iqMHur. Esce ogm mercoledi e sabato. - (i geruiaiu 1926 Posametna števllka 25 stotink. la: > popoldne zlutrai. >leto 15 L. let a 8 L. t leta 4 L. !tstvo celo ' lir 40. iha brez do- .'.ročnine se to ozirati. ü urednik: {emperle. ™ 4Pn :''^S0^JBU^^^tf ^P^^^^S^I ^^m^^^r ^B Ši. 1 V Gorki, v sredo ö.januarja 1926 letoix. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računaio po dogo voru in se plačajo v «K- pref. List izdala kon- sordl 'G0R1SKE STRA2č< Tisk Zadružne tiskarm v Gorici, Riva Piazzut- ta St. IS. Uprava in uredništva ulica Mameli štev> 5, — (prei Scuole). ^prašanje ^Narodnega sveta *€ Vprašanje »Narodnega svetu je stopilo v odločilen položaj. Na javni predlog poslancu drj i Besednjaka je, kakor smo y.e kraiko poročali, odgovorilo nolitično drušfvo »Edinost« z duljšo »Izjavo«. V nastopnem prinašamo odgovor nusih pot litičnih organizucij. Ker pa želimo, da so vsi naši ljudje o poteku dogovorov za »Narodni svet« točno poučeni, pvU občujemo dndatno tudi »Iziuvo« tržaškegu političnega društva »Edinosti«. Naj host i »Naš odgovor« in tržašku »Izjava« kot važna dnkument.i iz našega političnegu življe- nja vsporedno na vpogled našemu ljudstvu, ki ju bo tako črno na belem najlažje primerjalo in presodilo. SVaš odgovor. Mas javni predlog, naj obe obstot ječi stranki ustanovita za obrambo skupnih narodnih interesov Narod- ni svet, je vzbudil v vsej slovenskot hrvaski jmnosti /ivo in glasno odot bravanje. »Politično društvo Edit nost« v Gorici, »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« in »Kmečko s delavske zveze« vidijn v splošnem pritvjevanju ljudskih mnot zic slovesno potrdilo. da so vodile naše politične organizacije dobro in pravilno narndno poliiiko, ko so že od leta 1922. dalje na svojih občnih zborih in na sestankih zaupnikov zahtevale ustanovitev Nurodnegu sveta in ko so njih ožji odbori v izt vrševaniu zadnjih sklepov od 16. nprilu 1925. in od 1. okiobra 1925. nuložili poslancu Besednjaku, naj , ..,i.^'i,\". i:> >r. ;./-.;v-s.'i',..- • kom roko v sodelovanje. Napetost m iesnoba, s katero je pričakovala naša javnost odgovor is, Trsta, priča dovoljno, kako resen, kako pomemben in zgodovinski je bil predlog nuše organizacije. Kakšen je bil odgovor edinjaške stranke? Njihova uradna izjava. Dne 20. decembra 1925. je izslu izt Java »Političnega društvti Edinosti v Trstu«. Ta odgovor jc po obliki in vsebini tak, da mu itcemo znmim primere med strunki.rskimi doku* menti nuše polilične preleklosti. V času, ko hrvaško t slovensko ljudt s/i'o glasno zahieva sporazum in sodelovanje med obema sirankama, ponavlja poliiicno drmtvo v Trsfu vse mogoče obfožbe in očitke prod kršč. soc. organizacijam in segajoč nazaj v leto 1921. zali naše vodilne osebe, žali celokupni naš tisk, žali naše zaupniške zbore, žali na tisoče nasih volilcev. Kedaj in kje je še ka* tera strunku pripravljala na tak na? čin sporazum / nasprotniki? To bi bila lahko bojna napoved, nikdar pa priprava sporazuma. Kaj nui odgovorimo na smele žm litve? Ali moremo nanje molčuti, ako pomislimo, da se nahajajo v URADNl IZJAVl? Prišel je mtd našo poliiično orgm niziicijo trenutek, ko je morala izt pričati moč in — zrelobo svoje pot litične zavesti. Kaj zahteva sedanji zgodovinski trenutek? Ž ivo smo cut Hi in čutimo v sebi dolžnost, da krepko in odločno zat vrnemo vse drzne obtozbe in žnlitt ve, naperjene proti našemu gibnnju. Kakor posameznik tako morn tudi orgunizacija odbijuti nupade na svot jo cast in brnniti brez omahovanjn svoje pošteno delo. Organizacija, ki tega ni.sposibna, je vrglu svojo zastavo v bhito. A še drugn dolžnosi se je vzdignilu silna in mogočna prcd našim duhim. Dolžnost do narodne enote. Vprašali smo se: Cemu smo bili stavili javni pred: log in kaj smo hoteli ž njim doseči? Odgovor je lahek. ?Avimo v težkem času, ko izgublja naše narodno obt čestvo svoje najbolj dragocene do; brine in se dvign iz globin ljudstvu klic po skupni obrambi v Ntirodnem svetu. Nurodni svet se morn usta? noviti, to je bil cilj nascga javnega predloga. Naša sveta in prva dol- žnosi je, da tn cilj uresničimo. Naš sklep je zato brž dozorel! Povzpnimo se na višino sedanjega zgodovinskega položaja, dvignimo se mid vse zalitve naših oseb, čusot pisov in organizacij, du se le Narodt ni svet res ustanovi. Odklanjamo sh cer na slovesen način vsebino in ob? bliko nasprotnih napadov, a pvAca- ,r, r^ir- ¦.,.,-.. .U:r,?U :., .'..7:,, . brez zavmitve. To /rtev prinašnmo ljudstvu! Z mir no vest jo vabimo široko javnost, naj ona sama sodi, all je naš sklep pravilen, naj ona sodi, kakšen je bil njihov in kaksen naš nastop, kje je strankcirska strast in kje narodna požrtvcvalnosi. Narodni svet se mora v kratkem ustanoviti. Riizberimo iz izjave »Političnega društvu lulinosti v Trstu«, kar je v njej slvnrnegii in treznega. Edinjat ¦ska organizacija pruvi, da je njen cilj ena sama stranka in ne Narodni svet. Narodni svet je njej samo minimum, je le nekak nadomesfek. Izjavljumo, da bi tudi mi radi videli, dn bi bili vsi Slovenci in Hrvati v Italiji organizirani v eni sami stran? ki, numreč pod našim kršč. socialU stičnim pniporom. Ker je pa to, km kor vsuk spoznava, nemogoče, nima tüka /elja prav nobenega nolitične* ga pomena, je neportibnu in fantat stična in ne more zato slu/.iti kot tet melj za sporazum. Nasprotno! Kdor danes zahteva in hoče, naj se vsi Hr? vntje in Slovenci v Italiii v pise jo v njegovo stranko, češ, du je to edina pot K narodnemu edinstvu, ta pro* glaša nučelo najbolj srdite stran* karske borbe, zakaj ena sama pot liiična organizacija bi mogla le teduj zavhidiüi na Primorskem, uko bi se vse ostale do temeljev porušile in i vničilc, kar je nemogoče, ker bi se | nasprotne organizacije kljub nujboli ljuiim dolgoletnim nupadom ven-\ darle ohrnnile. Narodno edinstvo bi ostulo večna, neuresničljiva sanja, resničnost našega političnega življet nja bi pa bila divja, nikdar nehajot .ča strankarsku borha. Kdor hoče v naših narodnih vr- sluh sporazumnegu sodelovanja, ta mora misel o vladi ene same političt ne organizacije odkloniti, ker ta ni v danih ruzmcrah sploh nikaka političnn ideja, ampak le izvor net premostljivih razdorov. Ljudstvo je s svojim zdruvim cut • torn že davno spoznalo. da je Nat codni svet edina pametna in možna blikii nnrodnegn sponizuma. Z za? doščenjem ugoiavljumo, da je tudi nasprotna organizacija na koncu , >yoje izjave vendarle priznula vsnj iožnost in koristnost Narodnega ivetd, s čimer je v bistvu sprejehi naš medlog in omogočilu skupno delo obeh strank. Narodni svet se ho v kratkem ustanovil, zakaj pogoj, naj se pri nnši organizaciji izmenja* jo prej osebe ali »krivci popravijo«, 'fie pač tudi po sodbi slehernega nat sprotnika ne da politično vzdržati. Narodni svet se bo ustanovil, kajt si narod, ki bi si v TAKIH političnih razmerah, knkor so nuše, ne znul u.stanoviti skupnegu obrambnega ort ganu, hi bil poliiicno nezrel in popoh Gorica ; Trst * Pa/in, Politično društvo »Edinost« v Gorici. noma nesposoben za svojo zgodot vinsko nalogo. Prepricani smo, da stopamo kont čno v dobo jasnih ruzmer v našem političnem življcnju. V deželi bosta delovuli dve stranki vsaku po lastnih načelih in programih, nad njima bo i stal Nurodni svet kot varuh skupnih i koristi in ciljev našegu naroda. Zelimo, da bi to bila dobü plemet nite tekme in velikega tvornega dela v prospeh našega preizkusenet gct Ijudstva, v čigar srečno bodočt nost neomajno verujemo. Nalagamo poslancu drju Besedt njaku, naj stopi tekom meseca janut arja v stik z vodstvom nasprotne stranke, da se more izvesti praktičt na organizacija Nurodnega sveta. na dan novega leta 1926. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri, IZ1AVA ' Miscl, da ima naš narod inleresc, ki jih je treba zastopati in braniti s skupno politično or^anizacijo, je temeljna ideja našega politiene<4a društva. Iz nje<4ove srede je izšel med svetovno vojno eden prvih javs nih pozivov v Avstriji na skupno delo za vrhovnc cilje naševqa naro« Ž-;.... \t. *ij^r?{V F"?dna organizacija (takozv^.ni narodni svet) samo tisto najmanjse, tisti minimum ,ki bi bilo z njim ko? maj za silo, prav za prav samo na videz zadošeeno potrebi združeva? nja vseh sil v skupno obrambo. Vsekako je za poštene rodoljube na obeh stranch, i za tiste, ki do? pr.ščajo skupno organizacijo samo v minimalnem obsegu za skrajno potrebo, i za tiste, ki zahtevajo skupno organizacijo v maksimalni meri za vse naše politieno delo, to vprašanje skupne organizacije eno najbolj resnih in pomembnih vpra? šanj, za katcrega povoljno rešitev se trudijo z najboljšimi nameni. Prav zato pa ni noben izraz pre? oster. da ž njim obsodimo ponovne poskuse in posebno tudi zadnji po? skus nusprotne strani, da bi potrebo skupne politienc organizacije naše? ga ljudstva zlorabljala v zgolj pole? mične in strankarske namene. rFi poskusi se kazejo v obliki vee ali manj pompoznih pozivov na u? stanovitev narodnega sveta in vee ali manj kričeeih očitkov proti na* šemu društvu, da je ono krivo, da do narodnega sveta še ni prišlo. Kdo so tisti, ki nas hkratu tako vabijo in tako obsojajo? To so tisti, ki so se že lcta 1921. pri političnih volitvah uveljavljali kot posebna struja, ki je njihov predstavnik že ob prvih nastopih na parlamentar? nih tleh pokazal, da se hoče od? dvojiti od svojih tovarišev, ki je po? rabljal vsako priložnost, tudi tak? šne, ki niso imcle nie opraviti z nje? govim svetovnim naziranjem in strankarskim programom, da je šcl svojo posebno pot. To so tisti, ki so zlorabili skupnost našega poli? tičnega društva, da so snovali svo? jo posebno stranko in so potem razbili našo skupno organizacijo, tisti, ki so sabotirali naš skupni gospodarstveni svet, tisti, ki so pri političnih volitvah leta 1924. tako sijajno pokazali svojo »usposoblje? nost« za lojalno skupno delovanje, tisti, ki so z »Malim listom«, »Pu? ekim prijateljem« in »Goriško Stra? žo« trosili med naše liudstvo strup 2093 Stran 2. »OORIŽKA STRA2A< nezaupanja in osebnega sovrastva, tisti, ki so sc končno v svoiih listih povzpeli do takih dejani, da jc njih storilce samo še s...... inogoče ozna* čiti. In zadnji poskus, da bi zlorabili potrebo skupne političnc organiza* cije, kdaj so ga napravili? Dr. En* gelbert Besednjak je v imcnu nji* hovih političnih organizacij, na podlagi svojega davno dozorelega spoznanja, predložil ustanovitcv narodnega sveta niti teden dni po* tcm, ko je s svojim podpisom na? pisal na naslov onih, ki načelujcjo našcmu društvu, »da so v očeh vseh treznih ljudi iz^ubili zadnjo trohi* co pravice, sc postavljati v javno* sti za ncdolžnc pravičnike in vest* ne poštcnjakc«, »da je gonja (proti ...... »Malega lista«) cdcn najgrših in najtcmnejsih listov v kniigi na* še primorske politike.« Če je dr. Bcsednjak radi lepšega odhoda iz polcmike in s pobožnim poglcdom na bližajoči se praznik miru smatral za umestno, povabiti »krivičnike« in »nepoštenjake« v narodni svet, nam je s tcm dal pra* vico do sodbc, da vsaj enega, če nc obojega, ni mislil rcsno, da ie torej vsaj ali napisal težke očitke, ne da bi jim sam verjel, ali pa predlagal narodni svet, ne da bi ga smatral za mogočega. Saj ne bi niti v na* vadni družbi, nikar pa pri zaupnem političnem delu mogli sedcti sku* paj »nedolžni pravičniki« in »vest* ni po.štenjaki« z ljudmi, ki so izgu* bili zadnjo trohico pravice do tega imcna. Na naši strani nam jc pa krvavo resno toliko z našim ocitanjem ko- likor z vprašanjcm skupne organic zacije. In prav zato, ker nam jc tako rcsno z cnim in drugim, iz* javljamo naslcdnjc: skupna poli* tična organizacija v katerikuli obli* ki in sicer, če mogoee, v maksimal* nem obsegu, in le če bi to vkljub vsem razlogom, ki za to govorijo, nc bilo mogočc, tudi v manišem in cclo minimalncm obsegu, se usta- novi, bržko se stvari na nasprotni strani premenijo tako, da naši očitki odpadcjo, bodisi da sc osebi izmenjajo, bodisi da sc krivci po pravijo. Organizacija, ki nc sloni na pravih možch, je oblika brcz vsebinc. Na.ši očitki ne izvirajo iz oscbne zamcrc in nc kličejo po osebncm zadoščcnju, nego po pra* vih rnožeh. V Trstu, 19. decembra 1925. Politično društvo »Edinost«. Kaj se godi po svetu V zadnjcm našcm političnem preglcdu smo sc ob mcjniku v no* vo leto ozrli nazaj in poglcdali še enkrat glavne poteze minulcga le* ta. Danes pa si skušajmo dati od* govor na prašanje, katcrc misclne strujc bodo vodile Evropo in po njej vse človeštvo v letu, ki ie pred nami. Poglejmo najprej okrog sebe in homo dobili prvo miselno strujo, ki hoče obvladati vso zapadno Evropo. Fašizem. Tu imamo takoj opravka z cnim — izmom. Toda ta —izem je živ in ga vsi vsak dan ialiko otipijemo. Fašizem je neke vrstc stopnjevana narodnostna zavest. Ta struia hočc izgrebsti vse najboljše, kar sc skri* va v narodovi duši in to osvetliti z močnim blcskom, da bodo vsi pripadniki tistcga naroda občutili zavest: to je pristno naše, tega nam ne sme nihče iztrgati, to bomo bra? nili do zadnje kaplje krvi. Zato se skuša fašizem, kakor vi* dimo, vglobiti v narodovo samo* bitnost in ubrati tiste strune, ki najbolje brnijo v ljudski duši. Do popolnosti tira fašizem Be* nito Mussolini v Italiii. Z očesom, ki je ima voditelj množice, ie sku* šal spoznati, česa je množici trcba, da bo zadovoljna. Z ljudstvom. V starem Rimu so politični pr* vaki ustrezali klicu ljudstva po »pa* nem et circenses«. Brezposelna predmestna množica je hotela ime* ti kosilo in iti s potolažcnim želod* cem v cirkus k borilnim in žival* skim igram. Oboje seveda brez* plaeno. Ce je politični kandidat imel sredstva, da je v oboicm mno* žici ustregcl, je politično igro proti nasprotniku dobil. Danes ie v bi* stvu enako. Le zahteve so se neko* liko spremenilc. Liudstvo zahteva danes dela in demokraciie. Hoče, kar je popolnoma v skladu s clove* ško naravo, dcla in kruha ter neke mere sodelovanja pri oblasti. Na to slednje se bomo še povrnili. Mussolini je znal izrabiti čustve* no dušo italijanskega naroda. Po* kazal mu je poveličani obraz do* movine, začel s široko zasnovano gospodarsko politiko. Dal ie tudi ljudstvu kos oblasti. To ie storil na tak način, da je vladaiočo faši* stovsko stranko sezidal v obliki piramide. Najnižji so ob temeljih. Na vrhu je eden. Toda, če se spo* daj zmaje, se bo občutil sunek tu* di na vrhu. To zavest ie vodja fa* šizma znal vliti v svoie najnižje pristaše. V tej zavesti, ki pravi, da je tudi zadnji fašist potrcben, da sc stavba nc zruši, vidi ta kos svo* jc oblasti. S katoliškim duhom prcžeto ljud* stvo si je fašizem pridobil s pri* jazno politiko napram Vatikanu in Cerkvi. Posedujoči so pa tudi z ve* scljcm sprejeli novi narodnostni val, ker jc fašizcm odločen protiv* nik komunizma in vseh borb proti obstojcčcmu redu. Fašizem je po* temtakem hotel ustreči tcžnjam in potrebam poedinih narodov, med katcrimi se je porodil. Razne oblike. Najbolj jc ta stopnjevana na* louuoštiia' zavest pTisia. Clü vclj'aVt v Italiji. V slabšcm posnetku jo imamo v Spaniji. Prav tako je tudi močen fašistovski pokret, seveda pod drugim naslovom, v Franciji in na Grškem. Neke vrste fašizma jc hotel Radič vpeljati med Hrvati ali nemška nacionalna stranka v Nemčiji. Ta struja porojena v plemenitih nagibih in iz ljubczni do svojega naroda si skusa osvajati svct z za* pada scm. Seveda se pokažejo na dcblu tudi gnili izrastki. Ta stop* njevana narodnost postane pone* kod slcpa in nc vidi izven sebe ni* čcsar. '1 ako so mislili stari Grki in Rimljani, ki so smatrali vse druge narode za barbare, ki jih jc treba prezirati in si jih podvreči. Take vrstc nacionalizcm, ki ie sam sebi bog, je hudičcvo delo. Nasprotni nauk. Drugi nauk, ki si pa osvaja dušo Evrope od vzhoda sem, ie komuni* zem. Ta je pravzaprav skrajno na* sprotje fašizma in njegovih izrast* kov. V svoji skrajni zahtevi bi rad komunizem odpravil vse razlikc med poedinci in tudi med posa* meznimi narodi. V svoji čistoti se pa pravi komunistični nauk med nami, ki smo bolj nagnjeni vsled človeške nature k slabcmu kot do* bremu, ne bo nikoli dal izvesti. Priti bi morali angelji z nebes, po* tcm bi imeli na zemlji raj, kjer bi bili vsi cnaki in bi ne bilo razlikc med pridnim in lenim, požeruhom in zmernim. Komunisti, ki bi žc radi svojih družabnih naukov mo* rali oznanjati najvišje krščanstvo, so prav proti istemu krščanstvu v najhujši borbi. Namcsto. da bi skušali odpraviti iz človeških sre slaba nagnjenja in s tern pripravili plodna tla za svoje nauke, oni še podžigajo človeško zlobo, ker so človcku vzcli krščanstvo. In to jc njihova najhujša zabloda. S svojimi mamečimi gesli si ko* munistieni evangelij pridobiva med bednimi sloji vedno več privržen* ccv. Toda že v zibelki strogega komunizma, v Rusiji, uvidevajo, da je treba računati z ljudmi takimi kot so in so krenili na zmernejšo pot. Zato so na decembrskem zbo* rovanju v Moskvi padale ostre be* sede na račun »zmerncžev«. Prepad liberalizma. Tla za obe pravkar opisani in znani struji je pripravil libcralizcm. rl'o je tisti nauk, ki je v prctcklem stolctju obvladoval vso Evropo in Amcriko. Učil je, da je človck tak, kakršen je, mcrilo za vse na svetu. Taki nauki so pognali človeštvo v divjo tekmo vseh proti vsem. V divji borbi so razpadla vsa občcst* va. Na razvalinah pa je stal »jaz« z nago sebičnostjo. Množice bednih na eni strani in bogatih na drugi so bile nujna posledica libcralnih naukov. Tla za komunizem in revolucijo so bila zorana. V časih liberalizma, ki ie imel polna usta svobodc za slehernega posameznika,' sc jc razvila napačna demokracija, ki jc zopet nuino pri* klicala na površje Ljenina in Mus* solinija. Liberalizcm je po dovrše* nih revolucijah dal oblast ljud* stvu. Z glasovnico v roki jc mnogi odločal o stvareh, ki so bile njego* vemu umu nedosegljive in jih je gle* dal le skozi pobarvana stekla, ki so mu jih nateknili njegovi politični voditelji. Najbolj glasna je bila tako zvana ulica. Tc vrste libcralna demokracija (od grške besede de* mos ~ ljudstvo in kratein -¦¦ via* dati) je obvladovala Evropo in ves svet do svetovnc vojne; najvcč* krat v škodo skupnosti. Saj so zna* li »demokratični« voditelü svojt množice voditi, kot je bilo poedi* nim majhnim političnim skupinam prav. Po pravici imenujcta dva naj* večja sodobna družboslovca: našim braveem že znani Foerstcr in Gu* glielmo Ferrero tako dcmokratično množico, ki odločujc z dviganjem rok o prašanjih, ki jih od daleč ne razume, za »nestvor z velikanskmi telesom, a prav majhno glavo«. Krščanstvo: prava demokracija. Zato je treba, da prideio h krmi* lu voditelji, ki bodo peliali ljud* stvo k blaginji in ga obvarovali pred »neumevanjem in nestalnost* jo množice«; prav tako pa ie treba obvarovati in ohraniti pravice ljud* stva in njegov volivni glas pred samovoljo posameznika ali poedi* nih skupin. To, pravi Focrster, jc prava demokracija, ki bo morala v prihodnjem letu zavojevati svet, da nc pogine razpet med skrajne lcvičarje in skrajne desničarjc. In taka demokracija je v krščanstvu, ki ohranja posamcznikom in naro* dom njih samobitnost, a iih spaja v bratovsko občestvo. Ta miselni tok se mora in se bo v letu, v ka* tero stopamo vedno boli siril med ljudstvi v njih dobro in odrcšcnje! Stpaža gorišliih Slomcev. Kratka doba — velike spremembe. Nils list »Gorišku Struža« je še mlad. Osmo leto teče, odkar je prva številka šla med goriške Slovence. V zgodovinski uri, ko se je za dolgu dobo odločalu usoda narodov, je skupina slovenskih domoljubov pot slala »Siražo« v naše vasi, da budi in spremlja zavedne Slovejtce v javt nem življenju. Tihi in veliki delavec Civil Mctod Vuga je dvignil »Stra* žo«, je pogumno klical naše Ijudi h delu, da na ruševinah vojne zopet obnovijo našc gospodarstvo in na; rodne krščanske orgunizacije. »Stra* ža« se je naglo razširila. Vkoreni* nila se je v slovenskih domovih. Pot stala je zvesta tovarišica slovenskih Gorjunov, Vipavccv, Bricev, Kra? šuvcvv. V najtežjih dneh je sprem* Ijala in vodila naše Ijudsivo skozi vesne gospodarske in poliUčne boje. Skozi sedem let, sedem hudih let. Veliko se je v tej dobi spremenilo. Goriške dežele ni več, samostt^^ občin ni več, slovenske Ijudske \*;)\{> ni —. Za božič smo prejeli dai ci Pratike v knjižici poleg resnega pouka in praktičnih navodil tudi nes kaj soli za kratek čas. Kdor nuroči »Goriško Stražo« zü leto 1926 in plučn nuročnino vsaj za pol letu, dobi »Pratiko« popolnoma zastonj. Pošljemo jo vsakemu nas ročniku na dorn brezplučno. To ves Ija pn samo do 15. t. m. Širite ,Goriško Stražo,! Potresi. »Šibc potresa, reši nas, o Go? spod«, molimo v Htanijah. In po praviei se zove to šiba. Človek je proti temu naravnemu pojavu ka* kor še proti tisoeerim drugim po* polnoma brez moei kljub svoji vi* soko razviti tehniki. Na dan no? vcga leta se je svet pri nas spet za? majal. Zato sc je marsikomu vri? nila sama po sebi ali pa vsled stra? hu misel, kako nastanejo potresi. Pa poglejmo na kratko. zakaj na? ša mati zemlia ne miruje in plaši s svojimi krči svojc otroke. Zemelj? ska skorja ni, kakor bi kdo naivno mislil, trdna plast, ampak je pro/na in upogljiva kot nekako testo. Ta upogljivost je vzrok raznovrstnih vnieujoeih potresov. Že v starih časih so poznali po? trcsne sunkc. Toda veda še ni tedaj toliko napredovala, da bi te poja? ve mogla raziskovati. Šele velikan* ski potres 1. 1755., ki ie docela raz? valil portugalsko prestolico Lizbo? no, je dal ueenjakom pobudo, da so sc zaecli zanimati za potrcse. Od tedaj je potresna veda (seizmo; logija, od grške besede scizmos) napredovala in si oskrbela posebne aparate, ki javljajo gibanje ze? meljske skorje. V vseh kulturnih / državah so danes razmešeene stal? ne potresne opazovalnice. Aparati zaznamujejo skoro slehcrni dan kak potres. Le mi ga s svoiimi eu? tili ne občutimo. V resnici pa ze? meljska skorja skoraj nikdar ne miruje. Posebno pogosti so potresi ob robovih Tihega oeeana. Vsem je še gotovo v spominu strahovito razdejanje iz predlanskega leta na Japonskem. Nekateri krau so pa splch brez potresov. Tako sreeni so n. pr. v ruski nižini in severoza* padni Ameriki. Potres ima svoj iz? vor v notranjščini zcmlje. Od tod se širijo valovi navzgor proti ze? meljskemu površju. Kjer udarijo valovi naravnost navzgor, je naj? hujši potres. Od te toeke, tako zva? nega epicenstva, se potresni valovi širijo na vse strani, dokler ne osla? be. Zemelj ska skorja zaene vsled tch valov nihati v vodoravni smc? ri. Veasi so ti nihaji silno jaki. Ko je bil potres v Messini,. so se hiše razklale kot suhe preste. Vsled moenih strcsljajev se potem vse zruši. Opisani potresni vali naredc v 1 sekundi pot 8 do 13 kilomctrov! Že ta hitrost vnieevalno vpliva. Najhujši so potresi ob morskih obalah. Ob prvem sunku se morski valovi oddaljijo od obrežja, potem pa se z vso silo in težo zaženejo na obrežje in ko se spet odtekajo od? našajo s seboj vse, kar je bilo na obrežju. To so najbolj grozna na? ravna razdejanja. Kar ccla obmor? ska mesta so na ta način že izgi? nila. Ko je leta 1883. vulkanski izbruh pognal v zrak otok Krakatoa, se je tudi stresla zemlja. Potres ic tako vzburkal morske valove, da so v 17 urah premerili pot okoli in oko? li zemlje. Kje pa je vzrok, da se pojavijo potresi? Jih je vee. Kaj povzroča velike potrese, kot je bil n. pr. predlanski na Japonskem, ne vedo niti zcmljepisci prav nataneno. Ime? nujejo jih kratkomalo tektonske in menijo, da je vzrok teh potresov v premikanju zemeljskih mas v no* tranjšeini; povzroee jih tudi ne? nadne zemeljske prelomnice, ki na? stanejo tarn, kjer'se zemeliske pla? sti nenadoma prelomijo in sc zni? žajo navzdol. S tem se drugod pla? sti vzboeijo in povzroee valovite sunke. Potres povzroeiio tudi moe? ni ognjeniški izbruhi. Nastanejo pa tudi na ta naein, da voda izpodje podlago in sc cele plasti usedejo in potresejo soscdnje plasti. Te vrste potresov so deležni posebno tarn, kjer je svet sestavljen iz apnenastih skladov. Posebne vrste potresov pa so podmorski potresi. Ladje, ki pluje? jo eez brezdanje globine, eujejo vcčkrat pod sabo zamolklo bobne? nje in gueanje. To je znak, da se odigravajo na morskem dnu eudo? viti dogodljaji, ki bodo spremenili lice morskega dna; to so znaki pod? morskih potresov. Vseh vzrokov, eemu se od easa do easa zemelj ska skorja potrese, pa ne bodo bržkone zlepa dognali. Kot mnogoštevilni drugi naravni pojavi bodo tudi potresi ostali ne? odgon^tljiva uganka. Človek tudi tu spozna, kako majhno zrnce je v vesoljstvu; ne ostane mu nie drugega kot prošnja »Šibe potresa, reši nas, o Gospod!« Za fante in dekleta. Vsak mesee prinese v našo hišo pismonoša lep zvezek: »Naš čol? nie«. To je časnik za fante in de? kleta. Prinaša pouene elanke, po? vesti in pesmi, elanke o socialnih prašanjih in zgodovinske slike; po? sebno lep je preglcd o delovanju kršeanskih prosvetnih društev ši? rom primorske dežele. Naročite »Naš eolnič«, širite ga, naročite ga za naše fantc?vojake, za brate in so* rodnike v Franciji in Ameriki! Sta* nc za cclo leto le 10 lir. Pošliite na* roenino na naslcv: Uprava »Čolni- ea« Gorica, Corso Verdi 37. Stran 4. »OORIŠKA STRATA« Pisentijeva zvezda bledi. Peter Pisenti, bivši videmski pre* fckt žalostnega spominu za naše ljudstvo, je te dni doigral zadnjo kiirto svoje nekdanje mogočnosti in oblastnosti. V svoje glasilo »Giorna* le del Friuli«. kjer je tolikokrat Slo* vence žive s kožo in kostmi žrl, je napisal elanek o fašizmu, ki ga je fa* šistovska stranka uradnim potom v ncdcljo obsodila. Mož, ki se je z glavo ob zid zaletaval, je dobil bun? ko na svojo butico. Vode narašcajo. Skoro s celcga sveta prihajajo poročila o vclikih poplavah. Vsled nagle spremembe toplote se je za* eel tajati sneg in so reke zelo na* rastle. Na Ogrskem so povodnji prizadjale občutno škodo. V sever* ni Franciji, na Nizozemskem in Holandskem so pod vodo ravno najbolj industrijski kraji. Tovarne so zaprte, delavci brez dela. Rav* notako je na Anglcškem in v Ru* muniji. Velike nemške reke tudi stalno naraščajo. Res čuden zače* tek leta s potrcsom in poplavami Čebelarji! Sladkorja ne bo! Potom kmetijskega urada v Go* rici nam je ministrstvo za narodno gospodarstvo sporočilo, da »vsled sedaj veljavnih davenih zakonskih predpisov ne more dovoliti neobda* čenega sladkorja za vzdrževanje čebel. Tudi ne smatra za potrebno iz raznih razlogov delovati na to. da bi se izdali novi predpisi, ki bi oinogočali dovoljevanje neobdace* nega sladkorja za čebeJorejo«. Ker torej sladkorja ne bo, vabimo vse one, ki so nam dali predplaeila na ta račun, da dvignejo oscbno toza* devne zneske pri nas ali pa da nam sporočijo, kam in kako naj jim denar vrnemo. Slov. eebel. zadr. v Gorici. Radič pred vrati v večnost. Prosvetni minister Stefan Radio je v soboto komaj ušel smrti. V svojem avtu je drvel po belgrajskih ul'cah. Na nekem ovinku prizvoni nasproti tramvaj in trči z vso silo v avto in ga trešči močno ob stran. Šofer je bil nekoliko ranjen, avto polomijen, Radio je pa smehljajc stopil z razbitega avtomobila. Kardinal Mercier težko bolan. Belgijski kardinal Mercier, ki je tesno spojen z belgijskim narod* nim življcnjem, je težko obolel. Podvreoi se je moral hudi operaci* ji. Ob istem času, ko se ie vršila operaeija, je daroval papež Pij XI. mašo za bolnega kardinala. Našim naročnikom! Vsi oni naročniki, ki naročujejo »Goriško Strnžo« potom dopisnic ali pismenih prijav, naj obenem na; značijo ali so novi ali stari naroč; niki. Žalosten konec. Tudi kronane glave učakajo ža* lostne dni. Posebno po vojni so ce* sarji, kralji, knezi in podobni ljud* je doživeli bridke ure. Zadnje dni pa porooajo iz češkega zdravilišča Marijanskih Lazni, da se je tarn usmrtil nckdanji perzijski šah Ah* med. Nekdaj mogočni vladar baj* ne Perzije, dežele »tisoč in ene no* ei«, je iskal uteho v objemu smrti. Poseben davek na Poljskem. Na Poljskem je zbornica odobris la nov naert za plaoevanie davkov. Po tem naortu ne bo treba vco pla* oevati davkov v denar ju, lahko jih bodo davkoplaoevalci odrajtali tu* di v pridelkih. Saj bo menda tudi pri nas kaj takega potreba, ker krnalu ne bo več kraljcve podobe pod kmeeko streho. Zahvala. Podpisani sc najvljudneje zahva* ljuje vsem imenovanim za novoletni dar: Čevljarska zadruga, župnik Os* kar Pahor, Scalettari Rafael, tvrdka Butkovio * Boštijančie, Pavle Faga* neli, Romano Faganeli, Rusjan M. Kristina, Drufovka Karolina, Euge* nija Marušič, Ivan Klančič, tovarna vozil, Tomšič Ciril, Deveiak Rudolf, Uršič Mihec, Fcrlat Anton, Radiz* za Anita, Budin Karl, Klara Ferfolja, Peric Rudolf. Vsem Bog stotero po* plaoaj! * Deveiak Anton, pismonoša v Mirnu. Mestne novice. Misijonsko predavanje. V nedeljo popoldne se je, kakor je bilo oznanjeno na misiionskem lepaku, vršilo v dvorani prosvetne* ga društva »Mladike« misijonsko predavanje s skioptičnimi slikami. Prezanimivo predavanje je poslu* šala velika množica ljudstva, med katcro smo opazili tudi prevzv. knczonadškofa in precejšnjc štcvilo naših razumnikov. Podobnih pre* davanj bi si ljudje še želeli. Ob java. Mestni magistrat javlja, da je s prvim januarjem 1926. vzel v zakup nabijanje javnih lepakov. Delo bo izvrševala za mestno oboino tvrdka Jug, Via Morelli 16, po ceniku. Znamenja mizerije. Gorioani so praznovali Silvestrov večer s šesterimi plesi. Pišejo, da je dolooenih za ta pust v rnestu dose* daj že 14 plesnih zabav. Koliko pa jih bo se, ki danes še niso dolooene? Res, to je znak riasc najveoje rev* šoine! Novoletei pozdrav. (Potres.) Črnogledom se je njih prorokovanje o slabem začetku novega leta dcloma izpolnilo. Ob 7. uri in nekaj sekund zveoer se je jela zomlja tresti, lasje na naših glavah pa ježiti. Treslo je kakih 10 sekund. Sunek so oboutili posebno ljudje v višjih nadstropjih. Kdor je bil na planem, ga ni eutil skoro nie. Potresni sunek je bil mooen zla* sti ob Jadranskem morju. Najmoo* nejši je bil v Benetkah. Škode pa kljub temu ni bilo prav zelo veli* ke. Pae pa so se ljudje pošteno preplašili, ker so se baš ob tisti uri zabavali po raznih plesih, glcdiščih, kavarnah in drugod. V Gorici je nastala najveoja zmešnjava v mest* nem gledišou. Ko so se tla zamaja* la je vse drlo ven. Lahko bi se vsled tega pripetile hude nesreče, oe ne bi stražniki ustavili zmešane množice. Potres, ki smo ga eutili v Gorici, eni bolj drugi manj, so eutili tudi drugod po deželi. Tako nam poro* čajo iz Bilj, da je bil tarn potresni sunek prav moean. Porušil se je celo neki dimnik in mnogo ljudi je zbe* žalo na prosto. Ravno tako je v Ren* oah potres oboutno zamajal zemljo in je pri nekem hlcvu napravil celo nekaj škode. Tudi v Podgori, Štan* drežu, sploh v celi okolici je bil su* nek obcLiten, škode pa k sreei ni na* pravil. Se nekaj porocil: Spodnja Idrija. (Pottes.) Na novega leta dan zvc* čer okrog 7. ure smo ouli močan po* tres. Najprej močno bučanje, več minut trajajoče, nato pa zelo mo* can potresni sunek, da se je vse tre* slo. Ljudje od 1. 1895. ne pomnijo tako močnega potresnega sunka. Škode in šibe potresa, reši nas, o Gospod! Idrija. Na novega leta dan ob 7. uri in 5 minut zveoer se je oul pri nas mo* can in dolg potresni sunek. Vse ljudstvo je bilo preplašeno in je be* žalo že iz svojih stanovanj, kajti mlajši niso še čuli tako močnega sunka. Hujši potres se je pri nas čul o priliki ljubljanskcga potresa o ve* liki nooi leta i895. Novo leto — slab zaeetck. Lahki sunki so se večkrat ponoči ponovili. Iz Jugoslavije pišejo, da je bil potres najbolj močan v Bakru na hrvaški obali. Precej hiš jc poško* dovanih. Žrtev pa to pot ni bilo. Tisti, ki vse črno vidijo, so takoj začeli razla^ati, da se bo potres v kratkem ponovil. Toda to je le prazen strah. Upajmo, da bo kljub izredncmu pojavu vcndarlc novo leto sreono in veselo! Socialni vestnik. Sodobna socialna prašanja. Avstrijski skofjc so izdali v ad* ventu posebno poslanico o social* nem ptasanju. V njej so zelo tehtne in važnc misli. Zato priobčujemo za* eetne odstavke te poslanice: Novi čas, čas mnosiih iznajdb v vseh panogah tehnike, čas ogromne* ga razvoja industrije, trgovine in prometa je vzbujal nade na novo pomlad vesoljnega člov&štva. Ali tc nade so moono skalile vsakovrstnc nezgode. Papež Pij XI. nam je o tem podal. kaj tužno sliko v svoji mirov* ni encikliki. Potem ko je govoril o medscbojnih sovražnostih med na* rodi, omenja: »K temu se pridružu* jejo notranji razpori, ki spravljajo v nevarnost obstoj držav in vso člo* veško družbo; sein spada predvsem razredna borba, ki sc je kakor smr* tonosen tvor zajela v srea narodov in ki ovira delo in trgovino ter iz* podjeda vse elemente splošnega bla* gostanja. Kar šc bolj hujša položaj je naraščajoča požrešnost po po* svetnih bogastvih na eni strani in trdovratna obramba posesti na dru* gi, inedtem ko obe stranki mod se* boj tekmujeta v pohlepnosti in via* dožeijiiosti. Posledica tega so vcasih prostovoljne in voasih prisiliene stavkc in zapori podjetij, vstaje in državna nasilja v splošno nadlogo fn škodo ... To je tembolj usodepolno, čim več je ljudstvo soudeleženo pri dr* žavni upravi, kar velja za današnje državne oblike. — To zlo sega že globoko v korenike oloveške druž* be, do življenja v družini in je po* vzročilo grozno podivjanost. — V ljudeh vseh stanov, mladih in sta* rih, prevladujejo notranü nemir, nczadovoljnost in neznosljivost. Nepokornost se je ravno tako raz* pasla kakor nevolja do dela. — Na* mesto zaupanja in mirne gotovo* sti opažamo prenagljene skrbi in razburjen strah, namesto podjet* nosti in dola, nemarnost in lenobo, namesto pokojnega reda, ki vse* buje mir, zmešnjavo in zbeganost v vseh stvareh. Proizvaianje je v razpadanju, mednarodna trgovina hira, znanstveno dclovanie in u* metnost ležita v onemoglosti.« — Ta slika splošnega propadanja uprav sili k raziskovanju povodov. Papež pokazuje na besede Gospo* da, ki pravi: »Vsa ta zla prihajajo iz notranjosti človeka«. CMark 7, 23.) Iz poželjivosti po vživanju, iz pohlepnosti, iz napuha. Glavni po* vod za vse to pa je po papeževih besedah v tem, da »so ljudje zapu>- stili Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa«. Zato so iz prejšnjega blagostanja padli v zmešnjave in nesreoe in radi tega se večinoma vse ponesreči, kar poskušajo, da bi popravili nastale škode in da bi rešili, kar se še rešiti da po velikem polomu. (Avstrijski škofje mislijo tukaj na polom avstro*ogrske mo* narhije. Op. ur.) Kaj je novega na cleželi? Št. Maves pri Gorici. Po dolgem easu smo imeli na bo* žioni praznik doma sv. mašo. Ta dan je že pokazalo naše pred kratkim ustanovljeno prosvetno društvo »Skala« svoje prve sadove. Napcli smo vse moči, da smo pri sv. maši zapeli par ubranih božičnih pesmi. In tako smo imeli ta dan prvikrat po vojni doma sv. mašo z lepim pe* tjem, spremljanim od harmonija. Radi tega je žarelo veliko veselje in zadovoljstvo z obrazov vseh do* mačinov. Prosvetno društvo je pa pokazalo s tem pred vso javnostjo, da je na pravi poti in da so njegovi nameni jasni in pošteni. Starši, va* ša svcta dolžnost je, da pošljeie svo* je sinove in lioerke v naše prosvetno društvo. Dokažimo svetu, da živi še stara šentmaverska korehina. Stara korenina jc pognala mlade koreni* ne v pozni zimi. — V nedeljo dne 27. t. m. nas je obiskalo bratsko društvo iz Podsabotina. Okoli 3. ure smo sj zbrali vsi člani v društvenih prostorih in z velikim veseljem pri* čakovali pogumne sosede. Med oa* kanjem je sledia pesem pesmi. Oko* li četrte ure se je prikazala na str* mem klancu gruča veselih fantov in deklet, članov podsabotinskega društva. Prijateljsko smo si stisnili roke in stopili vsi skupaj v drustvc* no sobo, ki je bila nabito polna. Sledila sta pozdravna nagovora obeh piedsednikov, nato nam je gospo* diena iz Podsabotina podala dve ganljivi deklamaciji in g. tajnik nam je prečital dolg članek o Evangelistu Kreku. Vmes so se seveda vrstile pesmi obeh zborov. Bil je prav lep in vspodbuden popoldne, ki nam ostane vsem v dragein spominu. Bog živi! Števerjan. (Naši očetje!) V pondeljek, na dan nedolžnih otročičev, smo imeli tiho in rcdko slavnost. Pri daritvi svete maše so praznovali sedern* deset letnico čili in zdravi očetje: Stefan Hlede, Vincencij Mužič, Va* lentin Komjanc, Anton Komic in Valentin Maraž. Bog jih ohrani še mnoga leta svojccm in občini! Pri* pominjamo, da Stefan I Hede je naj* starcjši član kršo. izobraževalncga društva v Števerjanu. Mož je iz vrst tistih društvenikov, ki so započeli društveno življenje pred dobrimi štiridesetimi leti, ko je ravno pri* čelo cveteti prosvetno gibanje v na* ši deželi. Mnogo ve pripovedovati naš Štefa o preteklih dneh. Pa še da* nes trdno stoji med krmarji našega prosvetnega gibanja. Vedno rad oi* ta, posebno »Goriško Stražo« in »Naš Čolnič«, pa tudi Mohorjev koledar leži na njegovi polici, da prebira iz njega. V društvu ima ved* no besedo. Dal Bog, da bi se naši mladi f ant je oklenili prosvetnega gi* banja s takim ognjem, kakor žari v sreu našega sedemdesetletnega Štefe. Bog ga živi! Iz Ajbe. Za letošnje božičnc praznike je bila naša oboina obdarovana s — ko* misarjem. Kakor se ne moremo kaj veselili tega dogodka, ravnotako nU mamo naj manj šega povoda žalovati po odstavljenem občinskem zastopu in županu. Ako se vprašamo po raz* logih, radi katerih je bilo razpuščc* no oboinsko starešinstvo, moremo z gotovostjo trditi, da ti razlogi nika* kor ne morejo biti političnega zna* čaja, kajti splošno znano je, da so pripadali vsi člani bivšega oboin^ skega zastopa, z županom vred, dr* žavni stranki in da je bil osobito župan, vsaj tako se je vedno kazal, — vnet pristaš te stranke. Razlogi za razpusritev občinskega starešinstva tičijo brczdvomno v njegovem brez* plodnem delovanju, pred vsem pa v naravnost katastrofalnem položaju občinskc uprave, v katercga so naši bivši občinski modrijani občino za* vozili. Radi tega bo imel novoime* novani obcinski komisar med dru* gim tudi kaj veliko posla s »preire* sovanjem« bivše občinske uprave in smo prepričani, da bo lahko marsi* kaj »iztresel in marsikoga »stresel«. Rihemberk. Naše Prosv. društvo priredi v ne* deljo dne 10. t. m. v prostorih Do* lenjega Gradu veselico; to pa le v slučaju, da je ne bodo preprečila oborožena oblastva v Rihemberku, kakor se je zgodilo na Silvestrov večer. Na sporedu je .1. Stokova »Moo uniforme«, pevski zbor pa proizvaja Lajovoeve »Pastirčke«, Mokranjčevo II. rukovet in Adami* čevo »Vragovo nevesto^. »QORfSKA STRA2A« Stran 5. Grahovo ob Bači. Božične praznike smo obhajali prijetneje kot smo pričakovali. Polnocnico smo imeli ob dveh po polnoči, za kar se imamo zahvaliti Preč. g. Hlišu, bukovskemu župni? ku, ki z veliko vnemo že sedem rnesecev upravlja našo duhovnijo. Pod njegovo roko je tudi naša ccr? kcv dobila lcpše lice. Lepo je pre? beljena in napravile so se novc klo? pi. — Pred polnocnico je prircdila šolska mladina pod vodstvom g. voditelja božičnico s petjem, de? klamacijami in sreckanjem. Za pri? reditev je g. voditelj veliko žrtvo? val, zato smo mu hvalezni za tiste vesele trenutkc, zlasti v tch dneh, ko je vse tako žalostno. # * >:« V nedeljo dne 10. t. m. ob 3. uri Popoldne priredi »Kmeč. čit.« iz Podmelca v prostorih g. Florijan? čiča B. Nušič-evo komediio »Nava* den človek«. Okoličani, pridite in poglejte to igro! Njen fin humor bo za par ur brez dvoma vsakega zabaval. Ker imajo posebno obisko? valci iz gorenjega kota za vrnitev zelo pripravno železniško zvezo, upamo, da ne izostaneio. Odbor. Gor. Branica. V nedeljo 27. m. rri. smo praznovali izredno slovesnost. Naš č. g župnik Franc Seraf. Šmid je siavil 60 letni rojstni dan. Zbrala se ie cela Branica, da izrazi hvaležnost in lju? bezen svojemu vzgojitelju in vncte? mu dusnemu pastirju. ki je vzgojil v dobi 18 lctnega težkega in trudapol? nega dela celo mlajso gencracijo, ki je v cast in ponos lepe Branice. Ob tej priliki se je tudi videlo, kako glo? boko je zasidral naš slavljenec pro? svetne in kulturne ideje v srca naše mladine, ki je up in naša nada. Tek? movala je cela Branica, kako bi na lepši način izrazila čustva hvaležno* sti sivolascmu slavljencu. Videli smo zastopnike »Prosvetnega društ? va »Branica«, cerkveno skladovnega odbora in dekliške »Marijine druž? be«, ki so dali izraza svojim čustvom v temperamcntnih govorih. Pevski zbor »Prosv. društva« je zapel »Poz? drav«. — Nato je tajnik društva o? tvoril slovesnost ter v kratkih pote? zah očrtal zasluge slavljenca. Bil nam jj buditelj, skrben dušni pastir, rodoljub in vzoren vzgojitelj. Kot drugi govornik nastopi naš vrli Polde Kobal, ki v kratkcm oriše delo slavljenca za braniško cerkev in duševni preporod našega ljudstva ter koneno kot predstavitclj cer ? kvcno ? skladovnega odbora izrazi slavljencu iskrene čestitke. V imenu dekl. »Marijine družbc« nastopi g.č Bernarda Cehovin, ki v daljšcm go? vorn pojasni pomen in delo častite? ga slavljenca za Marijino družbo. Bil je njen ustanovitelj, voditelj ter je s težkim in neumornim dclom ohranil to nabožno kongregaeijo trdno in nezlomljivo, da je danes v cast in ponos Branice in cele Vipav? ske doline. Kot zadnja nastopi naša vrla Mir? ka Fabjan?ova, ki v svojem lepem govoru pravi sledcčc: Velečastiti! Dovolite, da tudi jaz izrazim, n'aj? iskrcnejše čestitke k Vašemu 60 let? nemu jubileju, v imenu prosv. društ« va in Marijinc družbe. Vsevišnji naj blagoslovi Vase delo, ter dodeli, da bo tudi v bodoče obrodilo stoterih sadov, Bogu v čast, Braničarjem v ponos in našemu milemu narodu v slavo. Ljubi Bog naj Vas nam ohra? ni čilcgu in zdravega še mnoga — mnoga leta! Kličem prisrčni: »Bog živi!« Strepetala so srca. Navdušen orkan je zagrmel. Solze veselja so rosile oči braniških faranov. Ganjen nad izrazi tako iskrene vdanosti svojih ovčic povzame be* sedo g. jubilant, ki izvaja: Predragi Braničarji! Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki ste na kateri? koli način dali cluška veselju ter mi izrazili tako tophi voščila k mojemu jubileju. Obljubljam, da born za? početo delo nadaljeval in kot duhov? riik varoval s sveto vero — moral? nost, ki je moč narodbv in rodni je? zik, ki je ključ do omike. »Prosvetno društvo« in »Marijina družba« — le tako naprej po začrtani poti, roka v roki, v cast in slavo Bogu in našc lepe slovenske domovine. Po jubi? lantovem govoru je zapel pevski zbor še »Bele evetlice« in nato je taj? j nik zaključil lepo uspelo slovesnost. | i Branica. (Zahvala.) Vrlemu prosvetnemu društvu »Branica«, dragi Mariiini družbi in velespoštovanemu ccrkvenoskla? dovnemu odboru se s tem najiskre? neje zahvaljujem za prisrčne ova? cije, ki ste mi jih priredili v nedeljo 27. 12. za mojo šestdesetletnico. Posebej se pa se zahvaljujem za krasno diplomo, ki ste mi io poda? rili, kličoč Vam: »Le krepko na? prej po zaertani poti v dosego pra? ve omike duha in srca na podlagi vere svete in mile besede materi? ne!« V Branici 29. 12. 1925. Fran Seraf Šmid, dušni pastir. Gorjansko. (Žcilostno stun je naših zvonov.) Napisati hoeem par vrstic gledc stanja naših farnih zvonov. Žalost? no gledaš, ko prideš po bližnji poti do cerkve. Tarn vidiš za zvonikom tri razbite zvonove v blatu in travi ležeče. In kaj čudno sc? ti zdi, ko vprašaš in ti povedo, dn spijo turn že dve leti in pol, odkar so jih malo? vredneži razbili. Čemu so jih sem pripeljali, ako iih ne postavijo na svoje mesto; ako pa niso za zvonik bi jih morali poslati nazaj, odkoder so prišli. Naj le pogledajo naši mo? žaki v bližnje vasi: Gabrovico, Ko? men, Sveto, Ivanjigrad in še drugam, kjer imajo že povsod v zvonikih svoje zvonove. Zelimo, da bi našel ta dopis več zanimanja kakor razne kvante. Pika. Kamnje. V tukajšnji fari, občina Vrtovin, je umrla Jožefa Lozar, stara 93 let manj 34 dni. Naj počiva v miru! V Skriljah je umrl x\nton Kodrič, vulgo Komparc, cerkveni ključar. Mir njegovi blagi duši! Sv. Lucija ob Soči. Preteklo nedeljo je g. dr. Serjun v Mikuževi dvorani predaval o zna? ni bolezni jetiki. Z velikim zani? manjem smo poslušali gospoda do? ktorja, ki nam je s pomoejo filma na prav poljuden način opisal vse ' grozote te strašne liudske morilke. — Pricakovali smo nekoliko več vdeležbe — in bilo bi vse prav. Go? j spodu doktorju se tem potom naj? topleje zahvaljujemo. Slap ob Idriji. Umrla je v goriški bolnišnici dne 25. decembra 25?letna Marija Bremec. Pokoj njeni duši, ostalim našc sožalje! Drežnica. Tukajšnje izobraževalno društvo »Krn« ponovi v nedeljo dne 10. t. m. svojo veselico ob 2. popoldne v dvorani pri Glažerju. — Vspored: deklamacija, petje in tri igre. Lju? bitelji poštene zabavc: pridite! Vrhpolje. Kat. slov. izob. društvo v Vrh? polju priredi na dan Sv. treh kra? ljev, t. j. dne 6. januaria t. 1. ljud* sko igro »Miklovo Zalo« v lastnem društvenem domu. Sledijo tudi raz? nc pevske točke pod vodstvom za? služnega in ncumorncga pevovodje g. Premru. Začetek ob 3. uri pop. K obilni vdeležbi vabi odbor. Gornja Kanomlja. Ze dolgo ni bilo od nas nobenega dopisa. Šprejmi zato danes, draga »Goriška Straža«, od nas par vrstic. Poročati hočemo najprej o gibanju našega mladega »Prosvetnega društ? ,' va«. Smo prav živahni in nas je pri? šel obiskat celo sv. Miklavž. Prišel je sicer nekoliko pozno, toda hvalcž? ni smo mu vseeno. Saj vemo, da je pot do nas precej okorna in zamud? ljiva. Prosimo ga samo, da bi bil drugo leto, čc zopet pride, pri raz? delitvi daril bolj oprezen. Nekateri v tem oziru niso bili prav zadovolj* ni. Pa kaj hočemo, saj vemo, da še nebeški üce ne more zadovoljiti vseh ljudi. In sv. Miklavž jc vendar samo njegov svetnik. — V petju se naše društvo pridno izobrazuje in tudi knjige člani z veliko vnemo pre? birajo. — Meseca decembra je umrl po dolgi, mucni bolezni naci oscm? deset let stari, občespoštovani po? sestnik Jurij Gnezda. S svojo prid? nostjo in marljivostjo ter s pomočjo svoje pokojne žene si je pridobil lc? po posestvo. Pokoj njegovi duši, preostalim naše sožalje! Srpenica. Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo na Siivestrov večer tri kratke, a zelo umestne igre in sicer »Sveti večer mojstra Križnika«, »Dve leti« in »Kmet v kavarni«. Igralci so brez izjeme častno rešili svoje vloge. Prav dobro sta igrala svojo vlogo mojster Križnik in Le? vi. Posebno pozornost je vzbudil poslednji, ki je tako spretno resil težko vlogo pohlepnega Juda. Po igri nam je zapel mešani zbor kra= sen Gostišev venčck, ki se je na splošno željo občinstva ponovil. Vsem pevcem, posebno pa neu? mornemu pevovodju eastitamo in želimo, da bi se njihova požrtvo? valnost tudi v novem letu nadalje? vala. V nedeljo 10. t. m. bo imelo dru? štvo svoj redni občni zbor. Upa? mo, da se bo db tej priložnosti rešil spor od lanske pomladi tako, da bodo vsi zadovoljni. Novaki. »Krivoprisežnik« je nudil na praz? nik sv. Stefana vsem vdcležnikom par uric poštene zabave. Zlasti je vrlo dobro igrala »Veroniko« Než? ka Skvarča. Istotako je dokaj do? bro rešil svojo vlogo Gašper Flan? der kot »Krivoprisežnik«. Poštene? ga smeha je prcskrbel Jurček z druž? bico deklet in »Kmetovalec« s svo? jimi krepkimi izrazi. Igra je na splošno vsem ugajala. Bili so pa ne? kateri nedostatki z razsvetljavo na odru in z grmenjem, kar se pri po? novitvi izboljša. — Ponovi se igra v nedeljo 10. Jan. 1926. ob 2. uri pop. z istim sporedom kakor na sv. Šte? fan. Vsa bratska društva in drugi prijatelji najuljudneje vabljeni! Ödbor. Idrijske novice. Regiilciciju Nikcve. Struga Nikove nujno kličc po po? pravi. V nekaterih krajih, zlasti po? leg hotela Didič, je struga tako za* suta> da sega komaj meter pod most. Stcvilne in močne pop-lave preteče? nega leta so nanesle ogromne mno? žine gramoza in tako je sedaj tudi ob manjših nalivih voda takoj na cesti in po zasebnih prostorih. Yse kleti in spodnji prostori, koder teče ovdotok, so v stalni nevarnosti. Zla? sti je prizadet g. Didič in trgovina Gantar. Tarn je struga že tako zasu? ta, da pride voda v kuhinio in hie? ti, kar se je preje zclo redko doga? jalo. Nujno potrebno je, da se mest? na občina in rudnik lotita dela, ker to je v interesu obeh, da se zaenkrat vsaj za silo očisti vodotok, končno pa naj se že enkrat uredi ta vodotok na katerega se je mislilo žc pred vojno. To je zelo nujno, ker povzro? ča znatno škodo, zato pozivljamo merodajne kroge, da se za to stvar resno zavzamejo. Tako zvane »grab? lje« se menda tudi odpravijo. CUpkarsivo. Poleti je bilo v »Straži" obširno poročilo o stanju našega čipkar? stva. Glavni načrt je bil ustanovitev »čipkarskc zadruge«. To bi bila nuj? no potrebna ustanova in naše čipka? rice ncstrpno čakajo kakega skoraj? šnega ukrepa. Spodnju Idriju. Dne 7. in 8. decembra je naše ka? toliško prosvetno društvo priredilo žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. Obe predstavi sta prav dobro izpadli. Marljivemu dru? štvu vse priznanje. Gledalec. ! Književnost in umetnost. j Dva koncerta »Zvezinega zbora«. Na praznik sv. Štefana je nasto? pil zbor pod Kumarjevim vodstvom v Renčah in privabil tja innogo ob? činstva, ki je napolnilo obsirno dvorano. Dasi ni bilo vreme ugod? no, je vendar pohitelo naše ljud? stvo kar trumoma, da prisostvuje koncertu, ki je izpadel topot samo srednje dobro; mrzla dvorana, pravtako mrzel in še bolj neakusti? een oder sta vplivala na zbor do? kaj slabo. Še le ob koncu koncerta se je vživel zbor v položaj in od?: pel nekaj točk na dovršen naein ter izzval v občinstvu burno odo? bravanje. Naslednji dan v Ajdov? ščini pa je bil pravi praznik za zbor in za občinstvo. Bratinova dvorana in dvorisee ob njej sta bi? la polna ljubiteljev naše pesmi. Zvezin zbor je delal z izvajanjem nekaterih točk pravcate eudeže, občinstvo je poslušalo, kakor hip? notizirano. Koncert v Aidovsčini je bil pravi triumf tudi za našo pc* sem in za njene skladatelje. Bog daj, da bi ostal »Zvezin zbor« pri življenju še dolgo in da hi mogel nadaljevati započeto delo. Iz sirotega sueta. Roman rumunskega kral.jeviča Fvumunski prestolonaslednik Ka* rel se je odpovedal pravici do pre? stola. Ze kot mlad princ se je med svetovno vojno zaljubil v lepo mla* do Grkinjo Zizi Lambrinu, heer? ko nekega grškega majorja. Kakor pa veste, se princi ne smejo ženiti kakor jim sree veleva, marvee po političnih vidikih. Zato tudi nist) pustili princu Karolu, da bi se po? ročil s svojo izvoljenko. Skrivaj se je moral z njo poročiti v Odesi. Kmalu je pa vlada dobila princa v pest, ga ločila od žene in poslala po svetu. L. 1920. so ga oženili z grško princezinjo Jeleno. V prisiljcnem zakonu pa ni bilo sreče. Ko je šel princ Karol v London na pogreb angleške kraljice matere, ie prišel spet skupaj s svojo prvo ženo. Ljubezen je bila močneiša kot po? litika. V Milanu je pisal princ Ka? rel svojemu očetu Ferdinandu, ru? munskemu kralju, da se odpovcdu? je prestolu in da ga Rumunija ne bo več zlepa videla. Živel bo raje v sreči in miru s svojo ženko in citroci na ^vedskem. Vslcd te nenadnc novice so vsi politiki v Rumuniji zbegani. Po? sebno jih vznemirja to, da je novi prestolonaslednik komai štirileten I^obček in bodo po smrti sedanje? ga kralja vladali namestniki. Zato menijo nekateri, da se za vso lju? bezensko »štorijo« skriva le sle? parska politika. Potopljeno mesto. Z najnovejšimi aparati za preis? kovanje morskih globin so že mar? sikatero eudežno stvar odkrili. S temi aparati se bodo spustili na ne? apeljski obali v morsko globino, da boao odkrili — mesto pod mor? jem. Profesor Günter z oxfordske univerze je dognal, da se ie mor? sko dno v neapeljskcm zalivu po? nižalo v 20. stoletju za 5 metrov. To je dalo povod, da so začcli tarn preiskovati morsko dno in so ocU krili celo vrsto razvalin razkošnih palač. Zdaj jih fotografirajo in u? pajo, da bodo še marsikako zani? mivost odkrili v potopljenih pred? rimskih mestih. Trg miru. V francoskem mestu St. Etiennu so krstili velik trg za »Locarnski trg«. Mestni očetje so se vsi navdu? šili za mirovni duh, ki preveva lo? carnske pogodbc. Morda še neko? liko preveč. Malo takih. V Novem Yorku je umrl milijo? nar Frank Munsey, ki je zapustil muzeju lepih umetnosti v svojem rojstnem mestu 8 milijonov šter* lingov. Takih stricev iz Amerike I bi tudi mi rabili. Stran 6. »QORISKA STRATA« Dve debeli. Neki boljševiški list, ki ic name* ujcn pouku nižjih slojev, je prinesel tt- dfii novico, da je iznascl ruski učenjak Ziclkowski poseben stroj, s katcrim bo lahko letel na luno. Dru^a je pa ta: nckateri cvropski znanstveniki so ustanovili srcdi Afrike mesto, kjcr prebivajo same velikc opicc (tjorile, oran.i4utani in podobne). Tisti znanstveniki hoče* jo zdaj poskušati ali bi ne postali lahko iz tch opic razumni »ljudje«. Davek na pijance in kadilce. V mehikaski državi Tabasco so dobili policaji ukaz, da morajo od vsakc,«4a človeka, ki .14a zalotijo, da kadi ali pa se je opil, tirjai poseb* no globo. Svota teh ulob se potem porabi za boj proti kobilicam, ki jih je v tistih krajih zelo dosti. SiritE „Bonšfto Stražo" Listnica Kmetsko*deiavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. G. K. Tolmin. Vašo vojnood? škodninsko zadevo je treba urediti osebno z inž. Albonettijem, ki se vr* ne iz dopusta po 6. januarju 1926. 2. A. B., Via Giusti, Goricu. Vaša vojnoodškodninska zadeva se bo re? šila po praznikih za Vas utjodno, ker ni sedaj ravnatelja v Gorici. 3. S. /., Kožbnna. V Vaši zadevi smo sc informirali pri zadru^i in smo utfotovili, da se Vam ne izplača skleniti po.u'odbe, ker bi znašali stro* ški približno 800 lir, dočim znaša konkordat samo 900 lir predvojnih cen. 4. 6\ t., Bovcc. Vaso zadevo bo tajništvo proučilo in Vas bo o u^pe? liu obvestilo. 5. K. L, Podmelcc. Zglasite se v Vaši zadevi čim prcj v tajništvu. I 6. K. J., Ljubinj z Tolmin. Vase dokumente je tajništvo prejelo; o uspehu posredovanja Vas obvesri* mo, ko dobimo odgovor. 7. Skupini K. D. Z. v Bovcu. Taj? ništvo bo vojnoodškodninske zade* ve gj*. I. M., Ž. M. in I. K. proučilo in Vas bo v kratkcm obvestilo o korakih, ki jih bo treba ukreniti. Tajništvo. Listnica urednistva. Navočniku iz Libušenj: Vaš do* pis smo še Ie sedaj prejeli. O pokoj* nem A. Smrekarju smo med tern že priobčili kratek dopis. Vašega bi itak ne mogli, ker jc brez podpisa. G. piscu podlistku »Sedanjost v bodočnosti.«: Vaš spis je zelo za< nimiv in bi ga ljudje z veseljem ei= tai, toda njcgova ost je tako oeivid? na, da bi prišli najbrže v težke kon* flikte ? oblastvom. Za sedaj smo ga zato odložili. Prosimo, da nam po? šljete še kaj. Pozdrave! Darovi. Za Slovensko sirotišče: Obeina Žturje pri Vipavi 200 L; p. n. g. Tc? rezija Pizzarelo v Kairu 50 L; p. n. lgnacij Tratnik, Sv. Lucija, mesto novoletnih voščil 25 L; p. n. R. Lampe, Višnje p. Col, 25 L; neka neimenovana gospa 1(K) L; tvrdka T. Hribar, nasled., blaga v vrednosti 300 L. — Vsem srčna hvala! Za vse srčne dokaze globokega sožalja ob prebridki. izgubi našega ne- pozabncga ljubljenega sina, oziroma brata Henrika Semenic-a, ki ga je Vsemogočni na novoletni dan v cvetu mladosti, prcvidenega s to- lažili sv. verc, ncnadoma poklical k scbi, se najiskrenejSe zahvaljujcmo. Posebno zahvalo smo še dolžni prcč g. dull, svetniku üustavu Koller-ju, župniku podražkemu, preč. g. konzistorialnemu svelniku Mateju Rebolju, domačemu g. župniku J. Kovaču za spremstvo pri pogrebu, vsem sorodnikom in prijateljem, dekletom in fantom za lepe vence, slednjič vsem. ki so blagega Henrika spremljali na zadnji poti v prerani grob. Poreče pri Št. Vidn, due 3. jan. 1926. Anton Semenič, očc Jožef, Viktor, brata Terezija Semenič r. Trošt, mati Antonija, Marija, Vida, sestre. Pogrebno društvo sv. Jožefa v Idriji sklicuje svoj redni obeni zbor dne 17. t. m. ob 9. uri dopoldne v ho* telu »Didič« s sledceim sporedom: 1. Nagovor predsednika. — 2. ČU tanje zapisnika rednega občnega zbora. — 3. Poročilo tajnika. — 4. Poroeilo blagajnika. — 5. Poročilo revizorjev. — 6. Volitev predsedni? ka. — 7. Volitev 6 odbornikov. — 8. Volitev 3 revizorjev. — 9. Slu? čajnosti. NB. V slučaju, da ni ob določeni uri zbrano zadostno število članov, se bo vršil pol ure pozneie drugi občni zbor, kateri je sklepčen brez razlike števila navzočih članov. Člani, vdeležite se polnoštevilno! Odbor. Razpis iajniške službe. Občina Vojsko nad Idriio razpi? suje službo občinskega tajnika. Prosilci naj vložijo tozadevne pro- šnje opremljene z zahtevanimi do? kumenti do 10. januarja 1926 na tukajšnje županstvo. Prednost ima? jo državnega in občevalncga jezika zrnožni. Plača po dogovoru. Vončina Peter Rümmler Oton župan začasni tajnik 20=letno dekle, vešče vseh hišnih del, pošteno, želi službe pri boljši družini ali duhovniku. Naslov pri upravi lista. Srcčno in veselo novo leto vošči vscm svojim cenj. klijcntom Ludvik Zotter brivcc na Travniku št. 17. Pozor! Med tern ko po drugih pokraji* nah stari in mladi preganjajo krta, ker ima njegova koža trgovsko vrednost, se pri nas ta žival ščiti in naša polja trpe raditega vedno več? jo škodo. Začnite tudi vi z lovom na krta, cigar suha koža bo vam dobro plačana. Kože kupuje W. Windspach, Gosposka ulica 6, Go? rica, ki jih porablja za kožuhovino. Gostilna s stanovanjem v mestu se odda takoj v najcm. Več pove uprava »Goriške Straže«. PLETERŠNIKOV SLOVENSKO= NEMŠKI SLOVAR kupimo za na= šo organizacijo. Ponudbe na upravo »Straže«. MNOGO POSESTEV IN HIS manjših in večjih v županiji Banja? luka proda se pod jako ugodnimi pogoji. — Točne podatke daje: MORAVA bank, agent, in komis. družba, Banjaluka 5 Kralja Alfonza ul. Neka uboga vdova ie zgubila dne 31. 12. 1925, 250 lir zavitih v robec in sicer od ulicc sv. Klare do ulice Barzellini. Posten najditelj je naprošen, da svoto prinese v na* še upravništvo, kjer prejme na? grado. Kanarčke pristne Harzseifert E? delroller, izvrstne pevce in samice prodam po nizkih cenah. Sv. Peter pri Gorici, Vrtojbenska cesta 199. Proda se 800 dvoletnih ccpljenih jabolk raznih vrst; od kraja po 1 L steblo, na izbero po 1.50 L: pri konsumu v Solkanu. Trtnica Josipa Pipana. Preserje 16, Komen ima na prodai več tisoč cepljcnih trt črne in bele vrste na raznih amcrikanskih podlagah. Na zahtevo pošlje cenik. Vaga decimalka, ki dvignc 6 sto? tov, malo rabljena, je na prodaj pri »Vinarski zvezi« v Gorici, Via Formica št. 1. po zelo nizki ceni. Radi izselitve prodam po ugodni ceni hišo sredi vasi Čepovan, z nji? vami, travniki, pašniki in gozdom. Ivan Plesničar, Čepovan št. 23. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalisfc za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORBCB na Travfliku 5/IL od 9. do 12. in od 3, dO o. V IDRIJI vsako prvo in tretjo so» boto in nedeljo v mesecu (okr. hranilnica). ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. __ __ _ _.__-^ r 1 Trvdka ¦ Speciality Caff« I Hausbrandt I se je preselila I v ulico I Arcivescovado št. 71 Radi preselitve se proda malo posestvo, obstoječe iz hiše, treh njiv in malega gozda. V hiši je vo* dovod. Cena 90.000 dinariev. Od* daljeno je eno uro od Kranja na Gorenjskem in najbolj pripravno za mlad par. Hiša je v iako dobrem stanju. Ponudbe na upravo lista pod »Posestvo«. Stolpne ure najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa- kih 8 dni iniatn v zalogi Franjo Štolfa, urar Komen na Krasu Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev,mačk veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PAST1 in POSEBNO MES.O za lov na divjacino. Delavnica za strojenje in barvanje «^ Nihče nima pravice kupovati zame WAITER WINDSPACB - GORICA - Via Carducci 6 - GORICA - Pozor na izpremenjeni naslov! AT* POZOR I "Wt Tvrdha flnton Terpin 2 manufakturna trgovina, Gorica, Raštelj 10 je sedaj za božične praznike in novo leto otvorila razpro- dajo velike zaloge blaga po tovarniških cenah. „Mundlos" šivalni stroji „Göricke" dvoliolesa, motorinl „Fiam" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mciianifna delaonica, Piazza pavoup šteu. S.