r »GORENJSKE •USUO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO lET<> XII., St. 33 - CENA DIN 10.- KRANJ, 29. APRILA 1959 BESEDA OB PRAZNIKU Polni ustvarjalnosti 2y °f-et praznujemo 1. maj. " M bomo na proslavah, se odPraviH *, ki na izlete, obiskali kra- pomenijo svetle spomenike Vy.b°rbi delavskega razreda, v bor-1 Za njegove pravice. Toda se- ■ al ne praznujemo 1. maja v bo-)'* za pravice, temveč v znamenju *W uspehov. Naša država je bila vsa leta po ogromno gradbišče, kjer so *e'«/e neštete roke delovnih ljudi. kadili smo nove tovarne, železne, ceste, hidrocentrale in še yr-i-° drugih objektov, da bi čim ,treJe premagali zaostalost, ki ■ "P* jo je kot dediščino zapustila y«°riščevalska oblast. Hudo je takrat. Potrebni so bili ve-napori, ker smo morali z last-*** silami premagati težave, ki j°. *'le na prvi pogled nepremost-nve. T0(ia želja po lepšem in °hšem življenju je vedno zma-Yv*la, zmagovala je prav tako, ot v času, ko so se borili naši naradi na £e/M s Komunistično Partjjo Jugoslavije za socialno in aci°nalno osvoboditev. Pri vsem tem nismo nikdar po-ia..'" človeka. Vse kar smo de-}e bilo v cilju, da bi že se-al bolje živeli in da bi zanam-j**1 ustvarili lepšo prihodnost. rav zaradi tega pomeni tudi le- tošnji praznik — 1. maj mladost naših narodov, ki vlagajo v izgradnjo naše socialistične domovine vse ustvarjalne sile. Letošnje praznovanje 1. maja ima še poseben pomen v tem, ker ga proslavljamo v času 40-letnice KPJ. Njena slavna zgodovina se še posebej kaže v bojih delavskega razreda za osvoboditev, še posebej se odraža v boju naših narodov med narodnoosvobodilno borbo, in po vojni, ko smo šli v boj za čim hitrejšo izgradnjo socializma v naši domovini. Mi vsi se globoko zavedamo, da naš delavski razred praznuje praznik 1. maja v svobodi, ki je nima noben delavski razred v svetu. Pri tem pa se zavedamo, da smo morali to svobodo drago plačati. Padlo je na tisoče najboljših sinov in hčera naše domovine. Naši uspehi v izgradnji domovine predstavljajo zanje najlepši in najmogočnejši spomenik. 1. maj pomeni za vse nas tudi borbeni praznik proletariata vsega sveta. Naš delavski razred z Zvezo komunistov na čelu je neštetokrat dokazal svoj imerna-cionalizem in solidarnost v boju z drugimi narodi za svojo osvoboditev. 1. maj se je rodil pred 73 leti Nas viden je NA SLAMNIKIH °d kozolcev, hlevov itn hiš, od ldirinikov. Komunisti so odločili Drago ter v Bohinj. Oba izleta bosta enodnevna. BPT, TRŽIČ Kaže, da bo prvomajsko razpoloženje najlepše pripravila sindikalna podružnica Bombažne predilnice lin tkalnice iz Tržiča. Na dan Pi,i/.nik,i drl.t bodo od 6. do 10. ure člane delovnega kolektiva vozili kamioni v camping na Podlju-belj, kjer bo ob 10. uri kratka slovesnost, nato pa tekmovanja v odbojki, nogometu, streljanju, bad-m ing tonu in drugih igralf* med osnovnimi in pomožnimi obrati. Po končanem tekmovanju bo za ples itjidl »Šarabonov kvintet«. GORENJSKA PREDILNICA, §K. LOKA Tavčarjev dom na Visokem pri Poljanah bodo obiskali člani delovnega kolektiva Gorenjske predil-nlcae iz Škofje Loke. S kamioni bod odopatovalil 1. maja ob 7. uri zjutraj. Po ogledu doma bo zabava. ŽELEZARNA, JESENICE Medtem ko bo imel delovna kolektiv osrednjo proslavo v počastitev delavskega praznika na večer pred 1. majem, pripravlja sindikalna podružnica v dnevih praznovanja več izletov, dm sicer: na Poljane, na Pristavo, Korensko sedlo, Vitranc, Crnii vrh ,Ravne na Meialklji, v Dom pod Golico, Dom v Planici ter v Javarniška rovt. V vseh omenjenih krajih bodo plesne godbe, ma Poljani pa bo tudi medabratno tekmovaaje v nukate-, rih športih. ». F. 2 GlaB Gorenjske nas a UvoniUa NOVE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Vinko Hafner oizakonih s področja stanovanjskih vprašanj fC-«*-* f Zvezna ljudska skupščina je pred od upravljanja zgradb, kot je bilo določa razne pravice stanovalca in IJa.'ie£a s™}'siveu na6ijl ZTe" organizacije z Ljubnega. lastnika (Stanovanja. V glavnem daje večjo gotovost in pravico stanovalcu. Hkrati pa se močneje žiral Jože Kovačič. Ml*6inz Iz Šenčurja je - Šahovska sekcija »Svobode« Ja- vila v počastitev 40nlotniice Kp vomik - Koroška Bela je priredila delovno brigado, ki je že i®^ uveljavlja tudi privatni lastnik dvoboj z jeseniškimi šahisti na 22 svojo prvo akdijo — očistila J{ hiše. Stanovalec tu nima pravice deskah. Na 12. deskah so igrali staro kanalizacijo, to razširila ce' delih zgradb ter zakon o poslov- n^ zavetišč, organizacija raznih upravljanja. Ne more menjati sta- člani- ZmagaLi so gostje z 8,5:3,5. st0 proti pokopališču in cesto Pr°' nih zgradbah in prostorih. servisov za popravila, organizaci- Pred kratkim je bil sprejet tudi j a menz, kuhinj in pralnic, ureje- važen zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zem- vanje naselij itd. V bistvu gre za to ,da taka skupnost združi pre- ljiišč, kri tudi sega v to področje, bivalce določenega področja in Pripravljajo pa še važen zakon, in jim pomaga, da s skupnimi moč-sicer o finansiranju stanovanjske mi, s skupnim prizadevanjem lažje gradmtje. dosežejo to, kar je ločenemu posamezniku težko aH celo nemogoče. Toka stanovanjska skupnost, s tako širokimi nalogami, se lahko osnuje tudi na področju, kjer EDVARD KARDELJ — DELEGAT KOMUNISTOV LITOSTROJA V medel jo se je v tovaruil Litostroj v Ljubljani začela konferenca ZK. Razen okoli 500 delegatov in predstavnikov devetih Litostroju kratkim sprejela 5 zakonov s pod- doslej v večini primerov. Njena sorodnih tovarn so se je udeležili W*J« stanovanjskih vprašanj. To skrb je, da .pomaga družini, zapo-tudd sekretar CK ZKJ Rdvard Kar- Je zakon o stanovanjskih skupno- siemm staršem, zlasti materam, delj, sekretar CK ZKS Miha Ma- ^ih, zakon o stanovanjskih odno- Xu je ^roko področje dejavnosti: rinko, član CK ZKJ dr. Marijan silh' zakon o etažnih lastninah na ^b za otroke z organizacijo raz Brecelj in drugi. Sekretarja CK ZKJ Edvarda Kardelja, ki je sodeloval tudi v razpravi, so komunisti Litostroja izvolili za delegata za IV. kongres Zveze komunistov Slovenije, razen njega pa še 5 komunistov liitostrojiskega kolektiva. KONFERENCA ZK Te dni sta bili zadnji dve letni konferenci od vseh 69 osnovnih organizacij Zveze komunistov kranjske občine. Iz že prejetih poročil je razvidno, da so organizacije dokaj resno obravnavale zlasti ekonomske probleme. Ta sprememba je, kot napotilo VII. kongresa ZKJ, zelo važna v spremembi dela osnovnih organizacij. Hhrati pa so konference pokazale, da se dejavnost in vpliv komunistov ni v toliki meri uveljavil na deželi kot v delavskih središčih. o. O TARIFNIH PRAVILNIKIH Občinski komite ZKS za občino Kranj jo sklical posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz gaspodarskih organizacij. Na dnevnem redu je razgovor o izdelavi tarifnih pravilnikov. Gre za primere v nekaterih podjetjih, kjer organizacije ZK ne smatrajo novega plačila nagrajevanja in tarifnega pravilnika kot važno politično nalogo in ne nudijo zadostne pomoči. -I. c. KONFERENCE V... Proslave in prireditvj v počastitev 40-letnice KPj V soboto zvečer je bila v Stra- v domu »Partizana« v Ljubnenl žišču v Domu »Svobode« v nabito Razen recitacij to telovadnih "a! polni dvorani slavnostna akademi- stopov je bila na sporedu ^l ja. Spored akademije so skrbno enodejanka »Lačni okupatorj1" pripravili člani »Svobode«, akade- Proslavo so pripravile množic novanja brez soglasja lastnika. Na ostalih deskah so igrali pionir- ti Sredniji vasi. Osnovni cilj je, da ima lastnik J1 — dvokrožno. Pionirji z Jese- y poc;astitev 40-letnice KPJ in več pravic do svoje hiše, da se nic so bili boljši — rezultat 15:5. — SKOj je Okrajni odbor P°fit' ne zatre spodbuda individualne Pred 'tem s'° Javornličami igrali tu- niške zveze y Kranju pripravi! gradnje. Se več: podjetje, občina * ,s šahisti z Goriij in jih prema- razstavo RazstaVa ie bila °d' gali z 6 5:5,5. Po kovanem dv> prta v prešernovi hiši od J* boju je bili tudi brzoturn,r, na ka- do 25 Obiskalo jo J* terem je zmagal Miro Noe pred ok mQ ljudi Q ledale s0 f Petrom Kočarjem. j(J tudi nekatere gole iz j&tf 2e prejšnjo nedeljo je AMD in Predoselj. ali ustanova, ki je zidala stanova nja, Ibo imela pri razporejanju sta novamj večje pravice kot doslej Zakoni v glavnem rešujejo stva ri bolj načelno. Pušča pravico ob činam, da na osnovi teh načel ure Cerklje priredilo društveno oce- Mladina Vajenskega doma prebi vali ol imajo prav tako mnoge težave. k on o stanovanjskih odnosih. Ta tojejo stanovanjske probleme tako njevalno vožnjo. Kljub slabemu Kranju je y počastitev 4(WelP* sploh ni Mš skupne^astntoe, kajti J01.9* nareku'^ n^°ve ^ ™™ ** na progi Cerklje - Kpj in SKQJ Ua sVe; ___.-j ____1 be m razmere. Vsu cilja pa streme Komenda — Vodice — Brniku — prosiavo q herojski P° k spodbudi za gradnjo in smotr- Cerklje, startalo 18 vozačev. Prvo j^pj in o revolucionarnem nejše (izkoriščanje stanovanjskega mesto je osvojil Ivo Zupan pred iavskem gibanju je govorila ^ Precej novega, kar zanima širok prostora in k udobnosti stanoval- Jožetom Prosencem, Tonetom Je- jenka doma Marija Erlah Sled>'e krog .prebivalcev, prinaša tudi za- cev. rebom iin drugimi. SQ recitacije) partizanske ui ^ K. M. Pred dnevi je bila proslava tudi rodne pegmi ob spremljaVi g tare in harmonike. Program. .. je trajal dobro uro, je naprfv močan vtis na zbrano mlad'".' ki se v tromesečnih šolah Prl^r pravlja na poklic in ki domu zbrana iz vse Slovenj Podružnica Društva pravni^, v Radovljici je imela Pre pj petek v počastitev 40-letnice K*" v Begunjah svečano sejo. : pa so radovljiški pravniki P° 0 nerešenih vprašanjih Ob izdelavi tarifnih pravilnikov O tarifnih pravilnikih je bilo že kot glavne poti za povečanje pre veliko govora, marsikje tudi nepo- jemkov. ščem, ki jih je treba zavzeti pri nekaterih nerešenih ali pa nepra- VINKO HAFNER predsednik OLO Kranj V ponedeljek, 27. aprila zvečer je o teh novih zakonih govoril zvezni poslanec Vinko Hafner. Pojasnil je nekatere značilnosti. Najvažnejši je zakon o stano-V nedeljo popoldne je bila v vanjskih skupnostih in zakon o domu Partizana v Železnikih stanovanjskih odnosih, redna letna partijska konferenca, ki se jo je udeležilo nad 100 članov, več predstavnikov organizacij v občini in zastopnik OK ZKS Kranj Stane Bernik. — Na nedavni konferenci ZKS v Tovarni verig v Lescah so izvolili delegata za bližnji kongres ZKS, ki bo skupaj s petimi to-tariši, ki jih bodo izvolili na občinski konferenci, zastopal komuniste radovljiške občine. — Za občinsko konferenco in IV. kongres ZKS se v radovljiški občini že pripravljajo. Osnovne organizacije so že opravile letne konference in izvolile okoli 100 delegatov za občinske konfe-rece. — V Metalurški industrijski šoli na Jesenicah je bila v sredo popoldne brigadna konferenca prijavljenih udeležencev za mladinsko delovno akcijo. trebnega godrnjanja. Vendar ie To so pred dnevi ugotovili na vilno rešenih vprašanjih. Tako so žili venec na grobove talce^ bilo ponekod premalo govora o posebnem posvetovanju pri okraj- govorili o prevoznih stroških de- Seje so se udeležili tudi kra^ iskanju načinov za povečanje pro- nem sindikalnem svetu. Tarifni lavcev in o politiki zaposlovanja Skl pravniki, ki so potem Polv duktivnosti oziroma iskanja mož- pravilniki so že v glavnem izde- sploh, o takoimenovanem starost- 2111 venec na grobove padlih nosti za izboljšanje delovnega lani. Zato je bilo posvetovanje nem dodatku, o terenskih dodatkih Dragi. uspeha posameznika in kolektiva, usmerjeno bolj k ocenam in stali- in drugih problemih, do katerih so V četrtek popoldne je bila " v tarifnih pravilnikih zavzeli po- Jesenicah športna prireditev P° ^----- samezni kolektivi različna stališča, naslovom Tek 40-lebnice K*' ' \ Novi tarifni pravilniki — kot je Teka se je udeležilo 117 ekip- bilo rečeno — so nekatera vpra- V Čufarjevem gledališču sanja odprli, a jih pustili nereše- Jesenicah je bila v soboto & na. Vse to je odraz oddaljevanja čer premiera v počastitev * od posameznih, togih, administra- letnice KPJ. Domače gledal^ tivnih oblik k svobodnejšemu, sti- je izvedlo Potrčevo dramo mulativnemu načinu nagrajevanja Stanovanjska skupnost, kot predvideva novi zakon, bi se morala bistveno razlikovati od današnjih stanovanjskih skupnosti. Nova stanovanjska skupnost mora postati važen člen med družino to občino. Morala bi se uveljaviti kot najnižja organizirana enota naše družbe — kot »mikro komuna«. Zato so njene naloge daleč širše Iz sklepov kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije Nerazumevanje Zvedeli smo, da je Dijaški dom na Zlatem polju v Kranju ostal brez vsakršnega prostora, kjer bi si dijaki lahko uredili športna igrišča. Kako je prišlo do tega, nam je upravnik doma, Franjo Klojčnlk, odgovoril takole: »Dijaki našega zavoda so pred letom dni še imeli dve skromni športni igrišči. Z letošnjim šolskim letom pa so ostali brez vsakršnega prostora za šport ob domu, ker so tu začeli kopati temelje za dve privatni stano- vanjski hiši. Nerazumljiva mi je ta odločitev. V Dijaškem domu bo, ko bo zgrajen prizidek, nad 300 dijakov, ki za šport sploh ne bodo imeli prostora, kaj šele, da bi se na prostem tudi učili. Zavodi, kot je naš, bi vsekakor morali imeti tudi take prostore. Za ceno tolikšne mladine, bi kazalo premestiti omenjeni poslopji, v prihodnje pa bolj upoštevati vsestranske potrebe. Ker je še čas, bi bilo prav, da bi družbeni organi o tem še enkrat razmislili.« B. F. ^„v.v^ -------..... čin«. Delo je zrežiral Bojan ^ 1. c. bulj. . V jeseniški železarni se ie P pravljajo na enoletno medobra' M* tekmovanje v počastitev 90-\e^[ obstoja tovarne in 40-letnico «s' DVA PROBLEMA V torek, 28. aprila je bila v Škof j i Loki letna občinska konferenca ZK. Razpravljali so o noviitve KPJ. () mnogih vprašanjih. Po izjavi Tekmovanje bo obsegalo zlaS, sekretarja Andreja Levičnika sta borbo za večjo proizvodnjo in ve J na konferenci prevladala dva Jo produktivnost dela. Ocenjev* glavna problema, in sicer: eko- bodo tudi uspehe na podro^, nomska problematika in razvoj zmanjševanja obratnih nezgod, P občine v novih razmerah po pri- vzdrževanju reda in čistoče, n ključitvi Poljanske doline ter lje predloge za Izboljšanje del8jn problem utrjevanja organizacij tako dalje. Najboljši obrati ZK, da bi bile kos novim nalo- vsak mesec nagrajeni. Tekmov^ gam. T>jfl -1. c. se bo pričelo s 1. majem. Zveza sindikatov Jugoslavije razvija svojo dejavnost v pogojih delavskega in družbenega samoupravljanja, odstranjevanja zad-Brigada šteje 230 prijavljencev njih ostankov mezdnega dela, pre-in bo nosila ime po jeseniškem vzemanje čedalje večje neposred-delavskem književniku Tonetu ne odgovornosti delavskega razre- Cufarju. — ZBOR POŠTARJEV — PLANINCEV . Vsako leto ob prazniku 1. maja se vsi poštarji - planikioi iz Jugoslavije zberejo na rednem zboru. da za upravljanje gospodarstva in boja za Izboljšanje življenjskega standarda, Je rečeno v začetku sklepov. Kongres stoji na stališču, da je treba uresničiti takšno družbeno razdelitev, ki bo zagotovila, da bo naraščanje narodnega dohodka in Tako bo letošruji' zbor, ki je že produktivnosti spremljalo tudi sedmi, v Vratih v Aljaževem domu, ^rlčetek zbora bo 30. aprila zvečer s tabornim ognjem in osvetlitvijo Triglava z bengaličnim ognjem. Svečami del zbora bo 1. maja ob 9. urni dopoldne. Po slavnostni seji bodo poštarji tekmovali v streljanju in smučanju. Naslednji dan bodo imeli poštarji - planinci izlete na Vršič, Vltranc in v Tamar, 3. maja pa si bodo ogledali elektrarne v Ziiirovniici, Molkih, Vintgarju, Bohiniju in na Bledu. Razen tega bodo tudi pio- ustrezno naraščanje osebne potrošnje. Sindikati naj se zavzemajo za formiranje nominalnih zaslužkov v odvisnosti od dosežene produktivnosti in proti vsem težnjam po povečanju zaslužka brez sorazmernega povečanja produktivnosti. Sklepi opozarjajo na nujnost bolj ekonomične gradnje stanovanj In poudarjajo, da je treba pri razdeljevanju stanovanj zagotoviti demokratičnost In javnost postop-nirji poštarji - planinci 30. apri- ka, vplivati na podjetja in ljudske la ob 14.30 odnesli od spomenika odbore, da se pri dodelitvi stano- talcev v Dragi štafeto v Vratu. Med potjo bo štafeta položila venr ce na spomenlik talcev v Dragi, v Mostah, na Hrušici in na spomenik padlih planincev v Vratih. vanj ne ravnajo samo po zahtevah kadrovskih problemov, pač pa morajo pri dodeljevanju stanovanj zahtevati bolj pravičen odnos med delavci in uslužbenci. IZDAJA CP »GORBNJ5KI TISK« — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — DIREKTOR S. BEZNIK — ODGOVORNI UREDNIK VOJKO NOVAK — TELEFON UREDNIŠTVA 475 — UPRAVE 397 TEKOČI RAČUN PM KOMUNALNI BANKI V KRANJU »07-70-1-435 — IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH — LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESBCNA NAROČNINA M DINABJEV Vse naročnike in bralce obveščamo, da bo naslednja Številka »Glasu Gorenjske« izšla v torek, 5. maja. Uredništvo Človek ima vedno prijeten občutek, kadar sreča ali obišče stare znance, tovariše ali prijatelje. Janeza Mlakarja nam pravzaprav ni treba posebej predstavljati, saj je verjetno le malo takih, ki ga ne poznajo. Janeza smo obiskali na njegovem domu in ga zaprosili, naj nam pove nekaj spominov iz proslavljanj 1. maja. Iz njegovega pripovedovanja smo izluščili dva dogodka, ki se jih še posebej živo spominja. »Najhujše se mi je zdelo 1. maja 1926. Takrat smo se namenili, da bomo proslavili naš delavski praznik čimbolj slovesno in množično. Iz Šenčur-je sem povabil mater in 4-let-nega sina, da bosta videla, kako delavci proslavljajo 1. maj. Toda že dopoldne so začeli žandarji preganjati godbo in ljudi, ki so imeli rdeče značke. Ne mislim kakšne posebne značke, saj je bilo v tistih časih prepovedano vse, kar je bilo rdeče. Sprevod ljudi z godbo je prišel z Javornika na Savo do Delavskega doma. Tam so žandarji sprevod naskočili in ga skušali razgnati. Udeleženci sprevoda so se zbrali na dvorišču Delavskega doma. Kmalu za tem so prišli tja tudi žandarji, ki jih je bilo nekaj nad dvajset. Vseh ljudi pa je bilo okoli 1500, med temi so prevladovale žene in otroci. Skoraj istočasno z žandarji se je pojavil tudi policijski komisar dr. Fon iz Radovljice, ki je nosil v rokah veliko leseno gorjačo. Skakal in mlatil je okoli sebe. Žene in otroci seveda niso molčali. Otroci so se že pripravljali, da bodo napadli žandarje s kamenjem. To je žandarje prestrašilo. Postavili so se v strelsko črto in začeli meriti v ljudi. Toda streljati si niso upali. Fon pa je še kar naprej suval ljudi z gorjačo. V pretepanju žena in otrok so se mu pridružili še žandarji in tako razgnali zbo-rovalce. Pri tem je bilo najbolj grdo, da so tepli ženske in otroke.* »Katerega dogodka in ljudi se še posebej spominjate?* smo ga vprašali, ko je za trenutek umolknil. »Teh je zelo veliko in sam ne vem, kateri mi je najbolj ostal v spominu. Dobro pa se spominjam večera pred 1. majem leta 1938. V Šenčurju smo imeli partijsko celico in SKOJ. V nobenem kraju niso zakurili kresa. Tega tudi mi nismo nameravali. Pred hišami, kjer so stanovali naši tovariši, ki so bili na policijski črni listi, so stali žandarji. Ko smo se srečali pred tedanjo Gašperlinovo trgovino, smo se začeli spraševati, kje so otroci. Nikjer ni bilo nobenega. Kakor, da bi se udrli v zemljo. Nenadoma smo zagledali dim in ogenj, ki se je dvignil proti nebu. Bil je kres, ki se je videl prav tja do Kranja. Pozneje smo zvedeli, da so otroci zvlekli na velik kup že posekane smreke, jih polili z bencinom in zažgali. Žandarje je bilo najbrže sram in prav zaradi tega niso poklicali gasilcev, da bi ogenj pogasili. Otroci pa so potem dejali: »Ste drugi zanič, smo pa m* zakurili!* Od otrok, ki so takrat zakurili kres, je danes živ samo še Tone Šteje - Miško, ostali štirje pa so padli v partizanih.* Poslovili smo se od Janeza Mlakarja. Ob slovesu nas je spremljal občutek, da je toliko doživel, da vseh spominov ne -bo mogel nikoli povedati do kraja. ■ ko 2 33 KRANJ, 29. APRILA 1959 LJUDJE IN DOGODKI BESEDE IN DEJANJA To morebiti niti ni najvažnejši *°godek v odnosih med vzhodno-•V'opskLmi deželami in Jugoslavijo ,je pa vsekakor značilen. 6- februarja letos je Jugoslavija IaJ>rosila organizacijo SEV (svet za ^iemno pomoč vzhodnih evropskih đrlav), naj bi Ji priznali po-lo*aj stalnega opazovalca. 20. t. m. je sekretariat SEV odgovoril, *a v »sedanjih pogojih ne vidi *°*nosti, da bi sprejeli Jugoslavijo *°l stalnega opazovalca v SEV.« Kdor spremlja zadnje čase poll-vzhodno-evropsklh držav do J"goslavije, ta se niti ril začudil ■Prtco takšnega sporočila. Vzlic tfcmu pa ta zavrnitev spet značilno °Pozarja na »načelnost« de*el vzhodnega bloka. K° so ustanovili organizacijo S£V 25. januarja 1949. leta, so iz-»ecno poudarili, da je to odprta 0rflanizaeija, kateri se lahko pridružijo tudi druge evropske deže-,e- ce želijo sodelovati t ^Podarskem sodelovanju lami — ustanoviteljicami SEV. Ni nobenega dvoma, da ima Ju floslavija določene interese gospo darske narave, da bi okrepila svoje sodelovanje z vzhodnimi deželami. Naša zunanjetrgovinska dejavnost s temi državami se giblje od ene četrtine do ene tretjine ju-slovanskega uvoza in izvoZa. Mimo tega Jugoslavija meji s štirimi deželami od osmih članic SEV. Ze ti podatki dovolj nazorno pričajo, da je Jugoslavija resnično zainteresirana za stalno gospodarsko sodelovanje z vzhodno-evropsklml deželami. Takšno sodelovanje se v temeljih strinja s splošno zunanjepolitično usmeritvijo jugoslovanske vlade, ki si je vedno prizadevala, da bi navezala čim tesnejše stike z de- jal gospodarski pritisk na Jugoslavijo, dobronamerno odzvala povabilu, da sodeluje kot opazovalec na zasedanjih te organizacije maja 1956 v Berlinu in junija 1957 v Varšavi. V zadnjem času pa so podobna vabila izostala hkrati z zaostrovanjem protijugoslovanske gonje v.vzhodnem taboru. Ko je Jugoslavija po samem nasvetu or- nost in nenačelnosti politike vzhodnega bloka do Jugoslavije. Jasno Je potemtakem, da ti primeri nikakor ne morejo podkrepiti »miroljubnosti« 'in »konstruktivnosti« sovjetskih predlogov na drugih področjih, kajti ena država ne more istočasno voditi dveh politik. To pa je samo primer več, ki dokazuje, kdo se resnično zavze- ganizacije SEV zahtevala položaj ma za socialistične odnose v svetu, stalnega opazovalca v tej organi- ža enokopravnost med državami, zaciji, je dobila — negativen odgovor. Po vsem tem se je težko znebiti občutka, da gre tudi tokrat za izrazito politične nagibe, kljub nekaterim stalno poudarjenim izja- za dejansko miroljubno sožitje in Iskreno sodelovanje v svetu. Prav ob sedanjem mednarodnem prazniku dela in delovnih ljudi, 1. maju, je prav, da znova opozorimo, da pravi, iskreni inlernacio- polltike želami tega aH onega bloka, kakor ™m vzhodnih voditeljev, da je spor »J ni tlsti; kl se « takimi sa širšem deže- tudi z državami, ki ne pripadajo nobenemu taboru. Za takšen razvoj gospodarskega sodelovanja, kadar je temeljil na enakopravnih odnosih in na medsebojnem spoštovanju neodvisnosti, se je Jugoslavija vselej iskreno zavzemala in ga podpirala z vsemi silami. Zato se je ne glede na preteklost In na minulo dejavnost SEV, kl je v letih informbirojevske gonje izva- Mao Ce to9rafija z Jugoslavijo docela ideološke narave in da zato ne more vplivati na meddržavne odnose. Sedanji sklep sekretariata SEV ima očitno samo en namen: izvajati na Jugoslavijo gospodarski pritisk, jo skušati osamiti v mednarodnih gospodarskih odnošajih ln Ji škodovati ter jo ovirati v njenem gospodarskem razvoju. Kako hinavska in licemerna Je lahko takšna nenačelna gonja, kaže hkrati primer, da je vlada Sovjetske zveze istočasno predložila Evropski gospodarski komisiji ZN, ki te dni zaseda v Ženevi, spomenico, v kateri predlaga razširitev gospodarskega sodelovanja med vsemi evropskimi deželami ne glede na obstoječe blokovske meje in posamezne regionalne organizacije. Ni dvoma, da je takšen predlog vreden podpore, saj je v skla-"du s politiko, ki se zavzema za razširitev gospodarskega sodelovanja med vsemi deželami, ne oziraje se na blokovske pregrade. Toda hkrati si lahko marsikdo zastavi vprašanje, kako pa naj bo to v skladu z istočasnimi otipljivimi ukrepi, ki jih organizacija SEV izvaja proti Jugoslaviji in ki imajo nedvomno diskriminatorski značaj ter so diametralno nasprotni sovjetskim predlogom v omenjeni spomenici? Ali ni to očitna razlika med besedami in dejanji? Moralno škodo pa bo zato nedvomno morala utrpetl sovjetska vlada sama, saj tudi druge države ne morejo ostati slepe spričo takih razlik med sovjetskimi gesli in stvarno prakso. In končno, ta »drobni« pripetljaj ni osamljen v sovjetski politiki do Jugoslavije. V zadnjem času je dovolj primerov, kot n. pr. odpovedovanje sklenjenih pogodb, samovoljno zmanjševanje obsega blagovne menjave ln spreminjanje njene strukture v našo škodo itd., mohvalnimi izrazi trka na prsi, marveč le tisti, ki tudi z dejanji izpričuje svojo Tesnično internacio-nallstično zavest. MARTIN TOMA2IC V ponedeljek je bil za novega predsednika LR Kitajske na kitajskem ljudskem kongresu izvoljen njegov dosedanji predsednik Liu šao Ci. S tem se je Mao Ce Tung formalno umaknil z vodilnega položaja. Za podpredsednika sta bila izvoljena poslanca Sun Cing Ling in Tung Pi Vu. Slednji je bil doslej predsednik vrhovnega sodišča. Za predsednika ljudskega kongresa je bil izvoljen Cu De. Za ministrskega predsednika državnega sveta Je bil ponovno izvoljen Cu En Laj. V ponedeljek so bile v Francije končane volitve v prvi senat. Medtem ko so Molletovi socialisti izgubili 5 mandatov, Zveza za novo republiko in KPF pa po dva, so »tradicionalne« stranke četrte republike zboljšale svoje pozicije. Klerikalni ljudski republikanci so dobili 8 no- vih mest v senatu, radikalni 5 in Pineaujevi neodvisni tudi 5. Slednji so postali po novem senatu najmočnejša frakcija. Novi senat je sestavljen takole: 85 mandatov imajo neodvisni, 52 radikali in demokratska levica, 48 socialisti, 29 ljudski republikanci, 27 Zveza za novo republiko, 14 pa KPF. V ponedeljek je Bela hiša v Washigtonu objavila Eisen-hovverjevo izjavo, v kateri izraža razočaranje, ker Sovjetska zveza ni privolila v to, da bi takoj opustilil po-skusnne jedrske eksplozije nad zemljo. Tednik »Slovenski vestnik« piše, da tudi vodstvo katoliške cerkve na Koroškem sodeluje v protislovenski aktivnosti in se je priključilo izrazitim sovražnikom manjšine, ki zahtevajo, naj se ukine slovenski jezik tudi v cekvah. AVSTRIJA v sporu s sosedi Nenačelnost v manjšin j ski politiki, popuščanje revanžističnim aspiracijom, pomanjkanje čuta odgovornosti Tung, Dalaj lama (na des ni) in Pančen lama (na levi). Fo je bila posneta med obi skom Dalaj lame v Pekingu 1. 1951. ki kažejo vso dvoličnost, nedosled Avstrija je v zadnjih mesecih zabredla v zunanje politično situacijo, ki ni vredna zavidanja. Razen s Švico so nahaja z vsemi drugimi sosednjimi državami v permanentnih sporih, ki se še zaostrujejo. V dunajskih političnih krogih je čutiti precejšnjo zaskrbljenost, posebno še, ker se Avstrija ne more v svoj prid sklicevati na nobene ideološke razloge teh sporov in zaradi tega vedno bolj zgublja na ugledu. Z Madžarsko odnosi sicer niso tako napeti, kot so nili v času budimpeštanskih dogodkov in kasneje, ko se jo zgrnilo v Avstrijo 170.000 beguncev, pač pa jo še vedno čutiti posledice čudnega ravnanja avstrijskih oblasti v tem obdobju, ravnanja, ki ni pristojalo nevtralni državi. Velik uspeh Slovenskega narodnega gledališča Iz Trsta - „Zločin in kazen" In zločin brez kazni - Pogumna žrtev Štefke Drolčeve Nedavno gostovanje Slovenske-i" narodnega gledališča iz Trsta n* Koroškem je bilo nedvomno sfremljano z verigo velikih uspe-2e v Šmihelu, kjer sta »So-P°tnika« — Štefka Drolčeva in J°2ko Lukež — začela svojo pot, Se je nabralo v veliki dvorani pol-ljudi, ki so z zavzetostjo in Pr,2nanjem nagradili njuno umet-"0J'; Tudi v Žitari vasi, ki je pod h*dim pritiskom Nemcev in nem-*HrJev, je bila dvorana polna in *t>layz buren. Grenka kaplja je *anila v veselo razpoloženje na-,lednjega dne, ko je prišla prepoved celovškega Urada za delo: Slovenska prosvetna zveza, orga-ntzatorica gostovanja, mora naj-Pr,ej dokazati, da v Avstriji sami *\ dovolj enakovrednih moči, ki 1 mogle dati enakovredno predstavo »Sopotnikov«..- Predsednik Prosvetne zveze je tistega večera v Bilčevsu, kjer naj bi bila pred-st*va, upravičeno dejal: »Bolj ne-l^ncga argumenta si sovražniki *°roških Slovencev res niso mogli ^misliti — saj vendar vsakdo ve, ** na Avstrijskem ni poklicnega ženskega gledališča!« Toda če 5° mislili, da bodo ugnali zamej-**e Slovence, so se hudo zmotili. ~*Kpno z domačini io tržaški lZf«lci improvizirali spored recita-Cj Pesmi, ki je vse prisotne na-**uŠil tako, da je na koncu vsa korana družno prepevala sloven- ske pesmi. »Če ne smemo imeti predstave, pa imejmo miting!« Naslednjega dne so se oblastniki dali prepričati, da so napravili neumnost in zvečer sta »Sopotnika« spet smela nastopiti, tokrat v Gli-njah. Predstavo je s svojim obiskom počastil tudi jugoslovanski generalni konzul. Tudi tu je bila dvorana polna, čeprav so »prizadeti« ves dan razglašali po koroških krajih, da predstave ne bo. V nedeljo, 19. aprila, so igrali Tržačani v Celovcu, na odru bivšega Komornega gledališča. — Na sporedu je bila dramatizacija romana »Zločin in kazen« ruskega pisatelja Dostojevskega. V ta namen je prišlo v Celovec 42 članov tržaškega gledališča, torej ves ansambel. Uspeh je bil nepopisen. Ljudje so jokali in na koncu priredili gostom ovacije, kakršne so v Celovcu redkokdaj doživeli. — Stari Celovčani so trdili, da je umetniška raven predstave bila za stopnjo višja od najboljše, ki jo lahko nudi celovško mestno gledališče. Tudi predstavnik deželne vlade, ki je bil na predstavi in se opravičeval igralcem zaradi »neljubega incidenta«, je našel mnoge besede pohvale in občudovanja. Ko je Modest Sancin hd odprti sceni sporočil gledalcem, da jih bodo kmalu spet prišli obiskat, je zajel dvorano val odobravanja in navdušenja. Uro prej je bil v sosednji dvorani občni zbor Zveze slovenskih izseljencev. Tristo se jih je zbralo — bivših sotrpinov iz nemških taborišč, ki so jih pregnali iz njihovih domov, ker so zakrivili samo eno: bili so Slovenci. Toda, če bi kdo pričakoval, da jim je avstrijska država povrnila vsaj del škode, ki so jo utrpeli, bi se zmotil. Slovenski izseljenci še danes čakajo na povrnitev škode in po njihovih vaseh se spet šopirijo tisti, ki so jih izgnali z domov. — Zločin, ki se je zgodil nad koroškimi Slovenci, je ostal brez kazni. .. Istega dne, v nedeljo zvečer, je bila napovedana predstava »Sopotnikov« v Ločah ob Baškem jezeru. Popoldne, preden bi se igralci in organizatorji morali odpeljati v oddaljeno vas, je planila vest: predstave ne bo: Štefka Drolčeva, glavna igralka, je obolela. Granulom. Res jo je bilo komaj spoznati izza njene otekline. Zdravnikova beseda je bila odločna: nobenega govorjenja, nobeneha prepiha, takoj domov v Trst in drugi dan v bolnišnico na operacijo. Odpeljali smo se v Loče, da odpoVemo predstavo. Ko smo ljudem v Ločah povedali, za kaj gre, so pogledali v Has bledi obrati', ljudje so ze pribijali, riekateri tudi Iz krajev, ki so 40 kilometrov oddaljeni. Nacisti so razširili škodoželjno vest, da je predstava prepovedana. Kaj storiti? Kaj bodo rekli ljudje, ki si že leta in leta žele slovenske besede z odra, in ki so prišli od kdo ve kod, iz kdo ve katere samotne karavanške kmetije, kaj bodo čutili, ko bodo zvedeli, da so prišli zaman? In tedaj se Štefka odloči: igrala bom, naj se zgodi karkoli. Ni je bilo mogoče ustaviti. — Igralka je začutila, da mora izvršiti svoje poslanstvo. »Če bi bilo to v kakem mestu, pred sito pu-blik o, ne bi pomišljala. Toda tu gre za nekaj drugega. Tu gre za nekaj več kot samo za gledališče.« Z utripajočim srcem smo čakali, kdaj bo predstave konec. Zdravnik je zapovedal, da ne sme govoriti, da ne sme biti na prepihu — v »Sopotnikih« pa nastopata samo dva igralca, polovico teksta mora govoriti, niti za trenutek ne more z odra... Ko se je na koncu predstave vsa utrujena priklonila pred občinstvom, se nam je odvalil kamen od srca. Ljudje v dvorani, ki so vedeli, kaj se dogaja, so obsuli igralko z rožami in oglušujočim aplavzom in predstavnik Slovenske prosvetne zveze jo je v posebnem zahvalnem govoru imenoval junakinjo slovenskega gledališča. Zavito v rute in plašče smo jo prepeljali nazaj v Celovec in naslednjega drie je odpotovala v Trst. Kot se je zvedelo, je kriza minila, pogumna žrtev ni imela posledic, ki bi jih lahko imela. Tako se je končalo prvo gostovanje Tržačanov na Koroškem. Še dolgo bodo govorili o njeni po slovenskih vaseh. Vez, ki spaja, zamejske Slbvence, se je pomembno okrepila. T. M. Tudi »habsbuška afera« in očitno podpiranje monarhist ičnih aspiracij s strani vodilnih desničarskih politikov, nikako ni brez posledic v odnosih z Madžarsko, saj Habsburg in njegovi očitno oznanjajo, da hočejo obnoviti monarhijo v nekdanjem obsegu. Do hudega spora je v zadnjem času prišlo s Cehoslovaško. Vzrok za to je bila odločitev avstrijske vlade, da dovoli organizacijo velikega sudetskega srečanja na Dunaju. Sredi maja bo namreč prišlo na Dunaj nad 300.000 sudetskih Nemcev, ki so jih čehoslovaške oblasti ob koncu vojne pregnale iz države. Namen tega srečanja je jasen; v bližini češke meje demonstrirati proti sedanjemu režimu v nekdanji domovini in na ves glas izražati prepričanje, da bo »prišel dan maščevanja«. Praška vlada je te dni naslovila na dunajsko vlado ostro protestno noto, v kateri je zahtevala, naj se sudetsko srečanje prepove. Ball-haušplatz je noto zavrnil, trdeč, da gre pri zboru 300.000 revan-žistov za »prijateljsko srečanje«. Tudi z Nemčijo so se odnosi zelo ohladili. Avstrija namreč pripravlja zakon o povrnitvi materialne škode bivšim političnim preganjancem in »Volksdeut-scherjem«, ki so zbežali ali bili izseljeni ob koncu vojne. Ker stoji avstrijska vlada krčevito na stališču, da je bila Avstrija leta 1938 okupirana, se je obrnila na zapadnonemško vlado z zahtevo, naj prispeva 2 in pol milijarde mark za povrnitev škode političnim preganjancem in beguncem, češ, za njihovo trpljenje je odgovoren nemški narod, ne avstrijski. Bonn je to zahtevo ostro zavrnil, z motivacijo, da so bili Avstrijci prav tako in v tolikšni meri nacisti, kot Nemci sami. Tozadevna pogaja-nja med nemško in avstrjisko vlado so se predčasno razbila in zdaj še ni jasno, kako se bo afera končala. Med Italijo in Avstrijo vlada trenutno napetost, ki jo mnogi opazovalic označujejo kot eksplozivno. Avstrijska vlada iz mnogih notranje-političnih razlogov razpihuje južno tirolski problem, dobro vedoč, da je položaj avstrijske manjšine v Italiji vse prej kot pa vznemirjajoč. Očitno jo, da so na Južnem Tirolskem na delu mnogi bivši nacistični elementi, ki brez ovinkov zahtevajo, naj bi ta del Italije priključili Avstriji. Italija je ostro reagirala na avstrijske aspiracije in že večkrat jte prišlo do incidentov. Posledice so se že pokazale: število avstrijskih obiskovalcev Italije se je zmanjšalo za 25 odstotkov in pričakujejo, da bodo poleti Avstrijci povsem bojkotirali Italijansko turistične kraje, po drugi strani po so tudi Italijani uvedli ostrejši režim pri trgovanju z Avstrijo. Strokovnjaki trdijo, da so Avstrijci v sporu z Italijo vsekakor na slabšem, ker so v mnogočem odvisni od italijanskega trga. In končno so se tudi odnosi z Jugoslavijo močno poslabšali. Vzrok je na videz isti, gre namreč za manjšinjsko vprašanje. Toda ko Avstrijci tarnajo o »nevzdržnem« položaju južnih Tirolcev, pa koroški Slovenci izjavljajo da bi bili srečni, če bi imeli takšne pravice, kot jih imajo južni Tirolci. Jugoslavija kot sopodpisnica Državne pogodbo je dalj časa apelirala na Avstrijsko vlado, naj reši manjšinjsko vprašanje v duhu nacionalnega miru in dobrih sosedskih odhasov, toda, kot kaže, brez uspeha. Vladne stranke niso bile moralno dovolj močne, da bi se uprle navalu nemškega nacionalizma na Koroškem in so pristalo na dva manjšinjska zakona ki jemljeta koroškim Slovencem še tisto, kar so zdaj imeli, namreč možnost pouka v materinščini in možnost uporabe slovenščine na vseh koroških sodiščih. Uvedli so načelo »pravice staršev«, ki v koroških razmerah ni drugega, kot instrument germanizacije ter političnega in gospodarskega pritiska na Slovence. Razumljivo je, da je jugoslovanska vlada ostro protestirala in v posebni noti izjavila, da s stališča določil Državne pogodbe manjšinjski problem nikakor ni rešen, temveč, da se je celo zaostril. Tipično za zaslepljenost avstrijskih zunanjih politikov je dejstvo, da so sprejeli jugoslovanski protest s »presenečenjem«. S presenečenjem so, kot je slišati, sprejeli celo takojšnjo odločitev slovenske manjšine, da oba zakona odločno odkloni! Vsi znaki kažejo, da se Avstrija ne zaveda svojega sedanjega položaja v svetu. Zato je tudi razumljivo, da imajo mnogi vodilni politiki vedno na zalogi izjave o »poslanstvu Avstrije v Podonavju-<, o »zgodovinski krivici, ki se jO zgodila Avstriji leta 1918« in podobno: marsikdo so Že ni mogel sprijazniti ž dejstvom, da Avstrija danes ni več 60-mili jonska država, v kateri dve tretjini ljudi hlapčuje Dunaju . .. T. M. 4 Gla& Gorenjuae KRANJ, 2«. APRILA 1959 OBVEŠČEVALEC ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04 M ALi OGLASI Prodam novo italijansko moško kolo »Bianchi sport«. Naslov v oglasnem oddelku 3130 Prodam več oleandrov. Maren-čič Marija, Vodopivčeva št. 7, Kranj 3133 Mlad inteligent želi spoznati dekle za nedeljske izlete. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko poslati v oglasni oddelek pod »17 let« 3045 Prodam peso za krmo. Naklo št. 101 3154 Prodam motorno kolo »Panonija« 250 ccm ti prevoženimi 3.000 km. Tičar, Voglje 98 3155 Prodam ovseno in ječmenovo slamo. Naslov v ogl. odd. 3156 Peč za kopalnico, kompletno, dobro ohranjeno prodam. M. Bogataj, Bled—Lekarna 3157 Upokojenki kupita dvosobno stanovanje v lepem kraju Gorenjske. Lahko pa tudi dosmrtno. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Gotovina« 3158 Kupim 1.000 kosov zidakov. Cobašek, Podreča 54, Smlednik 3159 Kupim italijanski novi kolesi žensko in moško. Mopeda zamenjam za rolerja ali Lambre-tto. Razliko doplačam. Naslov v oglasnem oddelku 3160 Sprejmem čevljarskega pomočnika. Tavčarjeva 7, Kranj 3161 Stanovanje in kmečko hrano nudim tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Zabreznica 3, Žirovnica 3162 Prijateljem dobre vinske kapljice sporočamo, da v gostilni pri »Zlati ribi« v Kranju prodajamo pristno štajersko in dalmatinsko vino. Isto vino prodajamo tudi čez ulico po znižani ceni. Skupinskim družbam nudimo po predhodnem obvestilu tudi posebno sobo. 3163 Ugodno prodam belo dvodelno omaro, otroško ohranjeno posteljo in predsobno steno (obešalnik). Peternel, Zupančičeva 15. Prodam nov kombiniran električni štedilnik znamke »Femi« — italijanski. Naslov v oglasnem oddelku. Zaradi preselitve prodam pritlično stanovanjsko hišo v dobrem stanju v bližini Kranja na prometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku. Malo kmetijo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3165 Čistokrvnega črnorjavega nemškega volčjaka dobrega za dre- suro v starosti 7 mesecev prodam. Pjevčevič Cvetka. Podi j u-belj 15, Tržič 3164 OBVESTILO Na .podlagi odloka o regresu pri prodaji kuriva za široko potrošnjo (Uradni list FLRJ, št. 15/59) obvešča Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj vse svoje odjemalce, kateri so v čapu od 1. do 15. aprila 1959 nabavili kakršnokoli vrste premog, da so upravičeni zahtevati pri blagajni podjetja .povrnitev razlike med prej ln sedaj veljavno stopnjo regresa, to je 6,77 % od vplačanega zneska. Razlike se bodo vračale do vključno 31. maja 1959 na podlagi predloženih nabavnih računov. PODJETJA — USTANOVE Tovorni avto Betford 3 tonski v odličnem stanju ugodno proda ali zamenja za osebni avto Skoda 1100 ali Fiat Multipla — Avto-moto društvo Kranj. Informacije pri AMD Kranj, Koroška cesta 4. Vsem delovnim ljudem čestita za Praznik dela - 1. maj Poslovna zveza za gozdno In lesno gospodarstvo Kranj Ob Prazniku dela - 1. maju iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Gozdno gospodarstvo Bled »STOR2IC«, Kranj: 30. aprila in l.maja ob 16., 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film »EDINI IZHOD« ; 30. aprila ob 22. uri premiera angleškega filma »POJE TOMI STIL«; 1. maija ob 9.30 uri ameriški film »VESELO UDARI PO SKRBI«, ob 14. tuni jugoslovanski cinema-skopski film »4 km NA URO« ob 22. uri premiera amer. filma »MOJ VOHUNCEK«; 2. in 3. maja ob 16., 18. im 20. uri jugoslovanski cinem. film »4 km NA URO«. Dne 2. maja ob 14. uri angleški film »POJE TOMI STIL«. 3. maja ob 8.30 uri mladinski film »V DOLINI BOBROV«, ob 10. uri ameriški film »MOJ VOHUNCEK«, ob 14. uri ameriški barvni film »GOG«; 4. in 5. maja ob 16., 18. in 20. uri angleški film »POJE TOMI STIL«. »PARTIZAN«: 30. aprila jugoslovanski cinemaskopsikl film »4 km NA URO«; 1. im 2. maja angleški film »POJE TOMI STIL«; 3., 4. in 5. maja ameriški barvna cinema-skopski film »PREKO MNOGIH REK«. Predstava vsak dan ob 20. uri. »SVOBODA«, Stražlšče: 5. maja ob 19.30 uri ameriški film »MOJ VOHUNCEK«. »KRVAVEC«, Cerklje: l.maja ob 16. in 19.30 uri ameriški film »BELI JORGOVAN«; 3. maja ob 15. in 17. uri italijanski barvni film »ODISEJ«. Naklo: 2. maja ob 19.30 uri ameriški barvni film »DIMNI SIGNAL« »RADIO«, Jesenice: 1. do 4. maja franc. barv. cinem. film »PORTUGALSKE PERICE«, 5. maja ruski barvni film »TAJNOST DVEH OCEANOV«. »PLAVŽ«, Jesenice: 30. aprila in 1. maja mehiški film »DIVJA STRAST«; 2. do 5. majaja italijanski film »NEURESNIČENE SANJE«. Žirovnica: 2. in 3. maja mehiški film »DIVJA STRAST«. Dovje—Mojstrana: 2. in 3. maja mehiški film »UPOR OBEŠENIH«. Koroška Bela: 2. in 3. maja ruski barvni film »TAJNOST DVEH OCEANOV«; 4. maja italijanski film »NEURESNIČENE SANJE«. Bled: 1. maja ob 10., 15., 18. in 20.30 uri ital. franc. cinem. film »OČETJE IN SINOVI«; 2. do 4. maja amer. barv. film »PLES NA VODI«. Predstavi 3. maja ob 18. in 20.30 uri. 3. maja ob 10. in 15. uri risanke — pisan filmski spored. RADOVLJICA: 1. maja ob 16., 18. in 20. uri ter 2. maja ob 20. uri franc. barv. cinem. film »PEVEC IZ MEHIKE«; 2. maja ob 18. uri ter 3. maja ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinem. film »DOBRO JUTRO, GOSPA NOVE«. — Dne 5. maja ob 20. uri sovjetski barv. film. »MALVA«. LJUBNO: 1. maja ob 16. uri slov. film »DOLINA MIRU«, ob 18. uri pa češki barvni film »GLASBA Z MARSA«; 3. maja ob 16. in 18. uri češki barv. film »GLASBA Z MARSA«. »SORA«, SK. LOKA: 1. do 3. maja jugosl. film »VRNIL SE BOM«. 5. iin 6. maja amer. barv. film »PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE«. 2IRI: 2. itn 3. maja amer. barvni film »PONI EKSPRES«; predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19.30 uri. »DOM«, SOVODENJ: 1. do 3. maja jugoslovanski film »TUJA ZEMLJA«. Predstava 1. maja >b 20. uri, 3. maja pa ob 16. uri. ____GLEDALIŠČE__ GLEDALIŠČE »TONE CUFAR« JESENICE Nedelja, 3. maja ob 19.30 Potrč: »ZLOČIN« — izven. Zveze z vlaki ugodne. Abonente petkovega abonmaja obveščamo, da bo zanje predstava »Zločin« v petek, 8. maja ob 19.30. 1'AOIO LJUBLJANA _ Poročila poslušajite vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 17., 22. im 22.55 uri ter Tadrijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radiijski dnevnik ob 19.30 uri. Četrtek, 30. aprila 8.05 Jutranji solistični koncert; 8.40 Potopisi in spomini — Preži-bov V orane: Na domačih dn tujih tleh — X. 9.00 Plesni orkester vVerner Miiller; 10.10 Poje Ljubljanski oktet 11.30 Oddaja za cioi-bame; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Cudovan: Zadružnice v KZ Metlika in Mirna; 12.25 Finale opere Fidello L. v. Beethovna; 12.40 Štirje fantje nas pozdravljajo; 13.30 Daniilo Bučar: Belokranjske pisanice; 14.15 Turistična oddaja; 15.40 Na platnu smo videli; 17.00 Prenos II. polčasa mednarodne nogometne tekme Milano : Crv. zvezda; 18.00 Z mikrofonom v tovarni »Tonosa«; 18.45 Radijska univerza — dr. Metod Mlkuž: Borba KPJ ra enotnost ljudskih množic — IV. 20.00 Pesmi upora ln dela (glasbeno - loteramna oddaja ne večer pred 1. majem); 21.00 Prazniki vrh planin; 23.10 Z Jugoslovanskimi pevci ln plesnimi orkestri. PETEK, 1. MAJA 6.15 Z rdečim nageljnom v gumb-nici (spored delavskih pesmi in koraonfic); 8.00 Prvi list majskega koledarja; 8.10 Marjan Kozina: Tlaka, kamitata; 8.30 Kovači smo; 9.00 S .popotovanja predsednika Tita; 9.30 O junakih, pesnikih in pomladi; 10.30 Razni kraji, razna ljudstva — a pesem le ena . . . 11.00 Za naše male poslušalce,-12.00 Opoldanski glasbeni spored; 14.00 Karol Pahor: Priredbe slovenskih narodnih za glas, zbor in orkester; 14.20 Josip Slavenski: Suita z Balkana; 15.15 Zabavni in-termezzo; 15.30 Jugoslovanski operni pevci v svetovnih reprodukcijskih študijih; 16.00 Ljiidje in cesta; 16.30 Vesela pesem po vsej domovini; 17.00 Sredozemski zvoki; 17.30 Radiijska igra Anton Ingolič - Franc Žižek: Obtožujem (premiera); 18.30 Glasbena med-igra; 18.35 Nikola Hercigomja: Satirične pesmi po Jovanu Jova-noviču Zmaju; 20.00 Prerez opere »Evgenij Onjegin« Petra Iljiča Cajkovskega; 22.15 Novosti iz našega arhiva plošč; 23.10 V veselem ritmu. SOBOTA, 2. MAJA 6.00 Z veselo glasbo v praznično jutro; 7.15; Pihala v ritmu naših plesov; 7.35 Lahka glasba; 8.00 Prvi maj, krasni maj . . . 8.15 »Cešnjova veja v cvetu . . .« 9.00 Dmitrij Soštakovič: 2. koncert za klavir ln orkester; 9.20 Rojstvo slovenske socialne lirike; 10.00 Z javnih radijskih koncertov naših opornih solistov; 11.00 Fran Vod-iiik: Radijski oddajnik; 11.30 Po gozdovih in gorah; 11.40 v ritmu valčkov in polk; 12.00 Melodije za razvedrilo; 13.30 Veseli zvoki s sekstetom Mauirice Larcange; 15.15 Obisk pri delavskih pihalnih godbah; 15.45 Nace Grom: Jutri ne bom več učenec; 16.15 Pevec ameriškega ljudstva; 16.45 Iz slovenske zabavne glasbe; 17.00 Londonske slike; 17.15 Revija domačih pevcev zabavne glasbe; 18.00 Med skladbami in zgodbami; 20.00 Pokadi kaj znaš; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Plesna glasba. NEDELJA, 3. MAJA 7.35 Veseli ritmi; 8.00 Mladinska radijska igra: Kaj je doživel mali vijaček; 9.25 Zabavna matineja,- 10.00 Jugoslavija na inozemskih gradbiščih in tržiščih; 10.30 »Sijaj, sijaj sonce . . .«; 11.30 Z repertoarja orkestra RTV Ljubljana; 13.30 Za našo vas; 15.25 v triče-trtinskom taktu z orkestrom Micha-ela Laruner; 16.00 60 minut športa in glasbe za naše poslušalce; 17.00 »V gorah in ob morju«; 17.30 Rolf Liebermann: Sola za žene, komična opera; 20.00 »Glasba z Eli-zoj.skih poljan«; 22.15 Iz sodobne ameriške simfonične glasbe; 23.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 4. MAJA 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Vrtiljak zabavnih melodij; 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja; 9.20 Umetne in narodne pesmi poje Planinski oktet ŠPORTNI OBJEKTI 2e več let ugotavljamo, d« le Kranj, temveč vsa Gore"'' ska med zadnjimi okraji v ven i j i, kadar iščemo primer]** vo v športnih objektih. Tudi »» I. Jugoslovanskem kongresu 1** lesne kulture Je bilo ugotovlj«" no, da je za uspešnejši raz*0' telesne vzgoje potrebno v krajšem času dobiti potrebo« športne prostore. Prav žara* tega Je bil sprejet sklep o W: cijl za zbiranje sredstev x* gradnjo športnih objektov. 51*" bi za zbiranje sredstev so H>P novljeni že v vseh občlnab-Kako priti do sredstev, je ve* poti. V ta namen bodo izdan« posebne zalepke (po 20 dina'* Jev) in bloki (po 10 dinarje^ razen tega pa Je sredstva m° dobiti tudi s prostovoljnim delom, raznimi uslugami podje-tij, prirejanjem športnih kulturnih prireditev, z loterij* tombolo ln podobnimi naći0** Vsekakor pa bo moč dobil sredstva le, če bodo ljudje 1* gospodarske organizacije vnaprej seznanjeni, za katere objekte bodo sredstva namen]*" na. Doslej sveti za telesno vzfl0* Jo in šport pri občinskih 1J«*" skih odborih še niso izdelal' končnih načrtov, za kaj naj D* zbirali sredstva. Ponekod 50 delfena celo mišljenja sam"1 štabov In svetov. V Kranju «e na primer nekateri ogrevaj* za gradno zimskega kopališča« drugi za gradnjo stadiona ** kopališčem, tretji za uredite* športnih Igrišč pri šolah ..." četrti — menijo, da sredste* sploh ne bo moč zbrati V takšnih primerih res ni pričakovati uspeha. Z jasnimi načrti Je P0* trebno začeti vsako akcijo !• rezultat prav gotovo ne izostal. Nikakor pa ne bi smeli dopuščati, da bi bila Gorenjsk* tudi v prihodnje med zadnjim' s primitivnimi igrišči ali V* sploh brez njih. B. F. iz Maribora; 9.40 Iz filmov in glasbenih revij; 10.30 S popevkami P* svetu,- 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Jagodni nasad nad morjem; 11.35 Verdijeva velik* trojka — Rigoietto, Trubadur i* Traviata; 12.00 Venček slovenski* narodnih; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v maju; 12.25 Ciganski napevi z orkestrom Kal" man Londvav; 12.45 Emil Adamih 3 tur.kestanske ljubavne pesnili 13.30 Poje zbor »Tone Tomšič« P* v. Janeza Boleta; 14.05 Radijsk* šcula za višjo stopnjo: Mladinski koncert v Mariboru; 14.35 J. Suk; »O mamici« op. 28; 15.40 Listi J* domačo književnosti — Cvetk" Golar: Rožni grm; 16.00 V svetu opernih melodij; 18.00 Radijska univerza — Značilnosti povojne!!* Jugoslovan. gospodarstva; 18.30 Športni tednik; 20.00 Zabavne me* lod'iije z orkestrom Erwin Hallet* in VVerner Miiller; 20.45 Kulturo« tribuna — dr. Rad orni r Lukič: Clo* vek v senci sodobne znanosti -*" II. VIHAR POD TRIGLAVOM Riše Milan Batista Miha, ljubljenec gora 161 Miško ln Srečko sta najprej pomislila, da so se vrnili njuni tovariši, ki so morebiti odšli za kakšnim poslom v dolino — toda vseeno sta takoj zagrabila za orožje. Fante sta pustila, da so spali naprej, zviti v klobčič na bukovem listju. Spet je zašumelo, tokrat nad kočo, čisto blizu njih. Miško je dvignil puško in za vpil: »Stoj! Kdo je tam?« 162 Razločno sta slišala, kako je nekdo od-skočil in podrsal po suhem listju. Ob Miškovem klicu so se prebudili Hleba-njevi fantje in skupaj z njima so napeto poslušali v noč. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. »To je bila žival,« je šepnil eden od dečkov. Miško je še enkrat za vpil: »Oglasi se, kdor že si! Če ne streljam!« Prvi hip mu je odgovoril samo odmev. 163 Potem pa je zaropotalo tik pod njimi, vse naokoli njihove kočice, in po njih so se vsule nemške krogle. Nemci so bili obkolili bunker, misleč, da je, kdo v njem in najvišji v obroču so bili tik pod mestom, kjer so oba terenca in dečki prenočevali. Če bi se Nemci povzpeli le še nekaj metrov više, bi bili stopili nanje, pa bi jih brez težave žive polovili. 164 »Fantje .bežite!« sta oba terenca zaklicala fantom, ki so se ob prvih strelih spet vrgli po tleh. Nihče ni imel časa, da bi v temi iskal čevlje, ki so jih bili sezuli, ko so legli spat; bosi so se vsi skupaj zapodili po strmini navzgor. Nogavice jim niso ščitile nog od ostrega kamenja, vej in snega — pa kdo bi mislil ni to, ko je šlo za življenje! Ctma Goremjtke 5 VSI SMO gospodarji . ~J Kranja Jesenic, od Tržiča Železnikov, od Bohinja do Cer-J sega pogled. Povsod dimniki, 2^*' P° katerih drvijo tovornja-' P° dolini za Savo ropočejo to-vagoni. Zidarji gradijo nove e- šolarji urejujejo svoje telo- vadi Pc«| vsi deLajo, žirvtiljo, se ra- ^"]e)°- Prav tako 'je tamkaj proti M^ vodam in Ljubi jami, proti Va-^ždimu do Subotiice im Lovcema. . ■ k nekje v Podljubelju pri lož m raJanJu- °b takih Pri" "ostih zaide kramljanje na ...e> kar je človeku pri srcu ** govore o izpitih in zabavni lužt-' KtareJsi kramljajo o za-žitih, o stanovanjih in cenah. D°y.0re o delu in problemih v Za in oc* larn> kjer zive-Vst> to imajo svoje misli, svo- Vćasih ni bilo lahko postati mojster«, je dejal, ko smo ga vprašali, kako je prišel do tega položaja — Pomagal si je sam. Izobraževal se je in obiskoval razne tečaje. Največ se je naučil s praktičnim delom. Vprašali smo ga. kaj meni o prizadevanjih za večjo produktivnost. »To je koristna stvar,« je dejal. »Pri nas smo že precej dosegli. Zmanjšali smo število delavcev in hkrati povečali proiz- O prehrani naših delavcev in o družbenem življenju sploh, vam ne morem dosti povedati, ker se za to ne zanimam in nimam za to niti možnosti. Lepo pa je, da tovarna skrbi za nas. Skrbi, da gremo na dopust, da se v menzi ceneje hranimo in da so nam vsaj delno preskrbljena stanovanja. Vse to je urejeno neprimerno bolje kot takrat 1933. leta, ko smo stavkali. Trdo smo morali delati in varčevati s slehernim dinarjem, da smo se oblekli in obuli. Danes je drugače.« STROKOVNJAKI IN HRANA »Glede stanovanj, menim, da je treba najti pravilno pot pri razdeljevanju.« Tako pravi Viktor Kosec iz tovarne Iskra. »Preskrbeti jih moramo predvsem socialno ogroženim družinam, ne smemo pri tem pozabiti naših kadrov. Mnogo primerov je, da nam iz tovarne uhajajo strokovnjaki prav zategadelj, ker jim tovarna ne priskrbi stanovanj. Cena toplega obroka ne sme biti previsoka, da se s tem omogoči toplo malico čim širšemu krogu kolektiva. Nisem za ekonomske cene v naših menzah, brž ko pomislim, da je menza namenjena delavcem. Menim, da bi naša tovarna lahko prispevala del sredstev za menzo in pri tem tudi poskrbela za boljšo organizacijo dela v menzi.« V pozabo izginjajo mnogi lepi dogodki prvojmajskih praznikov, ki so jih nekoč ljudje doživljali. Spominjajo se spopadov z žandarji, mogočnih povork in izletov v hribe, spominjajo se ponosa ljudi z rdečimi nagelji v gumbnicah itd. Drugi vedo povedati, kako duhovito so izigrali žandarje, kako so v času NOB za prvi maj iznenadili sovražnika, kako so se v zaporu odrekli edinemu kosu kruha in na 1. maj naredili iz njega srp in kladivo. O takih spominih je bila beseda tudi z nekaterimi delavci, ki smo jih obiskali. SKOK CEZ BISTRICO Tržiški delavci so večkrat pokazali žandarjem, da se jih ne boje. To je bilo zlasti ob proti-draginski manifestaciji 1940. Ves Tržič, z ženami in šolarji, je šel na ulico. Kot plaz so šli proti mestu in se zbrali prod predilnico. Žandarji so bili brez moči. Proti takšni, enotni množici niso smeli niti mogli nastopati. Podobne preglavice so imeli žandarji tudi ob vsakoletnem 1. maju. Tako se spominja Franc Jagodic. Zmeraj, kot pravi, so razobešali rdeče zastave, lepili plakate, hodili na »izlete« v okoliške hribe itd. Nekoč, kot pravi, so lepili lepake, ko so jih zasačili žandarji. Plakate je bil preskrbel Janežič, Kramarjev in drugi. Oni, mladinci, pa so bili takoj pripravljeni, da jih raznosijo in nalepijo Žandarji so se zapodili za njimi. S kangljico lepila in lepaki so komaj pobegnili. 2 and ar mu je bil že tik za petami. Mladinci so nepričakovano zavili okrog vogala, prek dvorišč, čez zid v Bistrico in na drugo stran. Preden so žandarji pritekli naokrog, so bili mladinci že daleč. Po drugi strani so se čez spet vrnili v mesto in nalogo vestno in pravočasno opravili. PRVOMAJSKE BOMBE Avgust Doljak, ki je zdaj že pravi Ločan, je doma iz Solkana pri Gorici. Kot pravi, je bil najlepši prvomajski praznik menda 1922. leta. Kakih 400 delavcev se je zbralo sredi Gorice,da bi praznovali 1. maj. Proslava je bila na velikom, okrašenem dvorišču. Pokojni Jože Srebrnič je govoril. Navzoči so vzklikali, ploskali . . Iz previdnosti so delavci stra-žili pri vhodnih vratih. Računali so tudi s presenečenjem. Fašisti so bili na vseh koncih. Nenadoma je tik za odrom, onstran nizkega dvoriščnega zidu, počila bomba. Delavci so tekli tja in iskali pravokatorje. Ni jih bilo več. Niso si upali STAVKA V „VERIGI" KfJVAC VERIG IZ LESC Sq Poglede, svoj odnos. Včasih Zolo kritični, strogi, včasih SSru ^ toda nikdar mal°" STANOVANJA ALI NOV OBRAT ^ed kolektivom škofjeloško j^ilnice je bilo zadnja leta kih^ govora ° stanovanjih. Ka- n 170 prošenj za stanovanja je (j?. uPravi. Letos jih bodo zgra-j0' *6, v najboljšem primeru • Okoli 30 milijonov dinarjev 0 namenili za to. , r°da prihodnja leta bo te- ^Ujno moramo postaviti nov je dejal Ivan Bernik, ko obr- at olj ^0v°ril o tem. »Za mnoge ky ke kraje pomeni zaposlijo tudi standard. Zato bomo (j^^H to zadevo bolje proučiti. Obr- Se bomo odločili za nov jjj a*;> Potem nekaj let ne bomo nj..81* Pomisliti na druge stvari, m . ^a stanovanja. »To nas že jjr i skrbi«, je dejal na koncu Kar ga VESELI... y Trojer v tovarni »Sava« ble ranJu Pravi, da je velik pro- 111 tudi zaposlovanje oziro-(je] razmestitev delavcev. Ce je ^ avec na takem delovnem ^ stu> ki mu res ustreza, kjer ,}el 2tla.ide, kjer ima veselje do red/' potem lahko mnogo več na-Pov T° lanko mnogo prispeva k 2ad^an^u produktivnosti in k ovoljstvu posameznikov. •tot°^a pri tem imai° v Savi> ^ Je dejal, predvsem težave, l 0 bi zaposlili nekatere bivše 8PoCe NOB in nekatere manj krat°bne delavce. O tem so več-kih goVor'li na raznih sestan* tU(j. p°djetja. Seveda zadevajo ir, 1 00 probleme kvalifikacije rjeias^r°kovne sposobnosti takih fc TO JE DOBRA STVAR Tn rn0: yariš Stanko Prešeren je Že f r v martinarni. Tu dela pri n°kako 24 let. Začel je pri SeiPravlJanju starega železa. Ob- tihJ° V-Sa delovna mesta v mar-inarni. Foto: F. Perdan vodnjo. Ce bi uspehe čutil vsak posameznik, bi gotovo še z večjo zagnanostjo prijel za delo. Zgodi se, da nekateri izostanejo z dela — zaradi bolezni ali podobnega. Toda delo je vseeno opravljeno. Včasih dela eden za dva ali celo za tri. Ni pa za to spodbudno nagrajen. To bomo morali še popraviti. MARSIKDO BI RAD ZASLUZIL Ivana Zemvo smo srečali v obednici gradbenega oddelka Železarne Začeli smo pogovor o nagrajevanju in tarifnih pravilnikih. »Človeka je treba oceniti vsestransko. To je treba posebno upoštevati pri nagrajevanju po enoti proizvoda. Ljudi bo treba imeti pač samo toliko, kolikor jih res potrebujemo. Treba pa jih bo plačati, da bodo delali z večjim zagonom. Marsikdo bi rad več zaslužil, zlasti mlad človek, ki si hoče čimprej zagotoviti svojo eksistenco. Toda tega dosedanje tarifne postavke ne dopuščajo. Mnogi namreč svoje delo opravijo mnogo hitreje in bolje kot ostali, seveda, Če je značaj dela tak. Lahko bi še več delali, če bi bili za to stimulirani. Upam, da bo novi način nagrajevanja, o katerem že dolgo govorimo, sčasoma uredil tudi taka in podobno vprašanja,« je končal svoje pripovedovanje tovariš Zemva. BOJIM SE... Fani Bohinc je zaposlena že 30 let Najprej je delala v Ju-gočeški, potem v nemški tovarni LGW in danes, ko teče trideseto leto njenega službovanja in je pred upokojitvijo, dela v Iskri. »Hudo se bojim tistega trenutka,« je pripovedovala, »ko se bom morala posloviti od svojih tovarišev in dela. Lahko rečem, da je tovarna moj drugi dom. V tridesetih letih nisem niti enkrat izostala od dela. Delam na polavtomatih. Povprečno presegam normo za 50 %. Pol desetih je bila ura, ko sem potrkal na vratarjeva vrata v Tovarni verig Lesce. Pred vhodom je bila gneča, žene so prinašale možem malico. Kratek pogovor in." »Nasvidenjc!« »Rad bi govoril s tovarišem Strgovškom!« sem pojasnil vratarju. Medtem ko sem čakal, da ga je vratar poiskal, sem na steni upravnega poslopja opazil vzidano ploščo v spomin na stavko v maju in juniju leta 1935. Janez Strgovšek je kmalu prišel. Stisnila sva si roki in bila kmalu v živahnem pomenku. Povedal mi je, da med stavko sicer ni bil v podjetju, da pa pozna ves potek in da je to tudi že napisal. »Pojdite k sekretarju podjetja to. Ješetu, on hrani tiste zapiske!« mi je svetoval. »Pa še tole! O stavki vam bo največ vedel povedati Janez Justin, ki je bil takrat predsednik sindikata v tovarni. Njega poiščite!« Pri sekretarju sem dobil obširno gradivo o razvoju delavskega gibanja v Tovarni verig Lesce od njene ustanovitve v letu 1922 naprej, tovariš Justin, ki je danes pomočnik obratovodje, pa mi je povedal nekaj zanimivih sličic iz dni stavke. V Tovarni verig Lesce se je razredna borba začela zaostrovati v letih 1933 do 1934 in v začetku leta 1935, ko je podjetje skušalo vse bolj krniti pravice delavcev. Delavci so zahtevali vse tisto, kar jim je določal obrtni zakon in kolektivne pogodbe. Nastopali so proti naraščajoči draginji, se borili za zvišanje plač, za plačani letni dopust, za plačilo 6-urnih bolniških delovnih dni in za ureditev varnostnih naprav. Ker je bilo podjetje gluho za izvajanja obrtnega zakona, je to dalo delavstvu pobudo za še odločnejši nastop. Ko je vodstvo tovarne pričelo najbolj revolucionarne funkcionarje strokovne organizacije premeščati na nižja delovna mesta, je organizacija pozvala zastopnike Glavnega odbora SMRJ (Saveza metalurških radnika Jugoslavije) v Ljubljani, da bi ob njihovi podpori stanje s pogajanji uredili. Pogajanja pa so se izjalovila, ker sta njihova zastopnika Kopač in Urankar iz Ljubljane gledala bolj na koristi podjetja kot pa na koristi delavcev. Delavci so zato zahtevali od svojih zaupnikov in poslancev Glavnega odbora radikalnejše ukrepe. Ker pa je vodstvo podjetja trmasto vztrajalo in ni pristalo na zahteve delavstva, so se delavci zbrali pred pisarno vodstva tovarne in demonstrativno zahtevali to, kar jim pripada. Zahtevali so tudi, da razen zaupni- kov pri pogajanjih prisostvuje tudi predsednik sindikalne organizacije Janez Justin. Ravnatelj tovarne Hieng je uvi-del, da je stvar precej resna. Predsednika sindikata je nagnal s »smrkavcem« in izjavil, da se v takih okoliščinah ne pogaja. Pozval je na pomoč celo orožnike z zahtevo, da razženejo delavce z dvorišča. Orožniki pa so, ko so videli, kakšen je položaj in kakšne so zahteve delavcev, izjavili, da bodo razgnali delavce le, če ravnatelj Hieng pristane na pogajanja. Ker je videl, da je položaj resen, je na pogajanja, ki so bila za delavstvo uspešna, pristal. Konec leta 1934 in v začetku leta 1935 je trg zahteval vedno več izdelkov. Cene so se začele dvigati, plače pa so ostale na isti višini kot med krizo. Delavci so zahtevali popravek kolektivne pogodbe v smislu zvišanja plač. Na pomlad leta 1935 je z ozirom na takratno stanje v tovarni vodstvo delavske organizacije obvestilo o tem glavni odbor SMRJ v Ljubljani in podružnico železarne na Jesenicah. Če se stanje ne bo izboljšalo — tako so sklenili — bodo pričeli s stavko. Pobudo za to je dal tov. Leskošek, predsednik strokovne komisije SMRJ v Ljubljani. Mrzlično so pričeli s pripravami za stavko. V največji tajnosti se je osnoval stavkovni odbor, v katerem so bili Lenart Petrač kot predsednik, Pavel Magdič in Kati Triplat kot člana in Janez Zupan. V nedeljo, 14. maja so sklicali sestanek najzanesljivejših delavcev in jim dali konkretne naloge za pričetek stavke. Eden je dobil nalogo zastražiti tovarno, drugi pa so se naslednjega dne zjutraj razmestili na vse dohodne ceste in obveščali delavce, da se s pri-četkom dela, ob 6. uri zjutraj — 15. maja 1935 — prične stavka. Stavkovni odbor je za dnevno stražo določil ženske, za nočno pa izključno samo moške. — Nočne straže so razen tovarne stražile tudi stanovanje ravnatelja Hien-ga. Razen 4 do 5 stavkokazov, ki so vsak dan prihajali in hoteli pričeti z delom — z njimi so obračunale kar ženske — je bilo vse delavstvo solidarno. Stavka je trajala polne tri tedne, od 15. maja do 5. junija 1935. Razumljivo je, da se je zaradi dolgotrajne stavke gmotni položaj delavcev precej zaostril. Domače trgovine jim niso hotele dajati živil na upanje. Stavkovni odbor je zato stopil v stik s trgovci in z delavskim konzumnim društvom na Jesenicah, ki so pristali na kreditiranje živil v času stavke. Istočasno pa so dobili iz Ljubljane od glavnega odbora SMRJ tudi denarno pomoč. Med stavko je večkrat prišlo do pogajanj, vendar vedno brez uspeha. Po 16 dneh stavke je ravnatelj Hieng končno le pristal na pogajanja, ki so bila za delavce uspešna. V nekaterih najbolj kritičnih obratih so se plače delno povišale, priznan je bil 7-dnevni plačani bolniški dopust in letni plačani dopust, naredili so garažo za kolesa in uredili umivalnice in pralnice, ki jih prej sploh ni bilo. Ravnatelj Hieng je hotel vsaj delno maščevati svoj poraz, zato je kaznoval nekatere vidne funkcionarje. Kati Triplat je bila za leto dni odpuščena z dela, Janez Justin pa je bil premeščen na nižje delovno mesto z nižjo plačo. V glavnem pa je vodstvo podjetja po stavki odnos do delavstva temeljito spremenilo. Pogajanj ni več odklanjalo. Delavci so zdaj tudi laže uveljavili svoje zahteve kot pred stavko. Stavka je bila torej uspešna. ANDREJ TRILER Razvitje delavskega prapora »Verige« 1924. leta nastopiti proti tolikim delavcem. Vendar razpoloženje in program same proslave ni bil okrnjen. Ko so se vračali proti Solkanu, jih je bila dolga, dolga vrsta. Peli so Internacionalo. Mnoga okna so se odpirala, mimoidoči so jih pozdravljali. Tistega 1. maja je bil Solkan svečano okrašen. Niti kmetje niso šli na njive Vse je praznovalo. Celo na borovcih ob cesti proti Grgarju so razobesili lepe rdeče zastave. ZA BESEDO V ZAPOR »Včasih za 1. maj?« Najraje smo šli v naravo. Tam smo bili vsaj malo svobodni.« Tako je Peter Uzar obujal spomine na nekdanji 1. maj V Tržiču ga poznajo kot enega najstarejših komunistov in organizatorjev delavskega gibanja. Naj'bolj, pravi, se spominja 1. maja 1926. leta. V dvorani konzumnega društva so priredili veliko javno zborovanje. Zato so tja prišli tudi žandarji. Iz Ljubljane je prišel neki govornik. Neki Furlan^ Navdušenje je bilo na višku. Govornik je bil previden. Orožniki so sledili vsaki besedi, slehernemu vzkliku med udeleženci. Govornik je živo opisoval pro-letarsko revolucijo v Rusiji. Ruski proletariat je dajal za zgled. Toda ni smel reči, da naj bi tudi pri nas šli po isti poti, z revolucijo; so pravi s silo proti tiraniji. Kvečjemu je smel reči, naj bi delavci prišli do oblasti a svobodnimi volitvami. Vsaka nepremišljena beseda bi pomenila zapor. Kake izraze je govornik našel, da je navdušil navzoče, se Uzar, razumljivo, danes ne spominja več. Spominja se samo to, da so vsi ploskali in vzklikali sovjetski revoluciji. Žandarji so se posvetovali, nekaj šušljali in opazovali navdušeno množico. Potem se je neki orožnik približal govorniku. Pozval ga je, naj mu sledi Pozvani se je moral pokoriti ukazu. Z odra skozi dvorano so ga spremljali žandarji. Ljudje kot odrevoneli. Samo majhen znak bi zadostoval in vendar — nihče se ni ganil. Morda je bilo tako bolje. Govornika so spremljali samo na železniško postajo in ga »odposlali« proti Ljubljani. Ves Tržič je bil na nogah. Izgon govornika je vtisnil praznovanju še globlji, svečanejši pečat. 1936 NA POLJANAH Prvega maja 1936 smo se ob 6. uri zjutraj zbrali pred »Jelenom«. Potem smo z godbo na čelu odkorakali po Stari Savi. Bilo nas je več sto. Zastave nam orožniki niso pustili razviti. Toda, brž ko smo pri Hermanu zavili čez most in prišli v Podmežakljo, smo zastavo visoko dvignili Spotoma se nam je pridružilo mnogo ljudi. Se več pa jih je prišlo popoldne za nami. Na Poljanah nas je bilo več kot tisoč. V prosti naravi smo se zelo sprostili in veselili našega delavskega praznika. Sodelovala je tudi kovinarska godba in pevsko društvo »Enakost-«. Tovarniškim mogotcem pa seveda to ni bilo prav. Poslali so za nami orožnike. Ti so se skrivali v gozdu blizu nas. Opazovali so, kaj delamo. Posebno vnet vohun je bil orožnik Lah, ki nas je s svojim pajdašem stalno zasledoval. Vedeli smo to. Kljub temu smo na neko drevesce pritrdili majhno zasitavico, kot simbol našega praznika. Ko ni bilo nikogar v bližini, je orožnih Lah izkoristil priliko. Planil je iz gozda in zgrabil zastavo# Moja mati je to opazila. Skočila je k orožniku in mu hotela iztrgati zastavico, saj je bila njena last in drag spomin iz Rusije. Prvemu orožniku je priskočil na pomoč še drugi. Skušala sta se umakniti nazaj in odnesti zastavo. Obkolili smo ju. Na pomoč so nam prihiteli še ostali. Z glasnimi protesti smo zahtevali zastavico nazaj. Orožnika sta bila zmedena. Z naperjenima puškama sta se skušala zadensko umakniti v gozd. Mi pa smo bili nepopustljivi. Končno sta orožnika vrnila zastavo. Takrat smo zapeli Internacionalo. 8 Glas -Gormjshm KRANJ, 29. APRILA 1959 LESCE — TRST Kaže, da bo v Verigi v Lescah Anton Prešeren prvi, ki bo kot kovač verig dočakal pri istem delu pokojnino. Anton že 28 let s kladivom udarja po nakovalu in kuje razbeljeno železo — člen za členom dolge verige, kaj? Toliko vagonov, drugega za drugim, človeško oko še ni videlo in skoral lahko trdimo, da jih tudi ne bo. Ce bi zvezali vse vagone, bi bila lokomotiva na primer že v Zagrebu, medtem k° bi zadnji vagon na Jesenicah šele na" ložili. ČLOVEŠKE ROKE - VELIKANI Nebotičnik iz slaščic - Naftni cevovod: Dolnja Lendava-Tokio -Za vsako Slovenko 20 oblek - Stalno delo - zadovoljstvo - Nenadomestljive roke s katero bi danes že lahko povezal Lesce s Trstom. Kovanje verig je zelo naporno delo, zato le malokdo vztraja pri njem, čeprav je že od nekdaj to delo dobro plačano. Kaže pa, da ročnih kovačev verig stroj še dolgo ne bo zamenjal. S strojem doslej lahko izdelujejo le majhne verige iz žice, ki je debela 10 do 20 milimetrov. TO BI BILA GARDEROBA NAFTOVOD V TOKIO Poseben rekord dela je dosegi Viktor Vister, tudi jeseniški že* lezar V štiridesetletni zaposlitvi je *J let delal v oddelku cevarne in val"1 cevi. V omenjenih letih je zvaril toliko cevi, da bi z njimi napeljali tovod iz Dolnje Lendave v Tokio. kolikšna je ta daljava? Zaokrožen" 9600 kilometrov! ROKE IN STROJ Delo . . Delo . . . Vsak dan isto delo — od šestih do dveh -Naveličan sem že vsega,« večkrat kdo pogodrnja. Toda to so le trenutne slabosti človeka. Brez dela bi se tudi največji godrnjači dolgočasili. Sicer pa — saj vendar vsak človek neprestano dela. Razlika je v tem, kako je delo ocenjeno. Postopanje — delo brez vrednosti ; pijančevanje — zdravju škodljivo delo; kvartopirstvo — recimo delo v razvedrilo. In kakšno vrednost ima tako delo? Ali jo sploh lahko ima? Vprašajmo tiste, k sreči le bolj redke, ki se ukvarjajo s takšnimi posli — njihov žep je vedno prazen, kot da je strgan. Poskusimo sedaj razmišljati o tem, koliko metrov blaga je stkal stroj, ki ga upravlja tkalka, iz dneva v dan, iz leta v leto. Ali morda, koliko cigaret proda prodajalka v trafiki? Koliko slaščic je spekel slaščičar, ki vse svoje življenje mesi kolače. Koliko cevi je zvaril jeseniški železar? S približnimi računi bomo dobili astronomske številke, ki jim večkrat skoraj ne bomo verjeli. Toda prav te številke določeno kažejo, kako mogočno je lahko delo enega samega človeka, delo dveh majhnih rok, ki jih stroj ne bo mogel nikdar povsem zamenjati. NAJVEČJI ZABOJ CIGARET Predstavljajmo si zaboj s cigaretami. Seveda ne navaden zaboj, temveč nevsakdajen: dolg 8 metrov, širok 5 metrov in visok 6 metrov. Ko- 8 MILIJONOV METROV DOLGA KOLONA Tega, kar bomo sedaj računali, si verjetno niti sam vratar Tiskanine v Kranju, Anton Mihalič, v svojih 40 Kranju, Anton Mihalič, v svojih 40 letih službovanja, ne more predstavljati. Doslej je šlo mimo njega vsak dan toliko ljudi, če bi jih sešteli in če bi ljudje šli drug za drugim, da bi bila kolona dolga 8 milijonov 500 tisoč metrov. Da, z očmi je moral spremljati 17 milijonov ljudi. Vsak dan je moral vsakega izmed njih dobro pregledati: ali je delavec iz podjetja, ali je tujec — gost, in ali gre vsak taksen iz podjetja kot je prišel Odgovornost, da ne bo prišel v podjetje kakšen nepridiprav, je velika. Vratarska služba ni nič kaj hvaležna, čeprav marsikdo meni, kaj je le hudega vratarju sedeti v majhni izbici in puhati nemoteno cigaretni dim. Za te naj velja: poskusiti je treba, potem pa govoriti. Številka 17 milijonov ( približno toliko prebivalcev ima Jugoslavija) je dovolj zgovorna v velikem delu vratarja, kl ga je opravil, ker je vztrajal pri istem delu 40 let. DOSEGEL JE VRH SMARJETNE Prijetno je posedati v Mestni kavarni in slaščičarni v Kranju. Razen turške kave, ki je že dlje na dobrem glasu, tekne tudi košček peciva. In ko tolažimo sladkosnednost s »kremšnito«, lahko ugotavljamo: danes je dobra, jutri utegnemo reči: včeraj je bila boljša. Pred dnevi smo z upravnikom kavarne, Antonom Mohorjem, ki je istočasno slaščičar, kramljali o tem, koliko slaščic je že spekel v življenju. Mohor je prijel v roke svinčnik. Narisal je obrise Smarjetne, poleg nje pa visok nebotičnik, ki je segal malone do vrha priljubljene izletniške točke. Potem je začel pojasnjevati: »35 let že pečem slaščice. Dnevno vzamem iz pečice približno 30 kg trot in drugih Pridnemu slaščičarju smo želeli, da bi kmalu spekel še toliko slaščic, da bi dosegel vrh Smarjetne in nas potem ob tem slavju povabil na sladke kolače. Toda Mohor je spet prijel v roke svinčnik, še nekaj narisal, potem pa dejal: »Na bombone in sladoled sem pa pozabil.« Torej vrh Smarjetne je že dosežen. Nič ne de — »Torej v boj za vrh Jošta,« smo mu želeli ob slovesu. BREZ RAZBURJANJA l> oliko psovk in slabe volje pri moških, če morajo enkrat v mesecu sami prišiti gumb. Vendar ne gre za to, ker je gumb odtrgan, temveč, ker je potrebno pri tem vdeti nit skozi uho šivanke. Malce smešno, zlasti še, če taksnega moškega primerjamo z žensko-snovalko v tekstilni tovarni, ki v osmih urah vdene 500 do 550 nitk. Mimo grede povedano, da je delo snovalke bolj odgovorno; saj je vsaka teh nitk dolga 50.000 metrov in delo mora biti skrbno opravljeno, sicer tkalka ne bo mogla pognati svojega stroja. Antonija Berčič je tudi sno-valka v Tiskanini v Kranju. Dvajset let že vdeva nitke. Skozi uho je doslej vdela 3 milijone nitk! KRANJ POD DEŽNIKOM Otroška fantazija je včasih čudovita. Večkrat tudi takšna, da bi jo vsi želeli uresničiti O, kako bi se prileglo v deževnih aprilskih dneh ho- Le redka ženska je, ki bi si ne želela imeti v omari vsaj 20 W številkami, ki so nam na najP1*- ^ ovolj naj bo igranja z veliki^ oblek. Vsaka bi uživala, ko bi odprla prostejši način pokazale veličino del* vrata garderobe, pomerjala obleko za enega samega človeka. Človeka, l/ko škatlic po 20 cigaret ima v njem prostora? Malce zaokroženo — 1 milijon in 200 tisoč, kolikor jih je v desetih letih prodala Anica Štraus iz Kranja. Razen časopisov, znamk, kolekov in drugega, je prodala še toliko cigaret. Zaboj in številka nista na prvi pogled tako velika, da bi nas lahko posebno začudila. Toda ... So kratek račun in videli bomo, da Anica proda približno vsako minuto eno škatlico cigaret; vsako minuto vzame škatlico s police, jo da kadilcu, vzame od njega denar in mu vrne drobiž in se pri tem — razumljivo — ne sme nič zmotiti. No, zmoti se sicer lahko — toda, če hoče mimo pritožb, se »sme« zmotiti le v svojo škodo. Kako smo pravzaprav nepravični! obleko. Ogledovanja morda celo ogledalo ne bi preneslo In vse ženske iz Slovenije bi lahko s takšnimi garderobami osrečil en sam moški — tiskar »Tiskanine« iz Kranja. Avguštin Baj-želj je namreč v tridesetih letih stiskal že 68 milijonov metrov blaga z najlepšimi vzorci. Ta količina blaga bi zadostovala, da bi imela vsaka Slovenka v svoji garderobi najmanj 20 oblek. 24.960 VAGONOV In sedaj še kratek sprehod med ■ jeseniške železarje. Andrej Pleša je v Železarni zaposlen 40 let in je skoraj vsa leta sodeloval pri izdelovanju valjane žice. Letno je šlo skozi njegove roke 6240 ton valjane žice, ali vsega 24.960 vagonov. To bi bil vlak, roke nenehno ustvarjajo ali upravliaj stroj. Vsekakor je delo omenjenih 1 številnih drugih, ki leto za letom v'a' gajo svoje sile v isto delo, veličah in njim samim lahko v ponos. Tak§n^ delo pa je lahko v zadovoljstvo vs3. komur tudi zato, ker bo lahko reke' ko bo odšel v pokoj: moje roke so P°" magale, da sem stiskal 100 mil'J0' nov metrov blaga; spekel toliko in ^ liko slaščic; kot šofer sem prevo2' toliko kilometrov brez nesreč. In ^°n,0 no vsakdo je lahko ponosen na de v svojem poklicu, ker z njim ustvafJ nekaj velikega. Kmet, ki pridela da ima delavec kruh; delavec, ki °Pra.3 lja stroj; učitelj, ki uči otroke dcl;lV in vsi drugi. Vsi poklici so spet ^ skončno dolga veriga, — skupnost, ji ne sme manjkati niti en člen. Bogdan Fajo" diti po suhih kranjskih ulicah. Lahko bi bilo tako, če bi v teh dneh razpeli nad Kranjem velik dežnik, ali pa poleti sončnik in z njim oblažili poletno vročino. Koliko blaga bi potrebovali za takšen dežnik, je dokaj preprost račun — več kot 1 km2. Najbrže pa še niste vedeli, da je Matilda Cernivec v tridesetih letih s šestimi tkalskimi stroji v Tiskanini sama stkala toliko kolačev. In fte vsako leto 300 dni tako blaga, kolikor bi ga potrebovali za to-delam, bi iz slaščic, ki sem jih spekel, likšen dežnik — 1,215.000 metrov! Blago lahko sestavil stolp, ki sem ga narisal je široko 1 meter. Zaradi blaga torej ob Smarjetni. Stolp bi imel za osnov- ne bi bilo preglavic; vprašanje je kdo nico 1 površinski meter « bi naredil ogrodje za dežnik. ■3ES Ob četrti premieri DPD „Svoboda" Kranj TUmij Id {ik (jLedavm Kr, Dramska sekcija DPD »Svoboda« stjjnJ Je v torek, 21. aprila poča-jo a 40-letnico KPJ 7. uprizoritvi-č(>mr°nike Ivana Potrča Zločin, s mier^r Je zabeležila tudi četrto pre-2a r° 'etošnje gledališke sezone. K a ne 'kaže jemati kot kritiko ■— .t,i,.-. 1 . . služi si-, naj zgolj kot skromna slj eza Premierskih vtisov in mi- c^aJPrej beseda, dve o delu. — Poti Za Po'tr^evo Kroniko zadnje revolucionarjev, sekretarja dostuje pripomba, da je dramaturg ostal zvest izvirni obliki kronistič-nega pripovedovanja, ki ga narekuje literarna predloga. Delo je zrežiral inscenator celjskega gledališča, arhitekt Sveta Jo-vanovič, ki je hkrati zamislil tudi sceno. Prva ugotovitev: navzlic dvojni retrospektivi na začetku in množici epizod, ki jih povezuje »bralka« v kronistično ubranost in logično zaporedje, je režiserju uspelo obdržati delo v homogeni ^ iz Potrčeve kronike zadnje poti dveh revolucionarjev »Zločin« v uprizoritvi kranjske Svob ode. CK Kpt i^- W uJura Djakoviča in se-ćimoar.ia Rdeče pomoči Nikole Ha-t4 .0v'ča, ki so ju aprila 1929. le-s:rrd|!Klarj'i zločinsko ubili na av-skiJ 1 meJ'- V knjigi in v dram-P«tk bi Hefberta Griina nasto-Dj revolucionarja kot Djuro pa l0vić in Nikola Selimović. Kar zadeva dramatizacijo, naj za- celoti. Lahko torej trdimo, da se je režiserju posrečila dvojna ubranost — posameznih epizod in celotne uprizoritve. Tudi ostalim detajlom režijskega koncepta ni kaj očitati. Dosegel je uravnovešenost v notranji in zunanji kompoziciji uprizoritve ln skladnost med obema. Nekoliko je motila v nekate- rih prizorih ne najbolj funkcionalna scena kvadrastih elementov na praktikabelski osnovi. Pač pa bi sceni v prid pripisal, da je dovoljeval azelo nagle spremembe prizorišč. Se več: lepe, predvsem impresivne učinke in plastičnost so dosegali svetlobni efekti, ki so omilili togost in puščobnost posameznih prizorišč. Oglejmo si še drugo plat uprizoritve — igro. Navzlic ugodnemu vtisu, ki ga je vsiljevala igra celotnega ansambla, je bila podoba, da manjše vloge, zlasti tiste v epizodi na železniški postaji, niso bile obdelane z enako skrbnostjo kot večje vloge. Možno je dvoje: ali je režiser pri poglobljenem študiju z glavnimi igralci zanemaril obrobne vloge, ali pa so igralci manjših vlog podcenjevali pomembnost svoje igre? Revolucionarja Djura Djakoviča je oblikoval Tone Hotko. Brez zunanjega zanosa, s pičlo odmerjenim tekstom, z zadržanostjo v kretnjah in premikih, s preudarno zavestjo ter vero v svoje poslanstvo, je ustvaril lik, ki smo mu verjeli. V Nikoli Selimoviču Boža Slegla je našel dobrega soigralca, ki je bil sprva sicer malce zadržan in zato premalo sungestiven, neprimerno boljši pa v svoji notranji razklanosti in v stopnjevani dramatičnosti. — Doktor Bede-kovič, šef zagrebške policije, je bil zaupan Jožetu Kovačiču. Z intenzivno igro, obširnim igralskim registrom in kulturo je bil zlasti odličen v velikem prizoru z Dju-rovičem. Enako lahko trdimo za policijskega pristava Stefaniča, ki ga je zaigral Mirko Cegnar. Bil je spolzek, preračunljiv zasliševal ec in nevaren v subtilni isladkobno-sti. — Zandarja Brkič in Aralica Vlada Uršiča in Marijana Lombar-ja sta bila duševno majhna, pristno robustna in surova izvrševalca zapovedi svojih gospodarjev. Mariborskega agenta je oblikoval ing. Boris Valenčič. Iz bledo risane figure kaj več ne bi mogel ustvariti. — Bralka pred odrom je bila zaupana Anki Cigojevi. Navzlic lepi dikciji od časa do časa ni bila razumljiva —■ ne po svoji krivdi. Občinstvo je bilo namreč precej nemirno in je izkoriščalo bralkino povezovanje dogodkov za »odmor«. Vseh igralcev skoraj ne bi kazalo podrobneje obravnavati. Zadostuje naj le ugotovitev, da je sleherni član ansambla dodal tokratni, dokaj zahtevni uprizoritvi, svoj delež. Končni dojem, ki ga je posredovala premiera: igralski ansambel, ki smo ga videli tokrat na odru, ima vse pogoje za uspešno delo. S. S. Zaorali so prve brazde Večerne šole, tečaji in predavanja na Jesenicah &ogat spored izobraževanja odraslih uresničen 'zobraževanje odraslih Jeseni senj *ru9i polovici maja bo v je-ProcJ ' 0Da^n* zaključena sezona Za j,3^311-!' ki ijih prireja Center 2efo°hra;tn Predavanj je bil letos 0 bogat. Na sporedu so bile te-^ s Področja geografije, tehnika *Ur'zma, zunanje politike, Vstva- šolstva, vzgoje in podprt*0 ^ decembra do konca DrJ, so v »brini zabeležili 187 ^jbttlje obiskana so potopisna Zor;~ ^anJa' ker so običajno pona- z'itivj S s'^'ka'mi' barvnimi diapo-ln filmi. Poljudno znanstvo daljujejo študij na vseh šolah, v katere se lahko vpišejo le kandidati s popolno šolsko izobrazbo (šole za kvalificirane delavce, tehniške, ekonomske in druge šole). Te dni bo zaključen tudi trimesečni tečaj duševne higiene, ki ga je Center priredil za mladino. V maju je predviden še tečaj za operaterje iz raznik krajev občine, v katerem naj bi se interesenti iz razni hikrajev občine naučili ravnati s tehničnimi pripomočki predavateljev, to je z magnetofonom, kinoprojektorjem, diaprojeK- torjem in episkopom. Za predsednike in tajnike vseh organizacij in društev v občini bo Center pripravil tudi kratke enovečerne seminarje o vodenju sestankov. Gornje številke in obširen program dela je dovolj zgovoren dc -kaz, da je jeseniški izobraževalni center v primerjavi s podobnimi vzgojnimi institucijami po nekaterih drugih krajih Gorenjske, ki kar ne morejo zaživeti, krepko zaoral prve brazde v prostrano ledino prosvetno-vzgojnega dela. -ca Jpc ^reclavanj.a je obiskovalo na Senir • t>ov- v KranJski gori 90, na ski 80 • na Hrušioi 100, na Blej 100 enicah v Delavskem domu pov-Pla„i°~ poslušalcev, v kinu KULTUR\ E NOVICE 1 Dobroivi 100, v Žirovnici 80 do '♦na Koroški Beli 150. Sol r<>k 3 *a st'a'r^e n'i zajela tako ši-tQv,6^a 'kroga poslušalcev, ker za n, . a Predavanja med ljudmi ^ ol'ko zanimanja, njj . 0 s° bili ljudje s predava-Pak'n 0r9aT1izacijo zadovoljni, bo rie^9,2^9 anketa, ki so jo pred Skr^Vniim razdelili poslušalcem. i2Ve^Za obisk predavanj v kraj:h žGv Pšenic so prevzele Izobic-večj ne sekcije pri Svobodah. Za,, vSe a leh sekcij še ni zaživela in ^ato erne nosijo le predsedniki. valn ^Jao, da se za izobraženih ^°Javnost zavzamejo tudi sokc,ene organizacije. V vsako oiij J0 inai bi v prihodnje vklju-S7rxtVsai Po enega predstavnika L' LMS in ZKS. ?a jZBn Predavanj prireja Center niiCaj)0liraževanje odraslih na Jesena u°-i večerne tečaje in semi-P°uk ^ decembru 1958 je začel jka v tečajih nemškega, anglc-^aije ^n *taii'Jiainskcga jezika, na-piSja te^aj stenografije in stroje- Vaitj110 ^erjruarja je začela delo-s6c Ve,čema adiminist. šola, me-Vi|j kasneje pa je bila odprta ra^le VG^'erria osnovna šola za od-je ' zanimanje za osnovno šolo cir,e Prebivalstvom jeseniške obje r Z6l° V6liko. Pouk na tej šoli m^s ^elJen na dva tečaja po 6 ^rUrjCeV' Po UjSPe'š'ni0 opravljenem 9em tečalju slušatelji lahko na- 0 V ateljejih »Filmservisa« v Ljubljani so začeli prejšnji teden snemati nov jugoslovanski film »Zločin«. Producent filma je zagrebško podjetje »Jadran-film«. Scenarij je po s-voji istoimenski kroniki napisal književnik Jože Potrč s sodelovanjem Franceta Sti-glica, ki bo film tudi režiral. Zgodba obravnava dogodke v zvezi z aretacijo in zločinskim umorom organizacijskega sekretarja CK KPJ Djura Djakoviča in člana Rdeče pomoči Nikolo Hačimoviča. Re-alizatorji se nadejajo, da bo film i/gotovi jen do puljskega festivala. 0 Podjetje »Triglav-fllm« je začelo pred kratkim snemati 13. slovenski celovečerni igrani film pod naslovom »Tri četrtine sonca«. Scenarij je napisal Slovak Leopold Lahola, čigar dramo »Madeži, na soncu« smo pred kratkim gledali tudi v Kranju v Izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Film režira tržaški režiser Jože Babic. Igralska ekipa je precej obsežna, saj ima film 19 glavnih ln 47 obrobnih vlog. — Film govori o povratnikih iz nemških koncentracijskih taborišč, ki so se znašli na majhni češki obmejni železniški postaji potem, ko so bili uradni zavezniški transporti že zaključeni. Predvidevajo, da bodo za film potrebovali 50 snemalnih dni, kar pomeni, da bomo tudi ta film poleg »Dobrega starega planina« gledali na letošnjem puljskem festivalu. M) Sarajevsko podjetje »Bosna-filip« b oposnelo celovečerni igrani film »Luč ob zori«, ki bo ob-davnaval življenje Vase Pelagića, velikega prosvetitelja in brezkompromisnega borca za socialno ln nacionalno revolucijo. Zgodba bo zajemala 32 let njegovega življenja, in sicer od 1866 do 1899, ko je umrl v ječi v Požarevcu. Se pred smrtjo so Pelagiču ponudili svobodo, č ese odreče svojih naprednih idej. Pelagič je bil dosleden in je raje izbral smrt. FIlm bo režiral slovenski režiser Jože Gale, medtem ko je scenarij napisal Slavko Mičanovič. Realizator jI so si dovolili svobodno obdelavo življenjepisnih podatkov, vendar bo gledalec v bistvu dobil točen vtis o življenju tega velikana, ki je dobesedno izkrvavel za svoj eideje. Pelagič je bil pravoslavni pop, ki se ni posebno brigal za versko vzgojo, temveč je bodočim duhovnikom pripovedoval, da je njihova glavna naloga prosvetljevanje zaostalega naroda. — Vsekakor se nam obeta pomemben biografski film. 0 Ne bo dolgo, ko si bomo lahko ogledali premiero novega jugoslovanskega filma »Vlak brez voznega reda«. Film je zrežiral mladi režiser Veljko Bulajlč. O filmu so doslej precej pisali, kar je pri ljubiteljih sedme umetnosti zbudilo precej pričakovanj. Film je bil izbran tudi za letošnji filmski festival v Cannesu. NEBO NAD VEJAMI je jugoslovanski črno-bell film, ki ga je za produkcijo UFUS iz Beograda posnel režiser Stole Jankovič. — Film je posvečen slavni bitki na Sutjeski, ko so se oddelki NOV prebijali skozi obroč desetkrat močnejšega sovražnika. Zgodba ne zajema teh dogodkov v celoti, temveč se omoji le na reševanje borcev, kl so oboleli za tifus in ranjencev. Nobenega dvoma ni, film je po svoji tematiki in motivu zelo pomembno delo, vendar režiser s svojo realizacijo oči-vidno ni povsem uspel. Na začetku je zelo dinamičen in impresiven, kasneje pa v nekaterih tragično risanih prizorih filmski tempo popušča. Psihološko pronicanje v tragiko umirajočih ranjencev in nekateri konflikti, rastoči iz naspro- tij, ki jih ustvarja mučna psihoza obkoljenega oddelka, so risani dokaj patetično in razvlečeno. Sicer pa ni moč zanikati resnice, da niso bili prav v teh psiholoških momentih ustvarjeni nekateri močni igralski liki. Druga stran pa je verodostojnost filmske realizacije. Naslov filma priznava, da je zgodba izmišljena. Sicer pa ne kaže dvomiti v možnost samega dogodka, dasiravno pride do nekaterih nelogičnosti. Navzlic vsemu pa filma ne smemo Jemati kot verodostojen dokument z ozirom na kraj snemanja, kajti bil je posnet v Sloveniji. Naštete ugotovitve pa filma še vedno ne morejo razvrednotiti. Konec koncev smo dobili zanimiv in dokaj spretno grajen film,' kl brez dokumentarne podlage obravnava dogodek iz naše NOV. aa Iz razgovora s Zveze Svobod »Bilo jc 1919. leta v Trbovljah,« je pripovedoval tovariš Škrlj, ko sem ga ondan obiskal na Jesenicah. Odgovarjal jc na vprašanje: kdaj je stopil v vrste naših kul-turno-prosvetnih delavcev. »Kot 16-letni vajenec sem se vključil v trboveljsko Neodvisno strokovno organizacijo. Tiste čase nas jc vodila Tončka Čečeva; med NOB je bila v Celju ustreljena kot talka. Delo v sekcijah je bilo tolikanj zanimivo, da sem menda izgubil občutek za čas. Nenadoma smo se znašli sredi stavke trboveljskih rudarjev. To je bilo 20. junija 1923. leta. Kmalu za tem sem bil z drugimi mladinci zavoljo političnega delovanja kot član PAČ (Proletarska akcijska četa) aretiran in po treh tednih preiskovalnega zapora obsojen na prav toliko, kolikor sem ze odsedel v preiskavi. V delavsko knjižico so mi z rdečo tinto zapisali datum stavke, ki je bil hkrati tudi datum moje odpustitve iz službe. Zaman bi iskal zaposlitve. V vsej Sloveniji bi ne našel kruha. To je veljalo tudi za ostale, ki so se udeležili stavke. Znašel sem se; z izgovorom, da sem delavsko knjižico izgubil, so mi izstavili novo. Nekaj mesecev nato sem dobil službo v jeseniški železarni. V prvih letih, ki sem jih prebil v Trbovljah, sem se naučil upornosti. To je bil tudi vzrok, da sem takoj poiskal stike z jeseniško Svobodo in kasneje prevzel vodstvo celice KPJ. Tu, sredi delavskih Jesenic, sem nadaljeval s kulturno-prosvetni mdelom. Posvetil sem se režiji in ji ostal zvest devet let. Uprizarjali smo napredna, revolucionarna'dela, za katerimi se je skrivalo intenzivno politično delo. Pripravljali smo razne akcije, študirali marksistično literaturo in vcepljali delavstvu razredno zavest. Sredi tega okolja mi dela zares ni manjkalo. Bil sem v odboru Svobode, dalje član na-čelstva Gospodarske zadruge in predsednik sindikata železarne. Po ukinitvi Svobode na Jesenicah sem z delom nadaljeval v prosvetnem društvu »Enakost«, ki pa mu vladajoči režim ni odmeril dolgega življenja. Tudi poslej smo, dasiravno nismo bili organizirani v kakem prosvetnem društvu, delali naprej. Cilji bivših svoboda-šev niso poznali malodušja in postopanja.« »Kaj pa med vojno in po njej?« »Leta 1944 sem odšel v partizane, po osvoboditvi pa sem se znova vrgel na delo. Od 1945. do 1948. leta sem bil predsednik občine Jesenice, hkrati pa sem bil tudi prvi predsednik igralske skupine, ki se je pozneje prelevila v Mestno gledališče. V letih 1952 do 1953 sem bil tudi prvi predsednik jeseniške Svobode. V času radovljiškega okraja sem bil član okrajnega SSPD, po ukinitvi tega okraja pa sem z delom nadaljeval v Svetu Svobod okraja Kranj. Tu sem najprej deloval dve leti kot podpredsednik Sveta, zdaj pa mineva tretje leto, kar sem sprejel posle tajnika.« »Povejte mi kaj več o delu predvojnih Svobod!« Francem Skrijem, odlikovancem in prosvetnih društev Slovenije »Delo takratnih Svobod je bilo na moč podobno delu današnjih prosvetnih društev, le težav, s katerimi smo se takrat borili, je bilo neprimerno več. V takratnih Svobodah so delovale dramske sekcije, knjižnice, pevski zbori in instrumentalni ansambli, posebno pozornost pa smo posvečali raznim predavanjem in diskusijskim sestankom, kjer smo obravnavali razne politične dogodke in tolmačili razna vprašanja iz marksistične literature. Priznati moram tudi, da nismo štedili z napori, pa tudi ni nihče iskal v tem delu kakršnihkoli koristi. Delo v Svobodah je terjalo od svojih članov mnogo — vsekakor več kot delo FRANC ŠKRLJ v današnjih prosvetnih društvih, ki hodijo po bolj ali manj izho-jenih poteh. Takratno delo je pomenilo brezpogojno borbo za dosego skupnih ciljev — vse z najvišjim namenom: napredna miselnost se je morala za vsako ceno vsidrati med široke ljudske množice.« Potem sva razpredala še razgovor o praznovanju 1. maja pred vojno na Jesenicah. »Tudi ob teh priložnostih so Svobode odigrale pomembno vlogo,« je tovariš Škerlj obujal spomine. »Kar težko bom izluščil iz njih posamezne dogodke, saj jih je toliko, da so se zgostili domala v celoto. — V tistih časih praznovanje 1. maja ni bilo tako preprosto kot dandanašnji. Vladajoči režim ni videl v praznovanju delavskega praznika ničesar drugega kot utajeno nevarnost v obliki proletariata, ki jo je treba za vsako ceno preprečiti. Zlasti hud pritisk jc občutilo delavstvo po še-stojanuarski diktaturi 1929. leta. Poslej so bila praznovanja 1. maja skoraj docela onemogočena. — Kljub orožnikom, ki so budno spremljali sleherni premik v delavskih vrstah, se vendarle nismo vdali. Na večer pred 1. majem so člani Svobode prirejali trosilne akcije. Trosili so lističe z revolucionarnimi parolami, na obeh pobočjih hribov, ki tečejo vzdolž doline, so obešali rdeče zastave in podobno. Zanimivo je tudi to, kako so delavci dan pred 1. majem bogato okrasili obrate v železarni. Še danes je komajda razumljivo in se čudim, kako so vtihotapili v tovarno cele tovore zelenja in zastavic. Na sam praznik pa so množice delavcev odhajale na Poljane, kjer smo poslušali govore, recitacije in podobno. Seveda smo imeli pogosto za vratom orožnike, ki so hoteli zadušiti prijetno vzdušje praznovanja. Po šestoja-nuarski diktaturi pa smo si morali zaradi pritiska režima izbrati za prvomajsko praznovanje drug kraj. Leto ali dve smo hodili v Završnico. Zelo zanimivo utegne biti tudi to, da rdeče barve v dnch~ okrog 1. maja orožniki sploh niso trpeli. — Spominjam se, kako so orožniki ob taki priložnosti zahtevali od neke ženske, naj sleče rdečo bluzo. No, pa tiste pretirane in nekoliko spotakljivc želje jim ženska ni izpolnila. — Tistikrat je zadostovalo, da si imel rdečo kravato ali v gumbnici rdeč nagelj, in že si imel opravka z orožniki. Kljub nasilju pa si nismo mogli kaj, da ne bi orožnikom in njihovim gospodarjem katere zagodli. Spominjam se, kako je mladina nekoč na večer pred 1. majem »za št reko« — tako pravijo po domačem kraju — obesila na visoko smreko veliko rdečo zastavo. To smelo dejanje je sprožilo pravcato poplavo ogorčenja na eni in smeha ter prikritega odobravanja na drugi strani. Nerodnost pa taka! Orožniki so zaman poskušali sneti zastavo. Smreko so iznajdljivi mladinci, potem ko so izobesili zastavo, ovili z bodečo žico, vrh vsega pa so deblo na debelo premazali s katranom. Ker niso mogli sneti zastave, so smreko podrli. Tudi naslednji dogodqk mi je ostal dobro v spominu. Zgodilo se je na Poljanah. Neka starejša ženska je nataknila na palico rdečo ruto. Orožnikom se je zdelo to dejanje skrajno predrzno. Planili so na žensko, hoteč ji ruto iztrgati. Vmes so posegli ostali udeleženci izleta. Prišlo je do pretepa. — Takih in podobnih dogodkov zares ne manjka.« Potem sva kramljala še o kulturno-prosvetni dejavnosti in po.-sebej o amaterizmu. Sleherna njegova beseda je razodevala človeka, ki čuti, da ni še poravnal vsega kulturnega dolga delovnim ljudem. Preden sem se od tovariša Škcr-Ija poslovil, sem zastavil še zadnje vprašanje: »Doklej se nameravate še tako intenzivno ukvarjati s kulturno-prosvetnim delom?« »Vse dotlej, dokler mi bodo dopuščale moči in dokler bom s svojim delom koristil človeku in skupnosti.« S.Š. 7342^ 894446 10 Glas .Gormmjmkm KRANJ, 29. APRILA 1959 SUKNJIČ Rafali so se prožili drug za drugim, zdaj v presledkih, zdaj nepretrgoma. V zraku je brnelo, kakor bi tulila smrt okoli vogalov. Nemci so spet padli v zasedo. V zimskem jutru so šli pogumno na pot, kar v četni vrsti po dva in. dva. Za to so imeli še dosti poguma, a še več domišljavosti. Sčasoma jih je minilo tudi Tega se je tudi držal. Zato ni imel gič z leve, potem spredaj in zadaj! Člo- preveč prijateljev, in še manj sovražni- vek mora zgubiti živce, ko nikdar ne ve, kov, ker so ga ljudje Taje pustili pri kaj ga čaka in kje ga čaka.« miTU. Videli so, da mu ne pridejo do »Rekel bi,« je stari nalahno ugovarjal, kraja. »da ni ravno tako. Tu imate mir. Vojno »Hudiča,« se je zopet oglasil sam pri pa samo takrat, kadar jo sami začnete.« sebi. »Saj jo mislijo mahniti po vasi. »To pa že ni res. Poglejte samo, koliko Vse kaže, da ne nameravajo kaj pošte- ijudi smo izgubili v zadnjem času. Samo nega.« Podvizal se je v spodnje prosto- danes jih je odšlo rakom žvižgat več kot to. Čuteč, da ne bodo prišli z glavo skozi re, da jih sprejme. Še prej je skril daljno- trideset im jutri smo lahko že mi na vrsti. zid, so izbrali drugo pot. Na pot jih je šlo štirideset, vrnilo se jih je pet. Še ti so bili na vseh koncih in krajih Taztrgani od krogel. Odnesli pa so jo le. Je že talko, da jih iz boja vedno nekaj prinese bolj aM manj celo kožo, da lahko potem pripovedujejo, kako je bilo. Mnogokrat pa niti tistim, ki pripovedujejo, niti tistim, ki poslušajo, ni prijetno pri srcu. »To se mora že končati,« je divjal v svoji pisarni poveljnik postojanke. »Saj zadnje čase nikamor več ne gremo, da je ne bi dobili po glavi.« gled na varno mesto. »Zena, pojdi iskat malo tistega za »na zob«, da se bodo obiskovalci pogreli. Saj veš, morava jim postreči kot po navadi.« Ni preteklo pet minut, že so se pred hišo oglasili škripajoči koraki na zamrz-lem snegu. Takoj nato so že sedeli v Pri nas na komandi pravijo, da mora biti nekdo, ki jim sproti sporoča naše premike.« »Bežite no, bežite! Kako naj bo to mogoče, ko imate vse tako prekleto zastraženo.« »Ga bomo že našli. In pravijo, da bo še toplo zakurjeni kmečki sobi. Posedli so na,grada razpisana nanj. Cim ga bomo se v kot za mizo, kamor jih je gledala n-]e\[i bo šel v prvi skupini na kol.« z zida velika slika njihovega nezmotlji- »To ima,te pa čisto prav,« je dejal vega voditelja. Bila je res čez mero ve- starj »Tudi sam na vašem mestu ne bi lika. Stari je bil prepričan, da se prav ravnal drugače. Cemu pa se gredo Vojna ta način norčuje iz vsega tega. In res sk0( ko ne b^cfo proti taki armadi, prav je izgledala ta slika zaradi svoje veli- njc opravili.« kosti v tej sobi bolj smešna kot resna. »j3i res ]e< sedaj se ].anko še nekaj »Ce dovolite vprašanje,« se je oglasil Tuji obiskovalci pa tega niso opazili, vi- casa }graj0 ^ nam naredijo kakšno zlo njegov pribočnik. »Prosim, govorite.« »Z dovoljenjem. Pripominjam, da to niso slučaji. Za vsem tem mora nekaj ticati.« »Toda, kaj naj tiči?« je zvišal glas nadrejeni. »Govorite bolj otipljivo. Človek ne more govoriti kar tjavdan. Ce že za vsem tem nekaj tiči, in če veste ali su- deli so le njegove pristrižene brke in Toda, ko bomo naredili večji napad, jih dvignjeno roko. Zena se je kaj rada ponorčevala, kadar sta bila sama s starim: »Veš, ravno take brke ima, kakor bi se mu maček podelal pod nos. Roko pa dvignjeno kot bi se bal, da jo bo zgubil, če jo bo imel ob sebi.« »Popijte, popijte, sam sem ga kuhal in tega imam samo iše za goste,« jim je očka ovinkov.« Poveljnik je bil užaljen. »Vidim, da sem se prezgodaj oglasil. Toda eno je gotovo: ali so naši sovraž- bomo vse polovili in pobili. Nihče nam ne bo ušel.« »Da bi le tako bilo, kot pravite.« »Sedaj bomo pa še malo pogledali po hiši. Moramo pač zadostiti povelju.« »Kar poglejte, vse vam odprem na ste-žaj. Nič nimam skrivati.« Ko so odšli, sta se z ženo, kakor vedno, smejala in ismejala. Nekaj dni za tem so že spet pripeljali polne kamione. Tako je šlo vse leto. Zdaj zaseda, zdaj vlak v zrak, zdaj je bil napaden kurir na motorju, ubit in odvzeta mite v kaj, potem povejte, in to brez Narobe govoril v njihovem gladko tekočem jeziku. »Kar pijte. Ko boste tega, ga še postavim na mizo. Pa še kruha si odrežite.« Skoraj vsi so bili njegovi stari znanci, pc,§ta ki so ga večkrat obiskali. Radi so prišli, Poveljnik je divjal, da je bil ves pe-niki v gozdovih tako vztrajni, da jim ni ker jim je znal postreči ie izkušeno kram- nast Raz.bijal je s pestmi po mizi in vpil škoda ne noči ne dneva in nas ob vsakem ijati. Imeli so ga za zanesljivega, ker je kot obseden: »Vsi skupaj ste svinje! Vse času pričakujejo, ali pa imajo nekoga, iep0 govoril nemško; najboljši znak nje- Dom postrelil, če mi ne dobite tistega, ki jih o naših premikih obvešča.« gove vdanosti je bila pač slika. Stari je »Obvešča, obvešča! Ali imate koga v vedel, da so udarjen/i na slike, in se jim je smejal v brk. »To ste še neumni,« si je mislil. »Mene že ne boste, ste dvakrat prezeleni. Enkrat zaradi obleke in drugič po pameti.« Ko so se ga gostje nalezli, so se jim predvjdeti T^a stari' OČka Narobe. Tazvezali jeziki. StaTi pa je znal tako napeljati vodo na svoj mlin, da so kar sami pravili. »Veste, prišli smo delat preiskavo. — Imamo nalog, da preiščemo vso vas. Menda mislite, ali pa že veste, zakaj,« so kljub pijanosti še hoteli poizvedovati. mislih? Sam ne vem za nikogar. Morda ste vi o tem bolje poučeni?« »Prav toliko vem kot vi.« «No, potem ne moremo trenutno nič ukreniti. Ko boste izvedeli kaj točnej-šega, mi javite.« »Razumem! Skušal bom storiti, kar je v moji moči.« »Sedaj lahko greste, še to: uredite vse potrebno glede pokopa padlih. Obvestite njihove svojce. Za vse ni treba navesti, zakaj so padli; saj veste, kako gledajo na te stvari višji. Uredite tako, da bo prav.« Ko je tako kot vsak dan, že toliko dni, mesecev in več kot leto, zopet nekega vročega poletnega dne nameril svoj daljnogled, ni opazil, da prav ta čas iz dolgega časa gleda poveljnikova žena iščejo, za katerega pa sami ne vedo, kdo naj bi bil. Poklicala ga je iz pisarne. Z roko miu je pokazala v smer od koder je spet zableščalo. Mož je stopil po daljnogled. Sedaj je sam na svoje oči videl, kako ogleduje očka Narobe postojanko. Vse je bilo kakor na dlani. Očka Narobe je bil v razgledovanju tako zaverovan, da tega še opazil ni. In če bi tudi opazil, bi si najbrže dejal: »Kaj zato! Saj me doslej niso dobili in me tudi danes ne bodo.« Ni si mogel misliti, da ga bo sonce izdalo. Poveljnik kljub svoji nagli jezi ni bil zaletav človek. Naročil je, naj odslej pazijo na starega Narobeta in njegovo družino. Podatki so se zbirali. Očka pa ni ničesar slutil. Ce tudi bi vedel, najbrže ne bi ijenjal s svojim početjem. Preveč je bil trmast. Mreža okoli njega in njegovih se je vedno bolj zapirala. Čakali so samo še na to, da bi jih polovili čimveč. »Vse kaže,« je nekega dne dejal poveljnik pribočniku, »da ne bomo nič več izsledili. Bomo pa z biči kaj več izvedeli. Dovolj je bilo čakanja. Dan, ko bo spal stari in njegovi pomagači pri nas v kleti, bo za nas vse pomenil zmago.« Stari očka Narobe mi pokazal, da bi balkona postojanke bil presenečen, ko so prišli po njega. Na-Ze več mesecev je pravil je na Nemce tak vtis, kakor da diti, povejte vse, kar veste o našem de'u' O drugem ne govorite. Jaz pa bom P°J vedal, da sem bil tisti, ki sem vas si k temu. Tako bodo planili samo P° meni.« Prav tako se je tudi zgodilo. ZeflS» so odpeljali v koncentracijsko tabori^e' Za starega pa se je zasliševanje nadalje val o. Za zasliševalce to ni bilo težavi^ delo, ker je očka vse po vrsti sam pri- znal, ne da bi ga za to tepli. Govoril P je s tako zagrizenostjo, da jih je bes Pa, padel. Pa so ga le tolkli in tolkli, stafI pa je pripovedoval vedno znova, podr° ne je, na isti način. Pommil je vse akcije, v katerih je s° kri je kriv vsega tega.« Podvojili so napoTe. Šlo je zares. Poveljnik je obljubil dopust vsakomur, ki kaj zasledi. Vse ne bi nič pomagalo, če jim ne bi pomagalo golo naključje, ki ga ni mogel šču kamion z mrtveci. Nanj so bili nametani kakor drva. Tovor je puščal za seboj krvavo sled, kot star mesarjev voz, kadar pelje zaklano živino iz klavnice v mesnico. Ti tukaj pa so čakali samo še na zadnji počitek. Vse, kar se je godilo tu na dvorišču in okoli postojanke, je opazoval iz skrite line svoje kmečke hiše očka Narobe. Vsi v vasi so mu pravili po domače — stari narobe. Pred očmi je držal daljnogled, ki je imel za sabo že precej let. Kakor je sam pravil, ga je prinesel dz vojne. A je še dobro približal zaželeni predmet očem. Stari je imel zadovoljen obraz. V njem se je nabiralo toliko potez različnih čustev, vse od veselja, škodoželjnosti pa do zagrizene borbenosti. Človek ne bi mogel reči, kaj je prevladovalo. »No, tak zopet nekaj mrhovine,« je brundal predse v svojo kozjo bradico, medtem ko se mu je na koncu dlak pod nosom in na bradi že nabiralo ivje. »Prokleto je mraz, a moram počakati do konca, da mi kaj ne uide.« Star je moral biti okoli šestdeset. Na oko pa jih je imel precej manj. Nihče mu jih ne bi prisodil toliko, pa naj ga je opazoval pri delu, ali pa takrat, ko si je nadel najlepšo obleko in se odpravil na moževanje po vasi. Sveta je videl veliko in dosti je imel povedati. Pripovedoval je, kako je bil mesar na Češkem in kako so klali prašiče: v kotrito so jim spustili vodo in ker niiso hoteli utoniti, so vratove kar .sami nastavljali. Posebno se je razvnel, kadar je govoril o tem, kako je nastopal v cirkusu. Z njim je potoval po Franciji in Španiji. Rad je pravil o lepih mademoisellah in še lepših senoritah. V vsakem jeziku je znal kaj povedati in zapeti. Največkrat ga je beseda zanesla v vojno. Kopičil je zgodbe: lepe, smešne pa tudi grozne, da so se poslušalcem kar lasje jezili. Ce je videl, da so v strahu, je grozljivo pripovedovanje nalašč stopnjeval, sam pa se je potem od srca smejal, Zanj so trdili domačini, da se ne boji ne hudiča, ne biriča. Res se ničesar ni bal. Znal pa se je ukloniti, kadar se je bilo treba umakniti, da je lahko potem še bolj udaril. In kadar je udaril, je bilo hudo. Takole je razlagal svoje prepričanje: »Nikomur nočem nič hudega. Kadar pa vem, da sem napaden, tedaj se branim in napadam. Ne jenjam, dokler ne dože-nem svojega.« bila pri možu, poveljniku. Ljudje so se je vse to že zdavnaj pričakoval. Ženskam, »Kako naj bi vedel,« je stari vzkipel zaradi ,teiga debelo norčevali. Govorili so: ki so planile v jok, je rekel: »Čenče, ne prekanjeno, kakor volk, ki preži na plen „strah ga je samega spati, ker se men- derite se, saj ste vedele, kaj ste delale, in za katerega ve, da mu ne more uiti. da ^ še 9VOJ-e ,sence « Kaj bi se ipx>nj2evalii. Več kot ob živ- »Kam pa grem od hiše, da bi vedel? Po Ko ,je tako zasanjano slonela na bal- ljenje nas ne morejo spraviti. Od bajte pa tudi ne bodo nič imeli, če jo za-žgejo.« Odvedli so jih. Starega so sprva zaprli kaT v postojanki. Cez dva dni so ga odvlekli v mesto, pretepenega kot črno Medtem je ze dalj casa stal na dvori- opra.v,kih okoli kmetije in potem je vsega konu in se predajal,a soncu pasjih dni, kanec. Pri hiši so tako same babe in te so za dom in za polje plet in okopavat. V tem času tudi tam nimajo kaj početi.« »Je že prav,« je rekel nekdo med njimi. »Tu je za nas slabo. Včasih bi bilo mnogo bolje, če bi bili vsi skupaj na fronti. Tam človek vsaj ve, od kod prileti. Tu pa streljajo enkrat z desne, dru- je nenadoma našla nekaj, kar jo je spravilo iz dolgočasja. Sprva ni razumela, kaj bi s tem. Ni razločno videla, kaj se premika tam nasproti, zaslutila pa je, da mora biti nekdo tam, ker se je od časa živino. Ženske so po kratkem zasliševanju do časa nekaj močno zableščalo v son- povedale vse, kar so vedele. Stari jim je cu. Ob tem ji je prišlo na misel, kar ji namreč še takrat, ko so (bili doma, večje že dostikrat pravil mož, da nekoga krat naročal: »Ce bi se imelo kaj zgo- Peklenski stroj v. petnajst let je tega. Bilo je pred ■ 1. majem. Na kranjske ulice je legla spokojnost prihajajočega večera. Od mrkih pročelij hiš na glavnem trgu, ki so se zdele nocoj še temnejše kot sicer, so odmevali trdi koraki nemške patrulje. Redki ljudje, ki jih je večer našel na ulici, so hiteli proti domu. Iz mraka sta se izluščili dve senci in se pognali preko trga v stransko ulico. Korak neznacev je postal počasnejši, brezbrižen .. . Zavila sta proti Škrlovcu. Prostor — če hočete tudi razgledna ploščad na visoki skali — odkoder se odpira lep razgled na železniško postajo pod pobočjem Smarjetne gore in na dolino Save, je bil prazen. »Nikogar še ni. Čudno,« je spregovoril prvi in se nezaupno oziral po temačnih kotih. »Le kje hodijo?« Iz prehoda med hišami so se izluščile tri postave. »Kje pa hodita tako dolgo?« se je razhudil eden izmed trojice. »Celo večnost že čakamo. Saj veste, da sami ne moremo začeti.« Prvi je hotel ugovarjati, pa mu ni uspelo. Nato so se umaknili v senco hiše in se skrivnostno pomenkovali. Od časa do časa je bilo slišati, kot bi se prerekali ali vsaj razburjeno govorili. Kaj neki imajo skrivnostni neznanci za bregom? In kdo so? Mladi fantje so — komaj toliko stari, da so prerasli otroške hlače. Morda bi jim prisodil 16 ali 17 let. Prvi je Jože, pa Bert, Franci, Vid . . . Konec koncev pa imena za našo zgod- bo niso prav nič važna. Vrli fantje so — pogumni kot le kaj! Prenekatero so že zagodli okupatorju. Pogosto hodijo na zvezo k partizanom, prenašajo propagandno literaturo in sanitetni material. . . Kdo bi mogel, našteti vse tisto, kar počno! Tudi nocoj nekaj pripravljajo. Vznemirjeni so, napeti kot tetiva na loku . . . Jutri je vendar 1. maj — delavski praznik. Proslaviti ga je treba .. . Še kratek pomenek in ... »Zdaj pa na delo fantje!« so začele padati zadnje zapovedi. »Določimo stražo. Ti se postavi tjale na Gasilski trg in ti na tisto križišče. Pa dobro pazita. Če bo vrože — žvižgajta! Pojdita, in še enkrat: nap-nita oči in ušesa! Tiho, kot so se srečali, tako so se razšli. Trojica, ki je ostala na Škrlovcu, je od nekod privlekla nekakšen zavitek, pa žico in težko pločevinasto škatlo. Splazili so se na rob razgledne ploščadi. Potlej so nekaj mrzlično delali. Od časa do časa so obstali in prisluhnili v noč. Tudi stražarja na Gasilskem trgu in na križišču nista imela preglavic. Krčevito sta vlekla na uho in zabadala poglede v noč. Od nekod jc bilo slišati trde korake nemške patrulje, ki so to pot še posebno grozljivo odmevali od cestnega tlaka. Čez čas so koraki zamrli in stražar se je oddahnil. »Kaj vraga mečkajo!« se je grizel tisti na Gasilskem trgu in pogledoval proti Škrlovcu. Končno se je oddahnil. Prihajali so in z njimi tisti, ki je stražaril na križišču. »V redu. Pojdimo!« je zadovoljno sporočil Jože. Potlej so se razšli. Na ulico je legel mir. Zarana naslednjega jutra so se ljudje zvedavo ozirali proti Škrlovcu. Posiljevala sta jih smeh in dobra volja. In ko bi videli Nemce in belč-ke! Kako so se pestili zavoljo tistega, kar jih je pozdravljalo z visokega Škrlovca. Preko pečine je visela ogromna zastava s peterokrako zvezdo in pozdravljala 1. maj! Nemci in belogardisti so se na vrat na nos pognali proti Škrlovcu. Čimprej morajo sneti tisto prekleto trobojnico, ki se jim roga v obraz. Vsi zasopli so pritekli na razgledno ploščad in se pognali proti zastavi. »Stojte! Nikar naprej! Pustite zastavo, sicer zletimo v zrak!« so kričali drug čez drugega in se plašno umikali za vogale. Ob zastavi je bila pritrjena nekakšna škatla in krog nje so bile razpete v spiralo navite žice. Peklenski stroj! Nemci in belogardisti so kleli ko Turki in se besno pomenkovali. Zastava vendar ne sme viseti celo večnost! Končno se je našel »junak« — belogardist. Z mrkim, kot kreda belim obrazom je pograbil brzostrelko, zamahnil z roko, češ »umaknite se,« in .. . Skril se je za vogal in pomeril. Rafal je pretrgal tišino prvega maja. Najbolj plašni so zatisnili ušesa. Zdaj bo zagrmelo .. . Belogardist je dobro ciljal. Zaropotalo je po škatli, da nikoli tako. Iz škatle se je vsul bel pesek . . . Prevara je uspela. Nemci in belogardisti so sneli zastavo in se osramočeni razšli. aa deloval z obveščanjem partizanov. Vede je tudi za posledice svojega dela. Vec P* niso izvedeli od njega. Po dveh mejecj zasliševanja jim je zabrusil edano še & v obraz: »Ne mislite, da vas sovraži šele od včeraj. Ze ko sem med prvo tovno vojno služil v avstrijski vojč'"' sem komaj ušel smrti v Judenburgu. Ta^j je ostal moj prijatelj. Ze tedaj sem ^ sklenil, da se bom hudo maščeval. SVw sem storil in zdaj storite še vi svoje.« Pa očkovih preizkušenj še ni bilo k° mec. Večkrat so ga dali v spisek za str6" I janje. A ko je bil že privezan na k°^J in ko so zagrmele že salve, so ga ZC*P odvedli nazaj. Mislili so, da ga bo® uklonili in da bo prav klavrno umrl. Končno jim dTugega ni preostalo, *** kor da se odločijo za njegovo smrt. Tuw stari očka Narobe je čutil, da se bla*3 konec. »Pa naj,« si je mislil. »Nočem jim Je mati tega veselja. Strahu mi ne bodo Pa gnali v kosti. Preživel sem svoja leta $ čas je, da se odpravim na pot.« Sam s sabo je bil zadovoljen. In kaj^ bi ne bil? Sebi je ostal zvest do kraJ^ Ko je stopal proti morišču, ni bilo njem ničesar, kar bi se zganilo. Nobe**1 občutkov ni bilo v njem ob pogledu 11 sonce, na gore v daljavi, na vse, kar 9 je obdajalo. Zanj je bilo vse to sd3fi^ nekaj, kaT je moralo biti. in kar bo tu ostalo. Stopal je z rokami zvezanimi na hrb111. Glavo je nosil pokonci kakor takrat, ^° je šel na poroko. V njem samem je s vedno plamenel drobain, nagajiv posrn* nad ljudmi, ki so menili, da nekaj po; menijo. Čutil se je vzvišenega nad nji10'' Bili so na mestu. Padlo je povelje: »Razvežite jim i°*e in drugega za drugim privežite na k°'e' Sproti streljajte.« Stari je bil zadnji. Vedel je, da hoče)0 uživati nad njim, ko bo moral čakati d° zadnjega. »Ne boste me,« si je ponavljal, »ne b° ste me. Še teh nekaj minut. Ne bos'e me.« Samo to mu je gorelo v mislih 111 Prišla je vrsta nanj. Nekdo izmed fa*| ljev ga je začel suvati s puškinim kop1 tom proti zadnjemu kolu, ki je bil 50 prazen. . Ko je očka pod udarci stopal Pr° kolu, ga je vsak udarec zadel v živ°' Telo je imel vse Taztolčeno in v obraZI bi samega sebe težko spoznal, če bi s.e videl. Ce bi poslušal telo, bi padel Pie}'. preden bi prišel do kola. Na to so rabU1 čakali. StaTemu je gorelo v mislih: »Ne boSte me!« »Kaj se ustavljaš, ti kljuse staro.« Z zadnjimi napori telesa dn volje jc sta ri molče slekel suknjič in ga položil mlako kTvl, ki se je razlila po poti. B1 je tako velika, da je mri mogel preko** čiti. Stopil je ma suknjič rin z njega »Pe na suho zemljo. Krvi se z nogo ni ^° taknil. Privezali so ga na kol. Še preden P je padlo povelje za streljanje, je Prl stopil eden izmed rabljev k njemu in 9a vprašal: »Zakaj ste slekli suknjič im ga P°^° žili v kri?« Celo vikal ga je. Stari ga J premagal še tik pred smrtjo. Kakor so se s pogorišča njegove his trgali zadnji zublji ognja, so se iz nje9a utrgale besede: »Ta kri je naša!« »Ustrelite ga,» je padlo rezko povel)e' OTMAR NOVAK NI VIEENO, RDEČE ALI ZELENO I Ce ne hi bilo barve, bi mislili, * nas obdaja mrak, življenje bi ,° brez idej in vizuelni efekt ta-ko rekoč sploh ne bi obstajal. Bar-v* nam, z drugimi besedami, J*stvarja razpoloženje, ki je lahko dobro ali slabo, kakor se pač bar-7* °diraia od osnovne do njenih linjih in daljnjih mians. Rdeča razburja, medtem ko plava n 2elena delujeta hladno in potujoče. Prostor, v katerem se premika-živimo in delamo, vpliva s f'ojiirn barvami na naše razpolo- novanju vtis bledega izgleda, prav tako kot bledica na človekovem obrazu. Prisotnost človeka v prostoru je zelo velikega pomena. On lahko s svojim okusom ali neokusom olepša ali osiromaši dobro dekoriran prostor. Prav bo, če bomo v svojo dnevno sobo, kjer so stene dekorirane z modrim, svetlo rumenim ali svetlo vijoličastim tonom, postavili predmete intenzivnejših barv. Dober okus za barve in pravi občutek za harmonijo nam je lahko v ponos. Pomladanska obleka za deklice iei ki se po navadi odraža tudi Uoinku našega vsakodnevnega *'a' Zato naj ne Ibo skrb za izbiro rv> prostora irt, okolja, v kate-r?m živimo, nič manjša kot skrb Za izbiro barv obleke, ki jo nosi-8Bl0, Z željo za čimbolj sodobni ***in življenja našega človeka, se j* Povečalo tudi zanimanje za lepil okusnejiši videz, ne parno svojca stanovanja, ampak sploh vse-9a okolja. Ko dobimo stanovanje, naj bo J*rva misel un problem, kako podati — dekorirati prostor. — *kšno barvo naj izberemo? Naj-r* boste Tekli, da pri tem ni ni-Jj** ustaljenih pravil, da je to P* vprašanje okusa posameznika. * ~- to je točno, toda dober kUs je samo eden in ni deljiv. Veda to ne pomeni, da so si, reahno, vse žene, ki imajo okus W oblačenju, podobne, ali da so 81 stanovanja ljudi z dobrim oku-*OB» podobna. Prd dekoriranju — barvanju ^ostoTov, v katerih živimo, je °*Wej potrebno, da se odločimo a gotovo kombinacijo barv, ki je °°jrsna od tega, kaj želimo, to se kakšen učinek hočemo do- »«61. ^a •se na neki način orientira-'°> najprej barve Tazdelimo na J^^onične '(sorodne barve) dn Zbiraštne (nasprotne barve). Sa-0 ar van je prostorov je lahko obarvno ali večbarvno. Razdeli-. barvnega spektra na osnovne **ve nam Ibo pomagala, da na ^Prost način spoznamo razliko W»ovih vrednosti. Obstajajo to-'m hladne barve, ki nam lahko So dJ° na >9>ene katerokoli na-zamisel. Razni toni toplih barv močno rdeče, oranžaste in ru-VI a,6. ^eiuJeJo dražilno, nas pri-Uft medtem ko modra, zele-■ svetlo vijoličasta delujejo hlad-Pomirjujoče, statično. Črno ^van prostor deluje depresiv-^ svečano, bela in siva barva pa ^ro služita za dobivanje pastel-Mwj*0riov v kombinaciji z osnov-barvami spektTa. Belo obar-Prostor daje obarvanemu sta- Za krilce nasnujemo na okroglo pletilko približno 400 do 500 pen-telj in pletemo gladko desno, dokler ne dobimo dolžine krila. Ce nimamo okrogle pletilke, pletemo z navadnimi, seveda potem v dveh delih — prednjega in zadnjega. Zivotec nasnujemo na približno 60 do 70 pentelj dn pletemo gladko — desno do podpazduhe. Tu na obeh straneh posnemamo po 5 pentelj dn pletemo dalje patentni vzorec do rame. Za rame posnamemo v vsaki vrsti po 5 pentelj, dokler nam ne ostane na pletilki 30 pentelj. Nato Tahlo zaključimo. Prav tako pletemo zadnji del ži-votca. Rokava začnemo s patentnim vzorcem na približno 36 pentelj in pletemo približno 20 vrst. Nato dodamo v ena vrsti 30 pentelj in pletemo gladko dalje, le da >>b straneh dodajamo na vsakih 8 vrst po eno pentljo. Ko imamo dolžino rokava po želji, lahko dolge, 'ri-četrtimske ali kratke, posnamemo v vsaki vrsti po 4 pentlje in s tem rokav zaključimo. Krilce v pasu naberemo, priši-zemo ga k životcu in rob utrdimo znotraj s trakom, všijemo Tokava. Seveda smo poprej ždvotec že iz-gotovile. Kroja ne prilagamo, ker je tako preprost, da boste po našem opisu obleko napletle, ne da bi imele težave. Paziti je treba, da bo ovratni izrez dovolj širok za oblačenje, ker obleka nima nobenih gumbov, po želji pa lahko za vratom naredimo mali izrez, ki bo zapet z drobnimi gumbi. Preden se lotimo likanja Je že tako, da gospodinje upravičeno prištevajo likanje k najbolj utrudljivim in neprijetnim gospodinjskim opravilom. Res, ni lahko cele ure stati na nogah in potiskali likalnik sem ter tja po zmečkanem perilu. Kmalu nas začne vse boleti od napora, pa tudi od enoličnosti opravila. Pri likanju nas stroj JVIODA Okusen kostim za spomladanske dneve še ne bo kmalu zamenjal, zato se potrudimo in si z dobro organizacijo same olajšajmo delo. Mislimo na to, — da je pravilno navlaženo perilo laže likati. Vlažimo lahko s čisto ročno metlico, krtačo ali kar z roko. Da se voda enakomerno porazdeli po blagu, damo perilo v večje polivinila-ste vrečke in ga pustimo nekaj ur. — da lahko škrobu dodamo nekaj terpentina, da se nam na-škrobljeno perilo ne bo grban-čilo in prijemalo za likalnik. — da pred likanjem pripravimo vse potrebno: mizo — pogrnjeno s tanko odejo in belim platnom, čisto vodo za popravljanje majhnih gubic, ki se naredijo pri likanju na tanjših tkaninah, platneno krpo za likanje občutljivih tkanin, raztopino bo-raksa za čiščenje morebitnih madežev od prevročega likalni-ka in seveda — očiščen likalnik. — da mora biti tu na vsak način stol, ker tudi sede lahko likamo. Ce nimate mize, ki bi ji lahko regulirali višino, podložite stol do ustrezajoče višine. Kmalu se boste tudi na tako likanje navadile. — da ni nikjer rečeno, da moramo likati s hitrimi, sunkovitimi kretnjami in po večkrat vsako mesto. Prav isto dosežemo, če počasi potiskamo likalnik, da že prvič popolnoma zgladimo perilo in nam ga ni treba večkrat prelikavati. Gibi naj bodo krožni in dolgi, ne pa kratki, ostri in hitri. — da je veliko bolje, da zlikanih kosov perila ne zlagamo sproti, ampak da nezložene odlagamo in jih zložimo šele, ko smo prenehali likati. Prihranili si bomo čas in električno energijo, ker nam likalnik ne bo gorel brez potrebe. Metka 5. mladinski festival „Bratstoo - enotnost' Nestrpno pričakovanje Več mesecev se že mladina iz Subotice, Slavonskega Broda, Prištine, Niša, Bitolja, Bosanskega Samca, Reke in z Gorenjske (Kranj, Jesenice, Tržič, Sk. Loka) živahno pripravlja na letošnji mladinski festival, ki bo na Dan mladosti in ob rojstnem dnevu maršala Tita v Kranju. Tokrat se mladina še bolj temeljito pripravlja in še bolj nestrpno pričakuje dne,, ko se bodo mladinci diz vseh republik spet srečali — zakaj spomini iz prejšnjih festivalov so nepozabni. Lani je bil mladinski festival v Prištini, središču Kosmeta. Mladina iz Kranja, pa tudi iz drugih mest, je morala na dolgo pot. Vendar se dolgega potovanja ni ustrašila; nasprotno — nestrpno je pričakovala, kdaj bo zapuhal vlak in se bodo težka železniška kolesa z vso hitrostjo zavrtela. Tudi kasneje jih vožnja ni utrudila. Vso pot so gledali skozi okno in se seznanjali z našo domovino; seveda ni manjkalo tudi prijetnih dov-tipov in šal. In ko so se mladinci iz omenjenih mest zbrali v Prištini, so bili v kratkem času podobni drug drugemu, kot jajce jajcu — vsi so imeli bela pokrivala, ki jih domačini imenujejo koč. Toda tisoč mladincev iz omenjenih mest ni bilo enakih le po zunanjem videzu — tudi njihova srca so enako utripala. Borbenost na športnih igriščih je bila enakopravna, prav tako tudi na kulturno-pro-svetnem odru. Prepričani smo lahko, da bo tako tudi letos v Kranju, kjer so se pred dnevi zbrali na skupnem sestanku, ki ga je priredil pripravljalni odbor 5. mladinskega festivala; zastopniki mest. Medtem ko so se na sestanku podrobno pogovorili o sporedu festivala, smo se z njimi pogovorili tudi o tem, kako se mladina izven Kranja pripravlja za festival Slavonski Brod: SREDSTVA NE SMEJO BITI VPRAŠANJE! V Slavonskem brodu se je mladina na festival začela pripravljati že zgodaj jeseni. Kdo bo potoval v Kranj, bodo odločila tekmovanja. Izbirno tekmovanje okraja bo najprej po občinah, 18. maja pa bo padla v Slavonskem Brodu odločitev na okrajnem tekmovanju. 1360 km ceste - v petih letih Do leta 1963 bo mladina zgradila moderno avtomobilsko cesto »Bratstvo - enotnost« od Ljubljane do Gevgelije v dolžini 1360 km. Do danes je usposobljenih za promet že 519 km ceste, in sicer Zagreb — Beograd 392 km in Ljubljana — Zagreb 127 km. Od tega je mladina z delovnimi akcijami (leta 1948 do 1950 in 1958) zgTB-dlla 462 km. Letos mladina nadaljuje z gradnjo avtomobilske ceste »B rast v o -enotnost« skozi Srbijo od Paračina do Niša (84 km) in skozi Makedonijo od Negotina do Demir Kapije (18,6 km). V juliju lani so že pričeli s pripravljalnimi deli med Paračinom in Nisem. Sodelovalo je 6517 mladincev in mladink. Do 1. novembra so izkopali, prevozili in ugradili 286.000 kub. metrov zemlje, trasirali 17 km ceste, zgradili 87 odtokov za vodo, pričeli z deli na 6 mostovih, pripravili zaloge gramoza vzdolž vse ceste, usposobili dovozne poti, zgradili 5 naselij dtd. V lanskoletni zvezni delovni akcije je delalo skupno 466 brigad iz vse Jugoslavije s 53.323 brigadirji (46.316 fantov in 7.007 deklet). Iz Slovenije je sodelovalo 50 brigad '(5.452 mladincev in mladink). 'Na odseku Paračin — Niš, kjer bo letos delalo 41.000 brigadirjev, bo treba izkopati in vgraditi 1 milijon 350.000 kub. metrov zemlje in zgraditi 133 odtokov za vodo, 26 mostov, 27 nadvozov in še 13 stih, šolah, podjetjih in ustanovah mladi ljudje največ govorili o tem. Ze prve dni je bilo jasno, da ne bo težav z zbiranjem brigadirjev in formiranjem brigad, pač pa, kako iz množice prijav-ljencev izbrati toliko mladincev in mladink, kolikoT jih bo potrebno. Po predvidevanjih bi namreč v tej akciji lahko sodelovalo samo od 50 do 55 tisoč mladincev in mladink, ' število prijavljencev pa je doseglo 200.000. V nekaterih šolah in na fakultetah, kot tudi v posameznih podjetjih, kjer je bilo število prijavljencev daleč večje kot število brigadirjev, ki bi lahko šli v brigado, so si izmišljali najraznovrst-nejše načine selekcije. Ponekod so bili množični pregledi vseh prijavljenih, merili so njihovo težo in višino, odrejali so stroge pogoje in kriterije, samo da bi kolikor toliko objektivno izbrali brigadirje iz velikega števila prijavljencev. Ko pa je bil sestav brigad že znan, pa tudi razpored, v kateri izmeni bodo šli na gradbišče, so se brigade že pričele pripravljati na brigadni način življenja. V nekaterih krajih so zabeležili primere, da po se bodoči brigadirji, Tazen številnih dogovorov o tem, kako bodo živeli in delali na trasi, dneve in dneve tudi fizično pripravljali za delo, ki jih čaka. Odhajali so v gozdove in na travnike in privajali svoje dlani na krampe in lopate, da ne bi po prihodu v naselje izgubili dragocenih dni za mladinskih naselij. Do 29. novembra bo zgrajenega 57 km betonskega in 27 km asfaltnega cestišča. V Makedoniji med Negotinom in Demir Kapijo bo letos delalo 10.000 mladincev in mladink. Do 11. oktobra bodo zgradili 18,6 km asfaltnega cestišča. Od tistega dne, ko so iz kongresne dvorane prišle besede, da se pripravlja zvezna mladinska delovna akcija, so po vaseh, me- zdravljenje žuljev. Takšne priprave so bile pogoste predvsem pri srednješolskih brigadah, katerim ie bilo privajanje na fizično delo v resnici potrebno. 1. aprila letos so v Srbiji in Makedoniji spet zapeli krampi in lopate, zadonela je pesem brigadirjev . . . Do jeseni, do Dneva republike, bo zgrajenih novih 102,6 km ceste... Spet precejšen korak bliže cilju ... A. T. Mladina iz Slavonskega Broda meni, da je treba s sedanjo obliko festivalov nadaljevati. Kljub temu, da so verjetno nekatere mladinske organizacije v težavah z denarjem, sredstva ne smejo biti vprašanje, ker gre za dostojno počastitev Dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita. Priština: MLADINA PROTI STARIM NAZOROM Iz Prištine bo prišlo v Kranj okoli 120 mladink in mladincev. Da bodo za prireditev čimbolje pripravljeni, sta bila ustanovljena posebna odbora za kulturno dejavnost in šport, ki sta več mesecev nadzorovala delo. Mladina je razen tega najtesneje sodelovala z Zvezo športov in vodstvi šol. Precejšnje težave je imela mladinska organizacija s prepričevanjem nekaterih staršev, da so pustili svoje otroke na dolgo pot v Kranj. Mladina se je morala boriti proti starim nazorom, ki so še delno ukoreninjeni na Kosmetu. Toda mladina je zmagala. Niš: PREDTEKMOVANJA Kot v nekaterih drugih mestih, izberejo tudi v Nisu najboljše mladince za festival na pred tekmovanjih. To pred tekmovanje je v obliki lokalnega festivala, ki se je začel 25. aprila in bo zaključen 10. maja. Pred odhodom na festival bodo imeli izbrani mladinci samostojno prireditev v Nišu. Predstavnik mladine iz Niša, Dragan Vasilič, nam je dejal: ♦■Vsakoletni festival dobiva iz leta v leto večji pomen. To je najlepši način, da se mladina iz vseh republik sreča, in tako še bolj poglablja tovariške odnose. Na dosedanjih festivalih se je pokazala pomanjkljivost v tem, ker ni točno opredeljeno, ali so tekmovanja tekmovalnega značaja ali le manifestativnega. Želeti je, da bi bila letos v Kranju ta pomanjkljivost odpravljena.« Enako kot v omenjenih mestih, se mladina pripravlja tudi drugod. Vsi nestrpno pričakujejo ponovnega srečanja v Kranju, ko se bodo od 22. do 24. maja spet srečali. Vsekakor pa bo 5. mladinski festival za vso Gorenjsko pomemben dogodek. Razen tega, da bo to osrednja prireditev v počastitev Dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita, bodo številni Kranjčani in okoličani lahko uživali na športnih igriščih in v kulturno-prosvetnih dvoranah. B. Fajon M L A D IN SKE delovne akcije OD 1945 DO 1959 Mladina Jugoslavije je v letih od 1945 do 1959 sodelovala pri gradnji naslednjih objektov: železnica Brčko — Banoviči (90 km), železnica Samac — Sarajevo (243 km), avtomobilska cesta »Bratstvo - enotnost« Beograd — Zagreb (382 km); železnice: Banja Luka — Dobo j (90 km), Nikšič — Tltograd (53 km). Novi Beograd. Industrijski objekti: Tovarna težkih strojev »Ivo Lola Ribar« — Zeleznik, Železarna Zenica, Tovarna hidravličnih strojev v Žitnjaku pri Zagrebu, Tovarna »Titan« v Kamniku, Valjarna bakra v Sevojnu, Tovarna šamota v Aranđjelovcu. Hidrocentrale: Jablanica, Mavrovo, Vinodol, Vlasima in Zvornik. Avomobilska cesta »Bratstvo -enotnost« Ljubljana — Zagreb (80 km). Na delovnih akcijah naše mladine Je doslej sodelovalo okoli 10.000 Inozemskih mladincev iz Alžira, Avstralije, Avstrije, Albanije, Cehoslova-ške, Danske, Anglije, Egipta, Francije, Grčije, Holandije, Izraela, Italije, Irana, Islanda, Indije, Irske, Južne Afrike, Kitajske, Konga, Kanade, Maroka, Malaje, Madagaskarja, Madžarske, Norveške, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Nove Zelandije, Poljske, Romunije, ZDA, Španije, švedske to Švice. 12 Gla* Gorenjske KRANJ, 29. APRILA 1959 r r DRAGI PIONIRJI! Prav gotovo so vam znani razni dogodki iz narodnoosvobodilne borbe, ki so jih morda doživeli vaši očetje, mamice, bratje, sestre ali kdo od vaših znancev. V dneh, ko proslavljamo 40-letnico KPJ in ko se pripravljamo na proslavo največjega mednarodnega praznika dela — l.maij, ste prav gotovo spet kaj novega zvedeli ali pa se naučili v šoli. Verjetno ste odšli na izlete, obiskali zgodovinske kraje itd. V mislih zberite vse, kar ste slišali ali morda sami doživeli. Ko boste to napravili, se vsedite, vzemite v roko papir in svinčnik in lepo ter skrbno napišite vse to, kar vam je ostalo v najglobljem spominu ln nam čimprej pošljite. Najboljše prispevke bomo objavili in nagradili, zato se natečaja udeležite v čim večjem številu. Nagradna križanka Vodoravno: 1. začetnici priimka in imena našega pisatelja; 3. stanje morske gladine; 4. opravek; 6. ploskovna mera; 7. moško ime; 10. hrana; 11. znamka prehrambenega predmeta; 12. darilo; 14. pomožni glagol; 15. vrsta blaga. Navpično: 1. nenačeta; 2. nabožna slilka; 3. partizanske skupino 5. del telesa (3. sklon); 6. medmet 8. pristaniško mesto,- 9. medmet 13. ljudska republika (obratno). Rešitve pošljite do 9. maja. Za nagrade smo pripravili tri lepe knjige. Pred hišo samotno v planini visoki tam starček na klopi poseda; kot vedno, si pipo nabasal je v roki, kot vedno, v dolino gleda. A danes močneje mu bije srce. glasove on sliši v daljavi... Vzravna se, na grčavko se upre, čez trato se k plotu odpravi. Ni zmotil se, dedek, po poti v goro koraki vse bliže donijo... Zaslonil oči si je z velo roko: Hej, fantje so, k njemu hitijo! Saj dedek je vedel, da bodo prišli, kot takrat so k njemu hodili, ko tod po planini so dni in noči za zlato svobodo se bili. A danes, ej, dedek, je praznični dan, kresove zanetimo v gaju, potem pa bo pesem privrela na plan, pesem svobodnemu maju! T. POŽAR DUDI Vedno je valjal po ustih dudiko. Brez nje ga nisem nikoli videl. Če je ni imel v ustih, mu je visela in bingljala na rdečem trakcu okoli vratu. Njegovega pravega imena Prebrisanka Na košatem drevesu je sedela opica. Premišljevala je, kaj bi počela, da ji ne bi bilo dolgčas. Pa je zagledala zelenca. Previdno se je splazila navzdol dn ga zagrabila. Nekaj časa se je z njim igrala, po tem pa se je tega naveličala in ker ni vedela, kaj naj z zelencem počne, ga je pogoltnila. V blatu pod drevesom pa je lezel krokodil in jo opazoval. Ker mu je sonce sijalo v oči, ni natančno videl, kaj se je zgodilo. Vendar je upal, da bo opici spodrsnilo in da bo štrbunknila z drevesa v njegovo lačno žrelo. Toda kmalu je spoznal, da iz te moke nt' bo kruha. Začel je premišljevati, kako bi opico ukanil. »Kako le moreš biti tako kruta, opica?« je rekel. »Umorila in požrla sd mojega najmlajšega sinčka. Kako naj se revež potolažim? Vsaj solze mi pridi obrisat!« Opica pa je predobro poznala krvoločnega krokodila in se ni pustila zvabiti v past. Malo je pomislila in mu takole odgovorila: »Če je bil zelenec tvoj sinček, ti bom dala namesto njega svojega sina.« In z dolgim črnim prstom jo pokazala na mladega Arabca, ki se je sprehajal ob reki. »Opica, motiš se! To je vendar človeški sin,« je ugovarjal krokodil. »Mar sem se res tako zmotila?« je hudomušno dejala opica. »Le bolje poglej, boter, pa boš videl, da sva si podobna. Toda če bo navsezadnje le obveljala tvoja, potem bo pa tudi res, da si nista zmeraj v sorodu dva, ki sta si podobna . . .« Krokodil ni znal opici odgovoriti. Odplazil se je proti reki, z dolgim nosom in s praznim trebuhom. UGANKE Kdo zavija, kdo nam trobi, ko se dan nam zablešči, kdo očeta mi zbudi, da v tovarno odhiti? (buojis b^siujbaox) Vrsta kresov je žarečih po vrhovih zagorela, ali veš, dragi bralec, da oznanja praznik ...? (opci) Tovariš Klepetavec je točno ob desetih zvedel gromozansko važno novico in jo je seveda v eni uri povedal štirim dobrim in molčečim prijateljem. Vsak izmed teh je seveda sporočil še gofko novico 4 svojim prijateljem in veriga je šla naprej. Otroci, ali bo težko izračunati koliko ljudi je že zvedelo to novico ob 15. uri. Le malo mislile, pa bo. (1356 oseb) Vlastima mamica je osemkrat starejša od Vlaste, babica pa dvakrat starejša od mamice. Vse tri skupaj pa štejejo točno 125 let. Koliko let je stara Vlasta, koliko mama in koliko let stara mati? (Vlasta 5 let, mama 40 let, babica 80 let) klicali 'Te Dudika. Bil je pravi možic, debel kot lončen pujsek, kamor je spravljal svoje prihranke. Toda tedaj, ko sem ga spoznal, ni več hranil denarja. Rdečeličen, kot je bil, se je našobil in reke1! z zvonkim glasom: »Se ne izplača v teh časih!« »Kje pa si to pobral,« sem ga pobaral. »Oče pravijo, da je tako,« je resno in zavzeto odgovoril in me prepričljivo pogledal v oči. Najbrž si je mislil! »Kaj veš ti, ko žgance ješ!« — ali pa morda kako drugače. S črnolasim štrukeljčkom Dudiko sva postala prijatelja, da se je obema tožilo, kadar nisva bila slkupaj. Razkazoval sem mu orožje in možato sva se pomenkovala. Pa sva kakšno uganila, da sva se potem oba smejala. Dudika je bil pravi uničevalec dudiik, čeprav je bil star že pet let. To je bila njegova edina slabost. In zato mu bodi odpuščeno. Mati in oča sta ga na vse načine odvajala, a ni nič pomagalo. Skrili so dudiko, jo namazali s pelinom, a vse zaman. Dudika je bil stanoviten, da le kaj. Zgodilo se je, da je naša brigada odšla drugam, dn nisem se utegnil posloviti od malega prijatelja. Drug za drugim sva žalovala. Le malo je manjkalo, pa se ne bi nikoli več videla. Ko smo odšli, tako mi je potem pripovedoval njegov oče, se je Dudika odpravil na skedenj. S silo so ga morali spraviti vsakokrat k mizi, da je jedel. Nič mu ni bilo po-všeči. Govoril je: »Tega ne maram'« Tudi krape dn ajdove žgance, ki so bili njegova najljubša jed, je odklanjal. Mati mu je pravila: »Poglej, Dudika, kako so žgunci za-beljeni! Poglej ocvirke, ki jih ta ko rad hrustaš!« Vse je bilo ja-man. Rekel je: »Mama, daj mi dudiko.« Ker niso vedeli, kaj je z V vrtcu »Tatjane Odrove« ===== fLPtfettifr Ura je odbila devet, ko sem stopila v vrtec »Tatjane Odrove«. Že na hodniku mikavne, moderne stavbe sem srečala prijazne, vedno nasmejane obraze vzgojiteljic. V želji, da pobliže spoznam življenje v njihovem vrtcu, sem jih poprosila za kratek razgovor in ogled njihovega doma. Z veseljem so ustregle moji radovednosti in že sem — trenutek nato — stala v lepo urejeni sobi, kjer naši malčki preživljajo ure proč od svojih domačih. In prepričala sem se, da so te urice zares prijetne, polne zabave in pouka. Prišla sem ravno v času malice. V vseh treh sobah (razdeljeni so namreč po starosti v tri skupine od dveh do sedmih let) so kot v pravljici sedeli na stolčkih pri raznobarvnih mizicah in pridno »pospravljali« svoj vsakodnevni obrok. V sobah sem opazila omarice in takoj mi je vzgojiteljica pojasnila, da služijo ličnim izdelkom, ki jih otroci v prostem času sami izdelujejo. Najlepše potem porabijo za razstavo, ki jo priredijo ob zaključku leta. Ogledala sem si še prostore, kjer hranijo igrače in razne druge predmete, ki jih rabijo v času proslav in otroških igric, ki jih sami prirejajo. Tudi garderoba je važen prostor v otroškem vrtcu. Ni V vrtcu »Tatjane Odrove« jc tudi za to lepo preskrbljeno. Nadalje moderno urejena kopalnica, kuhinja — vse to na- vseeno, kje in kako bo naš otrok odložil odvečno obleko in čevlje ob prihodu in kam bo spravil copatke ob odhodu. pravi ja življenje v vrtcu še udobnejše in prijetnejše. Ozrla sem se skozi okno in videla, kako dovažajo zemljo na vrt, kjer bodo otroci sami urejali gredice, pripravljali in zalivali vse, kar bodo posadile njihove drobne ročice. Malice je konec. Dežurni, to so otroci sami, že pospravljajo skodelice in že so v vrsti, pripravljeni na dopoldansko telovadbo. Ko so rdečih ličk opravili tudi to prijetno dolžnost, so še veselo zapeli, nato pa mirno zasedli svoja mesta in čakali, kaj jim bo še naročeno. Zvedela sem, da bodo odšli na izlet. Obiskali bodo grobove padlih talcev, jih okrasili z lučkami in cvetjem. Taki in podobni poučni izleti so vsak dan na vrsti. Ljudje tako radi pozabljajo, da ni glavni namen službujočega osebja, da samo varuje naše otročičke, ampak da jih tudi poučuje in vzgaja. V vrtcu »Tatjane Odrove« tega nikoli ne pozabijo. Še in še sem gledala to veselo družbico, zbrano okrog vzgojiteljice, in imela sem občutek, da kot bratci in sestrice stojijo ob nekom, ki skrbi za njih tako kot more skrbeti le prava ljubeča mamica. »Velika skrb nas vseh je v tem, da je število otrok, ki bi radi prišli v vrtec, mnogo večje kot jih lahko sprejmemo,« je še pred mojim odhodom potožila vzgojiteljica. »Z ustanovitvijo otroških zavetišč bi bila tudi ta skrb odstranjena,« je še dodala. V upanju, da bi se jim tudi ta želja izpolnila, sem se zahvalila za prijeten ogled in razgovor in polna lepih vtisov zapustila poslopje. V vrtcu »Tatjane Odrove« je zares prijetno..• M. F. njim, mu niso mogli odreči. Vzel je svojo »pipico« in odšel. V hiši je nastal pravi preplah, ko je nekega jutra izginil od doma. Ker so sprva menili, da samuje na skednju, so ga pustili pri miru. — Šele opoldne so videli, da ga ni doma. Klicali so: »Dudika!« In spet: »Dudika!« Nihče se ni oglasil. Šli so vprašat sosede. Hčerka Minka je povedala, da ga je videla za vasjo, ko jo je niahal proti hribu. Vprašala ga je, kam gre, a jo je le grdo pogledal, češ, kaj se vtikaš v moje zadeve. Oča je tedaj odšel za njim. Nebo so prekrili črni, deževni oblaki in kmalu je začel padati dež. Vlila se je ploha. Oče je stopil hitreje. Močno ga je skrbelo, kaj je z Dudiko. Zagledal ga je v hribu pred iseiboj, bosega, v kratkih hlačkah, z rokami v žepu. Za njim je ostajala sled njegovih bosih nog. Ko je v možu, ki je šel za njim, spoznal svojega očeta, je stekel. Toda daleč ni prišel. Oče ga je dohitel dn ga vzel v naročje, vsega blatnega od ilovice, ki mu je pri teku škropila po hlačkah, srajci 11. In vsak dan bolj se je vračalo življenje v Dudiko. Sedaj je jed«' in nič več ni govoril: »Ne maran>' Nočem!« Ko je prvič zapustil posteljo, J® bil pravi praznik. Zelo je shujšal-Sedla sva na prag pred hišo, se grela na soncu in čebljala. »Boš ostal pri meni?« me le spraševal Dudika. »Seveda bom,« sem mu odgoV0' ril. Nisem ga hotel žalostiti, čeprav sem vedel, da se bova rflO" rala spet ločiti. »Če boš šel, bom šel s teboj'* je rekel in me gledal z modriO11 očmi, v katerih je odsevala siflj1' na neba. »Šel bom s teboj. Pri te' bi bom ostal.« Nato je potisnil * usta svojo »pipico« in jo malo p°" mongal, kakor modrijan in čaka'* kaj bom rekel. »Toda, če greš z mano,« sem rau pomaga jal, »boš moral dudiko Pu* štiti doma. V brigadi ne boš s«**' nositi dude, vsi bi se norčevali i* tebe, pa tudi drugo ime si boš rnO' ral izbrati. Ne, iz tega ne bo niČj Kar doma boš ostal. Obljubil boš, da ne boš več ušel z dom3' in laseh, vsega premraženega, vsega mokrega. Nekaj časa se je upiral, potem pa se je prijel očetu okrog vratu in zajokal. »Dudika, zakaj jočeš?« ga je vprašal oča in tudi njemu je bilo hudo. »K Savu v brigado sem, šel. Hočem ga videti.« Oče ga je vso pot nazaj nesel. Dudika je zbolel, prehladil se je in dobil pljučnico. Venomer je v blodnjah govoril, da bo šel v brigado k Savu. Vročima je popustila, toda Dudika ni imel nobene volje, da bi jedel in okreval. Oče je govoril z materjo. Še isti dan je odšel na pot, da poišče brigado. Čez tri dni je stopil pred komandanta in mu povedal, kako je s fantom. Poveljnik je poklical mene in še isti večer sva z očetom odšla na pot. Hodila sva noč in dan in prispela drugi dan proti večeru na dom mojega prijatelja. Ko me je zagledal, se je začel smejati. Toda, bil je grenak nasmeh. Moral sem sesti k njemu na posteljo. Prijel me je za roko in ni me več izpustil. »Kako je, mož?« sem ga vprašal. »Pri tebi ostanem, dokler ne ozdraviš. Toda, obljubiti moraš, da boš jedel, pa v gozd bova hodila na izlete. Pokazal ti bom ptičja gnez^ da im morda ti ujamem veverico.« Govoril sem in govoril. Pripovedoval pravljice. Pravil sem šale, skakal na eni nogi, oponašal živa- in da se boš odvadil »pipice«. Ja pa ti obljubljam, da te bom o*5' skoval.« Čakal sem, kaj mi bo odvrn1'' Še nekaj sem hotel reči, pa je tako žalostno pogledal, da si takoj premislil. »S tabo bom šel,« je odloori0 rekel in glas se mu je tresel. »Pogum, Dudika,« sem mu re kel. »Ne smeš biti hud. Jokati Ve ,vl smeš, to ni moško, a ti si že Pr° Videl sem, kako je požrl s lin0' de- ki |se mu je nabirala v grlu in jal: »Ali bom res lahko šel s tat>0' če me bom imel več cuclja i*1 ne bom več Dudika?« ^ Nisem si znal pomagati. M^r sem še počakati. Hodila sva gozd in se veselila. Nekajkrat i ške- pritisnil na petelina moje pa In takrat sem po dolgem času pet zaslišal, kako se Dudika spr° ščeno smeji. To je bil zopet °f Komaj sem ga pregovoril, da J 1 ko sem odhajal, ostal doma. j »•Da boš res prišel,« mi je rff^.fl in se držal na jok ter sramežlj1 vrtel pipico med prsti. »Pridem« sem obljubil, »če boš več »kadil«.« •, Ko sem se prvič vrnil, mi je jj^ se- tekel nasproti, se mi vrgel vratu, smejal in jokal obeneio skozi vse to povedal: »Savo, daj nisem več Dudika, sedaj ...« pa sam ni vedel kaj. O. NOVA** se"1 KAKO 1 Z MLADOST NARRADNA KRIŽANKA Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo »Glasu Gorenjske«, Kranj, Koroška cesta 8, do vključno 11. maja. Javno žrebanje bo 12. maja ob 16. uri v prostorih uredništva. — Za reševalce je uredništvo pripravilo 14 nagrad v vrednosti 10.000 dinarjev, in sicer: 1. nagrada 2.000 dinarjev 2. do 4. nagrada 1000 dinarjev 5. do 14. nagrada 500 dinarjev Roman Seljak odgovarja Z zadnjo smučarsko prireditvijo na Zelenici pred nekaj dnevi so se naši smučarji poslovili od smučin. Naš namen ni, da bi naštevali uspehe in neuspehe jugoslovanskih tekmovalcev doma in v tujini, temveč smo reprezentanta v tekih, Romana Seljaka iz Kranja prosili, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj. Q Kdaj si bil prvič na smučeh? »Točnega odgovora na to vprašanje ne morem dati. S smučmi sem se spoprijateljil že kot otrok. Spominjam se, da sem bil na šolskih tekmovanjih v Zireh večkrat uspešen. Za teke me je kasneje navduševal Gašper Kordež. Le-ta mi je leta 1953 dal vso potrebno opremo, smuči, čevlje, obleko itd. Se isto leto sem prvič nastopil tudi na pravem tekmovanju —• na prvenstvu Gorenjske — in osvojil med mladinci 5. mesto. Naslednje leto sem že osvojil naslov republiškega in državnega mladinskega prvaka v tekih.« £ Kolikokrat si že oblekel dres državnim grbom? »Medtem ko sem bil lani prvak Slovenije med člani, sem na državnem prvenstvu osvojil tretje mesto,- tudi letos sem bil tretji. S temi rezultati sem se uvrstil v reprezentanco. Doslej sem že 6-krat tekmoval kot jugoslovanski reprezentant.« 0 In kdaj si dosegel največji uspeh? »Letos v Zakopanih na Poljskem. V teku na 30 km sem osvojil med 60 tekmovalci iz Finske, Švedske, naj zmagujem? Poljske, Norveške in drugih dežel 12. mesto.« 0 Kaj nam lahko poveš o tekmovalcih fz dežel, ki si jih pravkar naštel? »O njihovih sposobnostih vse najbolje. Vsaka.od omenjenih dežel ima morda 100 tekmovalcev boljših kot smo mi.« 0 Kaj meniš je vzrok tega? '»Boljši pogoji za treninge in tekmovanja, pa tudi ugodnejše snežne razmere, predvsem pa zadostna sredstva, ki so potrebna za ta šport. Razlika je tudi v tem, da smo pri nas le amaterji . . .« 0 Mar tekmovalci iz drugih dežel niso amaterji? »Vsekakor ne. Zmagovalec iz Zakopanov, Poljak, moj stari znanec z belih smučin, je po poklicu mehanik. Svojega poklica skoraj ne opravlja. Poleti dela povprečno 4 dni v mesecu, pozimi pa še manj. Praktično vseskozi trenira in tekmuje. Brž ko v dolini ni več snćffa, se preseli više, kjer dvakrat tedensko teče, sicer pa se zabava z alpskim smučanjem — žičnico za to uporablja lahko brezplačno. Pokazal mi je slike z letnih treningov. Na sliki sem ga videl, ko trenira s smučmi na nogah le v kopalnih hlačkah. Kako naj potem mi zmagujemo?« 0 Kakšni pa so tvoji pogoji za smučanje? »Minimalni, skoraj jih ni. Precej moram žrtvovati. Ce grem na trening ali tekmovanje, sem ob zaslužek. V podjetju ne dobim ničesar, klub pa mi lahko le delno povrne izgubo. Dnevno sem približno oškodovan za 200 dinarjev. Razen tega nimam trenerja. Teh pri nas sploh pogrešamo. Kolikor so, skrbe za nas le kratek čas med zimsko sezono, za naše delo poleti pa se nihče ne meni. Vsaj za najboljše bi moral biti trener, ki bi jih nadzoroval in jim dajal navodila skozii vse leto. Siromašna je tudi naša oprema. Klubi nimajo sredstev, sami pa jih tudi ne zmo- remo. Oprema v ostalih deželah sploh ni vprašanje.« £ Mednarodnih prireditev doma skoraj nimamo. Kaj je temu vzrok? »Vsekakor v malomarnem delu naših vodstev. Letos bi morala biti edina mednarodna prireditev na •Pokljuki, pa je odpadla, čeprav je bil sneg. Zal ni bilo nikogar, ki bi pravočasno pripravil tekmovalno progo. Očitki, ki jih je slišati, da hodimo samo v inozemstvo, so torej povsem upravičeni. Italijani imajo skoraj vsako nedeljo doma mednarodne prireditve, v tujino gredo le, če so pomembnejša tekmovanja. Za tekmovalce na domačih prireditvah imajo tudi vedno dovolj nagrad, V Aosti v I tali j i (ob francoski meji) sem bil petintrideseti in sem bil že nagrajen — z nogavicami. Pri nas je običajno za prvo nagrado srajca. Vsekakor so zato potrebna sredstva, ki bi jih bilo moč z večjim prizadevanjem in boljšim delom tudi dobiti.« Roman Seljak je star šele 25 let. Po poklicu je radiomehanik. »Od smučanja se še dolgo ne bom poslovil. Rad imam tudi atletiko in igre z žogo. Želim si le, četudi ne bo zadostnih sredstev, da bi bilo prihodnje zime vsaj snega dovolj.« B. F. Junaki jeklenih konj Pred sTetovnim conskim prvenstvom T speedwayu v Kranju Na stadionu Mladosti je ob dirkalni stezi okoli 10.000 gledalcev. Skozi zvočnike glasno odmevajo zvoki modernih melodij Množica valovi kot razburkano morje; komentarji, prijetna srečanja, pogovori, šale . .. Nenadoma močno brnenje motorjev, ki neusmiljeno požirajo eter. Razen ropota motorjev ni slišati ničesar več. Množica gledalcev z največjim zanimanjem opazuje junake jeklenih konj, kako se še zadnje sekunde pripravljajo za peklensko vožnjo po stezi, obdani z betonsko ograjo. Starter je dal znak. Kolesa motorjev se zakopljejo v tekmovalno stezo. Motoristi so že v prvem ovinku. Z ravnotežjem in nogami si pomagajo, da bodo premagali krivino. Sicer pa je težko videti kaj počno junaki — zaviti so v oblak rdečega peska, s katerim je posuta dirkalna steza. Zanimivo je opazovati tudi gledalce. Vsi kot eden se nagibajo, kot to delajo motoristi. Nenadoma pa močan vrisk ženskih glasov; moški so obstali kot okameneli Nekemu motoristu ni uspelo premagati ovinka. Zaneslo ga je vstran. Premetava ga z desne v levo. Ze je oplazil v betonsko ograjo, toda vse se je srečno končalo. Med gledalci je slišati vzdih olajšanja. — Motorist poskuša doseči dirkače pred seboj... Podobnih prizorov je bilo doslej na vsakokratnih speedway dirkah v Kranju že precej. Vendar pa bi bilo napak, če bi sodili, da se tolikšno število gledalcev zbere ob stezi prav zaradi podobnih dogodkov. Nikakor ne. Gledalci uživajo v tem, da opazujejo junake jeklenih konj, kako s stokiiometrsko hitrostjo hlastajo sekunde, premagujejo ostre ovinke in pozdravljeni z burnim aplavzom pripeljejo v cilj. Ljubitelji speedwaya bodo letos prišli na svoj račun bolj kot kdaj koli prej . V Kranju bo 31. maja svetovno consko prvenstvo v speedwayu. Vsekakor bo to doslej najkvalitetnejša tovrstna prireditev. V konkurenci za naslov svetovnega prvaka bo startalo 16 najboljših tekmovalcev iz Avstrije, Poljske, Češke, Nemčije in Jugoslavije. Prireditelj AMD Kranj je že prejel prijave iz omenjenih dežel. Avstrijci so prijavili nekatere tekmovalce, ki jih poznamo že iz prejšnjih dirk na kranjskem stadionu: Otto Koloubeck, Johann Hartl in Erich Luther; razen omenjenih bo vozil tudi lanski evropski finalist Josef Bossner, ki ga imajo tudi letos za favorita na dirkah v Kranju. Najbolj pa je bil prireditelj presenečen, ko so prijavili svoje tekmovalce Poljaki. Lanski zmagovalec v Kranju Jan Kolber, bo tokrat prišel v Kranj kot prva rezerva. V vrstah Poljakov bo med drugimi startal tudi Edward Kupczynski, ki je bil lani svetovni finalist. Tudi za Češkoslovaško bo vozil mojster, ki je bil lani evropski polfinalist v Varšavi. Skratka, 31. maja bodo v Kranju zbrani res sami mojstri jeklenih konjev. In če k temu dodamo, da bo letos končno le urejen tudi stadion Mladosti, se lahko nadejamo športne prireditve, ki jo kranjska športna kronika že dolgo ni zabeležila. B F. PRVO MESTO ZA REZERVNE OFICIRJE Na rednem sindikalnem prvenstvu Kranja je v okviru tekmovanj za april zmagalo moštvo rezervnih oficirjev s 379, pred Planiko 375, Iskro 367, Invalidom 366, Simonom Jenkom 316, Inteksom305, Enotnostjo 300, Standardom in Savo 277, Elektroni 274, Gorenjko 268, Elektrarno 259 ter Akademikom z 224 podrtimi keglji. I. V. 14 Glas Gorenj site j kranj, 2q. aprila 1950 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ in vse množične organizacije čestitajo vsem delovnim kolektivom, političnim in družbenim organizacijam ter vsem prebivalcem kranjske občine k velikemu mednarodnemu prazniku dela - MAJU Občinski ljudski odbor Železniki in vse v • v množične organizacije čestitajo vsem delovnim ljudem naše domovine ob Prazniku dela - 1. maju ★K I. maju -Pramniku dela želimo vsem delovnim ljudem v naši socialistični skupnosti še več delovnih uspehov OBRTNA DELAVNICA Instalater - Kranj Iskrene čestitke k PRAZNIKU DELA - 1. M 4 JU pošilja vsem delovnim ljudem naše domovine „KOMUNALNI SERVIS" podjetje za opravljanje komunalnih uslug KRANJ ff ^arf^«/ytR^jalIllca čestita vsem delovnim kolektivom ustanovam in vsemu delovnemu ljudstvu k delavskemu prazniku -l.MAJU ZUPAN PETER mehanična delavnica ln servis koles TBP Kranj čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju f) J[lANIKA Delovni kolektiv tovarne industrija obutve Kranj čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske ln vsem delovnim ljudem socialistične domovine k Prazniku dela! Delovni kolektiv tovarne &v>^e 9ovorl mi 0 Ani!« je rekel surovo. »Naj spi v °Ji kamri! Nikoli nisem imel vesele ure ob njej!« Medtem, ko je tako govoril, ga je kakor preblisk ob-sPoznanje, da ga je življenje resnično ogoljufalo. Za Odreklo mu je srečo kakor da je vse življe- šlo in i • 0 ve^f kQt s* Je včasih mislil. Jubezen. Nenadoma mu je bilo, 1 Je čakal na tisto enkratno, nenadomestljivo, kar je videl * °sebljeno v Vidi. Denar, ugled — vse to v tem trenutku 1 it 7nmnlii.V/t "M: i i-i i i Hctl lrrvnlinnntnlnn masn tvnri ™ Nameščaaje motelov v odnosu na način ln cilj potovanja — Majhna udobnost — Moteli v prihodnosti tudi pri Na najjužnejšem dolu Zemeljske krogle je ogromna množina ledu, ki ima obliko zvrnjenega globokega krožnika, dvakrat večjega kot je Avstralija. Nad ledeno površino se nahaja sloj hladnega zraka, debelega okrog 300 m. Ta zmanjšuje temperaturo do najnižje točke na Zemeljski krogli. Tako sliko Antarktike so podali meteorologi, ki so se pred nedavnim zbrali v Melbournu iz desetih držav (Velika Britanija, ZDA, SZ, Japonska, Francija, Belgija, Južnoafriška Unija, Argentina, Nova Zelandija, Avstralija). Nekateri od teh znanstvenikov so pripotovali neposredno z metereoloških postaj na Antarktiki, v katerih so eno leto znanstveno delali. To delovanje je organizirala Avstralska metereološka uprava pod pokroviteljstvom Avstralske akademije znanosti. Rezultat njihovega dela je dal do sedaj najbolj jasno sliko o tem ledenem kontinentu. ZA RAZVEDRILO Največji del kontinentalne mase tvori led, ki meri v preseku 2.100 m. Ce bi se led na Antarktiki stopil, bi bil ta kontinent neprimerno manjši kot je sedaj. Sovjetski znanstveniki so zabeležili rekordno nizke temperature (— 82,7°C), ki so omejene na tenak sloj zraka, debelega okrog 300 m. Nad tem slojem so temperature precej višje. Ugotovili 6o tudi, da v času letenja nad Antarktiko temperatura 8 000 m iznad ledene »kape« ni dosti nižja kot v območju blizu ekvatorja in se prav tako veča sorazmerno z višino. Strokovnjaki menijo, da začasni tokovi zelo hladnega zraka, ki se pojavljajo nad Avstralijo in drugimi deli južne poloble, pridejo iz Antarktike. aamasDaiTKOSu'u ►Navdahni ga!« SILVANA PAMPANINI KOT MATA HARI Italijanska filmska igralka Sil-vana Pampanini je podpisala pogodbo za glavno vlogo v filmu ►►Mata Hari«, ki bo sneman v meh isko-i talija tiski koprodukciji. Snemanje se bo pričelo 20. maja. ►STRASNI SNEŽNI ČLOVEK« V MONGOLIJI Čehoslovaški arheolog dr. E. Vlček se je lansko leto udeležil ekspedicije čehoslovaških in mongolskih arheologov, ki je vršila izkopavanja vladarskih grobnic neke stare dinastije, ki je vladala Mongolom. Iskal je tudi stare medicinske knjige, v katerih je našel ilustracijo »snežnega človeka-«. MEDNARODNA RAZSTAVA CVETJA V Parizu bo na površini 70 tisoč m* razstavljeno cvetje v kombinacijah, ki bodo tipične za države, ki bodo zastopane. Te razstave se bo udeležilo rekordno število razstavljalcev iz 20 držav Predstavniki ameriških motelov so se poleti leta 1957 zbrali v New Yorku, da pregledajo stanje, industrije motelov in da pripravijo načrte za bodočnost. Če pregledamo podatke, viidiimo, da je število motelov v Ameriki dvakrat večje kot število hotelov. Vsi predstavniki mo-telske industrije so mnenja, da je temu vzrok povečanje števila lastnikov avtomobilov Ln povečanje števila turističnih potovanj v Združenih državah. Turisti, ki obiskujejo motele, prihranijo mnogo stroškov. Izognejo se velikemu mestnemu prometu in potrošijo veliko manj goriva kot bi ga sicer. Pcrihranjajo si čas in Tačunov za garaže in hotele jim ni treba plačevati. V sobah motelov je bolj luksuz no kot v hoteliih, povsod pa vlada popoln mir. Udobnost in mir ustrezata ameriškemu načinu življenja 'in strokovnjaki, ki so prisostvovali razstavi motelov, menijo, da stoji danes motelska industrija na trdnih temeljih. Čeprav to ini slučaj, ne glede na to, da hoteLski gostje žele živeti v miru, vendar ne pričakujejo, da bodo ostali vedno na istem mestu, ko pridejo v hotel. Tudi po potovanju z ladjo ali z letalom bodo prav gotovo najeli avtomobile za ogled okolice. Poslovni ljudje, ki potujejo z avtomobili, si večkrat zažele kopanja v plavalnih bazenih, za katere je v ameriških motelih že preskrbljeno. Motele so pričeli graditi 'tudi na letališčih. Namenjeni so predvsem potnikom, ki morajo čakati na prometno zvezo in - podobno. Dohod, vhod motelov in prostor za parkiranje naredijo na obiskovalca izreden vtis. V primerjavi s (Starimi turističnimi hišicami predstavljajo današnje gostinske sobe za potnike v hotelih in motelih ^ letoviščih in avtostradah, povsem i*eK drugega. Sobe so okusno opremlJen^ Povsod so nameščeni najmodernejši te nični pripomočki. Sobe ogrevajo tako, se ljubitelji zimskih športov lahko z< žujejo v motelih tudi pozimi. Te in mnoge druge novosti, ki jih uvajajo teli, zadovoljujejo okus turistov, ki se P0^ tem v njih dalj časa zadTŽijo, in tako motelih kljub velikemu udobju nikdar ne pride do povečanja stroškov. Lastniki motelov so v dilemi, ki ^° najbrže vplivala tudi na druge drža^j kjer že planirajo gradnjo motelov. T pri nas v Jugoslaviji, vzdolž jadran* obale, že pripravljajo načrte za gra površino ln njenim STediščeafc ' Kljub temu pa preostajajo znanosti zadostne posredne metode, da more preiskali notranjost Zemlje. Tako vemo na primer, da se temperatura v zemeljski notranjščini dviguje pri vsakih 33 metrih za eno stopinjo. Vendar pa se to dviganje temperature ne nadaljuje enakomerno dalje. Najnovejša raziskavanja so ugotovila, da vlada v notranjosti Zemlje vročina kakih 5000 do 6000 stopinj. To ustreza površinski temperaturi na soncu. Potresne opazovalnice so tudi ugotovile, da se potresni valovi v globini 1200 do 1500 km spremenijo, da se mora tedaj tudi struktura zemeljske snovi v tej globini spremeniti. In končno je bila s pomočjo zelo kompliciranih merjenj Zemlja tudi stehtana. Izračunali so to s pomočjo vpliva, ki ga ima Zemlja na druga nebesna telesa. Njena teža je 5,98 kvinti-ljonov ton (število z 21 ničlami). Iz tega in raznih drugih dognanj so znanstvena raziskavanja ugotovila naslednjo sliko o zemeljski notranjosti. Zemlja sestoji iz lupine in jedra. Zamišljamo si jo lahko kot oranžo. Lupina, kameniti plašč Zemlje, je sestavljen iz bazalta dn granita. Zemeljsko jedro, glavni del Zemlje, pa ie sestavljeno iz ognjeno tekočega železa. Razen tega pa obstajajo še ogromna ležišča niklja in drugih težkih kovin kot zlata, platine, pa tudi kamenin, ki vsebujejo radij. Zemeljsko jedro tvori ognjeno tekočo kroglo, na kateri otrdela zemeljska skorja s kontinenti vred nekako plava. ljenost od prenaseljenih mest — vse so značilnosti motelov. Prava kombi"8 cija vseh teh značilnosti pa predstav J načrt za prihodnost. Tradicionalni »HULA« na odru Sbo* v Havvajih vedno privabi številne (fle° £ ce. — Na sliki znana plesalka uprizar) stiliziran ples po folklornih motivih.