279. številka. Trst v soboto dne 5. decembra 1903. Ix ha ju Tfink dan :utii ae-Jelah in praznikih ol> ."». uri. ob jMincik-ljkih ob 9. lin zjutraj. Pssamezne številke t..-...jo po 3 nove »i »totinti ♦ ■iKjgin toinkaniaii v Tr^Ui in okolici. Ljubljani. tJonri. Celji, Kranju. Mari • »ni. IViimu Idriji. >t. iVtru. S-iuuii. Xakr«»7ifii. \»TfiiHk'Mii itd. OgLa.se in naročbe »(»rrjema uprava lista _K§ zelo velik in d« je Ogrska že odklonila blično zahtevo italijanskih eksporterjev z ozirom na Reko. Sled-nj č povprašujejo interpelantje ministerskega predsednika, kakšno stališče da misli zavzeti vlada v tem vprašanju. Ci tanje dopisov trajalo je do poldruge ure ik>poludne. Na to je začeia zbornica n u j bo razpravo o predlogi glede kredita za J*j*an;e bede. Mej doslimi spisi je slednjič tudi interpelacija poslanca <5 p i n Č i «• a in tovarišev na mmateidkega predsednika kakor voditelja minidterstva za notranje stvari. Interpelacija se bavi s pomazanjem hrvatskega napisa creska zadruge. Po daljšej razpravi bila je v vseh treh I čitanjih vsprejeta predloga glede povišanja aredita za lajšanje bede cd 15 na mili-' jonov kron. < > določevanju dnevnega reda prihod-njej sej' bil je veprejet predlog posl. Lukscha, j naj *e na dcevni red postavi tudi zakon glede ravoniranja pesiadi napadov in predlogi |his. Sehuckerja, naj ee na dnevni red postavi zakon glade avskultantov. Istotako je bil veprejet predlog posl Schratfela, da 9e na prvo ntesto dnevnega reda prihodnje seje postav: predlog glede r< forme zborničnega reda. (Ironično ploskanje od strani Cehov.) Prihodnja seja bo v sredo. DUNAJ 4. Prihodnja seja gospodske z>tm;ce bo dne 12. decembra ob 1. uri po-\ o'udn?. Vprašanje r radnje tržaške h ove luke v železniškem n eti. DUNAJ 4. Svet državnih železnic ne je zrekel proti nujnemu predlogu gle:ie povijanja tovornih tarifo v na državnih železnicah. C an Escher je predlagal, naj železniški svet naprosi železniškega. ministra. Laj bi se isii zn\zel zi to, da bi se državnemu zboru takoj predložil zakonski načrt glede naprave nove lune pri sv. Andreju v Trstu. V razpravi, ki *e je razvila o tem predlogu, :rjavil je za-»'opnik trgovinskega ministerstva, tla se je že oddalo delo za gradnjo enega dela nove luke in da se je že pričel » z gradnjo pomola št. .> in obrežja št. tj. Železniški minister pa j« izjavil, da r*d ustriže želji, izrečeni v E«cher ev-em predlogu. Xt»fl bosansko hercegovski namestnik. Dl NAJ 4. Tukajšnji listi javljajo, da je KZM. Albori, sedanji korni poveljnik v Krakovera, določen nesiednikom barona Ap-pela, t. j. da postane korni poveljnik in načelnik deželne vlade v Sarajevu. Povodnji r Bosni in Hercegovini. SARAJEVO 4. Reka Neretva je začela ▼padati. Vendar pa je višina nje vode v Metkoviću komaj 40 cm. nižja, nego tla ko : lodvora. Tre bi nje je izven nevarnosti. Tudi reka Drina js začela vpadati. Vreme je lepo. Nadomestna deželno/borska volitev na reškem. PRAGA 4. Na nadomestnih deželno -zborskih volitvah v okraju Rakounice je bil izvoljen poslatiCam kandidat češkh agrarcev Anton Moki. Posvetovanja kosutovcev. BUDIMPEŠTA 4. Og.sza korespon-deočna pisarna javlja: V današnjej seji ob-slrukcijonistične skupine Ktšut^ve attanke stavljeni so bili predlogi giede pomadjarjeoja ogrskega dela skupne vojake in posebno glede garancij za u vedenje madjarskega službenega i u povelj nega jezika v vojski. Ako se ugodi tem zahtevam, pripravljena je ob-strukcijonist.čnu skupina Kosutove stranke udeležiti ae posvetovanj skupne stranke glede vspostavljenja parlamentarnega reda. O teh predlogih obstrukejon st čaih Kosutovcev sklepilo se b > v današnjoj večarnej seji skupne Košutove stranke. Trojen amor. BRNO 4. V7 noči me0 glasovi izvolil predsednikom in Stoliberga z 23l.> prvim podpredsednikom. Socijalno demokratični posi. Singer dobil j« 68 glasov. Cantrum je sklenil, da zopet uloži predlog glede odprave zakona glede prepovedi jezuitov na Nemškem. Iz francoske zborniee. PARIZ 4. F inaneni minister je izjavil, da je vlada opustila zahtevo glede dodatne takse na carino na kavo z ozirom na dejstvo, da bi zbornica le nerada glasovala za t> po-v.'štnje carine. \ smislu te izjave je zbornični predsednik naznanil črtanje .">. točke iz finančnega zakona. 1)1 NAJ 4. Cesar Fran Joa p odpelje ae dne 7. decembra po končanem lovu iz Ei-senerr.a v \Vallsee. Dne i), decembra pa dospe cesir zopet na Dunaj ter se nastane v SchooUrunnu. Glasovi z Goriškega. ir. Na Goriškem se v marsičem ne kaže na u boš L v o dež le. To smo dokazali deloma že v prvem članku. Deželna norišuica govoii o zametanju denarja, ravno tako mastna plača deželnega glavarja (tiOOO K), plače 4 deitl-nim odbornikom po 4000 K, t. j. 16.000 K na leto. Bore deželni odbor našs deželice stane na leto 22 000 K brez dobro plačanih deželnih uradnikov, kateri se lahko ponašajo e plačo pred vsemi drugimi deželnimi uradoiki drugih v resn:ci bogatili dežel v naši državi. Naša deželna samouprava je bržkone najdražja v cesarstvu. Kako si zamore tako msjliua dežel c 1 privoščati tak Iukuu?! To aprieuje <» skrbnesti in dobrem gospodarstvu deželnih posltnjev. Glas se širi po reSeli. da prejšnji de-i želni odborniki, ki so imeli manjše plače, so moraii sami sestavljati vsakovrstna poročila ; bili da so res nekaki d"želni uradniki. Odkar pa je tleželni zbor preuredil službe in povišal plače deželnim uradnikom, da morajo is. i uradniki tudi sestavljati vsakovrstna poročila. Deželni odborniki pa da le razsojajo o istih poročilih. To je zdaj, ko imajo deželni odborniki povišane plače, imajo manje in lažje delo, nego poprej. Narobe svet ! Uboga dežela ! Druge dežele na9 morajo le zavidati na takih mastnih plačah. Tukaj se kaže, knkor da bi bila naša Goriška dežela, po kateri ae cedi mleko in med. Na tni strani je tako, a na marsikateri drugi strani pa je ravno narobe. Deželni zbor. ki je bil tako radodaren — sebi, pozubil in zatisnil je mošnjičtk, ko je šlo za druge, n. pr. za ljtidsko-šolsko učiteljstvo. Kakor se odlikuje dežela po najboljše plačanem dčžainem glavarju, deželnih odbornikih itd., se odlikuje na drugi strani z naj-stabeje plačanim učiteljstvom. Ko je šlo za deželno norišnico, za plače deželnega glavarja, odbornikov, uradnikov v deželnem odboru in hipolečnem zavodu itd., takrat je zajemal deželni zbor z debelo roko I iz polne vreče. Ko pa je šlo za malenkostno zboljšanje plače bor«ga učiteljstva, no, takrat je bila v delu suha roka in rezala je v prazno vrečo. Ob prvi priliki niso nič videli uboštva davkoplačevalcev, ob drugi pa sploh uiso videli dtuzaga, nego revo in uboštvo. Farizej stv o ! Da se je preuredilo in zvišalo plače pr-voimenovanim gospodarjem v deželi, trebalo je le, da je kdo sprožil vprašanje in koj je bil sestavljen, predložen in potrjen sklep deželnega zbora. Ko pa gre za učiteljstvo, takrat pa se hodi po dolgi poti k riževega pota. Vse brezštevilae prešnje učiteljstva so romale iz dtž-jlne zbornice v odseke, iz odsekov zopet v deželno zbornice in iz te pa zopet v deželni odbor — per studii et riferta, t. j. v cmare deželnega dvorca. lu to ee je pouav-ljalo»leto za letom. Liatos je bila na poti slaba letina, drugo leto visoke doklade, tretje leto tleželni šolski zalog, katerega ni bilo itd. itd. brez konca in kraja. Po dolgih letih moledovanja, po brezkončnem zavlačevanju ae je dcisltii zbor lot.l tudi tega vprašanja. Nekoliko lepi!;, a praznih besedi iz ust tega ali onega poslanca in novi zakonski načrt o »zboljšanju« je ko-nečno zagleda; beli svet. A kakšen je bil ta načrt? Faktum je, da večkratno zboljševanje ni skoro nikako zboljšanje, marveč celo po-slfbšanje v marsikaterem obziru. Najgrsa igra z učiteljstvom pa je na Goriškem ta, da deželnega našega zbora zakonski načrti o »zboljšanju« učiteljskih plač — ne dobivajo sankcije. To je nedostojna igra deželnega zbora! Dr. Koerber in Slovenci. Govore o odurnem nastopu dra. Kcer-berja nasproti Slovencem izvaja mariborski PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o *i o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. V. (64) Dvojno snidenje. Mej gusarjem, poročnikom in jedmm m rnarjev, ki je oči v i dno opravljal službo jw»»lovodj«\ se je vršilo posvetovanje. p0 dovršenem kratkem pogovoru je mornar zapi-, »kal ijudem : na dano jim povelje so vsi po-1 sicaka i na »Svetega Ferdinanda« splezali v vrvi n ga oplendi rajn, jader in vrvja, s tako hitrostjo, s^katero sla«'-i vojak na bo-jišf; svojega mrtvega tovariša. čegar plašč in r-evlji so mu vzbudili poželjeoje. »Zgubljeni smo«, je dejai španski kapitan markiju hladno. Bil je opacovai kretoje Iren poveijaikov mej pogovorom, in kretu -m rnarjev, ki so hiteli plenit njegov brik. »Na kak način ?«, je vprašal general hladno. »Kaj hočete, da narede z nami?«, je odvrnil Spanec. »Nedvomno uvidijo«, da bi težko prodali »Svetega Ferdinanda« v francoskih ali španskih pristanih, in pogreznejo ga, da ne pridejo v zadrego. Kar ki« tiče nas, menite li, da natn morejo skrbeti za ži vež, dočim ne vedo, v katerem pristanišču naj se izkrcajo ?« Komaj je bil kapitan izgovoril, že je slišal general grozen kr;k, kateremu je sledil zamolkel šum, povzročen po padeu nekoliko teles v morje. Ko se je ozrl, ni videl več če-tonce trgovcev. Osem topničarjev z divjimi obrazi, je imelo še roke v zraku v tem hipu, ko jih je zagledal vojak. »Kakor sem Vam bil povedal«, mu je dejal španski kapitan hiadao. Markiz se je vzdignil burno : morje se je bilo že pomirilo, niti mesta ni mogel več spoznati, kjer so bili potopljeni nesrečni tovariši : v tem hipu bo ae valili z zvezanimi rokami in nogami pod valovi, Če jih že niso j pižrle ribe. Nekaj korakov od njega sta ae ■ bratila z gusarji nezve.-ti krmilar in mornar »Svetega Ferdinanda«, ki je še pred kratkim proslavljal mogočnost par;žkeg& kapitana. S prstom sta jim označevala na briku ene mornarje, ki sta jih smatrala vrednim', tla se v vrstijo mej »Otelovo« moštvo : drugim je, vkljub strašnim kletvam, nekoliko mornarskih vajencev vezalo noge. Po dovršenem izbiranju se je osmerica topničarjev polastila ob sojencev in jih brez oootavljanja pometala v morje. Z zlobno radovednostjo so gledali gusarji razne načine, kakor so padali ti ljudje, nj Ji poteze in zadnje muke ; to la njihovi obrazi niso izdali ne zasmehovanja, ne zaničevanja in tudi ne usmiljenja. Za nje je bil to prenavaden dogodek, kateremu so se bili očevidno že prilagodili. Starejši so gledali z nemim, trdnim smehljajem na sodove, napolnjene s pijastri in stoječe na vznožju velikega jambora. General in kapitan sta ee, sedeča na tovoru, molče povpraševala z motnim pogledom. Kmalu sta bila še jedina pri življenju zmej moštva »Svetega Ferdinanda«. Sed- mero od obeh vohunov izbranih španskih mornarjev bo se bili že preobrazili v Perti-vance. »Kaka divja sodrga !«, je vzkliknil general, v katerem ste vsled b jalne in velikodušne nevolje obmolknili žalost in previdnost. »Pokore se potrebi«, je odvrnil Gomez hladno. »Da se snidete znova z jednim teh lju-dij, bi mu-li ne prebo lli telesa z rapir-jem ?« »Kapitan«, je dejal poročnik, obrnivši ae k Špancu. »Parižan je slišal govoriti o. Vas. Kakor pravi, ste jedini mož, ki pozna dobro' prevoze mej Antili in braziljsko obaljo. Hočete...« Kapitan je prekin i mladega poročnika z zaničevalnim vzklikom ter odvrnil : »Umrem kakor pomorščak, zvest Spanec in kristijan. Umeješ ?« »V morje!«, je zaklical mladi mož. Na to povelje sta se polastila Homera dva topničarja. (Pride še.) »Slovenski Gospodar« : Kako so mogli naši poslanci vtakniti v žep tako žaljenje ? Ko je minister spregovoril te besede, ne bi mu smeli naši poslanci več dopustiti ni ene besede, dokler ne prekliče tega žaljenja ! Ozi-rom na izjavo dra. Koerberja o slučaju BratuŠJ. p>vdarja mariborski list, da so taki izrazi iz ust ministra za pravosodje skoraj neverjetni. Narodu pa kliče »Slovenski Ga-~podar« : Ako ne čutiš brce, ki ti jo je zadal minister v *>braz, potem žalostna ti majka ! .^tlicujte shoie, zahtevajte tam od poslancev, naj delajo na t3, da kmaJu izgine tak paša minister! Kajti, če dopust mo ta, pr.de pozneje kaj bujega! Brez časti je, kdor liže roko, ki ga tepe. Tako je! Po tem navodilu se morajo ravnati ."Slovenci, ako si hočejo izsiliti rešpekt tu ii od raznih Koerberjev! Poiitiški dogodki na Ogrskem. Politički dogodki na Ogrskem niso brez pitanLerije. Przori se menjavajo od dne do dne, kakor na kakem gledališkem odru in st in žje, ki si dsnes napovedujejo najintim-neje — zaničevanje, se jutri obiskujejo, in ki danas hvalijo Boga, da z onim drugim u majo nobene dotike, se jutri — pogajaj«« mej seboj — da-Ii bi si vendar ne mogli biti dob'i prijatelji ?! P.-slanec Kubik iz opozicije je bil, ki je zaki <*ai v zbornici miniaterskemu predsedniku grifil Tiszi. da noče imeti žnjim mkake dotike, Sedaj pa sa je isti Kubik podal k nijurerakemu predsedniku in ga je zaprosil xx nekoliko razgovora. In grof Tisza je seveda dovolil. Tri četrt ure sta bila skupaj in «ta ugibala o načinu in poteh, kako bi se mog i a j >o bo tati grof Tisza in slavna obstruk-cija. Gre [»a za to, da bi se določila v programu liberalne sitanke, kakor so bila vepreieta po predlogu Tieze o pravicah parlamenta, v stvareh, o katerih odloča krona »torej tudi glede vojske), da bi ee torej ta določila predložila tudi parlamentu, ki naj bi jim pritrdil lormalno. Opozicija uvideva, da j« to, kar je grof Tisza iztisnil iz krone glede vojske, vendar le velika pridobitev za madjarsko šovinistično stališče ; meni p*, da te pridobitve niso devolj zavarovane, ako stoje le v dogovoru ired vladno stranko in gr fom Tiszo. Ako pa se predlože parlamentu ia jih ta vzame na znanje s fjrmalnim sklepom, bedo itn nekako uzakonjena. To zahteva o|>ozicija, za to ceno bi ona odne-haU od o^trukcije. Na tej podlagi se vrše torej pogajanja. In memia ne brez nade. Vesti iz Rudi m pes Le zatrjajo vsaj, da že dolgo dolgo ui bilo polož n;e v zbornici tako spravljivo, kakor je sedaj po zadnjih razgovorih med možmi o1 obstrukcije in grofom Tisz . Bod mo torej pripravljeni na to, da se »železna roka« gre fa Tisza danes jutri stegne, da podeli Košutovcem — novo koncesijo. Položaj na skrajnem Vztokn. Se pred nekoliko vlnevi so ee vesti od skrajnega Vztoka glasile tako, da je radi mandzurskega vprašanja razmerje med Ja-poa-im in K isijo postalo tako napeto, da je vojna p stali neizogibna, Veled česar da Ja- j p.n.-ka liiastno vrši svoje miiitarične pri-i prave. Z\dnje vesti so pa manje razburiji- i vega saaeaja. Iz Ljndona io Berolinajavljajo hkratu, da je vse nade. da s; Japonska in Kliska sp razumeta na lepem glede uravnave iztočno azjatskega vprašan;a. Neki New-yorski list trii eein, da s:a Kusija io -Japonska že siileaiii j>og ni »o. Jedro tega >porazumljeaja b> bilo, da Rusi a pripoznava Japonski nekatere prav:«*d v Korej i, Japonska pa pr znava pogodbo, sklen jeno med Rusijo i a Kitsjem glede Mandžurije. Srbska mladina in ideja zbližanja med južnimi Slovani. »Slovenski jug . Aretacija urednika Georgjeva. (Izvirno poročilo »Edinosti«.) Beiigrad, 30. nov. li*J3. Javn » mnenje, osobito ono mladine, kaže i:vo zan.manje za gibanje v Makedoniji in Stari Srbiji. Mladina se ni še nikdar tako odu*uvljeva!a za makedonsko vprašanje, kolikor ;»e sedaj. To zanimanje je toliko, da prehaja že v pesniško fantazijo, ki more tudi škodo provzročiti za državo, ako ee ne po-j i.opa pametno. Mladina, vaikdar vzvišena cd •voi>->doumnib idej, more tudi pogrešiti. A čeft > se take pograike ne dajo tako lahko popravljat. Od 3u decembra dalje l>o neita grupa mledine izdajala patrijotiško- političen 1 st, ki ee bo nazival »Slovenski jug«. List bo zastopal idejo zveze balkanskih držav in revolucionarno gibanje v Stari Srbiji in Makedoniji. List bo torej, kakor se vidi, zastopal isto idejo, ki je jedina v stanu rešiti slovanske narode iz jarma tujinstva. Ali žal, to bo — kakor sem jaz Že povdarjal — teiko dosegi ob sedanji kabinetaki politiki obeh držav, osobito pa Bolgarske, Čije politika ni taka, kakoršni bi morala slediti Bolgaiska kakor slovanska država. Vendar to gibanje mladine ne ostane brez nikakih koristi. To gibanje gotovo pripomore v- t"), da se globlje učvrsti ideja zbližanja med južnimi Slovani. In morda pojde to gibanje se dalje. Ne ostane aamo pri tem, da se zbližajo Srbi in Bolgari, ampak tudi drugi Slovani. 1'rednik tukajšnjega srbsko- bolgarskega lista » Tjedinjenje«, Gjorgjev, je bil na zahtevo bolgarske policije aret;ran. Odgnali so ga v Sredec. To menda radi ostrih kritik. Tresničilo se je torej, kar so mnogi prorokovali. Na ta način je prenehal ta list. Pred nekoliko dnevi sein se bil razgovarjal z Oeorgjevom, ki je še jako mlad. Ali zdi se mi jako omejen in da je brez politične sposobnosti. Tudi se mi ne zdi reelen, kajti potikal se je po Evropi in ae izdajal za posebnega odposlanca makedonskega komiteta in Borisa Sarafova. Tu se je tudi izdajal za njegovega tajnika in s tem varal. Dnevne novice. 4t1b*ovI Časopisja o našem list«. — Izvrstno u reje vani trgovski list »Tršćanski Llovd«, katerega izdaja in ureja znani do moljub in strokovnjak v trgovini in narodnem gospodarstvu, g. Fran Kučin č, piše v svoji 40. št. od novembra o »Edinosti« : S posebnim zadovoljstvom beležimo, da je naša vrla novinarska tovariiica, tržaška »Edinost«, začela cd 15. novembra izhajati dnevno in sicer zgodaj v jutro, ne izključivši niti nedelj in praznikov. Odslej bode imela »Edinoat« najzanimivejše novinarske članke iz strogo političnega in narodno-goapodarskega polja. Posebno skrb bo »Edincst« posvečala rednim brzojavnim vestem, v katerem pogledu je že sedaj, v nekaterih dnevih dokazala, da zna cen.ti napredni duh najmodernejšega novinstva. Hrvatje in Srbi imajo v tržaški »Edinosti« najmočnejšega in Jnajhrabrejšega prijatelja in branitelja. To je »Edinost« pokazala v najtežjih momentih, ko so sc zbirali temni oblaki nad hrvatskim in srbskim narodom. Mi smo vrli naši slovenski tovarisici od VBega srca hvaležni za njeno bratsko zavzemanje za naše narodne interese in potrebe. Ne moremo drugače, nego da »Edinoat« najtopleje in najlepše priporočimo vsem Hrvat m in Srbom, da se na njo naročajo. — Naj ne bode nobe&a hrvatska in srbska kavarna. nobena hrvatska in srbska čitalnica v široki naši domovini brez tržaške »Edinosti«. »Edinost« je naše gore 1 i • t. Čitajte ga vsi! Dunajska revija »Slaviaehes Eeho« piše : »Eiinost«, slovenski politični organ ta Primorje, ki izhaja v Trstu, se je preosaovala v redni dnevnik, ker izhaja tudi ob nedeljah iti praznikih že ob 5. uri zjutraj (ob ponedeljkih ob 9. uri) in more na ta način tekmovati u tujimi devniki. Na Slovane, posebno tržaške, bo to blagodejno 'vplivalo, ker bodo mogli takoj v jutro iz lastnega lista zvedeti za naj nove Š3 brzojavne vesti, pa bodo lahko opustli tuje časopise. »Edinost« zastopa vseslovenski program n orijentira posebno o življenju Jugoslovanov. Slovanom Be posebno priporoča. Boj na Koroškem. »Mir« priobčuje članek pod zaglavjezi »Po bitki« in izvaja v njem, da so bili koroški Slovenci v deželnem zboru sicer tizično premagani, moralno pa je zin8£* njihova. NareIne nasprotnike in siavno vlado so imeli proti sebi, na svoji atrani pa st) imeli pravo in zakon ! Vse se je združilo proti njim : »stari libera'c:, veliki posestniki, nemško-narodna stranka in — čudi se slovenski svet — tudi krščansko-socijalni poslanci \Veiss, Krampi, dr. Pupovac in k n e-zoškof so trobili v bojni rog in glasovali s starimi zakletimi sovražniki Slovenstva !« Nekoliko velezanimivili zgodovinskih podatkov iz tega članka, ki dokazujejo narodno pravo koroškdi Slovencev, hočemo priobčiti o drugi priliki. i No, morda je dobro tako, da vidijo koroški Slovenci vse svoje sovražnike. — Ta skupni pritisk nanje izzivlje že odpor. Ko- roški Slovenci, kakor da so se vzbudili iz letargije. — Dne 25. m, m. se je zbralo (na poziv kat. političnega društva za Slovence na Koroškem) lepo število zaupnikov, ki so do- ; ločili in vsprejeli nov »narodno-politični pro- 1 gram«, predloženi od g. dra. Brejca. V prvi točki ae izreka program za avtonomijo narodov. Zato je koroškim Slovencem »stremiti po čim ožjih narodno-kulturnih in gospodarskih zvezah s sosednimi slovenskimi deželami, da tako razmere in duhove pripravimo it ustavno združenje slovenske Koroške z ostalimi slovenskimi deželami«. — Druga točka programa našteva zahteve koroških Slovencev, v tretji točki pa se oznaČajo sredstva v dosego teh zahtev. Utemeljevaje ta program je povdarjal gospod dr. Brejc, da do zboljšanja razmer pridemo le »s složnim delovanjem po skupnem premišljenem načrtu«. Kakor znano, je bil .tudi dr. Brejc prišel na Dunaj z deputacijo koroških Slovencev, ali na avdijenci pred ministrom drom. Koerberjem ni bil. ker ga je le ta prejšnji dan osebno napadel in žalil v poslanski zbornici, pač pa je bil dr. Brejc pri Koerberju v dan po vsprejemu deputacije, ker ga je bil dal dr. Koerber zaprositi, naj pride k njemu ! Županom t Bolj mm je bil dne 14. novembra izvoljen posestnik Toma Ilijašic. Hortis — ostane ! Hortis nima brez-Sutnega kamena v prsih, ampak čuteče italijansko srce. Hortis je uslišal prošnjo društva »Patria« in ostane poslanec V. kurije. Blagovestje prihaja z Dunaja. V dunajski »Zeit« čitamo, da se je posl. Hortis izjavil pripravljenim, da obdrži mandat in politično življenje naše je za eno — komedijo bo-gateje. Zato pa ne moremo prav u meti, kaj se je prav ta prav namerja!o s tem, da se je križem sveta, izlasti pa dunajskim in pražkim listom, brzojavnim potom določilo Hortisu — naslednika. Kompromis med italijausko-na-rodno buržoazijsko in socijalistično stranko je bil že gotov in skupni njiju kandidat — Valentin Pittoni. Navajal pa se je izrecno tudi edini namen temu kompromisu : da ne bi bil izvoljen morda kakov Slovenec !! — Kaj se je iiamerjalo z razbobnanjem te vest; v širni svet ? Ali se je hotelo tnorda že sedaj opozoriti svet na to, kar se bo godilo na prihodnjih državnozborskih volitvah ?! Nam tudi prav. Se smemo vsaj nadejati, da se potem tudi slovenskim pristašem socialistične stranke ne bo odrekala ista — svoboda za trantigiranje na slovensko narodno stran ! ! Skrajna brezo brazn ost. — Nedavno temu se je vršila na okrožnem aodišču v liovinju razprava proti nekemu Italijanu, ki čuje na ime — Križanac, ker je na trgu v Žminju zaklical » Viva Garibaldi«. Sodišče ga je spoznalo ne kri vi m. A to ni glavno. Nekaj druzega nas zanima bolj. — Deželno sodni svetovalec dr. Devescovi je opozarjal priče na svetost prisege, a jih je vprašal najprej da-li znajo italijanski ?! Ko pa mu je en* prič rekia, da ne zna in da hoče izpovedati hrvatski, je pripomnil rečeni sodni uradnik : »Curne, a Gimino parlano tutti ita-liano. C^uesta fc una esagerazione I (Kaj — saj v Žminju govore vsi italijanski. To je pretiranost !) Ali gospodu svetovalcu še ni zadoščala ta apostrofa, marveč je dalje iz-praaeval priče, da-li dotična priča res ne u meje italijanski ? ! To postopanje rtetnega sodnika je na-pravljalo utis, kakor da ni na zatožni klopi oni inož od »Viva Garibaldi«, ampak one hrvatske priče, ker so krive že s t*m, da so ^ Hrvatje ! Bil je £ast Vedno in vedno smo sel oglašali tudi v »Edinosti« z odločnimi pro-1 testi proti razvadi in zlorabi, da *e v Primorju z njega slovansko večino prebivalstva tudi drž. službe v slovenskih krajih razpisujejo v uradnem listu izključno le v italijan-. skem jeziku. Izlasti se v tem pogledu nečastno odlikujejo predsedstva sodnih obiasti v Primorju. Proti tej nepristojnosti se je oglasil z interpelacijo v državnem zboru tudi g. posl. 03kar Gabrsček. — Kakor čitamo v »Soči«: ne brez vspeha. Hečeni list poroča, da je prišel v Gorico z Dunaja ukaz, da se morajo sodne službe razpisavati tudi v slovenskem jeziku. DoloJeno pa da je tako-le: za Tolmin na pr. bodo razpisi nemški ia slovenski, za Gradišče ob »Soči« nemški in laški, za Gorico nemški, laški in slovenski. Jemljemo na znanje to sporočilo. Saj je bil že čas, da se enkrat neha tako demon-1 atrativno zapostavljanje našega jezika ob rsz pisavanju služeb. Ali zadovoljeni nismo še. Pravica bodi v Gorici, ali bodi tudi v Trstu in bodi tudi v Istri ! Ista krivica te godi tu in isti razlogi govore tudi tu, da »e odpravi krivica. Na tržaškem ozemlju sestavljamo velik del avtohtonnega prebivalstva, v Istri pa smo celo dvotretjinska večina. Zahtevamo torej, da ae oni ukaz, izdan za Goriško, raztegne tudi na Trst in Istro. Io vendar ne gre, da bi se mej dvema pokrajinama v istej državi in pod istimi zakoai hotelo zapirati pot — enaki pravici. Slovenski trgovci, učite s© od Srbov ! Včeraj je prišel v na*e uredništvo uslužbenec neke tukajšnje nemške tvrdke in nas je zaprosil, da b; mu preveli dva srbska pisma. V obeh pismih zahtevata dotična trgovca odločno, da se jima srbski dopisuje. Ker ta dva nista cuamljena, ampak Srbi sploh zahtevajo srbsko dopisovanje, ei bo morala dotična tvrdka — lio'Jes nočeš — poskrbeti srbskega korešpondenta. Kako pa mnogi in mnogi naši slovenski trgovci ? I, no, celo mej Beboj si dopisujejo v nemščini, ker slovenščina ee jim vidi nerabna za trgovsko dopisovanje — — ! »Kdor zaničuje se sam — podlaga je tujčevi peti — —« Kdo nas bo spoštoval in vpošteval, nko sami dosledno zapostavljamo svoj jezik? Učimo se od Srbov ! Zima. Več dni že imamo v Trstu sila neprijetno mokro vreme. Predsinočajim pa je postalo občutno mrzlo in brila je precej ojstra sapa, tako, da ae je bilo nadejati, da se zvedri in da pride zopet suho četudi mrzlo vreme. Ali po noči je jelo zopet deževati in je deževalo tudi včeraj. — Vendar pa je bilo preeej mrzlo, ker je po Gorenjskem in po Kranjskem zapal aneg nad 30 cm. visoko. Zima nastopa in naznanjajo nam jo tudi — medvedje. V »Slovencu« čitamo, da so sa na KoSevskem ob hrvatsko-kranjski ineji pojavili medvedje. Tam je zapal sueg že nad čevelj visoko. Z Dolenjskega poročajo tudi o velikih povodnjih. Pri Kostanjevici je Krka izstopila in je poplavila okolico. iBtotako je izstopil potok Temnica, da je okolica podobna jezeru. Shod pekovskih delavcev. Prejeli smo: V nedeljo ob 10. uri p red po-ludue se je vršil v delavskem domu precej dobro obiskan shod pekovskih delavcev. — Govorila sta Kermelj v italijanskem in Šker-bic v slovenskem jeziku o prepotrebni uredbi posredovalnice za delo v pekovski obrti. — Zbor je sklenil, da z dnem 15. dec. prične z društveno posredovalnico, da bodo toliko delavci, ki iščejo dela, kolikor gosjki-darji, ki iščejo delavcev, znali kje jim je poizvedovati. Za stroške in vzdržavauje take posredovalnice bodo plačevali členi po 'J st. na teden več. Gospodarji pa imajo za vsakega nastavljenca plačati 1 K. O predmetu se je vršila daljša debata in je bil slednjič — kakor že rečeno — vsprejet predlog, o- nočnem delu. Dalje je predlagal, naj bi društvo glede obiskovanja obrtno-nadaljevalnih šol (katerih pekovski vajenci v Trstu niti sedaj ne obiskujejo), predložilo pritožbo na deželni šolski svet in na obrtniško in trgovsko zbornico. — Eventualno naj ee za vajence slovenskega jezika preskrbe take šol« s slovenskim učnim jezikom. Tudi ta predlog jt bil vsprejet. Za tržaško mesto je res naravnost sramota, da vajenci niti obrtao-izobraževalnih šol ne obiskujejo. Proti takim razmeram vlagamo energičen protest. Za liiacedomk« begunce. Na zadnji veselici v Repentabru med Repenci in Openci se je nabralo v dobrodelni namen K .)* oU, katere se je sedaj določilo za macedomkce lieguoce ; oni, ki je povzročil zamudo pr> ol>čenj* te svote dodal je k^tej svoti še 4 K : prej izkazanih 4*7 K 6o st., skupaj K 4,»3 st. Miklavžev večer. V nedeljo dne »i. t. m. priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu >Miklavžev večer«. [Začetek ob 4. uri popoludne. — Uftopnina ' brezplačna. Oie goape in gospode, kateri želijo kaj podarit« za obdarjenje otrok naj dopošljejo pravočasno svoj dar v prostore otroškega j vrtca ali pa v »Konsumno društvo«. Vsaki' dar bo hvaležno vsprejet. Odbor »Tržaško sv. Jakobske ^odbe v Trstu« naznanja še enkrat, da otvori prihodnjo nedeljo to je dne 6. t. m. tečaj, za plesne vaje, ki se bodo vršile od 4. ure pop. dir 9. ure zvečer v društvenih prostorih, ul. j Setle Fontane št. 4. pri gostilni »al Spaz-j zacamino« in vabi na te vaje ljubitelje plesa, , brez razlike ali so udje ali ne. »Sokol« v Pazinu. Dne 28. novembra so v Pazinu ustanovili »Sokola« in se je isti dan vpisalo v društvo 30 členov. Starosta je bil izvoljen dr. Dink > TrinajstiV. Društvo bo v prvi vrsti "strelsko. Telovadno društvo »Tržaški Sokol« ;>riredi tudi letos običajni »Silvestrov večer« s /.aii iniv.m vsporedom. Nadejati ik' je, da ta večer ne ostane za drugimi zabavami, katere nam je in bo še podajal »Tržaški Sokol«.— Natančneje sporočimo pravočasno. »Slovansko pevsko društvo« v Trstu naznanja cenjenim svojim članom, da bo v nedeljo dne 20. t. m. popoludne v prostorih »Deiavskega {»odpornega društva« (ul. Molin p>'Co o št. 1, I.) društveni redni občni zl>or { ire sledečim dnevnim redom: 1. Nagovori predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo j blagajnika. 4. Volitev novega odbora, na- ' ■Mrštnikov in pregledovalcev računov. 5. Mo- 1 rebitni predlogi in interpelacije. tiTaluiea pri st. Jakobu vabi vse svoje «*enjene ude in prijatelje na »Miklav-j iev večer«, katerega priredi dane« zvečer ob uri v svoji dvorani, ulica Concordia, šL — Vstopnina *a odrasle 20 nvč. ; ' .troci s » vstopnine prosti. — Darovi naj se £K>šlje;o čitalmškemu slugi do 6. ure zvečer. — Po Miklavževem nastopu !;o ples. Svarilo pred i/seljevaiijem v Ameriko. Mini«*terstvo za notranje stvari je do- ; 2 aalo, da se bo v bližnjem času bržkone vabilo avstrijske poljedelske delavce na izse-1 evaaje v Vukaham (v Meke i ki). Rečeno :r.inisrer*tvo svari najnujneje pred izseljevanjem, ker so tamošnje klimatične razmere silno neugodne. Izlasti letos rezsaja tsm ru-□seca mrzlica epidemično. Ornžbo ha/ardnih Igralcev so prijeli v sredo zvečer v neki gostilni v ulici Cro-*a ia. B o jih je zbranih 13, ki so odjemali :en«r eden drugemu s prepovedano igro. ' Vseh 13 sj bili podaniki blažene Italije. Poštenje. Tajnik posojilnice za Kandijo i* okolico je izgubil, gredč na pošto, svoto : 14 K. Denar je našla Ana Bukovec iz Novega mesta in bila je poštena aajditeljiea, ker n takoj oddaia denar njemu, ki ga je ' zgubil. — Ženska je dala lep izgled po- j »Tecja. vinsktk duhov. Neki redar je našel t noSi ob uri v ulici Karneti ne •cega Čl >veca, ki je ležal na zobeh ter grozno j renča! proti cestnemu tlaku. Približavši s« .ežečemu n renčečemu človeku, je redari ra;-az 1. t'a je isti okrvavljen po obrazu, a ' s ► if!i je p »tem poklical ter mu velel vstati, j e /apaz da je tudi pijan. Sedaj je bilo! redarj.i j asa o, zakaj (»m renči proti cestnemu j tiakn: r.ad»-r.e je bil oni vsled pijanost: pa- i le: ter se pri tem vdani ob cestni tlak, al seda i« proti cestnemu tlaku jezil. — \ z J gnil je torej pijanca ter gs odpeljal na; re iarstveni nipektorat v ulici < 'niozza. Od Lam pa te;et'oničaiaa potom poklicali z travnika z zdravo šte postaje, kateri je takoj pjhitel na inšpektorat. Tu je pijancu, ki je bil ranjen j>oletf levega o«'esa in na bradi, obveza. g avo. A pijanca to ni bilo vše*. Ko je v.del, kako čudno izgleda njegova glava, si ;e strgal raz nje vse obveze ter začel vpiti, čem i da so ga tako našemili, ko ni ae pust. Videč. da se pijane** noče umiriti, ga je dal z Iravp * odvesti v bolnišnico. Ime pijančevo ;e Kar 1 s^erjane; koliko mu je let in kje ♦ Ja #f*.r.uje pa ni bilo mogoče zvedeti. Pouevcrjenje. G. J oni p Seruarovič, iaf.a k h~»;e!a »Naz.ouale« je bil dal nekemu • vojemii usiužoencu, durju P. iz P ulja. svoto T K z nalogo, da izroči ta denar nekej drugi •eeb. A .Jurij je denar zapravil, valed česar je g »p. Serdarovič prijavil včeraj »licji. Tatviue. 37 letni težak Alojzij Petraa iz u ce Ma;jiica št. 11 je bil včeraj popo-iudoe aretovan na zahtevo Rudolfa Kanobla. kat*r* mu je bil ukradel plajić, vreden 22 kron. — Prsn&ika Dov^an iz ulic« dei Vi-5eili, je včeraj popoln,i ne prijmvi'a policiji, da jej je nepoznan tat ukradel iz stanovanja ruto, vredno 8 kron. Nezarode na delu. 15-letni težak Avguštin Sfreddo iz ulice del Monte št. 29 si !je ranil sredinec leve roke. l — 41 letni težak Alojzij Grilc iz ulice Ireneo se je pobil na koleno desne noge. Oba sta dobila prvo zdravniško pomoč na zdravniškej postaji. Porotno sodišče. Včeraj se je vršila kazenska obravnava radi zločina ropa in nenravnosti proti 17-let-nemu Josipu Korošec in 15-letnemu .1 osipu Kocjančič, oba iz Piavij. Obravnavi je predsedoval sod. svet. Pe-tronio : votanta sta bila sod. svet. Codrig in Mosche ; državno pravdništvo je zastopal dr. Pangrazi. Branitelja sta bila dr. Coduri za Korošca a dr. Laneve za Kocjančiča. Glasom obtožni.*e sta Korošec in Kocjančič tožena, da sta dne 2. avgusta vrgla na tla gluhonemega prosjaka Antona Hrevatina, ga nabila potem s pestmi in s kamenjem ter ga slednjič oropala za svoto 20 kron. Poleg tega sta toženi raznih malih tatvin ter da sta meseca maja 1. 1901 skušala oskruniti 12 letno Marijo Hrevatin in še druge deklice. Toženec Josip Korošec je priznal, da je po dogovoru se svojim pajdašem vrgel na tla gluhonemega Antona Hrnvatina in sicer zato, ker je isti prosjačil, ne da hi mu bilo tega treba. Tajil je pa, da bi ga bil oropal. Tajil je tudi glede poskusa skrunitve na Mariji Ilrevatia in drugih deklicah. Toženec Josip Kocjančič je izjavil soglasno se sotoiencera, le glede zadnje točke obtožnice je priznal, da je parkrat igral z Marijo Hrevatin, a vedno brez vsake hudobije. Prič je bilo 17, ker so pa priče večinoma govorile samo slovenski, je bil pozvan za tolmača g. Alojzij Ferluga. Prva je bila zaslišana kakor priča Marija Hrevatin, katera je izjavila, da sta jo toženca večkrat šiloma pridržala v gozdu. Za njo je bila zaslišana nje mati Marija Hrevatin a na to je dal predsednik preČitati izvestje zdravniških izvedencev, ki trdi, da deklica ni* tr;-e'a nikakega nasilstva. Sledilo je zaslišanje pr.č Miha Čok od Mateja, Miha Ček, Dominik Apollonio, Marija Apollonio, Ivan Kocjančič, Anton Samec, Anton Vatovac, Iv. Vatovac, Anton Panger, Andrej Voučič, Ana Loredan, Antonija Samec, Mihaela Hrevatin, Ana Same«', Miha Hrevatin. Za temi je bil zaslišan gluhonemi Anton Hrevatin in sicer s pomočjo toimača, g. Josipa Callegaris, učitelja na tukajšnji šoli za gluhoneme. Bili so še zaslišani kakor priče Štetan Hrevatin, Marija Hrevatin, Josip Germec in Matej Corda. Zatem je dal predsednik prečitati razne listine a o pol jedni uri popoludne je bila razprava prekinjena. Ob 5. uri popoludne se je razprava nadaljevala. Stavljena so bila porotnikom 4 vprašanja, a potem je govoril državni pravdni k, kateremu sta sledila branitelja. Porotniki so pritrdili stavljenim jim vprašanjem, valed Sesar je bil Korošec obsojen na 7, a Kocjančič na f> let težke ječe pooj-strene s postom vsake tri mesece. *200 O00 kron v gotovim zamore vdobiti j dotični, ki vkupi srečko XXIII. državne loterije, koje srečkanje se bo vršilo dne 17. decembra t. 1. Ta loterija, ki obsega li>382 dobitkov v skupnem znesku nad pol miljona kron v gotovini, nudi izredno ugodno do-bitno priliko in zasluži valed tega ohile podpor« tudi s ozirom na nje dobrodelen namen. Ceua srečki znaša 4 krone. »Otfe budi volja tvoja« obljubljeni molitvenik za hrvatski puk, izašlo je novo poplavljeno i popunjeno osmo izdanje. < iena molitveniku je prema finoći veza: i ti: 1. vez u platnu K —.90; 2. vez u poiukoži K 1.30; 3. vez u koži sa zlatore-zom K 2.—; 4. vez u koži zlatorezom i za-poncem K 2 -in; T>. veK u koži zlatorezom ličniji K '■>.—: 6. vez u koži zlatorezom finiji K 3.20; 7. vez u celuloidu bielo i crno sa nakitom K 4.70. Tko želi naručiti molitvenik, neka se obrati na umirovljenog nadžupnika g. Miju Laginja u Kastvu (Istra) on «;e uputiti i providiti. Knjige šalju ae pouzećem ili ako se no vac u napred dostavi. Trgovina. K«>r/aa poročila dne 4. decembra. Tržaška borza. Naooleoni K 19.06—19.08V,- aogležke lire K 23.94 \ do 23.96, London kratek termin K 239.oO—240.0«i, Francija K 95.10—95.3-% Italija K 95.15—95.45, italijanski bankovci K 95.15—95.45, Nemčija K 117.05—117.35, nemški bankovci K 117 05—117.35. avstrijska ednotna renta K 100.40—100.70, ogrska kronska renta K 9S.30—98.tX), italijanska renta K 101.90—102.30, kreditne akcije K 685.--687.—, državne železnice K 674.--67ti.—, Lombardi K 8S.--90.--, Llovdove akcije K. 746.--747.—. — Srećke: Tisa' K 327—332 —, Kredit K 473 do 482, Bodenkredit 1880 K 293.--298., Bo- denkredit 1839 K 288.--293.—. Turške K 143.— do 145.—, Srbske 2% K —.--- Dunajska borza ob 2, uri popol. : včeraj danes Državni dolg v papirju l00.-r>0 —.— v srebru 100.55 —.— Avstrijska renta v zlatu 120.60 .-— v kronah 4% 100.55 Avst. investicijska renta 3% 92.80 —.—- Ogrska renta v zlatu 118.50 — .— v kronah 4"„ 98.45 —.— _ renta 3'/, 89.95 —.— Akcije nacijonalne banke 1615.— Kreditne akcije 680.— —.— London, 10 Lstr. 239.60 --. 100 državnih murk 117.15 — W mark 23.4Ž — .— 20 frankov 19.07 100 i tal. lir 95.30 —.— Cesarski cekini 11.32 .— Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3•/„ francozka renta 98.50, 5°0 italijarska renta 104.05, špamki exterieur 89.80. akcije otomanske banke 602. Pariz (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—. Lombardi —.— uniriciraua tUiška renta 88.75, menjice na London 251 iKJ, avstrijska zlata renta 102 SO, ogrska 4°0 zlata renta 102.35, Landerbank 475.—, turške urećke 138.—, parižka banka 11.33, italijanske m^ridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.38. Vzdržana. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 89'/« Lombardi 3',,, srebro 253 4 špa iska renta 89, italijanska renta 103. — , tržni diskont 3T/S, menjice na Dunaju —.—. dohodki banke —.—. izplačila banke —.—. Trdna. Tržna poročila 4. decembra. Budimpešta. Pženiea /.a april K 7.70 do 7.71. Rž za april K 6.60 do 6.61, za maj —.— do —. Oves za april K T>.49 do 5.50, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.17 do 5.1 Š. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje: mlačno, prodaja 11.0)0 met. st. nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: megla. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooi average za december 331/«, za marec 33*/4 za maj .'V4V4, za september 35* 4, vzdržano ; kava Rio navadna loco 30.3:i. navadna reelna 34.37, navadna pobra 3K.4I. H a v r e. (Sklep.« Kava Santos good average 7.a tek. mesec po 50 kg 41. frk, za marc + 1.75 1rk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za derember Jfi.80, za januvar 17.05, za marc 17.40, za maj 17.65,- z* 1 avgust 1S.0:», za oktober 18.20. Stalno (Vreme: ! r mrzli na.) London. Sladkor iz repe »urov 8V, Sh. .lava 9.04Sh. Mirno. S 1 a d k o r, tuzemski. L'entril'ugalpile. promptno I K 64.50 do 66.50- za september K —.— do —.—, ! dec.-avg. 64.50 do 65 75. Concass: in Melispile promptno K 70— do 71 — , za sept. K —. do .—, dec.-avg. 67.30 do 67.M0. 1'a r i z. Rž z:i tekoči mesec 15.—, rž za ja-nuvar 15. —, za januar-april 15.—, za marec-junij-april 15. (mirnoi. Pšenica za tekoči mesec 20.75. za januvar 20.90, za januar-april 20.80, za mn-rec-junij 2J.85 4.—. za maj-avgust 54.50 (trdno.) Špirit za tekoči mesec 39.50, za januvar 39.25, za jan.-april 39.50, 7.a maj-avguat 39-75 (trdnoi. — Sladkor surov 88" uso nov 23—23.50 (trdjo), bel za tekoči mesec 25.S71 za januvar 26.12'(stalno* za januar-april 26.50, za maj-avgust 27.37rafiniran, 571/,—58. — l>ež. Trgovin« s<» zaklanimi prašiči. V5« je Lilo pripeljanih na trg 346 prašičev, od kojih se je prodalo storij vpe. — Cena boljži vrsti js biln K 1 li">—117, slabši vrati pa 104 K. Za vinogradnike cepljenih trt najboljše vrste in sicer: beli burg::ndec. luški rizling, siivanee, ru!«nde<-, zelin, kraijevjna, rebula, špinjal in dr., ki sti?, vinogradnik v Vrhpolji pri Vipavi. Tovarna pohidtva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. = (v lasmi hi&i.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, d» se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilutrovaa oenlk brazpl&čno ln franko Zdravnik za želodec! f*Ie eden iz Dajžiahtnejšili zelišč pripravljen francozki liker, ki jako dobro utrjuje delovanje želedoa. Isti odpravlja želodčna motenja ter povspešuje voljo do jedi, utrjuje telesne moč', r o \eČuje težo itd. ter spb li jači f y vfs človeški živčni s »tem. J ( Zdravnik za želodec l ^ j (Ma^en doktor) redno v^i\an donese vedno .'J? dobro stanje. < en« stekUnie K 2. . steklenice K 5.—. «» steklenic Iv . Pošilja po povzeti u ali »»redplsč lu generalna zaloga M. Feith, Dunaj, VII. Mariahllfersirasss St. 38. Zaloga glinastih pečij v razi čnih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih ploSč za prevlečenje štedilnih ognjišč iz ene prvih čaških tovarn. Zel6 trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi §tedilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se najtoplije. PETER YERČ0> TRST. — Ulica Chiozza štv. 14. (akozi dvorišče). Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Kranzc v ulici (jJeppa št. IG. se toči: fino vipavsko belo.....po 40 nvč. za na dom.......» » istrski teran I. vrste . ...» 36 » za na dom.......> » nad 10 litrov......>28 > dalmatinsko I. vrste ...» 36 » za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......» 28 » Priporoča se krčmarjecn in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolsgo so vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. I dani Josip JFurlan, krčmar. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Prodajalnlca izgotovljenth oblek „Alta Citta ili Trieste" tvrdke EDVARD KALASCH ' Via Tor rente št. 40 ' nasproti gledališču „GOLDONI" [ s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke ' po meri in najugodnejših cenah. V p prodajalnici ima tudi zalogo pe I rila za delavski stan po izvenredno t nizkih cenah. Izbor boljših ia b nivadnih movij. [ VELIKI IZBOR ! izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na-' pravijo po meri. 9 Avtorizovuna krajačnic zavarovanje človeškega živ-• • po najrazno*r*tnej5ih kombinacijah p tako ugodnimi pogoji, ko no-i ruga zavarovalnica Zlasti je sv ^»o zavarovanje na doživetje in amrt z zmanj^ujočimi m* vplačili. V*ak ^lan ima po preteku petih let pravico do dividende X* A TTIJ A" - -:• vzajemna zavarovalna banka v Pragi. — = Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti tfrur« vzajemna zavarovalnica na*e drŽave z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pritn požarnim Škodam po najnižjih ceiah Škode cenjiiie takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokorisLne namene. Na najvišje povelje Njepvega c. iti kr. apostolskega Veličanstva XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. T^ dGiiciiriict loterija, zakloni ^.voije«*, »L sesa dobitkov v gotovini v skupnem /.ncsku .">1 '2.SS0 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 17. deicmbra lito:?. j^Jna STCČka StaHC 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na I »trna u, lil., Vordere Zoliamta-stra^se 7 in v loterijskih kolekturab. v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopoiljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. 30 malih stanovanj ' kuhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guaniia v liiah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20A, L nad*tr od 1—2 in 5—7 pop. i Urar F. Pertot IClSjtJT?" Toire bi*oca Prod*jn srebrne ore od 3 yk • n&prrj, zlate ur« m: t-*j. Izbui tt : -akta ur, ragolatoijev i. t. d. Popravlja v^k- • vratne ur*1 j>o jaho zmerni ceni. prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke Fr. Svigelj | na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, II ripo-< č t al. « bčinstvu, preeast. duhovščin', imeniteljem iu , reilttojniko u zavodov in šol, krčmarjem in kavar-car.ern, ravnatelj?tvom uradov, brivcem itd. itd. j natančno in trpežno izvršene stole. naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karoajboli nizki ceni. Blago ie iz trdega, izbranega j les-a, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. 1 Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je j , razvili: a obuka blaga in cene, castouj m franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. 30 dni kredita vsakemu! Največje in najzmoznejže društvo sveta za izdelovanje prve vjste gjjUlj ^ ur na sidro od dvojnatega double zlata The New Era Watch Co. v Novemjorku. mi je dalo naiog uvesti njih j/, ielki v Evropi. Te originalne amerik. 14 karat, remont, ure na sidro od dvojnatega double zlata imajo le najfinejši tek na sidro, so precizijske ure v pravem pomenu nese ie ter od*o\arjajo vsem zahtevam, katere se stav jo do dobro idoee ure. Okrov obs oji iz 2 pristnih 14 kar. zlatih plošč, katere so na notranjej strani ojačene z neko mešano kovinsko zaaeajo. Kolesje je zaprto s posebnim drugim »»krovcem, tako da r ima ura 3 odskočljive pokrovce (šavoaete). Te ure ae uiti Onmo On 1/ po ŽOktnei rabi ne razločujejo ober ■ -«. in 20-letno jam*tvo da se ura ne sprenv-ui v barvi in da obdrži svoj zlati lesk. l>a se te ure pa-sod [».»siav li -aio < no uram za gospode in dame le na K 3i). K vsatsej uri se dod t etvij. Plačilni pogoji: Predplačilo ali povzetje A' iS. ostalih K 12. po jo dneh. Kra-ri*- m d<-ro»- veriži«-e .»<1 dvojnatega double zlata za gospode in dame (tu i okoli vratu 1 po 0 K • K in 1:' K. Vsako uro. ko^a ne ugaja se sprejme nazaj, tedaj brez rizika! Pošiljanje se vr-i po pr>*dpla odbitki: postavnega davka v gotovini. Srećke po 1 krono \ dobivajo v vneb menjalnicah, tobakarnah. loterijskih zbiralnicah kakor tudi pri _l.of erie-lJurean". t^piezelgass«- 15. j Odlikovana 1894. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Dnljak ? Mai uri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1881). V lastni hiši. n ** Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejsih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji-, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi meblirauje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. Velika zbirka obkladkov (remeSa), atrugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev iu vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč t to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postezbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Bizojavi: D c^jak — c.kin. OililroTaiia 1894. 1891. TRGOVINA Z ŽELEZJEH CARL GEE NITS HEFFEN Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo pfk predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, \otl-r.jake, pumpe, železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne krize in ograje ter orodje za vsako obrt. ----- Ulica* Nuova štv. 2O. Zaloga pristnih štajerskih piščancev, purančkov, kopuno v, kokosi, rac, gosi j in perutnine vsake vrste bodisi žive ali oskubljene. Prodaje na debelo in drobno. Ulica >uova stv. (vogal ul. Ponterossoi. r Mnop denarja! ^ do KKK) kron oa mesec ranio-rejo častno zas užiti osebe v^a-kej;a suuiu. (tudi kor postranski zasuž-rkj. Natančueje po i „Reell 107"' na Annoncen - Abthe lung des MERCUR, Stutlgart. lierg^tr. sr Zlatar ^m Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST.! Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. \ Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. JAKOB KLEMENC zaloga man u fakturnega blaga v Trstu, ulica sv. Antona št. 1 l»riiM>r'M"-3 ruAtitim *v«jim iHljfiiialcem -v.iji. ]ir"«laj:(tlii<", j»n*skr-bljt'Ho za jf*<'ii in zini'> r vn.-iiii mami l';ikt uruiini [imlmcti, ztlru»>no « krojurniot ^uspivli'. Sokolska obleka kttin i>lctna HavelOiC nspremačiii." od 10 do 16 gld. ♦ Velik izbor »iiknctifnu in linniljii-žuc^u Masa i moil;«', obleke, >-1 svil«- ^ iu vohu . Ia« ii-t4-imis platna itil.. /.fi- tni--. ovratnikov, i^-rilu niožkf, ovratnic * vseh barvali i u f>>r-niah. mipiviv, nit. jf.pi." VSill Utt 1"»-vlitiii za touri>te ili kolf-aijf. iai»»tOil» prealniftov. rokovi'-i/, nitij in ki>i-- t'-i (Jezuitov. Velik izbor narodnih in avsirijstob zastav in trakov za vence v ruzličnili barvab. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotič-n mi i cenami, poštnine prosto. j i ________________ Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA i Trst. - ulica deiriudustrisi it. I. - Trst.. Cementne plošče umedene 2o in i eni, šeatvogalue ploače oti 20 in 25 cm pO K 2.— □«». Pludče v risanjih po dogovoru. — !Se ne boji nikake konkurence bodisi gleiie oene ali kakovosti blatra. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI iPolnovplačani akcijski kapital k 1,000.000 Kupuje in prodaja r*e TTfte rent, zaatavnifa pisem, prijoritet. komunairih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev is deviz I Fromeie ixdaja k vsakemu srebanju. = Spitalske ulice štev. 2. = Zamenjava in eskomptnje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurzni ------------kupone. --------^^--! ......—- izgubi --------- ----- VInkuluje In dlvinkuluje vojaške ženttninske kavcije. R*k.ompt in Inktm&o menic. §flT Bor~na naročila* Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do : dne vzdiga. — --------------- Promet • čeki in nakaznicami.