CELJSKI TEDNIK
GLASILU l^OCIALiSTlClIE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
CELJE, 4. FEBRUARJA 1966 — LETO XXI. — šT. 5 CENA 50
OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE ŠENTJUR
NAJVEČ O KMETIJSTVU
V soboto je bila v Šentjurju konferenca
občinskega odbora SZDL, ki so se je
udeležili tudi zvezni poslanec Sergej
Kraigher in republiška poslanca Vera
Hlastec in Milan Loštrk.
Konferenca je v glavnem
dosegla svoj namen. Udeležen-
ci so največ razpravljali o
problemih družbenega samo-
upravljanja, predvsem o (kme-
tijstvu kot najvažnejši panogi
gospodarstva v občini. Uvodni
referat je imel predsednik ob-
činskega odbora SZDL Stane
Kozjan, ki je med drugim po-
udaril, da so v občini v obdob-
ju od zadnje konference bele-
žili pomembne uspehe zlasti
pri organizacijskem utrjeva-
nju organizacije, pa tudi v
vsebinskem pogledu, ki je šlo
za uveljavljanje samouprav-
nih oblik in zastopanje sploš-i
nih družbenih koristi. Kriti-
čen odnos občanov do nega-
tivnih pojavov pri sprejema-
nju raznih načrtov in zakon-
skih predpisov dokazuje, da
bi občani želeli več upošteva-
nja njihovih predlogov.
V gospodarskem razvoju ob-
čine niso dosegli vse, kar bi
lahko. Tako je zlasti industri-
ja dosegla dobre rezultate, če-
prav so se pogoji gospodarje-
nja poslabšali ob močnem po-
rastu cen reprodukcijskega
materiala.
(Dalje na 2. strani)
PRIZNANJE VZORNIM VOZNIKOM. V CELJSKEM NARODNEM
DOMU JE PRED DNEVI KOMISIJA ZA VARNOST PROMETA PRI
OBČINSKI SKUPŠČINI PODELILA DVAINDVAJSETIM VOZNIKOM
PLAKETE v ZNAK PRIZNANJA ZA VZORNO VOŽNJO. PLAKETE SO
DOBILI VOZNIKI IZ CEUSKEGA PODJETJA PREVOZNIŠTVO, AGRO-
PROMET TER INORADA IN AMD SLANDER. MED VOZNIKI SO TUDI
VOZNIKI PROMETNE MILICE.
POSNETEK PRIKAZUJE PREDSEDNIKA KOMISIJE LUDVIKA PAV-
ČIČA v TRENUTKU, KO PREDAJA PLAKETO VOZNIKU JOŽETU
ŠPESU. DOSLEJ JE KOMISIJA PODELILA PREKO 50 PLAKET.
(Foto: v. DAVID)
PRI»S14VA
V CELJU
Občinski svet Zveze kul-
turno prosvetnih organiza-
cij pripravlja s prosvetnim
društvom France Prešeren
proslavo v počastitev slo-
venskega kulturnega praz-
nika. Prešernova proslava
bo v torek, 7. februarja ob
19.30 v Slovenskem ljud-
skem gledališču. Sodelova-
li bodo pihalni orkester že-
lezničarskega prosvetnega
društva France Prešeren,
mešani pevski zbor istega
društva in člani Slovenske-
ga ljudskega gledališča.
V počastitev slovenskega
kulturnega praznika pa bo
8. februarja v mladinskem
klubu v Celju še klubski
večer, na katerem bodo
kulturni spored pripravili
gimnazijci, kot kaže, pa se
ga bo udeležil tudi Matej
Bor, ki bi mladim naj go-
voril o slovenski poeziji, s
posebnim poudarkom na
delež dr. Franceta Prešer-
na.
Bilo bi prav, če bi se
obeh prireditev občani Ce-
lja in okoiice udeležili v
čim večjem številu ter ta-
ko počastili spomin našega
največjega pesnika.
ZA ŠEST
ODSTOTKOV
ZBORI VOLIVCEV V CELJSKI OBČINI
VIŠJI PRORAČUN
Na zborih volivcev v celjiski
občini — začeli so se te dni —
občani razpravljajo o prora^
čunu občinske skupščine. Če-
prav so ob tej priložnosti na-
menili govoriti tudi o odloku
o uporabi mestnega zemljišča,
so sklenili to razpravo prelo-
žiti na nekoliko kasnejši čas,
kaijti materiale, objavljene v
Celjskem tedniku je treba do-
polniti predvsem še z načrtom
razdelitve sredstev, ki bi se
zbrala potem, ko bi odlok sto-
pil v veljavo, šele na ta način
bodo lahko občani govorili o
umestnosti odloka, ki bi zanje
prav gotovo pomenil določeno
finančno obremenitev.
Po predvidevanjih se bo le-
tošnji proračun celjske občin-
ske sikupščine zvišal samio za
okoli 6 odstotkov. Zato je ra-
zumljivo, da tudi v tem ob-
dobju ne bo mogoče rešiti šte-
vilnih komunalnih problemov.
Pa tudi priporočilo o skrajni
štednji v vseh tistih organiza-
cijah, ki jih v glavnem finan-
cirajo iz proračuna, bi veljalo
upoštevati. Na to so občani še
posebej močno opozorili.       ;
Zunanjep,olitÌG!r)i simpozij
Celjska delavska univerza
bo v tem mesecu izvedla štiri
predavanja v okviru svojega
simpozija. Tako bo 9. preda-
val glavni urednik Dela Jože
Smole o jugoslovanski zunanji
politiki, 11. direktor agencije
Tanjug za Slovenijo Franček
Drenovec o Vietnamu, v pone-
deljek 14. t. m, član CK ZKS.
Mitja Ribičič o problemih de-
lavskega in komunističnega
gibanja danes, in v četrtek,
17. februarja odgovorni ured-
nik Naših razgledov Bogdan
Capuder o vprašanjih enotno-
sti komunističnega gibanja in
konflikt med Sovjetsko zvezo
in Kitajsko. Dnevno bosta po
dve predavanji ob 8. uri zju-
traj in 15. uri popoldne. Do-
slej je prijavljeno že preko
300 mladih ljudi. i
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V CELJU
SPREJEM ODLOŽIL
Na zadnji seji celjske občin-
ske skupščine, ki jo je vodil
Janez Kovačič, podpredsednik
občinske skupščine, so odbor-
niki med drugim razpravljali
tudi o odloku o prispevku za
uporabo mestnega zemljišča.
Ker gre za odlok, ki bo pome-
nil finančno obremenitev ob-
čanov in ker bodo s tako zbra-
nimi sredstvi v celjski občini
poskušali rešiti nekatere naj-
nujnejše komunalne proble-
me, so odborniki menili, da bi
o tem aktu morali razpravlja-
ti občani na zborih volivcev.
Zato so odlok sicer sprejeli,
postavili pa so pogoj, da se
za ali proti odloku izjasnijo
tudi občani. Na podlagi njiho-
vih pripomb bodo predlagani
odlok na eni prvih sej spreme-
nili ali pa dopolnili.
Ob tej priložnosti so odbor-
niki sprejeli tudi odlok o mi-
nimalnih tehničnih normati-
vih za vzdrževanje stanovanj-
skih hiš v družbeni lastnini ,
in o načinu delitve sredstev
za investicijsko in tekoče ^
vzdrževanje. Določili so raz-
mejitev med investicijskim
vzdrževanjem hiš in tekočim
vzdrževanjem. Gre za to, da
bi naj večja popravila krili iz
sredstev namenjenih za in-
vesticijsko vzdrževanje hiš,
manjša popravila pa naj bi
plačali stanovalci sami.
VREME
Do 5. februarja sorazmerno to-
plo vreme. Okrog 6. februarja
ohladitev s snežnimi padavinami
in nastop mraza. Ponovne snežne
padavine pričaliujemo med 11. in
13. februarjem.
iVIedobcinsko sodelovanje
Pred dnevi je bilo v Sloven-
skih Konjicah posvetovanje o
programih dela občinskih od-
borov SZDL Celje, Žalec, Ve-
lenje, Mozirje, Šmarje pri Jel-
šah, Laško in SloA^enske Ko-
njice. Ob tej priložnosti so se
udeleženci posvetovanja pogo-
vorili tudi o medobčinskem
sodelovanju in o oblikah raz-
prav o gradivu za oba ■ kon-
gresa. Seveda pa so razprav-
ljali tudi o tezah novega sta-
tuta SZDL Jugoslavije.
V celjski občini so v pro-
gramu dela Socialistične zve-
ze za prihodnje obdobje še
posebej poudarili pomen jav-
ne razprave o proračunu, pri-
prave na razprave o kmetij-
stvu in o zdravstvenem zava-
rovanju kmetov, analizo delo-
vanja krajevne, samouprave,
oceno delovanja Zveze mladi-
ne na delo mladih ljudi v kra-
jevnih skupnostih in delovnih
organizacijah itd. V Sloven-
skih Konjicah nameravajo po-
leg nekaterih drugih vprašanj
obravnavati problematiko v
zvezi s stanovanjsko reformo,
ker je dosedanja naglica po-
vzročila nekatere nepravilno-
sti. Govorili pa bodo tudi o
financiranju šolstva. V Žalcu
bodo obravnavali še probleme
turizma in gostinstva, družbe-
no aktivnost inteligence. Pri
obravnavanju medobčinskega
financiranja so sklenili, da se
bodo organizacije Socialistič-
ne zveze zavzele za zagotovi-
tev sredstev za šolstvo druge
stopnje ter za financiranje ti-
ska.
iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiimmiimmiimiiiim
VSE CENJENE STRANKE
PONOVNO OBVEŠČAMO, DA
SMO SE PRESELILI V GLE-
DALIŠKO ULICO 2 (PRI-
TLIČJE LEVO). NOVI NA-
SLOV JE TOREJ: CELJSKI
TEDNIK, CELJE, GLEDALI-
ŠKA ULICA 2, POŠTNI PRE-
DAL 161, TELEFON: 23-69.
VEfER FR4VA ROSA
Celjska delavska univerza in
slavistično društvo sta se od-
ločila, da bi predstavila Celja-
nom nekatere vidnejše pesni-
ke in pisatelje, ki so delovali
ali še delujejo v Celju. Prvi
večerjo, februarja bo posve-
čen Franu Rošu, ki je vse svo-
je življenje in delo posvetil
Celju. Tu je bil tudi vzgojitelj
mnogih generacij. Njegova de-
la bodo brali poleg avtorja še
znani gledališčniki. Večer bo
ob 19.30 v veliki dvorani Na-
rodnega doma, za šolsko mla-
dino pa ga bodo priredili do-
poldne in poaoldine. .
POPOLNEJŠE KMEČKO ZAVAROVANJE
ZDRAVJE KMETOVALCEV
Na vsem razsežnem področ-
ju nekdanjega celjskega okra-
ja bodo v dneh do 15. febru-
arja izvedli nove volitve v
skupščino komunalne skupno-
sti socialnega zavarovanja
kmetov. S tem bodo realizira-
na najnovejša določila zako-
na, ki tudi za kmetovalce uva-
ja popolno zdravstveno zava-
rovanje.
Skupščina komunalne skup-
nosti socialnega zavarovanja
kmetov bo na našem območ-
ju štela 35 članov, vključevala
pa bo kmetijske zavarovance
devetih občin: Žalca, Celja,
Šentjurja, Šmarja pri Jelšah,
Mozirja, Slovenskih Koojic,
Laškega, Semice in Brežic.
Potemtakem se bo tudi »teri-
torialno« ujemala s skupnost-
jo socialnega zavarovanja de-
lavcev.
(Dalje na 3. strani)
Franc Mohorič
Vse, kar ni obvezno —
imam rad, pravi.
V Čuprijski ulici, v no-
vem bloku brez številke,
verjetno bi naj bila tam
enaindvajseta, v pritličju
na desni strani — je samo
en vhod v stanovanje s šti-
rimi sobami. Če se ne mo-
tim. V prvo sobo se je v
ponedeljek vselil nov tova-
riš. Malo naprej, mimo ku-
hinje, na desni strani je
Francova soba.
Pred dobrimi dvajsetimi
leti se je rodil v Breznem
pri Vitanju. Dela v štorski
železarni. Če zavrtite tele-
fonsko številčnico — 3, 1,
7, 1 ali dva, tri in se ogla-
si. Glas, kot da bi zvonove
lomil. To je on, FRANC
MOHORIČ.
če je neobvezno, rad po-
jem, pravi.
V prihodnjih dneh gre
nekaj dni na dopust. Smu-
čat. Pod Kremžarjev vrh.
Lani je prehodil začetni
del transverzale. Letos bo
nadaljeval vse do Logarske
doline. Vsako leto po ne-
kaj.
Sedela sva v njegovi so-
bi in se pogovarjala. Drug
drugemu sva prižgala ciga-
reto in paberkovaia. Ko se
je zasmejal, smeje se pogo-
sto — je globoko donelo
po sobi. Tako globoko, kot
poskuša prodreti v temo
in jo — vso dojeti.
Franc je slep. SLEP.
Nekdo mi je nekoč re-
kel, da je možnost ena pro-
ti tisoč, da bi lahko zdrav-
niki v Švici Francu povrni-
li vid vsaj na levem očesu,
s katerim nekoliko loči svet-
lobne odtenke. Toliko, da
bi lahko razlikoval tudi
barve. Toda kdo jamči, da
ne bi ob neuspehu izgubil
še to trohico svetlobne
megle? Verjetno za to
Franc ne gre v Švico. Obre-
del je že mnogo zdravni-
kov.
Rad se smejem, če je ne-
obvezno, pravi.
Tisti, ki imajo zaradi sle-
pote kompleks manjvred-
nosti, so občutljivi in se le
s težavo vključujejo v živ-
ljenje. Sam sem tak zna-
čaj, da se s tem ne ukvar-
jam. Zdi se mi, da je mimo
tega toliko stvari, za kate-
re je vredno živeti.
Taikrat, ko začuti, da je
utesnjen med stenami se s
prijateljem odpravi. Ka-
morkoli. Ure in ure peša-
čita, se pomenkujeta. Viso-
ko zravnan, obrnjen neko-
Ikio v desno z dolgimi ko-
raki požira svet. Odkriva
ga okrog sebe in v sebi, za-
to je bogat.
Ljubezen? Kakor je čas
in kakšen je kraj. V pija-
nosti ti je vsak človek do-
ber, pravi. Zdi se mi, da v
to sam ne verjamem, vem
pa, da bo jutri točno ob
določenem času šel'preko
ulice, nekoliko po strani in
pil tisto malo svetlobo, ki
mu jo tudi delo nudi.
Nani
PISMA
PISMA
PISMA
TEDNIKU
TEŽKO JE PISATI O HULIGA-
NIH, CE JIH NE POZNAŠ
Kljub temu naslovu bi, podob-
no kot so pred menoj že »torili
pri CT, še sam dodal nekaj čisto
svojih misli o tem fenomenu, kot
bi ga radi imenovali strokovnja-
ki, ki preučujejo mlade in njiho-
va odstopanja od življenjskih na-
čel. Ta namreč naš povprečen
državljan ^icer ispoštuje in se
ravna po njih.
Naša družba ima neka načela,
nek kodeks, ki sega od ustave
pa preko različnih zakonov in
pravil do morda nenapisanih 1-
dej, ki se jim podreja mnogo
ljudi. Moral bi napisati — vsi
ljudje, vendar temu ni tako. Med '
njimi je menda večji del odras-
lih kot mladine. Pri mladih de-
lamo problem, fenomen itd. zato
ker ta vprašanja ugotavljajo,
preučujejo in s sankcijami rešu-
jejo odrasli. Vsega tistega, kar
so in še delajo odrasli, pa ne na-
čenjamo, vsaj ne tako odkrito,
da ne govorimo o prizadevnosti,
ker je zato cela vrsta olajševal-
nih okolnosti, med njimi tudi ta,
da so bili v mladosti drugače
vzgojeni — v drugačnem družbe-
nem redu itd. Tu vidite, se mi
zdi obravnava takšnega proble-
ma nepravična, nepravična toli-
ko, ikoilikor sodijo mnogokrat o
teh vprašanjih ljudje, odrasli, ki
tudi sedaj še ne ravnajo po ла-
šiih pisanih kodeksih.
Res, da je to, kar sem napisal,
težko dokazati, vendar recimo,
že sama delitev osebnega dohod-
ka poraja na desetine mikromo-
ralnih deformacij.
Kaj pa počno mladi? V večini
prmeirov gre, za prestopke,
kot tatvine, vlome, fizične na-
pade, uničevanje družbene last-
nine, prostitucijo in še kaj.
V podobnem vrstnem redu bi
bilo možno na-šteti kazniva
dejanja odrashh. Samo, odrasli
so si pri tem že mnogo bolj
»formirane« osebnosti, ki na tak
načni prejmejo (verjetno?) tudi
višje kazni za svoje prekrške. Ob
tem pridemo do ključnega vpra-
šanja, namreč: zakaj obravnavati
problem mladih prestopnikov
(samo zato, ker jih še lahko dru-
gače in boljše vzgojimo?) in
problem odraslih. Družba je ce-
lota. Mladi in odrasli žive v sre-
dini, ki vpliva na tisoče smeri
razvoja. Rana torej ni samo pri
mladih, rana boli vse nas. Želi-
mo, da mladi ne bi bili še slabši,
vendar kaj le delamo, da bi ne
bili še slabši? Pravimo — mi ni-
smo bili taki in podobno, pa saj
smo vendar odrasli. Stvari ne na-
meravamo v celoti poenostaviti
s tem — starejši dobri, mlajši še
boljši, vendar kanček rensice je
v tem in zato se moramo mi vsi
potruditi, da bo bolje.
Pa še nekaj me mori. Vsi radi
govorimo: naši mladini nudimo
vse, pri tem pa ne vem, če jih je
v Celju kaj, s katerimi hi se mla-
di lahko pogovorili o svojih teža-
vah in problemih. Pogovorili od-
krito, sistematično, večkrat. Da,
veliko lepih fraz imamo na jezi-
ku. Pa da se prav razumemo, to
je le eno poleno v grmadi, ki jo
imenujemo prestopništvo.
J. Zupančič
KDO JE KRIV?
Gradim si hišo. Lani oktobra
sem vlival ploščo na klet, pri če-
mer sem uporabljal cement Fa-
brike cementa general Jankovič
šar PC 250. Ker se ta cement su-
ši zelo počasi (kar sem izvedel
šele kanseje), mi je plošča zmrz-
nila. Rad bi vedel, ali bi moralo
biti poleg cementa posebno na-
vodilo za uporabo in kdo bi џа
moral dati — itrgoavniia ali tovar-
na? Kdo mi naj povrne nastalo
škodo? Alojiz Lemež, Cirkovce 8
Velenje
Kolikor gre za poseben ce-
ment, bi po našem mnenju mo-
rala trgovina, ki ga prodaja, po-
skrbeti za ustrezno navodilo. Ta-
ko kot trgovina sama ne bi sme-
la kupovati »mačka v žaklju«
(ali v tem primeru pač?), ga ne
more kupovati niti potrošnik. Ta
ima poleg \''scga pravico, da ne-
kurantno blago tudi vrne, vendar
v tem primeru ne gre za to. Tr-
govina, ki bi verjetno morala no-
siti stroške za nastalo škodo,
lahko razen tega v svoje opravi-
čilo najde vrsto vzrokov, čeprav
pa bi verjetno težko zanikala, da
cementa ne bi bila dolžna opre-
miti z navodilom. í*oskusite se
vseeno obrniti nanjo.
OBČINSKA  KONFERENCA  SZDLŠENTJUR

(Nadaljevanje s 1. strani)
Industrija občine se dokaj uspeš-
no vključuje tudi v mednarodno me-
njavo in prispeva 65 odstotkov vse-
ga letnega izvoza občine.
S kmetijstvom se v šentjurski ob-
čini preživlja še slaba polovica pre-
bivalcev. Kmetijski ikombinait kot
nosilec socialistične proizvodnje je
edina organizacija, ki skrbi za sode-
lovanje z zasebnimi proizvajalci, če-
prav tudi v tej smeri v zadnjih le-
tih ni večjega napredka in bo zato
zastaviti vse sile za povečanje bla-
govne proizvodnje. Kombinat je v
lanskem letu ustvaril 2,3 milijarde
starih dinarjev prometa. V zasebni
kmetijski proizvodnji je čutiti zlasti
pomanjkanje delovne sile, kar ne
vpliva ugodno na blagovno proiz-
vodnjo. Močno se je v zadnjem času
razmahnilo kmečko izobraževanje v
okviru delavske univerze, ki nudi
mladim proizvajalcem konkretne
napotke pri domačern gospodarje-
nju.
Na področju šolstva je v občini
uspelo urediti najbolj pereče prob-
leme, zlasti kar zadeva materialni
položaj, hkrati pa izboljšati tudi
kvalifikacijsko strukturo prosvetne-
ga kadra.
Po besedah predsednika občinske-
ga odbora SZDL Staneta Kozjana
bo posvetiti več pozornosti vpraša-
njem obveščanja občanov, saj se do-
gaja, da gredo pomembni sklepi ali
odločitve dostikrat mimo njih.
V razpravi je sodelovalo veliko di-
skutantov. Med njimi je ing. Jože
Bučar govoril o problemih zasebnih
kmetijskih proizvajalcev in proble-
mih davčnega poslovanja, Janez Ra-
uter o izobraževanju članov samo-
upravnih organov in kmetijskih pro-
izvajalcev, Milan Loštrk pa o prob-
lemih defektne mladine in novem
republiškem zakonu o kmečkem za-
varovanju. Na področju občnie je
68 otrok, za katere bi bilo potrebno
šolanje v ustreznih zavodih. Zvezni
poslanec Sergej Kraigher je v svoji
razpravi opozoril zlasti na vlogo
SZDL v sedanjih pogojih in na po-
manjkljivosti pri izvajanju sociali-
stičnih načel v praksi. Ko je govoril
o reformi, je dejal, da bo treba vlo-
žiti še - mnogo naporov za dosego
ciljev, ki smo jih zastavili.
Konferenca je ob zaključku izvo-
lila devetnajistčlanski občinski od-
bor in 4 delegate, ki bodo zastopali
šentjursko organizacijo na VL kon-
gresu SZDL.
Pred dnevi so imeli člani zveze borcev v tovarni emajlirane posode
svoj letni obračun. Iz poročila predsednika je razvidno, da je orga-
nizaciji v minulem obdobju uspelo v sodelovanju z vodstvom delcv-
nega kolektiva rešiti nekatere pereče probleme. Tako so večje šte-
tilo borcev, katerili zdravstveno stanje ne dovoljuje velikega delov-
nega tempa, premestili na druga delovna mesta. Poleg tega so obda-
rili večje število borčevskili družin in uskladili osebne dohodke bor-
cev, tako da se je število tistih, ki prejemajo pod 60.000 dinarjev
občutno zmanjšalo. Posnetek prikazuje delovno predsedstvo nïed po-^
^   ^ „ ^„        (Foto: V. David)
Zbori volivcev v konjiški občini
PRISPEVEK IZGUSOVALI
V teh dneh sta bila na območju
občine Slovenske Konjice sva zbora
volivcev, in sicer v Zrečah ter v Ko-
njicah. V obeh krajih so občani ob-
ravnavali predlog o uvedbi komu-
nalnega prispevka, spremembo sta-
narin in ostale lokalne probleme.
Najživahneje so povsod govorili
o komunalnem prispevku. Tako so
zahtevali pojasnila o višini, pa tudi
o namenu trošenja teh sredstev. Ko-
munalni prispevek bi plačevale go-
spodarske organizacije — za povr-
šine, ki jih imajo v upravljanju,
uporabniki stanovanj pa bi ta pri-
spevek plačevali po površini stano-
vanjskega prostora in od gradbe-
nih zemljišč na ožjem območju vsa-
kega kraja. Denarni zneski so seve-
da različni, za občane najpomemb-
nejše pa je gotovo določilo, ki pred-
videva 150 starih dinarjev letno na
kvadratni meter stanovanjske povr-
šine. Komunalni prispevek bo na-
menjen za ureditev različnh komu-
nalnih del, kot na primer cest, vo-
dovodov, kanalizacij itd. Z nekaj
nad 15 milijoni dinarjev pa prav
gotovo ne bo mogoče uresničiti vse-
ga, kar občane žuli. Zato pa so pov-
darili, da bo treba tako zbrana sred-
stva uporabiti za najnujnejša dela.
ZABELEŽENO   ZA   VAS
ZA STANO-
VANJE GRE
Dragi bralci!
Gornji naslov nima nikakršne
zveze z istoimensko komedijo,
čeprav je res, da bi utegnil no-
siti tudi komične elemente. Gre
v resnici za stanovanje. Za sta-
novanje namreč, ki je bilo kup-
ljeno, a je baje že več mesecev
prazno, kajti njegov lastnik ima
drugje še eno stanovanje. Teža-
ve so najbrž v tem, ker je to sta-,
novanje v neki stolpnici v Celju,
ono drugo pa v drugi občini.
Da ne bo kdo rekel, da gre za
vmešavanje v notranje zadeve
podjetja, ki gotovo ve, zakaj mo-
ra kakšen njegov vodilni član
imeti dvoje stanovanj (saj ga je,
ker ve, tudi kupilo), je treba
vsekakor pritrditi resnici, da pač
lahko navsezadnjie podjetje, ki
ima dovolj denarja, dela, kar ho-
če. Ne glede na reformo. Točno,
toda človeka upravičeno zanima
— kdo pa je tisti, ki ustvarja
denar? Zakaj ne bi mogel imeti
dvoje stanovanj na primer pre-
prosti delavec? Že slišim kon-
struktivno vprašanje: ja, kako bi
ga pa vzdrževal? To je vsekakor
problem, ampak še večji problem
je po moje tudi v tem, ker kdo
morda še enega stanovanja nima!
Ker bi ga lahko imel, če kdo
drug ne bi imel dva! Vidite, v
tem je stvar.
Zdi se, da bo reforma morala
reformirati tudi kakšno tako
mentalitete, ki v svoji »široki di-
• menzionalnosti« ne ve več, kaj
je družbeno moralno in kaj ne.
Vsa čast zaslugam in sposobno-
sti, saj je res, da jih marsikje
še ne cenimo dovolj, toda se vam
ne zdi, da so naturalije v obliki
dveh stanovanj vendarle malce
previsoko plačilo? Vse, kar je
prav, in do tja, do koder je tudi
prav. Človeško bi bilo, če bi no-
silec dveh stanovanjskih pravic
zadržal zase samo eno stanova-
nje (četudi ono drugo še morda
ni opremljeno), drugega pa od-
stopil kakšnemu članu kolektiva,
ki ga morda nima ali pa stanuje
v slabih stanovanjskih razmerah.
Kaj mislite?
Kozorog
POIITIOA ŠOLA PO NOVEM
LETOŠNJA VEČERNA POLITIČNA ŠOLA, KI SO JO SKUPAJ
ORGANIZIRALE VSE POLITIČNE ORGANIZACIJE V CELJU, IZVAJA
PA JO CELJSKA DELAVSKA UNIVERZA, SE NEKOLIKO RAZLIKU-
JE OD DOSEDANJIH, KI IMAJO V CELJU ŽE SKORAJDA DESET-
LETNO TRADICIJO.
Bistvena razlika je predvsem v
tem, da je vsebina zelo aktualna,
predavatelji — znani strokovnjaki
pa so porok za dobro kvaliteto. To
je pritegnilo tudi večjo pozornost in
zaupanje v to koristno idejno-vzgoj-
no obliko dela vseh političnih orga-
nizacij. Letos so trije oddelki — sin-
dikata, ZK in mladine, ki štejejo
okoli trideset slušateljev. Šola bo
trajala še dober mesec, slušatelji se
zbirajo trikrat tedensko, tako da bo
vseh predavanj skupaj za okoli 125
ur.
Program šole je za vse oddelke
enoten in se razlikuje le v enem po-
glavju, ki govori o političnih orga-
nizacijah. Osnova je enaka, vse po-
litične organizacije pa bodo dodale
še nekaj specifičnih oblik in metod
dela. Prvi del predavanj se je ime-
noval »aktualni problemi samo-
upravljanja«. Tu je bilo največ go-
vora o organizaciji podjetij in vseh
samoupravnih organov v delovnih
kolektivih. Drugi del predavanj je
zajel teme iz ekonomske problema'-
tike v luči pogojev samoupravlja-
nja. V okviru teh predavanj so pre-
davatelji razložili večino ekonom-
skih kategorij v okviru gospodarske
reforme, poslovno sodelovanje, za-
ščito pri delu, probleme delitve do-
hodka in podobno.
Poglavje o družbeno ekono^nski
probmelatiki celjske občine je osre-
dnje in najobsežnejše. V tem po-
glavju so zajete vse gospodarske pa-
noge od industrije, kmetijstva in
terciarnih dejavnosti do družbenih
služb, kulture in dela mladine v
vseh oblikah. Predavanja bodo za-
ključena s pregledom svetovnih do-
gajanj ter metodologije dela.
Sedanja vsebina večerne poliitične
šole v Celju se od preteklih razli-
kuje predvsem v izredno močni ak-
tualizaciji celotne snovi. Historiciz-
ma skorajda ni. Prav tako je izosta-
lo obsežno poglavje iz preteklih let
o razvoju delavskega gibanja. Oboje
so predavatelji v skrajšani obliki
posredovali pri ostalih poglavjih.
Tako je snov zanimiva zlasti še zato,
ker so se predavatelji posvetili pred-
vsem aktualnim problemom v pri-
merjavi s problemi delovnih organi-
zacij, iz katerih so slušatelji.   J. Z.
PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET
Spet je zagrmelo v Vietnamu. Po
več kot enomesečnem drobnem spo-
padanju, ki sta imeli v njem obe
strani dvakrat po nekaj dni »po-
čitka«, so zdaj ameriška letala spet
sesula bombe na ozemlje DR Viet-
nam. Ves svet je ta dogodek priča-
koval z deljenimi mnenji in bolj ko
se je nagibala domneva v korist
Amerike, češ saj ne bodo tega sto-
rili, toliko bolj so zdaj vsi prese-
nečeni. Kaj je vzpodbudilo Johnso-
na za takšno odločitev? Kaj ga je
opogumilo, da je razširil bojišče v
razsežnost, ki je enaka nekdanjemu
na južni Koreji? ZDA so osmešene,
zares, četudi s svojo diplomacijo
v varnostnem svetu skušajo prepri-
čati svet, kako si želijo mir v Viet-
namu. Gre za vprašanje, če se bosta
predstavnika obeh Vietnamov sre-
čala na razpravi o vietamski vojni
v varnostnem svetu, ali ne. Mimo
bombnih napadov so se Američani
odločno spopadli za glavno cesto,
ki teče ob vsej obali Južnega Viet-
nama. To cesto so bolj kot ne ob-
vladovale osvobodilne sile in je
Američani niso mogli uporabljati.
Prav ta zagrizena borba za to glav-
no cesto je lahko dokaz, da so se
Američani tokrat odločili za bolj
ko ne totalno vojno, ki bi naj oči-
stila ozemlje Južnega Vietnama. To-
da ta poteza ne bo všeč raznim se-
vernim sosedom.
Kakor so ponekod verska, drugod
politična prepričanja povod za raz-
ne spopade, tako so v Belgiji zelo
pogosti nacionalni spopadi, ki so
prišli do izraza tudi v zadnjih de-
monstracijah rudarjev, v katerih je
bil en rudar mrtev več pa huje ra-
njenih. V Franciji pa so še vedno
v hudi zadregi zaradi ugrabitve ben
Barke, ki zanj še ni znano, če je
morda še iiv. Toda zaradi njegove
ugrabitve se bo reorganizirala fran-
coska policija, v Alžiru po so štu-
denti organizirali velike demonstra-
cije proti kralju Hasanu II. Maro-
kanski zunanji minister Ben Hima
pa zavrača obtožbe proti notranje-
mu ministru Ufkirti, ki naj bi bil
kriv za usodo ben Barke.
V Indoneziji so sicer že pred dne-
vi začeli izpuščati politične zapor-
nike, a verjetno le zategadelj, da so
zdaj prenapolnjene zapore lahko
napolnili s pripadniki kitajske
manjšine. Mnogi terjajo tudi, da bi
vlada ukrepala proti kitajskim do-
pisnikom, ki niso v času nemirov
samo neprimerno poročali, temveč
so se vanje celo vmešavali.
Ob zaključku XI. kongresa KPI
so se bolj ko kdaj koli v zadnjem
času izkazala skupna hotenja par-
tije in njena enotnost, s čimer so
bili dokončno odpravljeni vsi dvo-
mi o razcepljenosti delavskega gi-
banja v najbolj napredni italijanski
stranki. Za generalnega sekretarja
so spet izvolili Luigija Longa.
TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH IN STATUTI
STARE IIШЕ PRAVICE
PREVELIKA NAČELNOST IN INDIVIDUALNOST
ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SRS JE USTANO-
VIL ZAČASNI ODBOR ZA PROUČITEV UREDITVE DELOVNIH VPRA-
ŠANJ IN SPLOŠNIH AKTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ. PRED DNE-
VI SO IMELI NA OBČINSKI SKUPŠČINI RAZGOVOR O TEH VPRA-
ŠANJIH POSLANEC ORGANIZACIJSKO-POLITIČNEGA ZBORA SRS
VLADO CREŠNIK, TAJNIK ObSS VILI SKRT IN PREDSEDNIK STA-
TUTARNE KOMISIJE ObS CELJE JANEZ KOŠCAK. RAZGOVORA
STA SE UDELEŽILA ŠE PODPREDSEDNIK ObS CELJE JANEZ KO-
VACIC  IN  TAJNIK  ObS  CELJE OSKAR NAGLAV.
Iz razgovora lahko povzamemo,
da je V celjski občini uskladilo
svoje statute s Temeljnim zakonom
o delovnih razmerjih do roka (1. ja-
nuarja letos) šele nekaj delovnih
organizacij, medtem ko domnevajo,
da jih je še precej, ki se tega uskla-
jevanja še sploh niso lotili. Tudi v
teh statutih, kolikor jih je pregle-
dala statutarna komisija občine Ce-
lje, ugotavljamo zelo načelne določ-
be, marsikje enostavno prepisana
določila iz TZDR, prav tako pa je
očitno, da se s statuti ukvarjajo v
glavnem posamezniki in organi. u-
pravljianja samo posledično potrju-
jejo spremembe v statutih. Še dosti
bolj kočljivo nastane vprašanje
ustreznosti statutov takrat, kadar
takšen statut sestavlja nekdo izven
podjetja.
Nadaljnji korak v delavski samo-
upravi, ki bi ga morali zdaij že po-
vsod uveljavljati, je uskladitev pra-
vilnikov s statuti v delovnih organi-
zacijah. To bi morale delovne orga-
nizacije opraviti do 8. aprila. Ob
dejstvu, da jé doslej dostavilo ob-
činski komisiji za statute spreme-
njene statute komaj trideset delov-
nih organizacij, se lahko vprašuje-
mo, kako bodo uveljavljali nadalj-
nji postopek in zelo verjetna je do-
mneva, da bodo tudi zdaj levji de-
lež opravili pravniki ali sekretarji v
podjetjih, samoupravni organi pa
bodo samo potrjevali.
Po teh prvih ugotovitvah bi bilo
nujno, da bi v prihodnjem obdobju
delovne organizacije pospešile izde-
lavo usklajenih statutov in da vsaj
ob vsklajevanju pravilnikov s svoji-
mi statuti izhajajo iz večje razprave
s člani kolektivov. Videti je, da so
doslej dosegli v večini podjetij bolj
žrv^ahne in široke razprave samo ob
izdelavi pravilnikov o delitvi oseb-
nih dohodkov, čeprav v tem pod-
ročju zapažamo v glavneni razprav-
ljanje post festum, torej, takrat ko
je pravilnik že pripravljen za spVe-
jem, namesto da bi o zasnovah prá-
\'i1nika najprej razpravljali, šele po-
tem izdelali osnutek in ga znova
predebatirali pred dokončnim spre-
jemom. ^
Z veliko pozornostjo so se v raz-
govoru dotaknili tudi določil ob raz-
pisih. Ugotavljamo lahko, da je ve-
cina razpisnih pogojev prilagojena
zdajšnjim razmeram, kar vsekakor
ni najbolj zadovoljivo s težnjami
večje produktivnosti in splošnih
uspehov. Enakp so načeli vprašanja
o razporejanju delavcev na delovna
mesta, o poskusni dobi, o organih
in postopkih za disciplinsko ukre-
panje in podobno.
Zaključki tega razgovora "dokazu-
jejo, da so delovne organizacije po-
svetile zakonskim spremembam vse
premalo skrbnosti in so večidel
ostale pri načelnosti, ki v konkret-
nem delu podjetja ni mogoče. Zave-
dati se moramo, da je TZDR zares
temeljna listina, ki ne ustreza posa-
meznim pogojem in specifičnostim
posameznih delovnih organizacij,
zaradi česar lahko pride do prime-
rov, ko člani kakšnega kolektiva ne
bodo mogh uveljavljati svojih pra-
vic iz preprostega razloga, ker jih
statut njihove delovne organizacije
ne bo vseboval.
Občinski sindikalni svet, ki je že
doslej spremljal vse delo ob spre-
minjanju statutov in drugih aktov
v posameznih delovnih ojganizaci-
jah, bo v kratkem pripravil skupaj
z zborom delovnih organizacij ob-
činske skupščine analizo o vseh teh
problemih, o katerih naj bi potem
razpravljali proti koncu februarja
ali v začetku marca. Ta analiza in
razprava bo morda učinkovito pri-
spevala k uveljavljanju splošnih
upravnih in samoupravnih aktov v
delovnih organizacijah in prekinila
z dosedanjo prakso bolj ko ne ad-
ministrativnega določanja pravic in
dolžnosti članov v delovnih kolek-
tivih.
Mnogo zanimivega o kaktejah
USPELI PREDAVANJI AVSTRIJSKEGA STROKOVNJAKA V
LAŠKEM IN CELJU
Hortikularni društvi v Laškem in Celju sta pred dnevi poskrbeli
za svoje člane — ljubitelje in gojitelje kaktej — pravcato poslastico
za ta letni čas. V Laško in Celje sta namreč povabili na predavanje
o pravilri;! vzgoji kaktej priznanega strokovnjaka pranza Muika iz
Weiza v Avstriji,. Lç-ta je imel zanimivo predavanje s prikazovanjem
diapozitivov najprej (minuli petek zvečer) v Laškem. Na predavaaije
je prišlo več kot 200 ljudi. V soboto pa je F. Muik predaval o kaik-
tejah celjskim gojiiteljein. Tudi tu je prikazal blizu 250 barvnih dia-
pozitivov kakih 200 različnih vrst cvetočih kaktej. Navzoči v pretesni
dvoranici KZ v Mikloščevi ulici ob pogledu na pravcato mavrico
barvnih cvetov večkrat niso mogli skriti svojega navdušenja. Za
toliko lepih cvetov od rjave do bele barve, kar zmorejo edinole kak-
teje, je malo od navzočih doslej vedelo.
Predavatelj je v skoraj dveurnem predavanju in v razgovoru
o praktičnih vprašanjili gojenja kaktej med drugim povedal, da go-
jijo v družinski vrtnariji v Weizu izključno kakteje — 1500 različnih
vrst. Letno pripravijo za prodajo od 120.000 do 140.000 kaktej. Obisk
avstrijskega strokovnjaka za kakteje v Laškem in Celju je bil do-
brodošel številnim ljubiteljem tudi z^to, ker so si lahko nabavili
več novih vrst kaktej) ki jih je F. Muik pripeljal s seboj v svojem
kombiju. Posamezne kakteje je bilo moč kupiti za 1000 do zOOO
starih dinarjev. K.
Pod Konjiško goro ne bodo več nosili vode
VODOVOD V ŠPITALICU
Z lastnim delom prihranili milijone
v špitaliču in okoliških krajih ob
vznožju južnega dela Konjiške gore
so prebivalci že marsikaj uredili sa-
mi, a med njihove zadnje večje
uspehe šteje vsekakor napeljava vo-
dovoda, ki so ga gradili z lastnimi
silami. Kopali so s krampi in lopa-
tami. Četudi je bilo težavno, ko so
naleteli na kamen. Tedaj so si mo-
rali pomagati z dleti in kovaškimi
kladivi.
Z veliko voljo so zmogli vse te-
žave, saj so se zavedali, da jim bo
dosti laže, ko bo voda sama prite-
kala v hiše, namesto da bi jo morali
še vedno nositi tudi po nekaj sto
metrov daleč, kar je bilo posebej
nevšečno v dneh, ko se pri domačih
opravilih porabi veliko vode. Četudi
niso šteli, koliko je njihovo delo
vredno, vendarle lahko domnevamo,
da bi bilo sicer potrebno odšteti kar
lepe vsote, če bi jim ta dela opravil
kdo drug.
Pridobitev vodovoda bo omogodi-
la v prihodnje tudi dosti bolj ugo-
den razvoj turizma in zato prebival-
ci špitaliča in okolice že zdaj raz-
mišljajo, kako bi si uredili turistič-
ne sobe. Ljudje predvidevajo, da bi
mogli s turizmom lepo uspeti, saj
bili v^eiñjsí pgS|ojîôskoizi«lKe lefcfc
Poletje bi nudilo turistom prijetne
sprehode po okoliških gričih, ki bi
bili pozimi spet prikladni za smuko.
Toda v razvoj turizma ne namera-
vajo kar na slepo, temveč bi si radi
ogledali tovrstno ureditev v Savinj-
ski dolini, ki je v turističnem raz-
voju dosegla že lepe uspehe.
V. L.
OB   RAZPRAVAH   O  SKRAJŠANEM   DELOVNEM   ČASU
USTAVA DOVOLJUJE i Ш
TODA DQ APRILA LETOS BI MORALI IZDELATI, AKCIJSyKp
Po načelnih računih domnevamo,
da je v Jugoslaviji okoli 400 pod-
jetij, ki so uvedla 42 urni tednik.
Številka je sicer majhna, a ob an-
keti, ki so jo pred nedavnim izvedli
v 139 delovnih organizacijah s
skrajšanim delovnim časom, so
ugotovili, da je med njimi sedem
podjetij, ki so zmanjšala obseg pro-
izvodnje, 22 jih je imelo manjšo
produktivnost, a štiri so imela ma-
njši neto-proizvod.
Strokovnjaki so po izvedeni ana-
lizi skušali ugotoviti, v čem so raz-
logi za tovrstne neuspehe v našte-
tih podjetjih. Ugotovili so, da v ve-
čini teh podjetij sploh ne razmišlja-
jo, kaj šele, da bi kaj ukrenili za
dejansko skrajšanje delovnega ča-
sa, temveč da je pri njih v glavnem
dnevna tenia razgovora, kako bi
prebrodili reformo, četudi v notra-
nji organizaciji niso storili še tako-
rekoč ničesar.
Drugo skupino predstavljajo tiste
delovne organizacije, ki še niso za-
čele niti misliti na to, kako bodo
prešle na skrajšan delovni čas. Ve-
čidel se mnoga vodstva podjetij iz-
govarjajo, saj nam daje ustava pet
let časa, da uredimo to vprašanje.
Ta odgovor je pri nas postal že
značilen, saj z vsako stvarjo odlaša-
mo do zadnjega trenutka, potem
pa se lotimo sprememb na vrat in
nos, zaradi česar so potem posledi-
ce neizbežne.
Do aprila bi namreč morala pod-
jetja sprejeti akcijske programe za
prehod na 42 umi tednik, a v veči-
ni primerov se v teh pripravah ka-
žejo napake nekdanje prakse. Vsi
razgovori in priprave ostajajo v kro-
gu »političnih aktivov« in strokov-
nih kolegijev, namesto da bi sproži-
la;-na jš^išo razpqavp me4 ¡fíl«ni: i^fr
lovnega kplejkMya^. Ецакр so se \o-
t^Ù prehoda ца 42 urni tednik tuđi
v fi^djetjih, ki p4^>
bQljsih uspehov.;.,i, a.- -, ^v.s.h^
posebne .¡strok9iim©. kooinisijie so V
podjetjih ugQíavljale, 4a so povsod
ta^ii/ kjer ,«p se pred odločitvijo za
skjrajšsu) delpvQl čas pp^vetovali na
široko ;;s. proizvajalci, dosegli tudi
veçlfç, иџрф^с, kakor poprej z red-
njjjn de^QVjnifa,casoni. Mar ni potlej
nuji^p,,da bi fzač«Ji v naših kolekti-
vih , pravočasna ^'azmišl jati o teh
vpjr^šnjih in jih temeljito r^čistili,
predan potem sklepajo nekaj minut
pred dvanajsto? April je blizu, a
razprave in priprave za sprejem ak-
cijskih programov v naših kolek-
tivih so sila redke in zato bomo mo-
rali vsaj zdaj odločno v široko raz-
pravo, da ne bi ponavljali starih na-
pak.
POPOLNEJŠE KMEČKO ZAVAROVANJE
zdravje kmetovalcev
V KRATKEM VOLITVE V ORGANE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA KMETOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Organizacijo in izvedbo volitev so
prevzele krajevne organizacije Soci-
alistične zveze, ki so povsod opozo-
rile na velik pomen bližnjih volitev.
Skupščina komunalne skupnosti so-
cialnega zavarovanja kmetov bo raz-
polagala in upravljala z milijoni in
milijoni dinarjev, ki jih bodo prispe-
vali kmetijski zavarovanci po stop-
nji od katastrskega dohodka. Zato j
je prav, da z vso pozornostjo izbe- ;
rejo kandidate, ki bodo pravzaprav ;
vodili politiko nadaljevanja in upo-
rabljanja teh sredstev. Ponekod so
kmetovalci že govorili o kandidatih;
omenjali so imena preudarnih ljudi,
ki so si že s svojim dosedanjim de-
lom pridobili zaupanje občanov.
Precej ostrih pripomb pa je med
kmetijskimi proizvajalci sprožuo ti-
sto določilo zakona, ki daje volivno
pravico samo lastnikom posestev,
ne pa tudi odraslim družinskim čla-
nom. Mnogi so menili, da je taka
odločitev krivična.
V celjski občini bodo na teh vo-
linih enotahl izvolili prav toliko čla-
nov skupščine komunalne skupnosti
socialnega zavarovanja kmetov. Pr-
va volilna enota obsega področje
krajevnih organizacij Celja, Svetine,
štor. Pod gradom, Medlog, Ostrož-
no, Dobrovo in Lokrovec ter Šmart-
no v Rožni dolini. Druga volilna e-
nota zajema naselja Lokovine, Do-
brne in Strmca, medtem ko tvorijo
Vojnik, Škof ja va^, Ljubečna, Ir-
novlje in Frankolovo tretjo volilno
enoto. Večina kandidacijskih zbo-
rov bo 6. februarja, nekaj pa jih bo
še teden dni kasneje. Kmetijski pro-
izvajalci pa bodo hkrati opravili tu-
di volitve. Bilo bi prav, da se jih u-
deležijo vsi, saj bodo ob tej prilož-
nosti uresničili eno svojih najpo-
membnejših pravic. ■
Kot smo izvedeli ha tiskovni kon-
ferenci, ki jo je organiziral- celjski
zavod za socialno zavarovanje, so
priprave za volitvç že ponekod
opravljene. Tako je, bilo že minulo
sredo zborovanje in volitve v mo*-
zirski občini,, na območju,: cel j s)fce
občine bo4o volitve in zborovanja
6. in 13. februarja, y šentjurski Љ-
čini so volitve v teli dneh in,pa, p',
februarja. V Šmarju predvidevajo,
da bodo volili 6. in 13. februarjjs^
prav tako pa tudi v Konjicah, it
brežiški občini 12. in 13. na vseh 13
voliščih. V Laškem bodo 13. fobrjj-
arja ob 8. uri.
L B.
ZA 30 "o VEČJI OD
V zadnji številki smo pod tem na-
slovom objavili nekaj podatkov o
gibanju osebnih dohodkov v celjski
občini v letu 1965. Med besedilom
smo omenili, da je povprečje 80.000
dinarjev doseglo še Elektro Celje.
Dopolniti moramo, da velja to pov-
prečje samo za tisti del podjetja
Elektro Celje, ki je na območju ob-
čine Celje, sicer je povprečje oseb-
nih dohodkov v celotnem podjetju
Elektro Celje samo 67.425 dinarjev.
OD
VSEPOVSOD
LJUBNO OB SAVINJI: Nogome-
taši Partizana, ki so v jesenskem
delu tekmovanja v CNP II. razred
zasedli prvo mesto, so že začeh z
rednimi treningi. Želja igralcev in
navijačev je, da bi tudi v spomla-
danskem kolu tekmovanja ostali
na tem mestu ni se tako plasirajo
v I. razred CNP.
MOZIRJE: Občinska zveza za
telesno kulturo je med zimskimi
počitnicami po vseh šolah v občini
organizirala smučarske tečaje, ki
jih je obiskalo okrog 150 šoloob-
veznih otrok, že lani so nabavili
za 400 tisoč dinarjev smuči, letos
pa so med šole razdelili še 500 ti-
soč dinarjev. Odločitev je pravil-
na, tembolj ker so v teh krajih
vsi pogoji za to zvrst športa, saj
so v treh večjih krajih celo smu-
čarske vlečnice.
SLOVENSKE KONJICE: V le-
tošnjih predavanjih o obrambni
vzgoji bodo največ govorili o nalo-
gah prebivalstva pri elementarnih
nesrečah. Na različnih področjih
so se odločili temeljiteje obravna-
vati tiste nesreče, ki jih je največ.
Tako na poplavnih terenih več go-
vorijo o poplavah, v hribovitih o
plazovih itd. Predavatelj Maks
Korber ponazoruje posamezne
stvari Шсј^ШртШ.......
SLOVENSKE KONJICE: Kme-
tijska zadruga je pripravila pro-
gram strokovnega in družbeno e-
konomskega izobraževanja za svo-
je zaposlene.
pohištvo po Zelji
Vsak dan skrbneje si ljudje opre-
mljajo svoja stanovanja. Pri tem pa
jih poskušajo urediti tako, da bodo
v njem resnično lahko sprostili in
spočili svoje telesne in duševne mo-
či. Kljub temu, da je na našem trgu
že precej različnega pohištva, pa
mnogi vendarle ne najdejo tega, kar
so si zamislili. Takim zahtevam bi
lahko ustregla obrt, ki pa bi naroč-
niku morala znati tudi pomagati iz-
birati. S to nalogo se v Celju že dalj
časa bavi obrtno podjetje Mizar, ki
je še pred kratkim poslovalo pod
imenom Mizarstvo in kolarstvo. Mi-
zar ima svoje poslovalnice v Stane-
tovi ulici in v Aškerčici ulici. To
obrtno podjetje, ki je v lanskem le-
tu zabeležilo okrog tisoč poslovnih
primerov, opravlja najrazličnejša
dela. Izdelujejo opremo za lokale,
notranjo pohištveno opremo in stav-
beno pohištvo. гап1ГП1уОг,.јеу da^,,v
Mizarju izdelujejo pohistyo, po дат
črtih, ki jih stranka prjnese s se-
boj, ali pa jih naročijo pri, svoj,jh
zunanjih sodelavcih. Eden iteH je
tudi ing. Jure Plahutar iz Zavoda za
napredek gospodarstva, ki pravi P
deW Mizarja takole:      '    > '    '
»iPrepričar^ s^, je tp ,p9Í4Mt*P
sposobno .izdplati víH? vr^e ррдгедае
in da lahkq zadovolji sei^^cq ;za%èv-
ncgu naročnika. Pi>ç.dv4ei^;pa je po-
membno to, da se v ppdjtjtju .drže
rokov in da je njihovo d<^o solidne
kvalitete. Opremili sp že ycč trgoV'
skill lokalov v Celju — na primer
dve Centrovi samopostrežbi, lekar-
no Center, Elektrotehno, Slovenija-
šport in druge. Opremo so naredili
tudi za laboratorij tovarne emajli-
rane posode in za pionirsko knjiž-
nico. Sicer pa izdelujejo vse vrste
pohištva, tudi iposamezne kose. Pri
svojem delu sodelujejo z nekaterimi
koopvoranti in to tako, da skupaj iz-
delajo tudi tako pohištvo, ki je
opremljeno s kovinskimi, steklenimi
ali kakšnimi drugimi dodatki. Na-
ročniku torej ni treba skrbeti za na-
daljnjo obdelavo, vse to prevzame
Mizar. Imajo pa še eno novost. Ker
je precej ljudi, ki radi sami dokonč-
no obdelajo kakšen kos pohištva,
sprejemajo v delo tudi takšne kose,
ki jih samo strojno obdelajo. Tak
polizdelek lahko naročnik dokonča
sam. Pri mizarju pa lahko kupi tudi
najrazličnejše količine potrebnega
materiala.«
Tako meni o delu Mizarja ing. Ju-
re Plahutar, Njegove pc^ivalne be-
sede pa bi lahko potrdili tudi neka-
teri drugi, ki so z delom obrtnega
podjetja Mizar zelo zadovoljni.
All JE ZIMSKOŠPORTM ■ TlMSTlČNOREKREAajSKI CENTER CELJSKA KOČA-SVETIMA RES
ORGANIZACIJSKI NEDOMŠENČEK?
Pred leti smo rekli: celjski industrijski bazen potrebuje za
delovne ljudi in če hočete tudi za razvoj turizma — rekreacijske
cemtre. Na Golovcu, Gričku, v Frankolovem in na Svetim, ob
Celjski koči... Minilo je nekaj let. Ob morju imamo nekaj sto
postelj, lastnih, kooperacijskih in še kakšnih. Vsaka pomeni več
sto tisoč dinarjev investicij. Celjska koča in Svetina pa zaživita
samo pb nedeljah...
' Obiskali smo več znanih športnih in turističnih delavcev, da
bi izvedeli, kako daleč je z ureditvijo tega idealnega zimskošport-
nega — turističnego rekreacijskega centra CELJSKA KOCA-
S VETIN A. Na naša vprašanja ao tokrat odgovarjali: direktor
miiriborške vzpenjače FRANC ČOP, predsednik smučarskega
kljiba DRAGO ZADRAVEC, član komisije za izgradnjo centra
RUDI StROHMAEIR, predsednik planinskega društva DUŠAN
GRADIŠNIK in idejni projektant ing. arh. JOŽE KOPITAR.
C^: Tovariš čop, vi ste seznanje-
ni ž naravnimi pogoji za razvoj tu-
ristično rekreacijskega centra na
Svetini in Celjski koči. Kaj menite
o tem?      , ^
Vy.Cg?: RČudi me, da je to še da-
ne$ v Celju na dnevnem redu. Tu
ni mogoče reči ničesar, kar ne bi
šlo v prilog za razvoj srednje veli-
kega turističo-rekreacttj skega cen-
tra.^ Tu nimaš kaj reči. Ta stvar
ie izkristalizirana, toda če nekdo
noče nečesa videti — to ne vidi!«
CT: Kaj bi po vašem mnenju mo-
rali najprej narediti?
F. COP: Vsekakor se zediniti. Vsi
nristojïii činitelji bi morali najti
'>skupen jezik«. To je prvo!«
ÇT: Verjetno ste sezanjeni, da so
bili pripravljeni že idejni programi.
Po;jaašqm mnenju je bistvo v nečem
drugem; imamo občutek, kot da
no. vidimo pomena rekreacije.
F. ČOP: »Ne smemo pozabiti, da
bi .iistvaritev oziroma zgraditev re-
kreacij sko-turističnega centra ustva-
rila in ornogočila gospodarsko osno-
vo turizmu in rekreaciji sami.
Dejstvo je, da. edino zimski šport-
nik! in edino v zimski rekreaciji
-ekfeđcije potrebni ljudje sami sebi
olačujejo usluge, ki jih koristijo.
To je vsekakor velika razlika od
nogometa, pa če hočete tudi v raz-
meću do lahke atletike in ostalih
športnih panog, v katere mora druž-
ba v celoti vlagati sredstva ali jih
na^egfesi^ati. Çydi me, da vodstvo
tako n>Qcnò atletskega centra- dovo- '
Ijuje treninge v zasmrajenem celj-
skërn ozračju — čudovita okoliška
pobočja pa ostanejo prazna. Pri tem
pa ne mislim samo na razvijanje
vrhunskega športa, temveč na mno-
žičnost, na rekreacijo delovnega
človeka, Mi smo doslej govorili ve-
liko preveč le o rekreaciji v polet-
nem času, pozabljali pa smo na re-
kreacijo v zimskem času«.
CT: Gradnja rekreacijskega cent-
ra bo vsekakor vezana na investi-
cijska sredstva. Kdo bi naj po va-
šem mnenju največ prispeval?
F. ČOP: »Vsekakor tiste gospo-
darske organizacije, ki bi od nje-
ga imele največ koristi. Sicer sem
pa prepričan, da je v Celju dovolj
agilnih pobudnikov za razširitev in
ureditev zimskega športnega ter re-
kreacijskega centra, ki ga ne more-
ma, ločiti od letnega. Prepričan sem
tudi, da bodo ti ljudje našli pri-
merne posege in investicije, če go-
vorimo o turističo-rekreacijskem
centru .potem najprej sredstva za
■'.ičriica-sedežnico, ki bi zmogla pre-
^a tem za ureditev dovoza, kolikor.
'>t6]in-za ureditev dovoza, kolikor
'•enî^ je polulski most voda od-
"'ceja*!..fi.r^
CT:;.Kolikšne naj bi bile po va-
^esn mnenju investicijske naložbe,
^>de na razmere in potrebe?
.Ft_.ČOP: »Upoštevati bi bilo tre-
'-»a,-da-snežne razrtieie pri Celjski
''::či Ì0; Svetini niso tako idealne,
bi si lahko privoščili predrage
esticije. Vsekakor pa ima Celje
io mojem mišljenju lepo možnost,
••redvsem pa vse pogoje za ureditev
"redtiievelikega zimskošportnega —
-ekreacijskega centra.«
ÇT: Tovariš Zadravec, če se ne
motilólo, ste bili pred leti izvoljeni
v pripravljalni odbor za izgradnjo
rekiegicijskega centra »Celjska koča
— S\''étiná«. Ali bi nam hoteli po-
vedati, zakaj se po tolikih letih ta
zadSVatì; premaknila z mrtve toč-
ti: Zádi^VéC:' »Takrat, ko smo za-
čeli, s to mislijo, je občina imeno-
vala pósébtio komisijo. Pripravili
smo že načrt. To je bilo pred leti.
Občinska skupščina ni imela pra-
vega razumevanja vse do pred dve-
ma letoma. Sedaj je stvar nekoliko
drugačna. Zsi program se je med
tem ogrelo že tudi nekaj drugih lju-
di — tudi v političnem življenju
imajo posluh — to je že nekaj. To-
da pravega vodstva, organizacije, ki
bi stvar prijela moško v roke —
ni bilo. Uspeh pa vidimo.«
CT: Nekateri so mnenja, da go-
spodarske organizacije še vedno
premalo store za rekreacijo zapo-
slenih.
D. ZADRAVEC: »če bi bilo v Ce-
lju tako močno gostinsko podjetje,
potem gostinsko podjetje. Ker pa
tega ni, bi po mojem morala to pre-
vzeti gospodarska organizacija, ki
se ukvarja s prometom — Izletnik
ali Kompas. Seveda ob pomoči osta-
lih gospodarskih organizacij.«
CT: Na zadnjem medmestnem
srečanju smučarskih reprezentanc
mesta Zagreba in Celja, kjer so bili
naši smučarji slabši, je bilo baje
veliko razočaranja. Ali bi to lahko
povezali s pogoji, v katerih se raz-
vija celjsko smučanje?
D. ZADRAVEC: »Tako je. Brez
žičnic lahko vrhimsko smučanje za-
pakiramo.«
Franc čop
CT: če poenostavimo, spada smu-
čanje poleg plavanja in planinstva
v tiste panoge, ki lahko aktivirajo,
ne glede na starost, največjo mno-
žičnost. Kljub temu pa so te pano-
ge še vedno le domena nekaterih
ljudi!
D. ZADRAVEC: »Vsekakor. Vse
dokler ne bomo tudi v te panoge,
za katere ne moreš Xrditì kaj je
rekreacija in kaj turizem — vlaga-
li ustrezih sredstev, in ne aktivirali
našega delavca — do ta čas ja. To-
da to ima varljiv videz.«
CT: « Zlobneži trde, da so naši go-
stinci zadovoljni s sedanjim sta-
njem in da ne kažejo prevelike sme-
losti za nadaljnji razvoj, niti nav-
dušenja za perspektivne posege.
Kaj menite vi o tem?
D. ZADRAVEC: »Če bodo tako
dolgo sejali o tem, kje in kdo naj
ima nočno zabavišče ali rekreacij-
ski center — potem smo na tleh.
Podobno kot turistično društvo. To
je rak rana pri nas v Celju. Imam
občutek, da se preveč izživljajo v
maškaradah in problemih okrog
nje ali v barvnih razgledinicah, na
večje in širše stvari pa pozabljamo
oziroma jih zanemarjamo.« ' /
CT: Tovariš Gradišnik, vi ste že
vrsto let v vodstvu planinskega
društva, ki ga lahko pojmujemo tu-
di kot množično rekreacijo. Kaj
mislite o skupnem rekreacijskem
centru pri Celjski koči, ki je do-
slej spadala pod okrilje planinskc-
skega društva? Tu mislimo pred-
vsem na. pogoj e in razvoj zimsko-
športnega — rekreacijskega centra
Celjska koča — Svetina?
D. GRADIŠNIK: »Mi preveč govo-
rimo. Misel o rekreacijskem centru
Celjski koči in na Svetini je že sta-
ra pet let. Narejeni so bili že idejni
projekti. Od takrat pa do danes
še nismo praktično ničesar naredili.
Vsa vlaganja, kolikor jih je bilo,
se dajo po vrednosti primerjati z
vlaganji v kak gostinski obrat.
Da je Celje za širši in ne samo
tranzitni turizem zanimiv kraj —
nam je znano že od nekdaj. Da je
bil pred vojno turizem v Celju bolj
razvit — to je kljub pogostemu go-
voričenju dejstvo! Kajti tako, kot
je danes, brez sleherne zabave, brez
večjih prireditev — hi bila utopija
zahtevati kaj več, kot pa samo tran-
zitni turizem.
Tak rekreacijsko-turistični cen-
ter je v Celju nujen. To tembolj,
ker imamo zanj idealne naravne po-
goje. Prva naloga za uresničitev te
zamisli je približanje centra k me-
stu z žičnico. Od Pečovnika do
Celjske koče.«
CT: Kakšno vlogo naj bi pri tem
odigrale gospodarske organizacije?
D. GRADIŠNIK: »Podobno kot
štorska železara. Danes več verjetno
ni potrebno govoriti o pomembno-
sti rekreacije.«
CT: Zunaj naših občinskih meja
krožijo krilatice na račun investi-
cijske politike. Tu omenjajo pred-
vsem drsališče. Celjsko kočo in ne-
dograjen stadion. ,
p. GRADIŠNKI: »Zdi se mi lo-
gično, da se vsakdo poteguje in
skrbi za tisto »hobijsko« delo, za
katero je poklican. Jaz ne zamerim
vodstvu AD Kladivar za tribuno.
Dobro da jo imamo, kajti to društ-
vo je poneslo v svet ime Celje, ne
pa nogometno moštvo, ki nam je
pobralo marsikakšen milijonček.
Toda tudi nogometašem ne more-
mo zameriti; vsi ti faktorji skupaj
pa bi morali, prepričan sem tudi,
da bi lahko našli skupen jezik za
gradnjo rekreacijskega centra. Gle-
de na razmere pa se mi zdi, da bi
moral biti nekdo, neka organizacija,
ki bi vsa ta stremljenja, želje in
■deje izpeljala.
Danes namreč ne moremo govori-
ti o čisti rekreaciji, športu ali tu-
rizmu, zato bi morali gledati pred-
vsem tudi na vrednost za gospodar-
isko.- sfcUipnost. Za izvedbo tega pro-
Trama "pa bi morali vključiti in an-
gažirati tudi in predvsem politične
organzacije, da bi pripravili skupen
delovni program, ki bi ga nato do-
sledno izvajali. Tako pa hočemo
rekreacijski center pri Celjski koči,
Štor j ani na Svetini, kot da to ni
eno in isto, Žalčani na Mrzlici... «
CT: Znano je, da imata neposred-
ne in materialne koristi od turizma
trgovina in gostinstvo. Kaj menite,
kakšen delež naj bi ti panogi imeli
pri gradnji rekreacijskega centra?
D. GRADIŠNIK: »Saj, zdaj smo
pa tam... Kaže, da so ti naj bolj
pasivni pri teh stremljenjih!«
CT: Kaj pa turistično društvo?
D. GARDIŠNIK: »Že samo ime
pove — ko govorimo o turizmu —
da bi morali biti oni glavni akterji.
Če ne drugje, »vsaj pri populariza-
ciji, da bi zainteresirali, kolikor že
niso, samo da ni nikogar, ki bi vse
te želje povezal — gospodarske or-
ganizacije. S tem društvom si že-
limo tesnejšega sodelovanja in
skupnega programskega dela.«
CT: Po nekem dogovoru bi naj
letos št or j ani zgradili prvo etapo
žičnice — sedežnice. Kot vemo s
tem ni nič. Postavili pa so na Sve-
tini majhno vlečnico.
Dušan Gradišnik
D. GRADIŠNIK: »Drži, kljub ob-
ljubam in skupnem programu, da
bodo letos uredili prvo etapo s
tem, da bi po severnem pobočju od
Vručevega doma potegnili žičnico
(600 metrov), tega niso naredili. Ne
vem, zakaj. PostaviM pa so malo
vlečnico. V redu, zadovoljni smo,
da je tudi ta, toda s tem je za ne-
kaj časa — najmanj za leto dni
odmaknjena gradnja glavnega pro-
jekta. Ne trdim, in ne bi rad, da bi
izzvenelo, kot da smo ljubosumni
ali da čemu nasprotujemo, ne, to
je v redu, saj imamo zopet en ob-
kejt več, toda postavitev vlečnice
ni bila v smislu planske in akcij-
ske izgradnje tega področja.«
CT: Tovariš Kopitar, vi iste član
komisije za izgradnjo in ste nare-
dili tudi prve idejne projekte. Kaj
mislite o pogojih in dosedanjem
razvoju rekreacijksega centra Sve-
tina — Celjska koča?
Ing. J. KOPITAR: Pogoji za iz-
izgradnjo tega rekreacijskega cent-
ra vsekakor so. Sneg se na teh te-
renih zadržuje tri do tri in pol me-
sece, kar je pravzaprav za gojitev
zimskih športov na našem področju
kar precej. Posebno Celjska koča
je že iz predvojnih časov tradici-
onalna smučarska postojanka in jo
je kot tako treba tretirati. Najprej
so dobro voljo za izgradnjo poka-
zali smučarji. Gozdno gospodarstvo,
ki so pričeli krčiti gozdne površine
in pripravljati smučarske terene za
vsakogar, ne samo za aktivne tek-
movalce. To je bila tudi prva na-
loga novoizvoljenega gradbenega
odbora. Pozneje so uredili tudi
parkirne prostore in postavili vleč-
nico, ki pa danes že ne zadošča. Pri
Svetini pa vlečnica ni najbolje po-
stavljena, saj so na tistem mestu
snežni pogoji slabši.«
CT: Kakšna pa je bila dosedanja
gospodarska politika pri izgradnji?
J. KOPITAR: »Do sedaj je bilo fi-
nanciranje s strani občine in GG
dokaj dobro. Za objekte, ki so sedaj
na vrsti, pa ni podjetja, ki bi to
stvar prevzälo v izgradnjo, skratka,
najti je treba tistega, ki bo kon-
kretno gradil. Vse bi morali reše-
vati plansko v okviru občine in v
okviru podjetja, ki bi gradilo. Po-
trebna pa bi bila skrb občine za ce-
loten kompleks, ne pa, da za Svetino
skrbijo samo v štorah, za Celjsko
kočo pa samo v Celju.«
CT: So kakšni obeti za bližnjo
prihodnost?
J. KOPITAR: »So, čeprav se ne
da zgraditi vsega naenkrat. Že letos
moramo postaviti pri Celjski koči
še eno vlečnico, za katero bi bilo
J predračunu dovolj 10 do 12 mi-
lijonov starih dinarjev. Pozneje tudi
vlečnico na Svetini od Vrunčevega
doma, ki bi bila po projektu dolga
800 m. Misliti pa bi bilo treba tudi
na to, da Celjska koča in Svetina
ne bi bila zgolj zimski, ampak tudi
letni rekreacijski center.
CT: Tovariš Strohmaier, poleg tega,
da ste bili član komisije za razvoj
in ureditev rekreacijskih centrov,
ste tudi sami delali za razvoj zim-
skošportnega — turistično rekrea-
cijskega centra »Celjska koča —
Svetina«. Kaj menite, zakaj je pri
reševanju tega toliko težav?
R. STROHMAIER: »Težave nasta-
nejo vsepovsod, kjer gre za sredst-
va. Toda v zadnjem času, predvsem
v minulih dveh letih, smo dosegli
le znaten korak naprej. Poleg tega
nam je pomagala tudi občina. Žal
tudi letos v občinskem proračunu
ni sredstev za rekreacijo... Po mo-
je bi morali skupno z gospodarski-
mi organizacijami in občinsko skup-
čino sestaviti poseben odbor ali
komisijo in naj tj način za skupno
financiranje.
Ko smo ponudili Izletniku, da bi
prevzel investiranje ob pomoči go-
spodarskih ter drugih interesmh
organizacij in'občine — je odkonil
z obrazložitvijo, da bi bila ta in-
vesticija prevelik riziko .. ; •      ."^'^
Možnost, bi bila, da bi prevzela
investicije celjska gostinska pod-
jetja, vendar so ta preveč razbita.
Turistično društvo nam je dajalo
moralno oporo — do kookretnega
dela pa ni prišlo.«
Za rekreacijo delovnih ljudi smo in
še vlagamo znatna sredstva. Gradi-
mo, kupujemo in kooperiramo na
morju, v gorah in še kje. Kakor se
kdo znajde in kakor se komu zazdi.
Priznajmo — stihijsko.
Naš namen in smisel razgovora
ni bil, da bi omalovaževali vloženo
delo in trud — želeli smo le naka-
zati, kako delamo. Žal se zaradi
tehničnih ovir niso mogli razgovora
udeležiti še nekateri toviulši, da bi
to vprašanje osvetlili z vseh strani,
vendar je kljub temu v razgovoru
nešteto misli, ki lepo Ilustrirajo
razmere...
Razgovor pripravila in uredila
J. Sever in E. Goršič
Medtem ko drugje pobirajo lepe denarce od zimskega turizma, se Celjani še vedno sprašujejo
»ali se splača«. Medtem ko na Pohorju preštevajo    v stotakih avtomobile — pri Celjski koči in
Svetini pa v deseticah goste, ostaja vprašanje: doklej? Odgovor je jasen: še precej časa ob ta-
kem delu in organizaciji.
DELO ROGAŠKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
Več pomoči gasilcem
Pred dnevi so se gasilca iz Rogaške
Slatine zbrali na občnem zboru. To
prizadevno gasilsko društvo je lani
praznovalo 85-Ietnico svojega delo-
vanja in so v vseh teh letih dosegli
veliko uspehov, še posebno pa so
ponosni na žensko desetino iz ga-
silskega društva Kozje, ki je leta
1964. zasedla prvo mesto na držav-
nem prvenstvu.
Rogaški gasilci skrbe za požarno
varnosti 29 vasi. Imeli so več ga-
silskih vaj, pogasili požar, ki ga je
zanetila strela in uvedli dežurno
službo v kinodvorani, da bi gledal-
cem tako omogočili prijetno po-
čutje. Društvo je razmeroma dobro
opremljeno, resno pa se bavijo z
vprašanjem, kako bi nabavili ga-
silski avto. Zanimivo je, da delovne
organizacije, ki bi prizadevnim or-
ganizacijam prav gotovo lahko po-
magale, niso pokazale veliko razu-
mevanja. Pa tudi o požarni varnosti
v podjetjih ne razmišljajo veliko.
Zato so na zboru sklenili, da ne
morejo prevzeti odgovornosti, za
gašenje požarov, če ne bodo v krat-
kem zbrali sredstev za nakup ga-
silskega avtomobila. Te dni bodo
začeli z zbiralno akcijo
Ko so rogaški gasilci govorili o
svojih problemih, so ugotovili, da
je mfed člani še zmeraj malo inte-
lektualcev, da se postavka za ga-
silstvo v občinskem proraoimu ni
menjala že nekaj let in da je že čas,
če bi vsaj v večjih krajih zaposlili
vsaj nekaj poMionih gasilcev.
Sicer pa so sprejeli pester delov-
ni program, ki zagotavlja plodno
delo tudi v prihodnjem obdobju.
OGLAS V VESTNIKU
NÉPÚJSÁG
RADIO MURSKA SOBOTA
MALI OGLASI
tedniku vzhodne Slovenije
trasiranje zanesljivega poslovnega uspeha
tednik Madžarov na Slovenskem
slovenska in madžarska oddaja
Cenjene interesente za naročila gospodarsko-propagandnih storitev
v teh javnih informacijskih sredstvih še posebej opozarjamo na
upoštevanja vredno kupno moč prebivalstva Pomurja s tujimi pla-
čilnimi sredstvi,
v Vestniku in Népújságu
Ф Gospodinjske pomočnice # Zaposlitve za redne in sezonske de-
lavce # Prodaje in nakupi
NAROČILA — INFORMACIJE — PONUDBE S CENIKOM
Gospodarsko-propagandna služba
Murska Sobota
Kidričeva 4
Telefon št. 21-064
z LASTNIMI
ROKAMI
Na letni konferenci krajevne or-
ganizacije Socialistične zveze v Jer-
neju pri Ločah so ugotovili, da je
med vsemi najbolj aktivno prosvet-
no društvo, ali bolje povedano —
njegova mladinska sekcija, ki je v
tej sezoni že uprizorila komedijo
Krapi. Dvakrat so ise igralci pred-
stavili na domačem odru, gostovali
pa so tudi v Ločah, Poljčanah, Po-
nikvi, Šentjurju in v Zrečah. Sedaj
študirajo igro Divji lovec, ki jo bo-
do spomladi uprizorili na prostem.
V zadnjem obdobju lanskega leta
je šola v Jerneju dobila vodovod.
šola, ki dela.v dypji stavbah, je bila
doslej pravzaprav brez vode, saj je
bil v bližini prve samo studenec,
druga pa še tega ni imela. Vodovod
so prebivalci napeljali sami, poma-
gali pa so tudi učenci jernejške šole,
ki so sami naredili celo rezervoar.
Nekaj sredstev za material je pri-
spevalo prosvetno društvo, nekaj
krajevna skupnost, drugo pa cen-
tralna šola v Ločah.
o DELU KLUBA ŠMARSKIH ŠTUDENTOV
Še več v domačem kraju
ŠTUDENTI SO SE ODLOČILI ZA VEČJO AKTIVNOST
Ob prelomnici koledarskega leta
so študenti — člani šmarskega klu-
ba — poračunali s svojo lansko de-
javnostjo in si začrtali nove naloge
za letos.
Poročila in razprava na letni
skupščini sta pokazali, da je dejav-
nost kluba nekoHko popustila. Toda
študenti niso ostali samo pri ugo-
tovitvi, temveč so iskali tudi raz-
loge. Večjo aktivnost kluba pogoju-
je precejšnja razkosanost območja
občine, zaradi česar so razkropljeni
tudi študenti, kar onemogoča bolj-
še skupno delovanje. Hkrati so ugo-
tovili, da tudi odbor kluba ni sto-
ril vsega. Vendar uspehi kljub te-
mu niso izostali. Organizirali so
akademski ples v Rogaški Slatini,
več predavanj, anketo o socialnem
poreklu srednješolcev in še nekate-
re tovrstne akcije, študentje zatrju-
jejo, da bi bili njihovi uspehi še
večji, če bi bili imeli večji stik z
organizacijo ZM v Šmarju, ki si ga
— kot vse kaže — niso znali urenti.
Vsega pa tudi ni kriv odbor, tem-
več je zapazna precejšnja nezainte-
resiranost precejšnjega kroga štu-
dentov. V mnogem so klubovo de-
javnost ovirala tudi pomanjkljiva
finančna sredstva, a v novem ob-
dobju jim obljubljajo v občini tudi
v tem večjo podporo. Zaradi teh
ugodnih perspektiv se je klub od-
ločil, da bo letos opravil vrsto na-
log, ki bi jih naj v glavnem izvedel
v domačem okolju. To sodelovanje
niso omejili samo na počitniški čas,
temveč tudi v času študija naj bi
študenti sodelovali z domačo mla-
dino in odraslimi, saj so lahko že
doslej ugotovili veliko korist take-
ga sodelovanja za kultumo-prosvet-
ni razvoj v svojem kraju. Takšno
sodelovanje je doslej zelo uspelo
v Kozjem, na Puštanju in Šmarju.
Zdaj so si študenti zagotovili stalno
oddajo tudi v Radiu Šmarje, kjer
:'0do seznanjali občane o svojem
delu in življenju v času študija.
Da bi dejavnost še bolj razširili,
so se odločili za ustanovitev pod-
odbora študentov v Mariboru. V
načrtu imajo, da bodo pripravili
razstavo fotografij iz življenja štu-
dentov in razstavo Staneta Jagodica,
člana kluba in študenta akademije za
likovno umetnost. Mimo tega ima-
jo v načrtu še več drugih priredi-
tev, ki jih bodo pripravili v doma-
čih krajih, bodisi posamezne skupi-
ne študentov ali klub kot celota.
Sklepi in načrti za delo študentov
so lepi, zdaj ostaja samo vprašanje,
če bodo vse to uresničih.
Milenko Strašek
80 LET FRECETOVE MAME
To, da mamica sama nakupuje,
kuha in Otpravlja podobne gospo-
dinjske stvari, se zdi vsem popol-
noma normalno — najbolj pa ma-
mici sami, saj pravi, da delo člove-
ka krepi in mu daje voljo do živ-
ljenja. Pa tudi to, da se mamica
kar naprej šali in da še vedno rada
zapoje, nikogar ne čudi. Saj poje
skorajda že tako dolgo, kolikor je
na svetu. Ko je bila še majhna de-
klica, je mnogokrat zapela tudi Be-
njaminu Ipavcu, ki je hodil mimo
njihove hiše v Šentjurju in se zme-
raj znova čudil punčki, ki več poje
kot govori. Teh srečanj se mamica
še danes rada spominja.
Kadarkoli vidim Frecetovo mami-
co, vedno znova pomislim, da se
pravzaprav sploh ne spreminja.
Zmeraj je bila pogumna, urna in
vedra. Danes pa, ko jo gledam sredi
njenih že da\'no odraslih otrok, ve-
likih vnukov in celo male pravnu-
kinje, se mi zazdi, da je nekoliko
drobnejša kot sicer. Toda — samo
drobnejša. Kdaj pa kdaj ji sede na
kolena kakšna odrasla deklica in v
mamičinih očeh se zazrcali tako ze-
lo, zelo veliko nežnosti. Poboža po
glavi velikega vnuka in se skloni k
pravnukinji, ki jo ipo vsej sili hoče
objeti.
Drug za drugim prihajajo k njej
njeni otroci. Vsak jo objame, po-
Ijoiibi in ji čisto tiho— tako, da ne
bo nihče drug slišal — zašepeče na
uho samo svojo čestitko. Da bi bila
zdrava, mamica, še dolgo, dolgo let!
Potem zapojo. Pojo o zvonovih
in daljnih dragih. Takrat se mamica
ozre nad pianirio, kjer visijo tri zla-
to uokvirjene spomenice: Blaž, Mi-
lan in Viktor — mož in njena dva
fanta, trije, zaradi katerih je toliko
prejokala, trije, ki jih je ugrabila
smrt in zrezala v materino srce ve-
like brazgotnie. Takrat ji je srebro
pobelilo lase, takrat je pozabila na
pesem in smeh.
»Veš, dogodki med vojno so se
zvrstili s takšno naglico, da se da-
nes res ne spomnim več vsega,«
pravi »in vendar so bili v tistih le-
tih dnevi, ki jih ne bom nikoli po-
zabila.«
Iz prvih dni okupacije se Frece-
tova mama spominja številnih na-
rodnozavednih ljudi, med katerimi
je bilo tudi mnogo taikih, ki njiho-
vih imen ni nikoli zvedela. Pa saj
tudi spraševala ni. Takrat to ni bilo
važno, le da so vsi enaiko mislili.
V Frecetovo hišo so prihajali Tone
Grčar, takratni sekretar mestnega
komiteja Komunistične partije, pa
Rado Iršič, Miloš Zidanšek, Biba
Rok, inž. Štefka štiblerjeva, mnogi
kurirji, aktivisti.
le jeseni leta 1941. se je okupator
znesel nad zavedno družino. Zaprli
so hčerko Marico, Viktor in Franci
z ženo pa sta se umaknila na Do-
lenjsko, odkoder so skupaj odšli v
partizane. Ko so kmalu za tem za-
prli še očeta ter vzeli s seboj sinova
Bineta in Milana ter hčerko Danico,
je mamica ostala doma samo s
hčerko, ki je (takrat prisbežala iz
Splita v Celje. Potem so prišli tudi
ponjo, soočili so jo z Marico in ju
s tem hoteli prisiliti, da bi govorili,
da bi izdali ljudi, ki so jima toliko
pomenili. Pa nista, preveč je bilo
sovraštva, preveč trdne volje, Niko-
gar niso zlomili — vsaj na zunaj ne.
Le, ko je zvedela, da so sina Milana
ustrelili kot talca, je mamica joka-
la dneve in noči...
Bineta in očeta so odpeljali v
Mauthausen, kasneje pa zaprli še njo
in Danico. Skupaj sta menjali pet
taborišč. Potem pa je prišla svobo-
da, pregnani so se vrnili domov.
Tu je mamico čakal nov udarec.
Zvedela je, da ji je smrt ugrabila
še dva njena draga: moža, decem-
bra 1942. med transportom v tabo-
rišče smrti Dachau in sina Viktorja,
ki je kot partizan padel istega leta.
Mamica ima danes njiihove ispjome-
nice, v sebi pa veliko, veliko ljubez-
ni. In kadar s še prav nič tresočo
roko obriše prah z okvirov treh spo-
menic, ji v očeh poleg solza zable-
sti ponos. Njeni fantje!
Kljub vsem udarcem življeaija je
pri osemdesetih letih še zmeraj mla-
denka. Mlade so njene misli, mlada
njena ljubezen, ki se z vsakim no-
vim vnukom in pravnukom še obo-
gati. In morda je prav to njeno ču-
stvo številčno Frecetovo družino ta-
ko trdno povezalo, da so kot ran-
jeni, če katerega od njih ni.
Kaj pa želje ob osemdesetletnici?
»Samo zdravja,« pravi »pa mogo-
če to, da bi bili kmalu vsi doma.
Starejšega vnuka imam v Alžiru,
drugega pri vojakih. Maja, pravita,
da prideta. Saj bo kmalu maj, kaj-
ne?«
Seveda, in še veliko drugih, na-
slednjih naj Frecetovo mamico zdra-
vo in čilo obsuje s cvetjem 1
I. Bumik
KAPELNIK  t
JOSIP MAZEJ
Pred dnevi so številni šoštanjčani
spremili k zadnjemu počitku usta-
novitelja in dolgoletnega kapelnika
Šoštanj ske godbe, ustanovnega in
častnega člana društva upokojencev
kapelnika Josipa Mazeja. Pokojnik
je v pravem pomenu besede vrstnik
narodnih prebuditeljev Šaleške do-
line. To dokazuje tudi njegova živ-
ljenjska pot.
Ko je končal glasbeno šolo na Du-
naju, se je kot šoštanjski rojak vr-
nil v svoj rojistni kraj, kjer je že
prvega januarja 1905. leta ustanovil
prvo slovensko narodno godbo na
Spodnjem štajerskem. Že v nasled-
njih letih je javno nastopal in kon-
certiral v narodnih domovih v Celju,
Mariboru in Ljubljani, pa tudi ta-
krat, ko je nemški šovinizem prodi-
ral na Spodnjo štajersko.
Josip Mazej pa ni bil samo dolgo-
letni kapelnik in godbenik, temveč
se je kot zaveden narodnjak udej-
stvoval tudi v sveh naprednih slo-
venskih društvih. Po razsulu avstro-
ogrske monarhije so Josipu Mazeju
odkazali mesto na Siciliji, vendar
mu je uspelo pravočasno pobegniti
čez mejo in tako se je leta 1918 vr-
nil iz Postojne — kjer je služboval
od leta 1909 — vrnil v Šoštanj. Tam
je vodil godbeno društvo Zarja, ka-
terega naslednica je današnja tovar-
niška godba. To godbo pa je vodil
do leta 1946, ko so mu popešale mo-
či in je stopil v zaslužen pokoj.
Smrt ga je ugrabila v 84. letu sta-
rosti.
F. S.
ZBXCEVA mama p«i DEVETĐKSETIH
Pod hribom Bukovica stoji domar
čija. Pri žbnčanu, pravijo Megojni-
čani, Zabukovčani in Grižani. Po-
znata je ta hiša, saj je tu doma
JULKA CILENŠEK, ki bo dvanaj-
stega februarja obhajala devetde-
seto obletnico.
žarki zimskega sonca, ko vstopim
in vprašam.
. 3- -Prosim,  JULKO  CILENŠEK
iščem, kje naj jo najdem?
— Hudimana, to sem pa jaz! raz-
ločno odgovori drobna ženica, ki ne-
kam zravnano sedi na divanu in pre-
bira revijo »Tovariš«.
Nisem mogel verjeti očem. Tako
l^repka in vsak čas jih bo napolnila
devetdeset! Na videz šibka, nekam
Predrobna, a temne oči so še vedno
^ive, rekel bi — malce hudomušne.
.-7 In vi še berete? vprašam, ko
^idim na polički kakšnih petnajst
»Tovarišev«.
— Berem, seveda berem. Sarrio
»telege« si moram pripeti na oči, je
rekla in snela naočnike. Pa tudi ču-
jem še kar, če ne pa malo povrtam
po tehle obročkih. Kaj me tako gle-
date?
— Ne morem verjeti, da jih boste
dvanajstega februarja našteli devet-
deset!
— To pa že ni taka reč. O, saj
pravim, zdi se mi, kakor da sem
se lani rodila. Pred dnevi me je ne-
kaj prijelo v kosteh. Naši mi dopo-
vedujejo, da je gripa. Pa ni. Revma
bo, revma pa ničesar drugega. E,
bo že minilo. Veste, vsako leto se
spravljam v Griže, tja na britof, pa
nikoli ne utegnem.
In njene črne oči tako toplo ža-
rijo, nekam igrivo se obračajo pod
še kar gladkim čelom.
— Hm, tamle, pred kakim ted-
nom, ponoči je bilo, me je pa že
tako tule notri v prsih prijelo, da
sem si rekla: Julka, zdaj se pa le
pripravi, Matilda te vabi v goste. Ja,
pa ne vem, kje je ostala. K meni
je ni bilo. Pa saj sem še mlada. Kar
poglejte, še zobki niso porasli...
— Žbnčeva mama, povejte mi ne-
kaj o vašem življenju, jo poprosim,
ko vidim, koliko dobre volje je v
tej drobni ženici, skromnost je nje-
na navada in knjiga ji je nad pol
stoletja najboljša prijateljica.
— Ah ja, o sebi pač nimam kaj
govoriti. No ja, pa naj bo, če ho-
čete kaj o meni čenčati. Megojni-
čanka sem, rojena 1876. Oče je bil
rudar, mama je doma gospodinjila,
pa kocko smo imeli in malo zemlje.
Za šiviljo sem se tudi izučila in mo-
ža sem si kmalu izbrala. Enaindvaj-
set let sem bila stara, ko je prišel
fant doli iz Zabukovce. Ni bil slab,
sem kar dobro izbrala. Tam pod
Zabukovico sva imela prvo doma-
čijo. Mlake so bile naokoli in žabe
so kar naprej kvakale. In menda se
je pri nas najprej reklo pri 2ab-
ničanovih. Pa ljudje tako radi kako
črko pojemo in zdaj sem jaz žbn-
čeva. Otrok pa sva imela deset. O,
pa sva vse dobro vzgojila. Mož je
hodil na rudnik, jaz pa sem doma
šivala in pazila na otroke. Včasih
sem imela tudi po štiri vajenke. Ši-
vala sem podnevi, ponoči. Vse za
naše otroke. Rada sem jih imela,
otroci so mi bili vedno največje bo-
gastvo. Z možem sem živela osem-
inštirideset let. Veselje sem imela
z otroki, žalost pa je prišla z drugo
svetovno vojno. Veste, pri Nemcih
je bila naša hiša slabo zapisana.
Dva sta umrla v taborišču, drugi so
bili partizani. Peter šprajc je bil
moj zet, Cilenšek Rudi prav tako.
Moji hčeri sta bili njuni ženi in
njih otroci so tudi odšli v gozdove.
Nado sem imela zelo rada. Padla je
nekje pri Moravčah. Prekopali smo
njene posmrtne ostanke. Poglejte
skozi okno. Tamle, tištale vzpetina,
tam zdaj počiva, še kot otrok se
je na tistem prostorčku vedno igrala
in zdaj je tam njen zadnji dom____
V življenju nisem kaj dosti jokala.
A ko so padali naši, se mi je trgalo
srce in solze so tekle kar same.
Za trenutek je obstala njena ži-
vahnost, potem pa je rekla:
— Poznate šprajca, tistega Petra,
ki je bil predsednik okraja? Dober
pobič je ta vnuk. Pripelje se z av-
tom in reče: Mama, zdaj pa greste
ž menoj! In se vozim z avtom, gle-
dam prelepo naravo in diham.
— O, Julka, žbnčeva mama, saj
si še mlada!
— Mama, zares ste še mladi. Za
vašo devetdesetletnico vam želimo
še mnogo, mnogo mladosti!
—dk—
Na skrajni levi žbnčeva mama, nlen
vnuk Šprajc Peter, nato še hči
Slavka z možem.
DOGODKI
V AFRIKI
Ne mine dan, da se v Afriki in
njenem političnem življenju ne bi
pripetilo kaj novega. Tem zanimi-
vim dogodkom je celjska delavska
univerza posvetila Torkovo tribuno,
ki bo 8. februarja v veliki dvorani
Narodnega doma. O Afriki bo govo-
ril direktor časopisne agencije Ta-
njug za Slovenijo Franček Dreno-
vec, svoje besede pa bo ponazoril z
lepimi barvnimi diapozitivi.
PRED PREMIERO SARTROVIH »UMAZANIH ROK« V SLG CELJE
ISCEMO Í10VEKA Ш BESNIÍNOST
RAZGOVOR Z REŽISERJEM KRIŽ AJEM IN IGRALCEM KASTELICEM
Kadarkoli slišimo za Sartra, ima-
mo v mislih nekaj nenavadnega, če-
tudi si moramo potem, ko smo se
z njim ali vsaj s kakšnim njegovim
delom spoznali, priznati, da smo
spoznali del sebe in del življenja.
Spoznali, a vendarle nismo ostali
pri golem zaključku spoznanja, tem-
več smo s tem že zaznali v sebi no-
vo težnjo spremenljivosti. V tej
preprosti spoznavnosti je vsebovan
že tudi delček eksistencialističnega
oblikovanja nazorov in hotenj, ki
temelji na zaznanem dejstvu, da
se ljudje radi v določenem položa-
ju in okolju zabarikadirajo in vztra-
jajo v »zagotovljenem ugodju« ali
pa skušajo to okolje spremeniti in
s spremembo dosežejo boljšo ali pa
tudi slabšo eksistenco. V zadnjem
primeru je nujno določeno tvega-
nje, v prvem življenjska pasiviza-
cija in izolacija.
In naš čas je takšen, da išče spre-
menljivost in razgibanost, teži k no-
vemu in izpopolnjenemu, četudi ni
vedno vnaprej prepričan, da je vse
novo že tudi popolno. V nas vseh je
tveganje, ki vodi v razgibanost, a
mi smo, ki moramo odbirati med
dobrim in slabim, med vzvišenim in
podllim, med lepim in grdim.
Nocoj se bo tudi celjsko gleda-
Dšče srečalo z novo preizkušnjo in
hkrati z drugimi se bosta s to pre-
izkušnjo srečala tudi režiser Franci
Križaj in igralec Drago Kastelic. Re-
žiser Križaj se je po šitudiju svetov-
ne književnosti in režije na akade-
miji za igralsko umetnost srečal v
nekaj kratkih letih plodnega dela z
vrsto raznovrstnih poustvarjalnih
del na odru, pri televiziji in v filmu.
»V glavnem sem zadržal svoje nav-
dušenje za gledališče in film, med-
tem ko pri televiziji nisem našel
prave opore. Zelo rad imam organi-
zirano in dosledno delo, medtem ko
se spominjam iz tistih časov, ko sem
bil pri televiziji, da je bilo vse pre-
več improvizacije,« je pripovedoval
pretehtano Franci Križaj. »In prav
s tega stališča lahko priznam,« je
nadaljeval, »sem se navdušil za delo
v Celju. Toliko volje, prizadevnosti
in resnobe, kolikor sem jo našel v
celjsikem igralskem zboru, še nisem
¿recaí áikjer. Zares je tekst težak in
bi bilo vsakršno poigravanje lahko
zelo škodljivo. Tega se zavedajo tu-
di igralci. Toda občutek imam, da
je v njihovi prizadevnosti še nekaj
več, namreč zavest, da je danes gle-
dališče v Celju na preskusnem kam-
nu in da morajo zato pokazati vse
svoje sposobnosti. Sam jim skušam
v tem prizadevanju pomagati, koli-
kor morem in znam in upam, da bo-
mo uspeli.«
Režiser Križaj je zabeležil že ne-
kaj uspehov, med temi je vrsta re-
žij v Križankah, tudi Kozakova Afe-
ra, in režija filma Zarota, četudi se
je pri filmu uveljavil predvsem kot
asistent režije pri večini slovenskih
filmskih režiserjev. S svojim dose-
danjim režiserskim delom je zasle-
doval resničnost in na vprašanje,
kako se je lotil Sartra, je odgovo-
ril: »Vselej in povsod iščem človeka
a zdaj, ko zaključujemo vaje, sami
priznavajo, da je res bolje, če sku-
šajo značaje orisati z notranjo igro.«
Še sva se pogovorila o mnogem in
tu bi ne bilo prostora za vse Križa-
jeve misli. Naj bo zatorej tokrat to,
kar zanima nas Celjane ob pred-
stavi »Umazanih rok«, prepričani pa
smo, da se bomo s simpatičnim re-
ži^erjeni še srečatlt:
Ob tej priložnosti sva se na hitro
pogovorila tudi z igralcem Dragom
Kastelicem, ki je že drugo leto v
celjskem gjedahšču in ga vedno več
Celjanov ceni — predvsem kot igral-
ca. »Za nas igralce — in verjetno
še za mnoge druge,« je odgovoril
Drago Kastelic na vprašanje, kako
se^e seznanil s Celjani, »je le malo
iiiožnosLi, da bi se spoznali še kako
drugače kot igralci in publika. V
Celju namreč ni nobenega ustrezne-
prostora, kjer bi mogli kdaj sesti
mi^no h kakšni mizi in pokramljati
o kulturnih problemih. In četudi
nimamo dosti prostega časa, bi nam
takšni pogovori z občani vendarle
d»sti koristili.«
Kastelica smo lani videli v raz-
nih vlogah, letos pa tudi že v treh
precej zahtevnih. Vendar je vloga
Huga v »Umazanih rokah« verjetno
najbolj zahtevna. »Vsake vloge se v
začetku bojim,« je dejal Kastelic.
»Toda Hugo je poglavje zase. Zave-
dam se, da sem premlad za to vlogo
in da morda nimam zadosti izku-
šenj. Toda z režiserjevo pomočjo
in človečansko resničnost. V tej tež-
nji je razumljivo, da skušam tudi z
delom v gledališču uveljaviti svoje
iskanje. Zato hočem, da je že delo
zares delo in da v vsakem drobcu
odraža resničnost, iskrenost in člo-
večnost. Igralci so bili malce prese-
nečeni, ko sem jim takoj spočetka
dejal, da bodo nastopili brez mask,
dobivam občutek, da značaj rase in
se razvija v meni. Tu ne gre, da bi
goljufali. Najti moramo resnico in
notranjost osebe. Preraierska trema
morda ne bo dovolila vsega, ven-
dar sem prepričan, da bo vloga in
vsa predstava rasla, da bomo z upri-
zoritvijo uspeli in kdor ne bo sodil
samo po premieri, bo mogel to naše
prepričanje tudi potrditi.«
Z obema prijaznima mladima mo-
žema sem se poslovil v prepričanju,
da je SLG Celje pripravilo novo de-
lo z vso skrbnostjo m prepričan
ostanem, da bomo nocoj videli iz-
delano predstavo, ki bo mnoge za-
dovoljila, če bodo le hoteli tudi
sami sodelovati tako iskreno, kakor
je isikreno pripravljena predstava
Sartrovih »Umazanih rok«. H. S.
ČLANSTVO FOTOKINO KLUBA TO
VARNE EMAJLIRANE POSODE EMO
SPADA S SVOJO DEJAVNOSTJO MED
NAJDEJAVNEJŠO SKUPINO LJUDSKE
TEHNIKE. TUDI LANI SO ORGANIZI-
RALI POLEG TEČAJEV ZA AMATERJE
— VRSTO RAZSTAV, KI SO ZASLOVE-
LE ŽE IZVEN NAŠIH MEJA. PRED
DNEVI SO IMELI OBCNI ZBOR.
JAKA SLOKAN:
HMELJ V PESMI
Pod vrbo, z bršljanom objeto,
varno pred ihto dežja,
ogrnil sem plašč čez ramena,
nalahno te k sebi privil.
Ne, niso bršijanovi listi,
to hmelj je!
î^azgrniva suknjo tedaj
pod gosto, opojno zelenje!
^   PRIPOMBA: Pesem mi je pred leti »za prvo nujo« prevedel prijatelj,
ki želi ostati nepoznan iai takšno tudi objavljam. Originalno Pasiernakovo
pesem »Hmelj« objavlja CELJSKI ZBORNIK 1965, v mojem kratkem
izboru sestavkov »Berilo o hmelju«. Poudarjam, da objavlja CELJSKI
ZBORNIK 1965 fotokopijo »Hmelja«, kakor ga je natisnil zlohotni založ-
nik romana »Dr. Živago«: FELTRINELLI EDITORE Milano 1957. Zakaj
zlohotni? Roman so takrat cpremili nalašč s tako priostreno politično
propagando, da je na prvi posluh neizogibno morala škodovati B. Paster-I
naku. Sicer pa — B. Pasternaka pokriva ruša ... Fotokopijo v CELJSKEM^
ZBORNIKU objavljam z neprikrivanim namenom vzbuditi pri morebit-]
nem — in verjetnem — ruščine veščem bralcu željo za prepesnitev prav i
B. Pasternakovega »Hmelja« ... Kdor koli in kakor koli bo to opravil —j
hvala lepa mu vnaprej!
S prevajanjem Pasternakovega »Hmelja« so namreč velike težave!
in nezaželene nerodnosti. Ruskega »chmiel« ni mogoče oziroma ne smeši
drugače prevesti kot izključno in samo s »hmelj«!... Spomnite se poprej]
naštetih izpeljank! , ; '
Boris Pasternak je po vsej verjetnosti sam doživel poletne večer ko
hmelj zori, najsi bo to divji ali kultivirani hmelj... Da je v večernem
mraku hmeljev vonj zares opoj, zlasti pred začetkom obiranja in prve
dni potem, mi bodo pač potrdili — rojaki, kaj ne da?! ...
In če začne prevajati Pasternakov »Hmelj« kak »verzoklepec«, ki
pač želi »prekovati« stihe v svoj jezik, potem se bo zgodilo, kakor se je
že na primer nemškemu prevajalcu, ki je zapisal »Rausch« ali tudi hrva-
škemu prevajalcu, ki je šel še dlje in 8 verzov naslovil enostavno s »Pija-
nost« in — zapi k!
Že v starem, še bolj pa v srednjem veku naj bi bili v samostanih —
ne glede na veroizpoved ustanoviteljev — »izvoljenci« čuvali skrivnost
tiste pravšne doze suhega hmelja, ki naj bi spremenila pijačo iz ječmena
v aromatično, naravno in najblažje uspavalno sredstvo, ne da bi hkrati
ogrožalo pivčevo zdravje. Za to skrivnost naj bi bila baje vselej vedela,
le po dva meniha — en star in en mlad — ki pa ju prav zavoljo tega
sploh niso živa puščali izza samostanskih zidov.
Nekako tako kot čuvajo še dandanes skrivnost blizu 1000 sestavin ^
nepotvorljivega francoskega likerja Chartreuse.
Nekateri orientalski pisci primerjajo učinek hmelja celo s posledi-
cami strašnega hašiša. Primera pa je za naše izkušnje prehuda, čeravno
gre v obeh primerih za nevarne »morfine«.
Splonšo znano je, da sodijo Bavarci med neuničljive pivce piva,
seveda žlahtnega. Nič čudnega torej, če so skovali »Bierruhe«, kar naj bi
bilo enako slovenskemu »prijetnemu človekovemu razpoloženju«, potem
ko je izpil vrček piva... Spet — seveda! Seve če bi bil to NOVOLETNIK
— Pivovarne Laško!...
Rusi, Cehi, Nemci, Francozi in celo hladni Angleži premorejo bogate
zbirke pesmi o hmelju... Med njimi so biseri! ,.
In mi? Tudi! Le odkrivati jih kaže v prihodnosti in objavljati! Nàj|
vam citiram nekaj verzov čudovitih sonetov, za katere je našim pesniikom|
prebudil navdih — hmelj? Velja! ]
Josip Murn — Aleksandrov: i
Vitki hmelj na polju raste, j
a na gori vresje klije, 1
hej, visoko hmelj naj zraste, I
v vresju dekle odpočije ...
Dušan LUDVIK: V zbirki pesmi »S potepuško palico« 1940:
Obiralke prihodnje dni zbudijo, ^
ko v hmeljevih nasadih v rosi dneva
vsakdanji kmh s petjem si sladi jo ... ^
Dušan LUDVIK: V zbirki pesmi »Srce v vetru« — 1944:
Povsod le mladi hmeljevi nasadi.
O šmarnu živo zašumi v redeh
nalik čebelni paši v ajdi naši,
dolina bo odmev in vrisk in smeh ...
In zdaj? Kdo med vami še pomni »Hmeljsko princeso«? Zadnje 10-
letje jpred NOV in še po njej je Gobčeva opereta o savinjski »zlati rož'ci«
preromala marsikateri ljudski oder v Sloveniji. O njej nameravam obja-
viti nekaj več in bo verjetno tudi naslov: »Hmeljiska princesa in še kaj.«
Potreboval pa bom pomoč še mnogih — očividcev in skratka živih
prič razgibanih let ljudskega odra v Savinjski dolini. Ali ste voljni in
nared?« (Na shki: Po premieri Gobčeve operete 21. 10. 1933 v Žalcu)       ^
SLABI UČNI  USPEHI V CELJSKIH ŠOLAH
KJE SO VZROKI?
v zadnjem času so aktualne, vse
bolj poglobljene razprave o enem
izmed osnovnih problemov učno-
vzgojnega procesa v šolah, učnih re-
zultatih učencev in dijakov. O tem
so dokaj obširno razpravljali tudi
na dveh sejah sveta za šolstvo pa
tudi na konferenci občinske organi-
zacije SZDL. O nekaiterih vzrokih,
ki utemeljujejo težnjo po pogloblje-
nem, celo analitičnem obravnavanju
tega problema, smo v CT že pisali.
Vendar je prav, da o nekaterih dej-
stvih ponovno spregovorimo.
Ko je bila v obdobju zadnjih dveh
let prosveta .stalno na rešetu, je bilo
najvažnejše materialno vprašanje.
Dejansko je bila obča pozornost po-
svečena, ličar kaže tudi 'realizacija
lanskega proračuna, sanaciji nekate-
rih najvažnejših problemov šolstva
I. in П. stopnje. Točneje — pri tem
konkretnem premiku v obravnava-
nju šolstva je šlo predvsem za sa-
nacijo problemov prosvetno-peda-
goškega kadra. To je znana resnica
in je tudi prav, da je takšna. Tako
lahko vsaj trdimo, da je glavni ak-
ter učno-vzgojnega procesa — peda-
goški delavec verjetno danes mno-
go bolj zadovoljen, kot je morda bil,
denimo, še pred letom dni. Pri tem
je vSedaj najvažnejša naloga vseh
faktorjev, da bo to zadovoljstvo v
prihodnje še večje.
Drudo vprašanje, ki je trenutno
najbolj pomembno, pa je naslednje:
v koliki meri se vse večja prizadeva-
nja družbe za izboljšanje stanja v
našem sistemu vzgoje in izobraže-
vanja dejansko v praksi tudi ures-
ničujejo. Na celjskih osnovnih šo-
lah je že štiri leta osip približno
40 "/o, kar pomeni, da vsako leto
konča 300 do 400 učencev obvezno
šolanje v nižjih razredih osnovnih
šol; to ni majhen problem še zlasti
sedaj, ob poostrenih pogojih gospo-
darjenja; povrečni učni uspehi na
posameznih osnovnih šolah so ob-
čutno pod povprečjem; na nekate-
rih celjskih srednjih šolah so bili
učni uspehi v šolskem letu 1964/65
— 59,4 ali 65,5 " o; v primerjavi z
drugimi, kjer je bil učni uspeh 80'^ o
ali celo 82 so to prav nerazumlji-
ve razlike; po I. redovalnih konfe-
rencah ali celo ob polletju znašajo
uspehi v nekaterih šolah od 25 do
50 "o-
Vse to so rezultati, ki jih pozna-
mo. Razumljivo se poraja vpraša-
nje, kje so vzroki? Ali v nekaterih
objektivnih razlogih — še nerešena
materialna, kadrovska, organizacij-
ska vprašanja šol? Ali bo nujna več-
ja intenzivnost in boljša kvaliteta
dela pedagoškega kadra? Ali bo nuj-
no poglobljeno sodelovanje šole s
starši in družbenimi činitelji pri sa-
niranju otrokovega okolja? Ali so
učenci in dijaki preobremenjeni?
Prav gotovo je še več vprašanj m
težko bi našli ustrezne odgovore na-
nje. Verjetno bo na to odgovoril po-
svet o problematiki učno-vzgojnih
rezultatov. Posvet, ki bo v zadnjih
dneh februarja, bo pripravila komi-
sija za šolstvo, izobraževanja in ne-
katera kulturna vprašanja pri ObK
ZM, gradivo pa bo zbrala na osnovi
razgovorov v 12 šolah I. in II. stop-
nje. Kajti dejstvo je, da se mora
težnja po izboljšanju materialnih
pogojev šol (kar se tudi uresničuje)
— v večji meri obdržati tuid v prak-
si — v učno-vzgojnem procesu. Tudi
to so ekonomske naložbe, katerih
rentabilnost ali nerentabilnost je
navsezadnje kaj lahko meriti. Toda
če ne želimo biti pri tem ocenjeva-
nju neobjektivni, moramo prav pro-
blemom učno-vzgojnega procesa —
vsebini in kvaliteti posvetiti družbe-
no in konkretno pozornost na osno-
vi analitičnih spoznanj. Ce so učno-
vzgojni rezultati v tesni korelciciji
z vsebino učno-vzgojnega procesa
in s kvaliteto dela, potem so pred
šolskimi kolektivi izredno odgovor-
ne naloge. Ce pa so vzroki še kje
drugje — kar brez dvoma so — po-
tem je naloga pedagoškega kadra,
raznih strokovnih institucij in orga-
nov, da vse objektivne vzroke čim-
prej odpravijo. Problematika učno-
vzgojnih rezultatov ni tako enostav-
na, da ne bi zaslužila več pedago-
ško strokovnih in znanstvenih ana-
liz, posvetov, razgovorov in podob-
nega, predvsem z enim namenom —
zagotoviti kvalitetnejši učno-vzgojni
proces, s tem prav gotovo boljše
učne rezultate, in poiskati vse mož-
nosti, da bi lahko čimprej odpravi-
li vse objektivne faktorje, ki sedaj
negativno vplivajo na delo šol. Na-
vsezadnje je tudi res, da to niso sa-
mo problemi našega ožjega območ-
ja, v. j.
Volitve v mozirski
občini
Priprave za volitve članov prve
skupščine komunalne skupnosti so-
cialnega zavarovanja kmetov so v
mozirski občini že v polnem teku.
Območje občine je razdeljeno na tri
volilne enote, tako da pride približ-
no na 500 kmetov — zavarovancev
po en član skupščine. Na volitvah,
ki bodo v dneh od 2. do 13. februar-
ja 1966, bodo izvolili tri člane v pr-
vo skupžčino. Skrb za politične pri-
prave na volitve je prevzela organi-
zacija Socialistične zveze. O pripra-
vah so že razpravljali na seji ob-
činskega odbora in na sestanku s
predsedniki kraj. organizacij SZDL.
Poseben poudarek bodo dali izbiri
kandidatov za člane prve skupščine.
Przaidevali si bodo, da bodo za kan-
didate predlagali najboljše. Da bi
biLa udeležba na zborih zavarovan-
cev čimvečja, so se odločili, da bo-
do vse kmete-zavarovance o volit-
vah pismeno obvestili. i
Na zborih zavarovancev bodo po-
leg volitev razpravljali tudi o do-
sedanjem delu sklada za zdravstve-
no zavarovanje kmetov in o nedav-
no sprejeaem republiškem zakonu o
zdravstvenem zavarovanju kmetov.
Za vsebino tega zakona je med
kmeti-zavarovanci precejšnje zani-
manje zato lahko pričakujemo, da
bodo razprave zelo živaime.
VABIMO VAS NA IZLETEI
1. HOCKEY 66! Vse informacije, kalcor tu-
ji nabava vstopnic v naši poslovalnici. Sole,
pohitite s prijavami!
2. VERONA! Prirejamo 2 in 4-dnevne avto-
busne izlete na ogled 68. mednarodnega sej-
д1а kmetijstva In kmetijske mehanizacije.
3. LEIPZIG! 6-dnevno potovanje na spomla-
danski velesejem.
4. MILANO! 4-dncvno potovanje z ogledom
največjega evropskega vzorčnega sejma.
5. KÖLN — večdnevno potovanje na sejem
blaga za široko potrošnjo.
6. DUNAJ! 2 in 4-dnevnu potovanja lia spo-
mladanski velesejem.
7. SIMA PARIS! 8-dnevno avtobusno poto-
vanje na ogled svetovnega sejma poljedelske
opreme.
g. KAIRO, ASUAN, LUXOR! 6-dnevno po-
tovanje z letalom, strokovni ogledi Asuanske-
ga jezu, naselja EL NASER in zanimivi turi-
stični ogledi.
9. 13-dnevno krožno potovanje po SREDO-
ZEMLJU v mesecu maju.
10. LJUBITELJI SMUČANJA! Za zaključek
tedna organiziramo 2 in 3-dnevne izlete v
ITALIJO (Cortina d'Ampezzo, Belluno-Neve-
gal, Monte Bodone-Gardsko jezero. Marmo-
lata) in AVSTRIJO (Hciligenblut, Bad Ga-
stein, Zell am See, Colica nad Osojskîm je-
zerom). Izdelane programe prejmete v naši
poslovalnici.
KOLEKTIVI! Za vaš 1. majski izlet po do-
movini in tujini Vam KOMPAS CELJE izde-
la brezobvezno po vaši želji program poto-
vanja. Prevozi bodo izvršeni z avtobusi typa
Mercedes.
KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet-
nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo
znižanih cenah v najsodobneje opremljenili
avtobusih tipa »MERCEDES«.
PRED VS.AKIM POTOVANJEM ALI IZLE-
TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE
»KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1,
TEL. 23-50.
MALÍ OGLASI
PRODAM
MOTORNO kolo PUCH R-125 (Roller) v voz-
nem stanju prodam. Cena N. d. 8(X).—
Tomažin, Cesta v Laško 2 — Celje.
RABLJEN, »Singer« šivalni stroj proda: Dra-
go Brcci, Zadobrova 14, škof ja vas.
DVE PECI na žagovino (rabljeni eno zimo)
prodam. Kos, Oblakova 24.
MOPED, dobro ohranjen proda: Marija Sko-
dič.  Rogaška Slatina.
MOTORNO kolo BMW 500 com proda: Drago
Zdovc, Začret n. h. Škofja vas.
Prodam karambo/iran avto znamke »Fiat
1300« prevožen 1200 km najugodnejšemu pO;
nudniku. Ogled avtomobila je v Celju pri
»Avto-Celje« Medlog 16. Pismene ponudbe
pošljite na naslov: Avgust Stok, Celje Ulica
29. novembra , 7.
KUPIM
HIŠO na Ostrožnem ali Hudinji kupim. Na-
slov v upravi lista.
TOVORNJAKA od 2 do 5 ton kupim. Ponud-
be pod »K. v. 341«.
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme štiri-
članska družina. Oskrba celotna. Celje,
Konfekcija »Vesna«, Stanetova ulica.
GREM v pomoč pri gospodinjstvu družini z
dečki. Izključno Velenje. Ponudbe na upra-
vo lista pod šifro »REBEKA«.
ŽENSKO za varstvo 2-letnega, otroka za po-
poldanski čas iščem. Mlakar, Celje, Kopi-
tarjeva 4 (v nedeljo ali torek).
VAJENCA za kleparsko in vodovodnoinštala-
tersko obrt sprejme: Avgust Stok, Celje
Ulica 29. novembra 7.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme: Gostil-
na Lavrič, Teharje pri Celju.
FRIZERSKO-brivsko pomočnico sprejme za
poldnevno zaposlitev — takoj: Riko Gro-
bclnik, frizer, Celje, Kocenova ulica 2.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme takoj
tričanska družina. Zupančič, Šmarjeta 58,
Škofja vas,
STAREJŠO osebo, ki bi vodila gospodinjstvo
pri tričanski družini sprejmem takoj (lah-
ko samo za 8 ur dnevno). Ing. Milan Zu-
pančič, Celje, Drapšinova 17.
STANOVANJE
SPREJMEM sostanovalca. Naslov v upravi
lista.
OPREMLJENO sobo oddam moški osebi.
Vprašati: Kersnikova 7.
OPREMLJENO sobo oddam pošteni usluž-
benki. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO sobo oddam poštenemu de-
kletu. Naslov v upravi lista.
MLADA zakonca brez otrok iščeta prazno ali
opremljeno sobo (za krajšo dobo). Ponud-
be na upravo lista pod šifro »DO 20.000«.
RAZNO
Kolektivu Kolodvorske restavracije v Celju
se za denarno pomoč ob moji bolezni naj-
iskreneje zahvaljujem. Hvaležna nekdanja
sodclavka-upokojenka  Rozalija  Mulej.
STROKOVNO čistim sadno drevje in režem
brajde. Dopisi; Vruüoik, Teharska 3ß.
TIMSTIÍNE OBJAVE
POROČILO O TURISTIČNIH KAPACITETAH
v turističnih objektih na našem področju
Je dovolj prostora. Zdravilišče Rogaška Sla-
tina, Dobrna in Laško redno obratujejo. Re-
zervacije so potrebne samo v krajih Ljubno,
Mozirje, Gornji grad, Svetina in Celjska
Koča, kjer obratujejo smučarske vlečnice.
PREVOZNOST CEST
Vse ceste na našem področju so prevozne.
LETOŠNJE PUSTNE PRIREDITVE
Celju bodo maškarade v gostišču STARI
pRAD, hotelu CELEIA in hotelu EUROPA,
•zven Celja pa opozarjamo na maškarade v
*älcu, Braslovčah in v Kozjem. Se posebej
opozarjamo na vcJike pustne prireditve
^^ jih pripravljajo v Velenju in se bodo pri-
^^'e že 5. februarja, vrstile pa vse do 22.
•«bruarja. Pričetek vsakokrat ob 20. uri. HO-
•^EL PAKA V VELENJU vabi tudi na vsako-
*ečerni bogat mednarodni program.
OSTALE PRIREDITVE
V nedeljo 6. februarja ob 13.30 DRŽAVNO
MLADINSKO SMUČARSKO PRVENSTVO V
ZELENJU.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBRTNO GRADBENEGA
PODJETJA
»REMONT«
CELJE
razpisuje prosta delovna mesta:
1. 15 ZIDARJEV
2. 15 GRADBENIH DELAVCEV
Pod 1. sc zahteva ustrezna kvalifikacija. Nastop v marcu t. 1.
po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD,
Podjetje ima uvedeno poskusno delo. Stanovanja niiso zago-
tovljena. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave pošljite na OGP »REMONT« Celje, Cesta na Oslrožno
8, p. p. 113.
SLU2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA,
OSNOVNA ENOTA CELJE RAZPISUJE
NATEÍAJ
za naslednja delovna mesta:
1. ENO DELOVNO MESTO ANALITIKA, za katero je potreb-
na visokošolska izobrazba ekonomike ali pravne 'smeri. Stalni
mesečni osebni dohodek znaša N din 1.067,50 (106.750).
2. ENO DELOVNO MESTO VIŠJEGA INŠPEKTORJA v od-
delku kontrole, za katero je potrebna visokošolska izobrazba
ekonomske ali pravne smeri. Stalni mesečni osebni dohodek
znaša N din 1.225 (122.500).
3. DVE DELOVNI MESTI INŠPEKTORJA v oddelku kontro-
le, za kateri je potrebna \'isokošolska izobrazba ekonomske ali
pravne smeri. Stalni mesečni osebni dohodek znaša N din 1.155
(115.500).
4. ENO DELOVNO MESTO VIŠJEGA KNJIGOVODJE v od-
delku družbenega računovodstva, za ¡katero je potreba višješolska
izobrazba ekonomske ali pravne smeri. Stalni mesečni osebni
dohodek znaša N din 875 (87.500).
5. TRI MESTA KONTROLORJA V ODDELKU KONTROLE,
za katera je potrebna višješolska izobrazba ekonomske ali prav-
ne smeri. Stalni mesečni osebni dohodek znaša 805 N din (80.500).
6. DVE DELOVNI MESTI SNAŽILK in sicer eno na sedežu
Osnovne enote v Celju in drugo v Ekspozituri Laško. Stalni me-
sečni osebni dohodek znaša N din 402.50 (40.250).
Razen navedenega mesečnega osebega dohodka prejmejo de-
lavci tudi gibljivi del osebnega dohodka po periodičnih obračunih
in zaključnem računu. Osnovna enota bo koncem meseca maja
imela dograjenih šest dvo in trosobnih stanovanj.
Kolkovano prošnjo v rokopisu z N din 0,50 državne takse,
življenjepis in zadnje šolsko spričevalo naj kandidati pošljejo
Službi družbenega knjigovodstva, Osnovni enoti Celje najpozneje
do 18. februarja 1966.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA,
OSNOVNA ENOTA CEUE
PODJETJE
»AGROSERVIS«
IVANČNA GORICA
Izdeluje:
1. komplet garniture gumi vozov z zavorami in brez
njih in to od 1 tone do 5 ton;
2. komplet garniture gumi vozov jeklene cevne
konstrukcije ;
3. izdelujemo vse dimenzije kolesnih obročev za
gumi vozove in prikolice, po naročilu tudi
razstavljajoče.
Vse informacije dobite vsak dan pri našem podjetju.
Podjetje se za vsa naročila priporoča.
KREDITNA BANKA CELJE RAZPISUJE NASLEDNJE PROSTO
DELOVNO MESTO:
1. POMOČNIKA RAČllVOVODJE
Pogoji: višješolska izobrazba z najmanj 3-letno bančno prak-
so, ali srednješolsika izobrazba z najmanj 5-letno bančno prakso.
Prošnje z dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji je vložiiti
osebno na Kreditno banko Celje, Vodnikova 2,
Razpis velja 14 dni po objavi v časopisu.
Slovensko ljudsko
gledališče
Petek, 4. februarja ob 19.30 url:
Sartre: UMAZANE ROKE. Premiera. Preml-
erski abonma in izven. Vstopnice so v pro-
daji dan pred premiero od 18.30 do 19.30 ure,
na dan premiere pa uro pred pričetkom.
Sobota, 5. februarja ob 19.30 uri:
Sartre: UMAZANE ROKE, Sobotni abonma
in izven.
Nedelja, 6. februarja ob 10. uri:
F. Schiller: DON CARLOS. III. nedeljski
dopoldanski abonma in izven.
Torek, 8. februarja ob 20. uri:
D. Garick — A. Smole: VARH, Anton Med-
ved: RENDEZ VOUS. Gostovanje v Slovenski
Bistrici.
Sreda, 9. februarja ob 17. uri:
Sartre: UMAZANE ROKE. Abonma za upo-
kojence in izven.
Četrtek, 10. februarja ob 19.30 uri:
.Anton Novačan: VELEJA. Gostovanje v
Brežicah.
Petek, 11. februarja ob 15.30 uri:
Anton Novačan: VELEJA, I. šolski popol-
danski abonma in izven.
Sobota, 12. februarja ob 16. url:
Sartre: UMAZANE ROKE, Abonma za de-
lovne organizacije in izven.
Nedelja, 13. februarja ob 10. uri:
Anton Novačan: VELEJA. I. nedeljski do-
poldanski abonma in izven.
ZAHVALA
Delovni kolektiv IV. osno\Tie šole v Celju
je mesto venca na grob pokojne kolegice
BOŽIKE HROVATOVE
daroval za slepe Okraja v Celju 108.90 novih
dinarjev.
Iskrena hvala.
ŽIVINOZDRAVMIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 5. do 12. februarja 1966
MARJAN TISELJ
veterinar, Celje,
Savnijska 3'П (Savinjsko
nabrežje) tel. 28-71
Oglašujte v
CELJSKI
TEDNIK
IZLETNIK
CELJE
v sodelovanju s »Putiülc«-am BecMzrad, ara»-
nizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V INO-
ZEMSTVO.
PARIZ — VERONA, obiščite kmetij-
ska sejma v Parizu in Veroni od 8. do 15.
III. 1966. Rok prijav je do 8. II. 1966.
JUŽNA ITALIJA, Bari — Napoli —
Pompeji — Kosenca — Meslna — Taormina
~  Katanlja  — Palermo  —  Katanzara,   12-
dnevno potovanje z avtobusom 26. III. 1966.
Rok prijav je do 20. II. 1966.
SOLUN — ISTAMBUL   — SOFI-
J A, 8-dnevno potovanje z avtobusom, od 20.
do 27. III. 1966. Rok prijav je do 20. II.
1966.
BERLIN   —   LEIPZIG   —   DRESDEN —
MtJNCHEN, osemdnevno potovanje z vlakoni
po vzhodni in zahodni Nemčiji ter trodnevni
obisk mednarodnega velesejma v LEIBZIG-u.
Potovanje se vrši od 11. do 19. 111. 1966,
Rok prijav je do 15. II. 1966.
BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus-
ni izleti za kolektive in posameznike, datum
potovanja po dogovoru.
BENETKE — TREVISO — UDINE — GORI-
CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za
kolektive in posameznike.
TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu-
sni izleti za kolektive in posameznike.
CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO-
SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti,
datum po dogovoru.
DUNAJ — BRATISLAVA —
BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz-
leti za kolektive in posameznike. Datum po-
tovanja po dogovoru.
ISTAMBUL — PRINČEVI OTOKI —
OTOK BUjyKADA — SOFIJA, osemdnevno
potovanje z vlakom za dijake in študente.
Datum potovanja po dogovoru.
CORTINA DAIUPEZZO — BOLZANO —
G.ARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN-
ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto-
vanje z avtobusom za dijake in študente,
uatum potovanja po dogovoru.
ATENE — PELOPONEZ — ARGOS --
NAPHPLION — EPIDAURUS — DELPHI —
LEVADIJ, osemdnevno potovanje z vlakom
za dijake in študente. Datum potovanja po
dogovoru.
PARIZ — VERSAILLES, šestdnevno po-
tovanje z vlakom za dijake in študente. Da-
tum potovanja po dogovoru.
Vse programe in informacije navedenih po-
tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel-
ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici
Velenje in Krško.
IZLETNIK organizira potovanja po tu in
inozemstvu z modernimi turističnimi avto-
busi.
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nabavo potnih listov in tujih vizumov.
IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va-
gonih, prodaja vozovnice za letalski promet
za tu in inozemstvo.
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva.
Za cenjeni obisk se priporoča
IZLETNIK CEUE
nasproti Avtobusne postaje
tel 2M1
»POSLOVNI ZDRUŽENJI ZA OBRT, GOSTINSTVO IN KO-
MUNALO ter za trgovino v Celju želita pridobiti, za prirejanje
modnih revij v bodoče, krog stalnih ženskih in moških maneke-
nov. V ta namen razpisujeta
AVDICIJO,
ki bo v torek, 8. februarja t. il, ob 17, uri v dvorani Celje — Can-
karjeva ul. l/II.
Interesenti, ki se bodo tega dne prijavili, naj izpolnjujejo
naslednje pogoje:
ženske:        telesna višina 165—170 cm
vitka postava
moški:        telesna višina 170—180 cm
vitka postava.
Izbfene osebe bodo vključene v tečaj za vzgojo manekenov
s tem, da bodo sodelovale po sposobnosti na modni reviji, ki bo
marca t. 1. v Celju, oziiroma na naslednjih revijah«.
STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO ZA LETO
1966? STE SE ŽE NAROČILI NA NAŠ IN VAŠ
LIST? ŠE NE? POTEM POHITITE, KAJTI
KDOR BO DO KONCA MARCA PORAVNAL
NAROČNINO ZA VSE LETO 1986, BO LAHKO
SODELOVAL V NAJVEČJEM ŽREBANJU NA-
GRAD, KAR IZHAJA LIST. VELIKO ŠTEVILO
NAGRAD - VELIKA VREDNOST NAGRAD!
PODROBEN SEZNAM BOMO OBJAVILI V
MARCU. ZATO POHITITE!
USPEŠNO POSREDOVANJE
Ko so te dni s celjske tržnice odšli še zad-
nji prodajalci solate iz Dalmacije, so stojni-
ce skoraj prazne. Le kakšen šopek teloha,
macie ali borovih vejic še dobite, pa korenj-
ček, zeleno, morda hren, fižol — in skoraj-
da nič več. v teh dneh celjska tržnica še ni-
koli ni bila tako slabo preskrbljena. Pa tudi
primerjava teiošnjih cen z lanskimi, nam po-
ve, da morajo gospodinje globoko seči v de-
narnice.. Najvišja cena krompirja je bila
lani januarja 60 dinarjev, letos pa 120; špi-
nača, ki so jo lanskega februarja prodajali
po 600 dinarjev, je letos istega meseca po
1200, zelje je pa od 50 dinarjev poskočilo na
200, kislo zelje od 1200 na 2000, jajca od
63 na 80 — čeprav so zdaj po 75 — smetana
oil 500 na 620; podražilo se je tudi južno sad-
je, saj so lani januarja prodajali banane po
350, letos pa so bile po 500; pomaranče —
lani po 250, letos po 450 in limone lani po
250, letos po 400 dinarjev kilogram.
Na tržnici primanjkuje zelenjave, sadja In
mlečnih izdelkov. Zdaj so odšli tudi proda-
jalci solate iz Dalmacije; svoj odhod opravi-
čujejo s trditvijo, da so cene solate na celj-
skem trgu prenizke — čeprav so Jo zadnje
dni prodajal ipo 400 dinarjev — in da tako
ne morejo kriti visokih prevoznih stroškov.
Tokrat se je zelo izkazal Agropromet, ki Je s
ceno solate privatne proizvajavce pravzaprav
prisilil, da so tudi oni ostali na isti ravni.
Upajmo, da bo Agropromet tudi zdaj, ko pri-
vatnikov ni, uspel tržnico solidno preskrbeti.
Zmaga
za
Zagrebčane
Celjan v smučarskih dvobojih.
Dominko Uršič je bil že drugo ne-
deljo   zapored  najbolje   plasirani
V tradicionalnem smučarskem
dvoboju med ekipama Zagreba in
Celja so se tokrat smučarji dveh
mest pomerili na Sljemenu pfi Zag-
rebu. Prav tako kot lani v jubilej-
nem tekmovanju pri Celjski koči so
tudi letos domačini izkoristili pred-
nost domačega smučišča in zmagali.
Se pravi, da je tokrat zmaga pripa-
dala zagrebškim smučarjem, ki so
svojo progo za veleslalom vsekakor
bolje poznali kot Celjani, ki so po-
leg tega v večini tudi zamazali. Spri-
čo tega in tudi precejšnjega števila
padcev celjskih tekmovalcev so zag-
rebški smučarji zmagali v celem z
razliko 27 sekund.
Najbolje plasirani smučar je bil
prav tako kot v dvoboju s Trbovlja-
mi v celjski ekipi Uršič, ki je zase-
del 3. mesto, četrti je bil Rom, še-
sti Košič in deseti Rosina. Ostali so
se plasirali precej slabše.
-ed
REPUBLIŠKO
PRVENSTVO
^ V nedeljo bo na smuških terenih
pri Celjski koči zopet veliko smu-
čarsko tekmovanje. Tokrat se bodo
na republiškem prvenstvu v velesla-
lomu in slalomu pomerili najboljši
mladinci iz slovenskih smučarskih
klubov. Vsekakor tekmovanje, ki bo
zadovoljilo ljubitelje smučanja.
VESTI IZ GMŽ
Pred dnevi je imelo društvo Par-
tizana Griže svoj redni letni občni
zbor. Na žalost se občnega zbora,
ki je lepo uspel, ni udeležil noben
predstavnik OZTK Žalec, niti noben
predstavnik sosednih društev.
Člani Partizana pripravljajo za
drugo nedeljo meddruštvene tekme
v smuškem teku, skokih in slalomu.
-an
TEÍ4J M
PAŠKEM KOZJAKU
Osnovna šola »Gustava šilir-
ha« v Velenju je priredila za
25 svojiih učencev smučarski
tečaj na Paškem Kozjaku, ki
je trajal teden dni. Na smuči-
ščih Kozjaka je bilo snega do-
volj in pod vodstvom priza-
de\íTiih vodiij tečaja (Ota in
Roze Kugonič, Bojana Glava-
ča in Ignaca Šaleja) je mladi-
na uživala na lepih ismučiščih,
četudi so vaditelji terjali ve-
liko disciipliinio in prizadev-
nost. Da ' bi ob zaključku te-
čaja ugotovili uspehe in na^
predek posameznikov, so pri-
pravili tekmovanja v treh
skupinah. V posameznih sku-
pinah so dosegli lepe uspehe
Danijel Kugonič (400 m sla-
lom 0:48,6), Kugonič Nevenka
(2X180 m slalom 0:41,9) in
Roman Fonda (2 X 180 m sla-
lom 0:40,7).
Fo. Ro.
Plavalci
načrtno trenirajo
Ves pretekli teden so bili plavalci
celjskega Neptuna na prvih zimskih
pripravah v zimskem bazenu v Rav-
nah na Koroškem. V tem kratkem
obdobju treninga v prečudovitem
25-meterskem bazenu so si pred-
vsem izpopolnjevali slog in začeli
nabirati vzdržljivost za letošnja na-
porna tekmovanja v poletni sezoni,
ko jih čaka sodelovanje v slovenski
plavalni ligi.
Ob koncu treninga so imeli celj-
ski plavalci še prijateljsko tekmo-
vanje z domačini. Kljub temu, da
Ravenčani trenirajo v zimskem ča-
su vsak dan, so Celjani zmagali sko-
raj v vseh disciplinah in bi v prime-,
ru točkovanja dosegli visoko zmago.
Zabeležili pa so nekaj zelo dobrih
rezultatov: pionirji: 50 m k;avl:
Kmet 35,8, Tilinger 36,0; 50 m hrbt-
no: Suhar 44,5; 50 m prsno: Cevnik
44,0; 50 m delfin: Gajšek, 48,0. Žen-
ske: 50 m prsno Košič 48,4; 50 m
kravi: Kmet 37,4, Filipič 44,2. Moški:
200 m kravi: Podpečan 2:49,0; 100 m
prsno: Rojšek 1:26,4, Kobe 1:32,0;
50 m delfin: Kovačič 32,4; 50 m hrbt-
no: Dolžan 37,2, Sagadin 38,8; 100 m
kravi: Žnidaršič 1:05,8.
V prihodnje se bodo plavalci Nep-
tuna preselili v telovadnico, nato pa
že pred začetkom sezone začeli pri-
prave v Rimskih toplicah. Tako upa-
jo, da bodo kar najbolje pripravlje-
ni za start v prvi slovenski plavalni
ligi.
-ed
V UBOJAH
Šolsko športno društvo »J. Her-
man« osn. šole Žalec je priredilo
pred dnevi smučarski tečaj šoloob-
veznih otrok svoje in podružničnih
šol Liboje, Petrovce, Gotovlje in
Šempeter. Pod vodstvom 10 vadite-
ljev se je naučilo smučanja preko
180 otrok, ki so se ob koncu tekmo-
vanja pomerili v Libo j ah v skokih
in veleslalomu.
TEČAJI ZAKLJUČENI
PIONIRJI NA SMUČEH
7-dnevni smučarski tečaji šoloob-
veznih otrok so končani. Na terenih
pri Petričku, na Golovcu, na Polu-
lah, pri Marovšku in v Vojniku se
je naučilo smučarske veščine preko
200 naših otrok. Vsi tečaji so lepo
uspeli, kar so pokazala tudi zaključ-
na tekmovanja na posameznih smu-
čiščih. Vsi stroški tečajev so bili kri-
ti zgolj z vpisnino, ki so jo morali
plačati učenci. Največ zaslug ima
vsekakor zbor učiteljev in vadite-
ljev smučanja na čelu s prizadev-
nim Petrom Faktorjem.
PRI CELJSKI KOCI
V nedeljo je bilo pri Celjski koči
letošnje občinsko prvenstvo pionir-
jev v veleslalomu, ki se ga je udele-
žilo preko 70 mladih tekmovalcev.
Razdeljeni so bili v dve kategoriji
— 12 ter od 12—14 let.
Rezultati: starejši pionirji — 1.
Klhiar 59,5 2. Nunčič 60,0,3. Škober-
ne 63,7, 4. Vodeb 65,8, 5. Benkoč 66,4;
mlajši pionirji — 1. Mežnarič 44,0,
2. Deržek 49,6, 3. Zelič 52,4, 4. Kolšek
52,8, 5. Klinar 54,1, 6. Cetma 57,0;
starejše pionirke — 1. Oberžan 83,0,
2. zvar 83,5, 3. Drofenik 130,8; mlajše
pionirke — 1. škobeme 46,0, 2. Go-
bec 55,2, 3. Veber 62,0, 4. Prelog 62,5.
Po prireditvi sta predstavnika
DPM in OZTK Drago Predan in Mi-
lan Božič razglasila rezultate in naj-
boljšim podelila diplome in nagra-
de.
IZ RADEČ
ZBOR ČEBELARJEV
V nedeljo je bil v Radečah občni
zbor čebelarskega društva. To pri-
zadevno radeško društvo šteje 50
čebelarjev, ki skrbijo za 800 panjev
čebel. Prizadevali pa si bodo, da
bodo pridobili še druge ljubitelje
čebelarskega dela in ustanovili če-
belarski krožek pri osnovni šoli.
Čebelarstvo nedvomno veliko
pripomore k razvitemu sadjarstvu.
Ker pa ima radeško društvo tudi
finančne probleme, so na občnem
zboru menili, da bi bilo prav, če bi
jim občinska skupščina Laško —
glede na njihovo koristno delo —
podelila kakšna sredstva.
Po občnem zboru so imeli čebe-
larji tudi zanimivo predavanje o
paši in vzreji matic.
Rezultati: skoki — star. pionirji:
1. Godler (10,5, 12) 2. Cas (9,12, 5)
pionirji 10—12 let: Kos A. (10,5—
10,5) 2. Ramšak (9,5—9); pionirji do
10 let: 1. Kos B. (11—9) 2. Kotar
(9—9, 5). Veleslalom — star. pionir-
ji: 1. Artnik 40,9, 2. Godler 42,8; pio-
nirji 10-12 let: 1. Kos A. 30,1, škrbec
35,0 pionirji do 10 let: 1. Kos B. 17,8,
2. Cink 18,8; pionirke do 10 let: 1.
Veber 18,8, 2. Rihter 35,5.
Organizacija tekmovanja je bila
odlična — taka, kot mora biti na
vseh smučarskih tekmovanjih pa
naj gre za republiška ali zvezna tek-
movanja ali pa za lokalno pionirsko
tekmovanje.
Pionir 6490
îngrad 6470
v nedeljo so se v prijateljskem
dvoboju srečali kegljači celjskega
Ingrada in Pionirja iz Novega me-
sta. Zmagali so gostje z rezultatom
6.940 : 6.470. Člani Ingradovega mo-
štva so dosegli nasilednje rezultate:
Gobec 833, Komipan 797, Lukač 815,
Zgonc 832, šunko 813, Stanojlovič
798, Petecin 738 in Radič 844.
J. L.
ŠE VEDNO - SAMO RAZPRAVA
Čeprav je prva razprava o
predlogu proračuna občinske zve-
ze za telesno kulturo v Celju mi^•
nila brez posebnih sklepov, zla-
sti pa takšnih, ki bi vnašali po-
pravke v predvidene številke in
zneske, ki naj bodo na razpolago
določenim organizacijam in de-
javnostim, je vendarle opozorila
na nekatere probleme, ki jih bo
treba upoštevati.
Prva ugotovitev je to, da bo
sredstev v predvideni višini 59
milijonov dinarjev, kolikor jih
bo imela občinska skupščina, ob-
čutno premalo, da bi društva z
njimi krila vsaj svoje redno, nor-
malno delo. Seveda se v tej zve-
zi nehote pojavi vprašanje, ali je
redna in normalna dejavnost že
vsa tista, ki smo jo imeli v pre-
teklosti, ali ne? Ali bodo društ-
va pri svojem delu ostala na do-
sedanjih pozicijah, ali bodo svo-
je delo prilagodila novim pogo-
jem in zahtevam? Zdi se, da bo-
do razpoložljiva sredstva sama
prisilila društvena vodstva, da
bodo osredotočila svojo dejav-
nost na tiste panoge, ki zagotav-
ljajo zlasti množično udeležbo
mladine; iz te pa se poraja kva-
liteta. Spričo te okolnosti in dej-
stva, da bo dotiranih sredstev
premalo za celotno dejavnost, bo-
do društva prisiljena iskati nove
finančne vire.
Predlog o razdelitvi sredstev
po tako imenovanih kategorijah,
je na seji članov sekretariata ob-
činske zveze, naletel na polno ra-
zumevanje in podporo. Po tej
razdelitvi dobijo namreč društ-
va, ki se ukvarjajo z atletiko, te-
meljno telesno vzgojo, smuča-
njem, plavanjem in streljanjem
več od ostalih.
Posebno poglavje je delo ob-
činske zveze in število stalno za-
poslenih. Glede na poudarek, da
se naj dejavnost odvija v osnov-
nih organizacijah, lahko pričaku-
jemo nekaj sprememb tudi v fo-
rumu občinske zveze za telesno
kulturo in pri njegovem finanč-
nem servisu.
Enotnost v izvajanju politike
telesne vzgoje bo zagotovljena s
tem, da bo občinska zveza tista,
ki bo razdeljevala in tudi vodila
račun o potrošnji sredstev v vseh
telesno vzgojnih organizacijah, ta-
ko tudi za športno aktivnost v
aeroklubu, avto-moto društvu itd.
Razen tega bo občinska zveza
vključevala strelsko organizacijo.
O predlogu proračuna za letoš-
nje leto bo konec tega meseca
razpravljal in sklepal ijpravni od-
bor občinske zveze za telesno
kulturo, pred tem pa bodo raz-
govori s predsedniki vseh orga-
nizacij, na katerih bodo podrob-
neje seznanjali s predlogom pro-
računa in njegovim namenom.
Vastop zabavnega
orkestra RTV
Ljubitelji zabavne glasbe
nestrpno pričakujejo nastop
velikega zabavnega orkestra
RTV Ljubljana v Celju. Orga-
nizatorji so v zadnjih dneh
prejeli več prošenj, naj po-
skrbe, da bi med solisti nasto-
pila tudi Berta Ambrož s pes-
mijo Brez besed, ki so jo na
zaključni prireditvi za izbiro
evrovizijske popevke malone
izžvižgali. Ljubiteljem zabav-
ne glasbe se torej obeta, da
bodo orkester slišali tudi od
blizu in ne samo s plošč.
Občni zbor šahovskega
kluba UTOP Zreče
Uspeh mladih
v nedeljo so imeli občni zbor ša-
hovskega kluba UTOP Zreče. Ugo-
tavljamo lahko, da je klub zelo de-
laven, čeprav je bil ustanovljen šele
nred dvema letoma. V svojih vrstah
imajo največ pionirskega in mla-
dinskega kadra, ki lepo napreduje.
Ta klub lahko uvrščamo med
agilne šahovske klube na podeželju.
Organizacijsko so zelo močni, saj
imajo v odboru sposobne ljudi, ki
bodo lahko še bolj uspešno vodili
klub tako organizacijsko kot kvali-
tetno. Najbolj razveseljivo je to, da
imajo v svojih vrstah najboljše pi-
onirje v bivšem celjskem okraju
ter so tudi na republiškem prven-
stvu želi lepe uspehe. Največ zaslug
za te pionirske uspehe pa ima zre-
ška šola, ker so imeh pionirji v njej
dobre učitelje ter so jim tudi nudili
vse potrebno, da bi se razvili v dob-
re šahiste. Upamo, da bodo tako
dobro še naprej zastopali svoj kraj
tako v medobčinskem kakor tudi
v republiškem merilu, saj imajo za
o vse pogoje. Na tekmovanjih, ki
so se jih zreški šahisti udeleževali,
so dosegli kar zadovoljive uspehe,
saj so v svoji občini na sindikal-
nem prvenstvu bili prvi, enkrat dru-
TÌ itd. Za predsednika šahovskega
kluba je bil izvoljen Orož Franc, ki
.-e dve leti vodi klub z velikim ve-
seljem in zato bomo verjetno še
dosti slišali o zreških šahistih.
Pertinač . ,
TRČENJE V »ŠKARJAH«
Na cesti II. reda v Vrbju pri
Šentjurju se je v biližni avtobusne
postaje pripetila težja prometna
nesreča. Na avtobusni postaji je
bil ustavljen osebni avtomobil last
J. Melhiorja, ki ga je prehiteval
voznik tovornega avtomobila CE 47
— 67, ki ga je upravljal VINKO
JAZBINŠEK, doma iz Dobja pri
Planini. Ko je bil tovornjak vzpo-
redno z osebnim avtomobilom, mu
je nasproti pripeljal ROKO RIŽ-
NAR z osebnim avtomobilom LJ 45
— 55. Kljub zaviranju je prišlo do
trčenja. Voznik osebnega avtomo-
bila se je pri tem lažje poškodoval,
na avtomobilu pa je za približno
4.000 novih dinarjev škode.
POLEDICA, HITROST IN OSTANEK FICKA
Foto: Poljanšek
ŽRTVE PROMETA
PREVRNIL SE JE S CESTIŠČA
Na cesti II. reda v Pes jem pri
Velenju se je v večernih urah pri-
petila prometna nesreča, ko je voz-
nik osebnega avtomobila CE 96-88
RUDI VINKO, doma iz Velenja,
Jenkova cesta 6 zaradi poledenele
ceste in prehitre vožnje zdrknil s
cestišča. Vozil je iz Šoštanja proti
Velenju. Prevrnil se je na streho.
Na avtomobilu je za^ 1.500 novih
dinarjev škode.
NESREČA ZARADI
PREHITEVANJA
Na cesti I. reda v žečah pri Slov,
Konjicah se je pripetila prometna
nesreča, ko je voznik osebnega avto-
mobila MB 206-00 MIRKO NO-
VAK, doma iz Maribora poskušal
prehiteti osebni avtomobil CE 43 —
31, ki ga je upravljal JOŽE VEBER.
Med prehitevanjem je Novak opa-
zil, da mu nasproti prihaja drugo
vozilo, zato je zavrl ter zavil na
desno. Pri tem je trčil v betonski
izpust. Tudi voznik Veber je zaviral
v želji, da bi se izognil »škarjam«,
pri tem pa ga je zaneslo v desno,
kjer je trčil v obcestni kamen in se
obrnil v smeri vožnje. Na obeh vo-
zilih je za 1.700 novih dinarjev ško-
de.
TRETJA SMRTNA ŽRTEV
Kot smo izvedeli je pred dnevi
umri ANTON RACIC, doma iz Dr-
novega pri Krškem, ki je bil po-
škodovan pri prometni nesreči. Po
zdravljenju v novomeški bolnišnici
so ga prepeljali domov, kjer je 24.
januarja v jutranjih urah umrl. Pri
obdukciji je bilo ugotovljeno, da
je umrl zaradi poškodb, ki jih je
utrpel pri prometni nesreči.
TRČENJE NA POLEDENELI
CESTI
Pred dnevi se je pripetila težja
prometna nesreča na cesti II. reda
v Paki pri Velenju. Proti Slovenj
Gradcu se je peljal z osebnim avto-
mobilom SKORNŠEK MIHAEL, do-
ma iz Šoštanja, Kajuhova 23. Med
vožnjo mu je pripeljal nasproti voz-
nik tovornega avtomobila MB 77 —
79, BOBEK MARTIN. Ker sta se
srečevala v zavoju, sta oba zavrla,
pri čemer je vozili na spolzki cesti
zaneslo in sta trčili. Tovornjak je
potisnil osebni avtomobil v obcest-
ni branik. Na osebnem avtomobilu
je za približno 30.500, na tovornjaku
pa za 1.500 novih dinarjev škode.
ZARADI POLEDICE VERIŽNO
TRČENJE
Na cesti I. reda se je v Doberteši •
vasi pripetila težja prometna nesre-
ča, v kateri je bilo udeleženo kar
troje vozil. Voznik avtobusa CE
23-60 LUDVIK STEPINŠEK je
v Doberteši vasi ustavil, da bi vzsto-
tiili potniki. Za njim je pripejal
tovornjak L J 319-66, ki ga je
upravljal JANEZ VAVKEN, doma
iz Ljubljane ter ustavil za avtobu-
som, ker ga ni mogel prehiteti za-
radi nasproti vozečih vozil. Za ljub-
ljanskih tovornjakom je pripeljal
tovornjak M-AW 507, ki ga je uprav-
ljal MIHAEL GLIENKE ter se za-
radi prevelike hitrosti zaletel v sto-
ječi tovornjak in ga porinil v avto-
bus. Pri tem se je poleg vozil po- /
škodoval tudi voznik Janez Vavken.
Na vozilih je za 5.000 novih dinar-
jev škode.
PREVRNIL SE JE S CESTIŠČA
Na cesti III. reda med Žalcem in
Grižami se je pred dnevi pripetila
težja prometna nesreča. Voznik
osebnega avtomobila CE 23-20
OTMAR KOSEC, doma iz Zabuko-
vice se je peljal iz Žalca proti Gri-
žam. že med vožnjo ga je да cesti
z vozilom zanašalo. Iz nasprotne
smeri mu je pripeljal tovornjak,
katerega se je verjetno ustrašil in
zavozil na desni rob cestišča. Pri
tem je s srednjim delom avtomo-
bila trčil v obcestni smernik in se
nato prevrnil. Škode na avtomo-
bilu je za 5.000 novih dinarjev.
Voznik KOSEC je kazal znake vi-
njenosti zato so ga prepeljali na
odvzem krvi, vendar se je odvzemu
uprl.