Letnilt VI. V Grorici dn6 1. decembru 189H. Števil kn, 34. (goučljiv list za slovensko ljudstvo na (grimorskem. Vse ta vero, dom, cesarja ! Uredništvo in nprarništro mu je V Gorici, Nunske ulice št. 10. — Nefran-kovana pismu se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in na* znanila po pogodbi. ..Primorski List" izhaja vsaki i., 10., in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakaruah: Nunske ulice in Šolske Lastnik: Konsorcij .Primorskega Lista Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič, Dan slavlja za narode širne naše Avstrije. Avstrijski narodi so upali, da bodo ta dan obhajali velik in vesel praznik. Tekmovali so med sabo v pripravah, kako bi dostojno praznovali veliko domovinsko slavlje — petdesetletnico svojega presvitlega vladarja. A kruta roka zavratnega morilca, ki je pretrgala življenjsko nit preblagi soprogi presvitlega cesarja, je kakor demonska sila posegla med priprave in razlila veliko kupo bridkosti med veselje narodov. Mirno in tiho se bode proslavljal ta za Avstrijo preimenitni dan, a nič manj srčno in navdušeno. Pred petdesetimi leti namreč, dne 2. decembra 1848 je v knezo • nadškofovskein gradu v __ Olomucu blagi cesar Ferdinand odložil krono in žezlo, častiti, starodavni prestol habsburških vladarjev pa je prevzel 18-letni nečak njegov: Franc Jožef I. — Z navdušenjem so pozdravili zve- / sti avstrijski domoljubi ta vele- ■ pomembni dogodek, ki je Avstriji /jMH Nevarni so bili dnevi, ko je /■ . .;■ , ^ | mladostni vladar nastopil vlado. Politične strasti so majale temelje < || j pj cesarstva. A s krepko roko je prejel mladenič, mož v značaju, žezlo, poln zaupanja v Boga in 'i napolnjen z živo vero v prihod- Petdeset let je minulo od \ . tedaj, viharnih, nemirnih let. To polstoletje je prineslo starodav- nemu cesarstvu silovite dogodke, \ hude, osodepolne vojske, daleč segajoče politične spremembe. A tudi vladarju samemu ni vedno — sijalo solnce sreče v njegovem petdesetletnem vladarskem živ- ^ ____________________________________________ ljenju; več ko enkrat je nesreče trda, neizprosna roka kruto in britko posegla v to življenje. Toda vsi ti dogodki, vsi notranji in zunanji boji, vse britke skušnje, vsi uspehi in neuspehi so le utrjevali vez med cesarjem Franc Jožefom I. in njegovimi narodi. Narodi avstrijski, mnogokrat razdvojeni med seboj, so bili vedno edini v udanosti in ljubezni do skupnega (četa — vladarja. Tako jih tudi jutrašnji slavnostni dan združi, otroke ene družine, krog prestola, da ga proslavljajo združeni, odkrivajoči čustva najiskrenejše zalivale za neutrudno delo in skrb, katero je imel za blaginjo svojih narodov v teli petdasetili letih, za zares očetovsko ljubezen, katero je skazoval zvesto in udano tega pol stoletja državi in narodom. In to z vso pravico. Presvitli cesar je bil vedno skrbni oče svojim narodom, ki mu je na srcu blagor vseh otrok. Slavljenec-cesar je vladar, kojega geslo je : .Avstrija bodi zavetišče vsem narodom", ki je Avstrijo proglasil za veliko domovino, ki je poklicana, da skrbi za vse naro.fle,' naj govore katerikoli jezik, z enako pravičnostjo, enako ljubeznijo za vse njili koristi in posebnosti. Njemu krvavi srce, ko napeta strast močnejšega izjalovi njegove blage namene. Slavljenec je bil zvest sin svete cerkve, ki je svojo zvestobo in skrb za sv. vero vedno kazal v dejanju, katerega največja britkost je bila, ako sv. cerkvi ni dosegel tega, kar je hotel. Nekoč je sam izjavil : „Ce nisem mogel storiti za cerkev, kar bi bil rad storil, in če si torej nisem mogel steči zaslug za cerkev, svest sem si vendar, da sem proprečil mnogo, kar bi bilo lahko cerkvi škodovalo.11 Svoje (/lohoko krščansko prepričanje je vedno javno in ne* .g^ . vstrašeno kazal; vladar je kristi- . jan, ki svoje krščanske dolžnosti tudi vedno in natančno izpolnuje. „V čast si štejem*1, tako javno priznava naš vladarski slavljenec, »da v dejanju izpovedujem vero \ in upanje v tistega po katerem • vladajo kralji11. Zaupanje njegovo v Boga se je posebno jasno po-\ kazalo v krutih nesrečah, ki so :••• \ zadele njegovo občutno srce. USi Vsikdarje iskal tolažbe pri Bogu. > Vsemogočnemu zdravniku je po- tožil svoje gorje, in v njem tudi našel tolažbo, h Našemu vladarju pa je tudi ' srce polno usmiljenja. Povsodi kjer treba rešiti dušno in telesno gorje, / v sili in nezgodi prinesti urno Hmie 1 pomoč, uboštvo lajšati, preskrbeti !’»i * - / bolnikom ljubeznivo in veščo po- trežbo, zmerom je pokazal naš ’ ’/*W cesar dobrotno srce in darežljivo roko. Dokaz njegovemu usmiljenju i je, da je odpustil že stotisočem II I zasluženo kazen, in smrtne ob- ___________sodbe je podpisal le tedaj, če je ^ moral svoje zveste podložnike rešiti katerega nečloveškega hu-dodelnika. Plemenitost svojega srca pa je pokazal ravno sedaj povodom vladarske petdesetletnice, ko je priporočal, da naj se to pomenljivo, slavnostno leto proslavi z mnogimi ustanovami za dobrodelne in koristne namene. Njega proslavlja napredek v pouku in prosveti. V polstoletju nastale šole, učni in znanstveni zavodi, umetnosti in veda nam pričajo o srcu, vnetem za vse lepo in dobro. Avstrijski narodi v Franc Jožefu I. slave krščanskega, usmiljenega vladarja. Čednosti, ki dičijo njegovo čelo, navdušujejo narode v njihovem slavlju. Zato prosimo in molimo vsemogočnega Boga, naj ohrani našega vladarja čilega in zdravtga do skrajne meje človeškega življenja v blaginjo avstrijskih narodov, eeloskupne Avstrije. Bog obvaruj, Bog ohrani, Nam cesarja Franc Jožefa! Zahvala in prošnja. „Šolski dom“, ki ima pričati poznim rodovom o udaiiosti in zvestobi slovenskega naroda ob državni meji do avstrijske države in Habsburške cesarske hiše ter o požrtvovalni vnemi, s katero pri-skrbuje potrebni šolski pouk svojim otrokom, se ponosno dviga v Križni ulici v Gorici, spominjajoč na 50 letno vladanje cesarja Franca Jožefa L, ter se blagoslovi dne 2. decembra t. 1. brez posebne slavnosti. V prostornem šolskem poslopju se nahajajo zdaj štirje razredi mestne ljudske šole, pet razredov zasebne društvene ljudske šole (dva razreda te šole sta ostala v ulici Barzellini), trije razredi deške in trije razredi dekliške obrtno-nadaljevalne šole, ter strokovni šoli za umetno vezanje, pa za krojenje in šivanje. Te šole so velikega pomena ue samo za Slovence v mestu, ampak tudi za slovensko prebivalstvo na deželi, posebno obrtni in nadaljevalni šoli ter višja razreda ljudske šole, ki pripravljata deklice za učiteljsko izobraševališče*) in dečke za srednje šole. V te šole se jemljejo po možnosti učenci in učenke tudi z dežele; glede na obrtne in obrtno - nadaljavalne šole je le želeti, da bi se mnogo dečkov in deklic z dežele vpisalo v nje, kateri naj bi raznesli in zasejali obrtno znanje in spretnost na vse kraje. Veliki pomen imenovanih šol za napredek našega naroda in veliki pomen „Šolskega doma“ za te šole priznal je tudi narod z vsestransko udeležbo pri nabiranju potrebnih novcev za dostojno, pa drago stavbo. Menda ni vasi v celi go-riški deželi, kjer ne bi se bil kdo spomnil „Šolskega doma" ob kateri priliki. S posamezniki, ki so darovali vsak po svoji moči, tekmovala so slavna županstva in občinski zastopi, ki so bili prepričani, da ne morejo lepše slaviti petdesetletnice vladanja presvitlega cesarja, ko s prispevkom k stroškom za „Solski dom.“ Tako je prišlo, da mnoge občine so pristopile „Šolskemu domu“ kot usta-novnice s prispevkom 100 gld. ali da so mu pomogle z manjšim ali večjim darom. Došlo je do zdaj na razne načine v gotovini 21.b00 gld. ; a še mnogo je podpisanega. Od teli dohodkov je namenjenih 3000 gld. po želji darovalcev v posebno s v rli o, namreč za dekliški zavod, v katerem naj bi dobivale deklice z dežele proti plačilu stanovanje in hrano, medv teni ko bi sprejemale vzgojo in pouk v „Šolskem domu,“ v zavodu ali kateri drugi šoli. Ostali znesek 18 500 gld. se je porabil v nakup stavbišča in hišne oprave t< r v pokritje stavbenih stroškov, kolikor j:' bilo mogoče. Ko d<>jde društvu še 1500 gld. ustanovnine, splača se šele prva polovica stavbenih stroškov, ki bodo zuašali v okroglem številu 40.000 goldinarjev. Potem ostane še 20.000 gld. neplačanih stavbenih stroškov; vrhu tega in ob enem naiaste društvu mnogo stroškov za vzdržavanje navedenih učnih zavodov, kakor tudi za vzdrževanje treh otroških Od lota 18fl2 do 18')8 je bilo sprejetih 53 učenk iz „Slogine“ Sole neposredno na c. kr. izobi'ažev«liši'o za učiteljice v Gjrici. L 1 STEK OČE NAŠ. (Iz hrvaščine K. Dvorjanec). Pridi k nam Tvoje kraljestvo. Niso vsi kristijani poklicani, da bi paganom oznanjevali sv. evangelij in krivoverce z besedo pripeljali v pravo edino zveličavno sv. cerkev; moremo pa vsi brez izjeme z gorečo molitvijo prositi blagoslova božjega misijonarjem, ki z velikim trudom razširjajo sveto vero. Sv. Terezija je ravno s tem načinom spreobrnila veliko nevercev in krivovercev. Na Angležkem se jih je veliko povrnilo v naročje katoliške cerkve od takrat, kar so vpeljali molitveni apostolat, čegar udje molijo za razširjanje sv. vere. Pa tudi drugače morejo verniki veliko sto-i’iti za razširjanje božjega kraljestva na zemlji. Izmej teh načinov je eden tudi ta, da kaj darujemo za misijonarje in misijonske naprave. Poslušajte zgodbo, ki nam kaže, kaj vse more storiti človek, kateremu je na srcu slava božja in zveličanje bližnjega. Pred nekaj leti je živela deklica, ki je po nesreči oslepila. Neki dan prinese domačemu gospodu župniku 18 goldinarjev iu ga prosi, naj ta znesek pe-žlje misijonarjem. Župnik se začudi nad tolikim darom ter reče : „Deklica Jjuba, ti si sama siromašua in potrebna pomoči, vitov in za plačevanje raznih najemščin, ki se bodo morali sproti poravnati. Neugodna rešitev zadeve o slovenski mestni šoli pri upravnem sodišču bo imela za nas najbrže to posledico, da bomo morali vzdrževati na svoje »troške celo tiste štiri razrede ljudske šole, ki se vzdržujejo do zdaj na račun mestne občine. Potrebe bodo toraj še vedno velike, boja in žrtev za pouk in omiko slovenskih otrok ne bo kmalu konca. A gotovo je, da pride enkrat ta konec ter da pride s popolno in splošno zmago našo. Dosedanji sijajni uspehi na polju ljudskega šolstva in pri ..Šolskem domu" silijo nas, da izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki na kateri koli način donašajo in se trudijo za pouk in omiko naših otrok in ki podpirajo kakor koli naš, to je : našega naroda „Šolski dom.“ Velike potrebe, ki nas še čakajo, silijo nas po drugi strani prositi vse one, ki so kaj podpisali za „Šolski dom,“ naj bi nam po možnosti kmalu doposlali namenjene zneske. Občine, ki niso še pristopile „ Šolskemu domu" kot ustanovuice ali ki niso še nič odločile v ta namen, imajo še vedno čas stopiti v vrsto svojih tovaršic ter postaviti v proračnu prihodnjega leta kak znesek v to svrho ; kajti do konca decembra smo še vedno v jubilejnem letu. Vse rodoljube ter prijatelje otrok in narodne omike prosimo, naj bi ohranili „Šolskemu domu" še dalje gorko srce in odprto roko, dobro vedoč, da kar žrtvujejo za krščansko vzgojo in pouk naše mladine je zrno, vsejano v dobro zemljo, ki bo stoteri sad rodil«. Več kot politični boji in narodne zmage nam bodo koristile dobro urejene šole, ako jih bodo slovenski otroci pridno obiskovali in si njih dobre nauke skrbno prisvojevali, kakor do zdaj. Kdor more od svojega drugim kaj dati, stori prav dobro, ako d& to ^Šolskemu domu" za pouk in krščansko vzgojo slovenskih otrok. Rodoljubom, ki so o raznih prilikah nabirali za „Šolski dom," izrekamo na tem svojo presrčno zahvalo ter jih prosimo prav uljudno, naj se ne utrudijo pri tem svojem občekoristnem delu, marveč naj je nadaljujejo še skrbnejse v sladki zavesti, da pomagajo že zdaj do omike in boljšega stanja 900 slovenskim otrokom, ki se vzgajajo iu učijo v društvenih zavodih, namreč (»00 v ljudski šoli, 140 v obrtnih šolah, 160 v otroških vrtili. Radodarne doneske sprejema denar-ničar »Šolskega doma." V Gorici, 25. novembra 1898. Za društvo „Šolski dom" : Dr. A. Gregorčič, predsednik. Alfred grof Coronini-Cronberg, podpred. Franc. Vodopivec, tajnik. Janez Berbuč, denarničar. dr. Aleksij Kojič, odbornik. Dopisi. Iz Gor. Že pred mnogimi leti prinašali so različni listi spise krajevnih razmer v c. k. sodnijskem okraju tomin-skem. Dokazali so, da nimajo tak6 daleč do sodnije pfebivalci drugih avstrijskih dežel, če izvzamemo Bosno in Hercegovino, kakor ravno na Tominskem. Ivobarijski ker si slepa; ti ne moreš toliko darovati". Ali deklica odgovori: „Res, da sem slepa, pa vendar mislim, da nisem tako siromašna, kakor menite Vi, prečastiti gospod župnik. Trdim, da mi je lažje darovati ta znesek kakor pa drugim čisto zdravim deklicam". Čudečemu se gospodu pripoveduje deklica to-le : „Gospod, jaz pletem košarice, in ker sem slepa, to delo ravno tako dobro opravljam po noči kakor po dnevi. Dobro vem, da so druge deklice zadnjo zimo za svečavo potrosile 18 goldinarjev; tega meni ni bilo treba. Ako vpoštevam še to, kar druge deklice potrosijo za obleko, zabavo in druge podobne stvari, ki jim pogosto škodijo, tedaj je še malo, kar sem prinesla. Mislim, da sem Vam raz-jasuila, kako morem to darovati in upam, da boste sprejeli ta dar". Župnik je ginjenega srca sprejel dekličin dar, ga izročal misijonarjem in prosil zanjo blagoslova božjega, ki jej ni odšel. Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Bog hoče, da se popolnoma v vsem vdamo v njegovo sveto voljo. Kedor s« noče vdati v božjo voljo, ampak tirja, da se vselej izpolni njegova lastma volja, tak pogosto veliko trpi. To nam spričuje sledeča zgodba. rojaki potegovali so se posebno za ustanovitev nove sodnije doma, kjer je že po naravi središče večega števila prebivalcev na Tominskem. Slednjič so po dolgotrajnem trudu dobili ne le upanje ampak tudi zagotovilo pri vladi, katera pa je stavila zlasti v Kobarijski občini precejšne zahteve. Kobarijci so bili takoj pripravljeni ter so žrtovali v ta namen najprej pohištvo in vrt na gorenjem koncu trga — potem pa, ko so se pomislili, namesto tega najlepšo hišo z dvoriščem na trgu, rojstveni dom Krilanov. Vse to so izročili vladi v last, da jo podere in bolj na dvorišču sodnijo sezida, za kar so ji podarili tudi apno. Pri tem bi pridobil Kobarid veliko — in sicer bi se potem farna cerkev z visokim in lepim zvonikom v vsej velikosti in krasoti prikazala izmed drugih hiš in trg pred njo bi se razširil iu mnogo povečal. Da je potreba tukaj to vkreniti, vidi se lahko vsak tržen dan, kateri so prav dobro obiskovani štirje v letu. To je bilo videti tudi zadnjo zahvaluico. Da dobi trg z novo sodnijo krasno in skoraj monumentalno stavbo, pred katero hočejo postaviti svojemu rojaku Jož. Pagliaruzzi-ju Krilanu primeren spomenik, se samo ob sebi razume in kaj takega se da od požrtovalnih in domoljubnih Kobarijcev gotovo pričakovati. Saj so o tem skoraj vsi prav dobro prepričani in o tem se razgovarjajo prav živahno, če le skupaj pridejo. Kakor povsod najde se tudi tukaj kak nasprotnik nove sodnije na ravnokar označenem kraju, ki bi rad speljal vso vodo na svoj jez. Z novim letom je sklenila vlada odpreti novo sodnijo v Kobaridu. Ker pa si ni mogla dotlej pripraviti načrtanega poslopja v imenovanem središču trga, za-dovolila se je za enkrat začasno z novo hišo g. Urbančiča blizu pokopališča zunaj trga, ter je sklenila ž njim petletno pogodbo proti 800 gold. letne odškodnine ali najemnine. Vsled te pogodbe storil je g. Urbančič vse mogoče, da bi priredil iz že poprej popravljene hiše saj kolikor toliko primerno sodnijo. Tudi prizidati je moral nekoliko. Iz tega njegovega truda, iz raznih stroškov, kateri se pa dobro izplačajo v petih letih in iz njegovih zvez z gospodo, sklepajo nekateri, da bo o-stala sodnija tudi po preteku tega obroka ravno tam. Ogromna večina tržanov pa in okoličanov se trdno opera na visoko vlado in njene obljube pri prepodajni pogodbi o Krilanovi rojstni hiši, katera se bo že prih. pomlad podirala in nova sodnija po načrtu delala. Da nas ne bo bližnja prihodnost goljufala, upamo in $e trdno zanašamo. Iz Kobarida. — Dragi čitatelj / Ako se podaš v duhu iz Kobarida proti Benečiji, opaziš takoj od slavoznane Pa-gliaruzzijeve hiše neko poslopje, katero imenuje naše ljudstvo hotel, kateregič i-mena pa sicer po svoji zunanjosti ne zasluži. Ne malo smo se vsi začudili, ko smo v nedeljo zjutraj t. j. na mali pust, zagledali na tem „hotelu“ slovensko zastavo. Marsikedo morebiti še ni vedel, kaj pomeni zastava 1 Podučila ga je kmalu naša cvileča kobaridska godba, ktera se je oglašala po deseti maši na glavnem Neki materi je zbolelo dete, edini sinček. Bolezen se je tako shujšala, da ni bilo pričakovati nobene naravne pomoči. Otroku je pretila smrt. Mati je bila V smrtnem strahu vsa iz sebe. Smrtni strah jo je pretresel, ako je pomislila, da bo umrl dragi edinec, katerega je ljubila bolj ko ves svet, celo bolj ko Boga samega. Ko je to zvedel župnik, se je naglo napotil k nji, da bi jo potolažil in jo pregovoril, naj se vda v božjo voljo; toda njegov trud je bil zastonj. Sedaj se pa posluži druzega načina. Stopi k postelji na smrt bolnega deteta, prične moliti ter reče, bolj zavoljo matere kakor zaradi deteta : „Gospod, daj temu otroku zdravje, ako je Tvoja sveta volja“. Po teh župnikovih besedah se mati razhudi in začne klicati: „Ne, ako je božja volja, temu ne morem pritrditi, ampak njegova volja mora biti. Bog mi ne sme vzeti mojega edinega deteta". Župnik jo je še nadalje opominjal, naj se vda v božjo voljo, toda zastonj. Mej tem se je stvar predrugačila. Proti vsemu pričakovanju je dete ozdravelo na veliko materino veselje. Deček je rastel in napredoval, ali žalostno, ne samo v starosti, ampak tudi v hudobiji. Od leta do leta je delal materi vedno več žalosti, britkosti in sramote. Naposled je morala nesrečna mati doživeti še to nepopisno bridkot, da je njen sin zaradi umora umrl na vislicah. (Dalje prih.) trgu ter oznanjala zbranemu občinstvu, da bode danes v „liotelu“ ples. Ako pogledamo bolj natanko to bando, opazimo, da obstoji iz šesterih mož in lijih glavni komandant je naš slavnoznani cerkveni orgljavec. Mož je bil v svoji mladosti pri vojaški godbi, a pozneje se je pa poskusil na orgije. Zatorej se ne smemo čuditi, da kaže pri svojem „klarinetu“ več sposobnosti, kakor pa pri orgijah. Ivedar se ob nedeljah pri maši poje „pred Bogom", bi človek skoraj mislil, da je na plesiščrt in da se gode kaka poskočnica za ples. Oujemo tudi, da je naš slavni orgljavec jako vnet za ples, in zatorej ni čuda, da je bila na dan sv. Elizabete tiha maša, a danes ga vidimo v prvih vrstah. Tako je torej naša slavna banda napovedala ples, in res takoj po blagoslovu je mladina hitela v „hotel", da bi se tamkaj malo zavrtela. Otroci so pa seveda zunaj pred hotelom napravili svoj raj posnemajoči svoje starejše bratce in sestrice. Čudno se nam zdi, (la sploh naše županstvo kaj tacega dovoli 1 Pred nedavnem je napravila naša nadebudna mladina nekak zaseben ples in ko je hotelo orožništvo to preprečiti, nastal je prepir in pri tem si je nek orožnik nogo poškodoval. Vedno je pri tem kaka nesreča — pa če že druzega ni, ljudje želeči si počitka ne morejo po noči počivati radi vednega upitja in razsajanja. Sploh pa je obžalovanja vreden g. dekan, (blizu župnišča stoji namreč omenjeni hotel), kateri mora celo noč poslušati razbijanje in tulenje naše mladeži. — Morebiti pa bi lahko g. župan prepovedal to razgrajanje že zaradi žalosti v cesarski rodovini — vsaj so v glavnem mestu avstrijske monarhije opustili še bolj potrebne veselice, in to bi se menda tudi lahko zgodilo v našem gorskem trgu! Politični pregled. Notranje dežele. V ogerski poslanski zbornici je opozicija vprizorila velikanske škandale radi prestavitve llentzijevega spomenika. Posebno so divjali proti ministru deželne brambe. Seveda ogerske patrijote še vedno peče ta spomenik, ker jih vedno spominja nezvestobe napram vladarju. Pri kontrolnih sliortih v nekaterih krajih Češke odgovarjali so nekateri reservniki s češkim „Zde" mesto „Hier“. Radi tega so bili kaznovani. Kazuovan je bil tudi neki stotnik, ki je odredil, da naj pozvani molče oddajo svoje vojaške knjižice ter se s tem izognejo češkemu in nemškemu odgovoru. Pa tudi to vojni upravi ni po volji ter je odredila, da morajo pozvani vselej odgovoriti s „hier". Slovanski poslanci so zahtevali pojasnil v tej zadevi. Deželni zbori se snidejo zadnje dni meseca septembra. Zasedanje se bo skoro povsodi otvorilo s cesarskim pismom, v katerem bo vladar odgovoril na udanostne adrese. Nemški zastopniki zopet strašijo v državni zbornici. Posl. Hochenburger je prašal vlado, kaj je s češkimi postulati, katerim hoče vlada ugoditi. Ta interpelacija je bila stavljena, nemški da kričači imajo zopet povod razsajati ter ovirati vsako delo za blaginjo ljudstva. Slavnostna seja v poslanski zbornici se je izvršila dostojno. Poslanci so prišli vsi v praznični obleki ter pooblastili predsedstvo, da izrazi udanost Nj. veličanstvu. Izostali so Scho-nerer in njegovi volkovi ter socijalni-demokratje. Schonerer in pristaši se ogrevajo le za svojega boga Bismarka, socijalni demokratje pa so se izgovorili, da nimajo črnili oblek. Slovenski poslanci so bili ozlovo-ljeni radi postopanja naučnega minister« stva, sosebno ozir koroških šol. Ker ie bilo razmerje slovenskih poslancev uo naučnega ministerstva zelo napeto, bil je načelnik slovanske krščansko-narodhe zveze posl. Povše pozvan k naučnemu ministra, da mu pojasni stališče slovenskih poslancev zlasti glede koroških razmer. Da bi le kaj pomagalo. , Na interpelacijo radi izgiianja čeških in poljskih podanikov iz Prusije je min. predsednik odgovoril ter je med drugim dejal; Avstrijska vlada je vse storila, da varuje pravice svojih podanikov v inozemstvu. Ako bi se pa iztira-vanje avstrijskih podanikov še nadaljevalo, todaj on zagotavlja zbornico, da bo vse storil v varstvo pravic avstrijskih podanik >v na nemškem ozemlji, če ne drugač s tem, da bo Avstrija s pruskimi podaniki, bivajočimi v Avstriji, ravno tako delala, kakor Prusija z našimi. Ta odgovor je izval živahno pohvalo na desnici, poparil pa Nemce. PRIMORSKI L.IST Str. 185 požar na poslopje in obvarovati zaloge tvarin za izdelovanje vžigalic. Dva moža požarne brambe sta močno ranjena. Tudi vojaki so trpeli. — Črna, ožgana groblja je, kjer je z nevarnim, nezdravim delom 235 delavk in 38 delavcev si služilo vsakdanji kruli. Vse rusko. „Corriere“ je že videl v. cerkvi sv. Ignacija, vadničue učence z pesmaricami v »ruskih barvah". Ali že more biti človek bolj neumen ? Pribijemo, da na deželni hiši v Gorici je deželni grb, pripravljen za raz-svitljavo s plinom, za večer slavnostnega dne na obeh straneh je okrašen W“ t. j. evviva, z krono na vrhu. To v deželni hiši v kateri sede zastopniki 2 tretjini slovenske dežele. Oproščena sta bila pred poroto dne 22. t. m. Anton in Katarina Kenda, mati in sin, katera sta bila obdolžena, da sta 19. julija t. 1. zažgala lastno hišo. Nova poštna urada sta ustanovljena v Podgori in Št. Florjanu pri Gorici. Izjava. Z dopisom ponatisnjenim iz »Slovenca" o Ročinjskih razmerah radi postajevodje kanalskega, nisem jaz v ni-kakj zvezi, da si se me sumniči. V istem smislu prijavil sem izjavo v „Slovencu“. Ako bi torej še kdo dalje isto laž trdil, postopal bom drugače. Frani. Šmid kurat marijiuo - celjski. Devinci so slovesno sprejeli svojega župana g. Plesa, ki se je iz tržaških zaporov vrnil domov. Na kolodvoru ga je sprejelo starešintvo z g. dekanom na čelu, ter mnogo občinstva. Seveda radi tega sedaj laški listi obirajo slov. duhovščino, toda za njih krik se slovenska duhovščina ne meni. Proti Slovencem. Nemško meščansko društvo poživlja občinski zastop, da naj prepreči dohajanje Slovencev v Gradec s tem, da 1. nastavlja le nemške delavce, 2. naroča blago le pri nemških kupcih, 3. delo oddaja le takim obrtnikom, ki imajo izključno le nemške učence in pomočnike. — Kako potrebna je pač „Naša straža". Slovenci podpirajte jo! Veliko poplavo so imeli v Trstu v noči od sobote do nedelje. Vihar je metal valovje daleč v mesto, ter napravil mnogo strahu in škode. Sosebno hudo Vnanje države. Nemški cesar se je vrnil s potovanja na jutrovo. Vrnil se je čez Pulj, Trbiž v Berolin, dasi se je prvotno razglasilo, da potuje čez Nabrežino, Kormiu, Ado v Berolin. Seveda se je ta prememba zvršila radi večje varnosti pred anarhisti. Trgovinsko pogodbo ste sklenili Francoska in Italija vkljub mnogostran-skim zaprekam. Notranji položaj v Španiji je zelo žalosten. Španija je liki kotel, poln vrele vode. Nezadovoljnost s sedanjo vlado se širi sosebno v nižjih krogih. Geslo vseli nezadovoljnih elementov je: republika ali don Carlos. Konferenca proti anarhizmu zboruje v Rimu. Zborovalni prostor je dobro zastražen. Skoraj vse evropske države so poslale svoje zastopnike. Upajo, da so bo doseglo sporazumljenje glede najvažnejših prašanj, a zaželjenega uspeha ta konferenca ne bo imela, ker policijske in nasilne naredbe ne morejo mnogo vplivati na anarhizem in njega razširjanje. V francoski zbornici so se zopet oglasili nasprotniki katoliških šol in katoliške cerkve sploh. Liberalna in soci-jalno - demokratična stranka ste stavili dva predloga, da naj se prepovedo vse zasebne verske šole in da naj se cerkev popolno loči od države. Prodrli pa s tem predlogom še niso. Mir mej Španijo in Ameriko je sklenjen. Španci so prepustili Ameriki tudi Filipinske otoke proti odškodnini 20 milijonov dolarjev. To je bila tudi jedina pot rešitve. Španija je vsaj nekaj dobila za zgubljeno posest. Obe vladi najbrže v kratkem odobrita mirovno pogodbo. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. V Krškem je pogorelo posestvo Ženerjevo. Škode je nad 10.000 gld. — Poročil se je v Ljubljani c. in kr. poročnik g. Franč. Globočnik z gdč. Emo Povše, hčerjo g. drž. poslanca. — „Domoljub“ prične z novim letom izhajati v lepši obliki. — Šolo so zaprli v Vipavi radi bolezni med otroci. — Na Vinem Vrhu sta zgorela dva otroka, katera je mati pustila sama doma. — Po gorenjski dolini je dne 24. novembra zapadel sneg. Pač zgodaj. — Na Viču pri Ljubljani je skočil pod vlak topničar Ogrin. Vzrok je, ker so ga mučili z nemščino. O ti blažena, edino zveličavna nemščina! Na Štajerskem. Novo poštno poslopje v-Celju so otvorili za splošni promet. — Celjski Nemci so pričeli divjo gonjo proti slovenskemu dimnikarju. Boje se menda, da bi jim slovenski dimnikar ne omedel pamet. Pač prazen strah — V Žalcu prično zidati cerkev v spomin vladarske petdesetletnice. — Za okrožnega zdravnika v Ribnici na Pohorju je imenovan g. dr. Viktor Gregorič. — V Rai-henburgu so odkrili cesarjev spomenik. — Ubila se je v Podgorju pri Slovenjem-gradcu 31 letna slovaška krošnjarica. Padla je po strmi drči ter se ubila. Na Koroškem. V Beljaku se je obesil sedlarski mojster L. — V Celovcu se je obesil 14 letni trgovski učenec Fr. Gitzl. — V Liešah pri Prevaljah ste dve ženski, naslanjajoči se na železnično pre-grajo, padli čez visok zid na tir ter se nevarno poškodovali. Cestna pregraja je bila trhla. — Celovško kupčijsko zbornico še vedno peče, da mora sprejemati slovenske uloge. Kako je to hudo! — m 1 n 730 n 334 1800 n 293 ?! 360Q j* 298 JI 660 » 298 >1 600 »i 192 6130 180 n 4690 n 96 n 480 n 216 n 490 1 216 v 480 skupaj gl. 5500 gl. 25000 Dražba za oddajo teli davščin se bo vršila v uradu deželnega odbora dne 7. decembra 1898 točno ob 10. uri predpoldne. Dopust6 se tudi pisane zapečatene ponudbe, če se podajo pred 10. uro predpoldne 7. decembra t. j., a prilepiti jim je kolek 50 kr., pridejati iamščino po 10% dotične klicne cene, navesti v njih natančno okraje, v katerih namerava po-imdbenik v zakup vzeti deželne davščine, koliko ponuja za vsako davščino posebej, in pa izjaviii, da so mu znani zakupni pogoji. Tisti, kateri se bodo hoteli udeležiti ustne dražbe, bodo morali za dražbo določenega dne, in sicer preden se začne dražba, pošteti dražbeni komisiji postavljeni po deželnem odboru jamščino po 10% tistih klicnih cen, na katere nameravajo rasti. Te dolžnosti bodo oproščene tiste osebe, katere položijo jamščino že poprej s svojimi pismenimi ponudbami. Tudi kdor podil pisano ponudbo, se sme deležiti ustne dražbe. Vsi drugi dražbeni pogoji so na ogled razgrnem v deželnem uradu. Slavna županstva so naprošena, da objavijo ta razglas v svojih občinah. ,,Slovenska Čitalnica v Gorici11 piiredi v. nedeljo dne 4 decembra 1898 v svojih prostorih „Besedo“ po tem le vspo-redu : 1. „ Pesem lovčeva11, uglasbH Ant. NedvM ; poje moški zbor. 2. „ Čuj glas zvonov /“ uglasbil Fr. Abt; poie ženski zbor spremljan s klavirom. 3. Pozdrav mornarjev", vglasbil T. G. Brož; tambur. sekstšt. 4. „Domovina", uglasbil Ant. Foerster; poje mešani zbor in tenor-solo. 5. »Slovo*, uglasbil Fr. S. Vilhar: poje moški zbor in bariton-solo spremljan s klavirom. 6. „ Venec češko-moravskihpesmi11, uglasbil V. G. Brož; tamburaški sekstet. 7. „Kitica slovenskih narodnih pesmi'', sestavil Ant. Foerster; poje mešani in moški zbor. 8. „ Srce je odkrila", vesela igra v enem dejanji ; poslovenil Ivan Ameriški. Osebe: Prgovec, upokojen stotnik. — Pavlinka, njegova vnuka. — Urša, gospodinja. — Lazar, nadgozdar, — Kamilo, sin njegov. Pričetek ob 71/, uri zvečer. — Vstopnice in listki za sedeže se bodo prodajali na dan „Besede“ pri društvenem čuvaju in zvečer pri blagajnici. — Čitalnični društveniki so vstopnine prosti, nedruš-tveniki plačajo po 20 kr. za osebo. — Sedeži se bodo prodajali drnštvenikom in nedruštvenikom v 1. vrsti po. 40 kr., v 2. vrsti po 30 kr., v 3. in 4. po 20 kr. in na stolih po 10 kr. — Vstopnice in listki za sedeže se ne vračajo, ampak naj se blagovoljno hranijo do konca, »Besede*. Društvenike in druge mestae in okoliške Slovence vabi najuljudnenje k obilni udeležbi. Čitalnični odbor. „Naša straža11. Prejeli smo imenik pristoplih udov. Ker pa nam ne do-staje prostora, bodemo objavljali le imena goriških članov. Kot ustanovnika sta pristopila dr. Gregorčič in grof Alfr. Co-ronini. Kot redni člani so do sedaj pristopili : Mozetič Anton, župan v Solkanu, lug Tomaž, nadučitelj v Solkanu, Pahor Anton vikarij v Krombergu, Dermastia Ivan, kapelan v Solkanu. Hiša z trgovino na prodaj. V veliki slovenski vasi na Goriškem je na prodaj hiša, v kateri se nahaja trgovina z jestvinami. Ta trgovina more izvestno dobro vspevati, ker je v dotičnem kraju mnogo tovaren in delavskih odjemalcev. Slovenski trgovec, ki bi hotel to trgovino prevzeti, bi gotovo dobro shajal. Treba le, da ima toliko denarja, da zamore trgovino z jestvinami pr ičeti in vrhu tega še 2—3000 gld. h kupni ceni hiše prispevati. Ponudbe naj se pošiljajo „Naši straži11 v Ljubljano ; ta reflektantom naznani tudi natančnejše pogoje in odnošaje. V pokritje dolga 2600 gld. v spomin petdesetletnice našega premilega in presvetlega cesarja Franca Jožefa I poslali za slovensko Alojzijevišče (I. izkaz : Preč. gg. Ant. Pahor 10 gl., BI. Grča dežel, poslanec 10 gl.; Jan. Jarec 10 gl.; Jan. Koišič 5 gl.; Jos. Bajec nad- škof. tajnik v. p. 10 gl.; Iv. Dugulin 10 gl.; Ant. Hvalica dek. 10 gl.; Jos, Ger-golet 3 gl.; Iv. Nep. Murovec dekan 10 gl.; Fr. Ilovar dekan 10.; Iv. Peternel dekan 10 gl.; Ant. Cibič dekan 10 gl.; Jos. Budin 10 gl,; Jan. Kurinčič 10 gl.; Jos, Godnič 10 gl,; Jan. Feltrin 10 gl.; i ranč, Cerv 10 gl; Iv, Lukežič dekan 10 gl.; Ign. Leban 10 gl.; Ant. Jug 10 gl.; Andr. Brezovšček 10 gl.; Jos. Prim-•šar 10 gl.; Jos. Kosec 10 gl.; Jan. Filipič dekan 10 gl.; M. Vales kurat z o- pazko: V spomin na 50 letnico vladanja Njegovega c. in kr. Veličastva cesarja Franca Jožefa I 1848-1898 in to povodom spomenika 14. avg. 1898 slavnemu junaku Andreju bar. Čehovimi podaruje slavnostni govornik 10 gl.; Jan. Wester 10 gl.; Karol Čigon 10 gl.; Jan. Marušič 10 gl.; Matija Ivančič 10 gl.; Anton Keber 10 gl.; Ant. Zarli 7 gl.; Fr. Klanjšček 10 gl.; Leop. Vuk 10 gl.; Fr. Marinič 10 gl.; Ant. Božič 10 gl.; Vinko To- manin 10 gl.; Ant. Bratina 5 gl.; Preč. g. Simon Kos 100 gl. Skupaj 450 gl. V zadnjem „Pr. L.“ bi se bi [o moralo med darovi za Alojzijevišče tiskati tako-le : Preč. g. Jos. Kosec 5 gl.; Jos. Gergolet 3 gl. Rojaki! Proslavimo petdesetletnico našega premilega in presvetlega cesarja s tem, da pokrijemo Alojzij e vi šču dolg ! To bo visokemu slavljencu najljubši spomenik. Razposlali smo čč. gg. duhovnikom, slavnim županstvom in drugim odličnim in bolj premožnim rodoljubom 200 poštnih nakaznic, katere naj uam napolnijo po 10 gl. Upamo, da se odzovejo vsi! — Na Trnovem so yabrali za Alojzijevišče dva kvintala krompirja. — Hvala prisrčna ! Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju. V X. občnem zboru tega društva bn je zaiad izven rednih zaslug za društvo imenovan častnim udom gosp. France Dolenec, trgovec v Mariboru. Odkar obstoji to društvo, nabiral je vsako leto ter nabral čez 800 gld. za uboge slovenske visokošolce na Dunaju. Slava mu! Vspomin vladarjeve petdesetletnice so društvu pristopili ' kot ustanovniki z darilom po 50 gld. gospodje: Dr. Mirko Ploj, c. k. tajnik v finančnem ministerstvu plačavši 1 obrok 10 gld.; Ivan Luzar, nadrevident južne železnice, plačavši l obrok z 10 gl »K • Dr. Janko Hočevar, odvetniški kandidat plačavši 1. in 2. obrok po 10 gld sku-paj 20 gld. Dalje so društvu darovali: Visokorodni Anton pleni. Sušič, c. in kr. polkovnik, v Celju 15 gld. G. A. Knafelc, uradnik c. k. drž. železnic v Beljaku je mej tamošnjimi Slovenci nabral 5 gld. Na Dunaju so društvu darovali gg. Dr. Kleni. Sesliun, dvorni in sodni odvetnik, 5 gld.; Dr. Al. Homan dvorni in sodni odvetnik 5 gld. ; Alojzij Kremžar, mag. svetnik, 5 gld. ; Dr. Anton Primožič, c. k. profesor, 5 gld.; gospa Marija Pri-možičeva, 5 gld. ; g. Peter Hlačar, nad-oficial sev. zah. železnice. 3 gld. g. Josip Solar, mag. uradnik, 2 gld. - Za toliko blagih darov buli vsem izkrena zahvala ! V seji m. oktobra oglasilo seje 58. vsej 1111. nov. pa 60 revnih dijakov za podpore. V teli dveh sejah je odbor razdelil mej najrevniše dijake 470 goldinarjev v gotovini in obednicali. Več prošenj moral je odbor odbiti. Ker toliko revnih dijakov slovenske krvi še nikdar ni bilo na Dunaju, treba bode izvanred-ne pomoči. Daruje naj torej vsak, kdor le količkaj premore za vboge slovenske trpine v tujem mestu ! Darove bode hvaležno sprejemal drnštv. blagajnik: Vč. g. Fr. Jančar, monsignor, papeški častni komornik, župnik n. vit, reda, Dunaj, I. Singerstrasse 7. I. izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik v Ljubljani. Občina : Vrhnika 200 gld., Črnomelj 20 gld., Novo mesto 100 gld., Žilce pri gv. Vidu 20 gld.. Vodice 20 gld., Metlika 100 gld., Rakek 50 gld., Vipava 25 gld., Idrija 50 gld., D. M. v Polju 50 gld., Kranj 300 gld., Rudnik 40 gld. Odlikovan fotografski atelier v Gorici na Travniku št. 11, poddružnica v Trstu Da Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom y mestu in na deželi. Štev. 722 2 — 3 op. Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrtleta t. j. mesecev julija, aygusta in septembra 1897 začue v ponedeljek, dne 12. decembra 1898. in se bo nadaljevala naslednje četrtke | in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 9. novembra 1898. BgkiEjjgB^fBtggHiaijeJigEjjJioJtapjtnpiinr^iJiragnocnaciratKHiPirgcngpira Naznanjam preč. duhovščini in ve-leslavnenui občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternol-lijeve knjigarne in loterije. Obljubujem točno in hitro postrežbo, ker sem preskrbljen z 3 delavci. — Prodajam tudi profuma. — Toplo se priporočam udani Anton Pucelj, brivski mojster. BM5S5B50553BSa5SBSSg5Bgg5B0B5a555i5g55Bg za T 1 v italjanskem slovenskem L, in hrvatskem jeziku. t Hilariianskl Marii v GOFtICI po najnižili cenah. VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA DRDA I <§rodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaoga pristnih briških vin: burgundeoa rizlinga, modre frankinje in druge. Sedež društva je v Gorici, ulica Harzellini št. 20. rv/^a ar Cebelno-voscene sveče * priporočam prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom, ter slavnemu občinstvu. Za pristnost jamčim z lOOO kr. Z veleštovanjem udani J. Kopač** V GORICI, Solkanska cesta štev. 9. fia .. A a. r-‘J- tazzzzmzgszzia Razpela iz II . ... | niklja kovino in |£5 S |jZ22E22ZEZ22Q EVIK 1T2222ZZZ D JOŽEF CULOT Goricaj Hnštelj št. nSohice svet-ri porcelana ^ S 0ZS2ZZ2£rŽT2ca |1 TzrrmTiTn Rožnivenci ______ _______ in nikov iz tisnzzzs podobe R H M * mm.TnTn.7n. n nrrfTrrmTr-in II Noqovice ll Oorica« Itoštelj št. 3. Torbe B mi°ensken fj . f| kovSeki Velika zaloga raznovrstnih iger, oprava za božiCno drevo, ih igrače za otroke. K i22ZZZ?ZZ2ZZZ&l gzzzzzzzzzzzza li Razna ^ E! rriTriTziTrm H Rokovice b , .,Z72r. Z220 volnene In KzaznzEfR obuvala tj ^ suknene m mrrirrtmmn. mrmriTrrmA Pipe U |] ustniki In mmn cevi H B2Z2ZZ2Z22Z22S3 §j| Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli). Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril 13. oktobra t. 1. novo zalop pišlfa, iM, sl iiiL V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli). Priporoča se posebno novoporočencem za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjili cenah. Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali te denske. Zagotavlja točno postrežbo in uku sne izdelke po naj -novejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem -Anton Breščak. . Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli). Gosposka ulica st. 14 (blizu lekarne Gironcoli)