Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
33. številka.	Joliet, Illinois, 16. julija 1909	ketnilv XVI11
NA STRAJKARJE.
V Pittsburgu, Pa., zaštrajkali delavci v neki tovarni zaradi nezaslišanih krivic.
MNOGO DELAVCEV JE MRTVIH.
Pri izgredih pomagajo ženske štraj-karjem, ki so povečini Slovani.
Pittsburg, Pa., 14. jul. — Štrajkar-ski izgredi okoli tovarne “Pressed Steel Car Works” v kraju McKee’s Rocks so bili nocoj podobni onim v tovarni “Homestead Steel Works” pred nekaj leti. Pet delavcev so pomožni šerifi ustrelili. Več je bilo u-streljenih že pred večerom in nad petdeset jih je bilo pretepenih skoro do smrti.
Državni konstablerji so na licu mesta, ampak trdovratni in razkačeni ino-stranci seočividno malo brigajo zanje. Bati se je nadaljnjih izgredov.
Štrajkarji niso organizirani. Šest tisoč delavcev sedaj oblega tovarno. Med njimi je nekaj Američanov. Vsi so slovanskega plemena.
Dvesto pomožnih šerifov, oboroženih s puškami, je v tovarni. Ukazano jim je streljati, če se bo poskušalo vdreti skozi vrata.
Tekom noči so štrajkarji pognali prevozno ladjo “Steel Queen” v reko s kamenjem. Nikomur ne puste, da bi se izkrcal pri tovarni.
Izgredi, ki so se začeli popoludne, so se nadaljevali, in začenši ob desetih zvečer, so inostranci v Prestonu celo uro streljali z revolverji v tovarniška dvorišča, namerjajoč na tovarniške policaje ali pomožne šerife.
Mnogi delavci na svoji poti k delu so bili napadeni in pretepeni do nezavesti.
Inostranci trde, da so krivice, katerim so bili podvrženi, prevelike za človeško prenašanje. Sedaj se hočejo bojevati iz maščevanja tako vztrajno, da zmagajo v svojem štrajku.
Dva tisoč štrajkarjev je hodilo sem-intja po okraju Schoenville, iskaje ne-cega napol pobitega moža, ki se je zatekel v neko hišo. Preiskovali so vse hiše in brskali po vseh kotih, da ga najdejo.
Ta mož je nekemu govorniku, ki je imel nagovor na štrajkarje, zaklical, da ne ve kaj govori, in za to svojo predrznost je hudo plačal. Neki oni-stranec ga je zgrabil za lase in mu snel kožo skoro s pol lobanje.
Nihče ne sme v tovarno. Noben vlak se ni upal v tovarniška dvorišča. Štrajkarji so videti nedostopni za vsako pametno besedo.
Glavni vzrok štrajku je novi način plačevanja delavskih nadzornikov. Do leta 1907. je kompanija plačevala nadzornike dela; to se pravi, delovodje (foremen of gangs) in vse njihove pomočnike, ki so prejemali od 25 do 40c na uro, je plačevala kompanija. Pod novo uvedbo, takozvanim “pooling systemom”, se ti nadzorniki plačujejo z odbitki od delavskih plač. To je velika izguba za navadne delavce.
Nadalje se delavci pritožujejo, da je plačilna lestvica sicer nekako urejena, a nobene napisane lestvice ni, tako da delavci ne vedo, koliko plačo imajo pravzaprav zahtevati vsakikrat.
Inostranci se tudi pritožujejo o strašnem “graftu”. Pravijo, da morajo plačati po $10 za delo in koncem enega ali dveh mesecev pa izgube delo, tako da dobi isto novinec, ki pride in plača $10.
Današnji izgredi so se začeli, ko je krdelo 40 tovarniških policajev poskušalo spremiti radovoljne delavce v tovarno skozi množico 3,000 štrajkarjev. Neka ženska je vrgla kamen in njen soprog je pobil z opeko necega tovarniškega policaja. Potem se je začel dirindaj. Na tisoče kamenov je frčalo po zraku.
Zdajci je počil strel in neki Slovan se je zgrudil na železniško progo, u streljen v trebuh. Njegovi prijatelji so ga odnesli in skrili v bližnjo kom-panijsko hišo.
Policaja, ki je ustrelil, je neki veli kan zagrabil in ga jel obdelovati. Vsi štrajkarji blizu njega so ga pretepali. Policijski načelnik Farrell iz kraja Stowe mu je hitel na pomoč, pa je bil sam nevarno ranjen z noži.
Bitka se je nadaljevala ves popoldan. Mnoge ženske, z deteti v naročju, so bile istotako razkačene kakor moški. Tekale so v tovarno po svoje soproge, ii so bili šli na delo, in jih šiloma izvlekle ven, da ne delajo sramote štrajkarjem.
Kasno zvečer se je poskušalo po gnati en vagon na tovarniško dvori Sce> a to so štrajkarji preprečili, mi-sleč, da so v kari štrajkolomci.
Štrajkarjem nedostaje voditeljev. Množica se peha semintja, da se ma-ScuJe nad kakim pomožnim šerifom,
stavkokazom ali kompanijskim pristašem.
En vodja bi bil utegnil prodreti z množico skozi vrata in morda razde-jati tovarno, vredno $75,000,000 (?).
Petdeset pomožnih šerifov, ki jih je zbral bivši okrajni detektiv R. G. Robinson, se je peljalo v tovarno v avto-bilih in potem v posebnem vagonu. Pa štrajkarji so jih sprejeli s kamenjem.
Malo pred polnočjo je poskušala večja množica naskočiti tovarno. Pomožni šerifi so ustrelili in štirje štrajkarji so se zgrudili mrtvi. Odnesli so jih.
Tovarna je preskrbljena z orožjem in strelivom.
Ali zaštrajkajo?
Pittsburg, Pa., 12. jul. — Operatorji si zelo prizadevajo, da bi preprečili štrajk združenih rudarjev (United Mine Workers), ki se ima začeti v četrtek in je naperjen proti Pittsburg Coal-kompaniji. Zaštrajkalo bi 18,000 delavcev, ki so zaposleni v 383 rudnikih. Vrše se posvetovanja in Thomas
L.	Lewis, predsednik zveze “United Mine Workers of America”, se pričakuje semkaj. Upati je še, da se stvar poravna mirnim potom.
Pittsburg, Pa., 14. jul. — Lewis, predsednik premogarske zveze, je z uradnim razglasom nameravani štrajk prepovedal. . ,	,
Proti Moyerju.
Denver, Colo., 12. jul. — Pri letni konvenciji zapadne rudarske zveze bodo delegatje iz mesta Butte, Mont., odločno poskušali, preprečiti zopetno izvolitev predsednika Moyerja, dasi je ta videti močnejši nego kdaj poprej. Tudi se bo poskušalo doseči, da pristopi “Western Federation of Miners” k svetovni sociališki organizaciji obrtnih delavcev (?).
100 “lenuhov” odslovljenih.
Washington, D. C., 12. jul. — Trgovinski minister Nagel je 100 vslužben-cev svojega min;strstva dejal iz službe zaradi lenobe in sprejel odstop deset drugih, ki so se izkazali za nesposobne. Minister namerava, vliti novega življenja v svoj oddelek, in bržkone bo moralo še več vslužbencev zapustiti svoja mesta. Tacega ukrepa je bilo že dlje časa pričakovati.
Prvo nasilstvo.
Wheeling, W. Va., 10. jul. — Prvo nasilstvo, odkar je spojena (amalgamated) unija železarjev, jeklarjev in pleharjev proglasila štrajk proti ‘American Sheet & Tin Plate’-kompaniji, se je pripetilo, ko so prijatelji štrajkarjev necega Williama Egana, ki je poprej pripadal uniji, pretepli skoro do smrti.
Zaposlenci na Ellis Islandu.
Washington, 13. jul. — Od 472 zaposlencev priselitvene postaje na Ellis Islandu je njihovo predstojno obla-stvo, trgovinsko ministrstvo, spoznalo 139 kot nesposobnih. Ti bodo povečini odslovljeni; ostale čaka znižanje plače, graja m svarilo.
Dobra vest.
Reading, Pa., 10. jul. — “Lukens Steel Company” v Coatervillu, nedaleč od tukaj, namerava v ponedeljek spet zaposlovati s polno silo. To je prvikrat izza jeseni leta 1907., da bodo s polno silo poslovali vsi oddelki.
Razdejani saluni.
Pittsburg, Kas., 9. jul. — Šestinpetdeset žensk, povečini “Avstrijank”, je bilo prijetih v West Mineralu, v soseščini ležečem rudarskem mestecu, ker so vdrle v tamošnje krčme in jih razdejale. Ženske so bile ogorčene, ker jim krčmarji niso hoteli prodajati piva v kotlih (?).
Neugodno za štrajkarje.
Glace Bay, N. S., Kanada, 10. jul. — Danes je šlo v rudnikih Dominion Coal-kompanije več moških na delo, nego kdaj odkar se je štrajk začel, in delavcev ni tudi nihče nadlegoval. Doslej zaprti rudniki so spet zaposlovali, in milica skrbi za to, da ni nemirov.
KARDINAL GIBBONS PROTI RAZPOROKI.
Odgovoril nečemu bivšemu sodniku, kateri ima o krščanstvu nekako čudne pojme.
KRISTUSOV NAUK 0 POROKI.
Poroka je temeljni kamen naše družine in družabnega življenja.
Baltimore, Md., 14. jul. — Kardinal Gibbons je danes v nekem interviewu odgovoril na opazke bivšega najvišjega sodnika Henry B. Browna glede razporoke, ki je zadnji teden govoril pred združbo marylandskih odvetnikov v Old Point Comfortu. Ko je kardinal izrazil svoje visoko čislanje za bivšega sodnika kot državljana in sodnika, je rekel:
“Poročalo se je, da je g. Brown o-menjal ustanovitelja krščanske vere kot ‘idealista’, čegar mišljenje je bilo primerno manj ugodnim časom in o-koliščinam, a ni več prosvetljenemu veku.
“Učeni pravoslovec mi bo dovolil izreči, da so bili uki Kristusovi temelj vsega krščanskega postavodajstva skoro 2,000 let ter so še luč in kažipot stoterim milijonom duš. In ni ga predmeta, ki bi ga bil Kristus popolneje in jasneje obrazložil, nego je vprašanje o poroki, katera je temeljni kamen naše družine in družabnega življenja.
“V trojih evangelijih naglaša neraz-družno vez poroke in dopušča ločitev zakonskega para samo v slučaju pre-šestva.
“Jaz ne vidim vzroka, zakaj naj bi se postava, ki je bila veljavna in iskreno sprejeta vsa stoletja in v sleherni deželi, kjer vlada krščanstvo, smatrala za zastarelo ali nepraktično v Združenih državah.”
Kardinal je nadaljeval: “Razporoke se množe, ne ker duhovniki radi podpirajo zloizbrane poroke, ampak ker slaba postavodaja o sklepanju zakonov lahko omogoča poročencem razveljavljenje poročne zveze.
“Ako bi bile državljanske postave vseh naših držav tako stroge kakor so v South Carolini in Canadi, bi resno premišljali vsi, ki se žele poročiti; proučili bi mejsebojno nrav in čuv-stvovanje, predno bi sklenili pogodbo, ki bi jih vezala do smrti. In gotovo se dasta mir in dobri red družinskega življenja v South Carolini in Canadi ugodno primerjati z domačimi razmerami v onih državah, kjer se razporoke lahko dosežejo.”
Ukradli za $5,000 sleča.
New York, 12. jul. — Tisoč sadik redkega sleča (rhododendron), ki jih je gospa Russel Sage darovala Central parku in ki so bile vredne vsaka po $5.00, je v zadnjih šestih tednih polagoma izginilo. Sleč je bil krasen, kupljen v Belgiji in presajen v rečeni park.
Krvava družba.
St. Louis, Mo., 10. jul. — Gospa Fred Mohrle, vdova znanega politika, leži v mestni bolnišnici na posledicah poskušenega samoumora z revolverjem. Bržkone bo okrevala. Po njeni izpovedi je hotela prehiteti skupino politikov, ki so povzročili smrt njenega soproga in ki so hoteli sedaj odstraniti še njo. Mohrle je bil ustreljen, ko je bil odveden v sodilnico, da bo tožen zaradi umora Samuel Younga. Thomas Kane, ki je Mohrleja usmrtil, se nahaja v ječi. William Wright, ki je bil v zadnjem času oproščen sokrivde na umoru Younga, je usmrtil na večer po svoji oprostitvi svojega srčnega prijatelja Alfreda Tozer. Pri vseh teh krvavih činih se gre za odstranjevanje političnih nasprotnikov.
Bryan in volitev senatorjev.
Lincoln, Nebr., 13. jul. — Bryan je poslal predsedniku pismo, v katerem zahteva, naj Taft skrbi za to, da se z ustavnim dostavkom o dohodarini predloži ljudstvu na glasovanje tudi nadaljnja izprememba, po kateri bo ljudstvo naravnost volilo senatorje. Potem bi bila Taftova vlada prišteta med najznamenitejše v zgodovini. Predsednik lahko računa na popolno podporo Bryanovo.
Rockefeller 70.
Cleveland, O., 11. jul. — John D. Rockefeller je bil zadnji četrtek star 70 let. Predsednik Standard Oil-kom-panije je dosegel sedem križev na hrbtu, ne da bi ta dan obhajal svojemu bogastvu primerno. Ubraniti pa se ni mogel brezštevilnih brzojavnih česti-tek, ki so mu došle v njegovo letovišče Forest Hill blizu Clevelanda od vseh strani dežele. Nekemu poročevalcu je izrazil svoje trdno upanje, da učaka še svoj 95. rojstni dan, če že ne 100 tega, kajti čuti se popolnoma zdravega, kakor nikdar poprej v svojem življenju. In to zato, ker živi preprosto in redno življenje ter ljubi razvedrila pod milim nebom.
Radodarni John D.
New York, 9. jul. — John D. Rockefellerje izročil generalnemu odboru za odgojo deset milijonov in polegtega razveljavil omejitvene točke o porabi že poprej darovanih 42 milijonov.
Odkrita tajnost umora.
New York, 13. jul. — Tajnost, ki obdaja umor kitajskega pralničarja Ung Gowa, umorjenega dne 1. julija in najdenega v dveh perilnjakih z vrelo vodo, z glavo in ramami v enem ter z nogami v drugem, je pojasnjena po prijetju dveh belokožnih žensk, kateri je izdal policiji neki Kitajec. Sedaj iščejo necega belokožca, ki ga je ena od teh deklet preživljala. Ung Gow je imel eno teh devojk prav rad in ji je povedal, da ima v svoji postelji skritih več sto dolarjev, s katerimi je hotel plačati neki dolg.
Istega večera je belokožec, ki ga policija še išče, silil devojko, naj mu preskrbi svoto denarja, in izdala mu je tajnost o skritem zakladu Kitajčevem. In sedaj leti na dotičnega belokožca sum, da je Kitajca ubil in se polastil njegovega denarja. Druga dekle je prijateljica prve in je bila navzoča, ko se je govorilo o Kitajčevem zakladu.
Harry Thaw.
White Plains, N. Y., 12. jul. — Vsled ugodnih izpovedi za Harry Thawa v ponedeljkovi obravnavi sta se obe stranki sporazumeli v svrho, izročiti odločitev o njegovem duševnem stanju komisiji treh nepristranskih zdravnikov za umobolne. Pravijo, da se je Evelyn Thaw izrekla pripravljeno, nastopiti kot priča v korist svojemu možu.
AVSTRIJSKA VLADA V VELIKI ZADREGI.
Ker so jo Slovani, zahtevajoči svojih pravic, preveč pritiskali, je državno zbornico zaprla.
UPOR V PERZIJI PROTI ŠAHU.
Ustavi udane čete zasedle glavno mesto. Hudi pocestni boji.
Črna roka.
Lima, O., 12. jul. — Henry Deissel, član Deissel-Wemmer Manufacturing-kompanije, je prejel pismo, da mora plačati Črni roki v Limi svoto $10,000, če ne se njegova hiša požene v zrak in njegova družina usmrti. To je sporočil policiji, ki mu je dala stražo.
Bankir ustreljen.
Kankakee, 111., 12. jul. — J. B. Saylor, podpredsednik First National banke v Crescent City, 111., je bil v nede-■ ljo ustreljen od doktorja W. R. Mil-I lerja, katerega je našel v sumljivi si-I tuaciji s svojo soprogo. O zločinu se je doznalo šele sedaj.
Los Angeles v zastavah.
Los Angeles, Cal., 12. jul. — Petdeset tisoč Elkov je nocoj napolnjevalo mesto z godbo in šumom. Zadnje delegacije so prišle iz Washingtona, D.
C., St. Paula, Minneapolisa, New Ha-vena, Detroita in Allegheny City. Nocoj se je začelo zborovanje velike lože, jutri bo volitev uradnikov.
24 žen ima.
San Francisco, 11. jul. — John Mad-son, ki so ga radi dvoženstva iskali skoro po vseh velikih mestih Združ. držav in v mnogih manjših mestih, se je ujel v tukaj nastavljeno policijsko mrežo. Oblastva so že dognala, da je z 10. ženskami poročen in s 14. drugimi zaročen, morda pa tudi poročen. Vsako teh 24 žensk je Madson, kakor pravi policija, ociganil za večje ali manjše svote, od $200 do $2,000. Znana so imena vseh opeharjenih žensk.
Ni se mu posrečilo topot
Washington, 13. jul.—Orville Wright je v torek dvakrat brez uspeha poskušal, vzleteti s svojim zrakoplovom. Pač se je stroj dvignil s tal, a sapa je bila preneugodna, da bi pripustila nadaljnjo plovbo po zraku, in Wright se se je moral spet spustiti na zemljo. Pri drugem poskusu se je tudi odlomil del stroja, tako da bodo bržkone morali izostati vsi nadaljnji poskusi za nekaj dni. Med gledalci je bil spet nemški poslanik.
Parnika trčila skupaj.
Sault Ste. Marie, Mich., 12. jul. — Parnik “John D. Cowle” je v ponedeljek trčil skupaj s parnikom “Isaac M. Scott” v Whitefish Bay. Od moštva prvoimenovane ladje je utonilo enajst, po drugih poročilih štirinajst mož.
Dunaj, 13. jul. — Ko so se vsi vladni poskusi, premagati slovansko obstrukcijo, izjalovili vsled trmoglavosti Slovanske Unije in vlada nikakor ni bila vstanu, omogočiti državni zbornici nadaljevanje prekinjenih razprav, ni vladi preostalo nič druzega, nego zasedanje državnega zbora zaključiti.—
Tako se glasi najnovejša brzojavka o zapletenem položaju v avstrijski državni zbornici. Zadrego dunajske vlade in njen nenadni ukrep precej pojasnjuje sledeča prejšnja brzojavka:
Dunaj, 11. jul. — Nenavadno pozornost vzbuja v parlamentaričnih krogih ponudba nemških krščanskih social-cev, pogajati se z obstrukcionisti. Splošno se smatra ta korak za naskok proti Bienerthovi vladi, kajti če ta pade, utegnejo krščanski socialci priti do nadvlade. Med ostalimi nemškimi strankami je zavrelo največje ogorčenje nad postopanjem krščanskih so-cialcev. Po večtedenski obstrukciji Slovanske Unije, s češkimi agrarci na čelu, ki je povsem onemogočala redno poslovanje v zbornici, se taka ponudba krščanskih socialcev ni' več pričakovala. Nemški liberalci in radikalci dajejo svojemu ogorčenju duška s psovkami proti najmočnejši stranki državnega zbora, ki utegne povzročiti padec ministrstva, če se pridruži ob-strukcionistom. Seveda bi se izvedba načrta sedaj še izjavila, če vlada uresniči svojo pretnjo in nenadno zaključi zasedanje državnega zbora. —
In sedaj je vlada res zaključila zasedanje parlamenta, kakor kaže gorenja brzojavka. V zvezi s tem je zanimivo tudi sledeče poročilo iz Dunaja z dne
27.	junija t. 1. ljubljanskemu “Slovencu”:
“V ospredju politiškega položaja je vprašanje o po akcijski skupini “Slovanske Unije” napovedani obstrukciji poslancev “Slovenskega kluba” in pa čeških agrarcev. Nemško časopisje je_ preplašeno. Kar samo sebi ne more verovati, da se upajo dozdaj toli prezirani, toli zaničevani Slovenci nastopiti odločno za svoje pravice. Niti tako surovo ne pišejo, kakor navadno, kadar se pečajo s Slovani, seveda z redkimi izjemami. Pisarenje nemških listov je precej ponižno, kar dokazuje, kako da se napovedane obstrukcije boje.”
V Perziji vre.
Teheran, Perzija, 14. jul. — Nedavni dogodki na Turškem se ponavljajo v Perziji. S šahovo vlado nezadovoljne in po novem življenju z u-stavo in resničnim napredkom hrepeneče čete, ki so se pred nekaj dnevi nenadno podale na pot proti Teheranu, glavnemu mestu Perzije, so že zasedle večji del mesta, kamor so dospele včeraj zarana. Šahove čete so se očividno naveličale boja in že priznavajo, da so dosegli nadvlado nacionalisti, to je, šahu in njegovi vladi nasprotni življi.
Vkljub pritisku ruskega in britanskega zastopnika se šah protivi, da bi se začel pogajati z nacionalisti, in pričakovati je, da bodo ti sedaj napadli sultanabad.
Teheran, 14. jul. — Pocestni boji v Teheranu so se okoli polnoči poostrili, ko so začeli perzijski kozaki streljati s topovi na nacionaliste. Mestu se bližajo novi oddelki šahovih čet. Evropci baje niso v nevarnosti.
Mokraši zmagali.
Canton, O., 10. jul. — Pri glasovanju o lokalni opciji v Stark countyju so mokraši zmagali s prav lepo večino. • Njihova večina je namreč znašala okoli 4,000 glasov.
Leon Ling v Budimpešti?
Dunaj, 12. jul. •— Po neki brzojavki iz Budimpešte se Leon Ling, namišljeni morilec Elze Sigel, baje nahaja v onem mestu. Policija je prejela brezimno sporočilo, da se Ling skriva pri neki kitajski družini. Šla ga je takoj iskat. Oblastvom v Budimpešti ni doslej prav ničesar znanega o namišljenem prihodu Leona Linga. V mestu je le nekaj kitajskih krošnjarjev, in zato bi tuj Kitajec prav težko našel skrivališče.
Češko-ameriška banka.
Dunaj, 11. jul. — Vlada je odobrila ustanovitev češko-ameriške izseljeniške banke v Pragi. Novi zavod se je že organiziral pod imenom “Bohemia”.
Sedaj dovršeno in potrjeno ustanovitev so češke hranilnice že davno nameravale. Nova banka bode posredovala promet in pošiljatev denarja med Slovani v Ameriki, predvsem češkimi izseljenci in njihovo domovino in v to svrho bode ustanovila podružnico v New Yorku. Banka se je ustanovila z delniško glavnico dva milijona kron.
Samoumor mladega Rothschilda.
Dunaj, 13. jul. — Baron Oskar Rothschild, najmlajši sin Alberta Rothschilda, načelnika avstrijske podružnice tvrdke Rothschild, je tukaj izvršil samoumor zaradi nesrečne ljubezni. Star je bil 21 let. Pred dvema dnevoma se je povrnil na Dunaj, ko je bil osem mesecev na potovanju in tudi V Združenih Državah, in danes se je u-strelil.
Zeppelin na delu.
Berolin, 13. jul. — Grof Zeppelin je sedaj v Berolinu in se pogaja s prusko železniško upravo glede skupnega delovanja železnic in nameravanih črt za zrakoplovne potnike. Po tem načrtu se imajo kolodvori tako povečati, da bodo lahko služili kot postajališča za zrakoplove. Pravijo, da bi to manj stalo, nego gradnja posebnih zrako-plovnih postajališč v glavnih mestih Nemčije.
200 letnica bitke pri Pultavi.
Pultava, Rusko, 9. jul. — Obhajanje 200 letnice po bitki pri Pultavi, kjer je bila švedska nadvlada strta in ustanovljena ruska velesila, se je pričelo davi vpričo carja Nikolaja ter njegovega veličastnega spremstva iz velikih knezov in zastopnikov tujih držav. Carjev vlak se je ustavil na istem polju, kjer se je vršila bitka, in ko je izstopil iz voza, je našel zgodovinske polke razpostavljene na istih mestih, ki so jih zavzemali v bitki proti Švedom. Car se je odpeljal naravnost v cerkev na pokopališču bojnega polja in si ogledal spominek nad kostmi 1,-345 vojakov Petra Velikega. Ogledal si je tudi spominek, ki so ga Rusi postavili padlim Švedom. Včeraj so se zbrali krog čudodelnih svetinj v cerkvi na bojišču neštevilni mužiki in romarji iz cele Rusije.
Zdravilo zoper žalost.
Rojak John Bajuk, 1424 N. 7th St., St. Cloud, Minn., nam piše: “Dragi A. S.! Pošiljam en dolar naročnine vnaprej, ker brez tebe bi bilo res žalostno tukaj, kjer ni dosti Slovencev. Ako pa beremo A. S., je pa glih tako kakor bi obiskal vse slovenske naselbine.”
Strup v drobju Elze Sigel.
New York, 13. jul. — Kemična raz-ločba, ki jo je izvršil profesor George A. Ferguson od Columbia-vseučilišča, je dognala, da se je nahajal strup v že-! lodcu umorjene Elze Sigel. Ta je to-| rej morala biti pod vplivom strupa, ko je bila zadavljena, kakor je to dognala | tudi preiskava koronerjev.
Veselo znamenje.
Da imenik naročnikov “A. S.” bujno raste, in da narod pozna, kateri list je res pravo glasilo slovenskega naroda, kaže najbolj to, ker ravno ta teden se je vpisalo samo v enem mestecu v Minnesoti, kamor je zahajalo že do-sedaj nad sto iztisov lista, še petnajst novih naročnikov.
Hvala ondotnemu zastopniku za trud in prijaznim rojakom za naklonjenost.	Upr. A. S.
Piknik v Waukeganu.
Waukegan, 111., 14. jul. — Podp. dr. Vitezov sv. Jurija bode imelo v nedeljo dne 18. julija prvi piknik Sershail
13.	in 14ta ulica, North Chicago. Tem potom uljudno vabimo vsa bratska društva in rojake k obilni udeležbi ter rojake zunaj naše naselbine, naj si pridejo ogledat, kako tukajšnji rojaki v vsakem oziru napredujejo oziroma društva hrepenijo po napredku ter u-gledu Slovencev v Waukeganu. Kar se tiče dr. Vit. sv. Jurija, moram se najpovoljnejše izraziti, da nisem pričakoval pred enim letom, da bode društvo tako krepko po vojaško izvajalo svoje vaje. Pa saj pod poveljnikom, kakoršnega imamo sedaj v osebi g. F. Opeka, mora človek stopiti, akoravno bi imel v obeh nogah revmatizem, ko čuješ tako krepko povelje, da ti kar nogo dvigne. To je najlepši vzgled, da mladih fantov kar po 6 — 8 vsako sejo sedaj k društvu pristopa. Le tako naprej! Danes leto bode že lahko po tem naraščaju društvo kot nobeno uniformirano. Društva slovenska v A-meriki, toraj naprej! M. Slana, tajnik.
Nadziranje samega sebe.
Vsakdo ima pravico, urediti svoj način življenja, kakor mu ugaja, ampak v mejah postave. V veliki množici ljudi pride na vrh tisti človek, ki je vstanu nadzirati samega sebe, to je, pokorjavati svoje želje svojemu razumu. Razum mu veleva, da je zmeren v jedi, pijači, uživanju; v slučajih ne-razpoloženja mu veli, takoj iskati pomoči. Najnavadnejši prestopki ljudski so proti prebavnemu ustroju. Razum vam pravi, da začnite takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, to izborno zdravilo za nepre-bavnost in slabost. Uživati bi ga moral vsakdo bržko zapazi promeno v slasti ali druge znake slabe prebave. Poleti bi ga morala imeti pri roki vsaka gospodinja. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 616-622 S. Ashland Ave., Chicago,
111.
Joliet, 111., 14. jul. — Poročena sta bila danes dopoludne v naši cerkvi g. Anton Križan, rojen v podzemeljski fari na Belokranjskem, in gdčna. Lottie Pavlin, rojena v Chicagi. Poročil ju je domači župnik, č. g. F. S. Šušteršič. Nevesta je bila zadnja leta odlična članica našega cerkvenega pevskega zbora, ki je tudi vbodoče ne bi rad pogrešal, kajti tako pridne pevke, kakor je vedno bila današnja nevesta, so neprecenljive, Polegtega se je odlikovala pri vseh slovenskih prireditvah, ker je bila vzgojena v slovenskem duhu, dasi rojena v Ameriki. Novo-porpčencema naše iskreno voščilo: Bilo srečno!
—	G. Anton Nemanich, predsednik K. S. K. J., se baje povrne iz stare domovine koncem prihodnjega tedna.
v — G. J. D. Strutzel, naš rojak in do-broznani trgovec, je baje prevzel tukajšnje zastopstvo tvrdke Mitchell Automobil Manufacturing Co. ter bo menda vkratkem otvoril svojo novo poslovnico na 104 Jefferson st.
—	"Steel Car Company”, ki zgradi veliko tovarno na zapadni strani mesta, bo imela svoj glavni urad v novem poslopju Joliet National banke. Nova družba bo kmalu jela prodajati bonde, katerih izda za $500,000, in skupiček *e boouporabil za gradnjo prvih poslopij nove tovarne, katera bodo pod streho in pripravljena za dejansko poslovanje baje že letos pred zimo.
► “Track elevation” se uresničuje in sicer tako brž in očividno, da ni več nobenega dvoma o tem, da bodo vse železniške proge, držeče skozi Joliet, v bližnji bodočnosti res povzdignjene. Dolgo časa, več let se je ta stvar samo obetala, da ni že nihče verjel tozadevnim obljubam in poročilom po časopisju; a sedaj se lahko vsakdo prepriča na svoje oči, da je tozadevno delo res začeto in že podjeto “s polnim parom”. Železnice Santa Fe, Rock Island in Michigan Central kar tekmujejo, katera bo preje gotova in pripravljena s svojimi tiri za gradnjo zveznega kolodvora (Union Depot), ki bo tam nekje sredi mesta ob razkrižju Jefferson in Scott cest.
—	Vse telefonske, telegrafske in e-lektrične družbe, poslujoče v Jolietu, so te dni sklenile, uvesti sistem podzemeljskih žic po vsem notranjem mestu in sicer že v bližnji bodočnosti.
—	Ko bo zgrajena interurbanska ali
medkrajevna električna črta iz Morrisa v Joliet, in to bode že letos, pravijo, bo Joliet zvezan z omrežjem električnih železnic v dolgosti nad 500 milj. Črto Morris-Joliet začno graditi takoj, ko bo dogotovljena črta Ottawa-Morris. Nova cestna železnica bo držala skozi Rockdale, kjer bo zvezana s črto Joliet & Southern Traction-kompanije.	.
—	Jolietski trgovci, seveda tudi naši mesarji in grocerji, bodo imeli svoj letni piknik v Dellwood parku prihodnji četrtek, dne 22. t. m.
—	V mejah mestnega šolskega o-krožja šteje Joliet okoli 45,000, ali natanko 44,290 prebivalcev, in med temi je 3,206 moških več nego ženskih.
—	“Elki” iz tega in sosednih mest prirede ‘cirkus’ v Dellwood parku dne 17. in 18. avgusta. In za svojo prireditev so že začeli delati šumno reklamo zadnjo soboto, ko sta se tupatam po mestu ustavljala dva avtomobila ob “divnem” sviranju našemljenih godcev in z g. županom kot “častnim dirigentom” na čelu.
—	G. Louis J. Sehring, predsednik znane pivovarniške tvrdke, se je vrnil z dvomesečnih počitnic na zapadu, in sicer se je vrnil oženjen, kar poprej ni bil.
—	Velike vojaške vaje se bodo vršile te dni okoli Elgina. G. Anton H. Munich, naš rojak, ki študira v Chicagi pravoslovje in se mudi te počitnice v Jolietu, je prejel od necega prijatelja stotnika vabilo na te manevre in se jih udeleži kot naš “vojni poročevalec v miru”. Njegova poročila gotovo razvesele naše čitalce.
—	Crystal Stairs-gledišče na Chicago cesti v notranjem mestu je bilo zadnjo sredo zvečer v veliki nevarnosti, ko je v podtličju vsled gasolinske eksplozije nastal ogenj. Na srečo so ga hitro zapazili in pogasili, še predno je o njem doznala kacih 500 gledalcev broječa množica zbrana v gledališki dvorani prvega nadstropja.
—	Neki 13 let stari Charles Gestel, rodom Nemec, ki se je bil ranil na desni roki pri streljanju v čast Četrtega, je v nedeljo umrl za posledicami poškodbe. Ostali ranjenci (12 jih je bilo v Jolietu) bodo vsi okrevali.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Duša Franc, Janček Jos., Peič Simon, Suhica S., Vričaj John.
Brockway, Minn., 6. jul. — Cenjeno uredništvo! Prosim natisnite par vrstic v predale Vašega lista.
Mi farmani tukaj začenjamo seno
delati, in vreme je lepo in toplo. Tudi žito lepo raste.
Mi brockwayski Slovenci smo obhajali četrti julij kakor ponavadi. Imeli smo “fair” za cerkev, ki je bil kakor ponavadi še dosti dober. Le petja že dolgo nismo takega imeli kakor zadnjo nedeljo.
Gdčna. Angela Mensinger je prišla na svoje počitnice iz Waukegana, 111. domu k svojemu bratu.
Naš rojak in “store keeper” Mihael Blenkush se poda prihodnjo soboto, dne 10. t. m., na daljno pot v staro domovino na obisk, ker ima tam svojega očeta.
Gospod Frank Golob je dogotovil svojo hišo tukaj v Brockway, in se je s svojim sinom Raymond Golobom vrnil v Hibbing, Minn.
Pozdrav vsem čitateljem našega lista.	Janez Poglajen.
Calumet, Mich., 8. jul. — Ugodno lepo vreme je bilo v nedeljo 4. in ponedeljek 5. t. m., zato je bilo vsakoja-kih veselic in zabav.
Nesreča pri nas nikoli ne miruje. Dne 6. t. m. v jutro je zadela nam do-broznanega rojaka Jos. Vidmarja in sicer v rudniku C. & H. Shaft No. 13. Zjutraj je šel vesel na delo, ali njegovo veselje je hitro minulo. Čez 15 minut, ko je prišel na delo, ga je zadela kara v glavo ter mu polomila roke in noge. Bil je na mestu mrtev. Pokojni Jos. Vidmar je bil star 42 let in je bival v tej deželi že 20 let. Zapušča žalujočo soprogo, enega sina in tri hčere. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda ter sv. Jožefa S. H. Z. Naj počiva v miru!	J. B.
Chicago, 13. julija. — Slavno uredništvo! Ker je dosedaj Amerikanski Slovenec še vselej rad priobčil dopise o čikaškem slovenskem društvu sv. Jurija št. 960 Katoliških Borštnarjev, upamo, da boste tudi ta dopis sprejeli v svoje predale, za kar se vam lepo zahvaljujemo. — Dne 6.*junija je imenovano društvo obhajalo desetletnico svojega obstanka in slovesno blago-slovljenje novega društvenega bandera. Z ozirom na obilno udeležbo društev in dolgo marčanje, moramo reči, da se je slavnost in parada splošno prav dobro in mirno obnesla. Deseto sveto mašo je daroval naš gosp. župnik Rev. Anton Sojar za člane našega društva. Svete maše so se udeležila korporativno vsa slovenska katoliška društva v Chicagi in bratsko društvo Srca Jezusovega št. 1533 C. O. F. iz Waukegana. Popoldne ob eni uri se je izvršilo slovesno blagoslovljenje zastave. Pred cerkvijo sta bila postavljena z zastavami okrašena maja in med njima primeren napis v pozdrav vsem društvom. Godba, potrkavanje, petje in nagovor gospoda župnika — vse to je poveličevalo našo slavnost — obhajanje desetletnice. Ustanovitelji društva so se vozili v kočijah, ravno tako tudi 23 družic in mati in botra novega bandera. Veselica se je vršila v lepem redu v češki zgornji dvorani, 18 cesta in Laflin. Dan je bil prav lep in pri ugodnem vremenu je bilo ljudstvo prav Židane volje. Sedaj me pa veže kot tajnika tega društva dolžnost, da v imenu vseh svojih sobratov izrečem prav lepo zahvalo vsem, ki so se trudili in kaj pomagali na kateri koli si bodi način, da se je vsa stvar lepo izvršila. V prvi vrsti gre čast in pohvala Mrs. Mariji Kremesec, ženi spoštovanega moža Martina Kremesca. Ta je bila mati zastave in je darovala društvu lepo vsoto $50.00. Potem se moramo zahvaliti Mrs. Ivani Poglajen, ženi našega sobrata Avgusta Poglajena, ki je bila botra zastave in je darovala društvu tudi lepo vsoto $30.00. Zahvala gre tudi bratskemu društvu iz Waukegana št. 1533 C. O. F., ki se je potrudilo priti med nas v bratsko pomoč. Čast temu društvu in želimo jim kar največji napredek v cvetoči naselbini waukeganški. Zahvaliti se moramo tudi vsem našim domačim društvom, ki so brez ozira na različne jednote pokazala, da smo si katoliški Slovenci v Chicagi res pravi, složni bratje. — Kot spomin na to lepo slavnost smo si naročili člani društva sv. Jurija lepe slike, ki jih je izdelal fotograf Wilke. Slika predstavlja vse člane društva, družice in mater in botro zastave. Ta slika nam bo lep in dragocen spomin še pozna leta.
Frank Jurjovec, tajnik.
Chicago, 12. julija. — Cenjeno uredništvo Amerikanskega Slovenca prosim, da priobčite sledeče vrstice v listu, ki je po Chicagi tako zelo razširjen in splošno priljubljen. Poročati želim, kako slovenski narod v Chicagi napreduje v društvenih zadevah. Katoliške Slovenke v Chicagi imamo svoje društvo Marija Pomagaj, št. 78. K. S. K. J. Društvo je bilo ustanovljeno pred dobrimi štirimi leti in kakor vedno tako tudi sedaj pod predsedništvom Mrs. Mary Jorga prav lepo napreduje, kajti društvo šteje danes 117 članic in je največje žensko društvo pri K. S. K. J. Ker nas je pa v Chicagi dosti žen, ki bi bile rade zavarovane pri dveh društvih in ker bo morda to ali ono dekle rado pristopilo kam drugam, zato smo začele ustanavljati no-
vo žensko društvo, ki bo spadalo k jednoti Katoliških Borštnaric (Women's Catholic Order of Foresters). S tem če se ustanovi to društvo, ni nikakor rečeno, da bi hotele sedanjemu društvu nasprotovati ali zavirati njegov napredek, ampak bo samo prilika dana vsaki, ki hoče biti v dveh društvih, da še semkaj pristopi. Če bo pa katero iz kakšnega vzroka bolj veselilo pristopiti k novemu društvu kakor k staremu, ji bo tudi pot odprta, ker bolje je, da je pri enem društvu kakor nikjer.
! Jednota Katoliških Borštnaric, ki
I ima sedež v Chicagi, je močna in premožna jednota. Danes šteje ta jednota 59,598 članic; v blagajni je denarja $515,703.1L (to se pravi: nad pol milijona dolarjev). Ker je našega naroda v Chicagi veliko in ker je veliko Slovenk, ki niso še pri nobenem društvu, zato upamo, da se bo naše društvo prav vkratkem ustanovilo in se lepo razvijalo v sestrski ljubezni s sedanjim društvom Marija Pomagaj.
Ustanovni odbor.
East Helena, Mont, 6. jul. — O delavskih razmerah tukaj naznanjam na-kratko čitalcem A. S. Delo se tu težko dobi. Tukaj blizu ni res nikacega dela, ker tu je samo ena rudotopilnica, ali še ta slabo rona, in plača je slaba a delo težko. Zatorej rojaki širom Amerike, nikar ne hodite zdaj sem dela iskat. — Vreme imamo zmerom bolj deževno. Ravno na spomladi je bilo dolgo mrzlo, da skoraj nismo vedeli za “najlepšo” dobo v letu.
Pozdravljam rojake in rojakinje.
Martin Ovniček.
Ely, Minn., 9. jul. — Dne 7. julija je semkaj dospel rojak profesor J. Zima. Že nekaj časa je na potovanju po slovenskih naselbinah, kjer predstavlja umetniške igre.
Dne 3. julija se je tu poročil g. Alojz Belaj z gsdč. Marijo Matko. Bilo srečno!
Dne 5. julija nas je obiskal Rev. John E. Šifrer; šestega nas je zopet zapustil ter se podal v Duluth in potem v Hinkley.
Dne 5. julija je naš preč. Monsignore Rt. Jos. J. Buh krstil 3 Chipeva Indijance in sicer: Andrejček, tri mesece star; Helena, 4 leta, in Margareta, njih mati, pa štirideset let stara, rojena pod imenom Jamaskovisi, omože-na s pol-Indijancem.
Tukaj vlada huda suša; že 2 meseca ni bilo pravega dežja, da bi namočil zemljo. Po pašnikih in senožetih je postalo vse rujavo, le v močvirjih ima živina še nekoliko paše.
S slovenskim pozdravom
J. J. Peshel.
Tower City, N. Dak., 10. jul. — Pošiljam naročnino na Vaš veleugledni list, ker vem, da je najbolje, da se naprej plača. Mi, naročniki dobro poznamo izdajatelje Vašega cenj. lista, zato vemo, da se nam bo dalo kar obljubljeno; ker pa Vi nas vseh ne poznate tako osebno, zato je najbolje, da plačamo vnaprej, in smo potem brez skrbi ali pa sitnosti.
Tu na polju raste žito jako lepo. Dežja smo imeli dosti, a sedaj se pa solnce tako močno vpira v zeleno polje, da žito kar pred očmi raste. Vse jako lepo izgleda, ako Bog obvaruje naše polje, bo v jeseni spet vsega v obilici.
K sklepu pozdravljam vse rojake širom velike Amerike, a listu “A. S.” pa želim, da bi me še mnogo let tako redno obiskoval ter mi prinašal novice, kot doslej, iz celega sveta.
M. E. Vivoda.
Trinidad, Colo., 11. jul. — Kakor ste nakratko poročali v zadnji št. A. S., se je dne 6. t. m. zjutraj pripetila strašna eksplozija v rudniku “Cedar Hill Coal and Coke”-kompanije tu blizu pri Tel-lervillu, vsled katere je bilo devet delavcev usmrčenih. In med temi so bili žal tudi trije naši rojaki, namreč: Jožef Obrenca, neoženjen; Anton Smrček, star 37 let in oženjen, ter Anton Prus, star 31 let in oženjen. Trupla vseh ponesrečencev so bila grozno ožgana in jih je bilo težko spoznati. Rudnik je bil pričel z delom šele pred par meseci.
Virden, 111., 11. jul. — Dragi urednik, prosim sprejmite ta dopis v cenjeni list A. S., saj menda še ni bilo dopisa iz tega mesta v Vašem listu. Poročati imam žalostno novico o smrti rojaka Franc Kastelca. Ta je bil več let pri nas na hrani. Lansko jesen se je podal od nas drugam in od tam spet v drugo mesto, a čez nekaj mesecev je prišel zopet nazaj in je tu spet dobil svoje delo. Delal je nekaj časa, potem je začel tožiti, da je bolan, da ne more delati. Prišel nas je večkrat obiskat, tako tudi zadnji dan, ko je govoril, kakor da se mu um omrača, da mora iti kam proč od tukaj, da gre v St. Louis, da se bo pustil kam poslati itd. Mislili smo, da se šali. Ali res je šel v St. Louis, Mo. Čez en teden je prišla brzojavka, da je Fr. Kastelec mrtev v St. Louisu in da so ga spoznali po majnarskem papirju, ki ga je imel pri sebi. Unija je precej poslala 6 mož v St. Louis pogledat, kako je s pokojnikom. Koroner jim je povedal, da so ga našli zunaj mesta v nekem samotnem parku z glavo prestreljeno. Sodi se, da je moral smrt storiti okoli dne 5. t. m. Našli so pri njem 3 dolarje in uro. Ne ve se, ali je bil izvršen zločin ali pa samoumor. Potem so ga pokopali kot člana unije, mislimo, da ga bodo premaknili. Po-
kojni Frank Kastelec je bil doma iz Straj pod Gabrom, fara Št. Vid. V Ameriki je bival kakih 8 let. Kolikor mi,je znano, zapušča dva sina nekje v Trstu. Bil je vdovec in star čez 50 let. Med rojaki je bil dosti zložen. Bog mu bodi milostiv!
Konečno pozdravljam vse rojake in rojakinje ter želim, da bi se iz drugih krajev kaj boljših novic slišalo; in tudi želim A. Sl. obilo uspeha.
A. Stupar.
Willard, Clark County, Wis., 13. jul. —Dragi g. urednik Am. Sl.! Tu Vam pošiljam nekaj novic iz naše farmar-ske naselbine.
Zadnji teden je sem prišel rojak in sobrat Anton Modic iz Sunnyside, Utah. Vožnji stroški od tam do tu ga stanejo 45 dol. Rojak Modic si je kupil 40 akrov zemlje, eno miljo od Fairchild N. E. železnice, in ne gre več nazaj v državo Utah, ker pride za njim njegova družina. Tudi zadnji teden so prišli trije rojaki iz Bradley, UL: John Jerina, Fr. Makovic. in Mat Novak. Vsi trije so kupili zemljo poleg železniške postaje eno miljo od Antona Modic. Železniška postaja se imenuje Bright (izgovori Brajt).
Malo več kot v enem letu so se tu ustanovile tri slovenske naselbine, in vse so poleg železnice in v prijaznem kraju. Tu je še dosti prostora za naše rojake, da se naselijo na posestvo, kjer bodo preskrbljeni za stare dni.
Zadnji teden sem imel tu imenitnega gosta iz države Illinois. In ta se imenuje stric Daniel Vingert, 6tar 91 let. Goriomenjeni starček živi sedaj v Mt. Morris, Ul. Tukaj ima od svojega sina hčer omoženo z mojim sosedom G. Vingert je še močan mož. Pripovedoval je, da je hodil, kjer sedaj Joliet stoji, ko ni bilo še nič mesta. Indijanci so še gospodarili, ko je njegov oče se naselil in kupil zemljo poleg Dicksona za en dolar in 50c en aker. Stari stric Samuel nam obljubuje bogato bodočnost. Bog ga usliši!
Osmeri Slovenci iz Willarda in iz Dolenje vasi smo šli kupit izdelan les na Owen, kjer je žaga, da dela 500 delavcev. Kar z našo “hant-karo” smo se peljali. V Owenu smo se pošteno napili, ker smo les po 11 dol. tisoč čevljev kupili, kakršnega bi v 111. morali plačati 24 dol. tisoč. Ko smo šli domov, smo gonili karo, da je šla kot ‘šnelcug”.
Da bi kateri mislil, da nam je tu dolg čas, kaj še! Tu imamo dosti kratek čas. Včasih pa se mora človek še na vso moč smejati, ko se snidemo skup. Vsakemu se kaj pripeti. Tako se je pripetilo sosedu mojemu. Ko je kosil travo, je našel mlade zajce in teh je bilo sedem. Zajčki so začeli skakati, on pa hiti loviti in v naglici je še
eno žabo ujel, pa je mislil, da je zajček. Drugi je povedal, da je šel na jago s sosedom, in da so prišli do divjih kokoši in te so zletele: a jagra sta se pa tako ustrašila, da je enemu puška iz rok na tla padla.
K sklepu mojega dopisa pa svetujem vsem rojakom, da naj bodejo previdni, kateri imajo svoje lastne hiše okoli kakih rudnikov: da vsak naj gleda, da svojo hišo prej proda kot pa rudnik prejenja z delom za vselej. Pozdravljam Am. Sl. in vse prijatelje in čitatelje tega lista. Z Bogom!
Ignac Česnik.
Ženitna ponudba. ____________
35 let star mož, mizar, Slovenec iz Spod. Štajerske; govori tudi nemški in angleški. Sedaj stanuje v Seattle, Washington. Rad bi se seznanil s slovensko deklico, ki zna domača dela v hiši in kuhinji, ter je pridna in domoljubna; mora biti tudi praktična katoličanka.
Pisma se naj pošljejo na: "Ponudba”, c. o. Amerikanski Slovenec, Jo-liet, Ills.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajani naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino a| 35c do 45c f»i( staro vino po 50« gal., Riesling vt, no po 55c galon, Sladki mošt, M steklenic za II. Fino muškate! 'vino po 40c gal Na zahtevan]« pošljem uzorce. Vsa naročila poiljit«
Stephen Jakše,
BOX 77.
Ht
Crockett, Contra Costa Co., Califorafe
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejši denarni savod te vrate po vtem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj« hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem ■vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni savod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost ra vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE„ N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
4^ Štev. 1005. J a iti čeri o po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o $§* ^	hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
--------------------------------------------------*
I
*
Ce se vam zapeka!
Ali ste opazili, če se Vam čreva ne gibljejo prosto in redno, da je ves ustroj videti v neredu? Pomagajte naravi v tem delu, uživajte
SEVEROV
shps
‘hat; í ¡Sí
III
¡ ■«'•‘TiSîïlS"“« »•“
sssu- _________S,
Zivljenski Balzam
Kmalu boste zapazili olajšbo v vseh slučajih tacih neprilik kot so malarija, žolčnica, otrpla jetra, malokrvnost, navadna zapeka ali zabasanost in težka prebava. Matere ga imajo rade in okrevanci ne morejo biti brez njega. Cena 75 centov.
Zena mu je trpela vsled neprebavnosti.
“Moja žena je trpela več nego šest mesecev vsled nagle neprebavnosti, toda dve steklenici Severovega Življenjskega Balzama sta jo popolnoma o-zdravili. Blagovolite sprejeti mojo zahvalo za to.”
JOHN VRANA, Winnipauk, Conn.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
NA PRODAJ PRI VSEH LEKARNIKIH. UŽIVAJTE SAMO SEVEROVA ZDRAVILA.
ZAVRNITE PONAREDBO.
ŽIVČNE NEPRILIKE
se ne morejo olajšati, ako se o pravem času ne uživa dobra živčna tonika, da se prepreči razširjenje tega obolenja.
Posebno te živčne
tu v Ameriki onemoglosti.
smo vsi žrtve
Severov nervoton
če se redno uživa po navodu o porabi, kmalu donese olajšbo ter dejansko pomore k povratku živčne trdnosti in očvrščenju splošnega ustroja. Priporočljiv je v vseh slučajih živčnega o-bolenja, kakor je duševna potrtost, prenapor, nespečnost, itd. Cena $1.00.
DOBRO MAZILO
Vsaka gospodinja bi morala imeti v svoji “družinski omari” steklenico dobrega mazila, ki se skoro vsak dan rabi, in
Severovo olje sv. Gotharda
je najboljše mazilo izmed vseh. Spoznali boste, da je zelo izdatno v vseh slučajih revmatičnih neprilik, otekanja, otrplosti, pretegnenja in pri kožnih boleznih. Rabiti ga je samo po zunanjem. Vprašaj svojega lekarnika zanje in spoznanj sam njegovo izdatnost. Zadovoljen boš. Cena 50c.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
%
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora je odpotovalo dne 18. junija 20 Hrvatov in troje Slovencev.
—	Letošnja košnja na Kranjskem zopet ni izpolnila nad, ki jih je imel slovenski poljedelec. Seno je sicer še dokaj dobre kakovosti, toda malo ga je, ker je bilo silno prizadeto in redko vsled lanske in letošnje suše.
—	Pomanjkanje krme. Iz Črnuč se piše: Pri nas je prve krme polovico manj od lanske.
—	Občni zbor Ciril-Metodove družbe se bode vršil letos v Ljubljani. Dan še ni določen.
—	Velikodušna oporoka. V Gradcu umrli Fran Lavrenčič se je v svoji o-poroki velikodušno spominjal “Glasbene Matice” v Ljubljani, kateri je volil
10,000	K. Dalje je volil mestnim u-bogim v Ljubljani 10,000 K, mestnim ubogim v Gradcu 10,000 K, mestnim ubogim v Postojni 10,000 K in ubogim na Uncu 10,000 K.
—	Zgradba savskega mostu pri Tacnu se prične. Betonska dela so oddana tvrdki Janež in Schnell.
—	Vodovod v Toplicah se bo popravil in postavil nov bencinov motor.
—	Za most čez Krko pri Dobravi je dovolilo delavsko ministrstvo državni prispevek 10,000 K. Ko bodo tudi prispevki interesantov zagotovljeni, se bo moglo pričeti z zgradbo mostu.
—	“Društveni dom” v Komendi. Ob mnogoštevilni udeležbi ljudstva je bil dne 20. jun. slovesno otvorjen “Društveni dom” v Komendi. Slavnostni govor je imel državni poslanec kamniškega okraja dr. Krek. Popoludne se je vršila javna telovadba Orlov.
—	Razstavo pletarskih izdelkov je otvorila pred kratkim pletarska šola v Radovljici.
—	Veteransko društvo v Idriji je na izrednem občnem zboru dne 20. jun. sprejelo predlog, da se uvede nemško poveljevanje.
—	Podržavljena bo mestna realka v Idriji s prihodnjim šolskim letom.
—	“Krainische Kunstwebeanstalt”, za katero je Kranjska hranilnica žrtvovala gotovo nad 200,000 K, so te dni zaprli.
—	Pivovarna “Union” bo naslov delniški družbi, ki jo osnujejo na Kranjskem velike tuje pivovarne. Pivovarna Kosler je že kupljena, Auerjeva že zavezana. Izmed Slovencev se je oglasil kot prvi delničar g. Knez z zneskom 20,000 kron.
—	Pivovarna Mengeš. Omenjena pivovarna poroča, da se je akcijska družba, .katera je kupila pivovarno firme “Brata Kosler”, pač tudi pri njej radi odkupa informirala, da pa poganjanja nikakor niso bila taka, da bi bilo sploh o kaki kupčiji sklepati.
—	Sredi junija se je mudil v Beli Krajini deželni odbornik dr. Lampe z deželnim stavbenim nadsvetnikom A. Klinarjem, da pospeši nujno potrebna dela, za katera ljudstvo že desetletja prosi, pa jih še ni bilo mogoče izvesti. Okrajna cestna odbora metliški in črnomaljski sta sklicala seji, v katerih je deželni tehnik dajal potrebna pojasnila glede projektov. Oba cestna odbora sta se pridružila protestu deželnega odbora proti zavlačevanju železniške zgradbe z zahtevo, da naj se zgradba čim najbolj pospeši. Metliški okrajni cestni odbor je sklenil, da se preložijo sledeči nevarni klanci:
1.	Klanec pod Veselico na Hrib pri Metliki. 2. Čez Kodelj evec, 3. Klanec pod Oskuršem pri Drašičih. 4. Vsa cesta na Vidošiče. S. Čez Vejer pri Metliki, a ta le pogojno, ker še ni znano, kje bo železniška postaja za Metliko. — Zastopnika deželnega odbora sta poudarjala potrebo, da se ta dela izvrše, še preden se začne zgradba belokranjske železnice. Pripravljalna dela za železniško zgradbo utegnejo trajati še eno leto.
—	Velik ogenj je na Brezovem raške župnije uničil peterim gospodarjem vsa gospodarska poslopja.
—	Velik požar. V noči od dne 22. na 23. junija je bil na Drnovem pri Leskovcu velik požar, ki je vpepelil triindvajset gospodarjem stanovanja ln gospodarska poslopja. Hiše so o-stale tri, od poslopij par svinjakov in en kozolec. Zgorelo je čvetero živi-
med to en konj in tudi dva prelca. Le neumornemu trudu in delo-vanju vrlih požarnih bramb iz Krške-t>a> Sv. Križa, Cerkelj in Leskovca 'takor tudi oddelku vojaštva pod po-ye'jstvom nadporočnika Leskovica se j® zahvaliti, da ni pogorela vsa okrog ^ številk broječa vas. Škoda je velikanska, uradno cenjena na 112,000 K. Hudstvo je do skrajnosti obupano, er mu ni ostalo drugega, kar so imeli ?a sebi. Kar je bilo še žita, mrve, vse r Un'čeno. V tej vasi je ta požar te-s°m sedem let že četrti. Lansko leto
Pogoreli štirje gospodarji, enemu
teh je tudi sedaj za silo zgrajena hiša pogorela, štirim pa onih, ki so pogoreli pred sedmimi leti, hiše in gospodarska poslopja. Gotovo je, da je zažgala zlobna roka. Dalje časa se je tu klatil tuj človek, ki je nadlegoval ljudi, se imenoval “desetega brata” in žugal, da bodo v kratkem pogorele vse vasi od Drnovega do Krške vasi.
—	Ogenj. Dne 15. junija ob 2. uri popoldne začelo je goreti v Stranski vasi pri Grosupljem pri posestniku An tonu Bučarju. V nekaj minutah je bila hiša in vse gospodarsko poslopje v plamenu. Rešiti ni bilo mogoče ničesar; živino in jednega malega otroka so še v zadnjem trenutku rešili. V veliki nevarnosti je bila hiša in gospodarska poslopja Iv. Rusa, ker so se že vnemala okna, pokale šipe in opeka na strehah. Vode za gašenje nobene, brizgalna pa v jako slabem stanju. Bučarju je pogorelo vse, samo zidovje je ostalo; škoda znaša približno 5000 kron, zavarovalnina pa 1600 K. Zažgali so mali otroci.
—	Iz Št. Lovrenca. Lepi uspehi živinorejskih zadrug na Gorenjskem in vedno ponašanje s krasno živino je vzdramilo tudi Dolenjce. Jeseni smo imeli tu živinsko razstavo, ki je dokazala, da so pri nas dani vsi pogoji za dobro živinorejo. Videli smo pa tudi, da nam še veliko manjka in bo treba dobro plemensko živino od drugod dobiti. Tudi smo imeli račun mlekarne, ki se je prav dobro obnesel, saj je bilo v preteklem letu 270,000 1. mleka in 700 K čistega dobička, čeprav smo na inventarju nad 2000 K podpisali.
—Rusi na Slovenskem. Te dni pride v Prago profesor Pagodin z ekspedicijo ruskih dijakov. Iz Prage se izletniki odpeljejo v Ljubljano in v Zagreb. Meseca julija pride v. Prago, Ljubljano in v Zagreb večja družba ruskih trgovcev pod vodstvom generala Volodimira. Dne 26. jun. je prišlo v Prago 350 ruskih učiteljev, od katerih se je en del podal tudi na Slovensko.
—	Iz ljubljanske stolnice. Kakor javlja “Cerkveni Glasnik”, se je koncem meseca junija po 411etnem delovanju poslovil dosedanji velezaslužni kapelnik g. Anton Foerster od glasbenega delovanja v stolnici. — Za njegovega naslednika je določen g. Stanko Premrl.
—	Umrl je dne 23. jun., previden s sv. zakramenti preč. g. duhovni svetnik Ivan Juvan, župnik v Spodnji Idriji, v starosti 75 let.
—	Smrtna kosa. Na Grahovem je umrl Fran Golja, posestnik, gostilničar in trgovec, znan, obče spoštovan mož. Umrl je po daljši bolezni.
—	Iz Semiča. Dne 15. junija je bil tu semenj. Ob taki priliki je navada, da se tudi malo več pije, posebno mladi fantje ne poznajo mere. Tudi ta večer so fantje popivali in prišlo bi bilo do tepeža, a bil je tu orožnik. Ko je ta hotel napraviti mir, se je neki mladi prenapetež protivil orožniku. Ta pa zagrabi za bajonet in ga zasadi razgrajaču v prsi. Zvrnil se je in v par trenotkih je bil — mrtev.
—	Zopet samomor. Dne 21. junija zjutraj so v obližju prisilne delavnice v Ljubljani iz Ljubljanice potegnili truplo neke neznane ženske. Dognali so, da je 49 letna delavka Marija Sa-jevčeva iz Uševka pri Kranju. Pri sebi je imela le 5 vinarjev denarja in zlate uhane.
—	Poboj z motikami. V Št. Vidu pri Zatičini so v nedeljo, dne 20. jun. z motiko potolkli in z noži osuvali trije mladeniči Janeza Zupančiča, vulgo Kočevarja iz Št. Vida. Previden je bil na mestu s sv. poslednjim oljem.
—	Samomor. Barbara Ažbe, rojena v Bistrici na Koroškem, služkinja g. Bremca na Jesenicah, se je 22. junija ob 10. dopoldne v stanovanju gospodarja Bremca na oknu obesila. Neki fant jo je bil zapeljal in potem zapustil.
—	Iz Ljubljanice so ,potegnili dne 20. jun. popoldan v Mostah pri Ljubljani tovarniškega delavca Iv. Jerana, rojenega v Dvorjah pri Cerkljah.
—	Umrl je v Gratweinu sin načelnika kranjske železniške postaje, dijak
H.	Inglitsch, star 24 let.
—	Nesreče na kresni večer. V Bohinjski Bistrici je France Mencinger spuščal raketo. Raketa je eksplodirala v roki ter mu odtrgala tri prste.— V Postojni se je Francetu Šebinek vnela v roki patrona ter mu odtrgala dva prsta.
—	“Socialist” razžaljenje? Okrajno sodišče v Kranjski gon je obsodilo nekega delavca radi tega, ker je nekomu rekel “socialist”.
—Imenovan je dosluženi podčastnik g. Al. Čuček od topničarskega polka št. 3 v Mariboru za kanclista pri sodniji v Postojni.
—Občinske volitve v Zagorju ob Savi so izpadle tako, da bode v prihodnjem občinskem odboru 5 socijalistov,
4	liberalci, 4 klerikalci in 11 rudniških pripadnikov.
— Nevarni slepar. Ignac Bezjak, 26 let star, iz Zagreba, ključavničar, stanujoč v Sp. Šiški, je imel znanje s kuharico Ivano Drinovec, kteri je tudi zakon obljubil. Ker je čutil, da ima dekle nekaj prihranjenega drobiža, začel je tarnati, da je treba denarja za napravo pohištva. Lahkoverno dekle mu je v dobrem namenu izročilo 800 kron. Od tega je Bezjak res nekaj malega nakupil, si najel stanovanje v Sp. Šiški, 680 kron je pa skozi grlo pognal. Ker je Bezjak svoji izvoljenki obljubil, da jo v kratkem poroči, ga je ta vedno priganjala, naj dano obljubo spolni. A Bezjak je znal z raznimi izgovori stvar zavlačevati. Dne 20. junija je bil pa za našo zakona željno kuharico kritičen dan prve vrste. Kajti našla je svojega ženina v Rebeškovi gostilni v Sp. Šiški v družbi dveh deklet. Vnelo se je ostro besedovanje, tekom katerega je Ivana Drinovc izvedela, da je Bezjak jedni od teh deklet tudi zakon obljubil. Seveda je slepar urno iz gostilne pobegnil, obenem pa tudi gostilničarju odnesel na zapitku 6 K 92 vin. Drugi dan je skušal Bezjak svoje reči prodati in pobegniti, kar je pazljivo oko prevarane kuharice pre prečilo na ta način, da ga je dala po orožnikih aretovati. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem.
— Odlikovanje. Preč. g. Jurij Bezenšek, konz. svetovalec in župnik v Čadramu je postal papežev komornik.
—	Propadli so štajercijanci pri občinskih volitvah v Murščaku blizu Zgornje Radgone. Zmagali so Slovenci.
—	Zmaga nemškutarjev. V občini Pohorje nad Hočami so zmagali pri občinskih volitvah v 1. in 2. razredu nemškutarji.
—	Kadar se psu na rep stopi... Graški “Arb.” je imenoval pred kratkim celjske “Nemce” zelo opravičeno renegate. Zaradi tega se je graški “Tagbl.” zelo razburil in je zaradi te stvarne in popolnoma resnične opazke podolžil socijaliste — zveze s Slovenci. Če se celjski “Nemci” res tako zelo boje renegatov, zakaj so pa volili Hansa (pl.) Woschnagga, ki je bil ven dar še pred kratkim navdušen Slovenec?
—	Nemška olika. V proračunskem odseku drž. zbora je štajerski posl. Malik zaklical poslancu Hribarju: “Sie Hundsfott”, češke profesorje je pa imenoval “Lumpen und Gauner”! Malik je tipičen reprezentant nemškega politika v Avstriji, Nemci zahtevajo kulturno in politično vodstvo v Avstriji — pa so takile olikanci!
—Ogenj na Dravskem polju. V Apačah je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Klesa, zakonskima Murko vse in tudi poslopja posestnika Kodermana so močno poškodovana.
—	Ravnanje z vojaki v Mariboru in Ptuju. Drž. posl. Resel, Hoeger in tt. so vložili interpelacijo zaradi škandaloznega ravnanja z vojaki pri topniškem polku v Mariboru. V interpelaciji se izvaja, da je čudno, ako se je v kratkem času jeden vojak ustrelil, jeden zbežal; zapori so prenapolnjeni, moštvo dela ob nedeljah, častniki zmerjajo rezerviste s psi, ki “menažo zastonj žrejo”, aktivne vojake s smr-kovci, ušivci itd. Vojaški zdravnik sili notorično bolane ljudi k službi.
—	Ustrelil se je v Trbovljah 261etni rudar Val. Podobnik.
—Ponarejalci denarja pred mariborskimi porotniki. Porotniki so potrdili vprašanje o krivdi Fr. Potočnika,' da je razpečaval ponarejen denar, ravno-tako vprašanje, ali je Kolenc kriv, da je dal na razpolago sredstva za ponarejanje bankovcev in zanikali vsa druga. Po tem pravoreku obsodi sodni dvor Fr. Potočnika in Jož. Kolenca vsakega na tri leta težke ječe, s postom vsakega četrt leta in oprosti vse druge obtožence.
—	Samoumor. Julijana Dobaj, 35 let stara, dekla pri pasarju Karolu Tratniku v Mariboru, bi imela čez nekaj mesecev postati mati. Da bi se vsemu temu izognila, je dne 20. junija izpila nalašč za to pripravljeni strup (razmočeni fosfor) in še isto noč v bolnišnici umrla v groznih bolečinah.
—	Slovenska zmaga. V občini Blato pri Pliberku so se na kres vršile občinske volitve. Zmagali so zopet v vseh treh razredih zavedni slovenski volivci.
—	Pri občinskih volitvah v Libeličah dne 7. junija so zmagali Slovenci. Od nasprotnikov sta prišla samo dva v novi občinski odbor.
—• Umrl je 261etni slušatelj živiho-zdravniške visoke šole Albin Lasser, brat župnika Fr. Lasserja, rojen Slovenec.
—	Prvi Korošec, ki je dal 2000 kron za Roseggerjevo ustanovo, je — notar Tschebull v Beljaku! Tudi stara nemška korenina 1
—	Zgorela je v Brčžah opekarna Laggner. Škoda znaša 80,000 kron.
—	Počitniško društvo za revne dunajske gimnazijce in realce je kupilo veliko Wahlisovo podjetje v Vrbi ob jezeru. Nekateri listi jako tarnajo, češ, da bo zdaj namesto bogatih leto-vičarjev prišlo toliko in toliko ubogih dijakov!
— Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico je bil nepričakovano dobro obiskan.
—	Sijajen nastop tržaških Slovencev. Dne 25. junija je volil I. razred v mestu in okolici. V okolici so v vseh 3 okrajih z 8 kandidati prodrli Slovenci, in sicer tudi v II. okraju (Sv. Ivan), ki je bil v veliki nevarnosti, ker sega globoko v mesto in so Italijani postavili v osebi dr. Cimadorija jako nevarnega kandidata. Dobili so namreč v okraju Sv. Ivana: Dr. Rybar 205, dr. Slavik 199 glasov. Italijanski kandidat dr. Cimadori je dobil 166, nemški kandidat Czerny 14 glasov. Tudi drugi slovenski kandidatje v okolici so bili izvoljeni. V vsej tržaški okolici so dobili slovenski kandidatje 913, italijanski 366 glasov. V mestu so dobili v prvem razredu Italijani 706, Slovenci 109, Nemci 93, Depangher 51 glasov. Slovenci so torej v mestu v prvem razredu na drugem mestu za Italijani ter so prekosili Nemce, ki so se bahali v svojem volivnem oklicu s tem, da predstavljajo v Trstu veliko davčno moč ter s tem dokazovali pravico do nemških šol v Trstu. Laška liberalna stranka je potem zvečer pozvala svoje pristaše, naj razsvetle okna. Rasvetlje-nih je bilo v celem Trstu kvečjemu 30 stanovanj. 200 laških liberalcev se Je pred kavarno Chiozza spopadlo s socialisti. Dež jih je popolnoma razgnal.
—	Tržaški Italijani so se za časa volilnega boja že toliko priučili slovenščine, da so za te volitve že izdali slovenske okrožnice, da bi rešili tržaško italijanstvo.
—	Težak poraz Italijanov pri dežel-nozb. volitvah v Trstu konstatira tudi dunajski “Vaterland” in pravi: “Slovenci so v Trstu sijajno potrdili svoj element”. Praška “Union” dostavlja: Istim Italijanom hoče sedaj vlada za to, da so jo rešili poraza, dati vseučilišče.
—	Slovenski časnikar odlikovan. Č. g. Jakob Ukmar v Trstu je bil odliko-
van od sv. očeta Pija X. z zlatim zaslužnim križcem ‘za cerkev in papeža’.
— Prebivalstvo Gorice. Koncem lanskega leta je štela Gorica 28,232 prebivalcev.
— Smrtna kosa. Umrla je v Bovcu gospa Terezija Jonko v starosti 77 let.
— Banu Rauschu so na njegovi poti po Slavoniji tudi v Požegi priredili demonstracije.
— Zločinski cigani. V Sr. Karlovcu se je 21. jun. sprehajala ob železniški progi tik mesta desetletna hčerka arhitekta Vorude. Ko se je deklica malo oddaljila od mesta, planili so nanjo trije cigani ter jo s silo nesli na svoj voz. Ves dogodek je opazoval železniški čuvaj, ki je sedaj hitel deklici na pomoč, a bilo bi se mu slabo godilo, da niso k sreči prišli po poti redarji. Povezali so cigane in jih z vozom vred odvedli na magistrat. Tu so po preiskavi dognali, da imajo cigani še tri druge otroke, a ne lastnih ciganskih, marveč tuje, ukradene. Enemu teh malih žrtev ciganske grozovi-
213-14 First National Bank Building,
tosti je bilo izrezano oko in je bila rana še krvava, drugo dete je imelo zlomljeno roko, tretje pa pokvarjeno lice. Ravno ukradena deklica pa je imela vse zatekle oči, najbrže vsled tega, ker so jo dušili, da bi ne vpila.
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne mo-r® spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIH
SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. ▼ New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F7- Ad. RICHTER «& Co.
215 Pearl St., New York.
DULUTH. MINNESOTA.
Največji dobiček
se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so a« delnict od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZONA COPPER CO.
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Coppet Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stanu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v sren najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Cop-per Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje} Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoj« delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic M ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj! Pošiljatve se naj naročajo na
O. E. Petterson Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
. ViV.'.V.Y.V.'.V.V.V.V/.V.W.ViY.W.V.V.VAVY.Y.'.Y.YAVi'iY.'.VAV.VWNVWAWiWI
FRANIC
82 Cortlandt Street,
Podružnica
6104 ST. CUAIR AVE. N. E.,
New York, N. Y.
CLEVELAND, O.
mo sl namenjen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le pieziel!!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
r
_________
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo r Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
•	v •	______
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak* denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io
_	__ _	__ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi io brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega 5 izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev iu ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas.ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pr.-dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
WAVWJW.YJWWJYAYVYVV	VVWAVYAYrtVWAWAWft
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
‘AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
(The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
drugače, moral je one besede ponoviti. Od strahu skoro strt, jih je premislil— da, Gospod, grešili smo in postali kakor gobovec. Tako je mrmral predse in molil Durtal in po blagoslovu zapustil cerkev s povzdignjeno giavo in povzdignjenim pogumom, rešen vseh skušnjav in po ulicah grede je ponavljal s tihim petjem antifono zornice.. .
Kot ljubitelj umetnosti prihaja Durtal spet in spet. Slišal je ‘De profun-dis’ in večerne psalme črne maše, “kjer ( padajo vrste psalmov kakor lopate | zemlje na krsto’’. Prišel je k cerkvenim obredom velikega tedna.
“Prav posebno ganjenega se je čutil na večer velikega četrtka ob bližanju Matere Božje... Pred križem zrušena občina je spet vstala in zaihtela ob pogledu na Mater. Vsi glasovi pevskega zbora so se zbrali okoli nje, so z njenimi solzami pomešali solze ža-lostinke ‘Stabat mater’, vzdihali ono glasbo ranjenih tožb, pustili iz rane one slavnice curljati kri in vodo kakor iz boka Kristusovega.... Premagan se je Durtal ločil od teh dolgih cerkvenih obredov. In skušnjave proti veri so ga zapustile, nič več ni dvomil.’’
Lepota katoliškega bogočastja je v Huysmansovi duši zadela točko, od katere se je izvršila premena. Gnus na dosedanjem pariškem življenju je rodil dušno koprnenje po Bogu.
Kot vir prave in pristne lepote je ta duhoviti pisatelj spoznal katoliško vero in občutil njen mogočni vpliv sam na sebi, dokaz, da svetloba resnice še ni izgubila svoje ljudi osvajajoče si moči.
Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
^TRADES

CERKVENI KOLEDAR.
18.	jul.	Nedelja	Friderik, škof.
19.	tt	Pondeljek Vincencij, Pav.	
20.	li	Torek	Marjeta, dev.
21.	tt	Sreda	Daniel, prerok.
22.	li	Četrtek	Marija Magd.
23.	il	Petek	Liborij, škof.
24.		Sobota	Kristina, dev.
DEPOTA KATOLIŠKEGA BOGOČASTJA
je nekaj, česar se katoličani sami vedno ne zavedajo popolnoma v vsem njenem velikolepem jedinstvu in j edinem velikolepju. Umevno, kajti kar imamo vedno okoli sebe, nam nazadnje ne sega več tako v srce, če se oko privadi na svetle barve slike, pa najsi je najlepša.
Tu morajo potem priti drugi od zunaj, ki pod svežim vtiskom, dobljenim tamkaj, od časa do časa povedo katoličanom, kako veličastno lepoto imajo V bogočastju svoje cerkve.
Tak opominjalec je francoski, leta 1907. umrli pisatelj Joris Charle Huys-mans, kateremu je postala lepota katoliškega bogočastja voditeljica, ki ga je vedla iz pariške pregrešnosti k cerkvenim altar jem.
O njem je napisal J. Joergersen mično knjižico, ki ni le zgolj življenjepis, marveč izvrsten kažipot in poučilo o Huysmansovih spisih, iz katerih je spravil na dan marsikateri krasen biser. In sicer baš za lepoto katoliškega bogoslužja.
Da še enkrat povemo: To bogočastje je pesniku pokazalo pot nazaj v cerkev. “Dokaz katoličanstva”, je nekoč rekel Huysmans, “je lepota, ki jo je doneslo svetu in ki bolj žari nego vsa druga lepota” — stavek, ki obsega cel program apologetičnega dela, kolikor se gre za približanje onim izobražencem dandanašnjim, ki se navdušujejo samo za lepoznanstvo in lepoto umetnosti, a so pri tem za duševno lepoto katoliške cerkve in katoliškega 'j1N’ljenja še slepi. Neki duhovit Fran-
y ;e prav dobro povedal, da Huys-piaps ni st0P'l v cerbev skozi vrata, nego skozi sliLana okna’ In Primerno dostavlja temu J,oet‘g6^n*en' . _ .
“Po lepoti cerkvenih oFrcao-, ,JC Durtal (junak necega romana Huys-fnansovega, ki razodeva pisatelja samega) občutil gnusobo grehote in zahrepenel za lepoto in čistostjd (lu§n°-Nenavadna pot k Bogu — ampak gotovo tudi pot.”
In sedaj čujmo, kako je Huysmans našel pot nazaj iz življenja, ki mu je pri izpraševanju vesti k njegovi spovedi “kipelo nasproti kakor vodomet umazanosti”.
Pohajkovalec po pariških boulevar-dih je necega dne iz dolzega časa.vstopil v neko cerkev, i
“V mrzli zimski pršavici je blodil po pariških nabrežjih... Vrata v neko cerkev so bila odprta, šel je notri. Bila je Saint Gervais, ona cerkev, kjer je slišati lepo cerkveno petje. V lepi kapeli naše Ljube Gospe je klečalo nekaj ubogih žensk. Tudi Durtal (Huysmans) je pokleknil, truden, z onemoglo, dremajočo dušo... Potem so prišli pevci in duhovniki, sveče so bile prižgane in zlatolas droben deški glas je v somraku cerkvenem zapel dolgozategnjeno antifono zornice. Ža lost je obšla Durtala in občutil je, kakor bi se mu duša odprla, ko je oni nedolžni glas skoro nepristrano pripovedoval Sodniku: Grešili smo in postali kakor gobovec. Durtal ni mogel
SPRIČEVALO O JEZUSOVI SMRTI NA KRIŽU.
Glede zgodovinskega izročila o smrti Kristusovi so predkratkim našli dragoceno starino. V Caserti in sicer v tamošnji kapeli se nahaja ploča, ki je za vse človeštvo krščanske vere od največjega pomena.. Obsega namreč v starohebrejskem jeziku vdolbeno prabesedilo smrtne obsodbe, ki jo je izrekel deželski oblastnik Poncij Pilat nad Jezusom Kristusom. Po prevodu, ki ga je oskrbela komisija združbe za umetnosti v Parizu, se glasi razsodba takole:
Razsodba,
izrečena po Ponciju Pilatu, deželskem oblastniku Dolenje Galileje, glaseča se, da ima
Jezus Nazareški
umreti na križu. V 17. letu vlade cesarja Tiberija in na 25. dan meseca marca v svetem mestu Jeruzalemu, ko sta bila Ananija in Kajfež duhovna in velika duhovna, obsoja Poncij Pilat, deželski oblastnik Dolenje Galileje, sedeč na predsedniškem stolu Paaet-guvem, Jezusa Nazareškega k smrti na križu med dvema razbojnikoma, ker velika in občeznana spričevala ljudska izrekajo:
1.	Jezus je zapeljivec,
2.	Jezus je ščuvalec,
3.	Jezus je sovražnik postave,
4.	Jezus se po krivem imenuje Sina božjega,
5.	Jezus se po krivem imenuje kralja izraelskega,
6.	Jezus je stopil v tempelj, kamor mu je sledila palme v rokah noseča množica,
ukazuje prvemu stotniku Kviriliju Korneliju, peljati ga na morišče, prepoveduje vsem ubogim in bogatim o-sebam, preprečiti smrt Jezusovo. Priče, ki so podpisale razsodbo proti Jezusu, so:
1.	Daniel Robani, farizejec,
2.	Janez Carabatel,
3.	Rafael Robani,
4.	Kaper, pismouk.
Jezus se odvede iz mesta skozi vrata Saerenska.
Ob strani besedila stoji opomnja: Jednaka ploča je poslana vsakemu rodu. Doslej se še ni moglo dognati, kje so te ploče ostale.
Svetovna napetost je tekom leta 1908. postala tolika, da jo je neizogibno morala pretrgati nevihta. Po vsem tem, kar se je poprej zgodilo in kar nam pač še ni popolnoma znano, ni pre-ostajalo nič druzega, nego da je Avstrija izdala razglas, ki se je nalašč podal na polje odločitve s silo. Razglas o priklopljenju je imel jasno povedati: Vi ste vojno hoteli, tu jo sprejemamo, če ostanete pri tem. Tako torej, po tej vojni napovedi so se začeli veliki čini, hrupneje v Belgradu m Carigradu, temeljiteje na drugih krajih.” Ves svet se je moral odločiti, kako se postavi nasproti Avstriji, tudi Nemčiji se je pustilo pri tem dovolj časa v pomislek, ampak trozveza se je dobro obnesla. Sedaj so računale nasprotne tri velevlasti (Rusija, Francija in Anglija), in po dolgem računanju so izračunile, da je bil odločilni boj, ki so ga leta in desetletja pripravljale ter deloma šele pravkar podnetile, za nje že izgubljen. Igro je začela Avstrija. Razlaga prvih potez je pokazala, da ni več noben izpremenek dajal upa na zmago. Tako kakor so stale podobe, je bila velika svetovna vojna, vojna Rusije in Francije in Anglije proti nasprotni trozvezi teoretično in praktično odločena. Dalje vojsko igrati, se biti, bi bil samo diletantizem začetnikov.” In nadalje: “Bila je torej vojna šesterih glavnih velevlasti, h katerim pa moramo prišteti tudi še Turčijo in Srbijo ter morda Bolgarijo in Rumunijo, ki nista mogli ostati popolnoma nepristranski. Torej je bilo udeleženih že deset evropskih držav. Na kateri strani je stalo sočutje ostalih, je tudi očividno. Ampak so-odločilne so bile tudi velike azijske razmere, slabe točke v Indiji, Perziji, na Japonskem. Da niti ne govorimo o Afriki. To zadošča. Iz tega je razvidno, da sile celega sveta menda še nikdar niso bile tako ostro in natanko preštete, pretehtane in razdeljene.
O VELIKI SVETOVNI ODLOČITVI 1909
je objavil znani dunajski zgodovinar in prosvetopisec Rihard pl. Kralik v
krščanskosocialni ‘Richsposti’ zgodovinsko razpravo, ki utegne vzbujati pozornost vsled svoje odkritosrčnosti, katero si lahko dovoljuje kot zgodovinar. Pisatelj pravi, da se pri balkanski krizi ni šlo za nič manj nego svetovno vojno, “za svetovno vojno, ki Se ;e vodila nele z diplomatičnimi do-pisi; marvw Z velikanskimj>. nezaslišanimi oborožit¡¡iilt in P°hodl in rfzYr' stitvanii, resnična vojslia 2 vojaki,^ konji, topovi, Vojnimi ladjami, .vojska, kateri je nedostajala samo iednO, ^odločilna bitka pri teni ali pa onem kraju. Ampak odločilna bitka se je bila. Bilo je približno tako kakor pri šahovi igri; saj tu si tudi dva mojstrska igralca ne dasta šele napovedati šahmat, nego igralec, ki uvidi, da igre ne more yeč dobiti, da bi v gotovem ali negotovem številu potez moral biti ugnan, on v tem hipu opusti igro, se proglasi premaganim in spriča s tem, da igro razume.” Posebno po napredujočem moderniziranju vojne tehnike, pravi pisatelj, poznajo sedaj velevlasti svoje sile kakor sovražnikove mnogo natančneje nego poprej. Ta svetovna vojna se je približno odigrala takole: Avstrijski razglas o priklopljenju Bosne je bil nekaka napoved vojske. Mi nestrokovnjaki smo bili nad ostro ob-bliko tega razglasa o priklopitvi od začetka nekoliko prestrašeni. Pogrešali smo pri tem prave motivacije ali podpore z vzroki, vljudnega ozira na evropski koncert. To bi bilo lahko preceniti. Ampak sedaj umevamo kot zgodovinarji, zakaj se je to zavrglo.
John D. Rockefeller je bil 70 let star zadnji četrtek.
Toča je napravila ogromno škodo po vinogradih na Ogrskem, posebno okoli Tokaja.
Dvorni operni pevec Burian v Draž-danih je po neki svoji častilki podedoval 800,000 mark.
Dunaj v cvetlicah. Dunajski magistrat je določil za 10,000 kron daril onim, ki bodo tekom letošnjega leta svoje hiše najlepše okrasili s cvetli-
XII. mednarodni protialkoholni kongres se vrši od 18. do 24. julija letos v Londonu. Predsedoval mu bo maršal vojvoda Conaught.
Francoski vpliv na Angleškem.
Angleži so znani kot hudi staroko-pitneži; noben kulturni narod se ne oklepa tako krčevito starih tradicij, kakor ravno oni. Toda moderna sapa, ki veje k njim zlasti s Francoskega, je omajala in tudi že odnesla marsikaj tradicionelnega in prinesla novih običajev, ki pač niso vselej taki, da bi se jih rodoljuben Anglež mogel veseliti. Tako so med drugim minuli časi, ko je Anglež.mogel reči: “My house is my castle”, t. j. moja hiša — moj grad. Danes tudi angleški možje id žene boljših stanov prežive velik del dneva —- in še večji del noči po raznih finih restavrantih in klubih. Zlasti pa se kaže francoski vpliv v pojemanju porok in rojstev. Leto za letom pada število porok in raste število onih družin, ki nimajo otrok, oziroma ki imajo le po enega ali največ dvoje otrok. V razmerju s prebivalstvom je padlo število porok v zadnjih dvajsetih letih za 17 odstotkov. Razporok je razmeroma malo, ker je to jako draga stvar in je angleški zakon v tem oziru zelo strog; kot razlog za razporoko velja namreč edino le prekršitev zakonske zvestobe — od strani moža tudi še pogoršane s surovostjo in grozovitostjo. Toliko lažje pa se doseže ločitev zakona; danes živi v Londonu 150, 000 ločenih zakonskih parov, njih število se vsako leto zviša za 14,000. Kdor pa se je najpreje ločil, ne more v bodoče doseči razporoke, kajti kar stori po ločitvi, zakona ne tangira več. —Po tem soditi so Francozi Angležem veliko bolj nevarni, ko — Nemci.
Razposajena moda ‘vleče’ tudi moške!
Kakor kako razposajeno dekle zavaja letos pariška moda tudi moške k čisto neverjetnim skokom v obleki. Dosedanja umerjenost in resna dostojnost moške obleke je šla k vragu in po Parizu vidiš pohajati moške, ki bleste v vseh mavričnih barvah: bele hlače, rmen jopič, violeten pas, rjavi čevlji in na glavi tropski klobuk. Pred nekaj dnevi so opazovali na bulvarih dandyja, ki je imel izzivajoče zavihan panamaslamnik, črn frak, bele hlače, rjave čevlje in zeleno kravato; nek splošno znan “sportsman” pa je prišel neko nedeljo v najimenitnejši športni klub tako-le oblečen: lahek jopič modre barve, na robeh obrobljen z belimi svilenimi trakovi, sive hlače in rjavi čevlji. Pri zadnji dirki se je kazal nek imeniten gospodič v belem svilenem telovniku, zeleni srajci, rdeči kravati in rjavih čevljih. Vse barve igrajo zlasti na slamnikih: priprosti črni trak je popolnoma izginil in njegovo mesto zavzemajo trakovi vseh mogočih barv — od temno plavega pa cfo svitlo rumenega in rožičastega. Z vso mogočo domišljijo se izbira telovnike; najbolj priljubljena barva je temno golobjesiva, a ne manjka tudi najživejših vzorcev. “Novost” so telovniki iz krokodilove kože! Kakor torej vidimo, je razposajena moda letos zopet enkrat “potegnila” tudi moške ...
Palača za poljsko ministerstvo. Grofica Mier je kupila na Dunaju palačo Koenigswarter na Rennwegu in jo je sporočila poljskemu ministerstvu.
Novi turški sultan bo baje še letos obiskal več evropskih vladarjev. Na Angleško pride začetkom decembra, kot poroča londonski “Standard”.
Srbski kralj Peter hoče odstraniti iz Srbije zarotniške častnike. Bivšemu ministru Grenčiču in polkovniku Ma-šinu je ponujal vsakemu 100,000 kron, ako gresta iz Srbije, t.
Boj proti slabim knjigam. V svetovnem pristaniškem mestu Hamburgu so se vse politične stranke zedinile v tem, da bojkotirajo vse one knjigarne, ki razprodajajo slabo čtivo.
50 letnica bitke pri Solferinu je bila dne 24. jun. t. 1. 190,000 Francozov in Italijanov pod poveljstvom francoskega cesarja je stala nasproti 130,000 Avstrijcem. Cesar Franc Jožef se je sam udeležil bitke. Avstrijci so bili poraženi.
Konji Abdul Hamida. V hlevih bivšega turškega sultana so našli 1100 najdragocenejših konj, ki so mu jih darovali arabski šejki. Novi sultan je pridržal le 300 konj, ostale je podaril zaslužnim častnikom. Med konji je takih, ki jih cenijo na 10,000 in več dolarjev.
V zvezi z igralci-goljufi. V Dues-seldorfu na Nemškem je policija prijela bogataša Fandreyerja, ki je bil v zvezi z mednarodno družbo goljufivih igravcev. Fandreyer je brezobzirno izterjaval igralske dolgove od svojih žrtev. Našli so pri njem menice in zadolžnice vredne 150,000 mark.

Tekmovanje za najmanjšo nogo. Neki bogat prebivalec Pariza je razpisal
60,000	frankov, ki jih dobi tista dama, ki ima najmanjšo nogo. Tekmuje lahko vsaka dama, ki je dopolnila 18. leto starosti, samo v Pariz se mora peljati in pomeriti čeveljček, katerega je napravil nalašč za to tekmo neki pariški čevljar.
Cholera Morbus.
Ta bolezen se pojavlja v poletnih mesecih in jo splošno povzroča jeda-nje nezrelega sadja in zelenjadi; znaki so slabost, huda žeja, bljuvanje zajed-no s krči, skrajna stiska v želodcu in črevesju ter čiščenje. Najboljši in naj varnejši lek v tem slučaju je Severovo zdravilo zoper kolero in drisko. To je zanesljivo zdravilo za otroke in od-rastle, ki hitro olajšava krče, drisko, kolero, ščipanje, poletno težavo in druge črevesne neprilike. Cena 25c in 50c. Na prodaj pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Vsled sramote v smrt. Solastnik velike vinske tvrdke A. & R. Gross na Dunaju, Arnold Gross, je izginil z Dunaja in vzel seboj 110,000 K. Truplo njegovega brata Rudolfa so potegnili iz Donave. Pri mrtvecu so dobili listek, da je izvršil samoumor vsled sramote, katero mu je napravil brat.
501etnica ideje za osnovanje “Rdečega križa”. Bitka pri Solferinu (leta 1859.), v kateri je padlo 40,000 vojakov, 2,000 častnikov, 9 generalov in 3 feldmaršali, je nagnila Angleža Henry Dunanta, da je začel delovati na osnovanje mednarodnega društva za pomoč ranjencem v vojski. Leta 1864. se je sklenila v Ženovi tozadevna konvencija; društvo si je nadelo ime Rdeči križ”.
Nov telefonični stroj. Švedska inženirja Egner in Hoelmstroem sta baje po dolgotrajnem delu napravila mikrofon, ki je baje tako sprejemljiv, da se zamore sedanjo največjo telefonično daljavo podvojiti. Te dni sta omenjena inženirja iz Berolina govorila po telefonu z brzojavnim ravnateljem v Stockholmu, pri čemer se je pokazalo, da ima novi aparat na tej progi isto jakost glasu, kakor na progi Mal-moe-Stockholm.
V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 na mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn
HRViiTSKO DRUŠTVO ZRINSKI i rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr’1-'" 920 N. Chicago St.; blagajnik:]	o Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mestt	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. M;	ič, 1316 N.
Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-bu. Jako poceni, ker se je lastnik preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu.	ufn,
NAPRODAJ VELIKA LOTA NA North Summit Streetu. Najlepša lega med hišami. Blizu poulične železnice. Več pove Jos. Sitar, 805 N. Chicago st., Joliet, 111.
POTREBUJEMO DVA FANTA IN eno dekle za delo na domu in kmetiji. Pišite na: J. M. Nemanich, R. R. I., Tower City, N. Dakota.
Chi. Phone 521	N. W. Phone 669
MA.URICE F. LENNON
Advokat—Pravinik
SODRUG E. MEERS
Soba 318-321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
Rojaki! Pijte
Ruske Židinje proti ločitvi zakona. Ruske Židinje so poslale na dumo prošnjo, da se sklene zakon, ki zabranju-je razporoko med Židi. Navajajo več slučajev, kako so brezvestni možje zapustili svojo prvo ženo in otroke in se poročili z drugo. Navajajo tudi slučaj, kako je neka Židinja zbolela na umu, a kasneje zopet ozdravila, medtem pa se ji je mož vdrugo oženil in ona je morala iti prosjačit od hiše do hiše.
Pretep radi modernega - klobuka. V neko zabavišče v Rimu je prišla Angležinja z velikim modernim klobukom, ki je bil podoben povezenemu loncu. Razposajeno občinstvo je priredilo klobuku demonstracijo, nakar je Angležinja zapustila gledišče. A ljudje so vdrli za njo in kakor bi trenil nastane velik pretep. Angležinja se je namreč zakadila v svoje napadalce s svojimi močnimi rokami in občinstvo se je takoj razdelilo v dva tabora: eni za Angležinjo, drugi proti. Priti je morala policija, da je sovražni stranki razdelila in razgnala.
“Elk Brand” pivo
dobite je pri ’
Mike Kočevar,
cor.- Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Emil Bachman
580 South Centre Avenuc.
Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih' 08« znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
JOL.ICT.lU~
FI3ST0 PIVO V STEKLE1TICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. at
V.'.VA'.WASW.’AV.WAVA ’AWA'A'.WAVVAWAVAV.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
S‘AVWAVA,lA%WAVAVA\S,.,.WA,A,AVAV.,AS%VAVAS
VELIKI POLOM.
Nikdar v življenju se še ni nudila taka prilika, da lahko kupite 100 komadov raznih stvari samo za $5.50, a plačati morate vnaprej le $2.00.
Ena jamčena točnoidoča ura.	Eden krasen samokres
Ena fina harmonika.	Ena izvrstna britev.
Eden stroj za pisanje s 179 črkami. Eden krasen možki prstan. Ena pozlačena igla za ovratnice. Ena pozlačena verižica za uro. Ena dvožep-na verižica za uro. Par velikih gumbov, pet pozlačenih gumbov. Ene lepe škarje, češelj, novčarka s štirimi predali, ena ščetinasta krtača, krtača za lase, ena lepa zapestnica za ženske, en medaljonček v obliki srca na verižici, žepno zrcalo, tri kose mila za britje, 6 kosov finega dišečega mila, krtača za britje, milo za britje, žepna zapismea, ena škatljica pisalnega papirja in kuvert, 3 držala za pisanje, 12 najboljših jeklenih peres, ena škatulja s koč-kami, ena fina ameriška pipa, ena kožnata listnica za denar in razne papirje, tri kose raznih okraskov, ter mnogo drugih potrebnih stvari, katere človek vsak dan rabi.
Vseh teh stvari — 100 kosov — ne dobite nikjer drugje izpod $25.50.
OPOMBA. Pošljite vnaprej $2.00 v registrovanem pismu ali pa Money Order, a mi vam pošljemo vse te stvari preč na vaš naslov. Ostale $3.50 plačate kasneje, ko stvar dobite.
Pišite preč na:
NORD AMERICAN BAZAR 123 Cedar Street, — New York, N. Y.

K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:....Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
£ George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
...	Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
f“" j.,	Frank Opeka, Box 527, North Chicago, Ili.
c	PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
ti; Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
I*	John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
1	‘\; . ’ r '"-' - PRISTOPILI ČLANI.	'
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 15056 Franc Pirc, roj 1883, 15057 Ivan Starašinič, roj 1883, spr. 12. jul. 1909.	Dr. št. 110 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 15058 Anton Žagar, roj 1874, spr. 9, jul. 1909.	'	Dr. št. 101 člana.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15059 Jurij Erdeljac, roj 1869, spr.
9 jul. 1909.	Dr. št. 132 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15060 Marko Murat, roj 1888, 15061 Milan Rajkovič, roj 1867, spr. 10. jul. 1909. Dr. št. 98 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 15062 Josip Brunski, roj 1891, spr. 4. jul. 1909.	Dr. št. 58 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 15063 Josip Pucak, roj 1888, 15064 Franc Mahne, roj 1887, 15065 Franc Germ, roj 1883, spr. 11. jul. 1909.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 15066 Walter Thomas, roj 1881, spr.
22. jun. 1909.	Dr. št. 14 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 15067 Ignacij Marolt, roj 1890, 15068 Ivan Lenarčič, roj 1886, spr. 11. jul. 1909.	Dr. št. 239 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 6754 Marko Govednik, 28. junija 1909. I. dr. št. 87 članov.
II. dr. št. 199 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 11861 Aleks Kokalj, 8. jul. 1909.
Dr. št. 92 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11260 Josip Starič, 12. jul. 1909.	Dr. št. 113 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., 8479 Franc Ogrin, 12. jul. 1909.
Dr. št. 35 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12055 Alojzij Resnik, 5.
jul. 1909.	' Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 2119 Martin Starešinič, 14. jul. 1909.	Dr. št. 66 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 10113 Ivan Gervolj, 5. jul. 1909.	Dr. št. 96 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 4130 Angela Miller, roj 1886, spr.
6. jul. 1909.	Dr. št. 16 članic.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 4131 Kristina Honigmann, roj 1892, spr. 8. jul. 1909.	Dr. št. 20 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 4132 Magdalena Trgovčič, roj 1867, 4133 Ida Varšek, roj 1875, spr. 12. jul. 1909.	Dr. št. 11 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3505 Angela Govednik, 28. jun. 1909. I. dr. št. 30 članic.
II. dr. št. 81 članic.
Od društva Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 3010 Frančiška Šetina, 5. jul. 1909. I. dr. št. 14 članic.
II. dr. št. 4 članice.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
East Helena, Mont., 6. jul. — Naše društvo sv. Cirila in Metoda štev. 45. K. S. K. J. je imelo glavno zborovanje dne 5. t. m. in izvoljeni so bili sledeči uradniki:
Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Jernej Gorišek,
I. tajnik Jos. Hudoklin, podtajnik Matt Ambro, blagajnik in zastopnik Nick Veržuh, nadzorniki Matt Multz, Nick Mara-nich, Jos. Majerle in Jos. Sasek, bolniški odborniki Frank Geršič, John Andolšek in John Sasek, zastavonosca Jos. Murgel in Frank Lavšin,
maršal Jos. Past, podmaršal John Strajner.
Vsa pisma, tičoča se tega društva, naj se pošiljajo na I. tajnika pod naslovom: Jos. Hudoklin, Box 173, East Helena, Mont.
Mesečna seja se vrši vsaki 2. in 4. četrtek v mesecu v navadni društveni dvorani ob polosmi uri zvečer.
Pozdravljam vse sobrate in sestre K. S. K. J., a tebi, vrli list, pa želim da bi te vsaki Slovenec čital.
Martin Ovniček, prejšnji tajnik.
Joliet, 111., 13. jul. — Iz urada društva sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. se daje naznanje, da se vsi dopisi pošiljajo na novoizvoljenega tajnika brata Math Golobič-a, št. 518 Summit str., Joliet, 111. in ne na Matevža Lavrič. Pozdrav vsem članom in članicam spadajočim k naši slavni K. S. K. J., posebno pa članom in članicam društva sv. Antona Pad. št. 87. Tebi, vrli list, Pa obilo naročnikov in dobrih predplačnikov. Math Judnič, preds.
Za društveno zastavo.
Prostovoljnega Gasilnega Društva na Krki sem podpisani nabral med jolietskimi rojaki $25.50, in sicer so darovali: Josip Mencin, $6; Ignac Pa-pez> $5; Domijan Uršič, Josip Nose,
John Mencin in Josip Novak, vsak po $1; Frank Kotar, Josip Elliš, Josip Kračman, Alojz Duč, John Adamič, George Škufca, John Prus, Frank Kus, Jakob Bačnik, Frank Okoren in John Urbančič, vsak po 50c; Alojz Rus, Josip Gregorič, Josip Pugelj, Martin Kovačič, John Muhič, Anton Mavsar, John Vovk, Josip Zalokar, Franc Novljan, Frank Marinče, Ana Bučar, John Videc, John Duša, Josip Legan, John Kadunc, Alojz Videc, John Poljane, Jakob Kaferle, Rozi Novak in Mike Papež, vsak po 25c. Vsem darovalcem stoterna hvala! Svota se je že odposlala društvenemu tajniku Jos. Borštniku na Krki.
Joliet, 111., 12. jul. 1909.
Josip Mencin.
Majhne republike.
Za najmanjšo republiko na svetu se navadno smatra vasico Moresnet med Nemčijo, Luksemburško in Belgijo; na ta kraj se je pri sklepanju mednarodnih pogodb, docela pozabilo. Pa sta še dve republiki manjši od imenovane. Prva je planina Salanfe ob Deut de Midi na francoski meji. Ta gorski kotič ni last nikogar. Po letu ga obiskujejo pastirji in nekaj tujcev, ki pridejo uživat krasni razgled ter se krepčat v edino prijazno krčmo, kjer ni treba gostom plačevati poleg jedi in pijače še davkov in doklad. Tretja republika “in miniature” je Val de Ve-stino med Avstrijo in Italijo ob reki Magasino, ki se steka v Gardsko jezero. Ta republika šteje šest vasic. Prebivalci se bavijo z ¡delovanjem oglja, ki ga nosijo v Avstrijo in Italijo brez carine. Edina avtoriteta v tej repu-blki je kurat, ki vodi tudi preprosto ljudsko šolo. Jezik te državice brez državnikov je italijanski. Sicer pa je samostojnost te republike že narušena po okolnosti, da služijo njeni mladeniči v avstrijski vojski.
Najobšimejše grlo.
V vasi O. je živel pijači vdani Juri. Bil je že precej plešast, pa žene še ni dobil. V istem kraju so se zavezale vse deklice, da pijanca nobena ne. Daši skoro veleposestnik, še revne ni mo-
gel dobiti. Zato je pa še bolj pogumno pil. Marsikaj mu je šlo že skozi grlo. Stale so pa še sila dolge jelke tam v njegovem borštu; šle so tudi te. Imel je v svojem gozdu hrast, na katerega je bil njegov oče silno ponosen; saj takega ni bilo sedem ur naokoli. Ko je njegova mati zvedela, da je tudi ta izginil iz prostora, na katerem se je košatil od pamtiveka in dalj, je šla tjakaj. Našla je samo še prazno razrito zemljo, iz katere so še štor in korenine odšle. “O nesrečno pijančevo grlo, ti si pa res prostorno, da je šel tak hrast z vejami in koreninami vred ves skoznje, ko ga vendar vsa živina cele vasi razdeljenega enkrat ni mogla odvesti!” Tako je vzdihnila mati, ki se je kmalu nato pijancu umaknila v boljši svet. Prav, da ni tu gledala, kako je šla skozi obširno grlo parcela za parcelo in nazadnje še izpraznjeni hlev in zapuščena hiša. Juriju je ostala le še kriva beraška palica. Ko je čez nekaj let padel domači občini na rame ter je ležal v prostornem — poprej njegovem — hlevu, sredi lepih živinčet, je stara pridna dekla vsako jutro dala najprej zajutrek živini, potem je prinesla tudi njemu. Bila je to prijateljica njegove rajne matere. Namesto te je rekala na hlevni vezi viseči krivi palici: “Vse, samo ti nisi šla skozi njegovo grlo!”
Kako vzbuditi mladini veselje do
narave?
Da bi vzbudil veselje do dela na deželi, je učitelj Rosper na Angleškem zagradil njivo in jo izpremenil v velik vrt, v katerem je napravil 12 velikih gred, in vsako gredo je razdelil na 15 manjših. Ob vhodu v vrt je dal postaviti malo utico, v kateri je bilo 12 miz in različnega orodja za dvanajst ljudi za vsakega posebej. Potem je razdelil med fante 15 vrst semen od rastlin, ki so na Angleškem najbolj znane in koristne. Vsak je moral po eno malo gredo posejati s temi semeni in potem skrbeti ves čas za svoj oddelek. Od pridelkov ostane polovico fantom, polovico pa dobi učitelj, ki si tudi vse natanko zapisuje. V prostih popoldnevih poučuje vrtnar 3 ure na teden o vrtnarstvu, in učitelj razlaga 3 ure o znanosti vrtnarstva. Vsi učenci, ki imajo grede, so dolžni celo leto obiskovati predavanja.
S tem je vzbudil med fanti tako zanimanje in ljubezen do narave, da so si mnogi napravili doma sami vzorne vrtove, ki dajejo materam dovolj dobre zelenjave, in je veliko slabega preprečil med mladino in veliko ljudi o-hranil na deželi. Prvikrat je to poizkusil 1. 1899. in še sedaj z dobrim uspehom nadaljuje.
Poročni pogoji — sanje vseh žena.
Te dni je iznašla neka mlada Amerikanka novo formulo, katero mora podpisati vsak, kdor želi vstopiti v zakonski stan. Tekst formule se tako-le glasi, in sicer: “Jaz podpisani se obvezujem, da bodem v polni meri izpolnjeval napram moji bodoči soprogi te-le pogoje: Vsako soboto izročim vso mojo tedensko plačo moji ženi; vsak večer bodem že ob 9. uri doma, da me ne bo moja žena hodila iskat; udeležil se ne bom nobenega plesa ali kake druge zabave ne da bi ne vzel seboj moje žene; ne bodem plesal nikoli brez njenega dovoljenja; bodem vedno prijazen napram njeni materi in njenemu bratu; ne bodem šel nikoli v take hiše, kjer niso ženske izključene, in še v take hiše bodem šel le z dovoljenjem moje soproge; ne bodem pokadil več kot tri smodke vsaki dan, ob nedeljah pa ne več kot pet; govoril bodem vedno prijazno z mojo ženo in v spomladi bodem brez mrmranja o-tepel prah iz razgrinjač (tapetov); vsaki teden bodem pripravil svoj zavojček za perico; ne bodem pil ne piva, ne likerjev; ne bodem držal v hiši psov, mojim otrokom bodem dal vse potrebne reči, ako bodo jokali ponoči; vsako jutro in vsaki večer bodem o-genj zanetil in sicer zato, da se ne bo treba moji soprogi potiti in opravljati takih del.” — Kakor se vidi, ne misli slabo ta mlada Američanka.
Za kratek čas.
340+C+0+GO
040440404040<
Slavnosten govor.
V Socijal-Mokricah je bil slavnosten shod. Neki drugov stopi na oder ter prične svoj govor s temi-le besedami: “Človek je žival!” — kar mu zapre sapo in besedo. Osupel gleda zbrano množico, ki upira vanj svoje oči. — “Jaz predlagam,” se hitro eden pošlu-šavcev oglasi, “naj se ta govor tiska in pridene govoru fotografija gospoda govornika!”
Prepozen strah.
Neki zapravljivec priznal je svojemu prijatelju, da bo res moral kot berač umreti, če bo živel še nadalje tako potratno. — “Veš kaj, ljubi moj!” ga zavrne prijatelj, “jaz pa mislim, če pojde tako dalje, boš še kot berač živel.”
Tehten vzrok.
Neki oče je silil svojega še zelo mladega sina, naj se oženi. “Kaj se vam tako mudi?” reče očetu njegov prijatelj, “pustite ga, da saj dobro k pameti pride.” — “Potem, prijatelj,” mu odgovori oče, “se pa ne bo več ženil!”
Gotovo.
“Ali se je res sosedova Minka
omožila na Hrvaško?” — B: “Res!”— A: “Kako pa je ženinu ime?” — B: “Janez.” — A: “No, Janeza bi bila pa tudi na Kranjskem lahko dobila!”
Otroška modrost.
Mali otroci se igrajo. Največja deklica izmed njih, razdeljuje vloge. “Ti boš ata, ti sin, ti hčerka, jaz pa mama.” K prvemu, to je k atu obrnjena, veleva: “Ti osnaži čevlje, olupi krompir in zakuri!” — “Kaj, jaz!” pravi začuden ata, “to meni kot atu vendar ne pri-stoja!” — Mama: “Tiho, to morem jaz bolje vedeti, moj ata morajo doma tudi tako delati.”
Jezikovna napaka.
Mati proti sosedi: “Naša Nežika je vendar tako ljubezniva in pridna, da jo ne morem zadosti prehvaliti. Žal, da ima to napako, da ne more glasnika “r” izreči. Le poslušajte! Nežika, pojdi semkaj, reči no ‘miza’.”
Izvrstni agenti.
Smrt zdravniku: “Kako je to, gospod zdravnik, da imava midva toliko posla?” — Zdravnik: “Nič čudnega, ako imava tako izvrstne agente, kakor so: nezmernost, nenravnost in brez-božnost.”	. ,
Skrivnostna omara za obleko.
“Ljubi prijatelj! Zakaj pa zapiraš tako skrbno omaro, saj nimaš ničesar notri?” — “Prav zavoljo tega! Ko bi vedela to moja gospodinja, bi mi takoj odpovedala stanovanje.”
Po domače.
A: “Znate nemški?” — B: “Ne.” — A: “Pa saj nič ne de; vam tudi po domače lahko povem: Posodite mi deset goldinarjev!”
Pomisleka vreden svet.
V nekem zelo razširjenem časniku na Nemškem je bil brati nekoč nasled-ni inserat: “Neki gospod, ki je bil o-zdravljen pijanstva, kadenja, preklinje-vanja, igre in ponočevanja in je že tri leta prav mirno in sam zase preživel, nudi za pet forintov predpis za enaki način življenja.” — Neki gospod mu res pošlje petak ter prejme sledeči odgovor: “Ozdravil sem se, ker sem tri leta v kaznilnici presedel.”
Med štirimi očmi.
Ona: “Tako dolgo se klatiš po gostilnah, da je ura že tri!” — On: “Kaj misliš, da bi drugače ne bila ura ravno toliko?”
Pred porotniki.
Zagovornik ko vidi, da je njegov varovanec zaspal vsled velike vročine: “...in to je, gospodje porotniki, najboljši dokaz, da je moj varovanec nedolžen! Ali bi mogel hudodelec, ki ima slabo vest, tako mirno spati!”
Abstinenca in zmernost.
Pijanček (sam s seboj): “Prej bi se človek navadil abstinence, kakor pa zmernosti; kajti prav nič piti, to že še razumim, toda malo piti, to mi ne gre v glavo!”
Sam sebe izdal.
Zagovornik: “Prosim, da obtoženca milo sodite, ker je le malo svoto denarja vkradel. V tistem predalu je bila cela kopica bankovcev, pa jih ni vzel!” — Zatoženec joka. “Zakaj pa jokate?” vpraša predsednik. — Zatoženec: “Zato, ker nisem bankovcev zapazil!”
Pri bolniku:
Bolnik: “Danes sem že toliko trden, da lahko kupico piva pijem!”—Zdravnik: “Tako, tako.. . meni bi bilo pa še ljubše, ko bi bili toliko trdni, da bi prav nič piva ne pili!”
Pri ženitbenem posredovalcu.
Ženin: “Ena ima denarja ko toče, pa je grda; druga je kakor angeljček, pa revna ko cerkvena miš! — Ali nimate nobene, ki bi bila lepa in bogata objednem?” — Posredovalec: “Imam, pa taka Vas pa noče!”
Čudno.
Koliko dokazov v besedi in dejanju je treba, da človek dokaže modrost; ena sama beseda pa je dovolj, da izda svojo neumnost!
V kasarni.
Korporal: “Prostak Sršen, vaši kno-fi so vsi umazani, le tisti je svetal, ki vam ga manjka!”
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist n ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena.
Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Van» je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč la ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar vet
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
900 N. Chicago Str.	Joliet, lila.
JOHN N GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell Y Ffsk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd, Prva in edina slov, tvrdka v Amer.
O -J V*
G r,
N Ü rt S
07 0)
G ¿4
o G
> s
O g
G t
n
.5 ja
O) O G G
:a e
>N
O
M
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
Oompagnije ^ Generale Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tk St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, d bomo vs» lej postregli z najnižjimi tržnimi c» nami...Mi imamo v zalogi vsakovr»* nega lesa..
Za stavoo hiš in poslopij mehki . in trdi les, late, cederne stebre, de,* in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplamcs ah. blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER, ogiusi pri nas in oglej si našo zalogo! Mi: bomo zadovoljili in ti prihrinili dea.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogli-DES PLAINES IN CLINTON ST*
Angleščina brez učitelja,
po navodilu: ’
Slovensko-anglešlte slovnice, Slovensko-angleškega tolmača in Angleško-angieskega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
Cenjenim rojakom na znanje I
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slo« vence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slo* venci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana staneaaJOO
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih
znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y.
Tel. Chi. 2932....N. W. 5.
Stan. tel. Chi. 3541.
M. PHILBIN
KONTRAKTOR.	'
in zidar hiš iz cementovih blokov. Narejam tudi hodnike (sidewalks) is cementa..
Dela jamčim, da bo dobro in trpežno Krijem tudi strehe.
M. PHILBIN,
515 Cass St.	314 Campbell St
JOLIET, ILL.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči /M 1 Qi račun ter je obrestuje po čistili	^	/O
Kupuje in prodaja in vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
j	Prstan in nesreča.	% i
¡o},	(Tirolska povest. — Po Seb. Riegerju priredil Marijan.)	
(Dalje.)
IV.
Na Jelarjevini je bila temna noč. Vse je spalo. Le v družinski sobi je še bdela uboga gospodinja — Jerica. Sedela je za mizo; glavo je imela sklonjeno globoko in uprto v roke. Stokala je in vzdihovala, da bi se smilila mrzlemu kamenu. Ob nogah ji je v zibelki spaval otrok, njen dveletni angelček. — Hud boj je bojevala Jerica. Glasni vzdihi, zategnjeni in bolestni so odmevali iz temnih kotov.
“Sveta Mati božja! To je nekaj strašnega.. . prešibka sem in ne vzdržim!... In poleg tega sramota, sramota!... Ah! In nikomur ne morem povedati, nikomur potožiti... Mati nebeška, daj mi tolažbe!...”
Zopet je premišljala in zopet so odmevali iz teme votli, zategnjeni vzdihi. Misli so ji švigale semintja, izhoda ni bilo nikjer... Srce ji je hotelo počiti, če se je spomnila svojega ljubljenega Bernarda. Zdelo se ji je nemogoče, da bi se ločila od njega, da bi ga zapustila — in vendar — tako je moralo biti! Ni njegova prava žena — saj je še Tadej živ... Strah jo je prevzel pred samo seboj in boj se je začel zopet... Ne odidem — Bernard, tvoja sem in pri tebi ostanem!... Ne, ne, pojdi odtod! Greh bi bil, strašen greh! — Ustnice so ji zašepetale molitev. . . Zajokala je zopet.. . sunkoma, divje... Dvignila je obupana roke: Sveta Marija, mati moja — pomagaj mi! — Moram... hočem!... Zopet se je naslonila na mizo in med prsti so ji kapale vroče solze. V srcu ji je dozorel sklep, neomajen in trden: “Stran moram, daleč! Zapustiti moram hišo, v katero me je pripeljala ljubezen...” Dolgo je zrla predse v tla. Zopet je zastokala, pretrgano in proseče:
“Bernard, ljubi Bernatd — odpusti mi! — Ne morem, ne smem drugače!”
Ustrašila se je... Saj m smela več ljubiti Bernarda. Bernard ni njen mož. Zopet je dvignila roke, vzdihnila in ustna so ji zopet zašepetala molitev...
Ura je odbila enajst. — Jerica je planila pokoncu in se zdrznila.
“Čas je! Oditi moram, če hočem še pred dnem priti čez gore.”
Na misel ji je prišlo, da bi šla domov k Matičnovim in jim vse povedala ...
“Ne ne,” je vskliknila hipoma, “nihče ne sme vedeti!... Sramota bi prišla na dan... in sramota ne sme priti Sad Bernarda, tudi ne nad otroka... Ni mogoče... Piskovka bo molčala, ker sicer bi izdala samo sebe... Od mene pa tudi ne izve nihče niti pičice ... Stran moram, daleč stran in se nikdar več ne vrnem... Kdo se bo menil zame v tujini?...” Prižgala je luč in poiskala list papirja. Bernardu je hotela napisati par vrstic v slovo. Vzela je pero in pisala. A zopet jo je prešinila grozna misel in jo zbodla kakor dvorezen meč: “Ne smeš! Ni tvoj mož! — Čemu potem slovo, čemu proseče besede, čemu pisana ljubezen?” — Zajokala je in raztrgala pismo. —
Šla je v omaro, da bi si poiskala o-bleke za na pot. Zagledala je Bernardovo perilo. Lepo ga je poravnala in uredila. Potem je utrgala na oknu lep rdeč nagelček in par vejic rožmarina, povezala lep šopek, in ga položila vrh Bernardove obleke. Šopku pa je priložila listek z besedami: “Z Bogom, in bodi srečen! V nebesih se snideva !”
To je bil zadnji pozdrav...
) Pokleknila je k zibelki in se sklonila nad svoje dete. “Kaj ne, Franceljček, tebe imam še lahko rada?-----------Se-
veda, seveda!... K.ftko naj te pustim,
angelček: ifloj?—(jlcj, pa S6 hidra zgoditi tako... Na tem svetu se ne bova .■najbrž več videla! Ne boš imel ma-;tnice, ubožček, da bi ti rezala kruha!
... Ubožček, ki ne veš, da je svet dolina solz!—Molila bom zate!... Bodi zdrav, Franceljček in rasti in bodi priden!—Ubogaj svojega očeta, za svojo ubogo mater pa moli!... Veš, Franceljček, moli za svojo mater, dasi je nikdar nisi poznal... Spoznaš pa jo enkrat — v nebesih!...”
Spe-čc dete je dvignila iz zibelke, pritisnila ga na srce in ga poljubljala v svoji materinski ljubezni. — Položila je dete zopet nazaj v mehko zibel. Še en pogled — gorak in poln ljubezni— pa otroka, potem pa je odšla z glasnim jokom iz hiše...
Pod pazduho se ji je bliščala cula obleke. Zapuščala je uboga žena krov, pod katerim je preživela nekaj lepih Ur, zapuščala je rodno vas, zapuščala domače gore in odhajala v daljno, neprijazno tujino... Kam, Bog znaj!...
V.
Rožni cvetovi jablane, ki so obkrožali Zveličarja pred Jelarjevino, so bili Že odpali in žito na poljanskih njivah se je valovilo v lahnem pomladnem vetru. Solnce je mogočno upiralo svoje žarke v snežne planine, ki so bleščale kakor zlato, s krvjo oškropljeno .. .
V sobi na Jelarjevini je slonel za mizo Bernard, mladi gospodar. Glavo si je podpiral z rokami in zrl predse tnračno, žalostno. Njemu nasproti je sedel veliki hlapec Jaka. Z mezincem je venomer drezal v svojo pipico in jo popravljal, ker mu ni hotela goreti. Z glavo je migal zdaj na to, zdaj na ono Stran. Videlo se mu jej da bi rad ne-
kaj povedal, s čimer bi bil potolažil žalostnega gospodarja, pa beseda mu kar ni hotela z jezika. Nazadnje je prekinil molk gospodar sam.
“I prav nič nisi mogel pozvedeti, ko si hodil okrog? Ali res ni nobenega znaka, nobenega sledu za njo?”
"Nič; vse zastonj,” je vzdihnil hlapec otožno; “vso spodnjo stran dežele sem prehodil, krenil nekoliko tudi v Solnograško, popraševal povsod, a nikoder ne duha ne sluha o Jerici.” “Godilo se ti je ravno tako kakor meni. Toliko pota sem storil po gornjem delu dežele, pa nič. Vse sem prehodil, kar se je dalo, pešale so mi že moči, a niti sence Jeričine nisem zasledil. — Bomo videli, kakšne novice prinese Matična. Če je tudi on tako oprayil, kakor midva, potem je vse zastonj. Potem je gotovo, da Jerica ni več med živimi. . . Da bi vsaj vedel, kaj se ji je pripetilo, če ji je kdo kaj storil, kako je prišlo, da je zapustila hišo?... A ta negotovost mi bo strla srce... Popolnoma neumljivo mi je, da vsi skupaj tisti dan niste prav ničesar opazili.”
“Kaj naj ti povem drugega, kakor sem ti že dostikrat povedal,” je rekel Jaka malodušno. “Opoludne na gospodinji nismo ničesar zapazili. Zvečer, ko smo se vrnili s polja, je bila zelo potrta in bleda in se je zaprla kmalu v svojo sobico. Mislili smo, da ji je dolgčas po tebi, zato je nismo spraševali in je vznemirjali. Ponoči je slišala dekla, kako so se naenkrat odprla vrata, pa je takoj zopet zaspala in ni vedela, kaj se je dalje godilo... Ko zjutraj Jerice ni bilo iz sobe, kakor po navadi, smo šli pogledat... Sobica je bila prazna, Jerice nikjer...”
“Ali je bil ponoči morda kdo tu?” je povprašal v skrbeh gospodar.
“Nikogar nismo videli, nikogar slišali.”
“Hm, hm, čudno! Pa ji menda vendar ni prišlo ob pamet,” je vzkliknil obupno gospodar.
“Nismo opazili nič takega na njej, kar bi jo izdalo...”
Umolknila sta. Zunaj so zaškripali koraki in vrata so se odprla. Vstopil je s strahom na obrazu mladi Matična, Jeričin brat. Bernard je skočil pokoncu in še odzdravil ni prišlecu.
“No, Jože, si-li kaj našel ali poizvedel?”
“Nekaj in nič,” je odgovoril žalostno Matična.
“Povej, povej, brž povej,” je silil Bernard naglo.
Matična se je vsedel za mizo in začel:
“Prehodil sem vso notranjo stran, ovohal vse doline, vse vasi, pa nisem našel sledu nikjer. O Jerici mi nihče ni mogel dati pojasnil. Nikjer je niso videli, nikjer nič slišali o njej... Čez planine sem se vračal domov. Vse koče sem obiskal, oglasil se pri vsakem pastirju — nikjer njč... Žalosten sem bil nepopisno... V petek sem prišel na ledniško planino in tam sem končno vendar nekaj izvedel... Pred štirimi tedni so videli pastirji mlado, črno oblečeno žensko, s culo v roki, ki je šla mimo njih čez planino. Z dnem se popolnoma sklada in tudi, kakor so mi žensko opisovali, sklepam iz vsega, da je bila Jerica... Eden izmed pastirjev je pripovedoval, da jo je že videl gori pri križu na razpotju —■ če ti je znano — rekel, da je tam dolgo molila. Ko je vstala, je še dolgo gledala nazaj v dolino, odkoder je bila prišla.,. Revica se je^poslavljala še enkrat od doma... Na spodnji planini je prosila mleka. Bila je zelo bleda in upala. Venomer je vzdihovala, jokala in tarnal«. . . Vprašali so jo, kaj ji je, pa so malo izvedeli. Samo to jim je povedala, da jo tarejo veliki križi in nadloge in da gre na božjo pot... Vprašal sem jih, če ni bila morda pri zdravi pameti, in pastirji so zatrjevali: “Nikakor!... Malo je govorila, a kar je povedala, je bilo vse pametno in razumno...” Pastirji so mi pokazali potem bel robec. Našli so ga spodaj na stezi in mi rekli, da ga je najbrž izgubila tista ženska. — Glej ga, tukaj je!” Matična je vzel iz žepa bel robec in ga ponudil Jelarju. Ta je hlastno segel po njem in vzkliknil: “Da, da, je že pravi! Jeričin je, ga dobro poznam.”
Par trenutkov je ogledoval robec— in mala, bela stvarca ga je globoko pretresla. Matična pa je nadaljeval: “Potem sem šel takoj zopet nazaj v smeri, ki so mi jo pastirji pokazali. Šel sem na trenško božjo pot, prehodil vso okolico trenško, povsod izpraševal po Jerici, pa nisem nikjer izvedel niti besedice.”
Matična je obmolknil. Jaka, ki je ves čas debelo gledal in poslušal, je zopet začel drezati z mezincem v svojo pipico, Bernard je pa vzdihoval kakor mlado hrastovo deblo, ki mu je sekira zasekala rane do mozga.
“Čemu to?... Čemu?... Rad bi vedel, zakaj je odšla... Jerica — Jerica zakaj?...”
Matična in hlapec sta skušala potrtega gospodarja potolažiti, pa se jima ni posrečilo. Matična je rabil sam tolažbe, kajti zavozljani in nesrečni, dogodek mu je v resnici segel globlje v srce, kakor je bilo na zunaj videti. — Po dolgem in mučnem molku je gospodar zopet pričel:
“Še enkrat bom šel sam v trenško okolico in vse še enkrat preiskal in po-
izvedel... Ne morem verjeti, da Jerice ne bi našli.”
“Če hočeš, grem s teboj, gospodar,” se je ponudil Jaka, ki mu je bilo prav tesno pri srcu.
“Boš težko kaj opravil,” je dvomil Matična. “Povspd sem bil, in ti gotovo ne boš natančnejši pri ppvpraše-vanju kot sem bil jaz.”
Žalostno so se ločili. Bernard je vstal in šel v drugo sobo in sedel za mizo. Na tleh je bila zibelka; v njej je spal otrok. Bernard je položil predse na mizo uveli šopek, ki ga je našel med obleko, zlati prstan, ki ga je prinesel Jerici z Bavarskega in robec, ki mu ga je dal Matična. Vse stvari so ga spominjale na Jerico in nepopisno žalostno mu je bilo v duši. Gledal je drobno stvarco in stokal kakor malo, nedorastlo dete.
“Da, Jerica, dobro si vedela: če se stare poročni poročni prstan, pomenja vedno nesrečo... Zdaj sem prepričan tudi jaz. Toda zakaj si odšla? Zakaj si pustila najin raj, Jelarjevino in odšla v tujino, ki ti bo mačeha?... Zakaj si mi potisnila v srce dvorezen nož?... Jerica, zakaj? Povedala nisi, kaj se ti je zgodilo...”
Stopil je k Jeričini omari. Ko jo je odprl in zagledal njeno obleko, mu je hotelo počiti srce. Posilil ga je glasen jok. Tako jokajo otroci. Hitro je zaprl omaro. Vrata so zaškripala; v zibelki se je zbudil Francelj. Bernard ga je vzdignil iz zibelke in si ga posadil na koleno. Deček se je veselo zasmejal in brcal z debelimi noži-cami od veselja. Z ročico ga je prijel za brke in se igral ž njimi. Očetu pa so še vedno lile solze, solze žalosti. Pobožal je svojega otroka in komaj slišno, pretrgano je šepetal:
“Ubošček moj!... Ne veš še, koga si izgubil... Kako se mi smiliš, revček, ko si brez matere!”
Deček je segel očetu v lase; brk se je bil naveličal. Skakal jc veselo na kolenu in se brezskrbno smehljal.
“O, Franceljček moj, ko bi znal že govoriti, bi mi povedal, zakaj naju je mati zapustila... V zadnjih trenotkih ti je gotovo povedala, zakaj odhaja. Saj te-je imela tako rada. Ni je matere, ki bi tako ljubila svoje dete, kakor je ona tebe...” — Potem je polju-boval ubogi oče svojega otroka in ga zibal v naročju tako dolgo, da je zopet zaspal. Položil ga je nazaj v zibelko in odšel vun.
Drugi dan sta odšla s hlapcem iskat izgubljeno ženo. Preiskala sta vse in dolgo ju ni bilo nazaj. Vse kraje, vse vasi, vsako hišo sta obšla, sledu ali glasu o Jerici nista našla nobenega.
Čez štirinajst dni sta se vrnila z večjo žalostjo v srcu kot sta bila odšla. Tri dni po tej vrnitvi je našel Jaka zjutraj, ko se je na vodnjaku u-mival odprto pismo brez naslova. Brž ga je nesel gospodarju. Bernard je odprl pismo, ga v hipu preletel, a ravno tako je spustil pismo hipoma na tla in glasno, kakor od strele zadet je obupno zakričal. Na listu so bile o-korne, velike poteze — Bernardu so bile neznane — in le malo vrstic, ki so se glasile tako-le:
“Jelar! Ne išči več svoje žene! Mučiš se zaman, ker je umrla. Hotela je, da ne izveš niti za grob... Neznanec.”
Nekaj časa je sedel Bernard tih in bled kakor zid. Naenkrat pa je skočil pokoncu in zavpil grozno — v srce
segajoče:
“O Jerica moja, kaj sem ti storil? ...Ali mi nisi zaupala?... Nalagali so te z izmišljenimi marnjami... in ti si
verjela?”
Posli so mirili gospodarja. Polagoma je res malo utihnil, a v prsih ga je peklo neznansko gorje. Celo dopoldne je tičal v svoji sobi in čmerno gledal predse. Med ljudi se ni pokazal. Mnogokrat je vzdihnil ves potrt: “O Bog, dobri oče njih, ki jih tarejo nadloge, pošlji žarek, ki bi vsaj malo razjasnil to temno skrivnost!... Čemu vse to? Odkod?... Kaj se je zgodilo in kako je prišlo?”...
In čez nekaj časa je zopet zastokal: “Torej končano... Izgubil, pokopal sem svojo srečo, svoje upanje, svoje vse... Ko ne bi imel otroka, bi tudi jaz najrajši legel in umrl...”
Opoludne se je glasilo z vaškega zvonika zvonenje Jerici v zadnje slovo. Ubrani so bili ti glasovi, a žalostni. Po vasi pa so krožile od ust do ust najrazličnejše vesti o izgubljeni— nesrečni Jerici. Nekateri so menili, da se ji je zmešalo in da je padla v prepad, drugi pa so zopet sklepali, da jo je kak lopov zavratno umoril in jo pahnil v brezdno, kamor še ni nikoli stopila človeška noga...
VI.
Pet let je minilo, odkar so Poljanci žalovali za mlado Jelarico. Petkrat je že od takrat otajal topli jug v dolinici zmrzlo ledeno skorjo in prav tolikokrat so se prožili velikanski plazovi z visokih sten nad vasjo. Že petič so se oblačili travniki v nov, zelen žamet, potresen z belimi lisami — cvetjem. Novosti, ki jih je seboj prinašal čas, so polagoma zbrisale spomin na Jelar-jevo Jerico. Na dogodku pa je ležala še vedno nerazjasnjena tema. Kljub vsemu prizadevanju še ni bil noben žarek posijal vanjo. Malokdo je še govoril o izgubljeni gospodinji.
V enem srcu pa je še vedno živel spomin svež in neizpremenjen: v srcu Bernardovem. Srčne boli prvih mesecev so se sčasoma nekoliko olajšale in se umaknile tihemu gorju, ki je žgalo zdaj bolj, zdaj manj v njegovih prsih. Od začetka je očital svoji ženi, da ga je kar tako, meni nič, tebi nič, (Nadaljevanje na 7. strani.)
NASLOVNIK
t.govcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod n-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in molkih oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S.	HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
WOLK VICTOR, 200Jd Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja iifkart
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Pro daja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Btulet St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. D« Mn last., 5438 Butler St
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
CMC. IB. Schuster
Young Building.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar,
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif. karte ter pošilja denar v staro domovino ve§t-no in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago,
Anton Nemanich & Son,
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio St.	JOLIET, ILL,
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA
Chicago Phone 2273
N. W. 416
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
---------N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.---__
IPiite “Elk Brand" ioivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slab« počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so	,
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
KOBBm

Daie zdrav olcvis, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.

Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da Tas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeodino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Rubite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.) zapustila iz bogve kakšnega vzroka, sčasoma pa so izginila ta očitaja. Pred njegovimi očmi je vstajala od dne do dne lepša podoba nesrečne Jerice. Tu-intam se je dobil kdo, ki mu je nasvetoval, naj se oženi drugič, a vselej je Bernard odločno zavrnil tak nasvet. Tudi če je umrla, je hotel biti zvest Jerici do smrti.
Na mestu, kjer je stala poprej stara, napolrazpadla kapelica Matere božje, ji je postavil v spomin lepšo in večjo. Tam se je bil zadnjikrat poslovil od nje, in kadar je šel mimo, se je vselej spomnil onega neveselega trenutka. , Bilo je prve dni junija zvečer. Je-lar je bil sam doma. V sobo je stopil Jaka, veliki hlapec.
“He, he! Vedno je tako: Kadar “divji volar” vrh grebena glasno tuli, se zgodi kaj posebnega, nenavadnega .. . Takrat, ko je izginila Jerica, je več noči zaporedoma grozno tulil.”
“Divji volar,” je bila visoka, navpik štrleča skala, stoječa vrh gorskega grebena, podobna okamenelemu možu. Ljudje so pripovedovali, da je živel pred davnim časom na planini volar, ki je storil mnogo velikih grehov. Kaznovala ga je božja pravičnost, in je oka-menel. Tako bo trpel na gorskem robu do sodnega dne. Mnogokrat se je slišalo ob viharnih večerih v vas zdaj žvižganje, zdaj zdihovanje, zdaj zopet votlo, obupno tuljenje. “Divji volar besni,” so govorili ljudje. “Rad bi se rešil trpljenja, pa se ne more... Zopet bo nekaj... Bog znaj, koga bo zadelo!” Vselej je pomenjalo veliko nesrečo, kadar se je oglašal okameneli volar. — Pravzaprav pa ni tulil volar; stvar je bila čisto navadna. V pečinah je bila namreč velika luknja, v katero se je zaganjal veter in povzročal razne glasove: zdaj je žvižgal, zdaj zdihoval, zdaj tulil — kakoršna je bila ravno vetrova moč.
Jaka je zopet pričel:
"Sinoči je “volar” ropotal, kakor že
dolgo ni. To ne pomenja nič dobrega. Stavim, kolikor hočeš, da je “volar” pel mrtvaško pesem — stari Piskovki.” “Je-li res tako slaba, kakor pravijo,” je prašal gospodar.
“Zelo slaba; mrzlica jo muči in trga jo po vsem životu, da jo hoče zlomiti. Večkrat se ji blede. Grozno bi bilo, če bi starka takoj umrla in kar tako...”
“Zakaj?”
“Ha, glej ga! Manjka nečesa Piskovki, zelo manjka... Pomisli, že pet let ni bila pri spovedi — tudi o Veliki noči ne! Vse prošnje, vsi opomini župnikovi nič ne pomagajo. Danes so se mudili gospod nad dve uri pri njej, noče pa o spovedi ničesar slišati ...Niti pogledala ni gospoda. V zid se jd obrnila in klela, saj veš, kako zna... Vstrepetali so gospod župnik in odšli. Boš videl, da bo umrla brez sv. zakramentov in šla gorka doli, da jo bodo pekli... Bog nas varuj!” “Jaka, moliti moramo, da ji bo dal Gospod milosti.”
Zunaj so se nenadoma začuli glasovi. Eno izmed Piskovih deklet je planilo skozi vrata in vpilo:
“Bernard, bodi tako dober in stopi malo k naši materi... Silno trpijo in venomer kličejo tvoje ime... Pojdi, morda se imata kaj pobotati!”
Jelar je vrgel suknjič čez rame in odšel. Ko je stopil pri Piskovih v bolniško sobo, je prestrašen hipoma obstal. — Starka je tičala vsa sključena v blazinah. Na obrazu ji je ležal strašen, uprav zlodejski izraz. Vilo jo je po vsem životu. Zdajpazdaj je planila pokoncu, stisnila pest, zaklela in zapihala kakor razdražena mačka. Iz ust so ji tiščale pene. Domači so stali okrog postelje, trepetali in šepetali molitve... Gospod župnik je bil zopet prišel, a prigovarjanje je bilo zastonj...
Bernard je stopil k postelji in rekel polslišno:
“Soseda, če vam bi mogel storiti kaj dobrega, bi me zelo veselilo...” Starka ga je pogledala s strupenim, škodoželjnim pogledom. Potem se je odurno zasmejala in siknila: “A, ti si prišel? Da bi me videl, ko bom odhajala, in se mi smejal?... O, nismo še tako daleč... Še moram živeti in gledati, kako h...č boža tiste, ki me tako prisrčno ljubijo... Tako dobro de, ko gledam... Ne bom še umrla, j ne. Nisem še sita tega gledanja... Igra se je zelo lepo pričela, lepo se ■tudi vršila, pa še ni končana... Zato ntoram še počakati... ha, hal”
Gospod župnik se je sklonil nad bolnico, jo prosil in rotil, naj vendar mi-L sli na svojo dušo, ker je že skrajni čas. Smrt bo prišla še danes.--------Piskov-
ka ga je divje pogledala, potem pa zavpila-
nisem storila..,. Kaj hočeš? Vse je res, do pičice resi... Pomagajte! pomagajte!... Zadavila, umorila me bo grdoba... Čakaj, le daj mel... Obe bova šli potem doli k vragu... haaal”
Besna starka se je stegnila, da je zaškripala postelja... Še malo globokega, votlega hropenja, še en divji krik — Piskovke ni bilo več... Njena duša je stopila pred večnega Sodnika...
S strahom in gnjevom pa s krvavečim srcem se je vrnil Bernard tisti večer domov. Jasno mu je bilo sedaj, da je v Jeričini tužni zgodbi imela tudi Piskovka svojo vlogo. Toda kaj se je zgodilo z Jerico?... Ali je bila umorjena? — Ni mogoče, ker so jo videli na ledniški planini. — Kaj ji je sicer naredila Piskovka? — Kaj? — Bernard si ni mogel odgovoriti na to vprašanje. "Čimbolj je premišljal, tembolj se mu je zdelo zapleteno. Spomini na nesrečno ženo so zopet oživeli in mu z novo, pomlajeno močjo začeli razjedati srce.
Žalosten je bil pogreb stare Piskovke. Ni stopal duhovnik pred rakvijo in tudi zvonovi se niso oglasili. Pokopali so jo “v mrzlem kotu”, na neposvečeni zemlji. S strahom so gledali ljudje ta pogreb in bali so se, da se ne bi povračal duh starke, ki je umrla zakrknjena, nespokorjena...
O Jelarjevi Jerici so zopet vstale govorice. Obče mnenje je bilo, da jo je bila Piskovka zvabila na kak samoten kraj in jo s pomočjo kakega lopova umorila... Tisti lopov je pisal pozneje Jelarju najbrž tudi pismo. Le tega si niso mogli razložiti, kaj je iskala Jerica na ledniški planini. Saj so jo tam videli pastirji vso potrto in žalostno. Ta uganka je ljudem mučila glave.
Bernard se po Piskovkini smrti nikakor ni mogel umiriti. Strašna star-kina smrt in še strašneje slike o Jeri-činem koncu so ga spremljale po vseh potih, koder je hodil. Večkrat je rekel Jaku, velikemu hlapcu: “Bog ve, kaj je morala ubožica vse prestati?... Ko bi se mi prikazala vsaj enkrat v sanjah, da bi jo prašal in bi mi povedala... Toda niti v sanjah se mi ne prikaže”...
Neko julijevo noč pa se je sanjalo Bernardu o Jerici... V snežnobeli o-bleki je prišla k njemu. Obraz ji je sijal kakor solnce in smehljala se mu je prijazno kakor spomladni cvet. Stopila j e 'bližj e in ga pobožala. Hotel jo je prijeti za roko, pa prikazen je nenadoma izginila skozi okno... Zdaj je zaslišal čudovito lepo petje... Cul je melodijo, ni pa razumel besedij.... Vzbudil se je... V sobi je bila tema. ničesar ni videl, a petje je slišal še... Bil je isti glas, kakor ga je slišal v sanjah — glas njegove žene... Vsedel se je na postelji, si pomel oči in prišel do prepričanja, da čuje... Ali je
bil res Jeričin duh?------Zopet je čul
petje... Zdaj je razumel tudi besede. Mehko, vabljivo so zveneli glasovi v gluho noč:
“Jaz dala sem šopek ti sladko dehteč, s srebrno bil žido povit je — ti dal si mi prstan, in v njem lesketal ognjenega kamenčka svit je.
Boječe sva segla potem si v roke, zvestobo sva si obljubljala: da močna in trdna bo najina vez, ah, močna in trdna ko skala.
Minilo je leto.. . In smrt je prišla, potrkala smelo na vrata...
Zvenela sem žlahtna ti rožica, v nebo je šla — dušica zlata.
V slovo pa tako naročila sem ti:
“Ne jokaj preveč in ne vzdiši!
Saj kmalu združila se bodeva spet tam gori v Očetovi hiši...
Ko prideš za mano, spoznala te bom po šopku — še neuvenelem — po zlatem obročku me ti boš spoznal in licu nebeškoveselem”...
Jelar je skočil s postelje. — Hotel je poklicati duha svoje žene. Morda bi mu odgovoril? — Stopil je k oknu in ga odprl. Slišal je, kako je spodaj nekdo zašepetal:
“Tiho, tiho!... Okno se je odprlo... Pojdi!”
“Čakaj malo!”
“Brž, brž! — Koraki se čujejo.”
Dvoje temnih postav je hušknilo čez travnik. Bili sta dve popotnici — pevki...
Ko se je Bernard zopet vlegel, čutil je v srcu neko sladko tolažbo. Zaspati ni mogel več. Zamislil se je v sanje, ki so bile tako lepe, tako mehke... In pesmica se je prilegala prav njemu... Kakor da bi popotnici vedeli... Kesal se je skoro, da ni šel za njima. Morda bi bil kaj izvedel?...
VII.
“Ne umrjem še... nočem šel... Pustite me pri miru!... Nebesa niso za-
®e. Tam se ne bi mogla smejati, da j Jerica...”
Ni mogla izpregovoriti stavka do konca. Nenadoma jo je stresli mrzli-Ca z vso silo. Vrglo jo je v postelji kakor žogo. Jezila se je in vpila, da 50 se okrog stoječi spogledovali od strahu.
'Kaj je to?... Črno postaja pred ^noj... ne še... nočem še... Jelar In' ne bi odpustil, tudi nočem, da bi ?*’!•.. Veseli me, kar sem storila... trahaha! Jerico sem dobro spravila... 'Dsolila sem ji juho in zdaj se ji zdi Preslana, hahaha!... Preslana haha! ■••Vrgla sem poleno, da sta imela oba dovolj!...”
^ osteklenelimi očmi se je starka ^gledala v nasprotni kot sobe in si-
s ^ ti si, Jerica?... Hu, bela kakor eg --- Stran!... Stran! Ničesar ti
Dan hoda od tirolske meje se razteza v bavarskem gorovju ob gorenjem teku reke Izare proti severu ozka stranska dolinica. Če bi hodil po neuglajeni stezi, ki vodi v dolinico, dve uri, bi prišel do podnožja mogočne gore, od vrha do tal gosto obrastle, ki dolino skoro popolnoma zapira. Z vrha gore se blešči božjepotna cerkvica, ki jo ljudstvo imenuje “Mati božja na Gori”. Vsako leto romajo k svetišču tisoči in tisoči potrtih in stiskanih iz gorenje Bavarske, pa tudi s Tirolskega. Posebno matere in žene romajo semkaj, ki imajo svoje može in sinove v tujini, da jim izprosijo pomoči in varstva nebeške Matere. Z vrha je lep razgled na vse strani. Mogočno se dvigajo veličastne gore, proti vzhodu se razprostirajo bleščeče ravnine, proti zahodu se smehlja radovednim očem več modrih jezer, proti jugu se vspe-njajo više in više obmejna gorovja, najprej temnozelena potem rjava, tem-
na, modra, dokler ti ne zapro pogleda sive stene naj višjih velikanov.
Bilo je zelo lepega popoldneva v drugi polovici avgusta. Iz cerkvice na Gori sta stopili dve ženski. Obe sta bili v slikoviti narodni noši in približno enake starosti. Nad trideset jima jih ne bi prisodil.	4
Prva je bila krepka in polna življenja, druga sicer leporastla, a zelo bleda. Globoka žalost ji je odsevala z obraza. Kljub temu je bila mnogo lepša in prikupljivejša kakor njena spremljevalka. — Ustavili sta se pred cerkvico in uživali krasni razgled, ki se je nudil njunim očem. Čez nekaj časa je spregovorila druga:
“Tilka, sediva malo! Zelo lepo je tukaj in v cerkvici mi je postalo tako lahko pri srcu. Ne veš, kako sem potolažena! Nebeška Gospa je uslišala moje prošnje.”
“Oh, Jerica, še jaz sem vesela, da ti je odleglo. Glej, sediva na ono-le klopico! Ž nje bova najbolj videli.” Vsedli sta se na klop. Govor je pričela zopet “bledica”. Bila je Jelarje-va Jerica s Poljan.
“Vse težave in nadloge bom morala pozabiti. Darovala sem jih Naši Ljubi Gospej.”
“Prav si storila. Mnogo lažje ti bo zdaj pri srcu. — Veš, Jerica, že po poti sem ti mislila nekaj povedati, pa sem ti pozabila. V cerkvi pa mi je zopet prišlo na misel: Kesam se, da sem šla zate na Tirolsko in ti prinesla novic in poročil.”
“Zakaj, Tilka,” je prašala Jerica začudeno.
“Zakaj? —• Ker ti nisem prinesla nikakega novega upanja in sem te s svojimi novicami le še bolj užalostila .Boljše bi bilo, da bi ne bila šla.” “Ne, ne Tilka! Zelo me je veselilo,*' da sem čez dolgo spet nekoliko slišala o svojem možu — ne — Bernardu, ki je še vedno vdovec, dasiravno misli, da sem umrla... Da se me še vedno spominja, da živi moj otrok, zdrav in čil, da na Poljanah ne govore nič hudega o meni — vidiš, vse to me je zelo, zelo razveselilo. Povem ti, Tilka, da sem ti nad vse hvaležna za tvojo ljubeznjivost. — Ne bi se te bila upala prositi, da pojdi v mojo domovino, ter skrivoma, po ovinkih, ne da bi mene omenjala, povprašaj, kako gre našim ljudem in kaj se je v petih letih, kar sem odšla, v domačem kraju vse zgodilo. — Nisem te prosila; ponudila si se mi sama! Tilka, tvoje ljubeznjivosti ne pozabim do groba... Kako naj ti jo poplačam, Tilka?”
“Kaj? Poplačaš? Desetkrat toliko sem ti dolžna kot ti meni. Kako bi se nam bilo godilo gori v samotni logarski hiši, ko smo vsi ležali bolni za vročico, če ne bi bili imeli tebe, ljuba moja ubožica? Umrl bi mi bil mož, umrla bi bila jaz, in ostali bi bili otroci sami — zapuščene sirote. Nisi se u-strašila neizprosne bolezni in si nam stregla kakor sestra — ne, kakor mati... Vidiš, Jerica mnogo sem ti že dolžna, in zate, dragica moja, prehodim še desetkrat daljšo pot, kakor sem jo takrat... Žalibog, da sem ti prinesla s svojega pota le novo žalost... O, Jerica, zakaj ti nisem prinesla sreče mesto žalosti?... Povedala naj bi bila raje: “Tadej je umrl; Bernard prihaja pote!” — A po Tadeju niti povpraševati nisem mogla, ker bi bilo spraševanje sumljivo in ljudje bi me bili gledali...”
Jerica se je užalostila, zato je poprosila svojo spremljevalko:
“Nehaj, Tilka, in ne trgaj mi srca! ...Na tem svetu zame ni več sreče... Da bi bila še kdaj srečna ob strani Bernardovi, na to ne smem misliti. — Ni moj mož! — — In vendar mi njegova podoba ne gre iz spomina — vsako noč se mi sanja o njem.”
Ko je Tilka videla Jeričino žalost, je pustila prejšnji razgovor. Pač pa ji je rekla:
“Pojdiva še malo v cerkev k nebeški Materi!... Potem se morava odpraviti proti domu. Daleč je. Danes bova šli do Smrečja, sicer bi nama bila pot jutri predolga.”
Šli sta v cerkev. Ko sta čez nekaj časa prišli vun, je bila Jerica živahnejša. Vendar je bila še zelo resna in je le malo govorila, ko sta stopali niz-dolu. Morda sta bili prišli komaj do polovice hriba, ko se je pot zavila. V ovinku je bila ravna, zelena trata in na trati klop. Prestrašeni sta obstali: Na klopi je ležal moški v tirolski na-| rodni noši. Obraz je imel obrnjen ‘ proti poti in klobuk mu je bil zdrsnil j z glave na tla. Moški je očividno trdno spal, ker ni nič opazil prihajajočih žensk. — Stopili sta še par korakov naprej. Jerica je zopet obstala in se stresla po vsem telesu. Naenkrat ji je šinila v glavo kri, da je bila rdeča kakor mak, a hipoma je zopet prebledela. Z obema rokama se je oprijela svoje prijateljice in zašepetala v veliki zmedenosti:
“Moj Bog, moj Bog! Je li mogoče! ...Moj mož — — moj Bernard! ■ Kaj naj storim?”
(Konec prih.)
4
Vroči poletni čas je najne-vameji za.
41 ostroke.
4 4 4
Ne pustite
4 Vaših malih, •J katere toliko 4 ljubite, oveneti
ter ji telesno uničiti vtem poletju radi
P BOLEZNI V VROČEM VREMENU.
Vsaki naj se varuje boleznij vročega letnega časa !
To je isti letni čas, v katerem človeško telo največ slabi, rsi glidje so izmučeni in življenski organi najpristopnejši raznim pogubelnim kalem bolezni.
Nihče naj ne čaka na zdravila do jutri, KATERA DANES POTREBUJE. Pišite
v slovenskem jeziku, ali pridite osebno takoj k našim svetovno znanim zdravnikom, kar Vam bode gotovo v korist ter Vas obvarvalo nevarnejih boleznij in posledic.
Prav nič ne stori kakšni so simptomi Vaše bolezni, kako slabo se počutite, ker TUKAJ ZADOBITE TAKOJŠNJO SIGURNO POMOČ.
Y Tisoči in tisoči so tu ozdravljeni, kateri so že
0 popolnoma obupali nad svojim zdravjem.
Pustite se tudi Vi od naših zdravnikov zdraviti!

fr
fr
fr
fr
fr
fr
I
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
u Vaše zanemarjenosti.
4 če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pišite v slovenskem jeziku kajti srečni bodete viditi jih zdrave in krepke ko dorostejo.
4 4 4 4
i
4 Wl^F* PošlJ'ite	15 centov poštnih znamk
za Dr. E. C. Collinsa znamenito knjigo “ČLOVEK,
NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano slovenskem jeziku, katera obsega 240 strani iz ka-4 tere bodete razvidili, kako ohraniti trdno zdravje in 4 kako izgubljeno nazaj dobiti.
4 4 4 4]
4 4 4
140 West 34th Street
4
4j	,	------
^	Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja.
4
4 URADNE URE: Dopoludne od 10-1, popoludne od 2-5, ob nedeljah in
fr
fr
fr
fr
4
Collins now Vork medical Institute
New York City,
prazni kih od 10-1. V torek in petek od 7-8 zvečer.

POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj n poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone iitj
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL. ! !
ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.ji
f.	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
£	dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
t Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba ' j ♦ točna.
Nr4/l#t*lAl*lA,tl4,*i A 1*1 A |*| A,»,A A	A A -A. A A A. A A A A ■«. A A A.S.AAA
▼	▼ V ▼’♦’v V ▼%* V ▼%*▼*»*▼%* ▼ V W V WV W VVVVVVVV W 'I' W
' * !
Hitra olajšba za glavobol.
Gotovo ste culi o mnogih praških zoper glavobol. Morda ste nekatere poskušali brez uspeha. Svetovali bi vam, poskusiti Severove Praške zoper glavobol. Ti vedno donašajo zadovoljiv učinek. Njihova izdatnost jim daje ime in ponosni smo na to. Če vas muči kakršnakoli glavobol, samo poskusite enega teh praškov. Cena 25 centov za škatljico, ki je v nji 12 praškov. Pri vseh lekarr§kih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
^WWSVAV.V.V.V.V.V.-.V.V.V.V.W.V.V.V.‘.V.W.W.V.V.VAW.V.‘.V.VAVVVV%%WWIA
[: Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. _______________________
j Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje reDtni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, m sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ...37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .... 2,048,214	K
Menice ......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj
’	blizo sedem milijonov kron.
,|AWVA\W.WV.VAV.,.,.,,V.,.VAVAV.V.VWA,,V,W.%\WWiV.V.WAV.,AV.,.VAFAWi



ZASTONJ
ta tiket za poulično karo.
Oglejte si zemljišče in sodite za se.
Ta tiket je dober za vas za vožnjo na kari sem in tje.
Ne pokažite ga sprevodniku na kari, temveč ga pokažite prodajalcu, ki vam povrne denar.
Odločili smo se, da razdelimo
STIRLING PARK
v lote, katere naj bi kupili delavci za urejevanje svojih domovanj.
Po teh mislih bodemo prodali
-------200 LOT-------------
ZASTONJ
zavarovanje
življenja.
Ako se vam primeri smrt ko ste le prvi obrok plačali, bodemo prepisali loto na vaše dediče brez nadaljnega plačevanja. Pomislite dobro stvar za vas in vaše drage.
v to štejemo tudi onih 25 lot le par korakov od poulične železnice.
Obroki: 50c na roko in 50c na teden.
Jamčimo.
Mi ne govorimo samo temveč jamčimo, da bodo lote vredne 10% več v
12 mesecih po kupljenju.

To zemljišče je ob cesti v Lockport na koncu Collins ceste, 10 minut hoda od jeklarne in nasproti to>
varne za mostove, ter ima najboljšo poulično karo vedno pri roki,
čist zrak, dobra voda a lote so suhe.
Prodaja se začne v nedeljo 18. jnlija 1909. ob 8. nri predpoldne
in se nadaljuje dokler se ne proda sleherna lota.
Razprodajalci bodo na zemljišču vsak dan od 8 ure zjutraj do 7 ure zvečer.
Vožnja na kari zastonj.
Vzemite katero si bodi karo in povejte sprevodniku, da izstopite pri Stirling Parku, plačati ne rabite
vožnje. Pridite in oglejte lote, če kupite ali ne. Ue stane vas nič.
Najlepša prilika, ki se je še kdaj ponujala.
Hranilnice
jamčijo le
3 odstoke.
Mi jamčimo
10 odstotkov
na ceni v 12 mesecih po sklepu pogodbe.
Zavarovanje življenja zastonj.
Briggs & Campbell, 422 Cass St.
Chicago telefon 2624 N. W. telefon 422
P. K. White, vodja.
Dobite Deed in
Abstrakt
ko ste plačali le eno tretjino imenovane kupne cene.