obdelavi« dve taki najdbišči. V Savinovi ulici (vzhodno od mestne tržnice), kjer gradijo poslovni objekt, so naleteli na temelje reprezentančne hiše in tlakovano antično ulico, odkrili pa so še velik (15 krat 12 metrov) prostor z lepim mozaikom. Našli so še freske, stenske slikarije, pa seveda tudi nekaj novcev. V Gubčevi ulici (nasproti blagovnice T), kjer bo na prostoru stare celjske gostilne Kreuh zraslo novo gostišče, pa so pri kopanju temeljev naleteli na še večje podzemno presenečenje. Odkrili so namreč dobro ohranjeno starokrščansko krstilnico ter še nekaj predmetov vse od prve polovice prvega stoletja našega štetja. Tu so našli tudi veliko nakita, novcev — veliko dokazov, da je bil to del rimske naselbine, pa čeprav je arheologi tu niso pričakovali. Najdb so bili veseli, manj pa gradbinci, ki so dela morali prenehati.
Te najdbe pa so porodile nova
Najdba ob Savinovi ulici — mozaik bodo prenesli v pokrajinski muzej in ga pripravili za kasnejšo vzidavo v nov objekt.
vprašanja: kako naj bi jih najustrezneje prikazali sedanjim in bodočim rodovom. Za mozaik, ki so ga našli v Savinovi ulici, je že skorajda gotovo, da ga bodo vključili v nov objekt, ki bo zrasel na mestu najdbe. Projektanti bodo s spremembami poskušali vanj vkomponirati še več drugih stvari, ki so jih tu našli. Podobne zamisli so zdaj tudi ob pomembni najdbi v Gubčevi ulici. Tudi tu nekateri želijo, da bi zasnovano gradnjo novega gostišča spre-
menili in nekako upoštevali tudi to zgodovinsko najdbo. Jasno seveda je, da bodo gradbena dela zaradi tega nekoliko dražja, vendar pa nekateri menijo, da bodo, ko bodo objekti končani (oba bosta taka, da bosta za dejavnost še kako potrebovala goste) s takimi zgodovinskimi najdbami še veliko bolj privlačni. Predvsem pa je pomembno, da najdbe ne bodo shranjene v prostorihmuze-ja.
<-fk)
Savinjsko-šaleška naveza-
Vrh odneslo
Za letošnji prvi maj (saj se morda še spomnite, kaj naj bi slavili ta dan — nekateri namreč vse bolj pravijo, da je to obletnica zapoznelega sporočila o katastrofi v Črnobitu) se je zgodilo nekaj čudnega; dež in precejšen veter sta namreč odnesla sindikalni vrh. Odpadla je namreč »najvišja« prireditev ob prazniku, kjer naj bi govoril tudi najvišji sindikalni govornik. Z odpadlo Graško goro je odpadel tudi nastop Marjana Orožna.
Pa tako lepo je bilo zastavljeno letošnje praznovanje na celjskem območju. Lahko bi rekli, da je bilo zastavljeno hierarhično: od vrha navzdol. Geograf-
sko in »sindikalno-politično«. Na najvišje ležečem delavskem srečanju na Graški Gori (miting se temu seveda ne sme reči) naj hi namreč govoril predsednik zveznega sindikata Marjan Orožen. Pri Šmiglovi zidanici, ki je že malo nižja, je svoje prvomajske misli strnil sekretar republiške sindikalne organizacije Raj-ko Lesjak. Na še malo nižje mesto na Resevno so povabili predsednika medobčinskega sveta za celjsko območje Ivana Kramer-ja. drugod na še nižjih ravneh — kot na primer na celjskem Griču, kjer je govorila Majda Meštrov — pa so se zadovoljili z občinskimi sindikalnimi predsedniki.
Nekaj govorov smo slišali, nekaj jih je pregnalo vreme. Zato seveda nikakor ne moremo dati točnega poročila o tem, kakšno je letošnje prvomajsko sporočilo našega območja. Tisti, ki smo jih slišali, so si enotni v dvojem: da hočejo delavci še naprej samoupravljati, da pa sindikat v bodoče ne bo več gajžla (bič), ki hi le priganjal delavce k boljšemu delu in k več dela, ampak mora postati naš sindikat zaščitnik delavcev. Nekateri so se ob tem sicer hudomušno zdrznili, češ: hvala pa tak zaščitnik, drugi pa resneje pomislili, da je našega delavca resnično treba zaščititi, če hočemo, da bo preživel. Za-
stavlja se le vprašanje, pred kom.
Praznik je torej mimo, besede so izzvenele, težave pa ostale. Tudi tam, kjer so srečanja bila. in kjer so tudi govori bili (le kako pa naj bi bilo pri nas srečanje brez govora!) pa je bilo zelo malo ljudi, ki so govorom prisluhnili. Pa ne le zaradi slabega vremena!
Seveda pa so bili vsaj na takih srečanjih delavci veseli, če so jim organizatorji (sindikat) zaprli usta.
Z golažem ali klobaso — seveda!
(frk)
Od tu in tam
V Celju se suče . . .
V	Celju že nekaj časa beležijo upadanja proizvodnje, pa tudi kakšnih pomembnejših naložb ali preusmeritev ni. Zato je tembolj vesela vest iz Žične, kjer so začeli izdelovati še eno vrsto ležajev — s premerom 20 milimetrov. V Celju se nekateri sicer radi hvalijo, da je proizvodnja ležajev sad znanega projekta P. vendar so ga v Žični uresničili v glavnem kar sami. Težave imajo tudi zdaj. ko bi radi čimprej dobili še eno proizvodno linijo: zdaj namreč obeh vrst ležajev (najprej so začeli izdelovati 17 milimetrske) ne morejo izdelovati hkrati.
Igralnica, golf. . .
V	zdravilišču v Rogaški Slatini se zavedajo, da morajo še bolj popestriti ponudbo, posebno še, če želijo še naprej privabljati najzahtevnejše tuje goste. Tako so pred dnevi odprli igralnico (seveda le za tujce), pričeli pa so že tudi graditi
veliki golf. Gradijo ga ob pomoči zahodnonemškega golf kluba, prve igralce pa naj bi sprejel leta 1991. ali najkasneje leta 1992. V Rogaški Slatini gradijo tudi dvorano. v kateri bo sedem igrišč za tenis. Gotova naj naj bi bila jeseni.
Nova delovna mesta
V osrčju Kozjanskega — v samem Kozju — naj bi že v kratkem dobili še nekaj novih delovnih mest. Kozjanski Dekor, ki sodi v delovno organizacijo Steklarna Rogaška Slatina, bo namreč uredil nove prostore za izdelavo komercialne embalaže. Tako potrebujejo predvsem za kakovostne steklene izdelke, zanje pa se že zdaj močno zanima tudi papirnica Videm. Za gradnjo, ki so jo že pričeli. je denar namenilo devet sovlagateljev. Tu bo zaposlenih okoli 30 delavcev. Dekor ima sicer že zdaj manjši obrat za izdelavo take embalaže v Podsredi.
-fk
»NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednika pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 3.000 dinarjev. Mesečna naročnina 11.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 32.400 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 54.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Ve-tozd Mariborski tisk Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informira-izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
čer.
nje
Prometnemu (ne)redu ob rob
»Slišal sem!«
Parkiranje, ta pojem mi pije kri že lep čas. Pa, eh, nič se ne da storiti, najboljše je, prenehati se jeziti. Ce je to rešitev »parkiranja« v našem, »Klošmrlju,« potem O. K., že od jutri bo ob kakšnem pomirilu to rešeno. Toda, kar zdi se mi, da se zaradi tega vseeno grdo gledamo, da se kregamo in da bo kmalu prišlo do »parkirne vojne«.
Slišal sem nekoga, ki je sosedu potarnal, »a, naj avto za balkon obesim?«. Zamahnil je s ključi in pustil svojega konjiča kar pred trgovinskim skladiščem.
Slišal sem tudi »službeno osebo« naše občine, ki je dejala (ON), da si pač mora vsak blok urediti parkiranje v skladu z zakonom in odlokom o javnem in komunalnem redu. Kako je to enostavno, saj v skladu s temi paragrafi lahko občan parkira kjerkoli ali nikjer. Odvisno kako na stvar pogleda občan, ali kakšen »organ«.
Slišal sem miličnika, ki je zatikal listke za brisalce avtomobilov in poltiho poklel, »al' moram ravno jaz jeziti nesrečnike, ki nimajo kam dati vozil«. Vsi pravijo, da so samo za minuto skočili po opravkih.
Prav dobro sem prisluhnil občanu iz ulice Vrnjačke Banje, ki je ruval železen drog in klical na pomoč peklenščaka. Jezen je bil na sostanovalce, ki so po vzoru s Foitove, Prešernove, Cankarjeve in še katere ulice, »zaplankali« svoje parkirne površine. Ta občan je namreč razbil svoj avto na prometni oviri, železnem drogu, ki je bil tu postavljen v nasprotju s cestno prometno regulativo. Kdo bo koga iztožil za škodo, se bo šele izvedelo, dejstvo pa je, da bodo imeli postavljalci resne sitnosti.
Žal sem slišal tudi predstavnike prometnega organa naše občine, ki se niti slučajno niso strinjali s takšno prometno ureditvijo, ki si jo nekateri »privoščijo« za rezervacijo svoje intimne garažice pod milim nebom. Nekdo je namreč vprašal, »kam bom pa jaz parkiral, ko si bom kupil avto?!« No, primere novih nakupov bomo reševali naknadno.
Slišal sem tudi graditelje Titovega Velenja, ki so nekoč žrtvovali sto in tisoč ur, da so zgradili mesto zelenja in cvetja, mesto, katerega so hodili tru-moma občudovat od vsepovsod. Tokrat niso kaj posebnega govorili, le vzdihovali so. Predstavnik turistične organizacije je bil žalosten. Saj ne vedo kaj delajo!
Slišal sem nestrinjanje s postavljanjem železnih kolov in verig, inšpektorje, urbaniste, miličnike, hortikulturce, gostince, šoferje, ... navdušeni nad tovrstno »štalico« so se le lastniki vozil, ki jih pred domačim blokom ne morejo parkirati, ker ni dovolj parkirišč za vse. To pa je tudi edini opravičljivi razlog.
Po verziji, reši se, kdor se more, si bomo reševali življenjske stiske vsi, na vsakem področju, če ne bo kdo, ki je za to pooblaščen, plačan in postavljen, načrtno reševal družbene potrebe in zadrege.
Slišal sem (pa saj to tudi ne more biti res), da bodo nekoga, ki bi moral v zvezi s parkiranjem in »zračnimi« garažami kaj ukrenili, zamenjali. Dajte, dajte! Je pa že enostavnejše zamenjati prometni znak, ali odlok, ali sistem ... Pa, eh, saj sem vse to samo slišal!
jom
Jugo
Mata Hari
Lepo prosim, če imamo pri nas že špijone, ki kandidirajo za člana zveznega predsedstva in jih ustrezni varnostni organi razkrinkajo šele tik pred izvolitvijo, potem je kriza pri nas večja, kot sem si predstavljal! Mi še sposobnega vohuna ne premoremo, če pa nam ga že mati usoda dodeli, potem popolnoma odstopa od podobnih junakov iz razvitega sveta. Za doktorja Nenada Kecmanovi-ča že ne bi mogli trditi, da je vohun po meri razvitega zahoda — navsezadnje je človek rektor sarajevske univerze in sploh zelo narcisoidno nastopa v javnosti z včasih zelo zlobnimi pripombami na račun našega blagodejnega socialističnega sistema. Se v časopisih in na TV se pusti slikati. Temu obnašanju bi kvečjemu lahko rekli balkanska naivnost: kje ste pa še videli, da je špijon član najvišjih intelektualnih in političnih lobijev? Če je vohun je vohun in se ve kaj mu je početi, ne pa da mu v lastni republiki Bosni in Hercegovini jasno in javno med štirimi očmi povedo, da je lahko vse (kot notorni špijon namreč!): član najvišjega partijskega organa, morda celo njegov predsednik, samo v zveznem kolektivnem predsedstvu ne more sedeti. Kam pa pridemo, da bi bil vohun naš kolektivni predsednik! Če sem še sam zloben, potem bi lahko rekel, da so vohuni dobri za partijo, za državo pa ne. Ampak, s takšnim razmišljanjem ne bi prišel daleč, morebiti samo v roke kakšnega zagretega javnega tožilca, ki bi stopil partiji v bran ... Samo, tega nisem rekel jaz, ampak najvišje bo-sansko-hercegovsko vodstvo.
Izkušnje od osvoboditve sem nas silijo k zaključku, da si je oblast vedno, kadar je bila v zagatah in težavah, priskrbela državne sovražnike in vohune. Res je, da je potem še vedno imela težave, a imela je tudi vohune in sovražnike. Ko je škripnilo s Stalinom, smo imeli dachauske procese in gesta-povske agente, ki so za povrh vohunili še za Ameriko. Če se nam ta konstrukt danes zdi malo sporen, je to bolj posledica popustljivosti in njenega napačnega sklepanja: namreč, da prosvetljena javnost tako in tako ne bo verjela, da nesrečniki niso bili vohuni. To pa zato ne, ker se javnost nima kaj vmešavati v pravičnost oblasti, oblast pa je vedno pravična ... In tu so brcnili v meglo, ker so se ljudje namreč začeli spraševati, kako to, da jim zaradi onemogle pravičnosti oblasti iz leta v leto gre slabše. Če pa je tako — so sklepali ljudje — potem takšna oblast ni najboljša pod soncem in je torej nagnjena k nepravičnosti,.
Komaj smo si opomogli od tega spoznanja (namreč, da oblast iz same potrebe po »pravičnosti« koga obsodi in zapre tudi kar tako, da ji ni preveč dolgčas) in rehabilitirali žrtve dachauskih procesov, že smo fasali naslednjo vojaško-špi-jonsko štorijo, ki je iz nam dragih fantov — bolj znanih pod kratico JBTZ — naredila prvovrstno špijonsko zadevščino in kot se spodobi, je za takšne grehe treba v arest. Tudi v razvitem svetu. Le da imajo tamkaj za vohune malo drugačne
Piše:
VINKO
VASLE
kriterije kot pa na našem Balkanu, kjer so od leta 1946 pa do 1948 človeka zaprli, če je rekel, da Stalin že ni utelešenje marksističnega boja na Zemlji, od leta 1948 pa do 1950 pa obratno: Na Goli otok so šli tisti, ki so rekli, da je Stalin veliki mož in mislec. Potem se pa znajdi, če moreš! Zlasti še, ko je prišlo obdobje samoupravljanja in so zapirali ljudi, če so menili, da v tej deželi nekaj ni v redu, pa še sami niso vedeli kaj. To je bil hud zločin, ker je oblast sklepala, da če kdo misli, da v tej deželi nekaj ni v redu, potem je v redu nekje drugje — to pa je že smrdelo po kakšnem vohunskem kom-plotu. Namreč, kako je narod vedel, kako je drugje, če pa tamkaj ni bil?
Od srede sedemdesetih let dalje pa so se pri nas državni sovražniki in špijoni začeli promptno razmnoževati in se je večkrat zastavilo vprašanje, kdo v tej deželi je še sploh čiste vesti! To so bila leta, ko smo iznašli leve in desne reakcionar-je, antikomunistične izrodke, birokratsko-tehnokratske sile, sumljivo humanistično inteligenco, pesnike in pisatelje. Takrat je tudi nastala tista slavna »bela knjiga« v kateri so bili poimensko navedeni vsi jugoslovanski sovražniki številka ena in ki jo je (poleg znamenite reforme šolstva) izumil danes spokorjeni Stipe Šuvar, ki se je za to nedavno tega v hrvaškem saboru javno spokoril (človek ima pravico do duševnega razvoja!). V njej so bili v glavnem pesniki in pisatelji, ki so pisali romane in pesmi v prostem času pa so se ukvarjali s sovražno dejavnostjo in špijonstvom. Me ne bi čudilo, če so še honorarno delali, ker od svojih knjig (ki jih nihče ni upal tiskati) tako in tako niso mogli živeti.
Ampak z dr. Kecmanovičem zagotovo nekaj ni v redu. Za Janšo se tako in tako ve, da je bil špijon, ker je prebral vojaški dokument in si ga podčrto-val z zelenim flomastrom — to je tipično balkansko vohunjenje! Slovenijales — podčrtano z rumeno pa to svojo dejavnost lahko nekaznovano javno reklamira! Kje je tu pravičnost? Ni je in zato bi bilo treba Ke-cmanoviča najstrože kaznovati: človek je namreč nekemu tujemu diplomatu na javni večerji rekel, da je Jugoslavija v krizi. Če malo pogledate okrog sebe, boste takoj opazili, da je človek nemarno lagal. Ker pri nas ni več kriza, ampak je nekaj hujšega. So pa zato Angleži ujeli nekega našega državljana, ki je skušal likvidirati jugo emigranta in to baje po naročilu nekih naših tajnih služb. Vse to govori o nesposobnostih naših balkanskih špijonov — mimogrede jih razkrinkajo in ujamejo, doma ali v tujini.
Zdaj čakam, da se bo lepega dne rodila prva jugo Mata Hari, ki bo na tem področju popravila naš vtis v mednarodni javnosti. Če ne drugega, si takšna dežela kot smo zaslužimo vsaj enega sposobnega in spodobnega špijona. Mata Hari je vse zaupne podatke sovražniku izmamila v postelji, naši špijoni pa naj dobro berejo samo naše časopise.
Spet dvokolo


v
Ze danes izobražujemo za 21. stoletje
Izobraževanje, znanje je dolgoročna naložba. Ne le v posameznika, ampak tudi ali pa predvsem v tehnološki in gospodarski razvoj. Da v procesu dela in odločanja potrebujemo vrhunski kader, smo se poenotili, pa se ob tem zavedamo tudi tega, da že danes izobražujemo za 21. stoletje, ki je pred vrati?
Ko so na velenjski Skupnosti za zaposlovanje pripravljali poročilo o poklicnem usmerjanju — gre za reden izobraževalni proces, so prišli recimo do takšnih podatkov: osnovnošolsko obveznost je v preteklem šolskem letu v regiji, ki jo spremlja Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje, vključuje pa poleg naše občine še Mozirje, Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje, zaključilo 2057 učencev. 95 odstotkov te generacije šolanje nadaljuje v srednjem usmerjenem izobraževanju, od tega 7 odstotkov v skrajšanih programih. Največ, skoraj tretjina generacije se izobražuje v programu strojništva, malo jih je v programih rudarstva, gradbeništva, metalurgije. Moške in ženske usmeritve obstajajo — fantje se vpisujejo bolj v programe strojništva, lesarstva, rudarstva . . . dekleta v poslovno —finančno in trgovsko smer, pedagoško, tekstilno, družboslovno—jezikovno . .. usmeritev.
Med tistimi, ki zaključijo srednje usmerjeno izobraževanje se jih več kot polovica sicer vpiše na višje in visoke šole, zadnja leta se povečuje tudi vpis v tehniške in naravoslovne usmeritve, kjer je pomanjkanje kadra tudi najbolj izrazito, vendar pa zaradi kasnejšega osipa, ni pravih učinkov. Na velenjski Strokovni službi ugotavljajo, da je razkorak med željami mladih, med možnostmi izobraževanja na eni strani in potrebami, razvojnimi, na drugi strani, še vedno velik.
Kaj je z izobraževanjem že zaposlenih? Skorajda v vseh organizacijah poudarjajo potrebo po znanju, želijo si pobud zaposlenih, hočejo sistematično usmerjati sposobne delavce v nadaljnje izobraževanje. Toda koliko so uspešni pri tem? Podatki niso najbolj spodbudni. Izobraževanje ob delu že nekaj let upada. Med vzroki je najpogostejši ta, da je tovrsten študij izredno dolgotrajen. Več možnosti za pridobitev strokovnjakov ponuja izobraževanje iz dela, vendar pa je tak način v velenjskih organizacijah bolj izjema kot pravilo.
Premišljena strategija izobraževanja? Izdelavo te vse pogosteje zahtevajo tisti, ki se pomembnosti znanja kot ene od poti v razvito družbo dobro zavedajo.	M. Krstič-Planinc
Kmetijstvo mozirske občine
Vzroki krize so (tudi) v domačih logih
Izrazita kriza v kmetijstvu mozirske občine iz zadnjih let se nadaljuje in celo poglablja. Kaže se v upadanju intenzivnosti in obsega tržne proizvodnje, v opuščanju naložb in v splošnem izgubljanju volje in pripravljenosti za boljše izkoriščanje tehnoloških in naravnih danosti. Posledica tega je hitro slabšanje dohodkovnega položaja in socialne varnosti kmetov, še bolj zaskrbljujoče pa je razraščanje nezaupanja v eksistenčno perspektivo mladih v kmetijstvu. Odveč je ugibati kaj to pomeni dolgoročno.
Osnovni vzroki za takšno stanje so jasni in se ponavljajo že najmatnj od leta 1983, ko se je kriza w kmetijstvu prvič pričela resneje poglabljati. Danes je hujša že iz dneva v dan in kmetje v boju za dostojno preživetje posegajo po »učinkovitih« dopolnilnih virih, ki često niso ravno družbeno sprejemljivi. Ob gospodarskih razlogih za slabšanje položaja v kmetijstvu je prav tako in še bolj zaskrbljujoča moral-
na prizadetost kmetov. To je posledica dolgoletnih družbenih usmeritev, ki so kmetijstvo obravnavale kot panogo, ki naj zagotavlja socialni mir, ne pa kot gospodarsko dejavnost z jasno dolgoročno razvojno politiko. Vse to je skupaj s politiko neustreznih kratkih korakov in neučinkovitimi intervencijskimi ukrepi povzročilo današnji izjemno težak položaj.
Objektivnih in širših družbenih razlogov je torej dovolj, vendar pa v mozirski občini menijo, da spreminjanje teh širših družbenih razlogov na bolje, kmetijstva mozirske občine ne bo v celoti rešilo. Dodatni razlogi namreč tičijo tudi v domačih logih, to so posebnosti, značilne za občino. Sem sodijo pretežno hribovit in višinski značaj kmečkih gospodarstev; njihova majhnost, saj imajo kmetije povprečno le 4,3 hektarje; velike eksistenčne možnosti v gozdu; veliko število mešanih kmetij, ki niso izključno
vezane na kmetijsko proizvodnjo; kmetijska proizvodnja pretežno vezana samo na proizvodnjo mleka in mesa in podobno.
Ob širših družbenih pogojih te posebnosti narekujejo predvsem iastne razvojne usmeritve, ki morajo temeljiti na dopolnilnih dejavnostih. Če je kmetijstvo z gozdarstvom trenutno še osnovna eksistenčna danost, dolgoročno ne more biti, saj je oboje dohodkovno omejeno. O obsežnem gradivu na to temo v teh dneh razpravljajo na vseh ravneh in ob tem oblikujejo trenutne in dolgoročne naloge, ki predvsem zajemajo lastne razvojne programe in boljše izkoriščanje razpoložljivega denarja, kar med drugim pomeni tudi razvojni dinar, sredstva za nerazvita območja in podobno. Predvidenih ukrepov, možnosti in predlogov je še veliko več, treba jih bo temeljito pretehtati in uresničiti, saj boljši širši družbeni pogoji zagotovo ne bodo dovolj.
j. p.
Za izboljšanje telesnega počutja zaposlenih in preventive pred obolenji zaradi obremenitev so se v Gorenju Gospodinjski aparati odločili, da bodo organizirali zdravstveno preventivno rekreacijo zaposlenih, in sicer s sodelovanjem z delovno organizacijo Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica. Vsi tisti, ki jih bodo določili za zdravstveno preventivno rekreacijo, bodo odšli 10-krat v Topolši-co, in sicer po dvakrat na teden v obdobju petih tednov.
Prva skupina delavcev Gorenja Gospodinjski aparati je odšla v Topolšico ta teden. Najprej bodo poslali na zdravstveno preventivno rekreacijo
stiskalce, stiskalce težakov, točkalce in točkalce težakov, pozneje pa se jim bodo pridružili še drugi, ki so zaposleni na delih in nalogah s povečano nevarnostjo poškodb oziroma obolenj. Udeleženci zdravstveno preventivne rekreacije bodo polovico delavnika na delovnem mestu, potem pa jih bodo organizirano prepeljali v Topolšico. Tako želijo v Gorenju Gospodinjski aparati z akcijo zdravstveno preventivne rekreacije izboljšati telesno počutje zaposlenih in jih preventivno zavarovati pred obolenji zaradi obremenitev, ki jih imajo na delovnem mestu (monotonija, psihična napetost, bolečine v posameznih delih telesa itd.)	(vsj
Spodbujanje inventivne dejavnosti v Gorenju Elektronika široke potrošnje
Kdor misli, ta dobiva
300CXXXXS00000CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJ
Gospodinjski aparati Zdravstveno preventivna rekreacija
V delovni organizaciji Gorenje Elektronika široka potrošnja z blizu 400 zaposlenimi, so lani delavci podali 50 inovacijskih predlogov, polovico od teh jih je dobilo oznako >koristen predloga eden je bil priznan kot tehnična izboljšava. Z inovacijami so tako lani ustvarili 320 milijonov gospodarske koristi. »Inovacije uspevajo, kadar jih množično spodbujaš, kajti od dvajsetih predlogov sta dva ali trije sigurno nekaj vredni, eden pa je gotovo odličen, «je prepričan tudi samostojni skrbnik inventivne dejavnosti v tej delovni organizaciji Leopold Starman.
Torej spodbujanje inventivnega dela. Kako? Eden od možnih načinov je gotovo propaganda. In ta je v Elektroniki Široka potrošnja ne samo zelo razvejana, ampak tudi zanimiva in včasih izvirna, nova.
Novator meseca, Novator leta
Vsak mesec izberejo med no-vatorji najuspešnejšega in mu nadenejo naziv > Novator meseca*. Inovator seveda za svoje delo dobi nagrado, ki mu po pravilniku pripada, kot nagrado pa tak novator dobi v čajni kuhinji vsak dan tudi brezplačno kavico ali sok. »Ko pride novator meseca v čajno kuhinjo zelo rad in s ponosom reče — dajte mi tisto inova-torsko kavico, zaslužil sem si jo,« razlaga Starman.
Vsako leto pa med najupešnej-šimi izberejo tudi >Novatorje le-ta<. Tri. In tem je izredni plačan dopust — prvemu tri dni, drugemu dva dni in tretjemu en dan, dodatna nagrada.
Gorenje EKO
Večja skrb inovacijam
Z namenom, da bi množično inventivno dejavnost v Gorenju EKO, Elektro kovinarski opremi Titovo Velenje, še bolj razmahnili in uveljavili, so ustanovili posebno službo za koordinacijo in spodbujanje inventivne dejavnosti. Ta služba bo skrbela tudi za spremljanje ekonomskih rezultatov inovacij. V Gorenju EKO si zdaj prizadevajo, da bi kar najhitreje obravnavali že prejete inovacijske predloge.
Delavci Gorenja EKO lahko zdaj inovacijske predloge oziroma pobude posredujejo na novo ustanovljeni strokovni službi ali pa jih oddajajo v posebni rdeči omarici, ki so jih namestili v tovarni in kjer so tudi obrazci za prijave inovacij in navodila za njihovo izpolnjevanje. Odločili so se tudi, da bodo nagrajevali v prihodnje vsak predlog, ki bo prinesel tako ekonomsko kot ekološko ali ergonomsko korist in ki ga bodo vpeljali v proizvodno tehnološki proces.	(vš)
Zastavice
Ko smo se pogovarjali s skrbnikom inventivne dejavnosti, smo na njegovi mizi opazili rumeno zastavico, z njegovim imenom in priimkom, veliko oznako IN v krogu in ob tem številko I. Kaj to pomeni? »Številka na zastavici pove, koliko uspešnih no-vacij je imel delavec. Pri nas imamo že 50 novatorjev, najboljši med njimi ima na zastavici številko 10, ki pomeni 10 inovacij! Našim novatorjem je všeč, če kdo pride in jih povpraša, kaj pomeni tista številka na zastavici, kajti nima je vsak.« Informiranje
S ponosom so nam v Elektroniki Široka potrošnja pokazali tudi nekaj izvodov, zadnjih, Informatorja Gorenja, v katerih so bili zabeleženi njihovi inventivni uspehi. V njih so bili predstavljeni novatorji meseca, njihove inovacije, predlogi . ..
Poleg tega pa so v mesecu marcu izdali tudi I. številko TRENDOV, revije, ki je zaživela z namenom, da se v njej člani kolektiva seznanijo z novostmi na področju razvoja, znanosti, da zvedo kaj se novega dogaja v elektroniki. Avtorji člankov so člani njihovega kolektiva, pa tudi drugi. V reviji TRENDI pa so našli strani tudi članki prevedeni iz tujih strokovnih časopisov in revij.
Probleme razpisujejo
Probleme v Gorenjevi Elektroniki Široka potrošnja razpisujejo in tako inventivnost tudi usmerjajo. Ta metoda se je marsikje izkazala že za zelo dobro. Kaj so
razpisali sedaj, smo vprašali šefa sektorja razvoja Draga Korošca, ki nam je povedal, da je to avtomatsko vstavljanje ekrana<. »Ekran je pri televizorju namreč najtežja komponenta. Novi ekrani :so težki tudi štirideset, petdeset kilogramov in postavljajo pred delavca velik fizični napor. Zato smo razpisali rešitev za to delovno mesto in to ne samo pri nas, ampak smo o tem obvestili tudi vse druge delavce Gorenja, da nam tudi oni skušajo pomagati,« je razložil Korošec.
V Elektroniki Široka potrošnja proizvedejo dnevno 400 TV sprejemnikov. Do sedaj. S spremembami pa bodo najverjetneje že septembra to številko povečali še za 200 in to z izredno majhnimi naložbami in ob praktično nespremenjeni številčni zasedenosti v delovni organizaciji. Glavna investicija, ki bo prinesla takšno povečanje bo-nova šasija G2 — nosilno ogrodje za sestavo elektronskih elementov televizijskega sprejemnika, ki je plod znanja strokovnjakov razvoja te delovne organizacije.
Tako se spodbujanje inovator-stva lotevajo v Elektroniki široka potrošnja. Pa to gotovo še ni vse. Veliko pomeni tudi posebna oglasna tabla, ki jo imajo in kamor pripenjanjo >inventivne< novice, pa plakati, ki spodbujajo k inventivnemu delu in razmišljanju. Da bo tukaj nastalo še marsikaj, ne gre dvomiti. Morda bi s čim podobnim lahko pričeli tudi v kakšnem drugem kolektivu. Nekaj idej se da uspešno prenesti.	M. Krstič-Planinc
[—Šaleška dolina-
Podelili, bronasta priznanja O F
Na priložnostnih prireditvah, ki so jiih pripravile krajevne Konference socialistične zveze v Šaleški dolini v počastitev praznikov, 27. aprila in 1. maja, so marsikje podelili najzaslužnejšim krajanom tudi bronaste znake Osvobodilne fronte.
V	krajevni skupnosti Bele vode so jih prejeli: Franc Atelšek, Anton Goličnik in mešani pevski zbor Bele vode; v krajevni skupnosti Šentilj: Franc Matevž, Dušan Janežič, Terezija Raih in Helena Petek, v krajevni skupnosti Franc Leskošek-Luka Pesje: Rajko Javornik, Milka Tomše, Karel Vrabič, Cilka Koštomaj, Anica Pero-vec, Vera grilc in Karel Glušič; v kkrajevni skupnosti Desni breg so bronaste znake OF prejeli: Stane Čas, Rudi Boh, Dušan Vukič, Fric Ostrovršntk, Dora Rosen-stain, Franc Zorič, Tone Ovniček in Franc Pobec; v krajevni skupnosti Skorno-Florjan: Anton Čas, Rudi Vrč-kovnik, Franc Turinek in Ana Vrabič; v krajevni skupnosti Ravne: Mirko Pergovnik, Pavla Čas in gostišče Pod klancem; v krajevni skupnosti Škale: Miran Ahtik, Friderik Sumah, Julčka Kovač in Rosvita Vogrinec; v krajevni skupnosti Stara vas so bronasta priznanja Os-vpbodilne fronte prejeli: Viktor Krašek, Milena Rep-nik, Tilka Bubik in Miran Jeram, v krajevni skupnosti Topolšica pa Zdravko Kugonič, Rudi Pergovnik in društvo prijateljev mladine.
V	drugih krajevnih skupnostih bronasta priznanja Osvobodilne fronte podeljujejo ob različnih priložnostih, največkrat pa ob krajevnem praznovanju. Vsem dobitnikom bronastih priznanj, čestitamo.
^Velenjski komunisti o kadrovski reprodukciji'
Narekuje izobraževanje trenutne potrebe?
Da se tudi velenjski komunisti ukvarjajo s kadrovsko reprodukcijo v občini ni nič čudnega. Negativne posledice, ki jih je zapustil ekstenzivni način zaposlovanja ob hitri gospodarski rasti so vendarle zapustile veliko težav predvsem na področju družbenih dejavnosti, pa tudi drugje. Spoznali smo, da se bo treba tudi v zaposlovanju obnašati umneje. No, resnici na ljubo, do tega spoznanja so nas v veliki meri pripeljale zaostrene gospodarske razmere in manj zavest.
Nobena od zaključkov, usmeritev, sprejetih na konferenci velenjskih komunistov v aprilu, o katerih bomo pisali, pa čeprav sprejeta v organih Zveze komunistov, seveda ni naloga Zveze komunistov. Ta organizacija se v tem primeru pojavlja kot spobujevalec institucij. ki se s tem ukvarjajo.
KADROVSKA STRUKTURA KOT OMEJEVALNI FAKTOR RAZVOJA
Ena od skupin na aprilski koinferenci velenjskih komuni-
stov je osrednjo pozornost namenila kadrovski politiki oziroma kadrovski reprodukciji. Vodil jo je Miran Ahtik in z njim smo se o tej problematiki tudi pogovarjali. Zaključki sprejeti na konferenci, ne izgubljajo na aktualnosti, ker niso bili sprejeti za danes, ampak predstavljajo dolgoročne usmeritve, so bolj nekakšen opozorilen znak za naprej. Gotovo soglašamo z Ahtikom, ko razlaga: »Kadrovska struktura, ki jo danes beležimo v občini Velenje ni ugodna. Menimo celo, da je lahko omejevalni faktor nadaljnjega razvoja. S približno 33 odstotki nekvalificiranih delavcev, na drugi strani pa s štirimi odstotki delavcev z visoko izobrazbo ne bo mogoče, oziroma si je zelo težko predstavljati kakšno kakovostnejše prestrukturiranje obstoječe proizvodnje. Pa ne samo tehnološko ampak tudi, če lahko to tako imenujem — družbeno prestrukturiranje miselnosti in načina dela.«
Vzporedno s predstavitvijo pomanjkljivosti v ozki kadrovski politiki, je tekla beseda tudi
o izobraževanju, o rednem šolanju in vseh oblikah izobraževanja iz dela, ob delu in funkcionalnem izobraževanju, ki ni vezano na pridobivanje višjih stopenj izobrazbe, ampak na pridobivanje dopolnilnih znanj. Poudarek pa je bil na rednem izobraževanju mladih, ki bodo v naslednji fazi nosilci vseh procesov prenove, prestrukturiranja.
»Vendar je tako, da danes izobražujemo še vedno za trenutne potrebe gospodarstva. Izobraževanje ne sledi dolgoročnim ciljem, kar pa po eni strani tudi ne more, saj ti niso definirani. Tu seveda na mislim le na občino Velenje, ker ena enota tu ne more narediti veliko, ampak gre pri tem za težavo, ki ima širši značaj.«
RAZVOJNI PROGRAMI SO TEMELJ KADROVSKE POLITIKE
Eden, morda pa celo najpomembnejši zaključek te konference, ki nakazuje strateško usmeritev je, da morajo iz zakonodaje izginiti vse zavore, ki ovirajo hitrejše prilagajanje trž-
nemu gospodarstvu. Ker to prinaša s seboj marsikak problem (predvsem na socialnem področju) pa mora imeti država ne samo instrumente ampak tudi sredstva za uravnavanje negativnih posledic tako na področju zaposlovanja kot na področju socialne varnosti.
Predpogoj za kakovostno kadrovsko politiko, ki ne zajema samo zaposlovanja, ampak tudi izobraževanje, pa so razvojni programi. Negativni učinki, če ta podlaga ni ustrezna, ima-
jo zelo dolgoročne posledice. »Predvsem, če napake izvirajo iz izobraževanja, iz tega, da izobražujemo profile, da ljudem dajemo znanja, ki morda že danes niso več potrebna. Ne dajemo pa jim tistih, na katerih bo jutri slonel naš razvoj,« pravi o tem Ahtik.
V prihodnosti pričakujemo še večji konflikt med številom mladih iskalcev prve zaposlitve na eni strani in upadanjem zaposlovanja, monopolom nad delovnimi mesti že zaposlenih na drugi strani, so opozorili velenjski komunisti. »Ocenjujemo, da bo konec leta samo v občini Velenje iskalo delo preko 900 ljudi. Pa pri tem sploh ne bo šlo le za težje zaposljive, ampak za kakovosten mlad kader,« poudarja Ahtik. Rešitev? Med zaposlenimi bo treba kot pogoj za ohranitev delovnega mesta uvajati neprestano izobraževanje kot del delovnega procesa v katerega bosta svoj interes vlagala oba — delavec in podjetje. Kadre pa nagrajevati po ceni, ki se oblikuje na trgu in ne po »razvidu del in nalog.«
Na konferenci so kot nujnost poudarili tudi materialne pogoje za izobraževanje, zagotovitev najsodobnejše učne tehnologije, naložbe v učne delavnice (Čenter srednjih šol).
Pomemben pa je še en zaključek, v katerega je vgrajeno opozorilo po vgraditvi družbenega mehanizma nekakšne vzajemnosti in solidarnosti pri reševanju posledic brezposelnosti v okviru socialnega varstva. To so poudarjali zato, ker struktura gospodarstva občine Velenje, znotraj te pa še zlasti giganta REK in Gorenje, krepko presegata občinske meje. Zaradi zahtev družbe, predvsem v energetiki, bi se morale morebitne posledice zaposlovanja oziroma brezposelnosti prenesti na nacionalni nivo. Kot primer navaja Ahtik: »Če pride do ene same večje krize v energetiki recimo, je vprašanje, ali je posledice sposobna prenesti samo občina Velenje. Zato podpiramo težnje po centralizaciji sredstev za odpravo posledic brezposelnosti na republiškem nivoju.« M. Krstič-Planinc
4. stran naš čas
GOSPODARJENJE
11. maja 1989
Poslovni sistem Gorenje
Bogata majska naložbena setev
V mesecu maju bodo delavci poslovnega sistema Gorenje slavili več novih delovnih zmag. S priložnostnimi slovesnostmi bodo obeležili zaključek več naložb v okviru programske in tehnološke razvojne prenove tega poslovnega sistema. Posodabljali so tehnologijo za inoviranje proizvodnih programov, s čimer so ustvarili pogoje za cenejšo in racionalnejšo proizvodnjo posodobljenih in kakovostnejših izdelkov. Tako bo Gorenje v prihodnje pošiljalo na trg, zlasti še na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge, še več novih proizvodov. Poudariti velja, da so za naložbe, ki jih bodo sklenili v mesecu maju, uporabili tudi pomemben del združenih sredstev poslovnega sistema Gorenje.
V	Gorenju Tiki, Elektrostroj-nem podjetju Ljubljana, so v ponedeljek, 8. maja, predali svojemu namenu novo linijo za montažo srednjelitražnih električnih grelnikov vode. Nova linija je v celoti elektronsko krmiljena, nastaviti pa jo je mogoče za proizvodnjo različnih tipov srednjelitražnih električnih grelnikov vode. Nova linija je plod tesnega sodelovanja strokovnjakov Gorenja Tiki in Gorenja Procesna oprema. Z novo linijo, na kateri bodo v eni izmeni izdelali 500 električnih grelnikov vode, zmogljivosti od 30 do 200 litrov, so se znatno izboljšali pogoji za delo zaposlenih.
V	petek, 12. maja, pa bodo slavili delavci Gorenja Elrad, Tovarne elektronike, elektromeha-nike, anten in kablov v Gornji Radgoni. Končali bodo naložbo v proizvodnjo in kontrolo kakovosti elementov kabelsko razdelilnih sistemov, proizvodnjo elementov za sprejem satelitskih signalov, montažno dejavnost in proizvodnjo VF koaksialnih ko-nektorjev. Opravljene naložbe predstavljajo prvo fazo prestruk-
turiranja proizvodnje v Gorenju Elrad, kjer prehajajo na visko-produktivno in z znanjem obogateno proizvodnjo. Zadnje investicije pa bodo pomembno vplivale tudi na povečanje deleža izvoza v skupnem poslovanju, pri čemer ne gre prezreti dejstva, da že zdaj predstavlja prodaja na tuje eno tretjino skupnega poslovanja.
Prihodnjo sredo, 17. maja, bodo v Gorenju Metalplast, Industrijskem podjetju Ruše, zaključili tehnološko posodabljanje proizvodnje in začeli s proizvodnjo nove generacije WC splako-valnikov. Nov splakovalnik, zadnji dosežek delavcev Gorenja Metalplast, je sodobne in izvirne oblike, tehnične lastnosti pa ga uvrščajo v višji evropski kakovostni in cenovni razred. Na to je pomembno vplival tudi nov do-točni hidravlični ventil, ki so ga lani razvili v Gorenju Metalplast. Za ta novi ventil so posredovali patentno prijavo Zveznemu zavodu za patente, za nov splakovalnik »Futura« pa zaščito modela. Meritve, ki so jih opravili strokovnjaki v zahodno-nemških institutih v Stuttgartu in Numbergu, dokazujejo, da je nov splakovalnik »Futura« res-
Zadaja pridobitev tozda Galrana Gorenja Gospodinjski aparati pa je avtomatska Unija cinkanja v bobnih (Foto: Hinko Jerčič)
nično visoke kakovosti. Zanj pa so že pridobili znak DIN, se pravi, da mu je odprta pot na tuje trge.
V	okviru prireditev ob prazniku mladosti pa bodo v Gorenju Gospodinjski aparati v petek, 26. maja, predali svojemu namenu več pomembnih pridobitev. V tozdu Štedilniki bodo zaključili I. fazo projekta Enojna in dvojna pečica. Uredili so avtomatsko linijo za preoblikovanje pločevine, novost pa je tudi dvojna vgradna pečica, nov izdelek v paleti aparatov za toplotno obdelavo hrane. Z novo generacijo vgradnih pečic začenjajo tudi s standardizacijo in tipizacijo delov in sklopov, ki bodo osnova za razvoj in proizvodnjo drugih aparatov za toplotno obdelavo hrane, se pravi samostojnih štedilnikov. Vsi novi aparati bodo v celoti zadovoljevali tudi najstrožje standarde posameznih držav, se pravi, da bo omogočena nadaljnja rast izvoza. Zapisati velja še, da so v tozdu Štedilniki podvojili zmogljivosti za proizvodnjo vgradnih pečic, saj jih bodo zdaj na leto lahko izdelali 200.000.
V	tozdu Štedilniki so namestili tudi novo, hitro zagonsko peč Ferro Holland. S tem so dosegli večjo kakovost žganja emajla, istočasno pa zmanjšali porabo goriva. Le-ta se je, pri enaki zmogljivosti, zmanjšala za več kot polovico. V drugi polovici letošnjega leta bodo to novo peč priključili na plinovod.
Tozd Galvana pa je bogatejši za novo, sodobno zasnovano av-
tomatsko linijo cinkanja v bobnih, s katero so zagotovili doseganje zahtevanih tehnoloških parametrov in kakovost obdelave polizdelkov. Z novo avtomatsko linijo cinkanja v bobnih so izboljšali delovne pogoje, zmanjšali pa bodo z njo tudi onesnaževanje okolja.
In še na eno maisko pridobitev delavcev Gorenja Gospodinjski aparati velja omeniti. Tozd Gostinska enota je razširil in posodobil prostore Družbene prehrane, za pripravo hrane, povečali so hladilniške prostore in
garderobno sanitarne prostore.
Ko že pišemo o delovnih zmagah delavcev največje delovne organizacije poslovnega sistema Gorenja, velja omeniti, da so sredi marca že predali v Rogatcu namenu novo, sodobno linijo za proizvodnjo žičnega kondenzatorja. Novost je izdelana iz domačega materiala, zagotavlja pa zagon hladilnih aparatov brez tresljajev in manjšo porabo električne energije; za okrog 30 % pa se je povečala storilnost dela.
A. N.
Nora peč za emajliranje v tozdu Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati

Gorenje Glin
Večja izkoriščenost lesne mase
V nazarskem Gorenju Glin so v žagarski proizvodnji uveljavili sistem namenskega žaganja. Tako so začeli s proizvodnjo namenskih žagarskih izdelkov. V žagalnicah izdelujejo standardizirane, dimenzijsko in kakovostno prirejene polizdelke, ki so osnova za predelavo v višjih programov. Na ta način so zagotovili večjo izkoriščenost lesne mase v predelavi, sušenje je racionalnejše, skrajšan pa je čas predelave lesa.
Večjo izkoriščenost lesne mase pa želijo doseči v nazarskem Gorenju Glin tudi z novo linijo za širinsko spajanje lesa. Novi polproiz-vod, plošče iz masivnega lesa, bodo omogočile hitrejši razvoj nekaterih programov te Gorenjeve tovarne v Nazarjah.
Bogata letna ponudba
Novo strešno okno
V nazarski lesni industriji nenehno bogatijo svoj proizvodni program, Se večje možnosti pa se ponujajo ob novi naložbi, ki jo bodo kmalu sklenili. Med zadnje novosti sodi tudi novo strešno okno, ki so ga razvili letos. V ospredju sta bila dva osnovna cilja. Prvi je pocenitev izdelka, dragi pa boljše značilnosti in uporabne možnosti. Pri novem oknu bodo porabili za petino manj lesa, zmanjšali število kovinskih sestavnih delov, kar pomeni tudi manj dela pri montaži, pri EKU Gorenje so razvili povsem nov tip ležaja, okno pa ima tudi druge tehnološke izboljšave. Vse kovinske sestavne dele bodo izdelovali v obratu v Zgornji Polskavi, ležaje v EKU Gorenje, lesene dele pa v Nazaijih, kjer bodo okno tudi sestavljali.
j P
RTC Golte v Logarski dolini
Med temeljne pogoje nadaljnjega in uspešnega delovanja RTC Golte vsekakor sodi dejavnost v poletni sezoni, kar nujno pomeni tudi tesno povezanost z gostinstvom in turizmom Gornje Savinjske doline. Prvi korak je že storjen, za mnoge na najbolj kočljivem področju, kar z drugimi besedami pomeni Logarsko dolino. O njeni ponudbi ne kaže ponovno besedičiti, ker je trenutno skoraj ni, zato bo osvežitev z Golt še kako dobrodošla.
RTC Golte je namreč prevzel v upravljanje dom celjskih planincev za obdobje petih let in s tem rešil tudi problem viška delovne sile v poletni sezoni. Še pomembnejši in obetav-nejši je njihov program. Vsebuje planinsko in alpinistično dejavnost, številne oblike rekreacije, zabave in ostale turistične ponudbe. Najprej želijo ohraniti pravi planinski značaj doma, predstavljal pa naj bi planinsko središče za planince, alpiniste in izletnike, pomembna naloga v programu pa je tudi čisto in urejeno okolje, s širšimi načrti za njegovo celovito varstvo. Ponudbo bo dopolnjeval kampirni prostor z možnostmi za planinske in alpinistične šole, taboijenja, raziskovalne in ekološke naloge, zabavo in ostale oblike turistične ponudbe. Na tem prostoru bo še letos vrsta prireditev na prostem, v juniju
polfinalno srečanje narodno-zabavnih ansamblov za festival v Ptuju, vrsto prireditev v kajakaškem športu, zeliščarski dan v septembru in še kaj.
Ob penzionski ponudbi in ponudbi specialitet Gornje Savinjske doline velja omeniti še dodatne oblike. Te so šole v naravi, planinske in alpinistične šole in tabori, planinski tečaji, izleti ter lažje in težje alpinistične ture. Želimo si lahko le, da bi s pomočjo in sodelovanjem vseh ostalih dejavnikov delavci RTC Golte v Logarski dolini zares uspeli.
j. p.
Priučeni lesarji
V ponedeljek, 8. maja, so se začela predavanja za prvo skupino delavcev Gorenja Glin, ki se bodo izobraževali ob delu za poklic priučeni lesar. Za to obliko izobraževanja se je prijavilo 40 delavcev, ki so jih, zaradi dela v izmenah, razdelili v dve skupine. Izobraževanje bo trajalo 70 šolskih ur.
Že tretji mesec pa se skupina delavcev Gorenja Glin izobražuje ob delu za poklic lesarja širokega profila. To izobraževanje pa bo trajalo tri leta.
Manj bolanih
Marca so v Gorenju Glin uspeli kar za odstotek zmanjšati število bolniških izostankov. Januarja je, na primer, manjkalo zaradi bolezni skoraj 6,5 % vseh delavcev, februarja so beležili 6,75 % bolniški stalež, marca pa je bilo bolanih le 5,73 odstotkov vseh delavcev. Je bilo pa marca v Gorenju Glin skupaj 19 poškodb, od tega kar 10 izven dela!
(ek)
Zamrzovalna skrinja za kupce v ZDA
Sredi aprila so v tozdu Zamrzovalna i . hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati začeli izdelovati nove, 120-litrske zamrzovalne skrinje, namenjene kupcem v Združenih državah Amerike. V dveh izmenah bodo izdelali 1.300 novih zamrzovalnih skrinj na dan. Vso letošnjo proizvodnjo, predvidoma 40.000 120-litrskih skrinj, pa bodo poslali kupcem v Združene države Amerike.
(VŠ)
titovo velenje
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA TITOVO VELENJE
TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ ZADRUŽNI SVET
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
direktor tok kmetijstvo šoštanj.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo najmanj višjo izobrazbo agronomske, ekonomske ali druge ustrezne smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj
—	predložiti morajo koncept načina uresničevanja razvojnega programa temeljne organizacije
—	da s svojim delom dokazujejo odgovornost do razvoja samoupravnih in tovariških odnosov ter imajo razvite organizacijske sposobnosti.
Mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta.
Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa.
Kandidate naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ERA Titovo Velenje — Prešernova 10 z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ.
Kandidati bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na razpis.
titovo velenje
Trgovska in proizvodna
DO ERA n. sol. o.
TOK Kmetijstvo r. o. Šoštanj
Na podlagi sklepa zadružnega sveta TOK Kmetijstvo Šoštanj z dne 19/4-1989 razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo pritlične stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem s skupno 492 m1 funkcionalnega zemljišča, neto stanovanjske površine 69.37 m1 v Titovem Velenju, Šalek 49.
Stanovanjska hiša stoji na zemljišču pare. št. 3345 k. o. Velenje.
Objekt je nezaseden.
Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem znaša 177.100.700 din. Varščina znaša 10% od izklicne cene ter jo morajo ponudniki poravnati na žiro račun DO ERA TOK KMETIJSTVO št. 52800-601-21457 najkasneje do 25/5-1989.
DO ERA, TITOVO VELENJE, PREŠERNOVA 10, z oznako: javna dražba za prodajo stanovanjske hiše, najkasneje do 25/5-1989.
Ponudbe, v kateri ne bo priloženo dokazilo o vplačani varščini ter izjave o sprejetju razpisnih pogojev, komisija ne bo obravnavala.
Javna dražba bo dne 26/5-1989 ob 8. uri v prostorih DO ERA, Titovo Velenje, Prešernova 10.
Uspeli ponudnik je dolžan poravnati stroške prometnega davka ter zemljiško-knjižnega prepisa.
Uspeli ponudnik mora podpisati ustrezno pogodbo v roku 15 dni po opravljeni javni dražbi, sicer se šteje, da je od ponudbe odstopil ter mu zapade varščina v korist DO ERA, TOK Kmetijstvo Šoštanj.
Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobijo interesenti pri DO ERA, Titovo Velenje, Prešernova 10 oziroma po tel. 853-151.
»Doživetje, ki ga ne bomo pozabili«
Dolgo načrtovan obisk šole rezervnih oficirjev pešadije v Bileči je bil tokrat uresničen. Vsi rezervni starešine iz naše občine, ki so pred leti končali to šolo, so imeli priložnost videti Bile-čo, vojašnico in vežbališča, na katerih so pred leti vadili in si pridobili osnovna znanja iz vojaških veščin.
Občinska konferenca zve- izobraževanja lažje aktualizi-
ze rezervnih vojaških starešin Velenje je bila pobudnik in organizator obiska tudi zato, ker je iz naše občine končalo to šolo že preko 170 starešin vseh generacij. Letno se šola iz naše občine 6—8 vojaških obveznikov. Prav v tej generaciji so štirje: Aleš Jelen, Andrej Horvat, Borut Pajk in Mesud Bulibašič. Razlog več za obisk je tudi v tem, ker želimo v tem letu dati poudarek spoznavanju sodobnih oblik usposabljanja rezervnih vojaških starešin, vojaških obveznikov in občanov. Prepričan sem, da smo se vrnili obogateni z mnogimi izkušnjami in spoznanji in bomo zato marsikatero obliko
rali.
Naj se vrnem na začetek. V petek, 14. aprila, smo se zbrali pred Rdečo dvorano in čakali avtobus. Nekateri že malo pred šesto, večina do pol sedmih, le enega smo zbudili dvajset minut pred sedmo uro. Zbralo se nas je 31, od podporočnika, kapetana, ka-petana 1. razreda, do majorja, od mladih fantov do osivelih mož, do tega, da sta bila v skupini tudi oče in sin.
Že smo na Brniku. Rahla sproščenost, pa tudi vznemirjenje pred poletom. Sledi pregled na letališču, pot do letala in že kar tradicionalen šopek za posadko letala. Čaka nas moderni 138-sedežni
Boeing 737, ki rabi za let do Dubrovnika vsega 40 minut. Vreme je lepo, razpoloženje tudi, razgled na našo obalo enkraten. Ob pol enajstih nas že čaka Kompasov avtobus s šoferjem, rojenim v Logarski dolini. Pot nas vodi z letališča mimo Dubrovnika, Trebi-nja do Bileče, kamor prispemo v dobri uri. Namestimo se v hotelu »Ž« kategorije, toda eno noč bomo že zdržali. Nobenega nerganja ni bilo, saj smo si sami plačali. Tri ure imamo prosto. Gremo v strelce. Nekateri so telefonirali domov, drugi se spustili v nakup, nekateri so iskali dekleta izpred nekaj let, ki so sedaj na sprehodih s svojimi vnuki. Večina se nas je zbrala v gostišču Medan ob pijači. Ko je lastnik zvedel kdo smo, smo pili tudi na njegov račun. To popoldne je bil načrtovan tudi obisk in ogled znanega vežbališča An-tovac, ki so ga nekateri gojenci imenovali tudi »peša-dijski rekreacijski center«. Med potjo do Antovca smo se nekajkrat ustavili. Ogledali smo si prostrana in v forti-
fikacijskem smislu urejena vežbališča, zlasti presunljiv pa je bil pogled v Kodrsko jamo, v katero so ustaši, med NOV metali žive Črnogorce, Srbe in Muslimane, otroke in starčke, moške in ženske.
Redkim se je uspelo rešiti in ti so priča zgodovine. Zahodno od Antovca smo videli naselje Gacko, ki »slovi« kot naša dolina po termoelektrarni, s površinskim izkopom premoga, zaloge pa zadoščajo še za 100 let. Spremljevalec nam je vedel povedati, da je ta TE velika napaka za sicer kultivirano in melio-rirano Gacko polje. Zvečer smo se dolgo zadržali v tamkajšnjem Domu JLA. Velja poudariti, da se je dolgo v noč slišala slovenska pesem.
Drugo jutro smo bili že zgodaj pred šolo rezervnih oficirjev pešadije. Ob gostiteljih so bili tudi štirje Velenjčani, ki so trenutno na šolanju. Nemogoče je v kratkih besedah opisati vse, kar so nam pokazali, naj pa vendarle poskusim. Osnovni objekti so bili zgrajeni v letih od 1880 do 1890 v času Avstro-
ogrske ob istočasnem utrjevanju strateško pomembne smeri Foča—Dubrovnik. V bivši Jugoslaviji je bila tu nekaj časa pešadijska podofi-cirska šola, tik pred drugo svetovno vojno pa je tu nastalo koncentracijsko taborišče za politične zapornike. Tu so svoja mlada leta preživljali Moša Pijade, Lola Ribar, Pepca Kardelj, Petar Drap-šin, pa Vipotnikova, Peter Sprajc in drugi. Prav v tem taborišču je bila izpeta tudi znana Apihova Bilečanka. Celotno zgodovino vojašnice smo nazorno videli v urejeni spominski sobi.
Tudi ta sobota je bila za gojence delavna. Eni so bili na sodobnem, elektronsko urejenem strelišču, drugi na športnih igriščih in tretji pri pouku v posameznih kabinetih, urejenih po sodobni usmeritvi. Name je mogoče najgloblji vtis naredil kabinet pešadijskega orožja, ABHO, posebej pa kabinet inženirij-ske opreme in min.
Še nekaj. Bileča ima skupaj 13.500 prebivalcev, od tega jih živi v mestu 7.000. Za-
poslenih je 4.000, velik problem pa predstavlja 860 mladih nezaposlenih. Kaj lahko smo ugotovili, da sta mesto in šola celota na vseh področjih življenja in dela. Naši gostitelji so bili obiska veseli, potrudili so se, da bi skupno razbili mit strahu pred imenom Bileča, ki ga je to mesto na žalost dobilo v mislih ljudi, ko je bilo tu taborišče.
Ob koncu obiska smo se zbrali v prostorih jedilnice. Gostiteljem smo podarili nekaj naših knjig in sliko Titovega Velenja, prejeli pa plaketo šole v Bileči, ki bo krasila vitrine občinske konference ZRVS Velenje. Pogostili so nas tudi z obveznim vojaškim pasuljem in poslovili smo se z besedami »nasvide-nje v Titovem Velenju«. Že smo krenili proti letališču pri Dubrovniku, pa do Zagreba in od tam z avtobusom pred Rdeč dvorano. Bilo je kratko, vendar lepo. Iskrena zahvala velja vsem, ki so nam to omogočili, še zlasti pa gostiteljem v Bileči.
MIHAEL URA NJE K
-Titovo Velenje-
Več kot 1100 krvodajalcev
Vse krvodajalske akcije, ki so jih v občini pripravile občinska organizaci ja Rdečega križa Velenje ali nekatere tovrstne krajevne organizacije, so uspele. Tudi za tridnevno krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, ki je bila prejšnji četrtek, petek in soboto v prostorih hotela Paka v Titovem Velenju, lahko zapišemo nadvse razveseljive podatke.
Odvzema seje namreč udeležilo kar 1121 občanov, kar je toliko kot lani. Znova so svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski najmnožičneje izkazali rudarji, pa delavci Gorenja in tudi zaposleni manjših delovnih organizacij Šaleške doline.
Določbe zakona o podjetjih še niso neposredno uporabljive
Prijaznost pa taka
Pri) j a: no s t in usfrežljivost naj bi bili eni od vrlin listih, ki imajo na svojih dle/ovnih mestih opravka z ljudmi. Pa je temu res tako?
Zal. niso več tako redki primeri prav nasprotnega ravnanja. Ne samo nekatere trgovke, natakarice. . . . ki gostu ne privoščijo niti nasmeha, kaj šele prijazne besede. Tudi nekatere delavke v bankah, uslužbenke in še koga bi lahko omenili, ki s svojim odnosom in vse prej kot prijaznostjo »dajo vedeli«, koliko pomembnejše so od iskalca, takšne ali drugačne usluge.
Nekaj podobnega se je primerilo pred dnevi tudi nam. Iskati smo našega sogovornika. Ker ga ob dogovorjenem času ni bilo v pisarni, smo pač od njegovih bližnjih sodelavk želeli vedeti, kje je. Če ne bi bilo ravno takrat v njuni pisarni enega od kooperantov, ga ne bi našli, čeprav je bil oddaljen od pisarne le 50 metrov, kjer je pomagal pri nalaganju škropiva. Zakaj? Ena od delavk je ostala namreč nema oziroma kot da nas ni opazila, druga nas je odpravila z osornim ne vem.
Na takšno »prijaznost« pri svojem delu še nismo naleteli. Toda. ne bi bilo tako hudo narobe, če se je to zgodilo le nam. Tako pa smo kritike o odnosu do tistih, ki imajo »opravka« v pisarni zadružne enote v Šmart-nem ob Paki. že večkrat slišali.
Ljudje smo res ljudje; z napakami, slabimi dnevi, skratka »vredni svojega denarja«. Vendar je vse to treba odložiti na kakšnem drugem mestu, ne pa prenašati slabe volje na nič krive občane. Upamo, da bodo o tem razmislili ne samo listi, ki smo jih v članku omenili, ampak ludi tisti. ki tako delajo.
T. P.
Res je, daje Zakon o podjetjih že objavljen. V tem zakonu je določeno, da začne veljati 1. januarja 1989. Določeno pa je tudi, da morajo vse dosedanje organizacije združenega dela in skupnosti svojo organiziranost uskladiti s tem zakonom do vključno 31. decembra 1991, ko morajo uskladiti tudi vse samoupravne splošne akte. Iz posameznih določb v zakonu tudi izhaja, da imajo prav tisti, ki stojijo na stališču, da vse dokler DO ne prilagodijo svojega statuta določilom zakona veljajo zanje določila ZZD, v kolikor ne gre za določila zakona, ki so neposredno uporabljiva. V zvezi z izvajanjem zakona je bilo vrsto posvetovanj in seminarjev in mnogo strokovnjakov je skušalo razložiti pravi smisel zakona. Žal je že mnogo nedorečenega. Vsi so si pa edini v tem, da določb Zakona o podjetjih sploh še ni mogoče neposredno uporabljati. Neposredno uporabljiva je kvečjemu določba v čl. 80, ki govori o začasnem ukrepu družbenega varstva in kjer je določeno, da preden občina odloči o takem ukrepu, lahko določi rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasen ukrep.
Če je temu tako, potem napačno ravnajo v naši občini tiste OZD, ki že sprejemajo razne odločitve pa tudi pomembne zadeve pa se pri tem kar posplošeno sklicujejo na Zakon o podjetjih. V vsaki DO namreč veljajo sprejeti samoupravni splošni akti in se morajo DO po njih ravnati. Zato bo nujno načrtno in noelo-
bljeno pristopiti k zasnovi makro in mikro organizacije DO, kar je res osnovna in odgovorna naloga direktorjev ali poslovodnih organov v družbenem podjetju. Ker pa je po Zakonu o podjetjih dobil v družbenem podjetju polno veljavo, kot samoupravni splošni akt le statut, saj je temeljni samoupravni splošni akt družbenega podjetja, bo treba dosledno in natančno ravnati pri pripravi in tudi sprejemanju statuta družbenega podjetja, da bo vseboval vse določbe, ki jih predpisuje zakon, pa tudi tisto, za kar bo družbeno podjetje ocenilo, da je potrebno zapisati v statut. Zakon sicer govori tudi o drugih samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo družbeno ekonomske in druge samoupravne odnose delavcev v družbenem podjetju, a izrecno določa, da ti drugi samoupravni splošni akti ne smejo biti v nasprotju s statutom. Res pa je, da se samo statut sprejema na referendumu, vsi drugi akti pa na delavskem svetu, vendar pa s tem ni rečeno, da bo družbeno podjetje imelo samo statut in ne bo več potrebe po vrsto drugih samoupravnih splošnih aktov, kot so pravilniki, sklepi o splošnem načinu urejanja določenega vprašanja in poslovniki. Vse bo odvisno od tega, kaj bo v statutu zapisano. Tudi v naprej velja določilo, da delavski svet odloča z večino glasov v vseh svojih članov. To velja posebej opozoriti, ker nekateri pozabljajo, da delavski svet ne more zakonito odločati, če na zasedanju delav-
skega sveta ni navzoča večina vseh članov. V družbenem podjetju z manj kot 50 delavci se ne oblikuje delavski svet, ker njegovo funkcijo opravljajo vsi delavci. Jasno je tedaj, da v takem podjetju ne bo mogoče sprejeti nobenega veljavnega in zakonitega sklepa, če ne bo na sestanku navzočih najmanj 26 delavcev.
V zvezi s tem nastaja v praksi vprašanje, kako se bodo sprejemale uskladitve statuta v DO, kjer so TOZD-i. Ali z večino glasov vseh delavcev v DO ali z veČino glasov vseh delavcev v vsaki TOZD. O tem sta dve mnenji. Manjšinsko je tisto, ki vztraja pri večini glasov delavcev v vsaki TOZD, večina pa je tistih, ki trdijo, da velja večina glasov delavcev v DO kot celoti. Res pa je, da bo za vsak primer posebej lahko nastal spor in bo o tem moral odločati pristojni organ. Povsod v razpravah je namreč prišlo do enotne ugotovitve, da je norma člena 196 zakona slaba. Ta namreč določa, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati določbe zakona o združenem delu, ki so v nasprotju z določbo Zakona o podjetjih. To bi veljalo šele pozneje, ko bi namreč bil sprejet nov ali usklajen statut. Za uporabo določil Zakona o podjetjih in drugih zakonov mora veljati osnovno načelo, da veljajo republiški zakoni (na pr. Zakon o delovnih razmerjih, Ža-kon o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in lastnine.
itd.) oz. se uporabljajo, razen tistih določil Zakona o podjetjih, ki so neposredno uporabljiva, a povedano je že bilo, da teh v bistvu ni. Velja povedati tudi to, da vse do prilagoditve statuta DO se uporablja za gospodarske subjekte stara terminologija in še ni mogoče govoriti o podjetju.
To so le nekateri problemi na katere je treba opozoriti. Še enkrat pa velja ponoviti, da bo družbeni pravobranilec samoupravljanja moral posredovati v primerih, ko bodo organizacije združenega dela sprejemale razno razne pravilnike, ne da bi imele usklajen statut z Zakonom o podjetjih oz. bi se pri sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov kar tako posplošeno sklicevali na določila Zakona o podjetjih. Povedano po domače se lahko le pri sprejemanju ali uskladitvi statuta sklicujemo na zakonito določilo čl. 46/5 in čl. 65 Zakona o podjetjih. Vsak drug samoupravni splošni akt, splošni sklep, pravilnik ali po-siovnik pa bo neposredno mogoče sprejeti oz. uveljaviti le in če je o tem aktu dano pooblastilo v samem statutu, ki je veljavno sprejet na referendumu. Če za določeno področje ni pooblastila v statutu, delavski svet ne more veljavno sprejeti nobene odločitve. To pa ne velja za primer, da bo zakon ali kak drug predpis posebej pooblaščal delavski svet za sprejem določenega pravilnika ali poslovnika.
E. Centrih
Delegatska vprašanja in odgovori
Delegatsko vprašanje KS Gorica v zvezi z ograjevanjem parkirišč na funkcionalnih površinah
Zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), zakon o urejanju naselij. in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in zakon o stavbnih zemljiščih, (Uradni list SRS, št. 18/84) opredeljujejo kaj je funkcionalno zemljišče, ki pripada stavbi. .
Funkcionalno zemljišče je tisti del gradbene parcele oziroma stavbnega zemljišča, ki je namenjen ali potreben za redno in normalno rabo objekta ali naprave. To so dvorišča, dostopi in dovozi k stavbi ali njenim delom, parkirišča, zemljišča, ki so nujno potrebna za dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta in podobno.
Gradbena parcela (stavbno zemljišče), ki se deli na stavbišče in funkcionalno zemljišče je v zemljiški knjigi vpisano npr. kot družbena lastnina s pravico uporabe tistega, ki si je pridobil gradbeno dovoljenje (investitorja objekta), ni pa razdelano naprej v »E« knjigi po lastnikih posameznih stanovanj.
Kot del gradbene parcele oziroma stavbnega zemljišča se funkcionalno zemljišče določa v načrtu gradbenih parcel v prostorskem izvedbenem načrtu oziroma lokacijski dokumentaciji, končno |pa v lokacijskem dovo-
ljenju. To velja za stavbna zemljišča, ki se določajo in za objekte, ki se gradijo ali so izgrajeni po uveljavitvi Zakona o urejanju naselij in drugih pos.gov v prostor, se pravi po letu 1984. Na območjih, na. katerih prostorsko izvedbeni načrt ni predviden ali pa še ni sprejet, je določanje funkcionalnega zemljišča za obstoječe objekte in naprave upravna stvar, o kateri odloča za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ v upravnem postopku. Funkcionalnega zemljišča ne določa po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo lastnika ali uporabnika zemljišča.
Torej, če je funkcionalno zemljišče določeno na eden izmed navedenih dveh načinov je to zemljišče, ki pripada objektu in ni javna površina, ter za povozne površine, tudi ne javna prometna površina. Po zakonu o cestah (Ur. list SRS, št. 37/87) je javna cesta (in tudi javno parkirišče) prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja, postane pa javna takrat, ko se razvrsti in izroči v promet.
Tudi veljaven Odlok o ureditvi nemotenega in varnega prometa v naseljih na območju občine Velenje v svojem 4. členu jasno določa, da parkirišča na funkcionalnih površinah stanovanjskih blokov niso javna parkirišča, (javna parkirišča so v T. Velenju pri
Rdeči dvorani, Zavodu za urbanizem, PTT in Elektrotehni) in da z njim upravljajo skupnosti stanovalcev in določajo na teh površinah prometni režim.
kako naj ta prometni režim skupnosti stanovalcev še določajo, razen s prometnimi znaki, ki se jih nihče ne drži, tudi pri nas na Komiteju nimamo pozitivnih izkušenj. Nekatere skupnosti stanovalcev so poizkušale z označevanjem parkirnih mest, druge, tam kjer je največja stiska pa slednjič tudi z ograjevanjem. Za označevanje in ogrevanje parkirnih mest nismo izdajali nobenih upravnih dovoljenj.
Po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in zakonu o gradnji objektov pa količke z verigami ne moremo smatrati kot objekt, za katerega si je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, niti ne za dvoriščno ograjo za katero bi bilo npr. potrebno potrdilo o priglasitvi del.
Gre v bistvu za montažno fizično označitev parkirnih prostorov.
Podobno rešujejo ta problem tudi v drugih večjih mestih v Sloveniji.
Torej, če strnemo obrazložitev morajo imeti po obstoječi zakonodaji hišni sveti za upostavitev kakršnega koli režima na svojih parkiriščih pravno-veljavno do-iočeno funkcionalno zemljišče in
ustrezen sklep zbora skupnosti stanovalcev.
Komite za PGVO se zaveda problematike, ki je nakazana v obravnavanem delegatskem vprašanju, pa pripravlja naslednje ukrepe:
a)	pisno pobudo vsem mestnim KS in skupnostim stanovalcev za prenehanje ograjevanja obstoječih parkirišč
b)	opredelitev možnosti in izdajo upravnih dovoljenj za dograditev parkirišč ob najbolj problematičnih objektih,
c)	prenos večine funkcionalnih zemljišč v mestnih KS nazaj v javno upravljanje in vzdrževanje.
Menimo, da bomo s temi ukrepi izboljšali opisano problematiko.
Delegatsko vprašanje KS Šalek v zvezi z vožnjo z motornimi kolesi v soseski Šalek III
Ker pri izgradnji soseske Šalek III ni bila dovolj natančno izvedena prometna ureditev in s tem postavljena prometna signalizacija je Komite za PGVO, kot pristojni upravni organ skupaj z upravljalcem DO VEKOS že izvršil terenski ogled soseske s poudarkom na prepovedi vožnje z motornimi kolesi po rezerviranih površinah za pešce. Komite za PGVO je že izdal ustrezno odločbo, da se na vseh dostopih na rezervirane površine za pešče postavijo prometni znaki »steza
za pešče« (11—41), skupaj 12 znakov. S postavitvijo omenjenih prometnih znakov bodo podani vsi pogoji za kontrolo in kaznovanje kršiteljev s strani delavcev postaje milice.
Delegatsko vprašanje delegacije DO VEKOS in Samoupravne komunalne skupnosti v zvezi s spremembo Odloka o ZN Šmartno ob Paki
Delegacija DO VEKOS in delegacija SIS GD je podala v zvezi z Osnutkom Odloka o spremembi odloka o ZN Šmartno ob Paki pripombo češ, da v srednjeročnem planu nimajo predvidenih vlaganj v širšo komunalno opremo za realizacijo tega ZN.
Ravno zaradi tega je KS Šmartno ob Paki predlagala spremembo ZN, da bi lahko del ZN, ki ni nujno vezan na izgradnjo širše komunalne opreme aktivirala sama in tistim nekaj krajanom, ki so že lastniki zemljišča omogočila gradnjo. Ostali del ZN, to so parcele od 8 — 28 pa bo lahko realiziran takrat, kadar bosta Sklad SZ in SKIS Velenje v svojih planih zagotovila sredstva za odkup in opremo zemljišč, ter širšo komunalno opremo naselja.
V 2. členu obravnavanega odloka je opredeljena razmejitev obveznosti med KS in Skladom SZ ter ostalimi vlagatelji.
Delegatsko vprašanje KS Plešivec
Izgradnja medkrajevnega telefonskega omrežja ob severni cesti in KATC Škale ni v srednjeročnem planu PTT 1986-1990
niti ni v planu sporazuma o dodatnem združevanju sredstev za razširitev PTT zmogljivosti v občini Velenje.
Vsi zainteresirani krajani (350 novih naročnikov) v KS Škale, Plešivec, Gaberke, Ravne in Cir-kovce so združili lastna sredstva (4.000.000) po naročniku za MK tel. omrežje in KATC Škale.
Poleg tega je bilo potrebno opraviti vsa fizična dela (izkop in zasip jarka).
Prav na pobudo omenjenih KS je že v letu 1989 stekla akcija, da se prispevek za tel. priključek poenoti na območju kjer je omrežje že zgrajeno s tistim, ki omrežje gradijo. Na zadnji seji območne SIS za PTT enote T. Velenje, ki je bila 20. aprila je bil sprejet sklep o dodatnem združevanju finančnih sredstev za razširitev PTT zmogljivosti za naročnike, ki se vključujejo na že zgrajeno omrežje v občini Velenje.
Tako trenutno znaša prispevek po naročniku na območjih kjer je omrežje zgrajeno 4.778.700 din. Znesek se tromesečno revalorizira.
Občani ki združujejo posamično ali organiziranih akcijah KS sredstva v skupni del krajevnih TT omrežja (ne v razvod — individualnih priključkov od zgrajenega KR) več kot 6.900.000 din, so sofinanciranja oproščeni.
KS Plešivec je dobila odgovor na gornje vprašanje že na skupši-ni Enote PTT občine Velenje dne 20. 4. 1989.	Predsednik
komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože MRAZ, ing. str.
Grad, ki obtožuje
Nekoliko odmaknjen od naselja, proti zgornjemu koncu doline, tam, kjer zjutraj pokuka sonce izza gore, stoji na griču dokaj mogočen grad. Že nekaj stoletij je preteklo, odkar kraljuje tam in nekako zviška in oholo zre po prelepi dolini pod seboj in po vencu gora, ki jo zapirajo na zahodu. Prostrano dvorišče obkroža mogočno obzidje, ki posebej ponoči varuje grajsko poslopje pred raznovrstnimi klateži in potepuhi. To je tista vrsta ljudi, ki slabo loči svoje od tujega. Popotnik že od daleč lahko opazi, da ima grad dobrega gospodarja.
Približno takole bi lahko zapisal vsak peresa vajen človek, če bi ga pred nekaj več kot petdesetimi leti zanesla pot v Šentiljsko dolino. Če se danes povzpnemo na grič z namenom, da obiščemo Gradič, kakor se ta stavba imenuje, bomo lahko z grenkobo ugotovili, da od nekdanjega gradu ni ostalo veliko. Od daleč je njegov videz še kar zadovoljiv. Ko pa enkrat stoji človek v njegovi bližini in stopi v njegovo notranjost, oziroma dvorišče potem ostane kratko malo brez besed. Nikakor ne more verjeti, da je to kar vidi res. Prva misel oziroma beseda, ki se ti utrne je prav gotovo: »Ali je to mogoče« in »Kdo je kriv in odgovoren za to sramoto.« Človek dobi občutek, da se je vrnil v čase kmečkih uporov in turških napadov na naše kraje in, da so ga zavzeli in opustošili eni in drugi.
Kar ni storil zob časa so postorili ljudje »boljše vrste«. Vse kar je bilo kaj vrednega in se je dalo odnesti so odnesli, ostalo so raz-
bili. Vsepovsod po dvorišču ležijo kosi polomljenega pohištva, vrat, okenskih okvirjev in kupi razbitega stekla. Vse to pa prerašča grmovje in plevel. V spodnjih prostorih, kjer je bila še pred leti prijetna kmečka soba, je sedaj pravo razdejanje. Okenske odprtine so brez okvirjev. Nekdo je potrgal podnice in razbil krušno peč. Napol polomljena vhodna vrata ležijo sredi sobe kot kup nesreče. Tudi ostali prostori kažejo bolj ali manj isto podobo. Nekoč mogočna grajska klet pred katero smo imeli otro-čaji vedno strah in spoštovanje zaradi teme in hladu, ki je vel iz njene notranjosti je sedaj podobna odpadu. Če se povzpnemo v zgornje prostore, se nam ponudi ista slika. Po vseh prostorih opustošenje. Z zidu visijo ostanki električne napeljave. Verjetno ni bila zanimiva in uporabna za tiste obiskovalce »boljše vrste«. Na glavnem hodniku, katerega krasijo začuda še neoskrunjeni stebri, se ponudi obiskovalcu po-
sebej privlačen pogled. Tukaj leži križem razmetana in razbita dediščina zadnjih stanovalcev tega gradu. Od pregorelih in zarjavelih štedilnikov, jogijev vseh vrst, do ogromnega kupa kon-zervnih pločevink. Da o razbitem steklu ne govorimo.
Ko je prišel po vojni grad v družbeno last, oziroma je postal njegov lastnik država, so se vanj naselili brezdomci. Ti so, vsaj tisti na začetku, dokaj dobro seveda s pomočjo države skrbeli za poslopje. Vendar po letu sedemdeset, ko je prišla »blaginja«, so tudi grad pričeli zapuščati tisti, ki so kolikor toliko spoštovali pravilo, da je tudi na tisto, kar ni tvoje potrebno paziti. Naseljevati so se pričeli ljudje z vseh vetrov. Ti so postopoma uničili še
tisto malo, kar je stavbo spominjalo na njeno prvobitnost. Ko je pred približno petimi leti zapustil grad zadnji stanovalec je ta pričel propadati. Zob časa in zgoraj omenjeni ljudje so naredili iz njega to kar je danes.
Da bi grajsko poslopje sedaj obnovili oziroma popravili vsai do te mere, da ne bi več propadalo, na to skoraj ni misliti, saj bi bila cena previsoka. Toda vsak se bo upravičeno vprašal, zakaj se to ni storilo takrat, ko je bil še čas in bi bila cena mnogo manjša. Za vse se je takrat našel denar in kredit. Celo za snežni top. Le za tisto, kar smo podedovali od naših prednikov, oziroma vzeli nekdanjim lastnikom. Zato nismo v večini primerov znali poskrbeti.
Verjetno se tega niso zavedali tisti, ki so bili takrat na krmilu naše družbe. Danes so na drugih položajih, ali pa uživajo zasluženi pokoj. Ker smo družba, v kateri odgovarjamo vsi za vse in nobeden za ničesar, lahko vsi tisti, katere bi mogoče lahko poklicali na odgovornost, mirno živijo naprej brez najmanjšega občutka krivde, da so tudi oni prispevali svoj delež pri propadanju ene izmed takšnih kulturnih dediščin kot je grad v Šentilju.
Če se bo kateri izmed slučajnih obiskovalcev propadajočega gradu povzpel na njegovo prvo nadstropje in pogledal skozi katero izmed izropanih oken, ki so obrnjena proti zahodu, bo zagledal sredi doline nad sedemsto let
staro cerkev sv. Ilija. Farani ravno sedaj s svojimi sredstvi, pod vodstvom svojega »dušnega pastirja« in ob strokovni pomoči zavoda za spomeniško varstvo, ki pa dostikrat »Bogu bodi poto-ženo« napravi več sitnosti kot pa koristi. Torej ti farani obnavljajo cerkveni zvonik. Zavedajo se namreč, da je pri tako starem objektu potrebno vsako stvar sproti popraviti. Poznejše delo je potem precej dražje, včasih pa je nemogoče nadomestiti zamujeno. Ob vsem tem se človeku nehote utrne zlobna misel. Še sreča, da ni država po vojni vzela pod svoje okrilje tudi cerkva. Zakaj, če bi se to zgodilo, potem bi bila danes že marsikatera podobna šentiljskemu gradu.
M. Hrusti
Krajevna skupnost Nova Štifta
Navidez slabotni, pa močnejši
od drugih
Nova Štifta je prijazna krajevna skupnost z dobrimi ljudmi, to je vas razprostrajena na obronkih Menine, Rogatca in drugih vrhov, razprostranjena po širnih in lepih pobočjih. Sodi med manj razvite krajevne skupnosti v mo/irski občini, sodi pa tudi med tiste, v katerih je najbolj razvita solidarnost, tu so sožitje med vsemi krajevnimi dejavniki, prostovoljno delo, marljivost in volja po lepšem jutri. Danes šteje okrog 700 prebivalcev, ki so v zadnjem obdobju dosegli zares lepe uspehe. V primerjavi z drugimi bolj razvitimi navidez skromne, za njihove razemre pa velike in celo odločilne.
Posodobili so večino krajevnih cest in jih prevlekli z asfaltom, uredili vodovod, avtobusne postaje in pokopališče, urejajo športno igrišče, z novim gasilskim domom so pridobili tudi prostore za delo krajevne skupnosti, prenovili so dvorano v prosvetnem domu in še bi lahko naštevali. Ob tem moramo povedati, da so prav vsi krajani člani gasilskega društva, da so zelo delavni mladinci, mladi zadružniki in športniki, pridno pa dela tudi igralska skupina prosvetnega društva »Lojze Sovin-
Jože Špeh, dolgoletni tajnik krajevne skupnosti in mladi predsednik sveta krajevne skupnosti Rafko Krznar sta kljub vsemu zadovoljna in z upanjem zreta v prihodnost
šek«. Seveda jim tudi težav ne manjka. Omenimo le telefonsko omrežje, saj imajo na vsem področju vsega 30 številk.
Novo Štifto poznamo bolj malo, zato jo malo osvetlimo še z zgodovinskega vidika. To področje so ljudje naselili v zgodnjem srednjem veku, z ustanovitvijo gornjegrajskega samostana leta 1133 je tudi Nova Štifta pripadla v to posest. Preko Črnivca je vodila vozna pot po kateri so vozili sol in druge dobrine za potrebe samostana. Prva oznaka za kraj je bila Tirosek, najprej je v urbarju omenjenih 140 kmetij in 18 naseljenih pu-stot, ime Nova Štifta pa se prvič pojavi z nastankom romarske poti leta 1560. V nemškem jeziku pomeni novo ustanovo, omenja jo tudi Valvazor v »Slavi vojvodine Kranjske«, v letih okrog 1780 so imeli svojo občino in župnišče, ljudska šola je bila ustanovljena leta 1875, največ prebivalcev pa je Nova Štifta imela po prvi svetovni vojni in sicer okrog 950. Takrat je imela tudi 7 gostiln, 3 trgovine. 14 žag in veliko obrtnikov. V času gospodarske krize je veliko ljudi odšlo v svet, celo 350 jih je bilo, ki se niso vrnili v rodni kraj. Druga vojna je terjala veliko človeških žrtev, ob tem pa je bilo porušenih 110 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Po vojni so kraj temeljito obnovili, uredili cestno povezavo s kranjsko stranjo, ob vsem doseženem pa le s težavo ujemajo korak s časom. Pravijo, da so nekako na obrobju dogajanja, volje pa jim vseeno ne manjka. Ne glede na to, da živinoreja ne nudi prave socialne varnosti in ne glede na to, da se morajo voziti na delo v sosednje kranjske, savinjske in šaleške dežele, so odločeni, da bodo kraju zagotovili lepše in boljše prihodnje dni. Mladi, ki ostajajo doma in pridno delajo, so najlepše zagotovilo za to.	J P
Gradič je od daleč dokaj lep, vendar, ko stopis na dvorišče...
I »Stara šara« sredi kraja
Pred dnevi nas je občanka s pismom opozorila, da si naj na začetku Bevč v Titovem Velenju ogledamo divje odlagališče odpadkov. Odpravili smo se tja in ni nam bilo treba dolgo iskati. Že na začetku ceste v Bevče, le nekaj metrov stran od napisne table, se je prikazala nič kaj prijetna podoba. Tam je namreč majhno jezerce, ki ga opazimo šele, ko stopimo tik do njega. Imeli smo res kaj videti.
V vodi, ki je sicer za marsikatero gozdno žival življenjskega pomena, plavajo najrazličnejši zavrženi predmeti. Nekateri so v vodi že toliko časa, da je težko ugotoviti njihovo uporabno vrednost in namen, saj so že povsem razpadli. Kljub vsemu je jasno, da je tam največ bele tehnike, posteljnih vložkov, avtomobilskih delov, steklenic in še mnogo druge navlake, ki so se je ljudje želeli znebiti. Žal na tako
neprimeren način. Tudi okolica jezera je »okrašena« z najrazličnejšimi predmeti, ki v tej gozdni oazi nazorno pričajo o tem, kak-
šen je naš odnos do narave in okolice, do nas samih.
Ko človek postoji in se ozre okoli sebe, se resno vpraša, kdo
počenja takšna dejanja, ki nam še dodatno preprečujejo, da bi živeli v čistem in zdravem okolju. Mnogokrat za tako stanje krivimo vse druge, le lastne krivde nočemo in nočemo priznati.
Če se povrnemo na na primer iz Bevč, lahko zagotovo trdimo, šli smo se namreč malce detektiva, da so predmete tjakaj zvozili nekateri krajani iz Bevč. Če bi te le malo pekla vest, tega ne bi storili, temveč bi vse skupaj peljali malo dalje do ustreznih zbirnih mest, ali na odlagališče. Predlagamo, da krajani Bevč poslej sami popazijo na tiste, ki jim ni mar za čisto in zdravo okolje in jim preprečijo, da bi takšno nevestno dejanje ponavljali. Dejstvo je, da je danes onesnažen le ta del gozda, že jutri bo na vrsti drugi, pojutrišnjem tretji ... Ču-vajmo okolje, ne uničujmo ga še bolj kot je že.
B. Mugerle
Društvo multiple skleroze
Tonavit odslej brezplačno
Gaberke
Temeljni kamen za gasilski dom
V ljubljanski Nami v Titovem Velenju je bilo konec aprila srečanje članov društva multiple skleroze Slovenije oziroma ve-lenjsko-koroške podružnice, v katero so vključeni oboleli s to boleznijo iz občin Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Velenje. Tokratnega že tradicionalnega srečanja so se poleg članov udeležili še predsednik društva multiple skleroze Slovenije Alojz Ježelnik, predsednica strokovnega odbora društva dr. Beatrika Končan — Vracko, dr. Jadviga Kosi, dr. Nada Hribar in drugi gostje. Zdravniki — specialisti so odgovarjali članom, ki so zastavljali različna vprašanja v zvezi s svojo boleznijo. Sicer so udeleženci srečanja spregovorili tudi o preteklem enoletnem delu in o programu dela za naprej. Najbolj so se člani društva multiple
skleroze razveselili novice z univerzitetnega kliničnega centra, ki je vsem občinskim zdravstvenim skupnostim izdal potrdilo, da se odslej dobi zdravilo Tonavit brezplačno na recept. Na tokratnem srečanju so opravili tudi volitve, kajti dosedanji predsednik Velenjsko-koroške podružnice društva je zaradi zdravstvenega stanja zaprosil za razrešitev. Na njegovo mesto je bila izvoljena Doroteja Kunst. Srečanje so finančno podprle nekatere delovne organizacije v regiji in zasebniki:
Ivica Sagmeister, Avgust Lesjak, Olimpija Sekutovski, Rastko Lah, Frenk Kadliček, Sonani Hačim, Adil Mahmutovič, Jože Meh, Dušan Don-ko, Jerica Mlač, Mariva Strozak in drugi. Člani se za izkazano pomoč in kulturni program, ki sta ga lepo izvedla učenca OŠ Gustava Siliha, iskreno zahvaljujejo.
B. Mugerle
Udeleženci so bili veseli vsakega odgovora zdravnikov-speciali-
stov
V četrtek, 27. aprila, je bila v Gaberkah za domačine prijetna svečanost ob pričetku gradnje novega gasilskega doma. Ker je sedanji dom gasilcev na rušnem področju in bo v poldrugem letu že ogrožen, so v kraju poiskali novo lokacijo in s sredstvi rudarske škode pričeli graditi nov objekt. Postavljen bo nasproti trgovine in doma krajanov v središču kraja, tako da bo le še dopolnjeval potrebe domačinov in drugih občanov.
Po današnjih cenah naj bi veljal tri miliarde dinarjev (z urejeno okolico). Gradbena dela bodo izvedli Vegradovi gradbinci, ki so ponudili najugodnejšo ceno ter rok izgradnje (na ključ) do konca letošnjega leta.
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedli mladinci ter godba na pihala Zarja iz Šoštanja, je gasilski veteran, 91 letni ustanovitelj društva (pred 59 leti) Franc LOMŠEK iz Gaberk simbolično vzidal temeljni kamen.
Sodobno zasnovan dom bo imel tri garaže za avtomobile, dvorano za dvesto ljudi, pomožne prostore, garderobo in orodni prostor, gasilski stolp in stanovanjsko enoto, ki je bila zgrajena do pete faze že zdaj. Takšna pridobitev bo le še izpopolnila pogoje za protipožarno preventivo in gasilsko operativno sposobnost v kraju in v občini Velenje.
Jože MIKLA VC
Franc Lomšek je vzidal temeljni kamen
Fotografija pove vse
Razstavlja Oliver
I galeriji kulturnega centra han \apotnik t Titoiem Velenju so 5. maja ol-torili razšla t o de! akademskega slikarja Olirerja Tihija, ki bo odprta do 21. maja.
(Hit er Tihi je » stetu zelo znan slikar, po poreklu je Ju-goslotan. že dre desetletji pa živi in ustvarja » Veroni. Na ogled so njegota dela. izdelana r različnih tehnikah, od olja in risbe, do grafike.
Radarski oktet
Jubilejni koncert
Letos mineva deset let, od kar so na pobudo Ota Gradišnika ustanovili Rudarski oktet. Desetletje petja je za člani okteta, desetletje marljivega in vztrajnega dela in uspehov imajo za sabo.
Desetletnico svojega obstoja bodo proslavili tudi s celovečernim koncertom v soboto, 13. maja, ob 20. uri, v dvorani glasbene šole. Program bo povezoval Vili Grabner.
(T. H.)
Likovna kolonija
Lani, ko so bili delavci Vegra-da organizatorji desetega kulturnega srečanja gradbincev Slovenije, so organizirali tudi likovno kolonijo, ki je nadvse uspela. Prav zato sojo pripravili tudi letos konec prejšnjega tedna, v Topolšici, dela pa bodo razstavljena ob dnevu gradbincev, na kulturnem srečanju, ki bo tokrat v Kranju.
Organizator tokratne likovne kolonije je bilak komisija za kulturo pri konferenci sindikata Ve-grada, pokrovitelj pa občinski sindikalni svet Velenje. Koordiniral jo je Alojz Hudarin, vodil pa akademski slikar Lojze Zavolovšek. Med delom je slikarje obiskal tudi predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Franc Berginc in predsednica za kulturo pri tem odboru Katjuša Borsan.
V času likovne kolonije so slikarji amaterji ustvarili okoli 60 del. Najboljša bodo predstavili na kulturnem srečanju gradbenih delavcev, vsa ostala pa razstavili po gradbenih delovnih organizacijah Slovenije, najprej pa v galeriji Vegrad.
Naša beseda 89
V Tolminu včeraj in danes poteka republiško srečanje Naša beseda 89. Na njem sodeluje osem skupin, in sicer iz Izole, Radovljice, Krašnje, Slovenskih Konjic, Ptuja in Podgrada in kar dve iz naše občine. Z regijske tovrstne prireditve je posebna komisija izbrala člane pionirske gledališke skupine Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki in njihove Razbojnike iz Kardemome ter predstavo gleda-
liščnikov osnovne šole Gustava Šiliha Titovo Velenje Picko in Packo.
S tema dvema predstavama pa ne bodo sodelovali le na srečanju pionirskih skupin letošnje Naše besede, ampak se bodo predstavili še občinstvu v Kobaridu — tu bodo nastopili Šmar-čani — ter v Bovcu, kjer bodo Pi-cka in Packa zaigrali gledališčniki OŠ Gustava Siti ha.
Slikarji med delom
n
/
Mednarodni mladinski športni festival partnerskih mest
V	20. LETO SODELOVANJA
Od 12,—14. maja 1989. se bodo v Titovem Velenju srečali športniki partnerskih mest: ESSL1N-GENA, Schiedama in Titovega Velenja na mednarodnem mladinskem športnem festivalu. Tekmovalo bo 55 športnikov iz Esslingena (ZRN), 56 športnikov iz Schiedama (NL) in 55 športnikov iz Titovega Velenja. Tekmovali bodo v naslednjih športnih disciplinah:
v rokometu — moški in ženske, v plavanju — moški in ženske, v nogometu — moški in ženske in v krosu moški in ženske.
Tekmovanja se bodo pričela v soboto dne 13. 5. od 13,—13.30 ure v (tehle prostorih:
PLAVANJE: ZIMSKI BAZEN
V	TITOVEM VELENJU
NOGOMET: MESTNI STADION TITOVO VELENJE ROKOMET: V RDEČI DVORANI
ODBOJKA: V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE BRATOV MRAVLJAKOV
V nedeljo, dne 14. 5. 1989. bo ob 9.30 uri pričetek krosa na krožni kros stezi okoli jezera v Titovem Velenju.
Poleg športnikov, ki bodo sodelovali na MEDNARODNEM ŠPORTNEM FESTIVALU v Titovem Velenju, bodo gostje CENTRA SREDNJIH ŠOL v Titovem Velenju tudi mladi gimnazijci gimnazije THEODOR HEUSS iz Esslingena. Obe gimnaziji že vrsto leto uspešno sodelujeta na glasbenem področju z nastopom pevskih zborov. Lani so bili VELENJČANI v Esslin-genu, letos pa so gostje Titovega
Krajevna skupnost Stara vas
Za novo kakovost življenja
V Stari vasi so s svečano sejo Skupščine Krajevne skupnosti Stara vas in vodstev družbenopolitičnih organizacij v soboto, 29. aprila, obeležili praznik krajevne skupnosti. Svečane seje so se, med drugimi, udeležili tudi predstavniki pobratene krajevne skupnosti Grad iz občine Murska Sobota in odbora skupnosti borcev XIII. SNOUB Mirko Bračič. V noči od 30. aprila na 1. maj 1944 so namreč Bračičevci napadli okupatorjevo postojanko na velenjskem Rudniku lignita in Elektrarni. Ta pomemben dogodek iz naše polpretekle zgodovine so si krajani Stare vasi izbrali za svoj krajevni praznik.
Predsednik Skupščine Krajevne skupnosti Stara vas Marjan Lipovšek je v priložnostnem nagovoru, med drugim, dejal, da slavijo krajani Stare vasi letos že štirinajstič svoj praznik. Letošnje slavje se, v primerjavi s prejšnjimi, razlikuje po tem, da ga ne združujejo z delovnimi zmagami oziroma pridobitvami krajanov ali združenega dela na območju Stare vasi. Sicer so v tej titovo-velenjski Krajevni skupnosti med dvema praznikoma uredili kabelsko razdelilni sistem, na katerega je priključeno več kot 80% vseh družin, posodobili so nekaj krajevnih cest, začeli pa so tudi s pripravami za funkcionalno usposobitev prostorov krajevne skupnosti.
V prizadevanjih za kar najbolj dosledno uveljavitev ustavne vloge krajevne skupnosti si v Stari vasi, po besedah predsednika Skupščine KS, še posebej prizadevajo ustvariti najustreznejše pogoje za delo in življenje krajanov. Pri tem je poudaril, da so že ob obravnavi planskih dokumentov za obdobje 1986-1990 opozorili na nekatere slabosti dokumentov, posebej še v zvezi z varovanjem okolja, tako na prekomerna onesnaževanje okolja in neracionalno in nenamensko rabo še razpoložljivega zazidalnega zemljišča, in pa na neprimernost n adaljnjega nenadzorovanega zaposlovanja, posebej še nekvalificirane delovne sile. Ta in še nekatera druga vprašanja iz-
Velenja gimnazijci iz gimnazije Theodor Heuss iz Esslingena. Naj tudi njim velja prisrčna dobrodošlica vseh prebivalcev Titovega Velenja in VELENJSKE OBČINE.
Od 24.-26. marca 1989. se je v Titovem Velenju mudila delegacija STADTJUGENDRINGA, ki se je pogovarjala s predstavniki TURISTIČNE ZVEZE OBČINE, s predstavniki ZSM, Študentskega kluba in s predsednikom SO Velenje mag. Dragom Šulekom.
Namen tega obiska je bil utrditi vezi sodelovanja s Titovim Velenjem in s občino Velenje.
URADNO BOMO V LETU
1990 SLAVILI 20. OBLETNICO USPEŠNEGA SODELOVANJA IN PARTNERSTVA MED MESTOMA TITOVO VELENJE IN ESSLINGENOM.
Vezi sodelovanja med obema mestoma so se spletle že zdavnaj v času, ko je v T. Velenju še deloval DOM POČITNIŠKE ZVEZE, t. j. leta 1964., ko je takratni DOM POČITNIŠKE ZVEZE uspešno sodeloval z BIROJEM ZA MEDNARODNO IZMENJAVO MLADINE PRI CK ZMJ.
Kot začetnik tega gibanja je bil Nemec — Esslinčan Otto Wein-man, ki si je v porušeni in premagani Nemčiji zamislil in postavil MOTO GIBANJA: SVET BREZ MEJA navkljub razkosani in porušeni Nemčiji.
Živeti brez meja v VELIKI EVROPI, ŽIVETI V MIRU SVOBODI, V DEMOKRATIČNI IN MIROLJUBNI EVROPI.
Zategadelj poteka vsako leto IZMENJAVA MLADINE MED PARTNERSKIMI MESTI, da se mladi medseboj spoznajo, da bi lahko JUTRI živeli v medsebojnem zaupanju, razumevanju, da bi položili trajne temelje MIROLJUBNEGA SOŽITJA NARODOV SVETA.
Tem ciljem gremo tudi mi nasproti z organizacijo MEDNARODNEGA ŠPORTNEGA FESTIVALA, da udejanjimo vezi sodelovanja na športnem področju, vezi partnerstva, vezi medsebojnega razumevanja. S svojo udeležbo na teh prireditvah bomo tudi prebivalci Titove-
ga Velenja in občine podprli napore po utrjevanju prijateljskih vezi mest, ki uresničujejo napore vseh miroljubnih sil sveta, da zgradimo SVET MIRU - SVET PRIJATELJSKEGA SODELOVANJA.
Vsem gostom, ki prihajajo v Titovo Velenje, izrekamo ob tej priložnosti ISKRENO DOBRODOŠLICO. Bodimo jim dobri gostitelji, dobri znanci. Seveda je najpomembnejše, da se bodo IGRE dobro iztekle. Upajmo, da bo tudi WANDERNPOKAL, ki so ga lani iz Esslingena prinesli naši športniki, TUDI LETOS ostal med nami v Titovem Velenju.
GUSTL TANŠEK


7UTlMOu,
- -O-V '
- v - v
pfOT'

///
JM m KW MM
KojU ffj
Šmartno ob Paki
Slavili bodo krajevni praznik
stopajo v zadnjem času v Šaleški dolini z vso ostrino.
Skladno z občinskim programom »kakovost«, v katerem so tudi vprašanja oziroma naloge, ki zadevajo krajane Stare vasi, si po besedah Marjana Lipovška zdaj v tej Krajevni skupnosti prizadevajo oblikovati novo kakovost življenja. V prihodnje želijo še bolj uveljaviti temeljno celico krajevne skupnosti — sosesko, zavzemali se bodo za novo, bolj racionalno in še učinkovitejše organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti, še večje pomoči bo morala biti deležna mladinska organizacija itd. Pričakujejo pa tudi, da se bo v skupno dogovorjene akcije v krajevni skupnosti tudi v prihodnje, tako zgledno kot doslej, vključevalo združeno delo.
V nadaljevanju seje je Matjaž Klemenčič, predsednik krajevne konference SZDL Stara vas podelili letošnja bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih Milan Jeram, Milena Repnik in Tilčka Bubik.
Udeležence seje sta pozdravila Janez Zrim, predsednik Skupščine Krajevne skupnosti Grad in Marjan Prestor, predsednik odbora skupnosti borcev XIII. SNOUB Mirko Bračič. Delegacije, ki so jih imenovali na seji, pa so odnesle vence k spomeniku tovariša Tita in k spominskim ploščam na Starem jašku in k hiši, v kateri je živel in delal Simon Blatnik.
— rj—
Dogodki iz polpretekle zgodovine so v marsikaterem okolju povod za praznovanje krajevnega praznika. Tudi krajani krajevne skupnosti Šmartno ob Paki se bodo to nedeljo, 14. maja, s priložnostno prireditvijo spomnili domačinov, ki jih je okupator v noči iz 8. na 9. maj, leta 1942, odpeljal najprej v celjske zapore, nato pa v zloglasna nemška koncentracijska taborišča in od katerih se ni nihče vrnil na svoj dom.
Krajevni praznik bodo tokrat proslavili nekoliko drugače kot pretekla leta. Ne z odkritji spominskih obeležij, niti ne s pridobitvami, ampak s prikazom starih kmečkih običajev. Vaški odbori, ki v tej krajevni skupnosti dobro delajo, bodo ob tej priložnosti prikazali običaj, značilen za njihov »konec«. Tako bodo krajani Malega vrha obudili običaj mlačve, Režica, ki je bila znana po dveh kovačijah, bo pred-
stavila to dejavnost, Slatinčani bodo predli in tkali,. . . Osrednjo prireditev bodo krajani Šmartnega ob Paki začeli ob 14. uri.
Čeprav smo na začetku zapisali, da tokrat ne bodo predali svojemu namenu nobene pridobitve, še to ne pomeni, da niso v preteklem letu nič naredili. Prav nasprotno. Leto 1988 je bilo, po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki
Iva Rakuna, najuspešnejše v zadnjih nekaj letih. Znali so obrniti referendumski dinar, denarne prispevke krajanov samih, da posebej ne omenjamo udarniškega dela. Brez levjega deleža krajanov gotovo ne bi bili tako uspešni pri izgradnji vodovoda v Velikem, Malem vrhu in delu Gavc, pri posodobitvi okrog 6 kilometrov krajevnih cest, pri ureditvi ceste skozi naselje Šmartno ob Paki in še kaj bi lahko omenili.
S takšno voljo, zagnanostjo in poletom so Šmarčani »stopili« tudi v to leto. Poleg obnovitve dotrajanih asfaltnih prevlek na nekaterih cestah v kraju, naj bi
letos rešili še zadnja vprašanja pri oskrbi z zdravo pitno vodo v tem kraju. Precej več denarja in dela naj bi namenili izgradnji telefonskega omrežja, ki je predmet razprav skoraj vsake seje sveta in skupščine krajevne skupnosti že nekaj let zapored. Po zagotovilih naj bi letos uredili vse potrebno za izgradnjo prostora za telefonsko centralo, sekundarno in primarno omrežje pa naj bi »prišlo na vrsto« spomladi, leta 1991. Ob nekaterih manjših nalogah ostajajo aktualne tudi ekologija, urejeno in čisto okolje.
(top)
Savinjski gaj v Mozirju
Stotisoci cvetov, novosti in zanimivosti
Nevtralnost pomaga zatiralcem, nikoli zatiranim.	Elie Wiesel
Mirne vesti lahko zapišemo, da Savinjski gaj v Mozirju, tudi park slovenskih vrtnarjev, stopa na novo, se pravi — pravo pot. Več kot 11)0.000 cvetočih tulipanov vsekakor ni novost, tudi tisoči narcis in ostalega cvetja ne. prijetna novost so ostala in bolj spodbudna dejstva. Slovenski vrtnarji so pred nedavnim v Mozirju opravili letni občni zbor svojega društva, se pogovorili o svojem preteklem in bodočem delu, spregovorili pa tudi o prelepem parku ob Savinji. Zanj so že pred časom izbrali poseben odbor, saj se pogoji za nadaljnje upravljanje gaja izpolnjujejo. Prehajajo iz moralne v pravo in nujno podporo. Ogromnega števila de-
lovnih ur in prispevkov vrtnarjev, pa različnih dejavnikov Mozirja in od drugod ne kaže ponavljali, omejimo se na pogled v prihodnost, predvsem sedanjost.
Gaj se je letos razcvetel mesec dni prej kot po navadi, za kar je kriva narava. Zgodnjemu razcvetu je sledilo dokaj dolgo obdobje slabega vremena, obiskovalcev pa vseeno ni manjkalo. Letos je urejen vsaj tako kot prejšnja leta. bolje rečeno — še lepše. Tako bo skozi vso sezono. Zanimanje zanj raste, precej jih je. ki bi si želeli r njem urediti svoje gredice, svoje prostore. Še letos ga bodo na zahodnem delu uredili in razširili, končno v kmečki hiši nudijo poleg
ogleda tudi domače jedi in pijače, dobre in dobrodošle, tudi druge ponudbe ne manjka in še reč je bo. Tudi pomoči, liste ta prave. Med prvimi je pravo potezo napravil Elkroj. kije kupil letne karte za vse zaposlene, nemara bodo sledili še drugi. Slovenski vrtnarji so po lanskih zagatah lelos lahko bolj zadovoljni, veseli, da so vsaj na začetku naleteli na podporo svojih želja in načrtov. Ti pa niso majhni. Savinjski gaj je že danes med najlepšimi doma. z novimi posegi r svojo lepoto in ponudbo pa se bo vsaj približal najlepšim v Evropi. Le vnovčiti ga bo še treba.
J P.
KSPesje
Obisk iz Makedonske Kamenice in Splita
V krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke Pe-sje se pridno pripravljajo na obisk delegacij iz Makedonske Kamenice in Splita. Gostje bodo prišli na obisk v Šaleško dolino 19. maja in bodo pri prijateljih v Pe-sju ostali do 21. maja. Split-čani so prvotno svoj obisk načrtovali teden dni kasneje, sedaj pa so se odločili, da pridejo skupaj z gosti iz Makedonije. Gostitelji so že pripravili podroben program bivanja gostov v njihovem kraju.	B. M.
Koledar kulturnih prireditev maj '89
1.	Četrtek, i i. maja, ob 19.30
dvorana Glasbene šole Tilovo Velenje koncert
Pevski zbor Gimnazije Theodor Heuss Esslingen
Dirigent: Klaus VVolf
Pevski zbor Centra srednjih šol Titovo
Velenje
Dirigent: Danica Pirečnik.
2.	SOBOTA, 13. MAJA, OB 19.00
obisk v operi v Ljubljani Georges Bizet CARMEN
Dirigent: Lovrenc Arnič
Naslovno vlogo bo pela Alenka Der-
nač-Bunta
Odhod ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmana 60.000 din. Za vse, ki so potovali na ogled te opere dne 26. 4. 1989, ko je bila predstava odpovedana, je prevoz brezplačen.
3.	sobota, 13. maja, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje — stiskama
EPIDEMIK
ročk koncert skupine iz Žalca Vstopnine ni!
4.	SOBOTA, 13. MAJA, OB 20.00 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje RUDARSKI OKTET
jubilejni koncert ob 10-letnici okteta Umetniški vodja: Ciril Vertačnik
5.	PETEK, 19. MAJA, OB 20.00
dom kulture Titovo Velenje — stiskama
YU ROČK glasbeni večer Vstopnine ni!
6.	SOBOTA, 20. MAJA, OB 18i00
dvorana doma kulture Titovo Velenje
B1LJANA PLATNO HELEŠE
Nastopa folklorna skupina
KUD Vera Jocič iz Makedonske Ka-
menice.
Vstopnine ni!
7.	SOBOTA, 20. MAJA, OB 19.30
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
ciklus koncertov komornega ansambla »Slovenicum«
W. A. Mozart: Betulia Liberata, azio-ne sacra KV 118
8.	SOBOTA, 20. MAJA, OB 20.00
dom kulture Titovo Velenje — stiskama
DOLINA ODMEVA
nastop akustične skupine iz Ljubljane
v organizaciji ŠKUC — Forum
9.	NEDELJA, 21. MAJA, OB 19.00
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
izjemen baletni dogodek BALETNI ANSAMBEL »GULBEN-KIAN« (Lizbona) Koreografija: Vasco Wellenkamp
10.	PONEDELJEK, 22. MAJA, OB 20.00
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje letni koncert
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je
• •
11. MAJA LETA 1919
V	Velenju je bil maj leta 1919 izredno buren mesec. Zaradi katastrofe na koroški fronti so začeli z ogroženih območij Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline seliti urade, Okrajno glavarstvo v Slovenj Gradcu je upravi premogovnika v Velenju naročilo naj se umakne in s seboj odnese tudi blagajno. Po poročilu uprave velenjskega premogovnika sta dva uslužbenca odnesla okoli 70.000 kron na dom rudniškega blagajnika Ska-ze. Delavci, ki so za to zvedeli, do sumili, da jim uprava ne bo izplačala doklad k njihovim plačam. Nastalo je veliko razburjenje. Okoli 100 premogarjev nočne izmene je v noči na 7. maj zapustilo jamo in krenilo, oboroženo s krampi in lopatami, na blagajnikov dom. Blagajniku so odvzeli denar in si ga v bližnjem gozdu razdelili. Ob vrnitvi v premogovnik so s seboj odpeljali tudi oba uslužbenca. Dva podoficirja, ki sta pri delavcih intervenirala za izpustitev uslužbencev, sta pri tem grozila z orožjem in prišlo je do streljanja. Premogarji so ob tem, po nekaterih izjavah vzklikali: »Živio boljševizem, dol z vojaštvom, itd.« Pozno popoldne je premogovnik ob streljanju zavzelo vojaštvo in aretiralo okoli 20 premogarjev. Na posredovanje orožnikov, ki so izjavili, da bodo sami vodili nadaljnje preiskave, je vojaštvo prenehalo streljati. Unija slovenskih rudarjev je 9. maja organizirala shod, na katerem so mirili razburjene premogarje. Premogarji so zahtevali izpustitev svojih tovarišev, ker bo sicer šel šaht v zrak. Aretirani premogarji so bili izpuščeni in tudi glavni organizator akcije na rudniško blagajno ni bil obtožen. Naslednji dan je rudarski glavar razpravljal s petimi zaupniki premogarjev in zastopniki Unije o njihovih mezdnih zahtevah. Premogarji so dosegli povišanje mezd na 30 kron. Zanimivo je poročilo rudarskega glavarja, ki je vladi priporočil, »da bi bilo za pomiritev premogarjev treba poslati srbsko (!) vojsko, da naredi red in se vsepiu ogne, kar bi kazalo po mnenju delavstva slabost oziroma premoč delavstva. To bi imelo zle posledice za vso Slovenijo.« Deželna vlada je res prosila komando Dravske divizijske oblasti, da pošlje v Velenje vojaštvo. Dne 11. maja pa je razglasila naglo sodišče v obmejnih glavarstvih Slovenj Gradec, Celje, Maribor in Radovljica, z namenom, da zatre zanjo nevarna gibanja in vzpostavi red. Vodja okrajnega glavarstva Slovenj Gradec pa je že naslednji dan obvestil deželno vlado, da premogarji spet delajo, vseh nemirov pa naj bi bil kriv le nesporazum. Iz interpelacije socialdemokratskih poslancev v začasnem narodnem predstavništvu je razvidno, da naj bi oficirji celjskega pešpolka 7. maja aretirali dva premogarja in enega vojaka, ki so peli antidinasti-čno pesem, ter jih brez sodbe ustrelili.
Zanimiv je tudi opis teh dogodkov v župnijski kroniki škalske dekanije, ki jih je zapisal dekan Ivan Rotner. Rotner pravi, da so ga ti dogodki tako vznemirili, da je moral svoj mir poiskati pri župniku v Vojniku.
LETA 1930
Policiji je spomladi leta 1930 uspelo razbiti komunistično organizacijo v Sloveniji. Aretirali so veliko komunistov po vsej Sloveniji. Večina šaleških komunistov je bila aretirana med 11. in 18. majem 1930. Prva sta bila aretirana Josip Polanc in njegova žena Urška, zadnji pa sekretar prve ilegalne partijske celice v Šaleški dolini Jože Lekš, ki je bil aretiran šele 21. junija 1930. Šaleški komunisti niso zakrivali vdora v partijsko organizacijo, a so po aretacijah preiskovalcem precej priznali. Vse do leta 1934 v Šaleški dolini nato ni bilo organiziranega delovanja komunistov.
LETA 1956
V	Celjskem tedniku, št. 19 je kar precej novic vezanih na našo dolino. Med drugimi so tu novice o praznovaju krajevnega praznika v Šmartnem ob Paki, obisku občinskega sindikalnega sveta iz Celja, zletu društev Partizana v Velenju ter novica o tabornikih v Topolšici. Zanimive so seveda prav vse novice, omejili pa se bomo le na zadnjo iz Topolšice, ki pravi:
»O tabornikih v Šaleški dolini ni bilo doslej mnogo čuti. Organizirani so bili le v Šoštanju. Lani pa so v Topolšici ustanovili družino Toplega vrelca, ki ima danes že 26 članov. Ob dnevu tabornikov so organizirali prve izpite. Sedaj se pripravljajo na velik propagandni tabor, ki bo v idiličnem kotičku poleg zdravilišča. Da lahko družina uspeva, imata nemalo zaslug zdravilišče in Tovarna usnja v Šoštanju, ki sta materialno in moralno podprla delo društva.«
PRIPRAVIL: DAMIJAN KUAJ1Č
Mešani pevski zbor GORENJE Na programu so duhovne in narodne pesmi
Zborovodja: Majda Završnik
11.	ČETRTEK, 25. MAJA, OB 20.00
dom kulture Titovo Velenje stiskama
IZTOK HI RTI kantavtorski koncert
12.	PETEK, 26. MAJA, OB 19.00
knjižnica in galerija Kulturnega centra
FOTO RAZSTAVA
otvoritev s s kulturnim programom
13.	PETEK, 26. MAJA, OB 20.00 dom kulture Titovo Velenje EVGEN
izvaja Amatersko gledališče Velenje — Oder mladih Režija: Karli Čretnik Vstopnina 7.000 din.
14.	SREDA, 31. MAJA, OB 19.30
obisk v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu
GIUSEPPE DI STEFANO Eden najslavnejših tenorjev našega stoletja z gosti:
Monica CURTH, sopran in Roberto NEGR1, klavir Program: Bellini, Schubert, Brahms, Strauss, Tosti, Puccini ter napolitan-ske pesmi in dueti
Cena aranžmana 80.000 din. Odhod ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Prijave do 19. maja. Pohitite!
15.	Koncert CONSORT1UM MUS1-CUM
Zadnji abonmajski koncert MPZ CONSORT1UM MUS1CUM, ki bi moral biti dne 19. maja 1989, je prestavljen na termin koncem septembra IV89. Abonenti prihranite abonmajske izkaznice.
16.	SLAVNOSTNI KONCERT RUDARSKE GODBE
Dne 14. junija, ob 20.00, bo v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slavnostni koncert ob 70-letnici Rudarske godbe Titovo Velenje. Dirigent bo Ivan Marin. Solist na oboi: Tanja Petrej.
Tega dne bo ob 18.00 izpred Rdeče dvorane odpeljal psoeben avtobus. Cena prevoza 40.000 din. Prijave na telefon 853 574 ali osebno v domu kulture Titovo Velenje, soba 53/1, vsak dan do 14.00.
17.	BORIS GODUNOV
Tokrat bo naša karavana že tretjič krenila na ogled veličastne opere Mu-sorgskega BORIS GODUNOV, ki bo v veliki dvorani Cankarjevega doma, v soboto dne 10. junija 1989, s pričet-kom ob 18.00.
Dirigent bo Blaž Arnič. Naslovno vlogo bo pel Dimitar Petkof iz Sovjetske zveze.
Odhod avtobusa ob 15.00 izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Cena aranžmana 80.000 din.
18.	RAZSTAVA »SLOVENSKI GLEDALIŠKI PLAKAT«
V izložbenem oknu Name, Veleblagovnice Velenje bo v mesecih maj in junij odprta razstava SLOVENSKI GLEDALIŠKI PLAKAT, ki jo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik.
LESTVICA VIDEOTEKE M4
1.	MANIAC COP
2.	PLAYBOY I. in 2.
3.	HANGMAN
4.	EVI L OLTAR
5.	HELLRAISERS 2
6.	COHEN AND TATE
7.	TO YOUNG TO HERRO
VIDEOTEKA M4 je vsak dan odprta od 13. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. ČLANARINE NI!
Na tri enkratno izposojene kasete je ena brezplačna. Enkrat tedensko je posojanje kaset brezplačno (število kaset je neomejeno!). LOTERIJA M4
Koledar
Četrtek, 11. maja — Žiga, Mert, Franka, Zdenko Petek, 12. maja — Pankracij (Aci), Polda, Nejče Sobota, 13. maja — Servacij, Vesna, Lina, Jasna Nedelja, 14. maja — Bonifacij, Matija, Lino, Valjhun Ponedeljek, 15. maja — Zofka (Sonja), Izidor, Alda Torek, 16. maja — Janez, Baldo (Baldvin), Andreja Sreda, 17. maja — Jošt, Bruno, Mojca (Mojcej)
l 1	1"	M	[H	M	1 1	1 1	1 1	1 I
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 11. 5. ob 18. in 20. uri KAVARNA ASTORIA - domači film. Vloga: Janez Hočevar, Lidija Kozlovič
Petek, 12. 5. ob 18. in 20. uri DEKLE IZ KITAJSKE ČETRTI — ameriški, ljubezenski. Vloga: James Russo
Sobota in nedelja, 13. in 14. 5. ob 18. in 20. uri TRANSILVANIJA 6-5000 — ameriški, horor komedija. Vloga: Jeff Goldblum
Ponedeljek, 15. 5. ob 10., in 20. uri DEKLE IZ KITAJSKE ČETRTI — ameriški, ljubezenski
Torek, 16. 5. ob 18. in 20. uri FEDERALCI - ameriški, komedija (VIDEO). Vloga: Rebec-ca Demornay
Sreda, 17. 5. ob 10., 18. in 20. uri IGRA V PODZEMLJU -ameriški, kriminalni. Vloga: Tom Hulce
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 11. 5. ob 20. uri SMEH V VESOLJU - ameriški, komedija - CIKLUS KOMEDIJ
Petek, 12. 5. ob 16. uri — pričenjamo s TEDNOM OTROŠKEGA FILMA: MAJA IN VESOLJČEK — domači, mladinski v režiji Janeta Kavčiča. Igrajo: Ana Papež, Ajdovec Dario, Maks Furjan
Sobota, 13. 5. ob 16. uri SVET, KI IZGINJA - domači (nadaljevanje filma ZADNJA OAZA). Režija: Petar Lalovič. Tekst govorita: Petar Kralj in Ivo Ban
Nedelja, 14. 5. ob 10. uri MI-ŠEK, VELIKI DETEKTIV ameriški, risani film. Je posrečena kombinacija klasične Disne-yeve risanke in računalniške animacije v zgodbi.
Nedelja, 14. 5. ob 16. uri SONČNICE — domači film. Režija: Jovan Rančič. Film obravnava starost in z njo povezano osamljenost in nam govori o koraku do človečnosti, topline, razumevanja, ki bi ga morali ljudje napraviti, da bi to osamljenost premostili. V tem filmu nam bodo to pokazali otroci.
Ponedeljek, 15. 5. ob 20. uri BARVA DENARJA (THE CO-LOR OF MONEY) - ameriški
-	CIKLUS FILMOV TOMA CRUISEA
NOČNI KINO V REDNEM KINU:
Četrtek, petek in nedelja, 11., 12. in 14. 5. ob 22. uri SUPER DESETKA — ameriški, trda erotika. Vloga:
Sobota in ponedeljek, 13. in 15. 5. ob 22. uri NENA I. DEL
—	ameriški, trda erotika (VIDEO). Vloga: Raven Tom By-ron. Nagrajen s 5 OSKARJI za porno film!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 13. 5. ob 20. uri NOČNI KINO:SUPERDESETKA ameriški, trda erotika
Nedelja, 14. 5. ob 17. uri OTROŠKA MATINEJA: MAJA IN VESOLJČEK - domači, mladinski
Ob 19. uri DEKLE IZ KITAJSKE ČETRTI - ameriški, ljubezenski
Ponedeljek, 15. 5. ob 19. uri TRANSILVANIJA 6-5000 -ameriški, horor komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 12. 5. ob 20. uri KA-' VARNA ASTORIA - domači film
Nedelja, 14. 5. ob 14.30 uri OTROŠKA MATINEJA: MAJA IN VESOLJČEK - domači, mladinski
Ob 20. uri NOČNI KINO: SUPERDESETKA - ameriški, trda erotika
Torek, 16. 5. ob 20. uri TRANSILVANIJA 6-5000 - ameriški, horor komedija
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!

Za urejeno okolje
Zlate, srebrne, bronaste vrtnice
Komisija za varstvo okolja pri Turističnem društvu Titovo Velenje je na nedavnem občnem zboru s prehodnimi pokali, priznanji, zlato, srebrno in bronasto vrtnico nagradila tiste organizacije krajevne skupnosti in posameznike, ki so v preteklem letu skrbeli za urejen videz okolice.
Med mestnimi krajevnimi skupnostmi je zbrala največ točk in s tem osvojila prehodni pokal krajevna skupnost Franca Le-skoška Luke-Pesje, med vaškimi krajevnimi skupnostmi pa so člani komisije ocenili za najbolj urejeno krajevno skupnost Lo-kovico. Zlato in srebrno vrtnico so tokrat podelili le eno, in sicer sta zlato prejela Cvetka in Edo Lipnik iz Skal, s srebrno vrtnico pa so za prizadevanja za urejenost nagradili Jožico in Rada Bri-tovška, prav tako iz Škal.
Dežurstva
Dežurni zobozdravniki:
Četrtek, 11. maja — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Vrabič
Petek, 12. maja — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Zupančič
Sobota, 13. maja — glavni dežurni dr. Kočevar, notranji dežurni dr. d. Popov
Nedelja, 14. maja — glavni dežurni dr. Kočevar, notranji dežurni dr. D. Popov
Ponedeljek, 15. maja — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. S. Popov
Torek, 16. maja — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Žuber
Sreda, 17. maja — dnevni dežurni dr. V. Vrabič, nočni dežurni dr. Smonkar
Dežurni zdravniki:
V nedeljo, 14. maja je dežurni zobozdravnik dr. Ivan Janežič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 12. maja do 19. maja je dežurni dipl. veterinar Sonja Knez, na veterinarski postaji v Šoštanju, telefon: 881-322.
IZOSTANKI Z DELA ZARADI BOLEZNI, NESREČ IN NEGE
Poprečje Marec		
DO, DS, TOZD	1988	1989
DO TEŠ		
- TOZD TEŠ 1.	3,13	3,24
- TOZD TEŠ II.	4,65	3,78
— TOZD Vzdrževanje	5,13	5,01
— TOZD Inženiring	3,47	5,97
- DSSS	4,58	3,40
DO RLV		
— TOZD Jama Pesje	7,47	7,67
— TOZD Jama Preloge	9,39	9,20
— TOZD Jama Škale	8,96	9,35
— TOZD Priprave	8,28	8,39
— TOZD Jamske gradnje	5,85	7,97
— TOZD Jamski transport	7,69	8,58
— TOZD Jamska mehanizacija	5,62	6,35
— DS Zračenje	6,39	5,70
— TOZD Klasirnica	5,22	5,22
— DS Kopalnica	6,93	6,66
— TOZD Zunanja dejavnost	5,60	5,78
- DSSS RLV	2,78	4.04
TOZD Izobraževanje	7,26	8,19
DO ESO	3,09	5,90
- REK, APS	2,91	3,09
- REK, DO Tiskarna	6,37	6,63
— REK, Družbeni standara	,25,13	6,21
— REK, DS Zavarovanje	4,28	4,99
- REK, DSSS SOZD	4,47	4,47
DO S1PAK	4,51	3,75
GORENJE		
DO GOSPODINJSKI APARATI		
— TOZD Štedilniki	6,72	8,42
— TOZD Pralno-pomiv. tehnika	6,03	8,19
— TOZD Gostinska enota	6,44	5,50
— TOZD Zamrzovalna tehnika	7,89	8,03
- DSSS GA	4,38	4,76
— TOZD Galvana	5,51	6,50
— TOZD Vzdrževanje	3,04	4,17
DO NOTRANJA OPREMA		
— TOZD Pohištvo	7,78	7,65
— TOZD Gradbeni elementi	8,50	10,45
— DSSS NO	4,53	1,79
DO ELEKTRONIKA široke po-		
trošnje	6,91	4,18
DO GORENJE - Servis	5,59	6,86
DO GORENJE - Commerce	3,46	3,10
DS GORENJE - Interna banka	4,38	3,65
DO GORENJE - RAZISKAVE		
IN RAZVOJ	3,21	2,99
DO PROCESNA OPREMA	2,97	3,54
GORENJE SOZD DSSS	2.65	2,58
DO V EPI. AS	7,09	6,55
DO »ERA«		
TOZD Koplas	3,07	7.97
TOZD Maloprodaja	5,58	5.92
TOZD Veleprodaja	3,15	1,23
TOZD Kmetijstvo	5.37	4.94
-	TOZD »VINO« Šmartno ob
Paki	5,23	6.98
-	DSSS ERA	5,71	8,99 DO »VEGRAD«	6,09	7,21 CENTER SREDNJIH ŠOL	2,03 TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ	6,73	6,69 ELKROJ — Konfekcija Šoštanj	6,21	7,60 MERX — TOZD Potrošnik	4,73	5,66 »NAMA« TITOVO VELENJE	3,75	2,91 DO VEKOS
-	TOZD Toplotna oskrba	3,87	8,72
-	TOZD Komunalna oskrba	4,27	2,93
-	TOZD Stanovanjska oskrba	6,81	14,11
-	DSSS Vekos	3,18	_5,42 PROJEKTIVNI BIRO tnipo-
5,31	datka
ZAVOD ZA URBANIZEM -	8,20
MODNI SALON	6,39	7,39
ŽTO, TOZD ZA PROMET	4,33	4,94 VIZ
-	TOZD BIBA Ročk Šoštanj	3,19	2,09
-	TOZD K. D. Kajuh Šoštanj	5,28	5,45
-	TOZD Gustav Šilih Velenje	3,92	1,27
-	TOZD Anton Aškerc Velenje	3.64	6,96
-	TOZD V. Vlahovič Velenje	4.25	2,70
-	TOZD Bratov Mravljak Velenje	3,39	3,16
-	TOZD M. P. Toledo Velenje	1,92	—.
-	TOZD XIV. divizije Velenje	4,84
-	TOZD Bratov Letonje Šm/Pa-
ki	2,11	0,11 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE	6,14	7,49 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ	5,99	4,14 GLASBENA ŠOLA VELENJE	2.80	2.51 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
-	TOZD Bolnišnica Topolšica	4,97	4.67
-	TOZD Splošno zdravstvo	5,08	6.43
-	TOZD Zobozdravstvo •	3,31	2.45
-	TOZD Zdravilišče	6,13	3,20
-	TOZD ZG	3,35	2,28 UPRAVNI ORGAN OBČINE
VELENJE	6,83	8,18 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA	2,17	2,72 LJUBLJANSKA BANKA	2,73	2,61 PTT — TOZD T. Velenje	5.86	3,82 DO INŽENIRING	4,43	1.94 GOSTINSTVO PAKA	5,26	5.93 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH	2.49	3.98 BRIVN1CE IN ČESALNICE	3.33	3,63
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
-	OBČINSKI ODSTOTEK	5.56	5.58
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE
.OBDOBJE.
.KI_
,SMO_
,MU_
DALI_
.VSEBINO.
O^' U9o«nih na*«**
8-20. maja
ERA NAMA
-	moške maje .
-	moške srajce
-	moške srajce
-	otroške maje
-	posteljnina

CT- 570
kuhinjske serviete - brisače _
CENTER_
tf-ooo - a?, Foq _SJLlMSL
ž-
ženske bluze krat. rok. ženske maje

CPfl
moške jeans srajce moške maje
095
Z h. 465
moške bombaž, nogavice volna za ročno pletenje _ potovalne torbe_
UtU
C,A V5
fo■ m
ZIBKA
otroške trenirke otroške hlače _ otroške srajce
-H/0 .000 - 4 CO. 000

-	telovadne hlače Yassa-
-	športni vozički_
-	Bebi stolčki
35 % popust _
-	ženske maje _
-	moške maje _
STANDARD NAMA
ki. POD - kf- OOO
ik 500 - 1G- Son
4-76.900
lus.8an - 4ko-bot)
H W
U ■ UO
- bela tehnika_
akustika Gorenje.
DEKOR
pOpu-st pri gotovim	°L

-	zavese_
-	blago za
vikend stole 45 cm __
-	blago za ležanike _
-	tapetniško blago _
-	WC garniture __
SODOBNA OPREMA
k&iMl - UAiSlS

OSO - OA-.lfji


-	kuhinje MARLES, GORENJE, SVEA za gotovino popust od 20 - 35 %
-	kuhinja SVEA ob nakupu drobno darilo
-	prodaja metalnega pohištva SIMPO
-	vrtne garniture MEBLO, ALPOS, BOHOR, JADRAN za gotovino popust od 20 - 30 %
-	možnost nakupa pohištva in sedežne garniture na 5, 6 ali 9- mesečni brezobrestni kredit
ŽELEZNINA
garnitura izvijačev_
kovinski oblič ________
gar. rezbarskih dlet in nožev_ gar. rezbarskih dlet_

D80
fog-58 9

O
piknik keks 1/1 pariš čokoladni 500 g grič keks 500 g vafel SET 750 g
vino črnina 1/1 ERA TOZD Vino Šmartno vino Laški rizling Slov. Bistr. 1/1 vino Šipon Slov. Bistrica 1/1 pivo Gambrinus 0,5 I sirup malina Apis 1/1
paprika fileti 620 g sardine Izola Brand argo picnic
sardine Izola Brand z zelenjavo jabolka lastne proizvodnje Gloster, Idared
bečka salama posebna salama šunkarica alpska salama
zobna pasta Dent-a-med 85 g zobna pasta Dentol-anti-plaq 55 g
Seveda pa to še ni vse
Akcije
15.000 12.720 15.000 12.720 8.000 6.784 13.875 11.736
8.470 5.923 26.335 19.465 26.335 19.465 4.415 3.187 samo 14.500
8.800 6.720 samo 3.478 samo 3.531 samo 3.584
5.500 3.500
41.861	30.988 22.278 15.652
34.233	22.447
26.263	17.743
7.166 5.733 5.145 4.116
-^Cmodna revija znanih proizvajalcev v soboto 13. 5. ob 10. uri in 15. 5. ob 17. uri na Titovem trgu
-^Cstrokovno svetovanje o modnem oblačenju v p. e. CENTER 13. - 15. 5.
-^(sejem "Vse za dopust in prosti čas" v blagovnici STANDARD
JjLdegustacije konditorskih in mesnih izdelkov ter vina ČRNINA iz lastne polnitve v trgovinah z živili ERA.
NAJ NAKUP ZNOVA POSTANE VESELJE

OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DI
NC ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
ZDRAVSTVENI CENTER TOZD ZOBOZDRAVSTVO GORENJE ELEKTRONIKA ŠP
OBČINA MOZIRJE
MERX T DO SAVINJA
MERX TDO SAVINJA
zobozdravnik
dipl. ing. elektrotehnike elektronik ali ing. elek.
prodajalec
prodajalec
—	zobozdravnik (opravljen strokovni
izpit, znanje slov. jezika 90 d. p. d.)	2	dč
—	vodja sektorja proizvodnje	5	nč
—	prodajalec železnine in gradb.
mat.	2	nč
—	prodajalec na bencinski črpalki	x	nč
15
3.200.000 5.000.000
1.700.000 1.700.000
JL
F A R M i N
INŽENIRING
po
TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja DO Inženiring OGLAŠA
naslednja prosta dela in naloge:
1.	POMOČNIKA DIREKTORJA ZA TRŽENJE IN RAZVOJ,
2.	ODGOVORNEGA PROJEKTANTA,
3.	VODJA SEKTORJA INDUSTRIJSKEGA TRŽENJA,
4.	VODJA ODDELKA KOOPERACIJE,
5.	VODJA ODDELKA MARKETINGA,
6.	SAMOSTOJNEGA REFERENTA MARKETINGA,
7.	PREDSTAVNIKA I za SR Slovenijo in SR Hrvatsko,
8.	VODJA PROJEKTA I in
9.	VODJA POSLOVNEGA PRAVA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1:
—	da imajo končano visoko izobrazbo tehnične smeri,
—	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju ustreznih del in nalog,
—	da imajo opravljen strokovni izpit po ZGO in
—	da izpolnjujejo vse pogoje za ZT registracijo ter
—	da imajo pridobljeno aktivno znanje enega tujega jezika od navedenih jezikov;
pod 2:
—	da imajo končano visoko izobrazbo smeri gradbeništva ali arhitekture,
—	da imajo 3 leta delovnih izkušenj na področju projektive,
—	da imajo opravljen strokovni izpit in izpit iz VPD;
pod 3:
—	da imajo končano visoko izobrazbo tehnične ali kombinirano tehnično ekonomske smeri ali ekonomske smeri,
—	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja industrijskega trženja,
—	da imajo opravljen strokovni izpit po ZGO in
—	da izpolnjujejo vse pogoje za opravljanje izpita ZT registracije,
—	da imajo pridobljeno aktivno znanje enega od svetovnih jezikov ali pasivno znanje dveh svetovnih jezikov;
pod 4:
—	da imajo končano visoko izobrazbo tehniške ali kombinirano tehniško ekonomske ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju kooperacije ali
—	da imajo končano višjo izobrazbo tehniške ali kombinirano ekonomsko tehniške smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju kooperacije,
—	pod obema pogojema pa morajo kandidati imeti opravljen izpit iz VPD;
pod 5:
—	da imajo končano visoko izobrazbo ekonomske smeri,
—	da imajo pridobljene delovne izkušnje najmanj 3 leta na področju marketinga in izdelave investicijskih programov,
—	da imajo opravljen strokovni izpit po ZGO iz ekonomske stroke;
—	da imajo pridobljeno aktivno znanje enega od svetovnih jezikov ali pasivno znanje dveh svetovnih jezikov;
pod 6:
—	da imajo končano visoko izobrazbo ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj s področja marketinga ali
da imajo končano višjo izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj s področja marketinga,
—	pod obema pogojema pa morajo kandidati imeti opravljen strokovni izpit po ZGO,
—	da imajo pridobljeno aktivno znanje enega od svetovnih jezikov ali pasivno znanje dveh svetovnih jezikov;
pod 7:
—	da imajo končano visoko izobrazbo tehniške, ekonomske ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na področju investicijskih del in predstavniških opravil ali
—	da imajo končano višjo izobrazbo tehniške, ekonomske ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju investicijskih del in predstavniških opravil;
pod 8:
—	da imajo končano visoko izobrazbo tehniške ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju izvajanja investicijskih del ali
da imajo končano višjo izobrazbo tehniške ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju izvajanja investicijskih del,
—	pod obema pogojema pa morajo kandidati imeti opravljen strokovni izpit po ZGO in izpit iz VPD;
pod 9:
—	da imajo končano visoko izobrazbo pravne smeri,
—	da imajo od 4 do 5 let delovnih izkušenj s področja poslovnega prava ter
da imajo opravljen pravosodni in strokovni izpit po ZGO.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom po razvidu del in nalog. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo ali se osebno zglasijo na razgovor, najpozneje v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov:
DO INŽENIRING, Trg mladosti 6, 63320 - TITOVO VELENJE.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po poteku objave oglasa.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711
TOZD Bolnišnica Topolšica
Delavski svet TOZD Bolnišnica razpisuje prosta dela in naloge:
1. Pomočnika vodje TOZD za gospodarske zadeve
Izbrani kandidat bo opravljal dela in naloge na področju:
—	koordinacije gospodarjenja v TOZD,
—	organizacije, vodenja in koordiniranja dela v paramedicinskih službah.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	visoka oz. višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri;
—	2 leti delovnih izkušenj z visoko oz. 5 let z višjo izobrazbo;
—	da je s svojim dosedanjim delom dokazal sposobnost za organiziranje in vodenje delovnega procesa;
—	da je družbeno politično aktiven.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na DS TOZD.
izobraževalna
organizacija
za
izobraževanje
odraslih
delavska univerza velenje p. o.
Delavska univerza Velenje
Na DELAVSKI UNIVERZI VELENJE bomo tudi v š. 1. 1989/90 izvajali različne oblike izobraževanja odraslih.
Poleg izobraževalnih oblik, ki jih narekujejo ustrezni zakonski predpisi, družbenega izobraževanja in funkcionalnega usposabljanja za potrebe delovnih organizacij bomo organizirali tudi nekatere šole za pridobitev izobrazbe. Načrtujemo začetek izvajanja programov za pridobitev naslednjih poklicev:
—	VOZNIK — IV. st. zahtevnosti — enoletno izobraževanje — pogoj za vpis je opravljane IV. st. zahtevnosti v drugih programih
—	VOZNIK-AVTOMEHANIK - IV. st. zahtevnosti - šolanje traja 3 leta — pogoj za vpis je uspešno končana osnovna šola
—	ADMINISTRATOR — IV. st. zahtevnosti - šolanje traja 3 leta
—	UPRAVNI TEHNIK — V. st. zahtevnosti — šolanje traja 4 leta
—	EKONOMSKI-KOMERCIALNI TEHNIK V. st. zahtevnosti -šolanje traja 4 leta. Pogoj za vpis v navedene 3 usmeritve je uspešno končana osnovna šola in starost nad 17 let, oz. zaposlenost
—. organizirali bomo tudi OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE, in sicer za manjkajoči 7. in 8. razred
Vse zainteresirane za naštete šolske oblike vabimo, da se najkasneje do 31. S. 1989 za izobraževanje prijavijo. Posamezno šolo bomo namreč organizirali le v primeru, če bomo zanjo zbrali dovolj prijav.
Pričeli smo zbirati tudi prijave za naslednje tečaje namenjene občanom:
—	strojepisje
—	nemščina, angleščina in italijanščina — začetni in nadaljevalni tečaji
—	nemščina in angleščina — začetni tečaji za predšolske otroke
—	slovenski jezik za občane iz drugih jezikovnih področij SFRJ
—	gospodinjstvo (kuhanje)
—	šivanje in krojenje
—	strojno pletenje
—	avtogeni trening
—	radiestezija
—	aerobika za odrasle in
—	druge oblike, za katere bo zaznan primerno velik interes občanov
Za vse navedene izobraževalne oblike se lahko prijavite na Delavski univerzi Velenje, Titovo Velenje, Titov trg 2 osebno, ali po telefonu 853-576, in sicer vsak delovni dan med 8. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro.
velika veČina dosedanjih udeležencev izobraževanja na delavski univerzi velenje je bila s kvaliteto organizacije in izvedbe izobraževalnih oblik ter izredno ugodnimi in vsakomur dostopnimi cenami zelo zadovoljna. prepričani smo, da boste tudi vi, ce se boste v katero izmed navedenih izobraževalnih oblik vključili.
vabljeni!!
Pohod upokojencev v Škalah
Obljuba dela dolg. Na letni konferenci društva upokojencev Titovo Velenje so člani odbora iz Škal obljubili, da bodo za člane društva organizirali nedeljske pohode, sprehode v našo okolico. Postavili in objavili smo prvi datum, nedelja, 23. 4. ob 14. uri. Toda čim bližje je bila ura odhoda, bolj so grozili težki, mokri oblaki. Na Mozirski planini in na Menini je že začelo deževati. Tik pred odhodom pa nam je posijalo sonce, toda ne na nebu, ampak v naših srcih. Kljub slabo obetajočemu vremenu, se nas je namreč zbralo kar 38, v glavnem Škalčanov in Hrastovčanov. Rahla rosa med potjo ni mogla ohladiti veselega razpoloženja. Pot na Ljubelo je bila kar prekratka, zato smo se tam ustavili za cele tri ure in se ogrevali z raznimi igrami, petjem in celo s plesom pri lovskem domu.
Nikomur se ni mudilo domov, tako prijetno je, kadar se srečajo upokojenci iz škalskega področja. Škoda, da samo škalskega! Povabili smo vse upokojence iz velenjskega društva, izgleda pa, da so se ostali, razen enega, ustrašili vremena. Lahko jim je žal. Naslednji pohod v Cirkovce, 14. maja. Zbirališče bo ob 14. uri pred cerkvijo v Šembricu. Šli bomo po poti za Vodemljo, na Stropnico, v Čirkovce do šole, kjer se bomo ustavili za malico.
Malice v Cirkovcah ne bomo posebej organizirali, zato jo prinesite s seboj z veliko mero dobre volje. Vračali se bomo preko Ljubele, mimo domačije Avberšek. Pohod ni težak, vseeno pa obujte čevlje z nizko peto. Točen datum pohoda bo objavljen tudi na oglasni deski DU Titovo Velenje in v Škalah v domu krajanov.
Za pododbor D V Škale Dolfe Lipnik
Sezonske karte za RTC Golte
Popust
pri nakupu novih
Ljubitelji smučanja in lastniki sezonskih kart za lansko sezono na Golteh naj pazijo na te karte. Ne glede na dejstvo, da pomeni nakup sezonske karte skupen rizik prodajalca in kupca, so se na Golteh v želji po še boljšem medsebojnem sodelovanju odločili, da bodo lastnikom lanskih sezonskih kart pri nakupu novih v predprodaji priznali popust. Prodaja se bo pričela sredi septembra.
V vodstvu Goršek
Na majskem turnirju za prehodni pokal šaleškega šahovskega kluba je zmagal Matkoz 18 točkami pred Gorškom 17, Brešarjem 16,5, Stropnikom 15,5, Rajkovičem 14 itd. Po petih turnirjih vodi Goršek 44, za njim pa so uvrščeni Brešar 40, Matko 32, Stropnik 29 itd.
V soboto je bilo v Mariboru 41. odprto delavsko moštveno prvenstvo SR Slovenije. Nastopilo je 44 ekip, tudi tri iz Titovega Velenja. Šahisti Gorenja so osvojili 13. mesto. Rudnika lignita Velenje 18. in Vegradovi igralci 31.
Soštanjska sekcija velenjskega šahovskega društva je ob 1. maju pripravila hitropotezni šahovski turnir. Nastopilo je 10 šahistov, igrali so dvokrožno, zmagal pa je Naraločnik pred Šumnikom in Severjem.
S. C.. G. R.
gorenje
0.	o.. 63320 Titovo Velenie. Partizanska cesta 12 Komisija za delovna razmerja razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	DIREKTORJA IZVOZA
2.	DIREKTORJA PRODAJE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. — dipl. ekonomist, dipl. inž. ali dipl. pravnik
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
—	ZT registracija
—	aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika
pod 2. — dipl. ekonomist ali ekonomist
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
Izbrana kandidata bosta imenovana za dobo 4 let in bosta po poteku mandata lahko ponovno imenovana.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
GORENJE COMMERCE, Komisija za delovna razmerja, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12, z oznako »ZA RAZPIS ...«.
(Navedite za katera razpisana dela in naloge se prijavljate!) O izbiri bodo kandidati obveščeni do 31. 5. 1989.
gorenje
Široka potrošnja, p. o.
VABILO K SODELOVANJU
Smo podjetje, ki proizvaja televizijske aparate, konkurenčne tudi na tujem trgu. Želimo pa biti še bolj uspešni pri svojem nadaljnjem delu, zato vabimo mlade, dinamične, kreativne in ambiciozne strokovnjake za opravljanje del in nalog
NA PODROČJU RAZVOJA DRUGIH NOVIH IZDELKOV, PROGRAMOV IN PROGRAMSKE OPREME.
Za opravljanje del in nalog je potrebna VI. ali VII. stopnja zahtevnosti, dipl. ing. ali ing. elektrotehnike-elektronike.
STE SE ODLOČILI ZA SODELOVANJE?
V tem primeru pridite, pogovorili se bomo. Lahko pa nam pišete in pisno opišete svoje želje in poglede na razvoj novih izdelkov. Ponujamo vam stimulativne osebne dohodke, dodatno izobraževanje ter kasneje tudi pomoč pri reševanju stanovanjske problematike.
ČAKAMO NA VAS!
Kličite telefon (063) 853-608 glede informacij ali pa pišite na naslov: Sektor kadrovskih, organizacijskih in splošnih zadev, DO Gorenje Elektronika široka potrošnja. Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
Mali oglasi
OSEBNI AVTO R-4 GTL, letnik 1985, prodam. Telefon, dopoldan 856-275 ali popoldan 31-390.
OSEBNI AVTO RENO GTL-4,
letnik 1987, prodam. Telefon
853-351	dopoldan.
BTV AUDIOTON, 36 cm, z manjšo okvaro, prodam. Telefon 855-713.
V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM STANOVANJE MIRNI DRUŽINI. Svoj naslov in ponudbo pošljite na upravo tednika Naš čas, Foitova 10, z oznako šifre »PREDPLAČILO«. UGODNO PRODAM HLADILNIK 50 L Končar in nove planinske čevlje št. 41. Telefon
854-131,	vsak dan.
VESPO PX 200 E, motorno kolo BT-50, ročno motorno kosilnico in dve okrogli pomivalni koriti, prodam. Telefon 857-077. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK GORENJE prodam 70 % ceneje in prodam tudi kompletno podvozje od Diane (za simbolično ceno). Ciril Žagar, Ulica 3. julija 9, Pesje, Telefon 857-337. DVA SKORAJ NOVA JOGI VLOŽKA MEGLO, prodam 40 % ceneje. Telefon dopoldan 853-321, interna 518. ZASTAVO 101 GT letnik 1984, z dodatnimi deli, ugodno prodam. Telefon 856-248 zjutraj. Leon Ferme, Lipje 57, TitovoVelenje. TRILETNEGA NEMŠKEGA OVČARJA PRODAM, z rodovnikom. Pelko, Dušana Kvedra 12. Telefon 853-225. ENOSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano, delno opremljeno, oddam za določen čas. Pisne ponudbe z naslovom pošljite na upravo tednika Naš čas z oznako šifre »MAJ 89«. PRIKOLICO ADRIA 450^ za 5 oseb, staro 10 let, obnovljeno, prodam ali vzamem v račun vi-deorekorder, prodam tudi katro, letnik 1978, odlično. Peter Mlinar, Tomšičeva 6, Titovo Velenje.
CA. 700 m2 ZEMLJE v Podkraju prodam. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Vikend«.
200 m2 STREŠNE KRITINE ETERNIT, prodam. Telefon 888-233, od 19. do 21. ure. TRI KOLEKTORJE ZA SONČNO OGREVANJE, 6 m! prodam. Telefon 891-129. AUDI 100 GL, letnik 1970, zelo ugodno prodam. Telefon 881-146.
ŠIVALNI STROJ DURKOPP,
igelni transport, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 881-146. TAKOJ ZAPOSLIMO KV MIZARJA. MIZARSTVO MEH, telefon 856-772.
ZLOŽLJIV ŠPORTNI VOZIČEK in avto sedež prodam. Sa-kač, Kardeljev trg 7, Titovo Velenje.
PARCELO ZA VIKEND v Sa
vinjski dolini, na lepi sončni legi, z možnostjo pridobitve gradbenega dovoljenja prodam. Telefon 721-191, od 17. do 20. ure. PRODAM MOPED BT-50 ter jadralni deski »HI-FLY« in »Po-laris«. Informacije po telefonu 854-908.
PRIKOLICO ZA AVTO IN GRADBENI MATERIAL ugod no prodam. Telefon 854-908. PRIKOLICO ZA AVTO IN GRADBENI MATERIAL ugodno prodam. Telefon 855-656. ŠTEDILNIK GORENJE, dva plin, štiri elektrika, ter raztegljiv kavč prodam. Informacije po telefonu 882-450.
HIŠO Z ZEMLJO TER GOZDOM, na Dobrni, prodam. Telefon 855-053.
LADO NIVO, letnik 1988, ugodno prodam. Telefon 857-1 16. PRALNI STROJ, pomivalni stroj in hladilnik poceni prodam. Telefon 857-116.
A MI — MARIJI DEMŠAR prisrčno čestitajo za 70. rojstni dan rsi njeni domači. Čestitki se pridružujejo sosedje iz Celjske ceste.
OPREMLJENO HIŠO z inventarjem, gospodarskim poslopjem, garažo, 16 arov njiv, vrta in travnika ugodno prodam. Pod-gora 17, Šmartno ob Paki.
ZASTAVO 101 (po delih) in šipo za 126 prodam. Arnače 19, Šen-tilj.
OMARO, (čevlji in garderoba), šivalni stroj Necchi, daljnogled, kinoprojektor, diaprojektor in avtoplašč Tigar 145-SR 13, poceni prodam. Telefon 857-662, popoldne.
ZASTAVO 101, letnik 1986, 19.000 km, dobro ohranjeno, ga-ražirano, prodam. Telefon
853-321	interna 216, popoldan 855-039.
FOTOKOPIRNI STROJ, REX
ROTARY 4600 prodam. Irena Sojč, Foitova 4, telefon 857-041. REGAL IN ZMRZOVALNIK 1201, ugodno prodam. Telefon
854-877.
NOVEJŠO HIŠO Z MESTNIM OGREVANJEM, kabelsko TV, telefonom v Titovem Velenju, prodam. Informacije po telefonu 857-740.
TOVORNI AVTO KESONER.
Mercedes 406, vozen z B, novo registriran, ugodno prodam. Telefon 891-129.
GOLF DIZEL, letnik 1983, gara-žiran, ter stoječi brusilni stroj prodam. Telefon 882-785. ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah izdelujemo in montiramo. Telefon 063-24-296. JABOLKA DOMAČA, neškro pljena, ugodno prodam. Blatnik, Stanetova 45, Titovo Velenje. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, obvešča, da prodaja nesnice, rjave, stare 2 meseca in 2 x cepljene. Ugodna cena velja tri dni po oglasu. Telefon 062-873-202. DOBRO OHRANJENO JADRALNO DESKO, KOMPLET, PRODAMO. Telefon 882-326. PRODAM ALI ZAMENJAM GLISER 070 GT. Drago, 721-520 zvečer.
ŠIVALNI STROJ, Višnja S, nerabljen, ugodno prodam. Pusti-nek, Kreigherjeva 7, Celje, telefon 35-504.
ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU in negi starejše osebe nudim upokojenki sobo, hrano in nagrado. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Mislinjska dolina.« NOVO FRAJTONARICO PRODAM še po stari ceni. Ogled od nedelje dalje. Murn, Uriskova 36.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta in brata
FRANCA GROBELNIKA
iz Bevč 1934-1989
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali.
Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju II. nadstropja bolnišnice Planika v Topolšici za vso skrb in nego v času njegovega zdravljenja ter sosedu Friškovcu in
Jožici Grobelnik za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi duhovniku MARJANU VETERNIKU za opravljen obred, godbi in pevcem za zaigrani in zapeti žalostinki, GD Šalek za častno stražo, delavcem TOZD Štedilniki Gorenje, TOZD Mehanizacija REK in DO Vegrad za darovano cvetje in pomoč, govornikoma Ivu Gorograncu in Rafku Goršku za izrečene poslovilne besede ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem in znancem, ki
so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, žena Cilka, sin Miran, brata Ciril in Rudi z družinama ter sestri
Marija in Olga z družinama.
RABLJENO STREŠNO OPEKO PRODAM. Telefon 853-708. ZVOČNIKE 120 W, zelo kvalitetne, poceni prodam. Telefon 858-810.
NOV VIDEOPLAYER in dve leti star TV Fisher prodam. Dopoldan 853-231, interna 305 in popoldan 062-845-306. CIRKULARKO, vrata za krušno peč, škarje za pločevino do 3 mm, prodam. Telefon (063) 714-301.
AVTOMOBILSKE GUME, nerabljene, 13 x 155, ugodno prodam. Telefon 854-925, od 15. ure dalje.
ZASTAVA 101 GTL, letnik 1986, prodam. Rudi Kalac, Šaleška 19/111, Titovo Velenje. ZAKONSKI PAR, Z ENIM OTROKOM, išče enosobno stanovanje ali garsonjero. Plača leto vnaprej. Cenjene ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Pošten«. APN-6 PRODAM. Letnik 1987, telefon 853-665.
UPOKOJENEC IŠČE ŽENSKO
staro od 50. do 60. let za pomoč v gospodinjstvu. Lahko prideš k meni ali jaz k tebi. Resne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Pomoč«. ZAMENJAM GARSONJERO, 25 m2 v 1. nadstropju z balkonom, za dvo in pol ali trosobno starejše stanovanje. Telefon 858-469, od 18. do 19. ure.
Nagradna križanka — GORENJE GLIN
Pravilna rešitev nagradne križanke GORENJE GLIN NAZARJE: kipar, stiskalnica, prvi maj, korespon-dent, prvak, fosil, panj, vata, Ren, akant, Ogino, Doris, nasip, regal, lat, Arap, Ezekijel, Rada, imam, An, Ank, sat, Metod, Pag, Nato, Li, okrasitev, ara, oris, Kaleh, tri, žir, Odiseja, Ide, Rodion Gataulin, Nan, mer, Lesna industrija, Sloan, Ca, NK, tasta, In-ter, TOZ, Akola, osama, tobak, satir, Iko, IM, SJ, Vega, parte. arara, Ra. ČP, I P, GG, sneg, mila jera, zrak, Lo-gan, Sa, IT, Lasan, Tina, Iranist, Ma-rantz, Arhar, Ne, oktan, Ina, kin, La-on, anno, Ana, zloti, Edda, Majda, RTV, AR, arak, Nin, kazemata. Bajram, La Coruna, era, GM, ono, voda, Isar, rov, Nena, Avanzo, JT, jojo, stran, ria, Kne, kamenčkanje, Nik, lev, oča, analist Nagrajenci:
1.	nagrada 80.000 din: Mitja Kotnik, Preserje 24, 63314 Braslovče
2.	nagrada 60.000 din: Slavka Pe-gan, Cesta 27. aprila 31, 61000 Ljubljana
3.	nagrada 50.000 din: Heda Silo-všek, Ljubljanska 5a, 63320 Titovo Velenje
' Nagrajencem čestitamo!
MOTOR TOMOS APN-4,
ugodno prodam. Primož Vrčkov-nik, Topolšica 156. BTV SIEMENS, 36 cm, star 2 leti in francosko posteljo 190 x 150 cm prodam. Cena po dogovoru. Telefon Demšar 858-542.
GLASBENI STOLP ELIN, do
bro ohranjen, brezhiben, star 2 leti prodam. Naslov v uredništvu.
NEREGISTRIRAN MINI MORIŠ 850, letnik 1976, prodam. Naslov v uredništvu.
ZASTAVO 101 PRODAM. Letnik 1981, registriran do aprila 1990, informacije pri Franjiču, Bratov Mravljak II, Šoštanj.
OBRAČALNIK SAMOHODNI POTTINGER prodam. Telefon
884-176.
NOV MOTOKULTIVATOR
prodam, IMT 502 s frezo. Telefon 888-219.
ODLIČNO OHRANJEN MOPED TOMOS AVTOMATIC,
star 4 leta prodam. Telefon 888-219.
VtPLAS
DO VEPLAS, Titovo Velenje, Štrbenkova 1, na podlagi 67. čl. statuta DO in sklepa DS z dne 4. 4. 1989, razpisuje naslednja dela in naloge:
1.	Vodenje razvojnega sektorja
2.	Vodenje, sektorja kakovosti
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še:
Pod 1. — da ima najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih nalogah
—	da ima sposobnost vodenja in koordinacije
—	da je družbeno politično aktiven
Pod 2. — da ima najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične ali organizacijske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na področju kontrole kakovosti, proizvodnje tehnologije ali razvoja
—	da ima sposobnost vodenja in koordinacije
—	da je družbeno politično aktiven
Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo na naslov: Ve-plas, Velenjska industrija plastike, Titovo Velenje, Štrbenkova 1. Rok prijave je 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa. Izbrani kandidati bodo imenovani za obdobje 4 let.
Komisija za delovna razmerja DO Veplas objavlja prosta dela in naloge
vodje prodaje
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati:
—	VI. oz. V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske oz. komercialne smeri
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj
—	aktivno znanje angleškega oz. nemškega jezika
—	poskusno delo 72 dni
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Veplas, Titovo Velenje, Štrbenkova 1, Kadrovska služba.
O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni po zaključeni objavi.
ZAHVALA
Ob tragični in mnogo prerani izgubi ljubega moža, očka, sina in brata
IVANA PESJAKA
iz Spodnje Črnove
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena soža-lja, podarjeno cvetje ter vsestransko pomoč.
Hvala DO Modni salon ter Kz Petrovče. Še posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru in oktetu za žalostinke, obema govornikoma ter gospodu župniku za opravljen obred in tolažilne besede.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Marjana, sin Jani, hčerka Mateja, mama, ate, brat Franci in ostali sorodniki.
Ni več trpljenja ne bolečine.
življenje je trudno končalo svoj boj.
V SPOMIN
4. 5. je minilo leto dni. kar nas je zapustila draga teta
MARIJA PUSTINEK
rojena Petek
Ostal je prazen dom. poln samote. Tudi polje, ki si ga tako srčno ljubila in obdelovala, joče za
teboj.
Mirno počivaj in se odpočij, po težkem življenju. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in nosite cvetje na njen prerani grob.
Tvoji najdražji, ki smo te imeli radi.
Trenutek le. le bežen hip. pretrgan bil najdražjega srca utrip. Odšla si več te ni
in v srcih to spoznanje nas boli. boli.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene, mamice, hčerke in sestre
NADE TAJNIK
rojene Čas iz Gaberk 1950-1989
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in vse, kar ste storili v njen spomin, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem znancem, govornikom, pevcem, godbi Zarja, duhovnikoma za opravljen obred ter vsem, ki ste jo
spremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala velja vsemu zdravstvenemu osebju za skrbno nego med njeno boleznijo, sodelavcem Gorenja TOZD Pohištvo in REK DS Zavarovanje.
Žalujoči: mož Slavko, sinova Matjaž in Sašo, mama, ata ter brat Jože z družino.
■n^HaMnMBaMaaaBHBMR^HE
OK ZSMS Velenje ob dnevu mladosti
V soboto delovna
akcija
Z vrsto kulturnih, športnih prireditev ter delovno akcijo bodo mladi velenjske občine obeležili letošnji mesec mladosti. Nosilke aktivnosti bodo osnovne organizacije ZSMS po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in v srednje usmerjenem izobraževanju, občinska konferenca pa tokrat nastopa predvsem v vlogi koordinatorja prireditev.
»V načrtovane akcije, ki jih bodo pripravile mladinske organizacije bodisi same ali v sodelovanju z drugimi društvi, organizacijami, klubi bomo poskušali pritegniti najširši krog ljudi. Ne samo mlade, ampak druge,« pravi predsednik velenjskih mladincev Milan Kopušar.
Nekaj prireditev so že organizirali, druge se bodo zvrstile v naslednjih dneh. Tako naj bi v soboto velenjski mladinci sodelovali na akciji osnovne organizacije ZSMS Plešivec in pomagali krajanom pri izgradnji telefonskega omrežja. Dan kasneje se bodo podali skupaj
s krajani Stare vasi po poteh borcev Bračičeve brigade. V torek, 16. maja, naj bi na posvetu predsednikov osnovnih organizacij nadaljevali temo mladinske politične šole o prenovi te družbenopolitične organizacije. »Nimamo	nikakršnih
usmeritev, v priprave na bližajoči mladinski kongres ter dokumentov v zvezi s tem pa se želimo vključiti po svojih najboljših močeh. Mladinska organizacija, takšna kot je, v prihodnje ne more več obstajati,« smo med drugim slišali na nedavni seji predsedstva občinske konference ZSMS Velenje. Med akcijami, ki se bodo zvrstile do konca prihodnjega tedna, pa so še most humanosti — krvodajalska akcija, namenjena predvsem mladim, ki bodo darovali kri prvič, tema prvega debatnega kluba v prostorih Stiskarne prihodnji petek naj bi bila ekologija, soboto, 20. maja, pa naj bi namenili kulturnim dogajanjem na prostem.
tap
Na Šercerjevi v Titovem Velenju
Nevsakdanja nezgoda
• 0
pri igri
Že bežen pogled na otroška igrišča v Titovem Velenju dovolj zgovorno pove, da so večinoma slabo vzdrževana, da so igrala polomljena, da jih primanjkuje in podobno. Nekatera igrišča za otroke tega imena niti ne zaslužijo več. Se najbolj vzdrževano in opremljeno je osrednje igrišče ob Šaleški cesti, in še tu so nekateri objekti sila zanemarjeni, denimo otroški bazen.
Tudi na Šercerjevi cesti poleg Rekove družbene prehrane je bilo nekoč majhno otroško igrišče s skromnimi igrali. Zadnji čas so tudi ta igrala ležala vsevprek in žal niso več služila svojemu namenu. Kljub vsemu so se otroci iz sosednjih blokov igrali na njih. Pred meseci se je to igrišče za nekaj časa spremenilo v gradbišče za potrebe Ve-grada, ki je na Šercerjevi gradil nadstrešnico. Ta dela so pred dnevi končali in pričeli pospravljati material in gradbene pripomočke. Odstranili so že ograjo in pričeli poravnavati igrišče. Seveda so se še isti dan, 3. maja, pričeli otroci igrati na še ne urejenem igrišču. V nava-
di je, da se otroci raje igrajo z vsem drugim kot z igrali, ki so za igro namenjena in manj nevarna. Zato ni nič nenavadnega, da so se otroci igrali tudi ob žični mreži in plezali po njej. Mrežo so Vegradovi delavci po končanih delih odstranili in jo zložili ob eni njihovih gradbenih hiš. Med razigranimi otroki je bil tudi sedemletni Siniša s Kidričeve 55, ki se je pozno popoldne dobesedno nataknil z roko na to mrežo. Preden so ga velenjski reševalci odpeljali v zdravstveni dom, so morali tisti del žice, ki je ostal v dečkovi roki, odžagati. Kot smo zvedeli, je po nudenju prve pomoči v velenjskem zdravstvenem domu. oče takoj odpeljal v celjsko bolnišnico.
Kaj naj k temu dodamo. Nesreča nikoli ne počiva, še zlasti na otroke preži na vsakem koraku. Le malo nepazljivosti in otroške razigranosti je potrebne in že je nezgoda tu. Naj nam bo to v opomin in premislek, da bomo v bodoče storili vse, da se kaj takega ne bo več ponovilo.
B. M.
Miličniki so zapisali
V GOSTILNI GREBENŠEK NI BILO PRETEPA
V	Našem času z dne 20. aprila je bilo pomotoma objavljeno, da so se 15. aprila občani pretepali v gostišču Grebenšek, to je bilo pri Otu Šantlu.
VLOMI V STANOVANJA
V	času prvomajskih praznikov so zabeležili velenjski miličniki dva vloma v stanovanja. Iz stanovanja Alija J. s Kardeljevega trga je še neznani storilec odnesel barvni televizor, videorekorder, dve krzneni jakni ter večjo vsoto deviz. Iz stanovahja Albina A. s Kersnikove pa le nekaj bonov za prehrano in potni list.
I
UKRADEL VEČ ORODIJ
3. maja letos so še neznani storilci vlomili v še nedograjeno plinsko podpostajo v Bevčah. Odnesli so več strojev, med drugim vrtalnega, motorno žago ...
ZBILA OTROKA IN ODPELJALA
Po dovozni cesti ob Jenkovi 21 —25 je peljala z osebnim avtomobilom 4. maja malo po 17. uri Ivana Matič, 1929. Vozila je po levi strani cestišča in verjetno prehitro, saj ni uspela ustaviti, ko ji je čez cestišče pritekel šestletni Robert Kramar. Zbila ga je po cestišču, ustavila, izstopila, nato pa sedla za volan in se odpeljala. Miličniki so jo kmalu izsledili. Robert Kramer je dobil težke telesne poškodbe.
NENADOMA PRED AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila Janez Janže, 1962 je peljal 5. maja okoli 14. ure po industrijski cesti v Pesju, v smeri proti Šoštanju. Nenadoma mu je stekel čez cesto Jakob Bezjak, 1942. Voznik je zaviral, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Bezjaka je zbil po cestišču, pri čemer se je ta hudo telesno poškodoval, sam pa je zapeljal v obcestni jarek.
Odlični dosežki velenjskih atletov
Odlično nadaljevanje atletske sezone za velenjske atlete torej. Po lepih uspehih na tekmovanjih v krosih so že na prvih tekmovanjih na atletskih stezah potrdili svojo vrednost in obetavnost ter dokazali pravilnost razvojne in tekmovalne usmeritve velenjskega kluba.
Rudar :Kovinar 3:2 (2:1)
Nepotrebna živčnost
Z otvoritvenim atletskim mitingom v Ljubljani se je pričela sezona tekmovanj na stezi. To je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za mlajše mladinke in mladince za nastop v republiški reprezentanci na vsakoletni partizanski olimpiadi v Foči, ki bo že lo soboto in nedeljo ter na tretjem po vrsti srečanju 12 dežel Alpe-Adria, ki bo letos v italijanskem Bresanonu. V reprezentanco za Fočo so se uvrstili Sandi Zep, Melita Rant in Natalija Mraz z njim gre tudi trener Tomo Po-pelru, v Italijo pa bosta z republiško reprezentanco odpotovala Robi Kožar in Jolanda Steblovnik.
Sicer so mladi velenjski atleti na ljubljanskem mitingu osvojili kar pel prvih in še več drugih odličnih mest. Starejši mladinci 1.000 m: I. Dragan Kovačevič, 2. Jože Gorjup, 7, Blaž Barborič, 9. Gorazd Razbornik; ml. mladinci — 1.000 m: I. Robi Kožar; skok v daljavo: I. Sandi Zep: pionirji 1.000 m: 3. Grega Drobne; 300 m — pionirji: 2. Sergej Šalamon; 300 m — pionirke: 1. Melita Rant. 4. Nataša Bizjak, 6. Tina Steinbacher; 1.000 m — pionirke: 1. Jolanda Steblovnik, 2. Natalija Cesar.
Tradicionalnih tekaških prireditev ob žici okupirane Ljubljane se je
tudi letos udeležilo veliko ekip iz vse Slovenije. Za pionirje in mladince letos ni bilo štafetnih tekov, v posamičnih tekih pa so velenjski atleti dosegli vrsto vidnih uvrstitev. Ml. pionirke: I. Jolanda Steblovnik, 3. Tina Steinbacher; st. pionirke: I. Melila Rant, 3. Darja Šibanc, 4. Badema Djedovič; ml. mladinke: 1. Natalija Mraz, 4. Nataša Raner; st. pionirji: 3. Robi Kožar, 6. Robi Habjanič; ml. pionirji: 6. Boštjan Rotovnik; ml. mladinci: 3. Gašper Suhadolnik; st. mladinci: 1. Miha Pohar, 4. Dragan Kovačevič, 5. Jože Gorjup.
Zmagovalke partizanskega marša na 14 km so prvič postale velenjske atletinje Ani Babič, Slava Poznič in Lili Horvat.
• • •
Romeo Živko se uspešno vrača na atletska tekmovanja. To je dokazal na 34. mednarodnem teku osvoboditve Zagreba. V konkurenci tekačev iz Sovjetske zveze, Anglije, Severne Irske, Bolgarije, Čehoslpvaške, Madžarske in Jugoslavije je zanesljivo zmagal in napovedal uspešno sezono.
Hudournik je bil tudi odličen na 13. mestu, pa tudi ekipa Velenjskega atletskega kluba se je izkazala s prvim mestom pred Sofijo.
Z novo zmago so »rudarji« še vedno v konkurenci za osvojitev prvega mesta v republiški ligi. Toda prikazana igra proti najslabši ekipi v letošnjem prvenstvu ni opravičila njihovega visokega mesta na lestvici. Verjetno so pričakovali lahko delo, tudi gledalci so mislili, da si bodo popravili razliko v zadetkih, pa so bili trenutki, ko so se oboji bali celo za zmago. Velenjčani so začeli tekmo nerazumljivo živčno. Nerazumljivo, ker smo jih doslej v tem prvenstvu poznali kot zelo disciplinirano ekipo. Upajmo, da je to bila le Irenutna slabost. Začeli so zelo slabo. Do prvega zadetka v 38. minuti (strelec Brdanovič) niso pokazali prav ničesar, če izvzamemo Gor-škovo prečko v 10. minuti. Po vod-
stvu pa so zaigrali mirneje, dosegli še dva zadetka (še enkrat Brdanovič in Omič). Žal, pa so zelo slabo igrali v obrambi in tudi gostje so zato dvakrat zatresli mrežo Cvijetkoviča, ki je kljub delni krivdi za prvi zadetek bil najboljši mož na igrišču in najbolj zaslužen, da se gostje niso vrnili domov vsaj s točko. Bil pa bi lahko rezultat precej ugodnejši za domače. Cel koš zrelih, stoodstotnih priložnosti so imeli za povečanje rezultata. Najlepši priliki sta imela Cvikl in Omič, ki sta bila celo vsak po enkrat ali kar dvakrat iz oči v oči z gostujočim vratarjem, pa ga zaradi brzopletosti, živčnosti, nezbranosti .. . nista znala premagati. V naslednjem kolu bodo Velenjčani igrali v gosteh pri Izoli. (vos)
Velenje :Minel 23:29 (11:13)
Za slovo poraz
Velenjske rokometašice so na koncu letošnjega prvenstva v II. zvezni rokometni ligi — sever pristale v zlati sredini. V 26. kolih so si priigrale 28 točk in osvojile sedmo mesto. To je seveda zelo lep uspeh ob vseh peripetijah, ki so spremljale klub v letošnjem prvenstvu. Tu mislimo predvsem na pomanjkanje denarja in na negotovost ob začetku spomladanskega dela prvenstva ali bodo sploh lahko nadaljevale tekmovanje ali ne. V klubu so se vendarle odločili: dostojno bomo končali letošnje prvenstvo, potem pa še enkrat razčistili kaj bo z usodo prve članske ekipe. Vsekakor uspešen nastop v letošnji prvenstveni sezoni, pa novi rod mladih tekmovalk, vendarle ulivata upanje, da članski ekipi po desetih letih ne bo treba prenehati tekmovat v II. ligi.
V zadnjem prvenstvenem kolu so gostile igralke Minela iz Zrenjanina — nove prvoligašice. Za gostje tekma ni bila pomembna, saj so si že nekaj kol pred tem zagotovile vstop v prvo ligo, Velenjčanke pa bi ob morebitni zmagi osvojile vsaj mesto višje. Vendar gostje niso dovolile presenečenja, dosegle pa so tudi svojstven rekord v letošnjem prvenstvu, saj so ga končale brez poraza, samo dve tekmi pa igrale neodločeno. Ko je domači trener Požun spoznal, da ni izgledov za zmago, je dal še več priložnosti mladim igralkam in tako je prvič stopila med vratnice v II. ligi tudi mlada Hrastova.
Velenje: Lakič, Karič 9, Topič 2, Zidar 3, Omerovič 2, Oder I, Hudej 3, Vi-čar 2, Verzelak 1, Ikič, Katič, Hrast.
Vrstni red: 1. Minel 50, 2. Trešnjevka 42, 3. Srem 33, 4. Podravka 33 5 Krani 30, 6. Lokomotiva 29, 7. Velenje 28 itd. (vos)
Elkroj :Ingrad Kladivar 0:0
Slaba igra obojih
Z igro in rezultatom so v nedeljo razočarali nogometaši Elkroja. Gostili so igralce celjskega Ingrad Kladivarja in obojestransko slabi nogometni predstavi igrali neodločeno 0:0. Elkroj v pomladanskem delu drsi navzdol po lestvici; še sreča, daje bila jesenska bera tako obilna. V prihodnjem kolu bodo nogometaši Elkroja znova igrali doma, v goste pa jim prihaja moštvo Vozil iz Nove Gorice.
ELKROJ: Pusovnik, llič, Žurej, Knez, Rednak, Božičevič, Grobelšek, Bol-ko (Ermenc), Remic, Hren, Marolt (Tratnik).
Pekre :Era Šmartno 2:0 (0:0)
Se vedno v boju za vrh
Na pomembnem srečanju v Limbušu so Šmarčani že v uvodnih minutah prejeli oba zadetka. V nadaljevanju so imeli sicer gostitelji rahlo terensko premoč, z neorganiziranimi napadi pa nikakor niso našli poti do prave priložnosti. Sodnik je svoje »delo« odlično opravil, saj je Šmarčane močno oškodoval, njegovim odločitvam pa so se smejali celo domači igralci in navijači. Kljub porazu so Šmarčani še naprej v najožjem krogu favoritov za naslov prvaka. Za ta cilj pa bodo morali igralci pokazati drugačno igro in drugačen pristop do nje in športa sploh. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Veržeja.
ERA Šmartno: Magrič, Matko, Oprčkal, Fajdiga, Skrbinek, Oblak, Korber, Irman (Železnik), Rudnik (Kopušar), Malus (Laznik), Bevc.
K. N.
Aero klub Velenje podvig Verdeva
Pionirke regijske prvakinje
Velenjske rokometašice imajo ob vsen iczavan obetavno igralsKO zaledje. Pionirke velenjskega kluba so namreč premočno zmagale na regijskem prvenstvu in se uvrstile v sklepni del republiškega prvenstva, za nameček pa je druga velenjska ekipa osvojila tretje mesto.
Predvor:Šoštanj 16:19 (10:10)
Vse po načrtih
Rokometaši Šoštanja so si na vročem igrišču v Predvoru priigrali pomembno zmago in po 20. kolu so še vedno z 32 točkami v vodstvu v slovenski ligi. Enako število točk pa imajo še vedno tudi njihovi neposredni tekmeci, igralci trboveljskega Rudarja, ki so v Ravnah zlahka premagali zadnjeuvrščenega Fuži-narja. Zato bodo morali Šoštanjčani enako zavzeto igrati vse do konca, saj bi jim že najmanjši spodrsljaj zmanjšal možnosti za uresničitev njihovega načrta, uvrstitev v višjo raven tekmovanja. Vse svoje rokometno znanje bodo morali znova pokazati tudi v naslednjem kolu, ko bodo gostovali pri zelo dobrih igralcih Prul, ki so trenutno na šestem mestu. Trboveljčani bodo na svojem terenu gostili ekipo Jadrana, zato bodo v 21. kolu prav zaradi domačega terena imeli pomembno prednost pred Šoštanjem.
Šoštanj: Gradišnik, Čater 4, Rozman, Ramšak I, Terglav, Plaskan, Požun 4, Žolger 7, Lesjak 2, Vrečar, Voglar, Stropnik.
Balinanje — turnir na Trebeliškem
V krajevni skupnosti Kaka bodo v nedeljo, 14. maja, sklenili letošnje praznovanje krajevnega praznika s tradicionalnim balinarskim turnirjem, ki ga tudi letos organizira balinarski klub Irebeliško. Na devetem po vrsti tekmovanju bo nasto-
V nedeljo se je prvič v zgodovini velenjskega aero kluba njegovemu članu posrečil prelet takoimenovanega slovenskega trikotnika. Jože Verdev je namreč z Elanovim jadralnim letalom preletel več kot §00 kilometrov, se pravi razdaljo od Celja do Maribora, Novega mesta in Kranjske gore nazaj do Celja.
>Kajak ski< Savinja '89
Rekreacijsko-turistični center Golte bo v soboto in nedeljo pripravil drugo po vrsti rekreativno tekmovanje »Kajak—ski«. V soboto ob 14. uri se bo na Okrešlju pričelo tekmovanje v veleslalomu, v nedeljo ob 12. uri pa spust s kajaki po Savinji od Strug do Ljubnega. Prijavite se lahko tudi za eno od obeh disciplin, prijave pa sprejemajo do petka, 12. maja, na sedežu RTC Golte, t domu celjskih planincev v Logarski dolini pa še v soboto do 10.30. Prenočite lahko v domu planincev ali na kampirnem prostoru ob njem, v soboto zvečer pa bodo pripravili še predavanje Roka in Luka Sribarja s kajakaške odprave v Turčiji.
Tenis — občinska liga
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje pripravlja občinsko ligo v tenisu. Prijave sprejemajo na sedežu ZTKO do 19. maja, ekipe pa lahko zastopajo delovne organizacije, krajevne skupnosti, zasebnike ali skupine občanov.