ZELEZAR
Leto XI. — St. 10	25. oktober 1971
ŠE VEČ NEPOSREDNIH NALOG
NA SVOJO REDNO VOLILNO KOFERENCO SO SE ZBRALI V TOREK, 12. OKTOBRA LETOS KOMUNISTI NAŠEGA PODJETJA. 102 KOMUNISTA STA BILA PRISOTNA, 23 OPRAVIČENO ODSOTNIH, OSTALI NEOPRAVIČENO ODSOTNI. KAR 30 JIH JE BILO.
NA KONFERENCI JE BILO IZVOLJENO NOVO VODSTVO OSNOVNE ORGANIZACIJE. ZA SEKRETARJA JE BIL IZVOLJEN MILAN PUGELJ, ZA NAMESTNIKA ANTON SUHAR IN DIPL INŽ. MIRAN PIPAN, ZA CLANE SEKRETARIATA PA SE JANKO ULAGA, STANE IVANŠEK, DIPL. INŽ. JANEZ BARBO-RlC IN JANEZ SELINSEK. V OBČINSKO KONFERENCO ZKS SO BILI IZVOLJENI MILAN PUGELJ, FERDO HALER, DIPL. INŽ. MIRAN PIPAN IN JANEZ TERČEK.
VSEBINSKO JE BILA KONFERENCA DOBRO PRIPRAVLJENA. GRADIVO ZANJO SO DOBILI ŽE PRED NEKAJ MESECI. NA SVOJIH SEJAH SO GA OBRAVNAVALI TUDI POSAMEZNI ODDELKI, ZATO VERJETNO NA SAMI KOFERENCI NI BILO TOLIKO RAZPRAVE KOT SE JE SPRVA PRIČAKOVALO.
V NADALJEVANJU OBJAVLJAMO IZVLEČKE IZ NEKATERIH RAZPRAV KAKOR TUDI DEL REFERATA, KI GA JE IMEL NA KONFERENCI DOSEDANJI SEKRETAR OSNOVNE ORGANIZACIJE JOŽE LONČARIČ.
Za hitrejšo krepitev materiaine osnove samoupravlj an j a
Povzetek uvodnega referata sekretarja OO ZKS Jožeta Lončariča.
Sekretar osnovne organizacije ZK Železarne Štore Jože Lončarič je v svojem uvodnem referatu na konferenci najprej omenil, da vsi konferenci predloženi ma-
teriali zelo skopo in na splošno omenjajo uspehe, ki so jih komunisti v obravnavanem obdobju (tj. v zadnjih dveh letih) dosegli v kolektivu in okolju. Uspehi so bili doseženi z napori vseh delovnih ljudi in ZK si ne lasti zaslug zanje.
Za politično oceno obdobja je predvsem pomembna ugotovitev, da so v ospredju precejšnje gospodarske in politične težave oziroma problemi, na katere je naša (Nadaljevanje na 2. strani)
25-LETNICA SM PEČI V
V soboto, dne 25. 9. 1970 je bila prirejena manjša svečanost ob 25-letnici dela SM peči v jeklarni. Tej svečanosti so prisostvovali, poleg jublilantov 25-letnega neprekinjenega dela v jeklarni, še tov. Eržen Pavel, dipl. met. ing., ki je vodil delo v tem obratu v času, ko so se vršile priprave in začetek obratovanja peči, tov. Rupnik Ivo, dipl. ing. kemije, ki je polnih 11 let vodil obrat jeklarno. Na svečanosti je jubilantom spregovoril glavni direktor podjetja tov. Tugomer Voga.
Jubilanti so bili: Artiček Ivan, Korošec Venčeslav, Pečnik Ludvik, Mimik Rudolf, Koštomaj Anton, Vrečko Blaž, Leskošek Ivan, Mulej Jože, Vengust Ivan, Godec Franc, Franulič Anton, Pustek Franc in Ivačič Edvard.
R. M.
Proizvodnja v septembru
V septembru smo dosegli 8,3 °/o letnega plana proizvodnje. To je ravno dvanajstina letnega plana. Proizvodnja je ostala za 1,1 % pod operativnim planom in to na e-lektroplavžu za 9,4 %, v jeklarni za 3,3 % in pri surovih valjih za 14,6 %. Na elektroplavžu je ostala proizvodnja pod operativnim planom, zaradi okvare priteznega o-broča elektrode I in spuščanja olja na vseh treh elektrodah. V jeklarni je bila dosežena dvanajstina letnega plana proizvodnje, planom, zaradi pomanjkanja de-ostal pa je obrat pod operativnim lovne sile, TH plina in zaradi kvalitetno slabega vložka starega železa.
Livarna I je imela pri kokilah višji izmeček kot po planu, in sicer za 97,7 % nad planom. Višji izmeček je nastal zaradi izrabljenega kaluparskega stroja. V livarni II so imeli v septembru ugoden asortiman in presegli operativni plan za 23,5 "/o ter dvanajstino letnega plana za 24,7 %.
V	valjarni I so imeli zaradi pomanjkanja hladilne vode in zahtevnejših profilov več zlomov.
V	kumulativi ostaja proizvodnja za 4,5 % pod letnim planom in to največ v valjarni II, kjer še niso nadoknadili poizkusno proizvodnjo prvih štirih mesecev.
NOVO USTVARJENA VREDNOST-P0G0J STABILIZACIJE
OB DVELETNICI ZDRUŽENEGA PODJETJA SLOVENSKE ŽELEZARNE
„ Dne 15. septembra, to je točno dve leti zatem, ko so se delavci zelezame Jesenice, Ravne in štore na referendumu izrekli za in-tegracijo, se je na Rimskem vrelcu sestal delavski svet Združenega podjetja Slovenke železarne. Dve leti življenja je kratka doba in v tei starosti so otroške bolezni vedno prisotne, zato seja ni imela jubi-larnega značaja, temveč izključno delovno obeležje, že sam dnevni red m dostavljena snov, sta kazala na obsežnost ter pomembnost te seje osrednjega samoupravnega organa celotnega slovenskega železarstva.
Poleg običajnega poročanja o izvrševanju sklepov zadnjih sej m o delu poslovnega odbora je dnevni red zajemal poročilo o poslovanju v prvem polletju letošnjega leta, o položaju podjetja v luči stabilizacije, zasnovo načrta proizvodnje za leto 1972 in pobudo za enotno, na osnovi samoupravnega sporazuma urejevano delitev dohodka ter predvsem osebnih dohodkov.
USPEŠNO POLLETJE
Iz trideset strani vsebujoče razčlembe so člani delavskega sveta združenega podjetja lahko nadrobno spoznali' delovne rezultate prvega polletja. Med drugim je bilo iz tega poročila razvidno, da so slovenske železarne v tem času brez povišanja delovnega staleža dosegle 1,050.814 ton skupne proizvodnje in 276.375 blagovne proiz-vodnje, kar je 4 % oziroma 7 % več kot v istem obdobju lani. Ob koriščenju visoke konjunkture na domačem tržišču so organizacije združenega dela prednostno oskrbovale jugoslovanske kupce, zoževale izvoz in v interesu dohodka izvršile strukturalno izboljšanje proizvodnje. Ker je poleg poslovnih posegov delovnih skupnosti združeno podjetje končno doseglo tudi sorazmerne prodajne cene, je bil največji napredek dosežen v realizaciji ali obsegu fakturiranega blaga in storitev. Realizacije je bilo 969,7 milij. din ali celih 36 % več od prvega polletja 1970. Na žalost smo pri tem ob doseženih 3,38 milij. dolarjev izvoz znižali za 34%. Kljub temu, da so močno porasli materialni stroški, da je obračunana amortizacija v višini 132 milij. din kar za 76 % višja od tiste v prvem polletju 1970, je dohodek celotnega podjetja in vseh organizacij združenega dela bistveno večji. Ob obračunanih 157,3 milij. din osebnih dohodkov, kar poprečno mesečno pomeni netto 1.531 din ali 20 % več kot lani, se je ostanek dohodka za sklade povzpel na 59,1 milij. din oziroma v celotnem dohodku od 2,5 % na 5,3 %, z amortizacijo vred, ki presega predpisani del s, 85,6 milij. din pa celo na 7,6 %.
Vsi ti finančni rezultati, ki so za našo proizvodno dejavnost več kot dobri še ne pomenijo, kar je bilo v razpravi posebno poudarjeno, ugodnega finančnega položaja podjetja.
Zaradi splošne jugoslovanske nelikvidnosti so organizacije združenega dela celo polletje trpele na pomanjkanju denarnih'sredstev in tekočem oskrbovanju. To, da smo sami izdelali le 388 tisoč ton surovega jekla, kar je proti istemu obdobju lani sicer 8 % več, je odraz denarnih težav izraženih s 26,1 tisoč ton ali 5 % jekla pod načrtovano ravnijo.
Člani delavskega sveta so bili enotni, da smo s poslovnim uspehom prvega polletja lahko zadovoljni in da bi rezultat bil še boljši, če ga posredno ne bi zmanjševala nelikvidnost. Nelikvidnost je zato osrednji ekonomski problem slovenskih železarn, ki ga bo možno reševati le s skupnimi napori.
Po prvi polovici letošnjega leta je za nas važna ugotovitev, da nismo več na listi tistih, pri katerih je poslovna dejavnost dvomljiva, nalaganje sredstev pa tvegano. Razveseljivo _ je zlasti dejstvo, da v akumulativnosti med Jesenicami, Ravnami in Štorami ni več razlik, kar nam nudi ugodno izhodišče za poglabljanje integracije. Ta tema je delavskemu svetu bila posredovana s posebnim poročilom, ki je bilo brez pomislekov sprejeto.
(Nadaljevanje na 5. strani)
ŠE VEC neposrednih nalog
(Nadaljevanje s 1. strani) družba naletela. Smo priča globokim družbenim spremembam, ki se kažejo predvsem na treh kompleksnih področjih: prenos težišča suverenosti iz federacije v republiko in drugačen odnos republike do federacije; gospodarski problemi s stalno prisotno težnjo, doseči kar najstabilnejše odnose; odnosi v političnem sistemu, za katere je značilno relativno zaostajanje, kar seveda vpliva tudi na samoupravljanje.
»S predlaganimi ustavnimi dopolnili so nastale demokratične samoupravne možnosti, da se hitreje odpravijo težave, ki so izvirale iz prevelike pristojnosti federacije in iz administrativnega poseganja v delitev dohodka v gospodarstvu ... Hkrati pa se zastavlja odločilni korak h krepit-' vi samoupravne integracije po republikah, zlasti na področju družbene reprodukcije in integracije družbenega dela.«
Pri reševanju teh, za nas v tem trenutku temeljnih vprašanj, nas usmerjajo resni programi za delo, ki so bili sprejeti dejansko na vseh nivojih gospodarskega, političnega in samoupravnega življenja. Pri tem velja predvsem omeniti sklepe 17. seje predsedstva ZKJ, govore maršala Tita in zaključke II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, kar vse je vneslo določeno olajšanje spričo trenutne neurejenosti nad sedanjim političnim in gospodarskim položajem.
Ko je govoril o bodočih nalogah komunistov v železarni, je tovariš Lončarič menil, da se pred komuniste postavlja velika moralna partijska odgovornost, da se uresničijo že sprejete naloge oziroma akceptirana politika. V nadaljevanju je dejal:
Komunisti Železarne Štore imamo lastno obveznost do sklepov
17.	seje ZKJ. Ta obveznost se iz-, raža v naših lastnih stabilizacijskih projektih, ki smo si jih postavili na naših konferencah, v cilju stabilizacije naših gospodarskih razmer. Tu ne more biti odstopanja ali omahovanja. Točke stabilizacijskega programa bo potrebno dopolnjevati. Po prispevku deleža k izvajanju programov pa se mora ocenjevati partijska disciplina in odgovornost. Srednjeročni program je izražen v 13 sklepih-stališčih in jasno določen z nosilci akcij. Ker so to naloge dolgoročnega značaja, mora biti danes izvoljen sekretariat, nosilec akcije, ki uspehe in cilje omenjenega programa vsako leto kritično analizira. Ne želimo danes sprožiti razprave o tem programu, lahko pa rečemo, če bo ostal le na papirju, bomo nosili komunisti odgovornost za neizvrševa-nje akcije in tudi delež krivde bo padel na nas. Obvezo, ki smo jo komunisti sprejeli z dolgoročnim programom, ne moremo pred člani kolektiva opravičevati s citati, ampak z dejanji, resnico in točnimi računi, skratka z vidnim napredkom na vseh področjih.
Prihajam na konkretni stabilizacijski program, katerega smo o-svojili in je na kratko- sumiran v naslednjih točkah. Ponavljam jih v skrajšani obliki, da obudim spomin, s posebnim poudarkom, da so dnevi do konca leta za rea-
lizacijo tega programa kratki in mora ZK odigrati mobilizacijsko vlogo.
Točke so naslednje:
1.	Uravnovešen j e iz vozno-u vozne bilance
2.	Zožitev programa izvajanj investicij in spoštovanje okvira razpoložljivih sredstev
3.	Strogo izvajanje finančne discipline glede nabave osnovnih sredstev in poslovnega inventarja
4.	Znižanje materialnih stroškov vsaj za 2 %, čimboljši izkoristek kapacitet, povečanje izple-na in zmanjšarije izmečka, kar je vse vezano na dobro organizacijo dela ter stalni nadzor.
V nadaljevanju je opozoril na konkretne naloge pri uresničevanju sklepov 17. brionske seje in dejal:
Po sklepih 17. brionske seje je prvorazredna naloga, kako bomo razmere gospodarjenja, v naši sredini, v okolju, kjer delamo, stabilizirali. To je bitka, v kateri se morajo sopotniki In opazovalci, pri vse večjem prizadevanju večine, sami izločiti. Rešujejo nas lahko na vseh odgovornih mestih kreativni kadri, ki sprejemajo in aktivno sodelujejo v ZK in njene idejne projekte v vsakodnevni samoupravni praksi potrjujejo z uspehi. Ne smemo si predstavljati, da bomo pri našem stabiliziranju dela želi samo uspehe. Marsikdaj bo nastopila bridka politična ura, to potrjujejo še neurejene razmere v tržnem gospodarstvu. To bo potrjevala tudi bodoča praksa.
Pričakovati idealne razmere na trgu, so samo želje. Razmere lahko urejujejo le strokovno obdelani plani, sposobnost, prizadevnost, strokovnost, odnosi v samoupravljanju itd. Danes je naše gospodarstvo v družbi nedvomno v izredno hudi stiski. Ta stiska se prenaša v. gospodarske razmere kolektiva. K sreči imamo malo število ljudi, ki padajo ob vsakem manjšem ekonomskem udarcu v brezglavo paniko. V takih primerih je potrebna večja budnost nas komunistov na obnašanje paničarjev.
Ocena Sekretariata je naslednja:
1.	Velika je pripravljenost delovnega kolektiva za angažiranje pri utrjevanju proizvodnih procesov in stabilizacijskih razmer. Prisotna je velika želja po razumljivih izračunih in po dobri organizaciji dela.
2.	Iz tega izhaja, da se delovni kolektiv, kot celota zaveda, da je standard odvisen od rezultatov delai osebni dohodki pa morajo biti delež po delu in ne po nazivih delovnih mest, kar je pri nas še primer.
3.	Proizvajalci pričakujejo organizirano in razumljivo programsko delo od' vseh vodij delovnega procesa. Razume se, da se v delovnem procesu pričakuje od vodij ne samo dobrega, strokovnega, ampak tudi družbeno, politično razgledanega vsestranskega svetovalca, kar pa lahko nudi samo politično aktiven strokovni vodja, ki ima ugled pri svojih sodelavcih.
4.	Povsod, kjer se ljudje v proizvodnem procesu, ali drugače združujejo, nastajajo različni odnosi. Iz dobrih in slabih odnosov nastaja razpoloženje dela. V vsa-
ki neorganizirani grupi pa je žarišče konfliktov, ki se živo širi. Skratka, kjer se zbirajo in organizirajo ljudje za delo, so prisotni kompleksni, družbenopolitični odnosi. Obvladanje terena, kjer se zbirajo ljudje, je pa strateško področje ZK. Zato nam pri kadrovanju, v nadaljnji kadrovski politiki ta teren ne sme biti tuj.
V svojem uvodnem referatu se je bivši sekretar osnovne organizacije ZK tovariš Lončarič dotaknil tudi samoupravnih odnosov v delovni organizaciji.
SAMOUPRAVNI ODNOSI V DELOVNI ORGANIZACIJI
Stališče o uresničevanju XV. ustavnega dopolnila smo komunisti posebej obdelali na prvi konferenci OOZK Železarne Štore, dne 23. marca 1970. leta. Iz teh sklepov izhajajo naloge ZK pri izvajanju samoupravnih odnosov v naši delovni organizaciji.
Danes lahko ocenimo sklepe, ki izhajajo iz sprejetih obveznosti. Naj nekatere posebnosti iz razprav naštejem zaradi pravilne o-cene.
1.	Usklajenost samoupravne organizacije z ekonomsko-tehnolo-ško organizacijo podjetja.
2.	Opredeljevanje in utrjevanje ekonomskih enot in delovnih skupin.
3.	Zelo pomembno je posebej poudariti vprašanje organizacije osrednjega organa samoupravljanja in njegovih odborov in komisij.
4.	Dohodek in njegova delitev mora biti jasno opredeljena s statutom podjetja.
5.	Vloga in položaj informiranosti. Nesporno je, da je stopnja obveščenosti, poleg izpolnjenih drugih pogojev važen faktor, ki omogoča večje in učinkovito sodelovanje posameznika pri izpolnjevanju njegovih pravic in dolžnosti v okviru samoupravnega sistema.
6.	Adaptacija proizvodnega programa, s katerim se poveča stopnja akumulacije tako, da bo vsaj 5 % sredstev za sklade.
7.	Normativ izmeček pri sfero-litini znižati od sedanjih 20 % na 10 %.
8.	Znižanje nadurnega dela, ter zvišanje produktivnosti z zmanjšanjem živega dela, z ozirom na povečano mehanizacijo.
9.	Zaostritev tehnološke in delovne discipline.
10.	Izdelati je interni plan cen za vse usluge, možnosti nadomeščanja materiala, to je možnosti zamenjave dražjega reprodukcijskega materiala s cenejšim, brez škode za kvaliteto. Predračun za posamezne strokovne in administrativne službe.
11.	Za dejavnost društev in organizacij predvideti procentualni delež čistega dohodka.
12.	V ospredje povsod javno postaviti moralno in politično odgovornost za akcije programa.
13.	Stalno nadzorovati izvajanje konkretnih stabilizacijskih ukrepov.
14.	ZK in ostale družbenopolitične organizacije morajo biti aktivni dejavniki za izvedbo stabilizacijskega programa.
V svojem dosedanjem delu je naša partijska organizacija svojo dejavnost usmerjala predvsem na naslednja štiri področja:
1.	v stabiliziranje gospodarskih razmer v tovarni. Sprejeli smo stabilizacijski program in naša naloga je, da si skupno z ostalimi člani kolektiva prizadevamo realizirati ga.
2.	Širiti samoupravne odnose v tovarni in združenem podjetju.
3.	Reorganizirati in utrjevati oddelke ZK v enotah in sklopih.
4.	Sprejemanje novih članov in zaostrena disciplina ter odgovornost.
Eno od osrednjih vprašanj, obravnavanih v referatu, je bilo tudi vprašanje idejne prisotnosti in krepitve organizacije ZK. Pri tem je poudaril, da je predvsem potrebno oceniti organiziranost in moč organizacije v njenih članih, kadrih, sposobnost, zavesfin kreativnost.
Poudaril je, da je treba iz organizacije izločiti vse tiste člane, ki pri dosedanjem delu niso pokazali željene aktivnosti in prizadevnosti. Pritegniti pa je treba nove člane, zlasti iz vrst neposrednih proizvajalcev in mladine. Krepitev idejne zavesti, kritičnost pri ocenjevanju problemov in borba proti neupoštevanju ali samovoljnem tolmačenju in neizvajanje demokratičnega centralizma — vse to so kompleksi vprašanj, ki jih bomo morali imeti (Nadaljevanje na 3. strani)
Nova priprava peska v livarni I
Št. IO — oktober 1971
STRAN 3
»STORSKI ŽELEZAR«
ŠE VEČ NEPOSREDNIH
(Nadaljevanje z 2. strani) stalno pred očmi in jih v danih situacijah tudi realizirali oziroma razreševati. V nadaljevanju je še menil:
Še vedno se pri občutljivih posameznikih postavlja vprašanje, v kaj se lahko ZK spušča in v kaj ne. Odgovor je jasen, da se ZK ni odrekla vodilni idejni usmerjevalni vlogi. Zato bo prisotna in politično idejno enotna bodisi, ko gre za kršitev samoupravljanja v delovni organizaciji ali izven nje, ko gre za oblikovanje samovolje in nedemokratične postopke. Prisotna bo, če se kršijo samoupravni akti, ko se neupravičeno razpravlja o delavcih, kadar nastopajo neopravičene razlike pri napredovanju na delovnih mestih brez internega razpisa ali neopravičeni OD. Skratka, prisotna bo povsod tam, kjer se godi krivica članom delovne organizacije. Slediti morajo praktične učinkovite javne akcije, prikazane tako, da bo delavec občutil prisotnost ZK, da bo čutil, da je to njegova organizacija, kar pa je garancija, da ZK ne bo napadla rja birokracije itd. Še in še bi lahko našteval prisotnost, pa pustimo to praksi, delu in dejanjem.
Za zaključek pa je dejal naslednje:
Konferenca je pred zapleteno in odgovorno nalogo, da na temelju bogatega gradiva in dosedanjega dela poizkuša ovrednotiti dosedanje rezultate in mesto ZK v podjetju. Koliko nam je uspelo prilagoditi položaj, notranje odnose in način dela razvojnim potrebam samoupravne družbe. Takšna ocena nam je potrebna, da bi lahko storili korak naprej — začrtali prihodnji razvoj OO železarne in delo komunistov v združenem podjetju.
Naloge, ki nas čakajo so velike in odgovorne. Na temelju jasnih idejno-političnih stališč, bomo morali biti v središču prizadevanj vseh samoupravnih dejavnikov za prihodnje hitrejše in skladnejše odnose v podjetju. Zavzemati se bomo morali za to, da bo nastajal program razvoja, kot sinteza posameznikov, grup, enot in samoupravnih organov, kot mobilizacija vseh ustvarjalnih sil. Razvoj samoupravljanja mora po poti, po kateri bo tako enota, kot tovarna, kot ZP, vsak dan bolj organizirana in sodobnejša.
Če hoče. Zveza komunistov —
to še posebej velja za razmere v delovnih organizacijah — spodbujati ustvarjalnost, mora biti sama v središču ustvarjalnosti. Razvoj demokratičnosti je močno odvisen od demokratičnosti notranjih odnosov v ZK.
Sekretariat se zahvaljuje vodstvu občinske organizacije ZK za pomoč in razumevanje,, zahvalo izreka članom iz naše OO, tov. Sovič Francu članu OK ZK in članom konference občinske organizacije ZK Markovič Rajku in Štefančič Ivanu za vsestransko pomoč.
Sekretariat izreka ustno priznanje sekretarjem oddelkov ZK: Škorjanc Leopoldu, Sovič Francu, Štefančič Ivanu, inž. Pipan Miranu in Žmahar Ivanu, Izredno samostojnost in velik vpliv ZK so priborili organizaciji člani, ki stojijo na čelu političnih organizacij in samoupravnih organov, vsem se sekretariat zahvaljuje.
Osebno se zahvaljujem vsem članom ZK za razumevanje in pomoč.
Gradivo za samo konferenco, ki ga je sekretariat OO ZKS pripravil že pred nekaj meseci, je bilo razmeroma obsežno, vendar kvalitetno in o njem je tekla razprava na večini sestankov oddelčnih organizacij ZKS.
Posebne pozornosti pa je bil deležen še dodatek, ki ga je neposredno pred samo konferenco posredoval članom ZK sekretariat osnovne organizacije. Zlasti velja to za »Stališča in sklepe konferenc osnovne organizacije ZK Železarne Štore« ter »Predlog — Stališče sekretariata OO ZK Železarne Štore za uveljavljanje 21. in 22. amandmaja zvezne ustave ter 26. in 27. amandmaja republiške ustave«.
V uvodnem referatu, ki ga je podal dosedanji sekretar Jože Lončarič je uvodoma dal oceno trenutne politične situacije v Jugoslaviji in določil mesto železarskega kolektiva pri urejanju in stabiliziranju razmer v gospodarstvu. Oceni nalog komunistov v podjetju je nato sledila ocena samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, na tej osnovi pa je ugotavljal pogoje za večjo idejno prisotnost in krepitev organizacije ZK. Izvlečki iz referata so objavljeni posebej.
Za razpravo, ki je sledila uvodnemu referatu, je mirno mogoče reči, da je bila izredno kritična
in konstruktivna. Razpravljajoči se niso zadržali le pri ugotavljanju pomanjkljivosti, problemov in težav, ampak so istočasno tudi nakazali poti tn načine, kako probleme rešiti in kako politično akcijo v bodoče zastaviti.
V	nadaljevanju dajemo kratek prikaz nekaterih razprav.
Dipl. inž. Feliks Černak
ODGOVORNOST PRED ORGANI UPRAVLJANJA
Kot prvi je v razpravo posegel predsednik delavskega sveta podjetja dipl. inž. Feliks Černak. Obravnaval je delo organov upravljanja in se zlasti zadržal pri delu komunistov v njih.
»Delavski svet podjetja se je vse manj pečal z drobnejšo operativno problematiko, kar so obravnavali in izvrševali izvršilni organi. Prizadevali smo si, da bi delavski svet obravnaval bolj sistemska vprašanja in kompleksno problematiko, kar pa zahteva precejšnjo angažiranost izvršilnih organov. Opaziti je, da so posamezni organi to svojo funkcijo u-videli in jo tudi začeli realizira-
ti...«
Ko je govoril o dosedanjem delu delavskega sveta, je ugotovil predvsem dve osnovni pomanjkljivosti:
1.	dosedanje delo delavskega
sveta je bilo premalo programirano. Delavski svet je bil bolj v položaju, da spremlja dogajanja . v podjetju;	.
2.	ni bil dovolj — če pa je bil, pa je bil očitno premalo — aktiven pri kreiranju poslovne politike podjetja oziroma je premalo gradil na razvijanju sistemskih odnosov.
V	nadaljevanju je ugotovil, da je na samo aktivnost in uspešnost delovanja delavskega sveta in izvršilnih organov vplivala tudi ne ravno najboljša prisotnost članov teh organov na sejah. Ob koncu je menil, da je treba zaostriti odgovornost članov teh organov. Meni, da bodo morali vo-lilci odpoklicati tiste izvoljene predstavnike v posameznih organih upravljanja, ki s svojim dosedanjim delom niso opravičili zaupanja.
Ferdo Haler
AKTIVNOST KOMUNISTA SE MORA POKAZATI PREDVSEM NA DELOVNEM MESTU
Pri ocenjevanju dela sekretariata osnovne organizacije je predvsem poudaril, da je sekretariat doslej delal v okviru pristojnosti, ki jih ima. Sekretariat je stalno spremljal razmere v podjetju, stalno je spremljal razvoj odnosov v matičnem kolektivu in se zavzemal na vseh nivojih in mestih za najboljše in naj demokratične j še rešitve.
»Naše delo se mora čutiti v organih upravljanja, v SZDL, v.sindikatu, v mladini, v društvih, predvsem pa na delovnem mestu. Mislim, da to ni vmešavanje, ampak aktivna vloga komunista.«
So pojavi izstopanja iz članstva ZK zaradi previsoke članarine in drugih osebnih razlogov. »Če pa je med temi, ki izstopajo, kaj takšnih, ki želijo na račun partije napredovati in iz tega naslo-
Iz valjarne II
NALOG
va pridobiti kakršnokoli korist, naj takoj izstopijo iz članstva.«
Franc Rozman
ZAGOTOVITI VEČJO VARNOST PRI DELU
Govoril je predvsem o pogojih dela in skrbi za delovnega človeka na delovnem mestu. Predvsem je ugotovil, da je za to zaščito pri nas občutno premalo storjenega. Navedel je podatek, da je v času od 1967. do 1970. leta odšlo v pokoj 215 članov našega kolektiva, od tega kot delovni invalidi kar 175 ali 81,5 %. Brez dvoma je to številka, ki mora slehernemu članu kolektiva dati misliti.
Če ob tem vemo, da je največ invalidskih upokojencev starih 30 do 35 let, je tragika verjetno dovolj velika. »Nedvomno iz preprostega ekonomskega vidika ne bi smeli prezreti dejstva, da nam vsak izgubljeni ali odsoten član kolektiva predstavlja vrzel pri doseganju naših ciljev.«
Ob koncu- je opozoril tudi na to, da so z 48,2 % soudeleženi pri nesrečah novinci, kar samo pomeni, da je treba v prihodnje z njimi odgovorneje delati in zanje primerneje skrbeti kot doslej.
Dipl. inž. Miran Pipan SOCIALNA DIFERENCIACIJA
V	razpravi je podal nekaj stališč svoje oddelčne organizacije ZK o problemih, ki jih je vsebovalo poročilo za to konferenco.
Uvodoma je poudaril, da se je treba zavzemati, da bi se aktivneje kot doslej zavzemali za uresničevanje sklepov in stališč tudi tisti komunisti, ki se nahajajo v višjih političnih forumih. V nadaljevanju je poudaril, da je vzrokov za socialno razlikovanje pri nas že kar precej in da bi bilo treba kar najbolj energično nastopiti proti vsem tistim pojavom, ki to omogočajo in pospešujejo.
Ko je govoril o sprejemanju novih Članov v vrste ZK se je zavzel za to, da bi bilo težišče sprejemanja v ZK na mladini iz proizvodnje. Nadalje je razpravljal še o ustavnih dopolnilih, o opredeljevanju temeljne organizacije združenega dela in se pri tem zavzel za tak način obračunavanja, da bi bilo vsakemu obratu znano, koliko je ustvaril in koliko lahko deli.
Ob koncu se je zavzel za kar največje možno spoštovanje dogovorov in zakonitosti, da bi tako odpravili ali vsaj prispevali k odpravljanju izvorov nelikvidnosti.
Dipl. inž. Lazar Jovanovski
VEC skrbi mladim
V	razpravi se je zavzel za večjo skrb, ki jo moramo posvetiti mladim. V podjetju pogosto srečujemo mlade, stare 15 do 17 let, ki izhajajo iz različnih socialno situiranih družin. Nekateri so deležni dokaj pičle vzgoje, pa mora zato kolektiv prav njim posvetiti več pozornosti.
Ob koncu je spregovoril tudi o članarini v ZK in menil, da bi bilo treba to vprašanje drugače rešiti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Še več neposrednih nalog
(Nadaljevanje s 3. strani)
Vinko Stopinšek
TUDI O SOCIALNEM RAZLIKOVANJU
Ko je govoril o socialnem razlikovanju, je menil, da so izvori le-tega drugje in ne v rednem mesečnem osebnem dohodku. Izvori so v raznem honorarnem delu, v prekupčevanju in v drugih oblikah. Ugotovil je, da je opaziti proces socialnega razlikovanja tudi v železarni, vendar pa ne v tolikem obsegu kot drugod.
Rajko Markovič
POGLOBITI
SAMOUPRAVLJANJE
Ob odnosu do družbene imovine v našem podjetju se v polni meri kaže tudi odnos do samoupravljanja. Če je temu res tako, potem je treba reči, da smo naš samoupravni mehanizem še premalo razvili, da je še vse preveč formalnega značaja in da se vloga posameznega člana delovnega kolektiva v njem še premalo .opaža. Celo nekateri »najbolj odgovorni so povsem indeferentni do nadaljnjega razvoja samoupravljanja, češ, njim je važna samo strokovnost, s samoupravljanjem in medsebojnimi odnosi pa se naj ukvarjajo tisti, ki so zato izvoljeni...«
Ob koncu je še poudaril, da je zaskrbljujoč podatek, da je v vrstah ZK zelo majhen del obrato-vodij (50 %) in delovodij (komaj 13 %).
Štefan Krumpak
PROBLEMI VARNOSTI IN GASILCEV
Uvodoma se je opravičil, ker bo razpravljal o stvareh, ki po njegovem mnenju sicer ne sodijo na konferenco, vendar jih je pa zaradi aktualnosti na vsak način treba omeniti.
Predvsem je opozoril, da je nujno potrebno nabaviti nov gasilski voz, ker je dosedanji praktično že neuporaben. Nadalje je še razpravljal o hidrantih in potrebi, da se usposobijo naprave za gašenje (npr. hidrant pri kisikarni, kjer ni ustreznega vodnega pritiska).
Tugomer Voga
POLITIČNO ODGOVORNOST POGLOBITI
DO DELOVNEGA MESTA
Uvodoma je pojasnil, da je eko-nomsko-poslovni odbor že dal pristanek za nabavo nekaterih vozil, ki so podjetju potrebna.
Rebalans letošnjega plana je bil posledica hitrih sprememb v gospodarskih tokovih pred koncem lanskega in na začetku letošnjega leta. Devalvacija dinarja ter spremembe v cenah s stalno tendenco porasta so nas primorale v preračunavanje sprejetega družbenega načrta za leto 1971. Ko danes poizkušamo oceniti dosežene rezultate 8-mesečnega po-
Ko je ocenjeval delo dosedanjega vodstva osnovne organizacije, je menil, da je bilo uspešno, pri čemer gre zahvala za uspešno vodenje tudi dosedanjemu sekretarju.
V nadaljevanju razprave je menil, da je treba v bodoče posvetiti vso skrb politični aktivnosti v podjetju. Odnose bo treba še poglabljati in doseči, da bo politična odgovornost prodrla prav do slehernega delovnega mesta. To se bo odrazilo pri delavcih — članih ZK kot dobrih in zanesljivih delavcih.
Stane Seničar, Občinska konferenca ZKS Celje
AKTIVNEJŠE VKLJUČEVANJE V DRUŽBENO DOGOVARJANJE KOMUNISTOV
Uvodoma je omenil, da poteka sedanja volilna konferenca v času izrednih naporov, da se stabilizacijski programi polno uveljavijo in s tem ustvarijo v c'elotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru normalnejši pogoji poslovanja.
Problemi, tako značilni za jugoslovansko gospodarstvo v celoti, se odražajo tudi v Celju, seveda v specifičnih celjskih pogojih. O-menil je, da je za Celje značilna zastarela industrija, dolgoletna delavska tradicija, pa, tudi stare delovne navade in običaji, vse to pa seveda daje problemom gospodarske narave specifično obeležje. Med delovnimi ljudmi se poraja nestrpnost in zaradi prepočasnega reševanja problemov prihaja tudi do konfliktnih situacij, kakršni sta npr. v EMO in AERO. Podrobnejša analiza pokaže, da v obeh primerih samoupravni odnosi v podjetjih niso bili tako razviti kot bi morali biti. Sodimo, da je prav to eden poglavitnih vzrokov za nastali konfliktni situaciji.
Ob koncu je poudaril, da bi se morali štorski komunisti intenzivneje vključiti v dogovarjanje v celjski občini.
Komisija za sklepe in stališča na sami konferenci ni podala svojega poročila. Njen predsednik Ferdo Haler je predlagal, da se komisija takoj po konferenci sestane in na podlagi detaljnejše a-nalize vsega gradiva poda poroči-
lo.	Nemogoče je bilo na sami konferenci na podlagi razprave in vsega ostalega gradiva pripraviti predlog sklepov. Konferenca je predlog sprejela.
slovanja moramo predvsem upoštevati, da številčni rezultati niso povsem zanesljivi in dokončen kriterij spričo dejstva, da se režimski in drugi restrikcijski u-krepi zveznih in republiških organov venomer spreminjajo in zaostrujejo. Zato nekateri naši rezultati za zdaj ostajajo na papirju in jih lahko štejemo bolj kot našo pozicijo v splošni stabilizaciji
našega gospodarstva (na primer: delež materialnih stroškov, likvidnost, zaloge.
Primerjava z nekaterimi postavkami plana daje naslednjo sliko: proizvodnja 68,693 ton je za 15 % višja kot v enakem obdobju lani in za 5,1 % nižja od plana. Realizacija din 183.422.175,50 je v odnosu na lansko leto za 68 % višja v odnosu na plan pa 94 %.
Stopnja akumulacije znaša 8 % (po planu vsaj 5 %) pri čemer je treba poudariti, da v zadnjem času prihajajo na pozitiven finančni rezultat prav vsi obrati in da akumulacija kaže odločilno tendenco navzgor. Deleži izvoza v eksterni realizaciji znaša 11,1 % (plan 15 %), medtem ko je razmerje pokrivanja izvoza proti u-vozu 1,57 : 1. Vezava sredstev pri kupcih znaša 73 dni in pri dobaviteljih 71 dni. Osebni dohodek f VIII znaša 21,7 % od realizacije (plan 22,7 %), indeks poprečnih OD nasproti letu 1970 pa je 120.
Ce prepustimo številke finančnemu poročilu in poizkušamo o-ceniti dosežene rezultate skozi prizmo pričakovanj, lahko napravimo nekatere zaključke:
—	V odnosu na partnerje v Združenem podjetju naš napredek nikakor ne zaostaja, nasprotno marsikateri podatek nas uvršča na čelo dosežkov. Prav tako smo v odnosu na poslovne uspehe celjske industrije lahko zadovoljni z boljšimi učinki v donosnosti.
—	Nesporen vpliv na rezultate poslovanja ima brez dvoma priborjena pravica črne metalurgije, da se prodajne cene formirajo po posebnem mehanizmu in v odnosu na zahodnonemške cene. Na podoben način smo uspeli urediti prodajne cene naših ostalih, zlasti livarskih izdelkov, vendar z direktnimi kontakti s kupci ali njihovimi grupacijami. Z nekaterimi izjemami so planirane prodajne cene proizvodnje že sedaj dosežene, četudi so bile popravljene šele spomladi in lahko oceno do konca leta označimo kot prekoračitev iznad plana.
—	Brez dvoma je letos prav lepo vidna aktivnost pri koriščenju proizvodnih kapacitet in izboljšanju asortimenta, kar spada v odnos faktorja lastne stabilizacije. Postopno zoževanje livarskega programa ter dober asortiment jekla, sta bila najbolj očiten primer. Spričo pomanjkanja likvidnih finančnih sredstev za dopolnjevanje opreme v nekaterih o-bratih je večji iztržek pri istih kapacitetah edini možen način napredka in bo takšno rešitev potrebno vse bolj spodbujati.
—	Občuten je letošnji napredek v večanju izvozne dejavnosti saj v planu znaša 96,73 % iznad leta 1970, izvršitev v prvih 8 mesecih pa znaša 46,75 %. Prav povečanju izvoza se imamo zahvaliti za pre-nekateri uvoz surovin ali instrumentov, ki bi sicer ne bil možen ali pa pravočasen. Menimo, da je zastavljena orientacija povsem pravilna saj vzporedno rešujemo tudi vprašanje boljše likvidnosti. Naše uspehe so deloma zasenčile reklamacije kvalitete, vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da uspevamo pokrivati lasten uvoz, kar državna zunanjetrgovinska bilanca nikakor ne uspeva. Ne manjka letos tudi širše zastavljenih razgovorov z inozemskimi firmami glede vlaganja kapitala za dopolnitev naših kapacitet in povečanja
stopnje pridobivanja, vendar obsežnost takšnih priprav ne daje rezultatov na kratek rok, so pa nekatere analize že v teku.
—	Nelikvidnost je medtem zavzela takšne razmere, da žal pušča naše dosežke na poprečju. Prav paradoksalno se sliši dejstvo, da nam v zadnjem času vsak čas preti zastoj v proizvodnji zaradi stalne blokade žiro računa in da je izplačilo plač vsak mesec do zadnjega trenutka vprašljivo.
—	Na letošnji prvi konferenci ZK je bilo osvojeno mnenje, da uspeh na realizaciji letošnjega družbenega plana ter stabilizacijskega programa pomeni tudi merilo naših prizadevanj in zavestnega vključevanja tako članov organizacije kot odgovornih posameznikov. Dosedanji razmeroma mali odmiki od planskih postavk dovoljujejo oceno, da so vsi udeleženci v naporih za napredek vzeli svoje naloge kot resne in jih bolj ali manj tudi izvršujejo. Vendar že kot rečeno končni rezultati brez nadrobnejše obravnave niso tudi pokazatelji za odklone in težave, ki spremljajo naše uspehe, kar pa moramo imeti v »vidu«, da bi jih lahko uspešno reševali.
Čeprav smo v vseh svojih sklepih sami napovedali potrebno varčnost in strogost v trošenju sredstev, smo bili tekom leta mnogo bolj tolerantni in lahko ugotovimo, da posamezne stroške prekoračujemo. Na letošnji konferenci ZK je bilo zniževanje stroškov in finančna disciplina poudarjeno kot sestavni del programa naše stabilizacije. Brez dvoma obstaja precej opravičil za prekoračenje stroškov, je pa vsekakor značilno, da prihaja do prekoračitev brez vsakršnega vprašanja in celo, da posamezni odgovorni nosilci zanje niti ne vedo.
Izboljšanje organizacije dela vse prepočasi napreduje, kar dokazuje, da se starih navadnih načinov dela zelo težko otresemo, vsekakor so nove smotrne oblike dela vir za bistveno povečanje u-činkovitosti prizadevanj in morajo čimprej postati sestavni del našega načina dela. Dasiravno smo npr. tržno usmerjenost našega gospodarstva v bistvu že dojeli, je še vedno nekaj' ostankov preteklosti. Optimalne učinke je namreč moč doseči dolgoročne le tako, da se celotna naša organizacija prilagodi našim pogodbenim obveznostim do kupca.
Sekretariat OO ZK
Železarne Štore
NOV SEKRETARIAT OO ZK:
1.	Milan PUGEtJ, sekretar; 2. ANTON SUHAR, namestnik sekretarja; 3. Dipl. inž. MIRAN PIPAN, namestnik sekretarja; 4. JANKO ULAGA, član; 5. STANE IVANŠEK, član; 6. Dipl. inž. JANEZ BARBORIČ, član; 7. JANEZ SELINŠEK, član.
Kandidati za občinsko konferenco ZK — Celje; 1. MILAN PUGELJ, 2. FERDO HALER, 3. Dipl. inž. MIRAN PIPAN, 4. JANEZ TERČEK.
kaj smo po;dvzeli
ZA URESNIČITEV REBALANSIRANJA GOSPODARSKEGA NACRTA ZA LETO 1971 TER STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA
NOVO USTVARJENA VREDNOST-POGOJ STARILIZACIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
NEZADRŽANO V POLETJU
Težko bi bilo trditi, je v tem prispevku rečeno, da je ekonomska sprememba, izražena s sredstvi jačanja podjetniškega potenciala, izključno uspeh združitve železarn v skupno podjetje, še težje pa bi bilo dokazovati, da enoten nastop in enotno reševanje proizvodno poslovne problematike nimata v poslovnem uspehu svojega mesta. Na izboljšanje gospodarskega položaja so vplivali:
—	regulacija oziroma povišanje prodajnih cen jekla,
—	pospešitev in uspešna izvedba delitve proizvodnega programa in ukinitev nerentabilne proizvodnje,
—	pristop k enotnemu oskrbovanju z najvažnejšimi surovinami
—	in energijo,
—	strukturalno izboljšanje proizvodnje,
—	izboljšanje strukture najetih sredstev in povečani delež ugodnih dolgoročnih kreditov.
Pri vseh teh sestavinah, bi so vplivale na izboljševanje ekonomskega položaja, je združeno podjetje imelo glavno vlogo, najbolj plastično pa so plodovi vidni v izposlovanih dolgoročnih kreditih, namenjenih za trajna obratna sredstva, v skupni višini 72 milijonov din.
Zmotno bi bilo zadovoljstvo na doseženih rezultatih. Vsi vemo, da ti še niso učinek optimalnega izkoriščanja naših proizvodnih potencialov in da doseženo še ni na ravni prave inozemske konkurenčne sposobnosti.
Združeno podjetje bo v prihodnje moralo urejevanje proizvodne tvornosti iskati v izboljšanju strukture zaposlenih in v taki delitvi dohodkov, ki bo vzpodbujala ustvarjalne delavce k večjim delovnim dosežkom. Optimalno izkoriščanje vseh obstoječih proizvodnih zmogljivosti bo prva skupna naloga; rešljiva bo le s prednostnim urejevanjem področja kupcev in obratnih sredstev, kar naj bi omogočilo tekoče oskrbovanje, ki je osnovni pogoj rešitve te naloge. Kakor rezultati proizvodnje polletja, nam tudi osemmesečni obračun kaže, da smo dosegli že precej od tega stremljenja.
Od januarja do avgusta smo dosegli:
—	surovega železa 122.523 ton, kar je 4 % več kot v istem obdobju lani;
—	surovega jekla 451.666 ton, kar je 8 % več kot v istem obdobju lani;
—	skupne proizvodnje 1,391.699 ton, kar je 4 % več kot v istem obdobju lani;
—	blagovne proizvodnje 370.638 ton, kar je 8 % več kot v istem obdobju lani;
—	realizacije 1.342,645.000 din, kar je 38 % več kot v istem obdobju lani;
—	izvoza 4,851.383 $, kar je 33 % manj kot v istem obdobju lani;
—	število zaposlenih 11.634, kar je 2 % več kot v istem obdobju lani.
Vsi ti podatki torej kažejo napredek, kar je razveseljivo zlasti zaradi majhnega povečanja zaposlenih. V blagovni proizvodnji se je s tem produktivnost, v primerjavi z istim obdobjem lani, povečala na Jesenicah za 6 %, na Ravnah za 14 %, in v Štorah za 18 %.
V primerjavi s poprečnim dosežkom prvega polletja smo izdelali surovega železa 16 % in surovega jekla 1 % več, skupne proizvodnje
2,5	% manj in blagovne proizvodnje 2,5 % več. Ker smo v teh mese- -cih povečali število zaposlenih v komulativi od 11.600 na 11.634 ali za 1,9 %, sledi, da fizične produktivnosti dodatno nismo povečali.
Največji porast je zopet bil zabeležen v realizaciji, ki je zadnja dva meseca kar za 12 % višja od poprečja prvih šestih mesecev. To je predvsem zaradi relativno nižjih cen v prvem četrtletju.
Ravnam in Štoram se moramo zahvaliti, da smo končno dosegli tudi preobrat na področju izvoza. Celotno podjetje je v prvih dveh mesecih tretjega četrtletja napram prvemu polletju napredovalo za 30 % . Tako pri čistem izvozu kot pri blagovni izmenjavi je združeno podjetje zadnja dva meseca preseglo eno šestino letne obveze. Nad aritmetičnim delom letnega načrta sta železarni Ravne in Štore, Jesenice pa so tudi zadnja dva meseca pod planirano dinamiko prodaje na zunanja tržišča; zato je želeti, da tudi ta organizacija združenega dela poveča izvozne napore.
Iz povedanih ugotovitev se vidi, da nas gledano po poslovnih rezultatih, tudi letni meseci dopustov niso izdali. Ker so v tem času v visokem odstotku odsotni predvsem pisarniški delavci, je logičen zaključek tistih, ki so v proizvodnji, da bi tudi ob zmanjšanem številu administrativnih delavcev lahko dosegli enake proizvodne rezultate in s tem večje poprečne osebne dohodke.
Priznati si moramo, da kljub relativno ugodni dinamiki realizacije še vedno nismo na trendu načrtovane proizvodnje. Pri najvažnejšem indikatorju, surovem jeklu, smo sicer malo napredovali, a osemmesečni zaostanek znaša še vedno 5 % ali 20.340 ton. Priman jkan j te substance, ki je ni bilo mogoče nadoknaditi z večjo količino polizdelkov, se neposredno odraža v rezultatu blagovne proizvodnje, v kateri še vedno za 4 % zaostajamo za zadolžitvijo po gospodarskem načrtu. Glavni vzrok manjše fizične proizvodnje kar je že bilo rečeno, je splošna nelikvidnost in znotraj te nelikvidnost naših organizacij združenega podjetja.
Smešno se sliši, ali tako je, vse organizacije združenega dela se ob ugodnem finančnem rezultatu nahajajo v blokadi žiro računov in se zvijajo v krčih globoke nelikvidnosti. Letne mesece smo sicer prebrodili brez kraha na področju izplačil osebnih dohodkov, še vedno pa je naša usoda na nitki. Še slabše kot pri osebnih dohodkih, saj so za te zainteresirani vsi do predsednika vlade, je na področju nabave zlasti tistih materialov, ki jih moramo uvažati. Borba se najprej vrši za dodelitev blagovnih kontigentov ali uvoznih dovoljenj z dodelitvijo deviz, zatem pa dinarska sredstva, ki jih je za realizacijo nabave treba vplačati Narodni banki. Kljub temu, da nam niso bili dodeljeni vsi po gospodarskem načrtu predvideni kontingenti, se vendar lahko pozna, da smo v tej prvi etapi oskrbovanja bili znatno uspešnejši kot v drugi — zbiranja in polaganja denarja. Metalka, kateri smo od 1. 1. 1971 dalje poverili uvoz starega železa, sama železarne ni uspela pravočasno in količinsko zalagati s to važno surovino. Le razumevanju upravnega organa republiških skupnih rezerv se lahko zahvalimo, da resnično ni prišlo do pravega zastoja proizvodnje surovega jekla. Ob neprestani prisotnosti pri zbiranju in delitvi republiških rezerv smo uspeli dobiti 19 milijonov din ugodnega kratkoročnega kredita, ki se je na podlagi skupne vloge po sklepu seje upravnega odbora z dne 2. 9. 1971 spremenil v dolgoročni kredit, povečan za dodatnih 1 milijon din. Ker nam je upravni odbor ob tem dodelil še dodatni kratkoročni kredit v višini 4 milijone din, pri združenem podjetju počasi ustvarjamo osnovo, ki bo lahko trajnejše vplivala na izboljšanje oskrbovanja.
ZDRUŽEVANJE OSKRBOVANJA
V	smislu sklepov teama direktorjev in poslovnega odbora se skrb za osnovne surovine postopoma koncentrira v direkciji podjetja. Posebno skrb posvečamo staremu železu. V ta namen že razpolagamo skupaj s 15 milijoni din, ki še niso vsi sproščeni, in kateri bodo v obtoku namensko le za staro železo. Ker ta denar tudi preko Metalke ni mogoče v enem mesecu obrniti, bomo ta sklad morali postopoma poviševati. Tako knap sredstva in minimalne zaloge nas silijo, da železo nabavljamo tam, kjer ga najhitreje lahko dobavijo, to pomeni iz evropskih virov.
V	teku imamo akcijo pri bankah, s katero naj bi združenemu podjetju povečali količino namenskega denarja in razširilo 'krog skupnega nabavljanja na druge osnovne surovine. Vsi odgovorni predstavniki tovarn z odobravanjem podpirajo prizadevanja za varnejše oskrbovanje s potrebnim materialom.
Pri starem železu, od katerega je odvisna količina in kvaliteta izdelanega surovnega jekla, obseg blagovne proizvodnje in končno naša plača, želimo v bližnji prihodnosti stvari urediti tako, da bi osnovali osrednje skladišče in pripravljalnico vložka. Investicije v ta namen se bodo z večjo produktivnostjo na talilniških pečeh hitro izplačale. Pritegnili smo že inozemske interesente, ki so pripravljeni v tej organizaciji s konsignacijskimi zalogami sodelovati.
Iz povedanega se vidi, da vodstvo združenega podjetja v času stabilizacije daje prednost optimizaciji proizvodnje na obstoječih delovnih potencialih. Pri tem ne opuščamo idej o modernizaciji in širjenju proizvodne dejavnosti, zato hočemo preko^ izvršnega sveta izboriti kompleksno rešitev, ki bo pomenila zaokrožitev in finančno samostojnost celega slovenskega železarstva.
(Nadaljevanje na 6. strani)
NOVO USTVARJENA VREDNOST-P0G0J STABILIZACIJE
(Nadaljevanje s 5. strani)
V sedanjem času se torej področju obratnih sredstev daje prednost. Poleg prizadevnosti za oskrbovanje s starim železom preko osrednje organizacije združenega dela pa že delamo na enotnem reševanju oskrbovanja z drugimi, zlasti uvoženimi materiali. Združeno podjetje že v glavnem enotno nastopa v odnosih do velikih domačih dobaviteljev na področju energetike in transportnih storitev, razpolaga pa tudi že z ugodno ponudbo za oskrbovanje z bogato uvozno železno rudo.
Oskrbovanje s kvalitetnejšo rudo kot z uvoznim starim železom bo ozko pogojeno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Pri tem se moramo na žalost zavedati, da je v Evropi in v svetu nasploh že na pohodu recesija, ki bo imela svoje posledice za slovenske železarne v naslednjem letu in verjetno že v naslednjem četrtletju letošnjega leta. Že se zmanjšuje proizvodnja jekla v zahodnoevropskih državah, pojavljajo pa se tudi poslovne izgube. Poleg prizadevnosti za izvoz bo zato združeno podjetje svojo prizadevnost usmerilo na zadrževanje uvoza tistih količin in kvalitet jekel, ki jih lahko dajejo jugoslovanske in v tem okviru slovenske železarne. Zastopali bomo logiko, da se mora ev. s stabilizacijo pogojeno zoževanje porabe jekla izključno odraziti le na zoževanju uvoza, jugoslovanskim železarnam pa v skladu s prijavljeno možno proizvodnjo omogočiti povečanje deleža pri oskrbovanju domačega tržišča.
DILEMA OPTIMALNOSTI
Skrb zaradi naše nelikvidnosti, nastopajoče zahodnoevropske recesije, ki bo povečala pritisk za prodajo na našem tržišču in otežala naš izvoz in zaradi s stabilizacijo zvezanega našega zoževanja porabe, je bila v razpravi najbolj prisotna. V zvezi z načrtovanjem proizvodnje za leto 1972 se je zato razvila zanimiva dilema na kakšen način brez večjih ran prebiti stabilizacijsko obdobje. Člani delavskega sveta, ki so iz finančnih krogov, so zagovarjali politiko prednostnega usmerjanja denarja v obratna sredstva in nasprotovali proizvodnji za tvegane kupce. Produktivno so kot reševanje finančnega položaja predlagali zoževanje proizvodnje v okvir razpoložljivih sredstev. Enostavno gledano je res tako, da je bolje ne' proizvajati kot izdelek plasirati brez plačila. Po prvi odločitvi vsaj stroškov ni. Pa vendar je zniževanje proizvodnje zadnja alternativa, ki ima likvidacijo podjetja ali tovarne za neposrednega soseda. V tem je bil razlog nasprotovanja takim posegom, zlasti zastopnikov obratov oziroma neposrednih proizvajalcev.
Spomnimo se samo na leto 1967, saj se nam še do sedaj, zlasti na Jesenicah, kjer je proizvodnja bila najbolj okrnjena, rane niso zacelile, člani delavskega sveta so argumentirali, da pri nas zoževanje proizvodnje ni sprejemljivo iz:
—	socialno političnega razloga, saj delavcev ne moremo odpuščati,
—	ekonomskega razloga, saj fiksnih stroškov, v katere je v širšem smislu vključiti tudi osebne dohodke, ni možno znižati.
Posebno nelogično bi bilo zniževanje proizvodnje jekla, saj vemo za deficitarnost tega osnovnega reprodukcijskega materiala. Blizu 35 % jugoslovanskih potreb je pokritih iz uvoza, zato je na seji prevladovalo stališče, na podlagi katerega se mora vodstvo združenega podjetja boriti za tako zunanje trgovinsko politiko, ki bo uvoz jekla regulirala z optimalnostjo domače proizvodnje. To pa sočasno porneni tudi večjo odgovornost.
Domače porabnike jekla bomo morali oskrbovati točno po pogodbenih obvezah, proizvodni program pa prilagoditi tako, da bo načrtovanje uvoza brez škode v predelovalni industriji. Ustvarjanje nove vrednosti s proizvodnjo je pogoj stabilizacije, zato mora ta naša družbena tvornost imeti prednost.
NAČRTI ZA LETO 1972
Delavski svet združenega podjetja je nato sprejel na znanje zasnovo načrta proizvodnje za leto 1972. Glavne značilnosti te zasnove so povečanje proizvodnje.
Predvideva:
—	surovega železa 218.000 ton ali 20 % nad dinamiko letošnjih 8 mesecev;
—	surovega jekla 735.000 ton ali 10 % nad dinamiko letošnjih 8 mesecev;
—	skupne proizvodnje 2,304.710 ton ali 10 % nad dinamiko letošnjih 8 mesecev;
—	blagovne proizvodnje 610.350 ton ali 10 % nad dinamiko letošnjih 8 mesecev;
—	izvoza 14,5 mili j. $ ali 100 % nad dinamiko letošnjih 8 mesecev.
Taka zasnova proizvodnje le v surovem železu lahko pomeni
optimizacijo, pa tudi pri tem izdelku bi ob bogatejši rudi rezultat lahko bil boljši, za vse ostale pokazatelje pa na optimalnost vpliva predvsem asortiman oziroma kvaliteta proizvodnje. To je bilo na seji delavskega sveta posebno poudarjeno.
Ob prvem letošnjem snovanju proizvodnje za leto 1972 je bilo zaradi prijave potrebnega materiala in energije upoštevano optimalno izkoriščanje obstoječih proizvodnih potencialov, za dokončno sestavo gospodarskega načrta pa bo potrebno upoštevati zahteve tržišča in realne oskrbovalne možnosti.
Za pokrivanje v aproksimativnem načrtu za leto 1972 predvidene proizvodnje so nam potrebne velike količine uvoznih surovin od koksa, rude, surovega železa, starega železa do polizdelkov. Za pred-
videno proizvodnjo surovega jekla bomo morali uvoziti okrog 265.000 ton starega železa. Samo ta vložek predstavlja vrednost okrog 220 milijonov dinarjev ali strošek 18 milijonov din mesečno; celot.ne uvozne potrebe materiala pa presegajo 500 milijonov din. Naša pri-zavednosti v letošnjem letu bo zato morala biti usmerjena na tako ureditev finančnega položaja, da bi se proizvodnja nadaljevala vsaj v sedanjem tempu, v prihodnjem letu pa že od začetka leta prešla na novo dinamiko.
Razvijanje funkcij v osrednji organizaciji združenega dela bo zahtevalo tudi spremembo statuta. Tega bo potrebno prilagoditi dopolnilom zvezne in republiške ustave, jasnejše pa se bo v njem tudi treba opredeliti za oblikovanje sredstev v združenem podjetju, ki bodo služila za skupno oskrbovanje. To tematiko so 6. 8. t. 1. na Jesenicah že obdelovali predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov ter sprožili razpravo in izdelavo konkretnih predlogov.
Delavski svet združenega podjetja je nato odobril najetje od upravnega odbora republiških skupnih rezerv odobrenega kredita. Posebno pomembno pri tem je, da se je s to odločitvijo začel oblikovati poslovni sklad združenega podjetja, ki naj bi v prihodnje odigral važno oskrbovalno vlogo in služil kot vezilno sredstvo slovenskega železarstva.
Ob~ sklenitvi seje na Rimskem vrelcu je osrednji samoupravni organ slovenskega železarstva poslušal še poročilo članov grupe za samoupravni sporazum in podprl pobudo za enotno urejanje delitve osebnih dohodkov v združenem podjetju. S to sejo je bil izpisan nov list skupnega življenja. Brez prerokov lahko ugotovimo, da bo v stabilizacijskem obdobju kot v slabem vremenu v gorah, le v skupni navezi varnost oskrbljena.
Gregor Klančnik Generalni direktor ZPSŽ
Program dela konference
OO ZK ŽELEZARNE ŠTORE OD 1971-1972
1.	Konferenca decembra 1971
Ocena stabilizacijskih ukrepov
v podjetju, ukrepi so bili sprejeti aprila 1971 na V. konferenci OO ZK Železarne Štore.
Osnove družbenega plana podjetja in temeljnih organizacij združenega dela za leto 1972.
Stališča in družbenopolitične naloge članov ZK po tem osnovnem ekonomskem vprašanju.
Nosilec naloge je sekretariat OO ZK in člani ZK iz vodstva podjetja.
2.	Konferenca februarja 1972.
Ocena samoupravnih odnosov v
podjetju, pravice in materialna samoupravna vloga temeljnih organizacij družbenega dela v samoupravnem mehanizmu s posebno oceno, ki izhajajo iz pravic in dolžnosti delavca.
Nosilec naloge je sekretariat OO ZK, člani ZK iz samoupravnih organov in OO sindikata.
3.	Konferenca maja 1972.
Ocena kadrovske politike v po-
djetju, gibanje ter delitev OD po delu in standard zaposlenih.
Nosilec naloge je sekretariat OOZK, komunisti iz kadrovske službe in OO sindikata,
4. Konferenca septembra .1972.
Ocena sprejetih sklepov na 1. 2. in 3. konferenci OOZK ŽŠ.
Ocena dela sekretariata OOZK ŽŠ in program dela konference do volilne konference leta 1973.
Planirane konference bodo vključevale stališča . in sklepe OOZK Celje, republiških in zveznih organov ZK.
Izredne konference se organizirajo po potrebi izredne politične stimulacije v podjetju ali širši družbi in na predlog oddelkov ZK.
Sekretariat OOZK ŽŠ izdela svoj program dela, izdeloval bo tudi programe za pripravo planiranih konferenc OOZK.
Oddelki ZK delujejo na svojem področju dela po lastnih programih.
Obvestilo
Obveščamo vse člane orgapizacije ZB in ostale prebivalce, da bodo komemoracije ob Dnevu Mrtvih, dne 29. 10.
1971.
Pri spomeniku padlim na Svetini ob 11. uri dopoldan, s kulturnim programom osnovne šole Svetina in z govorom predstavnika ZB.
Pri osnovni šoli v Štorah ob 16. uri popoldan s kulturnim programom učencev osemletke Štore in govorom predstavnika šole.
Dolžnost slehernega člana ZB in prebivalcev na našem terenu je, da se komemoracije udeležimo v čimvečjem številu, da s tem počastimo spomin na vse padle tovariše, ki so darovali življenja za boljšo bodočnost nas vseh.
Odbor ZB NOV Štore
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
XXL SEJA EKONOMSKO-POSLOVNEGA ODBORA
Potem ko je na prejšnji seji zahteval dodatno poročilo k predlogu odpisa nekaterih osnovnih sredstev, je na tej seji najprej o-bravnaval to poročilo in končno sklenil, da se razhoduje gasilski avto, ki je docela neuporaben, IMV sanitetni avto ter ekskava-tor. Istočasno je tudi odobril nabavo novih vozil, zlasti gasilskega avtomobila, pa tudi manjšega pol-tovornega avtomobila znamke Citroen za prevoz drobnega materiala na relaciji Štore I—Štore II ter manjše nabave v Mariboru in Ljubljani.
Pri obravnavi proizvodnega poročila za avgust je EPO ugotovil, da se gibljemo v okviru začrtanih planskih zadolžitev. Sam fizični obseg proizvodnje pa je bil v avgustu glede na dvanajstino letnega plana presežen za 1,2 %.
Ko je razpravljal o možnostih realizacije zastavljenega plana do konca leta, je bil mnenja, da teh postavk v celoti ne bomo dosegli. Aktiviranje nove valjarne bi ustvarilo realne možnosti, da bi se realizaciji plana znatneje približali.
Po sprejemu operativnega plana za oktober je obravnaval še predloge službenih potovanj v tujino. Tako je naknadno odobril službeno potovanje za inž. Pišek Alojza. V času od 28. 9. do 2. 10. je bil v ZR Nemčiji, kjer se je udeležil mednarodnega srečanja varilcev.
Pravtako naknadno je odobril službeno potovanje inž. Nosana in inž. Zakonjška ter inž. Jevšineka v Švico. Odobril pa je tudi službeno potovanje glavnega direktorja ter inž. Plevnika v Francijo in Zahodno Nemčijo. Potovanje bo trajalo 8 dni.
Glavni direktor je posredoval informacijo o pripravah na revizijo Pravilnika o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. O tem bodo razpravljali na prihodnji seji.
EPO je tudi sklenil povišati sedanjo stimulacijo za opravljanje dežurstev. Tako znaša ob delavnikih 80 din (doslej 50), ob nedeljah in praznikih pa 120 din (doslej 87.50).
XIV.'SEJA KADROVSKO SOCIALNEGA ODBORA
Seja kadrovsko-socialnega odbora je bila dne 21. septembra t. 1.
Uvodoma je odbor obravnaval odgovor Kadrovskega sektorja v zvezi z razpisom štipendij in potrebami po določenem kadru v podjetju. Naknadno je sprejel sklep, da podjetje razpiše z internim razpisom še 9 štipendij (za srednje šole strojne, kemijske in ekonomske stroke).
Odobril je tudi plačilo šolnine za izredni študij na Višji tehniški šoli v Mariboru Logar Francu in Muhovec Konradu. Pravtako je sklenil plačati šolnino za drugi letnik višje pravne šole v Mariboru Subotič Jožici ter Lamut Mariji in Jošt Marjeti za študij na Višji upravni šoli v Ljubljani.
V nadaljevanju seje je obrav-
naval predloge komisij za kršitve delovnih dolžnosti in sklenil, da se izključi iz delovne skupnosti Ferlič Edija, delavca v valjarni II. Pravtako je sprejel predlog izključitve iz delovne organizacije Teržan Mirka, delavca iz jeklarne, enak sklep pa je sprejel tudi za Fajtelj Milana, strugarja iz ob-deiovamice valjev.
Odobril je plačilo šolnine za tečaj nemškega jezika za Bule Vinka ter za strojepisni tečaj za Gorišek Majdo. Odobril je tudi podelitev posojila Bračun Petri, študentu III. letnika metalurgije. Sredstva potrebuje za nabavo učnih pripomočkov.
Na dnevnem redu seje je bila tudi informacija o formiranju samostojnega sklopa mehanske obdelave. Uvodno informacijo je podal inž. Feliks Cernak. Med drugim je omenil, da je v podjetju vse bolj prisotna zahteva, da se podjetje usmeri tudi v finalizacijo proizvodnje, kar bi mu omogočalo večjo akumulacijo in neprimerno večjo finančno realizacijo. Da pa se mehanska obdelava lahko dinamičneje razvija, pa je v naših pogojih potrebna osamosvojitve sklopa.
Seveda ima ustanavljanje samostojnega sklopa mehanske obdelave za posledico tudi nove nastavitve in delno reorganizacijo. Odbor je sklenil, da se v načelu strinja z ustanovitvijo novega sklopa, da pa je nujno potrebno samemu elaboratu dodati ekonomsko računico, ugotoviti upravičenost te nove investicije. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da je nujno potrebno upoštevati razpoložljivi kader: dosti lažje je pristopiti k reorganizaciji in formiranju novega sklopa, če imamo zanj razpoložljivi in ustrezni kader.
Odbor je imenoval razpisno komisijo za vodjo sklopa mehanske obdelave (Terček, inž. Gajser, Škorjanc). Za v. d. vodje je do izvolitve imenovan inž. Černak.
Na predlog vodstva pevskega zbora »Emil Adamič« in kadrovskega sektorja podjetja je Ka-drovsko-socialni odbor odobril 6 dni izrednega dopusta Korošec Albertu zaradi priprav in izvedbe pevske turneje po inozemstvu.
Sklenil je odkupiti diplomsko delo inž. Manojlovič Gojka z naslovom »Raziskava nekaterih vplivnih veličin na širjenje pri toplem valjanju ploščatih valjan-cev«. Nalogo se odkupi za 500 din.
Na predlog Sveta Gostinske e-note je Kadrovsko socialni odbor sprejel predlog razširitve zasedbe na nekaterih delovnih mestih (servirka v bifeju II, natakarica, kuharica in pomožni delavec). Medtem ko se na prva tri delovna mesta namestijo novi kadri, se pomožni delavec premesti iz komunalnega oddelka v Gostinsko enoto.
XII. SEJA SVETA KOVINSKE ENOTE
Seja sveta kovinske enote je bila 4. oktobra t. 1. Svet je obravnaval predloge za prerangiranje na delovnih mestih v livarnah I in II, predlog za napredovanje ter proizvodno problematiko.
Uvodoma je k prvi točki dnevnega reda direktor kadrovskega sektorja podal kratko pojasnilo. Iz tega izhaja, da je zaradi stalno
prisotnega problema pomanjkanja administrativnega kadra nastal predlog oziroma zahteva, da se ga prestavi v višji rang, da bi tako z ustreznejšo materialno stimulacijo preprečili odhajanje tega kadra in lažje pritegnili nove delovne moči. Ker se bo to vprašanje reševalo z novim gospodarskim ■načrtom za leto 1972, sedaj zadeva ni več aktualna.
Svet enote je tudi sprejel sklep, da se predlaga Kadrovsko socialnemu odboru prerangiranje nekaterih delavcev ter uvedbo nekaterih novih delovnih mest. Tako se uvedejo delovna mesta delovodje v čistilnici, skupinovodje in talilca pri konti napravi ter pomočnika topilca pri rej napravi, prerangirajo se snažilci oziroma snažilke. Zaradi prerangiranj se poveča število točk za 140.
Svet enote je tudi sklenil ugoditi zahtevi livarne I, da se kurjači sušilnih peči prerangirajo iz
VII.	v VIII. rang, ker se je angažiranost in odgovornost delavcev zaradi povečanega obsega dela bistveno spremenila. O predlogu bo odločil kadrovsko socialni odbor.
V nadaljevanju seje je še obravnaval predlog obratovodstva ob-delovalnice valjev za napredovanje nekaterih delavcev na delovnih mestih in je predlog z nekaterimi pomisleki sprejel.
O predlogu formiranja samostojnega sklopa mehanske obdelave je govoril niž. Feliks Černak,-Med drugim je poudaril, da je namen ustanovitve takega sklopa predvsem v tem, da se zagotovi hitrejši razvoj mehanske obdelave in da je le-ta pravilno vodena in usmerjena. Vnaprej ne more več obstajati kot privesek livarn«, ampak je nujno, da se samostojno razvija. Svet enote je informacijo vzel na znanje.
Pri obravnavanju proizvodne problematike so ugotovili, da so proizvodni plani realizirani in celo preseženi tudi v livarni II.
XVI. SEJA SVETA ENOTE METALURŠKI OBRATI
Seja sveta enote je bila 8. oktobra t. 1. Po pregledu realizacije sklepov zadnje seje in obravnavi poročil o izvršitvi proizvodnje v septembru ter poročila o operativnem planu za oktober je obravnaval še predlog nagraditve oziroma napredovanja v metalurških obratih.
Uvodoma je direktor kadrovskega sektorja pojasnil, da je o-krog pojma »napredovanje« na delovnem mestu še nekaj nejasnosti, da ni točne opredelitve pojma in zatorej tudi ni enotnega postopanja v primerili, ki jih posamezni organi označijo kot napredovanja in premeščanja. Vsekakor bo pa potrebno pojma »napredovanje na delovnem mestu« ter »premestitev« oziroma »prerangiranje« v novem pravilniku o delovnih razmerjih detajlneje opredeliti.
Svet enote je sprejel pravilnik o ugotavljanju učinka za oddelek »jeklovlek« kat poskusni za dobo šestih mesecev z veljavnostjo od 1. septembra t. 1. dalje. Po pregledu šest mesečenih rezultatov ga bo tudi potrdil kot dokončnega.
Sklenil je, da bodo delavci jeklarne v času remonta koristili
kolektivni dopust oziroma bodo zaposleni pri drugih delih.
Nadalje je svet enote obravnaval proizvodno poročilo za september ter operativni plan za oktober. Ugotovili so, da je bil tudi plan za september izredno napet, da pa so ga kljub temu presegli.
Svet enote je nato podprl predlog, da se organizira tudi manjša svečanost ob 25-letnici delovanja valjarne.
XIV.	SEJA SVETA ENOTE
VZDRŽEVALNIH
OBRATOV
Seja sveta enote vzdrževalnih obratov je bila 27. 9. t. 1.
Po potrditvi zapisnika in sklepov prejšnje seje je Svet enote obravnaval predlog elektroobrata in prometa za napredovanje naslednje delavce obeh o-bratov: Gajšek Jožeta, Hrastnik Ivana in Centrih Milana iz elektroobrata ter Kregar Otona in Škoberne Branka iz prometa.
Svet enote je nadalje sprejel predlog vodstva prometa, da se dopolni interni pravilnik o ugotavljanju in obračunavanju dela po učinku za premikalne skupine normalke. Ni pa sprejel predloga istega predlagatelja, da se spremeni tehnika obračuna akordov za premikalno skupino normalke.
Na koncu je svet enote razpravljal tudi o problemu, ki tare vse vzdrževalce, svetu enote so ga pa posredovali vzdrževalci, ki delajo v valjarni II. Kot so navedli, je problem v tem, da oboji valjarji in vzdrževalci-električarji, delajo v istem obratu, oboji sodelujejo pri ustvarjanju vrednosti, je pa ob izplačilu OD sredi meseca med njimi vendarle opazna razlika.
Menili so, da takšen problem ni opazen samo v valjarni II, ampak tudi v livarni sive litine in še drugje. Domenili so se, da ustanovijo posebno komisijo, ki naj ugotovi, kako imajo to zadevo u-rejeno drugod in kako bi jo kazalo urediti pri nas.
Za člana komisije za kršitve delovnih dolžnosti so izvolili Šeško Karla iz mehanične delavnice in Planinšek Ivana iz prometa.
V zvezi z objavljeno prioritetno listo prosilcev za stanovanja so menili, da bi morali drugače o-bravnavati prosilce, ki so se pojavili kot prosilci za stanovanja, pa so predtem samovoljno zapustili delo v kolektivu in tako dejansko kolektiv kot celoto in svoje sotovariše na delovnem mestu še posebej postavili v dokaj težaven in kočljiv položaj. Menili so, da bi nesmeli upoštevati delovnega staža v kolektivu za čas pred samovoljno zapustitvijo dela.
Svet enote je končno menil tudi to, da bi bilo potrebno, da bi komisija za dodeljevanje stanovanj v bodoče delala bolj v stiku z obrati in bi tudi njihovim sejam prisostvovali predstavniki posameznih obratov.
XV.	SEJA STANOVANJSKE KOMISIJE
Seja komisije za dodeljevanje stanovanj je bila 1. oktobra 1971.
Komisija je na začetku obravnavala predloge razdelitve stano-(Nadaljevanje na 8. strani)
STRAN 8
»3T0RSKI ŽELEZAR«
Št. 10 — oktober 1971
Samoupravne novice
TUDI NAGRADITEV OB 25. OBLETNICI VALJARNE
Ekonomsko-poslovni odbor ter delavski svet podjetja sta pred nekaj meseci sprejela sklep, da se ob 25. obletnici delovanja jeklarne nagradi tiste delavce, ki v tem obratu od vsega začetka delajo.
Ali se bo vodstvo podjetja sedaj spomnilo tudi jubileja valjarne, je bilo vprašanje, zastavljeno na seji sveta metalurške enote. Kot so tovariši na seji sveta menili, je kmalu za jeklarno pričela obratovati tudi valjarna. In kot so podobne svečanosti ob jubilejih v svetu zelo razširjene oblike nagraditve, čeprav skromne, delavcev, sodijo, da bi bilo tudi našim valjarjem posvetiti kanček pozornosti.
KDAJ ANEKS VALJARNE II?
Ne prvič (bojijo pa se, da tudi ne zadnjič!) so valjarji na zadnji seji svojega delavskega sveta postavili vprašanje zagotovitve normalnih delovnih pogojev. Postavili so konkretno' vprašanje dograditve aneksa pri valjarni II, ki bi naj valjarjem nudil prepotrebne garderobe, umivalnice in sanitarne prostore.
V isti sapi je sicer bilo povedano, da se zavedajo trenutnih izredno težkih razmer, v katerih se železarna — pač zaradi razmer v slovenskem in jugoslovanskem prostoru — nahaja.
Vendarle pa želijo zvedeti, kako stvar stoji, ker dela pri aneksu napredujejo s polževo hitrostjo.
Sklenili so zato povabiti na sestanek Sveta enote vodjo Uprave osnovnih sredstev, inž. Plevnika, da jim da o tem željeno pojasnilo.
NOVA ČLANA KOMISIJE
Na zadnji seji Sveta enote vzdrževalnih obratov sta bila izvoljena nova člana Komisije za kršitev delovnih dolžnosti. Imenovali so ŠEŠKO Karla iz mehanične delavnice ter PLANINŠEK Ivana iz.prometa na mesto ROMIH Ivana iz istega obrata.
NAGRAJEVANJE VZDRŽEVALCEV POD MIKROSKOPOM
Vzdrževalci sodijo, da so slabše nagrajeni za enako pomembno delo od ostalih delavcev v proizvodnih obratih. Te razlike znašajo — kot ugotavljajo — npr. v valjarni kar 30 starih tisočakov.
Da bi zadevo detajlno proučili in pripravili nov predlog nagrajevanja (če bodo ugotovili, da je to potrebno in mogoče), so imenovali posebno komisijo, v kateri so ROZMAN Ivan iz livarne sive litine, inž. PIŠEK Alojz, glavni inženir vzdrževanja, BRGLEZ Vlado, obratovodja prometa in IVANŠEK Stane, obratovodja elektroobräta.
STANOVANJA DODELITI V SOGLASJU Z OBRATI
Svet vzdrževalnih obratov sodi, da bi pri dodeljevanju stanovanj morala komisija za dodeljevanje stanovanj upoštevati tudi mnenja obratov. Zato predlagajo, da bi na sejah komisije bili obvezno prisotni tudi predstavniki posameznih obratov.
VODJEM DELOVNIH SKUPIN
Vodje delovnih skupin naj zapisnike takoj po končanih sejah takoj posredujejo tajništvu organov upravljanja. .
Le tako je mogoče zagotoviti realen potek realizacije nalog irr zahtev', ki se na teh sejah postavljajo. Doslej je bilo nekaj primerov, ko so ostali zapisniki v predalih vodij delovnih skupin, tajništvo organov upravljanja pa 2ato, razumljivo, ni moglo svojega dela zaradi neseznanje-nosti opraviti.
INDUSTRIJSKA NAPAKA Y METALURGIJI
Bralce »Štorskega železarja« bi tokrat radi spoznali s stanjem proizvodnje jekla v Argentini in Braziliji in njihovo proizvodnjo jekla primerjali z našo.
Za tako primerjavo imamo več razlogov:
Prvič federativna republika Argentina, ki zavzema velik del Južne Amerike, po površini pa je 11 krat večja od naše države šteje samo ca. 12 milijonov več prebivalcev kot Jugoslavija.
Drugič, da je bila proizvodnja jekla v Argentini 1,8 milij. ton, kar je skoraj enako proizvodnji naše države.
Tretjič, da je intenziviranje industrializacije Argentine, ki je znana kot največja živinorejska dežela na svetu, začelo enako kot pri nas šele po drugi svetovni vojni in končno četrtič, da je njena »industrijska napaka« v črni metalurgiji identična letošnji situaciji v naši železarni.
Sosednja Brazilija je veliko večja, saj je njena površnia 34 krat večja od naše države s približno 3,6 krat več prebivalcev kot pri nas, dočim je proizvodnja jekla samo 2 krat večja.
«Industrijska napaka« v metalurgiji Argentine je v tem, da ena državna železarna, zmogljivosti 1 milijona ton surovega jekla, u-važa že zaporedoma 23 let ca. 1 milijon ton valjanega polfabrika-ta tj. gredic, in sicer iz Brazilije. Razlog nabave je v tem, da je kapaciteta valjarne omenjene železarne dvakrat večja od zmogljivosti jeklarne.
Metalurško predelovalna industrija Argentine potrebuje kot valjani izdelek predvsem hladno vlečeno pločevino za avtomobilsko industrijo in za gospodinjske stroje.
Podoben primer je trenutno v naši železarni. Zaradi večje zmogljivosti naših valjarn kot daje edina SM peč, smo prisiljeni nabavljati gredice ne samo od sosednjih železarn, temveč tudi iz uvoza. Ko bo, verjetno že prihodnje leto, pričela obratovati naša nova elektro peč, se bo sffuacija izboljšala.
Ne smemo izpustiti iz vida, da so primeri, ko je nabavna cena polfabrikata tj. gredic, pogosto nižja od stroškov proizvodnje jekla v lastni jeklarni. Tak slučaj nastopi, če so metalurški agregati dobavitelja veliko večji od agregatov potrošnika ter se nahajajo na bolj ugodnem geografskem položaju z oz. nahajališč rud zaradi prevoznih stroškov surovin.
Dipl. inž. Berger
Štev.
Država preb.
v milij.
Povr- Štev. šina	preb.
v km2	na 1 km2
Proizvodnja jekla
skupna milij. t
kg/1 prebiv.
Argentina	22	2.775.815	8	1,8	81
Brazilija	72	8.522.118	8,5	5,3	73
Jugoslavija	20	255.804	78	2,8	130
Na konti napravi za vlivanje bram, zgrajeni 1968. leta v tovarni VÖST (Linz — Avstrija) so z dodatnimi tehničnimi izboljšavami na tej lastni konstrukciji dosegli v času od 30. septembra do 2. ok-
tobra 1970. leta nov rekord v neprekinjenem konti vlivanju.
V 42-urnem neprekinjenem vlivanju so odlili na konti napravi (»LD« — jeklarna II) 63 šarž s poprečno težo 51 ton v enem nepretrganem kosu (sträng). Odlit sträng je imel skupno težo okrog 3.200 ton in bi dosegel v nerazrezanem stanju dolžino 1.884 m. Strang je bil autogeno razrezan na 309 bram.
Delo samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 7. strani) vanj, ki so izpraznjena oziroma bodo izpraznjena v naslednjih nekaj dneh. Sklenila je, da se stanovanje Gašper Branka dodeli Zupanc Francu in Mariji iz Pečovja. Omenjeno stanovanje se nahaja v četvorčku na Lipi v Štorah.
Izpraznjeno stanovanje Šuster Maksimiljana v ulici 29. novembra v Celju se dodeli Balon Ivanu.
Železarna je na podlagi dogovarjanja z EMO Celje pridobila stanovanje v Smrekarjevi ulici v Celju, ki se dodeli Mastnak Olgi iz Kadrovskega sektorja.
Stanovanje Zupanc Martina in
Marije v Pečovju se dodeli Tratnik Albinu, delavcu v Samotni.
Stanovanje v Štorah 55, v katerem je doslej stanoval Bračun, se dodeli Lubej Vladu iz livarne II.
V nadaljevanju seje je komisija obravnavala nekatere ugovore delavcev železarne na objavljeno prioritetno listo. Glede na to, da je do nekaterih napak v listi prišlo zaradi tehničnih razlogov, je komisija obravnavala pritožbe po določilih Pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanju stanovanj.
Ob koncu je komisija še pregledala spisek novih vlog in sklenila večino vnesti v listo prosilcev.
Naraščaj?
OSNOVE EK
O N O M I K E
1.	Obračun stroškov
a)	po polni lastni ceni
Obračun stroškov se mora vršiti po enaki metodi kot predračun (oziroma plan). V gospodarskih organizacijah se izdelujejo različni obračuni, ki se razlikujejo med seboj po vsebini in ciljih, ki jih želimo doseči. Obračuni se delajo v račudovodstvu in iz njih dobimo rezultate, ki so bili ostvarjeni. Z obračunom proizvodnje se prikažejo skupna vlaganja v proizvodnjo nekega obračunskega razdobja. Proces obračuna proizvodnje bi lahko razčlenili na naslednje stopnje:
a)	zajemanje stroškov
b)	knjiženje stroškov
c)	razporeditev stroškov po stroškovnih mestih
d)	razporeditev stroškov po stroškovnih nosilcih
e)	knjiženje izidov obračuna proizvodnje
Zajemanje in knjiženje stroškov se vrši v finančnem knjigovodstvu, ostale tri stopnje pa se vršijo v stroškovnem računovodstvu (obratovnem knjigovodstvu). Največ dela je ravno pri razporejanju stroškov na stroškovne nosilce in na stroškovna mesta.
Če v podjetju obstajajo organizacijske enote (ekonomske enote), mora obračun biti temu prilagojen. Prvo vprašanje je, kako pri tem postaviti notranje prodajne cene za nedokončano proizvodnjo, ki preide v drug obrat ali enoto. Vsaka organizacijska enota si želi dober finančni uspeh. Za odločitev o notranjih prodajnih cenah je več možnosti: tržna prodajna cena, dogovorjena notranja prodajna cena, ostvarjena lastna cena, načrtovana lastna cena, na-
skupni stroški proizvodov skupna količina v pogojnih enotah
Primer prikazuje livarno sive litine, ki proizvaja tri med seboj
črtovalni proizvodni stroški proizvodni stroški posameznega proizvoda itd.
Ugotavljanje lastne cene
Lastno ceno ugotavljamo z delitvenim obračunom stroškov proizvoda (delitvena kalkulacija).
Razlikujemo:
a)	preprosto delitveno kalkulacijo
b)	delitveno kalkulacijo z ekvi-valetnimi števili
c)	in delitveno kalkulacijo vezane proizvodnje.
Preprosta delitvena kalkulacijo je uporabna tedaj, kadar podjetje proizvaja eno samo vrsto proizvoda enake kakovosti ali pa proizvaja več vrst proizvodov, vendar vsako v posebnem obratu. V tem primeru stroške, ki se pojavljajo v določenem obračunskem razdobju, le delimo s količino tedaj proizvedenih proizvodov.
Pri delitvi kalkulacij z ekvivalentnimi števili računamo s sorodnostjo različnih vrst proizvodov. Ta obračun se vrši tako, da skupne stroške proizvodov delimo s skupno količino v pogojnih enotah, te pa pomnožimo še z ekvi-valetnim številom za proizvod. Ekvivalentna števila je mogoče postaviti na različne načine, na primer na podlagi planirane porabe, planiranih stroškov itd. Stroške, ki se pojavljajo v določenem obračunskem razdobju nato delimo s količino, izraženo v pogojnih enotah. Da bi dobili stroške, ki odpadejo na naravno enoto posamezne vrste proizvoda, moramo dobljene stroške, ki odpadejo na pogojno enoto, pomnožiti z ustreznim ekvivaletnim številom. Za takšen obračun je značilen postopek:
ekvivaletno število X
za proizvod
povezane vrste proizvodov (številke so izmišljene)
Vrsta proizvoda	Količina v naravnih enotah	Ekviva- lentno število	Količina v pogojnih enotah	Skupni stroški
Nodularna litina	2.000	1	2.000	
Strojna litina	1.800	0,6	1.080	
Konti litina	500	0,2	100	
	4.300		3.180	21.767.451
Na pogojno enoto odpadejo torej		variabilni	stroški	
Na naravno enoto posameznega proizvoda odpadejo pa takšni stroški :
na nodularno litino za strojno litino na konti litino
5.542.5	XI = 5.542,5 din
5.542.5	X 0,6 = 3.325,5 din
5.542.5	X 0,2 = 1.108,5 din
a)	poenostavitev obračuna;
b)	uspešna predvsem pa enostavnejša kontrola poslovanja;
c)	možnost analize uspeha, to je razumljivejši vpliv fiksnih stroškov na dosežen finančni rezultat pri povečanju in zmanjšanju obsega prodaje.
Velja omeniti, da je ta metoda primerna za vsako podjetje ki želi napredek, vendar mora zato ustvariti določene pogoje (dobra organizacija itd.).
Obračun z variabilnimi stroški (Direct costing) predstavlja predvsem metodo, ki se uporablja:
1.	pri planiranju in sicer pri odločitvah o izbiri proizvodnega programa, kakor tudi pri dopolnjevanju proizvodnega programa (vključevanje novih proizvodov).
2.	Pri tekoči kontroli, in sicer ne samo mesečni kar je pri nas običajno, ampak predvsem pri dnevni kontroli poslovanja tako proizvodnih stroškov, kakor tudi v prodaji.
3.	Pri obračunu z namenom, da se poenostavi obračun in razpore-
jajo po stroškovnih nosilcih le variabilni stroški.
4.	Pri oblikovanju in delitvi dohodka manjših organizacijskih enot.
5.	Pri opredelitvi odgovornosti za stroške.
Pogoj za funkcioniranje tega načina je dosledna ločitev stroškov na fiksne in variabilne, s tem da so za to na voljo razni postopki, ki dajo le približne ali aproksimirane podatke.
Pri proizvodih nas najbolj zanimajo variabilni stroški, ki se pojavljajo tako pri proizvodnji, kot pri nabavi, upravi in prodaji. Variabilne stroške, pri danih kapacitetah, povzroča proizvodnja povsem določene količine proizvodov, zato jih je treba razdeliti nanje. Nasprotno so fiksni stroški — stroški kapacitet ali stroški razdobja, ti niso odvisni od obsega proizvodnje v posameznem razdobju, temveč od danih proizvodnih in prodajnih zmogljivosti, zato jih sproti pokrivamo s prihodki (realizacijo) iz prodanih količin tistega razdobja, v katerem nastopajo.
Ekonomski biro
Indukcijska peč v livarni II
Delitvena kalkulacija stroškov vezane proizvodnje se razlikuje od delitvene kalkulacije stroškov z ekvivalentnimi števili potem, da ne govorimo več o določenem razmerju med stroški, ki odpadejo na različne vrste proizvodov, temveč obračunamo stranske ali vezane proizvode po določeni ceni ter za toliko zmanjšamo celotne stroške, zmanjšani stroški nato
odpadejo na glavni proizvod. Tak način ugotavljanja lastne cene za nas ni uporaben,
b)	Obračun stroškov po variabilnih stroških (DIRECT COSTING).
Zajemanje in registriranje stroškov se pri tej metodi ne razlikuje od zajemanja po polni lastni ceni. Osnovni namen te metode je:
BRALCE NAŠEGA GLASILA POZIVAMO, DA NAM PIŠEJO O DELU V OBRATIH.
DIREKCIJA ZDRUŽENEGA PODJETJA
S tem prispevkom imamo namen zaposlenim v železarnah predstaviti delavce direkcije in o-pisati funkcijo osrednje organizacijske enote ter tako odpreti rubriko rednega seznanjanja z delom vodstva podjetja.
Direkcija ZP v Ljubljani ima po 33. členu statuta ZP nalogo uresničevati temeljne cilje združenega podjetja, koordinirati istovrstne strokovne dejavnosti v tovarnah, opravljati posle po naročilu in pooblastilu tovarn ter skrbeti za delovanje in izvrševanje sklepov organov upravljanja združenega podjetja.
Potem, ko je delavski svet 17. maja 1.1. imenoval direktorja financ in direktorja za trg in tržna raziskovanja, je direkcija dobila s pogodbo o ustanovitvi združenega podjetja in statutom predvideni obseg. Razen specialnega^ referata za organizacijo je od začetka junija zasedenih vseh 10 v ustanovitveni pogodbi za direkcijo predvidenih delovnih mest.
V direkciji ZP, ki ima svoje prostore v najemu na Metalurškem inštitutu v Ljubljani, Lepi pot 11 (6 sob), delajo naslednji delavci :
1.	Generalni direktor GREGOR KLANČNIK, višji ekonomist, rojen leta 1913 v Mojstrani. Ni ga potrebno posebej predstavljati, saj je dobro znan ne le vsem že-lezarjem, temveč tudi širši javnosti. Od marca 1946 dalje je bil direktor Železare Ravne, pred tem pa eno desetletje zaposlen v Železarni Jesenice. S pogodbo o ustanovitvi združenega podjetja je bil najprej v septembru 1969 določen za vršilca dolžnosti generalnega direktorja ZP, nato pa je bil po opravljenem razpisnem postopku tudi formalno imenovan za generalnega direktorja novega združenega podjetja. Govori nemški in delno angleški jezik.
2.	Direktor razvoja, proizvodnje in raziskav MILAN MAROLT, diplomirani inženir metalurgije, rojen leta 1916 v Špitaliču. Diplomiral je v Ljubljani avgusta 1946 ter bil od septembra 1946 razen dveletnega dela v Zenici zaposlen v Železarni Jesenice. Zadnja leta je bil direktor uprave osnovnih sredstev Železare Jesenice. Govori nemški, angleški, francoski in italijanski jezik. Član delovne skupnosti direkcije ZP je od julija 1970 dalje.
3.	Direktor za trg in tržne raziskave ZDENKO LESKOVEC, diplomirani inženir metalurgije, rojen leta 1922 v Ljubljani. Diplomiral je maja 1951 v Ljubljani ter je v tem času do danes zasedal vodilna delovna mesta v gospodarstvu. Tako je bil tehnični direktor VB Sevojno — Titovo Uzice, glavni metalurg ISP topilnice — Titov Veles, vodja proizvodnih obratov »24. Septembar« Titovo Užice, od leta 1967 dalje pa tehnični svetnik v zunanji trgovini pri Metalki v Ljubljani. Govori angleški, nemški, francoski, italijanski in ruski jezik. Od junija 1971 dalje je član delovne skupnosti direkcije ZP.
4.	Direktor financ ANDREJ CETINSKI, diplomirani ekonomist, rojen leta 1935 v Novih Lazah. Ekonomsko fakulteto v Ljubljani je končal pred 10 leti, od tedaj dalje pa je delal v več gospodarskih organizacijah na vodilnih
delovnih gnestih s področja financ. Nazadnje je bil zaposlen v podjetju Ljubljana-transport na delovnem mestu direktorja eko-nomsko-finančnih služb. Govori angleški in nemški jezik. Član direkcije ZP je od maja 1971 dalje.
5.	Sekretar MIHA POTOČNIK, diplomirani pravnik, rojen leta 1941 na Dovjem (Belca). Na go-spodarsko-pravni usmeritvi pravne fakultete v Ljubljani je diplomiral septembra 1964, nato po obvezni praksi na sodišču in v gospodarstvu uspešno opravil pravosodni izpit ter .dobil delovno mesto na izvršnem svetu Skupščine SRS kot tajnik ;pravnega sveta. Govorijiemški in angleški jezik. Clan delovne skupnosti direkcije ZP je postal septembra 1970.
6.	Strokovni sodelavec za investicije STOJAN KOSTANJEVEC, diplomirani inženir metalurgije, rojen leta 1920 v Mariboru. Diplomiral je marca 1947 v Ljubljani. Od tedaj dalje je zasedal več odgovornih mest v gospodarstvu v železarnah Jesenice, Zenica in Nikšič ter Avtomatizaciji. Strokovni izpit je opravil decembra 1951 v Zenici. Nazadnje je bil zaposlen kot vodja tehničnega sektorja pri Union Ljubljana. Govori angleški, nemški, francoski, ruski in italijanski Jezik. Član delovne skupnosti direkcije ZP je od januarja .1971 dalje.
7.	Strokovni sodelavec za nabave surovin PETER KOSEC, diplomirani inženir metalurgije, rojen leta 1933 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1957 v Ljubljani. Doslej je bil zaposlen 12 let v Rudniku Mežica, od tega zadnjih 6 let kot glavni inženir metalurških in akumulatorskih obratov, nato pri Dvigalotehni v Ljubljani kot tehnični vodja. Govori nemški in angleški jezik. Clan delovne skupnosti direkcije ZP je od maja 1971 dalje.
3.	Stenodaktilografinja ANTONIJA MÜHLEISEN (dekliški priimek Rezar), rojena leta 1932 na Tolstem vrhu (Ravne). Po prvi zaposlitvi na okrajnem LO Slovenj Gradep je od leta 1952 bila tajnica direktorja v Železarni Ravne. Na direkciji v ZP je bila tajnica generalnega direktorja.
9.	Stenodaktilografinja MOJCA NAJDIČ (dekliški priimek Puš-nar), rojena leta 1949 na Jesenicah. Končala je ekonomsko srednjo šolo v Ljubljani leta 1967, nakar se je zaposlila v Litostroju v Ljubljani. Nazadnje je bila samostojni komercialist. V delovno skupnosti direkcije ZP je prišla januarja 1971.
10.	Knjgovodja MILA KRAŠOVEC, rojena leta 1930 v Ljubljani. Ima srednješolsko izobrazbo, 12 let prakse v knjigovodstvu. Nazadnje je bila zaposlena kot finančni knjigovodja pri Združenem centru za poslovne storitve v Ljubljani. Na direkciji ZP je zaposlena od aprila 1971 dalje.
Tudi tehnični tvorci so se hitro otresli škodljivega zapiranja v svoje tovarne in z delitvijo programa in dela ter zlasti s pomočjo skupnih sestankov že kažejo obliko solidnega sodelovanja. Uspešno sodelovanje je tudi na področju splošne dejavnosti.
Kakor smo v naprej pričakovali, najtežje pa je duh medsebojne pomoči, solidarnosti in ob-
čutek boljših rezultatov v skupnem delu doseči na področju komerciale in to predvsem pri oskrbovanju. V skrbi za varovanje lastnega prestiža celo medsebojne informacije o najugodnejših nakupih niso polno zaživele. Delno zaradi ljubosumja, predvsem pa zaradi zanemarjanja stroškov kapitala skupne nabave oziroma enoten nastop še niso prišli do veljave. Sedaj, ko se nam je za to z novimi sodelavci v direkciji odprla možnost, moramo izvleči vse koristi, ki jih skupno oskrbova-
Ob srečanju stare generacije martinarjev oziroma jeklarjev smo med izredno razpoloženimi udeleženci našli tudi dipl. inž. Ivana Rupnika, ki je dvajset let
plodno deloval -v naši delovni skupnosti, najprej kot obratovodja jeklarne in potem kot glavni metalurg, dokler ni pred 3 leti odšel v zasluženi pokoj. Letos poleti je dopolnil sedemdeset let, vendar je še veliko čilosti in vedrosti v. človeku, ki ga je življenje nosilo iz nevarnosti v nevarnost, pa je vendarle srečno objadral vse čeri. Kot sin gozdnega delavca v okolici Idrije je moral s 6 leti že za pastirja in šele z 11 leti so ga vključili v osnovno šolo. Fant je bil bister, dokončal je še srednjo šolo, potem pa je moral odslužiti vojaški rok v Torinu. Kot zaveden .Slovenec ni mogel sprejeti ponujene državne štipendije za visoko šolo, saj bi se moral opredeliti za Italijo (GUF). Delal je v dijaški organizaciji (PJDZ), zaradi političnih prestopkov je bil dvakrat kaznovan. Po ustrelitvi Vladimirja Gortana leta 1929 je emigriral v Jugoslavijo, končal študij kemije v Ljubljani, medtem pa je živel nekaj časa v Zagrebu, kamor se je u-maknil pred režimsko kontrolo JRZ, saj je bil pripadnik naprednih organizacij. Potem je delal na Hrvaškem in v Srbiji, odkoder je prišel v železarno Jesenice (KID). Med okupacijo je sodeloval z OF, leta 1945 se je udeležil zasedbe slovenskega dela Koroške, dokler se niso morali umakniti. Nekaj mesecev je bil v KNOJ. V naše podjetje je prišel 1. aprila 1948, kjer je deloval do upokojitve ne samo v delovni skupnosti, temveč
nje in enoten pregled zalog lahko dajo.
Strokovnost zasedbe direkcije je taka, da so storitve lahko kvalitetne; vrednost teh bo toliko večja, kolikor večja bo resnična želja tistih, ki bodo operativno z direkcijo imeli največ opravil.
Optimalnost rezultatov združenega podjteja je interes vseh zaposlenih, zato moramo medsebojno zaupanje krepiti. Pripadnost eni družini vedno pomeni, da od nje ni možno le dobivati, temveč da je dolžnost v njo tudi vlagati.
tudi DRMIT, Ljudski tehniki, DPD Svobodi, pri RK in SZDL. Našemu dolgoletnemu sodelavcu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
V začetku oktobra pa je skromno proslavil svojo sedemdesetletnico v krogu svoje družine naš dober znanec, dolgoletni delovodja v strugami valjev tov. Ivan Stepanič. Prav letos je minilo petdeset let, odkar se je prvič zaposlil kot strugar v železarni. Potem se je nekaj let strokovno izpopolnjeval v raznih podjetjih na Hrvaškem in v. Ljubljani, dokler ni leto in pol pred začetkom o-kupaeije sklenil, da ostane stalno v naši delovni skupnosti. Prizadevno je delal, se kar naprej strokovno izpopolnjeval, si nabavljal tudi tujo literaturo, svoje znanje in izkušnje pa prenašal na sodelavce, med katerimi je užival ve-
lik ugled in spoštovanje. Sodeloval je tudi pri delu sindikalne organizacije in še posebno pri DPD Svobodi, saj je dolgo vrsto let bil med najzvestejšimi pevci. Ko smo v železarni prešli na osvajanje proizvodnje specialnih profilov, je ta naš kaliber specialist veliko doprinesel k uspehom v tej panogi naše dejavnosti. Še dve leti po upokojitvi je prihajal med svoje sodelavce ter jih kot vzor natančnosti in preciznosti izpopolnjeval kot že leta poprej. Tudi temu našemu dolgoletnemu sodelavcu spoštovanemu tovarišu in prijatelju veljajo ob visokem življenjskem jubileju naše iskrene čestitke z najlepšimi željami za dobro zdravje in zadovoljnost.
DVA SEDEMDESETLETNIKA
NEZGODE PRI DELU
V septembru 1971 je število nezgod pri delu:	bilo po obratih	in oddelkih naslednje	
		Kumulativa	
	September	1970	1971
Elektroplavž	1	7	12
Jeklarna	1	20	26
Valjarna I.	3	22	
Valjarna II.	Ž	15	44
Livarna I.	5	32	46
Livarna II.	6	24	47
šamotarna	2	5	6
Obdelovalnica valjev	1	13	14
Mehanična delavnica	1	4	12
Elektroobrat	1	6	2
Promet	1	7	10
Ekspedit	1	10	3
Komunala	1	1	—
Skupaj 27
Brez nezgod pri delu so bili v tem mesecu le naslednji obrati in oddelki: modelna mizama, energetski obrat, razvojni oddelek, OTK in ostalo.
S prihodom in povratkom z dela v tem mesecu ni bilo nezgod.-
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
ALT Avgusta (1 leto) so pri čiščenju drobilca ostružkov udarila vrata pokrova po prstih leve roke.
JEKLARNA:
GRAČNER Peter (1 leto). Pri vpihovanju kisika v peč je gumijasta cev skočila iz vijaka in mu presekala peto.
VALJARNA I.:
KLINAR Martinu (5 let) je spodrsnilo pri zlaganju valjanih palic na ravnalni klopi in je padel. Pri tem si je poškodoval golen leve noge.
VOGRINC Rudolfa (3 mes.) je stisnilo za prvi in tretji prst leve roke pri nameščanju hladilne cevi na valjčno ogrodje.
ZALOKAR Stanetu (3 leta) je pri nakladanju vezi valjanih palic stisnilo tretji prst leve roke.
VALJARNA II.:
ARBAJTER Marinko (1 leto). Gredica mu je zdrsnila iz nakladalne naprave in mu poškodovala levo nogo.
BELE J Anton (1 leto). Gredica mu je zdrsnila iz nakladalne naprave in mu poškodovala gleženj desne noge.
KOCMAN Vinko (l ieto) je stopil na valjčnico in padel. Pri tem ga je udarila premična letev po meči leve noge.
LIVARNA I.:
FRECE Ivan (2 leti) se je zastrupil s plinom pri odpiranju zračnega ventila na podestu kupolke.
PUŠNIK Ivan (1 leto). Pripeti valj je zdrsnil iz verige in ga udaril po peti leve noge.
. PONDELAK Mirko (3 leta). Pri naravnavanju forme mu je stisnilo drugi in tretji prst leve roke med formo in voziček.
. PINTER Marjan (3 leta). Pri avtogenem rezanju valja je udaril plamen iz odprtine in ga opekel po desni roki.
KASTRATI Faik (11 dni) je stopil na nezavarovano stikalo stroja za navijanje jedrenjakov, pri čemer ga je cev jedrenjaka udarila po glavi.
LIVARNA II.:
PLANINŠEK Štefan (3 leta). Iz vrha zaboja (previsoko naloženo]) mu je padel odlitek na mezinec leve noge.
ŽERJAV Jože (3 leta). Sodelavcu je zdrsnil ulitek iz rok in poškodovancu na nogo.
FENKO Jože (5 let). Pri montaži bobna v ležišče osi je sodelavcu zdrsnil boben iz rok in stisnil poškodovancu kazalec leve roke.
UŽMAH Ivan (4 leta) si je pri sestopu iz forme zvil desno nogo.
OHNJEC Mirko (14 dni). Pri nakladanju ulitkov na kamion mu je ulitek zdrsnil iz rok in mu poškodoval palec leve roke.
LIPAR Jože (2 meseca). Pri delu z grabilcem mu je stisnilo sredinec in prstanec desne roke.
ŠAMOTARNA:
HRASTNIK Drago (5 mesecev), šel je po malico in padel po tirih ter si poškodoval levo koleno.
MOČNIK Marija (15 let). Pri prenašanju opeke se je spotaknila in padla. Izpahnila si je levo roko.
OBDELOVALNICA VALJEV:
SIKOLE Konrad (6 mesecev). Pri odvijanju vijakov na konjičku je zadel v ragljo, katera mu je padla po roki.
MEHANIČNA DELAVNICA:
KLEZIN Daniel (1 leto). Pri prehodu mu je spodrsnilo na mastnih tleh in si je zvil levo nogo.
ELEKTROOBRAT:
KOLAR Miroslav (6 mesecev). Pri čiščenju elektronapräv mu je spodletel čopič ter povzročil kratek stik. Obločni plamen ga je oplazil po podlahti leve roke in okrog levega očesa.
PROMET:
DOBERŠEK Franc (7 mesecev). Pri premetavanju premoga na lokomotivi se je udaril na levo koleno.
EKSPEDIT:
MUŠKOTEVC Silvo (1 mesec). Pri nakladanju grodlja je udaril ob steno vagona ter si poškodoval kazalec in sredinec leve roke.
KOMUNALNI ODDELEK:
ZUPANC Ivanka (14 let). Pri struganju parketa je z nogo udarila v vogel pisalne mize.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
.iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiimmiiiiiiitiEMiiiimiHiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
OBVESTILO
§	UVELJAVLJANJE NADOMESTILA OSEBNEGA	E
I	DOHODKA OB NEZGODAH NA POTI	|
I	8. člen Pravilnika o izplačevanju nadomestil osebnega	=
=	dohodka dokaj jasno in nedvoumno določa v katerih pri-	E
E	merih ima delavec pravico do 100 °/o nadomestila zaradi	=.
E	nezgode na poti.	5
Kljub temu imamo še vedno veliko primerov, ko člani | I našega kolektiva ne spoštujejo tega določila in hočejo na E I vse mogoče načine uveljavljati nadomestilo OD.
I	V izogib takšnim intervencijam ponovno navajamo,	E
S	kako je potrebno ravnati oziroma ukrepati v takšnih pri-	E
E	merih. Če je bil delavec soudeležen pri prometni nesreči,	=
E	potem se predloži zapisnik oziroma potrdilo prometne mi-	|
=	lice. V vseh drugih primerih je	ob vsaki poškodbi iskati	E
I	nemudoma, to je takoj, zdravniško	pomoč v	najbližji	E
S	zdravstveni postaji. To potrdilo	lahko	služi kot	dokaz za	E
E	nadomestilo osebnega dohodka.	E
					
Ekipa dežurnih, ki je dostikrat v akciji: vratar, čuvaja, gasilca bolničar in šofer
ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT
POSEBNO POZORNOST MLADIM
Na pragu nove sezone izvajanja programa telesne vzgoje in rekreacije smo povprašali tehniškega sekretarja in trenerja TVD Partizana — Kovinarja tov. Tineta Vebra, kaj zajema program vadbe in rekreacije v predstojeći sezoni
Odgovoril je:
»Naša skrb bo veljala vsem 6 sekcijam, kar je tudi razumljivo. Toda zdaj si bomo še posebej prizadevali izpolniti našo dolgoletno željo, da zajamemo v vrste našega društva vse najmlajše od četrtega leta starosti. Napeli bomo vse moči in uporabili vse načine, da bi prepričali starše, naj nam zaupajo tudi svoje najmlajše, da se počasi vživijo v skupne igre in osnovno vadbo, kakor ustreza otrokom v teh letih, cicibanom. Pri šestih letih bomo pristopili k obveznemu učenju plavanja in jih spoznali z osnovami organizirane vadbe. Pri osmih letih pa tja do 10. ieta starosti jih sistematsko učimo pravilnega smučanja, najboljše pa bomo tudi v tej sezoni usmerili v tekmovalno smučanje. To je namreč akcija vseh panog v društvu, zajeti mlade člane v vse oblike splošne vzgoje, potem pa jih zajeti v posamezne panoge telesne vzgoje in športa, po zani-
grama, je tov. Veber odgovoril: »Na uresničevanje teh zamisli gledam z jasne plati, ali kot pravimo optimistično, ker imamo zelo pristno povezavo z osnovno šolo v Štorah in smo z vodstvom ter s strokovnim osebjem šole dogovorjeni za skupno delo pri razvijanju telesne vzgoje, športa in tako telesne kulture sploh. Samo na ta način lahko pričakujemo u-goden in koristen razmah kakovostne telesne vzgoje in športa v našem industrijskem središču. Razveseljivo je, da se iz leta v leto izboljšuje kakovost šolske telesne vzgoje; v tem je glavna podlaga tudi za naše delo, saj se množična telesna vzgoja in kultura odvija samo v šolah, kjer imajo za to usposobljene strokovnjake in ugodne pogoje dela. Zato smatram že v začetku za zadovoljivo okolnost, da smo z vodstvom in strokovnim osebjem šole dogovorjeni za skupna prizadevanja in napore pri vseh akcijah, ki so zanimive za šolo, naše društvo, za mladino in za naš kraj. kot celoto. Menim, da bo tako odpadla tudi vsaka morebitna ljubosumnost, ki se po mojem mišljenju poraja vedno tam, kjer je delo pomanjkljivo, nepovezano in neusklajeno.
V zadnjem času je namizni tenis pri nas postal zelo priljubljen
manju in nadarjenosti. V tem je tudi poroštvo, da obdržimo člane v naših vrstah, gojimo kakovostno telesno vzgojo, nuditi ljudem množično telesno kulturo.
Pri vsem tem pa nam je jasno, da ne grè dajati prednost, ali forsirati za vsako ceno posameznih panog do višje stopnje, temveč se bomo opredelili na dve, tri panoge, saj si v malem kraju kot so Štore, ni mogoče zamišljati več panog v kakovostnem smislu, razen tega si pa tega tudi ne bi mogli privoščiti, kar mora biti vsakemu razumljivo. Smatram, da je upoštevati interes članov do posebne panoge telesne vzgoje in športa, razen tega pa mora biti taka panoga interesantna za sam kraj. Če bi nam uspelo eno od panog povzpeti na I. mesto, naj bi bila to panoga, v kateri bi tekmovali športniki, ki so doma vzgojeni, ki zavestno nastopajo in tekmujejo za barve društva in ugled kra'a.
Na vprašanje, kako gleda na izvedbo te zamisli in takega pro-
pri vseh teh zamislih, načrtih in naporih računamo seveda na pomoč krajevnih dejavnikov in vseh tistih, ki so nam doslej omogočali na kakršenkoli način ugodne pogoje dela.«
»In kako si zamišljate uspešno
rekreacijo zaposlenih,« je bilo naše naslednje vprašanje.
»Ko govorimo o organizirani rekreaciji, nam mora biti jesno,« je navajal tov. Veber, »da se lahko odvija samo v obliki sistematičnega dela. Za naše zaposlene bomo uspeli napraviti na tem področju korak naprej samo v primeru, če bo glavni nosilec rekreacije zaposlenih TVD Partizan — Kovinar. Tedenske rekreacije ne smemo mešati s tekmovanji, ki jih imamo v našem programu skoraj preveč. Organizirana tedenska vadba mora imeti poudarek na dvakratni ali vsaj enkratni redni aktivni vadbi v tednu; biti mora strokovno vodena, da lahko pričakujemo pravi-
len,	to je zaželjen učinek. Uspeh bo viden in zadovoljiv le, če se bodo vsi naši delavci vključili v vadbo po predloženem programu,
razvidnem iz priloženega urnika. Ob tej priložnosti jih tudi vabim, da pridejo v čim večjem številu k rekreativni vadbi.«
Vrsti telovadcev — pionirjev in pionirk pri vadbi
NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU POSAMEZNIC OCVIRKOVA 7, URHOVA 9
V soboto, 25. 9. in nedeljo, 26. 9. 1971, je bilo na avtomatskem kegljišču »Maksa Perca« v Ljubljani republiško prvenstvo za posameznice v disciplini 2 X 100 lučajev. Med 58 tekmovalkami je naslov republiške prvakinje osvojila članica Gradisa iz Ljubljane Remicova z 870 podrtimi keglji. Prvih 17 plasiranih tekmovalk se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo 24. in 25. t. m. na kegljišču Konstruktorja v Mariboru. Naše društvo je na republiško prvenstvo poslalo skromno udeležbo 5 tekmovalk, izmed katerih pa sta se med prvih 17 plasirali le Ocvirkova in Urhova. Doseženi rezul-> tati na tem prvenstvu so veliko boljši od lanskih, kar zgovorno kaže, da se kvaliteta ženskega kegljanja naglo dviga. Razveseljiva pa je ugotovitev, da je na tem pr-
venstvu sodelovalo veliko mladih tekmovalk, ki so se uspešno borile.
Naše tekmovalke so v soboto razen Qcvirkove in Urhove slabo kegljale, kar pa v nedeljo niso mogle nadoknaditi. Rezultati so naslednji: Remic (Gradis) 870 kegljev, Gulič (Lj. Center) 866, Janša (Lj. Center) 861, Žumer (Triglav) 852, Železnikar (Lj. Center) 847, Kastelic (Lj. Center) 835, Ocvirk (Kovinar Štore) 828, Ur-bancelj (Sl. Gradec) 824, Urh (Kovinar Štore) 804, Klemenčič (Gradis) 800 kegljev itd. Ostale naše tekmovalke so se plasirale od 20. mesta navzgor in to: Ludvig 768, Krajnc 758, Kolenc 688 kegljev.
Na bližnjem državnem prvenstvu želimo obema tekmovalkama našega društva veliko podrtih kegljev in dobro uvrstitev. M. K.
ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA © ŠPORT
SPLOŠNA VADBA (v telovadnici TVD Partizan na Lipi):	
CICIBANI	torek, petek od 15.30 do 17. ure
PIONIRJI	ponedeljek, četrtek od 17. do 18.30
PIONIRKE	torek, petek od 17. ure do 18.30
MLADINCI	ponedeljek, petek od 18.30 do 20. ure
ORODNA TELOVADBA (v telovadnici osnovne šole):	
PIONIRJI	ponedeljek, četrtek od 17. ure do 18.30
PIONIRKE	ponedeljek, četrtek od 17. ure do 18.30
KOŠARKA (v telovadnici TVD — Partizan) :	
PIONIRJI	petek od 17. ure do 18.30 in nedelja od 8.30 do 10. ure
PIONIRKE	sreda od 17. ure do 18.30
MLADINCI	torek,,petek od 20. ure do 22. ure in nedelja od 10. ure do 12. ure
ČLANI	torek, petek od 20. ure do 22. ure in nedelja od 10. ure do 12. ure
NAMIZNI TENIS: (v klubskih prostorih pri stadionu):	
PIONIRJI	torek od 15. ure do 17. ure in sobota od 9. ure do 1Ó. ure
PIONIRKE	sreda od 15. ure do 17. ure in sobota od 10. ure do 11. ure
MLADINCI	sreda od 17. ure do 19.' ure, petek od 16. ure do 18. ure
ČLANI	torek od 17. ure do 20. ure četrtek od 18. ure do 21. ure
KEGLJANJE	(na kegljišču na Lipi) :
ČLANI	torek, petek od 16. do 22. ure
Članice	ponedeljek od 20. ure do 22. ure in četrtek od 16. ure do 19. ure
st. člani	četrtek od 15. ure do 16. ure in sobota od 15. ure do 16. ure
NOGOMET (v telovadnici TVD Partizan) :	
PIONIRJI	sreda od 16. ure do 18. ure in sobota od 10. ure do 12. ure
MLADINCI	torek od 18.30 do 20. ure
ČLANI	ponedeljek, četrtek od 20. do 22. ure
Naknadno bo	objavljen urnik vadbe smdčarjev.
REKREATIVNA VADBA:	
ODBOJKA	— članice četrtek od 18.30 do 20. ure
ODBOJKA	— člani sreda od 19.30 do 21. ure
NAMIZNI	— članice ponedeljek, petek od 18. ure do
TENIS	21. ure
NAMIZNI	— člani ponedeljek, četrtek od 16. ure
TENIS	do 18. ure
KEGLJANJE	— člani, ponedeljek od 16. ure do 17.
	članice ure in od 18. ure do 20. ure
	sreda od 16. ure do 18. ure sobota od 16. ure do 22. ure nedelja od 10. ure do 13. ure
Pri kegljanju	priporočamo formiranje stalnih skupin.
->Zdrav duh — v zdravem telesu«
V odbojki so najbolj aktivne ženske
POJASNILO
Kegljanje je postalo pri nas množičen šport
Občinsko prvenstvo posameznikov
Končano je občinsko prvenstvo posameznikov. Med dvajset najboljših so se uvrstili Kavka Marjan z rezultatom 3450 kegljev, Sivka Jože 3418 kegljev in Pišek Andrej 3386 kegljev. Čeprav so bili doseženi dobri rezultati, toda za uvrstitev na republiško prvenstvo je Marjanu Kavki le za malo spodletelo. Sodelovalo je 250 tekmovalcev s Celjskega področja.
Na kegljišču Kovinarja sta bili dve prijateljski srečanji. S Kovinotehno 8 X 200 lučajev in z EMO 9 X 1550 lučajev. V obeh sreča-
njih je pripadla zmaga domačinom.
Rezultati: Kovinar 6337 — Kovinotehna 6275; Kovinar 5333 — EMO 5114. Bili so doseženi zelo poprečni rezultati. Ti dve srečanji sta pokazali, da je ekipa v krizi.
Prav tako se je pričelo jesensko prvenstvo v borbenih igrah. Prvo kolo je bilo odigrano na kegljišču v Selcah. Kovinar Štore je dosegel četrto mesto z dokaj slabim rezultatom 715 kegljev.
F. K.
Rekreacijska enota pojasnuje v zvezi s pritožbami na kvaliteto toplega obroka dne 28. 9. 1971 naslednje:
Toplemu obroku: juhi z rezanci in govedino je bilo očitano, da je neužiten, ker da ima poseben vonj. Vodstvo rekreacijske enote je preko tovarniškega higienika poslalo vzorec obroka na preiskavo v Zavod za zdravstveno varstvo na odsek za živilsko kemijo v Celju, ki je dal naslednji izvid:
Izgled: topli obrok sestoječ iz goveje juhe, zakuhane z rezanci, v juhi sta dva koščka bolj mastne govedine.
Vonj : primeren, svojstven.
ZAHVALA
vsem, ki so spremljali na njeni zadnji poti mojo drago mamo
ANTONIJO KRAJNC
se za izraze sožalja, za spremstvo in darovano cvetje prisrčno zahvaljujem.
Posebno izrekam prisrčno zahvalo za izkazano poslednjo čast — spremstvo in cvetje predstavnikom, članom kolektiva in sindikatu komercialnega sektorja Železarne Štore.
Žalujoči sin Aleksander z družino
Kuhalni preizkus: segret obrok ima normalen vonj, okus pa ni povsem tipičen, spominja nekoliko na dim.
Mnenje: vzorec je primeren'za ljudsko prehrano; je-svojstvenega vonja, le po okusu se dozdeva, kot bi se nahajal v zadimljenem prostoru, od katerega se je malenkostno navzel okusa.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega, nepozabnega moža
JAKE VODOPIVCA
se prisrčno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem ter organizacijam, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in mu kakorkoli izkazali poslednjo čast.
Iskrena zahvala kolektivu in upravi ter sindikalni organizaciji Železarne Štore, Občinskemu sindikalnemu svetu za vso pomoč, Zvezi borcev, godbi in pevcem ter govornikoma, ki sta se poslovila od pookjnika. Iskrena hvala najbližjim sosedom in vsem, ki so mi nudili nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoča žena
ŠOLA IN DOM
Spoštovani bralci!
V tej številki bomo pričeli s skromnimi zapiski iz naše, ki je še bolj vaša šola. Vaša — pri tem mislimo, da je pri 697 otrokih, ki obiskujejo osnovno šolo Štore, Kompole, Teharje in Svetino, še dvakrat več staršev in ne vemo točno koliko bratov in sester. Tako smo povezani in prav je, da izveste kaj več preko tega glasila. Mi vam bomo skušali vsak mesec povedati kaj je novega, kako poteka delo in kdaj se tudi za vaš obisk toplo priporočamo.
S temi vrsticami se bomo skušali približati v vaš dom in v tem je tudi naš namen in cilj šolo približati vašemu domu. Saj o sodelovanju starši — šola veliko razpravljamo, žal pa bolj malo storimo. Ta oblika bo samo eden izmed poskusov poživljanja v tej smeri.
Ravnatelj
Nekaj podatkov ob začetku šolskega leta
Kakor veste, je osnovna šola Štore matična šola. Obiskuje jo 277 fantov in 257 deklet, skupaj 534. Za te mlade je na razpolago 8 učilnic in 14 kabinetov ter velika prostorna telovadnica. Oprema šole je še dokaj dobra — zelo dobro pa so opremljeni predvsem kabineti. V kabinetih imamo 11 kompletov responderjev, o katerih ste že precej slišali od svojih o-trok, mi pa vam bomo v prihodnje povedali o tem kaj več. Želimo le, da otroke opozorite, da pazijo na naprave, saj vsaka stane okrog 5.000 din, kar ni majhen znesek. Ob zavestni poškodbi bodo znesek, kakor je pač običaj, morali poravnati starši in zamislite si vaš krik in vik doma, ko vas obiščemo in sporočamo takšno neljubo vest.
Na Teharjah imamo dva dislocirana oddelka s 25 fanti in 15 dekleti skupaj 40. Zgradbo poznate. Učencev je res malo, a kakor kaže jih bo z leti več in ni strahu, da bi ta šola ob vestnem sodelovanju vseh ne ostala. Naš namen je, da bi imeli tam tri redne in en varstveni oddelek.
Kompolska šola ima 4 oddelke. Tu je 40 fantov in 27 deklet, skupaj 67 otrok. Zgradba izgleda v redu, v njej pa žal manjka precej stvari.
Svetinska šola s častitljivo starostjo ima letošnje leto 3 oddelke. Tako imamo 1. razred, ki je samostojen, 2. in 3. sta združena v enega, 4. pa je ponovno samostojen. Na Svetini je 29 fantov in 27 deklet, skupaj 56.
V sklop naše šole sodi še Vzgojno varstveni zavod, ki ima ob 23 dekletih iti 13 fantih vrsto problemov, ki so čisto materialnega značaja in jih bomo morali v okviru krajevne skupnosti, železarne in naše ustanove čimprej rešiti.
Vseh učencev je tako 697, - od tega 371 fantov in 326 deklet. Za te učence skrbi 40 učiteljev, s tehničnim osebjem pa nas je kar 57. Trenutno nam manjka en učitelj in to za Svetino. Kar vzdihnili bi radi ob spominu, da so bila leta, ko se je na razpis za Svetino javilo po več deset kandidatov, sedaj pa s številnimi oglasi ne dosežeš nič.
Z novim šolskim letom, ki se je pričelo po zaslugi vseh nemoteno in lepo, se je poslovil tudi naš dosedanji ravnatelj tov. '■ Janez Rauter, ki je šel s 1. 9. 1971 v pokoj. Tov. Rauter, ki ima izredne zasluge za razvoj šole tudi v prihodnje ne bo miroval, na naši šoli pa bo vedno drag gost.
Govorilne ure
Nekatere starše zanima, kdaj lahko pridejo na obisk v šolo, da bodo lahko govorili z razrednikom ali posemeznim učiteljem. Zato vam posredujemo plan govorilnih ur, mi pa upamo, da že veste h kateremu učitelju morate na razgovor.
Govorilne ure imajo:
1. a, 1. b in 2. a vsak četrtek ob
16.30,	2. b vsak drugi petek ob
16.30,	3. a vsak drugi ponedeljek ob 16.30, 3. b in 4. b vsak drugi
1. november
1. november je v letošnjem letu v ponedeljek. Po novem šolskem koledarju je ta dan pouka prost, da se lahko učenci poklonijo spominu svojih bližnjih.
Naša šola bo pripravila javno
torek ob 16.30 in 4. a vsako drugo sredo ob 16.30. 5. a vsako sredo ob 10. uri,- 5 b vsak torek ob 10. uri oziroma 13.50, 5 c vsak petek ob 11.30, 6 a vsak četrtek ob 10.45,
6.	b vsak petek ob 8.45, 6. c vsak torek ob 11.30, 7. a vsak petek ob
11.30,.	7. b vsak četrtek ob 8. uri,
7.	c vsako sredo ob 10. uri, 8. a vsak četrtek ob 10. uri, 8. b vsak torek ob 10. uri in 8. c vsak četrtek ob 10. uri.
Govorilne ure trajajo 45 minut.
- dan mrtvih
komemoracijo že v petek 29. oktobra ob 16.30 pred zgradbo o-srednje osnovne šole na Lipi. Naši otroci bodo za ta dan pripravili krajši program, k slovesnosti pa vabimo vse prebivalce Štor.
Predavanja za starše
Kakor je že običajno, bomo tudi' v letošnjem letu organizirali nekaj predavanj za starše. Na ta predavanja že sedaj opozarjamo starše, saj bomo dobili kvalitetne predavatelje, ki res' dobro poznajo snov, ki vam jo bodo po-
Vrtec bo ob
Na roditeljskem sestanku v vrtcu (VVZ) dne 17. 9. smo sprožili tudi vprašanje ali je umestno, da Je vrtec za 1—3 otroke odprt vsako soboto, saj morajo za tri malčke priti kar trije starejši, da o kurjavi in vsem ostalem ne govorimo. Po temeljiti razpravi smo soglasno s starši ugotovili, da ni-
sredovali-. Teme predavanj bodo v okviru vzgojnoizobraževalne problematike od predšolskega do srednješolskega otroka. Večjo pozornost bomo posvetili predvsem poklicnemu usmerjanju.
sobotah zaprt
ma pomena, da je vrtec ob sobotah odprt. Tako so predlagali, da bi bil vrtec odprt samo tisto soboto, ko je v železarni delovna sobota. Ta predlog je potrdil soglasno tudi razširjeni svet šole dne 23. 9. Ta sklep velja že za oktober in je bil sprejet na zelo demokratičen način.
The Theory and Design of magnetic amplifiers 1966, S:2644.
Model ugovora o zajedničkim ulaganjima inostranog kapitala u jugosl. radne organizacije, Bgd.
1970,	S-0301.
NEUMANN H.: Kalibrieren von Walzen, VEB .Leipzig, 1960, S-2641.
METALLURGIJA cvetnih in re-ekih metallov, Moskva, 1970, S-2640.
Koesters F.: Walzwerke für Profil- und Stabstahl, Band I, II, Verlag Stahleisen, Düsseldorf,
1971,	S-2639/I, II.
Soom Erich: Einfürrung in die lineare Zrogrammierung, 1. 1970, S-2638.
KNUEPPEL Helmut: Desoxydation und Vakuumbehandlung von Stahlschmelzen, Band I, Düsseldorf, 1970, S-2637.
Röhrig K.: Wolters V.: Legiertes Güsseisen, Band I. Düsseldorf
1970,	S-3503.
Elektronski računalniki. Elektrotehniška zveza Slovenije, 1.
1971,	Ljubljana, S-2657
Der Transistor, I., II., Franzis Verlag, München, 1968, S-0319/I-II
Organizacija elektronske obrade podataka, Zgb. I., II., S-3514
Kompleksne raziskave livarskih peskov, II. del, III. del. Poročila metal, inštituta, Ljubljana 1971, S-3513
Rodič: Metode matematične statistike in operacijske raziskave, S-3515
Domennie šlaki tamponažnoe vjažušče dlja kreplenija glubokih skvažin. Kiev, 1971, S-0304
Planirovannie eksperimenta pri poiske optimalnih uslovji. Moskva, 1971, S-0305
Czech J. : Oszillographen -Technik. S-2654
Motorna industrija Jugoslavije, 1971 S-2655
JUS, Jugoslovenski čelici i čelični liv. S-2656
Richter H.: Impulspraxis in Shaltungen, Versuchen und Os-zillogramen, Stuttgart, 1968, S-0307 Mende G. Herbert: Praktikum der Industrie-Elektronik. M-0308 Limpel I.: Varjenje v zaščiti COž, Ljubljana, 1971, S-0309 Termička obrada čelika, kn j. 4, Metalbiro, Zgb., 1971, S-0220/4 Novosti na področju delovhih razmerij, Ljub. 1971, S-0303 Ratheiser L.: Roehren- und Transistoren-Handbüch. S-3512 REČNIK Din Normi, Bgd. 1971, S-inv. 3313
Einfuehrung in die Theórie geregelter Gleichstromantriebe. Basel, 1962, S-2653
Cordes Heinz : Propan-Ratgeber, 1968, S-2652
Appels Th.: Handbuch der Relais- Schaltungstechnik. S-2651 Debenjak D.: Kompleksne raziskave livarskih peskov, I. del., Ljubljana, S-3513
ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARJEV
Tekmovanje ribičev
Danes je v združenje vključenih 18 članic:
—	Rudarsko-metalurški kombinat Zenica v katerega sestavu so:
—	Rudniki železne rude Ljubija
—	Železarna Zenica
—	Rudnik in železarna Vareš
—	Železarna Ilijaš
—	Tovarna žice Alipašin most
—	Tovarna za predelavo žice Bihać
—	Rudnik apnenca Doboj
—	Tovarna vijakov Mrkonjić grad
—	Tovarna vijakov in žičnih izdelkov »Petar Drapšin«
—	Metalurški kombinat Železarna Sisak
—	Metalurški kombinat Smederevo
—	Koksno-kemijski kombinat »Boris Kidrič« Tuzla
—	Železarna »Boris Kidrič« Ni-kšić
—	Rudniki in železarna Skopje
—	»Vatrostalna« Zenica
—	Združeno podjetje slovenske železarne s tovarnami:
—	Železarna Jesenice
—	Železarna Ravne
—	Železarna Štore
V PREMISLEK!
Člen 14 Pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu.
Da bi lahko zavarovale glavo pred prahom in da jim ne bi potegnilo v stroje las pri upravljanju del v neposredni bližini vrtečih se delov strojev (avtomatske stružnice, valji in podobno) morajo imeti osebe, ki opravljajo takš-
na dela, na razpolago kape, čepice, goste mrežice, rute ali podobna sredstva, oziroma opremo za pokrivanje glave. Sredstvo oziroma oprema iz prvega odstavka tega člena mora biti lahko in prijetno za nošenje ter primerno za občasno pranje.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Objavljamo rezultate tekmovanja v športnem ribolovu članov kolektiva Železarne Štore. Tekmovanje je bilo dne 10. 10. 1971 na Voglajni od 8. ure do 10.30 dopoldan. Udeležilo se ga je 31 članov kolektiva izraznih delovnih enot. Ekipe so štele po 3 člane, poleg ekip so se tekmovanja udeležili še 4 posamezniki.
Rezultati:
Ekipe: 1. mesto mehanična delavnica 2290 točk, 2. mesto energetski oddelek 500 točk, 3. mesto obdelava valjev 80 točk.
Posamezniki: 1. mesto Sivka Drago, meh. delavnica 2290 točk, 2. mesto Gajšek Franc, energ. 500 točk, 3. mesto Makuc Vili, obd. valj. 80 točk, 4. mesto Ocvirk Franc, IV. enota 60 točk, 5. mesto Kovačič Jože, OTK 55 točk.
Prve tri uvrščene ekipe so prijele diplome, prvih pet posameznikov pa praktične nagrade, ostali člani so z žrebom prejeli 10 praktičnih nagrad.
Balkanska štafeta
ŠPORTNE PAN0GE-T0KRAT MALO DRUGAČE
Tek na dolge proge
Met diska
DOPISUJTE V NAŠ LIST
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barbone, Friderik Jemejšek, Anton VlackoŠek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1971
KADROVSKE VESTI
V	mesecu septembru 1971 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti
Iz JLA so se vrninli:
TOVORNIK JOŽE, delavec, livarna valjev; VERHOVŠEK SILVESTER, strojni ključavničar, mehanična delavnica; OŽEK FRÀNC, kuhar, gostinska enota; GUČEK RUDOLF, delavec, eks-pedit; TANŠEK FRANC, delavec, jeklarna; ŽAVSKI VINCENC, delavec, valjarna I; KOŠUTA MILAN, delavec, livarna valjev; ŠTURBEJ MARTIN, delavec, livarna II; MIKOLA MILAN, o-bratni elektrikar, elektro obrat; ROMIH MIHAEL, PK livar, livarna sive litine; OTOREPEC JOŽE, delavec, livarna II.
Novi člani delovne skupnosti;
V	livarni valjev so se ^aposlili:
KOTNIK KARL, DRAME JOŽEF, VOGA FRANC, KOKOL VINCENC, KASTRATI FAIK, GABROVEC FRANC, vsi delavci. V livarni sive litine: VIDIC VINCENC, ŠKORJAK RUDOLF, OJSTERŠEK MARTA, LIPAR JOŽE — vsi delavci. V obdelovalnici valjev: GOBEC SREČKO — rez-kalec, JELENC ANTON, strugar; FILIPOVIČ DRAGAN, strugar; PEŠIC RADISLAV, strugar; VI-LOTIJEVlC MILENKO, strugar; MARKOVIČ DRAGAN, strugar; ALIŠEHOVIC MILAN, PK strugar; SIMIČ BÖGOSAV, PK strugar; JEREMIČ LJUBOMIR, PK strugar; MAJER TOMISLAV, strugar. V samotami so se zaposlili: POVALEJ JOŽEF, delavec; LUPŠE FERDINAND, JAŽBIN-ŠEK JOŽE, KOZINA ALOJZ, JOŠT VINCENC, JOŠT ALOJZ, VODEB BRANKO — vsi NK delavci. V valjarni I: STRAŠEK RUDOLF, GAJŠEK STJEPAN, RUDOLF JOŽE — vsi NK delavci. V valjarni II: URLEB BOGO-SLÀV, GORŠAK STANKO, strugar; KREMPUŠ STANKO, delavec. Na ekspeditu: ŠEŠKO FRANC, BRILEJ MIRKO, delavca; SPOLOVNAK JOŽEF, PK ko-vačj ZDOVC KARL, KODRIN JOŽEF — oba delavca. Na prometu: ZAJIMOVIČ RASIM, strojni ključavničar; ŠKRAB LIN FRANC, delavec; PETROVIČ BRANKO, avtomehanik. V energetskem obratu: LUKIČ VOJO, strojni ključavničar. V elektro-obratu: RABOTÉG BOŽO, obratni elektrikar; AHMETOVIC ĐŽE-MAL, strojni ključavničar; DROBNE ALFONZ, elektromeha-nik. V jeklarni: PEKOVlC HRA-NIŠLAV, JOKSIČ	SLA VIŠA,
KLEPEJ FRANC, JURKOŠEK IVAN — vsi delavci. Na elektro-plavžu : KNEZ CIRIL, PIŠEK ANTON — oba delavca; MOŽIC JOŽEFA, delavka, komunalni oddelek; BOHORČ ŠTEFANIJA, strojni tehnik — pripravnik — priprava vzdrževanja; GORIŠEK MAJDA, NS uslužbenka, splošni sektor; SEVŠEK FRANC, valjarna II, delavec; KOVAČ ŠTEFAN, strojni ključavničar, mehanična delavnica; KLADNIK MIHAEL, delavec, kemični laboratorij; OŠLAK JOŽEF, delavec, strugarski • pripravnik.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli:
VREŽE JOŽE, livar iz livarne sive litine; SLAPNIK JOŽE, strojni tehnik iz razvojnega oddelka; POLUTNIK LADISLAV, PK žer-javovodja iz livarne valjev; ANT-LEJ ALOJZ, PK premikač iz prometa; ŽGUR SREČKO, strojni ključavničar iz mehanične delavnice; SPREITZER HINKO, delavec iz livarne valjev; LONČAR FRANC, delavec iz livarne valjev.
Po lastni želji so odšli iz podjetja:
BERCKO FRANC, strugar iz oblikovalnice valjev; GRAČNER PÀVLA, uslužbenka iz finančnega sektorja.
I
V preizkusni dobi je prenehalo delovno razmerje:
SEKULIČ ĐORĐE, delavec iz valjarne I, MARKOVIČ MIRKO, delavec iz jeklarne; KOVAČEVIČ LADISLAV, ključavničar iz energetskega obrata; JAŠARAVIČ SI-MET, ključavničar iz mehanične delavnice; PEŠIČ RADISLAV, strugar iz obdelovalnice valjev; PETROVIČ BRANKO, avtomehanik iz prometa.
Zaradi samovoljne prekinitve dela je prenehalo delovno razmerje:
PURNAT VIKTOR, orodjar iz mehanične delavnice; MARČEN JOŽE, PK premikač iz prometa; PRIŽNIK VINKO, delavec iz livarne valjev; ĐORĐEVIČ GOJKO, elektromehanik tz elektro-obrata; STRNAD IVAN, delavec iz ekspedita; STANOJEVIČ JOVAN, delavec iz valjarne; ALI-ŠEKOVIČ ISMET, delavec iz valjarne; KNEZ IVAN, žerjavovodja iz livarne valjev; KERIČ STOJAN, strugar iz obdelovalnice valjev; TIČAR IVAN, delavec iz valjarne I.
Zaradi hujše kršitve sta bila izključena iz delovne organizacije:
TERŽAN MIRKO, delavec iz jeklarne in FARTELJ MILAN, PK strugar iz obdelovalnice valjev.
Umrl je JAZBEC ALOJZ, PK valjar iz valjarne.
Naraščaj v družini so dobili:
JAZBINŠEK IVAN iz livarne sive litine, HORVAT LEOPOLD iz energetskega obrata, SKALE IVAN iz valjarne I, VODEB MARJAN iz elektroplavža, ŠNEK EDI iz razvojnega oddelka, SAMEC FRANC iz mehanične delavnice, STOJANOVIČ LJUBOMIR iz valjarne in MATJAŽ VIKTOR iz energetskega obrata.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
MILANOVIČ SLOBODAN, dipl. inž. iz obdelovalnice valjev, RATAJC IVAN iz livarne valjev, TRNOVŠEK ELICA iz skladišča,
ARBAJTER LUDVIK, rojen 18.
7.	1916 v Tinskem, sedaj stanuje v Jakobu pri Šentjurju. Leta 1936 se je izučil pri privatniku poklica »kovač«, nato pa delal kot kovaški pomočnik pri več obrtnikih. Leta 1948 je opravil mojstrski izpit. V letih od 1949 do 1952 je delal v kovaški delavnici KLO Rifnik. Leta 1952 se je zaposlil v Železarni Štore — obratu jeklar-
na kot kovač, kjer je delal ves čas do 23. 9. 1971, ko je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja upokojen kot invalid I. kategorije.
Jubilanti -
V	letošnjem letu — do vključno meseca oktobra — so dopolnili 50. leto starosti in tako srečali ABRAHAMA naslednji člani delovne skupnosti:
V	JANUARJU:
MACKOŠEK Anton iz energetskega obrata — dne 1. 1.
AMBROŽ Anton iz OTK, KAN-DUŠAE IVAN — gasilec in ŠTOR Anton iz vzdrževalnega obrata — vsi dne 4. 1.
HERMAN Anton iz mehanične delavnice — dne 11. 1.
KOLAR Jože iz jeklarne — dne
12. 1.
V	FEBRUARJU:
DOBERŠEK Valentin iz elektroplavža — dne Ì8. 2.
V	MARCU:
GROBIN Jožefa iz ekspedita — dne 10. 3.
VOGA Tugomer, glavni direktor — dne 31. 3.
V	APRILU:
BELCER Alojz, šofer f— dne
5.	4.
JAGER Alojz iz livarne valjev
—	dne 27. 4.
V	MAJU:
ŠKORC Ferdo iz valjarne I — dne 1. 5.
VODEB Ferdo iz gradbenega oddelka — dne 14. 5.
GAJŠEK Franc iz obdelovalnice valjev — dne 20. 5.
GREGORIN Dušan iz direkcije
—	dne 23. 5.
VREČAR Alojz iz elektroplavža — dne 28. 5.
FRANULIC ANTON iz skladišča, GODICELJ IVAN iz konstrukcijskega biroja in OPREŠ-NIK ZVONKO iz jeklarne.
Želimo jim mnogo družinske sreče !
SOREC SILVESTER, rojen 10.
12.	1918 v Slemenah, sedaj stanu-
je v Kompolah nad Štorami. Od leta 1942 do 1944 je delal v Rudniku Zabukovca kot rudar, 2. 7. 1948 pa se je zaposlil v Železarni Štore obratu jeklarna. Tov. Sorec je delal ves čas v tem obratu, in to na raznih delovnih mestih. Dne
28.	9. 1971 pa je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije.
50 - letniki
V	JULIJU:
ČOKL Ivan, valjarna I — dne
6.	7.
GORJANC Viktor iz jeklarne
—	dne 23. 7.
VRANIČ Ivanka iz finančnega sektorja — dne 29. 7.
V	AVGUSTU:
LIPOVŠEK Ludvik iz livarne valjev — dne 5. 8.
ROZMAN Ludvik iz jeklarne
—	dne 10. 8.
MLAKAR Jože iz nadzorne službe — dne 13. 8.
TENŠEK Mijo iz laboratorija
—	dne 28. 8.
V	SEPTEMBRU:
OCVIRK Leopold iz prometa
—	dne 1. 9.
CMOK Franc iz valjarne I — dne 15. 9.
VUK Mihael, dipl. inž. iz razvojnega oddelka — dne 15. 9.
SOTLER Stane iz splošnega sektorja — dne 20. 9.
KORENT Ljudmila iz finančnega sektorja — dne 24. 9.
GODEC Franc iz jeklarne — dne 30. 9.
V	OKTOBRU:
ŠTARLEKAR Franc iz šamo-tarne — dne 1. 10.
KLAKOCAR Karl iz prometa
—	dne 5. 10.
KRAJNČAN Karl iz jeklarne
—	dne 18. 10.
ROZMAN Leopold iz mehanične delavnice — dne 21. 10 1971.
Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Od sedaj dalje bomo objavljali jubilante po mesecih.
NAŠI UPOKOJENCI