t* sek' j* jell. |cof AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN > IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 256 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 30, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. °oseve!t je prebral prvo v žrebanju novincev ?tevilka je bila 158, druga 192 itd. Oni, katerih £6vilke so bile prve žrebane, bodo prvi klicani. 30 n novem"3ra poklicala armada samo _ u>"00 novincev, do junija meseca pa 800,000. brJ KVOTA ZA OHIO BO 996 NOVINCEV in kralkovidnežev, pravi Roosevelt ITALIJANI GA OBMETUJEJO S ČEBULO Stimson je v g tahik j2Kt°nu potegnil prvo šte-Jfater- lene Posode, ki dolo- 1 1 bodo prvi klicani v aria rti en°letno vojaško slu-j Va številka je bila 158, ^Cl rl s""' H J , Vsa^ registriranec H|bornih okrajih v Zed. \\C imaj° to Številko, bo 'can . na nabor. Vojni taj- ^lirv" ^ izročil številko i, lkl1 Rooseveltu, ki jo je ^al. Računa se, da %',,.„ m°ž in fantov po de- %-'nik Ro°sevelt je ob ' , 1 sVečano izjavil, da CUCl; V b0d0Če . ' ostane izven voj-i^JP°mnil, da samo tisti, ^abko živi v miru se vso S v il <» Mrf" A m Ju" r" M tO je Štefan C' ceste-^Ž ni zbor bo zahte" iCr] Ve Ohio, da pošlje za t °v'ncev na 18. novem-tio? f a1(l i/' re'' tjo prišlo na ^ kakih 200 novincev, klic 2. decembra te Več- ozdaj poročil !ijf0,8?' lS0 bile žrebane ';ij:s]_. ki jih imajo na-%"fantje ' ardah: v, t/ f J ti V & m možje v R.W?- Varda ■Hp ' 1919 E. 37th St. VL^S E. "Cisek . 52nd St. 1390 E. 47th St. Joseph Kozma, 1738 E. 39th St. Tcny Launch, 1448 E. 53rd St. 23. VARDA Joseph Perusek, 1049 E. 71&t St. Joseph Mchorčič. 996 E. 64th St. Frank Bo.jc. 1184 E. 61st St. Anten Kasunič, 7510 Lockyear Ave. Edward Prijattlj. 6725 Edna Ave. John Zagorc. 1065 E. 66th St. Charles Samsa. 1049 E. 71st St. Ladislav Eržen. 1161 E. 74th St. Anthony Pink, 1153 E. 60th St. Lcuis Znidarsic. 1168 Norwdod Rd. William Ažman. 6501 St. Clair Ave. Prank Knafelc 6416 Carl Ave. Dr. Joseph Modic. 1033 E. 62nd St. J'ohn Svete 1180 E. 60th St. Austin Krzisnik, 5516 Carry Ave. Mike Bambieh. 1317 E. 55th St. John Pozah 998 E. 71st St Victor Vokac, 1202 Norwood Rd. Louis Mcdic. 6114 St. Clair Ave. Albert Gregoric. 1171 E. 74th St. Joseph Hegler, 7504 Myron Ave. Vincent Savnik. 7507 Aberdeen. John Kurilec. 7713 Lockyear. John Martincic, 7206 Hecker Ave. Charles Bartol. 6316 Carl Ave Prank Hiti. 1210 Norwood Rd. Joseph Champa. 1133 E. 67th St. Prank Godic. 1105 Norwood Rd. 28. VARDA Vincent Dedek. 10310 Reno Ave. Frank Mirtich, 3796 E. 114th St. Joseph Pastir. 11301 Revere Ave. Joseph Bradač. 10410 Reno Ave. 32. VARDA Melvin Azman, 877 E. 185th St Fred Vidmar. 16210 Huntmere Ave. Tony Novinc. 19211 Kewanee Ave. Mirko Makuc, 1208 E. 176th St. Victor Hrastar. 773 E. 154th St. Prank Cinkole. 14620 Sylvia Ave. August Lapuh, 15602 Holmes Ave. Rudolph Malečkar, 1550 E. 174th Stt Louis Zadel. 16018 Holmes Ave. LeRoy Lausin. 13621 Deise Ave. Francis Novak. 734 E. 155th St. Stanley Brodnik. 15704 Trafalgar Ave. Albert Pabian, 392 E. 161st St Frank Bogolin, 364 E. 161st St. John Jurglic. 15508 Daniel Ave. Konrad Šinkovec. 1213 E. 173rd Stt. Joe Koprivnik, 15913 Grovewood Ave. Stephen Horvat, 14510 Thames Ave. Cyrus Rovansek. 14910 Sylvia Ave. Joseph Novak, 793 E. 154th St. Victor Marolt. 14515 Thames Ave. Frank Zaller. 16015 Midland Ave Frank Opalek, 13405 Kuhlman Ave. Anthony Stefancic. 892 Rudvard Rd. Frank Pekel. 14114 Darwin Ave. 33. VARDA Prank Hočevar, 12601 Lena Peter Perusek. 11801 McGowan. Hc-nry Zakra.isek, 12905 Kirton. EUCLID Lcuis Hegler. 765 E. 236th St. John Petrencich. 20566 Tracy Joseph Klopovic. 21171 Goller. Rudy Nose, 19717 Lake Shore Blvd. Louis Starman. 785 E. 236th St. Prank Lopatich, 560 E. 200tth St. Andrew Pink. 21121 Arbor Ave. Frank Fatur, 850 E. 250th St. Stanley Stefancic. 231 E. 200th St Prank Umek. 164 E. 208th St. MAPLE HEIGHTS Joseph Breznikar, 5159 Miller Ave. Republikanci so stranka bojailjivtev, slabitev^AZta™1 land Pressa, Jack Roper, jo je pogruntal, zakaj je Italija vpadla v Grčijo. Mr. Roper ne vidi drugega vzroka kot, da je Mussolini dišal baje iz "zanesljivih virov," da nameravajo Grki odpreti restavrant v Albaniji. In da to prepreči, je Musso poslal 200,000 mož preko albanske meje v Grčijo. -o- ^IZPOVEDUJEJO, KAKO SE s, l°HLA KANADSKA LADJA 29. okt. ledelj So prišlo poroči- j. —- avijatičarji \ ' kanadsko ladjo "t^ Britain," ki je za-\ a Včeraj je pa dospele 59gpadno angleško pri-U i Potnikov in morna-50 Iz Berli- spustil po vrvi 60 čevljev z ladje doli v čoln. Ladja je bila bombardirana 60 milj od irske obale. 'do 150 Pogreša se pa oseb, največ od Ei H;?POvedujejo, kako so ^ obstreljevali la-in ,lcami» potem so se "'ii6ZaČeli metati na lad-l^iSel boiTllje. Ladja je čoi1MH goreti. Vneli so se n^^a eni strani ladje, '°sta] VSe ženske in °t" 'e ž°lne in kolikor je ^ l4C°lne še drugih oseb. m°ž posadke je pa ker ni bilo prosti J čol„ih Ti so zače- spls \ji ufi'ega lesa. rešePriP°vedujejo, ka-^ 11 H mesecev stari s ' Nek mornar si ga Roosevelt je naprošen, naj posreduje za mir Washington, 29. okt. — Demokratska senatorja, Wheeler iz Montane in Johnson iz Colo-rade, sta apelirala na predsednika Roosevelta, naj zastavi svoj vpliv, da se doseže premirje v Evropi. Senatorja mislita, da bi bil zdaj pravi čas za predsednika, da poskuša doseči premirje, ko se je vojna potegnila v južno vzhodni del Evrope. "Ako pride zdaj do premirja, bi bila edina pot ,da se izognejo Zed. države vojni," je rekel Johnson. Wheeler je pa rekel, da bo nadaljevanje vojne imelo '"1 i^Paj splave iz vrat eno gotovo Posledico in ta je, da bo zavladal komunizem nad Evropo. New York. — V ognjevitem kampanjskem govoru, ki ga je imel predsednik Roosevelt v New Yorku ,je udrihal po svojih nasprotnikih, ki so v kongresu glasovali v rekordu sabotaže. Označil je svoje republikanske nasprotnike kot bojazljivce, slabiče in kratkovidneže v mednarodnem in obrambenem polju. Zdaj, ko so pritisnjeni ob zid, je rekel Roosevelt, pa vpijejo, "da je Rooseveltova administracija zavlačevala oborožitev Amerike, toda Roosevelt je dokazoval iz kongresnega zapisnika, da če bi bila republikanska stranka v moči leta 1938 in 1939, bi bili predlogi za povečanje naše mornarice in zračne sile temeljito poraženi. Rooesvelt je obdolžil republikanske voditelje v kongresu, da so igrali politiko z narodno obrambo v letih 1938 in 1939 in da se igrajo politiko z narodno varnostjo celo še danes. Dalje je obdolžil Roosevelt republikance, da so se v zraku sprevrgli in začeli zagovarjati nekaj, proti čemer so bili prej. To se zlasti tiče oblasti, ki jo je dal kongres vladi, da sme zaseči tovarne, katerih lastniki bi se proUvili,,.....izdelovati naročila, za govarjali idejo. / Citiral je izjav® republikanskih senatorjev kot je Taft iz Ohio, Vanderberg jZ Michigana in drugih, ki so vijdno vpili, da je naša obramba dovolj močna, zdaj pa prav ti zopet vpijejo, da je "Roosevelt zanemaril oborožitev dežele." Roosevelt je apeliral na ameriški narod, naj v tej uri preizkušnje ne izroča vodstva v roke neizkušenim ljudem, anrpak naj izvoli administracijo, ki .se je vedno poganjala,; za mir. Roosevelta, ki je napravil z avtom 70 milj dolgo vožnjo po New Jersey in newyorskih predmestjih, je pozdravilo več kot 1,000,000 ljudi. Toda zdaj se je tudi prvič zgodilo, da so, metali proti njegovemu avtomobilu limone in čebulo. To; je priletelo izpred dveh italijanskih restav-rantov v Brooklynu.f Toda nobena teh "tarč" ni zadala. I)ve italijanski dekleti je policija prijela, Mary D'Arbe in njeno sestro Italic. Tukaj se je videlo, kako Italijani sovražijo | Roosevelta. Ko so pripeljali dekleti na policijsko stražnico in ju obdolžili, da sta metali jajca, ;na predsednika, se je ena zanič-ljivo odrezala : "Ne, nisva metali jajec, ker In tu- narodno obrambo. Republikanci so bili sprva zoper to, toda ko je ni bilo niti enega pri hiši. narod to zahteval, so se takoj tu- di bi za tega človeka ne di pridružili republikanci in za- proč eno samo jajce --o- vrgli V' hrb et in se potem * Za danes napovedujejo mrzle je vreme, a jutri bo zopet gorkeje. Rusija bo držala roke proč od Balkana Moskva. — Sovjetska vlada pazno zasleduje prodiranje italijanske armade v Grško, toda z ničemer ne izda, da namerava posredovati. Radjo poroča o najnovejših dogodkih, toda brez komentarja vlade. Pri zunanjem komisarju Molotovu se je zglasil turški poslanik, toda ničesar ni znanega o čem sta govorila. Nevtralni opazovalci trdijo, da sta Nemčija in Italija obvestili Rusijo o vpadu Italije v Grčijo in ker Rusija ni napravila dozdaj nobenega koraka glede tega, se ga tudi v bodoče ne pričakuje. Rusija samo čaka, v koliko bodo ogrožane njeni interesi v črnem morju s tem najnovejšim sunkom osišča na Balkan. -o- Španski letalci gredo študirat v Anglijo Madrid. — španska vlada javlja, da bodo odšli v torek trije častniki španske letalske sile v Anglijo, kjer bodo proučevali bojevanje angleških avijatičar-jev. še vedno ni znano, kakšno pot bo zavzela Španija v sedanji vojni. V zadnjem sestanku med Hitlerjem in generalom Fran-com je Hitler zahteval, da se dovoli prehod nemškega vojaštva preko španskega ozemlja, da napade Gibraltar. Toda španska vlada v ničemer ne kaže, da bi ne ostala nevtralna še nadalje. -o- Burton za Willkiea Od četrtka naprej bo župan Burton, ki kandidira za zveznega senatorja, porabil ves preostali kampanjski čas, da bo agitiral za predsedniškega kandidata Willkiea. Istanbul bo padel do 1. decembra, pravita Hitler in Mussolini Belgrad. — Nevtralni diplomati so mnenja, da bo Nemčija napadla Turčijo skozi Romunsko in preko Bolgarije, kakor hitro dobi Italija v Grčiji trdna tla. V Bolgariji je že polno nemških avijatičarjev in dnevno prihajajo nemška letala. Vse to se pripravlja za napad proti Turški. Glavni cilj Hitlerja in Musso-linija so Dardanele in določila sta, da mora pasti Istanbul (Carigrad) do 1. decembra. Vpad Italije v Grčijo je bil izveden samo zato, da se zavaruje nemški armadi desno krilo, ko bo začela prodirati iz Romunske preko Bolgarije v Turčijo. Jugoslavija je ukinila vse vojaške dopuste in napeto pričakuje nadaljnih dogdkov. Značilno je to, da Italija ni udarila preko jugoslovanskega ozemlja proti grškemu pristanišču Salohiki, kar bi ji bilo bolj pripravno kot pa preko Albanije. To da domnevati, da se bo bojna vihra izognila jugoslovanske zemlje. , -o—- Delniška seja V soboto 9. novembra se bo vršila delniška seja delničarjev Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave. Seja je prestavljena od 4. sobote v mesecu. Delničarji in zastopniki društev naj to vpoštevajo . Ilirija se zahvaljuje Tem potom želi izreči pevski zbor Ilirija najtoplejšo zahvalo za tako lepo udeležbo nedeljskega koncerta od strani občinstva. Zbor obljublja, da bo tudi vnaprej skušal storiti vse, da bo vreden upoštevanja od strani naroda. NOVI GROBOVI Mike Dotlich V torek popoldne je nagloma preminil za srčno kapjo Mike Dotlich, stanujoč na 1139 E. 60th St. Tukaj nima sorodnikov. Rojen je bil v Planicah, okraj Bjelovar na Hrvatskem, kjer zapušča hčer Julijo in več sorodnikov. Tukaj je bival 27 let ter je bil član društva sv. Josipa, št. 99 HBZ in društva Rade Njegoš, št. 4014 IWO. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. Frank Globokar V torek zjutraj je preminil po dolgi bolezni Frank Globokar, po domače Pavlov France, star 60 let, doma iz vasi Fužine, fara Zagradec, odkoder je prišel sem pred 36 leti. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in društva Slovenec, št. 1 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose, rojena Mustar, hčeri Pauline in Nellie, poročena Kužnik ter sina Filipa, bratranca Josipa Mačerol. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 11210 Revere Ave., pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj počiva v miru. preostalim naše sožalje. --o- Registracija trgovcev Surplus Marketing Administration, vladna agencija za razdelitev živeža, ki bo začela izdajati v Clevelanclu na 4. novembra živilske znamke, prosi, naj se trgovci registrirajo v uradu omenjene organizacije, drugače ne bodo mogli dobiti denarja za živilske znamke. Dozdaj je registriranih samo kakih 1,900 trgovcev, dočim se jih je pričakovalo kakih 4,500. Začenši s prihodnjim pondeljkom bo kakih 30,000 družin v Clevelandu, ki so na relifu, kupovalo živila samo z živilskimi znamkami. Te znamke so prav tako dobre kot gotov denar, toda izmenjati jih more samo trgovec, ki je registriran. Urad se nahaja na 206 Standard Building, telefon CHerry 0825-26. Trgovci lahko pokličejo urad po telefonu in poslane jim bodo registracijske karte, katere je izpolniti in poslati nazaj. -o- Za hitrejšo registracijo Justični oddelek vlade iz Washingtona nas prosi, naj objavimo, da se je dozdaj registriralo okrog 65% nedržavljanov. Ker bodo pošte za božični čas zelo zaposlene, se prosi one, ki se morajo registrirati, naj to store čim prej in naj ne odlašajo do zadnjega trenutka. V bolnišnici V St. Lukes bolnšinici se nahaja Mrs. Silbitzer iz Reno Ave., kamor se je morala podati na operacijo, želimo ji, tla bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domOv. Italijani so predrli grško obrambno črto po 30 urah boja Po srditem boju so italijanski bersaglieri napravili luknjo v grški liniji, nakar se je vsula laška armada skozi odprtino. Nad en milijon nemških vojakov čaka v Romuniji za pohod, če bo šla Turška na pomoč Grčiji. Rim, 29. okt. — Italijanski bersaglieri, ki jih smatrajo za cvet italijanske armade so v južni Albaniji po srditem boju, ki je trajal nad 30 ur, predrli grško obrambno linijo in se vsuli nato na grško ozemlje. Tako trdijo poročila iz Tirane, presto-lice Albanije. Skozi odprtino so šle najprej motorizirane čete s strojnimi puškami, tem so sledile z muni-cijo obložene mule in gorsko topništvo, nato je pa sledila pehota. Poročila tudi zatrjujejo, da prodirajo Italijani tudi južno ob obrežju Jadranskega mroja in da so zasedli že več grških otokov. Vesti zatrjujejo, da so Italijani zasedli grški otok Krf, dočim druge vesti trdijo, da so tudi Angleži izkrcali tam svoje čete, in da se bi,jejo tam vroči boji za posest otoka. V tem pa zbira Nemčija vojaštvo na balkanski fronti, da podpre italijansko invazijo na Grško. Baje ima Nemčija 70 divizij v Romuniji, to je do 1,100,-000 mož. S tem bo Hitler takoj marširal preko Bolgarije v Turčijo, čim bo šla slednja na pomoč Grški. Angleško brodovje in zračna sila se pripravlja, da bo branila važno grško pristanišče Salon i-ki. če osišče prehiti Angleže in zavzame to pristanišče, bodo s tem zaprte Angliji vrata v Balkan. Načrt rimsko-berlinskega osišča še zdaj ni povsem jasen, toda splošno se sodi, da nameravata Hitler in Mussolini udariti na angleške postojanke v Sredozemlju iz treh front: iz Grške in Turške proti Suezu, italijanska armada v severni Afriki bo tudi začela s prodiranjem proti Suezu, a v Španiji bodo nemške in italijanske čete napadle trdnjavo Gibraltar. Medtem pa vse napeto čaka, kaj bo napravila Turčija. Ta pa čaka in opazuje, če bodo mogle grške čete s pomočjo angleških adij zadržati prodiranje Italijanov. Pogodba med Anglijo ii; Turčijo, ki je bila sklenjena 19. oktobra 1939, veže obe državi, da gresta druga drugi na pomoč, če je ena ali druga napadena. Toda Turška si je pridržala pravico, da ne gre v boj, če bi se morala s tem zaplesti v vojno z Rusijo. Zato zdaj tudi Turčija čaka, kaj bo storila Rusija glede novega balkanskega problema. Jugoslavija motri položaj fielgrad, 29. okt. — Dasi je Jij&Oslavija vznemirjena radi najnovejših dogodkov okrog nje, psi se vlada vzdrži vsake izjave glede italijanskega vpada v Grčijo. Premier Cvetkovič, vojni minister Nedič in turški poslanik so se danes posvetovali z regentom Pavlom o položaju. Grški poslanik se je dve uri razgo-varjal z zunanjim ministrom Vladni krogi še vedno pričakujejo, da bosta Nemčija in Italija zahtevali od Jugoslavije, da dovoli prehod nemškim in italijanskim četam. V tem slučaju, kot se zatrjuje, bo tudi Jugoslavija v vojni. Jugoslavija tudi pazno zasleduje gibanje v Bolgariji, ki obeta biti nevtralna, toda vsakdo ve, da je naklonjena rimsko-ber- Markovičem. Ministrski pod-Minskemu osišču in da bi brez na predsednik dr. Maček se je po svetoval vse popoldne z ministrskim predsednikom. Na meji ob Albaniji je vse mirno in tretji kor, ki leži tukaj v postojankah, ni dobil nobenih izrednih povelj iz Belgrada. daljnega dovolila Nemčiji prehod njene armade proti Turški. Poveljnik orožništva je ukrenil vse potrebno, da zaduši v kali vsake proti-italijanske demonstracije, da tako ne dobi Italija vzroka pasti v deželo. Napadi na London nadaljujejo London, 29. okt. — Včeraj čez stvo. Toda kot trdi poveljstvo, dan in tekom noči so Nemci neprestano napadali London in druge kraje po Angliji. Brez števila bomb so vrgli včeraj Nemci na London. V zadnjih 24 urah so Angleži sklatili Nemcem 22 letal, kot poroča letalsko povelj- so angleški avijatičarji tako vneto zasledovali nemške bombnike, da se jim je samo nekaj posrečilo doseči London. Angleški bombniki so pa poleteli zopet nad Nemčijo in bombardirali Hamburg, Bremen, Kiel in Emden. Delo Rdečega križa Preko 7,000 lokalnih patrioti-činh žen in deklet, ki pomagajo Rdečemu križu, je v zadnjih treh mesecih izvršilo zelo mnogo raznih potrebščin. Tako so te požrtvovalne žene in dekleta izgotovile 14,446 raznih kosov obleke, 294,369 obvez in 916 kompletnih zavojev, po 20 v vsakem. Vse to se bo poslalo v pomoč Angliji. ¥ bolnišnico Frank Stopar, po domače Jurk iz 11508 Gray Ave. se je mol*al podati v svrho zdravljenja v Glenville bolnišnico. Prijatelj1! ga lahko obiščejo. Radi društvenih zadev Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7 ur0 v spodnjih prostorih šole Sv. Vida v svrho društvenih zadev. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 _Posamezna številka, 3e SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 1909, at the Post Office at 83 No. 256 Wed., Oct. 30, 1940 Zakaj smo za Roosevelta V osmih kratkih letih je Rooseveltova administracija vzpostavila ekonomsko stališče ameriških delavskih slojev tako, da smo prišli do dobe, ko se je pričela republikanska obljuba o kokoših in avtomobilih bolj in bolj uresničevati. Pričela se je uresničevati obljuba glavarja rimsko-katoliške Cerkve, da je potreba bolj enakomerne razdelitve svetskega bogastva. Do tega je moralo priti in bo moralo tudi v bodočnosti iti tako naprej, dokler ne bo prišlo vsaj kolikor mogoče do idealnega zbližanja in udejstvitve. Zgodovina enega stoletja nam izpričuje, da je možno do tega priti samo po dveh potih: ali po poti miru, ali potom nasilja. Evolucija se mora izvršiti, kajti suženjstvo je moralo biti odpravljeno. Seveda, vladajočemu kapitalu v gotovem oziru ne moremo zameriti, ako se ne more kar čez noč prilagoditi in se udati novim razmeram, novemu duhu, ki preveja ves svet. V svoji stari ,privajeni oholosti bi kapital skoro raje riskiral vse, samo da bi še nadalje obdržal moč v rokah, pa četudi bi prišlo do krviprelitja. In vprašajmo se: Da se je depresija nadaljevala morda še leto ali dve, do česa bi bilo prišlo? Kdor ni bil še nikdar lačen, si ne more predstavljati, kaj je prazen želodec, niti ne more vedeti, do česa vsega je človek s praznim želodcem razpoložen. Iz tega kaosa nas je rešil Roosevelt,'čeprav je i on samo človek in podvržen napakam in pogreškom, kakor je sleherno človeško bitje. Tedaj, na tem križpotju, smo potrebovali človeka, ki naj nas kot najvišji predstavnik civiliziranega naroda vodi po poti miru, a ne po poti krvi. Kakor v notranjosti, tako si želi ameriški narod tudi na zunaj miru. Kakor nismo hoteli leta 1932 doseči izbojlšave lastnih gospodarskih razmer potom nasilja, po zgledu Troc-kija in Stalina, ravno tako se ne želi ameriški narod udej-stvovati v svetovni politiki potom nasilja in krviprelitja. Amerika je bila vedno dežela, do katere so se zatekali tlačeni in zatirani. Vedno je bila simbol svobode. Ali naj sedaj poverimo vodstvo te naše dežele ljudem, ki so se nekdaj tako okrutno igrali z nami in nas držali v ekonomski sužnjosti? Kdo se ne spominja, na kak način so se vršile delavske stavke še pred par desetletji? Kdo se ne spominja, kako je še pred par leti republikanska garda in tudi nekaj somišljenikov kapitala na demokratski strani storila vse, kar je bilo le v nje moči, da se zavrže in odpravi vsako stvar, ki je bila predlagana, a je bila v korist delavstva ? Kdo se ne spominja, da so republikanci še pred par meseci in tedni glasovali proti vsakemu predlogu, ki je bil v korist obrambe in zasigu-ranja svobode ameriškega ljudstva? Vzemite v roke nemške časopise in videli boste, kako z veseljem je Hitlerjevo časopisje pozdravljalo vsako tako glasovanje republikancev. Mar ni getovo, da je ravno vsled Lindberghovega poročila prišlo do tega, da se je sklenil monakovski pakt? In mar ni še danes Lindbergh "ponosni" lastnik Hitlerjevih odlikovanj in da se senči v Hitlerjevi milosti? Taki ljudje nam hočejo danes povedati, za koga naj volimo v prihodnjih predsedniških volitvah. Taki ljudje danes vpijejo proti tretjemu terminu, sklicujoč se na tradicije. Seveda, tradicija, dokler je njim v korist. Borba republikanske strani proti tretjemu terminu predsednika Roosevelta, borba, v kateri sodelujejo tudi nekateri predstavniki in pajdaši ameriškega kapitala, ki so sicer drugače nosili znake demokratov, ni borba proti tretjemu terminu kot taka. Ameriški kapital se dobro zaveda, da je prišla zadnja ura njegove moči tisti trenutek, ko bo predsednik Roosevelt izvoljen še za nadaljna štiri leta. Po Ronseveltovih činih zadnjih osem let je očividno, da bo v prihodnjem terminu odločeno za vedno, da-li naj vlada kontrolira kapital, ali naj kapital kontrolira vlado in vse, kar ta vlada predstavlja. Od katerega načina zavisi mirno ekonomsko življenje delavskih slojev, to naj odloči delavec sam. Enakomerna razdelitev dela in jela na eni strani, kratke prosperitete in tem sledeče depresije na drugi strani, ali more biti še kak dvom, kam naj se delavec odloči? Od. delavca zavisi mali obrtnik, trgovec itd. Denar ni bil postavljen zato, da se kupiči v enem kraju in na enem mestu, pač pa zato, da je v neprestani cirkulaciji in da ima od njega enake koristi vsakdo enako, kajti vsi smo, ali morali bi biti bratje. Vpitje radi trošenja je vpitje samo onega, ker sam ne more do kupa. Najbolj pa vpije utiliteta, Wall Street in vse, j kar je ž njimi v zvefei. Časopisje, radio, vse so vpregli v upa- J nju, da se rešijo še v zadnji minuti. Nič jim ni sveto. Delo-1 dajalci so že pričeli groziti, ne direktno, da se razumemo, | ker greben jim je bil vendar okljuvan v zadnjih osmih letih. Po svoji taktiki neprestano vpijejo po zvočnikih, da se človek nehote domisli, da prav tako vpijeta tudi Hitler in Mussolini. Vpijejo, sklicujoč se na tradicije proti vsakifni diktaturi, sami se pa poslužujejo takih metod, kot se jih je če kdaj posluževal kak propadajoč diktator. Hočejo nam vni-liti človeka, ki je vedno živel v utilitetah, ki je bil vedno hlr-pec kapitala. Ta nam hoče v njih imenu povedati, da nas je Roosevelt upropastil. Ta nam hoče povedati, da je proti vsemu, kar je bilo storjenega dobrega za delavca. Ta nam obljublja nebesa na zemlji, a v vsem svojem vpitju ni niti še besedica črhnil, kako bo on spravil nebesa na zemljo. Boj bo kmalu zaključen. Kmalu sč bo vrnil mir v zvočnike naših radijev. Odločilno besedo v tem boju bo imel ameriški delavec. Ameriški delavec bo 5. novembra izrazil svojo voljo, ali hoče imeti zasigurano bodočnost obstoja zase in za svoje otroke. Naš časopis je vedno stal na strani delavca, ker smo i sami delavskega stanu. Kakor je sleherni delavec občutil "blagostanje" kapitalistične diktature, tako jo je tudi naš časopis kot narodna ustanova. Naš narod mora imeti mir, ker ljubi in se zaveda svobode. Danes, ko se vrši boj med demokracijo in tiranstvom, danes, ko gre za svobodo ali za-sužnjenje, danes kakor vedno od svojega obstoja je Ameriška Domovina na strani onih, ki predstavljajo demokracijo in svobodo, demokracijo in svobodo tukaj in v inozemstvu. Tretji termin ali ne tretji termin, demokracija in svoboda sta nam najvišja ideala. Tretji termin predsednika Roosevelta bo v tem znamenju. V tem znamenju se bomo borili in trdno stali, kajti, da vzkliknemo z slehernim trezno mislečim delavcem: To hell with tradition if I lose my LIBERTY! Parade v slikah ti'm j Na zadnji predstavi premikajočih slik, katere je zadnjič kazal naš požrtvovalni narodnjak, gospod Anton Grdina, smo bili nekateri razočarani, ker nismo videli parad, kakor je bilo omenjeno, da se jih bo kazalo, če bo čas dopuščal. Nevest in ženinov ni bilo ne konca ne kraja, ura je pa podila ■kazalca naprej že čez enajsto uro. Bilo je potem že prepozno, da bi se kazale parade in pa lepi kraji, katere je zadnji mesec obiskal gospod Grdina. Toda gospod Grdina, ki je bil že od nekdaj zelo postrežljiv in prijazen do vseh, je še tisti večer obljubil, da bo v kratkem naznanjena druga predstava, pri kateri se bo pa kazalo lepe parade takoj v začetku programa. In to bo nocoj v sredo večer dne 30. oktobra V šolski dvorani sv. Vida. Dalje sem brala v naznanilu gospoda Gr-dine, da bo šel dobiček tega večera v dobrobit cerkve. Torej namen je plemenit in kaj takega ne more vsak darovati kar zastonj razen mož kot g. Grdina, kateri rad stori drugim dobro. Vsi vemo, da slike stanejo mnogo denarja (in to vemo še pesebno tisti, ki smo že imeli s temi rečmi stroške) in nekdo mora za to plačat. Seveda gospod Grdina je tiste vrste mož, ki deluje za blagor naroda ne glede na izdatke ali delo in za njegovo plemenitost smo mu vsi iz srca hvaležni. Kdor tega velikega dela noče videti je pomilovanja vreden človek. Toda teh je gotovo le malo in so le peredkoma tu in tam kakor trnje na debelcu najlepše vrtnice. Torej kakor ni najlepša cvetlica "vrtnica" brez vbod-ljajev, tako ni tudi človek, ki daje drugim lepe stvari za užitek brez prijatelje, ki se kaj radi bodejo s škodoželjstvom. Toda gospod Grdina, narod je z vami in vaše delo bo ostalo vedno neprecenljive vrednosti med nami. Kdor dela, tisti je kritiziran, kdor pa nič ne stori, ga pa tudi drugi ljudje pustijo pri miru. Najbolj meden med nami ste pa Vi, ker tudi največ delujete za narod. Torej Bog Vsm plačaj! Mi pa se odzovimo vabilu g. Grdine in posetimo predstavo v sredo 30. oktobra, da uživamo tudi v jeseni kar smo občudovali v lepih sončnih časih to poletje. Na svidenje! Albina Novak -o- Okrajni inženir John 0. McWilliams Še nekaj dni in volivne koče se bodo odprle in volitve vršile. Volili bomo nekatere javne uradnike za dobo dveh in zopet druge za dobo štirih let javne postrežbe. Med okrajnimi uradniki ,ic važno mesto okrajnega inženirja, katero mesto sedaj upra- žnice št vlja zmožen demokrat, John O. McWilliams. Pod njegovo administracijo se je izvršilo veliko cestnih projektov, kateri bodo koristili še poznim rodovom. Inženir John O. McWilliams je dovršen mojster v svojem delu ter velik prijatelj delavskega sloja. Za časa njegovega uradovan ja so se okrajne ceste v vseh ozirih izboljšale in odprle pot .avtomobilskemu dren ju po mestu. Točno in hitro izvršeni cestni načrti so omogočili, da je okraj dobil velik del stroškov za gradnje cest v okraju od federalne vlade ter s tem prihranil davkoplačevalcem v Cuyahoga okraju. V uradu John O. McWilliams-a je za časa njegove administracije v uradu in na cestnih projektih zaposljenih več Slovencev. Sicer vsled naše demokratske lojalnosti in naše politične moči bi bili mogoče upravičeni do še par del več, toda vsem je težko ustreči, ker je bilo med časom brezdelja na deset tisoče brezposelnih. Smelo pa lahko trdimo, da njegov urad nam je bil v vseh ozirih naklonjen in nudil v danih razmerah najboljše. Dolžni smo mu za one, ki so delo dobili in v njegovem pod-ročju delali, hvaležnost, katero lahko izkažemo na ta način da mu damo 5. novembra naš glas in mu pomagamo do izvolitve. S tem, če bo ponovno izvoljen smo gotovi, da bomo ohranili kruh mnogim družinam, ki delajo pod njegovim nadzorstvom. Mr. John O. McWilliams je mož dovršenega znanja, dober administrator, pošten javni uradnik in delavsko čuteč človek, zato ga Slovenski demokratski klub 32. varde toplo priporoča v izvolitev. Slovenski demokratski klub 32. varde bo imel v pondeljek 4. nov. velik politični shod v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer bo Mr. John O. McWilliams govornik. Pridite in spoznajte se žnjim. Joško Penko, predsednik. __-o—-- Podružnice Slov. moške zveze v Clevelandu ker so vse te podružnice tu v Clevelandu. Razume se, da oddaljenih podružnic ne moremo pričakovati k temu delu, da se pa prav razumemo, naj vam povem, da je bilo sklenjeno, da se bo ves morebitni preostanek ali pa izguba delila na vse podružnice enako, ker je to prireditev celotne organizacije. Mogoče bo katera izmed podružnic temu ugovarjala, ali pa morda posamezni član, ampak tu je tako, dragi člani, da ni nobenega vprašanja in to kar pričakujemo od vas je malenkost. Saj pričakujemo, da storite vsak samo svojo dolžnost, ali vsaj toliko kolikor je kateremu mogoče. Vsak naj stori malo, pa bo veliko narejenega. Vsak naj se zaveda, da to ne boste delali za nikogar drugega kakor sami zase. Zavedati se moramo kot člani iste organizacije, da delujemo skupno, pa naj bo že tukaj ali pa kje drugje, kot člani SMZ moramo delati vsi za enega eden za vse. ičie bomo tako delovali, bomo gotovo napredovali. Kakor sem že rekel, dolžnost sodelovati je nas vseh in nikar vedno vse zvračati na odbor, češ bo že naš odbor naredil. Odbor bo že naredil vse kar bo v njegovi moči in skrbel, da bo vse tako urejeno, da bo nam vsem v korist. Skrbel pa bo tudi, da bodo naši člani, prijatelji in znanci tudi zadovoljni. Skušnje me uče, cla je navadno tako ,da tisti, ki bi radi pomagali ne morejo, a tisti, ki bi pa lahko pomagali, pa nočejo. Zato vas prosim člani, da delujemo vsi skupaj in brez izjeme vsi, ker pri organizaciji imamo vsi enake pravice, zato pa imamo tudi vsi enake dolžnosti. Zato pa delajmo skupaj kot eno telo. Lahko si predstavljate kako bo vse veselo, ko se bomo sešli skupaj 12. januarja. Z veseljem si bomo drug drugemu stiskali desnice in se pozdravljali kot člani ene družine. Odbor se tako vneto pripravlja za to prireditev, da bo taka, kakršne še nismo imeli. Sedaj sem vam samo malo opisal o tem, prihodnjič pa boste še kaj več slišali. Pojasnil in opisal vam bom vse priprave in kaj vse bo na tej naši prireditvi, a sedaj tega ne morem, ker ša sam ne vem vsega, kajti program še ni narejen do podrobnosti. Vse novice boste čitali v našem glasilu, Ameriški Domovini. Končno pa bratsko pozdravljam vse članstvo naše Slovenske moške zveze in vam polagam na srce, da vselej imejte pred očmi napredek in koristi našega članstva in naše organizacije. Joseph Hočevar, odbornik. Zamenjal jo je Ko je žena predsednika Zedi-13jenih držav Calvina Coolidgea po smrti svojega moža odpotovala v Evropo, se je bala, da jo bodo kot ženo bivšega predsednika ljudje nadlegovali s svojo radodarnostjo. Njena prijateljica, ki jo je spremljala, jo je tolažila, da ne bo tako hudo in res ni bilo. Ko so bile namenjene -v neko italijansko mestece, so jim sporočili, da jima nameravajo prirediti svečan sprejem. Ko sta prišli v hotel, ju je ravnatelj pričakoval, se globoko priklonil in rekel: "Mi smo ponosni, da moremo v svoji sredi pozdraviti ženo velikega predsednika Zedi-njenih držav. Ali se ne bi hoteli vpisati v našo knjigo, gospa Lin-colnova?" -o- Za pouk m izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK To je že gotovo, pa če verjamete ali ne, da bodo priderile vse podružnice Slovenske moške zveze skupno veselico 12. januarja 1941 in sicer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v Clevelandu, kjer je prav pripraven prostor. Omeniti moram, da je bila že prva seja 23. oktobra, kjer so bi- Prvi bankovec le zastopane štiri podružnice. Leta 1684. v Kanadi niso ime-Vsako podružnico so zastopali li dovolj kovanega denarja, da bi po trije zastopniki. Na tej seji plačali vojake francoskega kra-se je napravilo načrte kako sc bo lja, kakšnih 400 mož. Tedaj si nadaljevalo z delom za ta dan.' je uprava Nove Francije izmi-Izvoljen je bil tudi poseben pri- slila, da bi dala v promet na pravljalni odbor, ki bo skrbel za igralne karte napisane zadolžni-vse. Na prihodnji seji pa bo iz- ce. Te je bilo treba jemati na-voljen celoten odbor, da bo v za- mesto kovanega denarja. Tako dovoljstvo vseh članov Sloven- je de Meules, vodja uprave, ske moške zveze. ustvaril prvotno obliko bankov- Vso skrb so prevzele podrn- J cev in njegov osebni podpis je °> 6, 8 ia to zato, dajal jamstvo za njih vrednost. ČLANEK 46. V kakšno šolo pojde moj sin? Ni dovolj samo, da oče skrbi za izdbrazbo svojega sina ali hčere, ampak dolžnost staršev je tudi skrbeti, da dobi otrok najboljšo vzgojo kar je mogoče. Po mojem mnenju je najboljša šola ona, ki skrbi za dušno in telesno izobrazbo. Večkrat se itudi dogjodi, da j e staršem prav popolnoma vseeno, če njih sin zapusti šolo in se oprime dela v tovarni, kjer bo mogoče zaslužil lepe denarce. Oče in sin bosta mogoče nekaj časa zadovoljna, toda prišel bo dan obračuna, tako za očeta kakor za sina. Prišel bo dan, ko se bo sin zavedel in pričel skrbeti le sam zase in oče pa ne bo dobil več centa od svojega sina, kakor si je mogoče že marsikateri že prej računal na to, da mu bo sin nosil lepe denarce domov. Očeta bo ta preokret mogoče zabolel. Sin pa se bo tudi pričel zavedati, da vsled nezadostne izobrazbe ne more priti do kakšne boljše službe, da bi si na ta način močin izboljšati živ-ljenski obstanek sebi kakor tudi svoji družini. Ce ni otrok pravilno vzgojen in ko doraste 24 leto, prične šele misliti kaj neki ima bodočno zanj v zalogi. Ko si sin prične tako razmišljati o svojem položaju in sprevidel bo da je obupen, ker ne more nič dobrega pričakovati. Sin v takem slučaju postane bolj mlačen napram očetu, ker se prične zavedati, da mu je oče svetoval pustiti šolo samo iz enega razloga in to je, da bi sin nosil domov denar in bi na ta način oče imel manj skrbi in večkrat dobre čase. Oče, ki bi tako svetoval svojemu sinu, je slep in neveden, ker ne pomisli, da bo nekoč sin pričel misliti kot odrasel mož. Poleg slabe izobrazbe pa sin ni dobil potrebne verske izobrazbe, katero odrasli mož in družinski oče tako nujno potrebuje. Človek brez prave vzgoje se počuti prav tako kot, če bi užival jed, ki ni dovolj kuhana in ki mu povzroča slabe počutke tekom časa ali pa celo mučno bolezen. Vsaki starši, ki veliko berejo poučne knjige in časopise, se bodo prav gotovo strinjali z mano, da imajo katoliške šole največ vzroka biti ponosne radi fine izobrazbe, katero dajejo naši mladini v tako veliki meri. Mnoga mesta so prav ponosna na katoliške šole, zato bi morali biti tudi starši ponosni, da se tudi njih sin ali hčer izo-braža v teh slavnih zavodih. Staršem svetujem in priporočam, da če je le mogoče pošiljajte svoje otroke v. katoliške višje šole in šele potem jih pošljite na druge učne, zavode, vseučilišča in druge. Predvsem pa starši pomagajte svojim otrokom z dobrim nasvetom, da se bodo lahko odločili za pravi po-! klic, kateremu bodo potem sledili v življenju. To bo pripravilo veliko veselih ur vašim otrokom in tudi vam. Vsaki starši so veseli, če vi-dij o, da izobrazba, do katere so pomagali svojim otrokom tudi v resnici sladi življenje istih in v srcu pa imajo zavest, da čas in denar, ki so žrtvovali, ni bil vržen stran. (Dalje prihodnjič) --o- Združene države so do sedanje vojne izvozile letno za pol milijona dolarjev rdečila za ustnice za isto svoto ščetk za zobe. iiiiimiiiiimiim če verjamete al' pa ne iiimnimiiimiii KDO JE GOSPtf (Nadaljevanj^ Pozno zvečer, ko je cw, zasii^, podinja mleko, je s ceste glasno, hreščece nje: Juhuhu — jujuju-je skozi okno in je la svojim očem. Tam se je opotekal n\ mi njen mož, Lovi'e> j napit kot goba. Ali si J® goče samo misliti to n predrznost, da se cepec upijanit! "Ju" ^ hu!" Tedaj je zavil vrtu. Vrat ni vide', ^ padel z vso svojo tez" , da se je s hruščem P tem se je zibal po steZ krilil z obema rokam« , m "Odpiraj, ženka, k01"!-J oj kamrico, oj kanl Katra seje prijete ^ vo: "Tako natresk^ No, le čakaj, samo Prl oči!" "Juhuhu, juhuhU' sobo so zahreščala 111 i" M. toi{ "Ali je to sedaj ^ žaj odprla. Omahuj0 j-J^ <], vstopil. Sedaj je ^ la: "Grom in strela; kaj čisto novega!' "Daa," je odgoVr globokim bas'om- .JB^ 1V čeP1 A Si K sončnem delavnik11 stilni in popivaš. ..rji-- --"Daa," je zateg«1'..,^ Jk>, "In lepi, težko P ' narci, za katere & ^ dan, so samo za ^ z njimi krčmah polni, kajne?" "Daa!" j "Imas še prem3'0^ bosti in napak, da ^ pregreho pridobit1 • "Daa!" "Sveta nebesa _ preneumno. Ali v®8. 'J mi o sta S tri IV. De in 1P !eV( o, Hz G bolj zanikrn, nes ran1' ,tef se čevanja vreden P° božjem svetu?" "Daa!" "Saperlot, zdi boš še spoznal!" "Daa!" t Sedaj ni poz»a1^, nost nobene meje ^ je švignila k m°zl1 p !l zgrabiti za ušesa- ' ui'n >! S erj :0V D; •sli 8)l sunil nazaj in 'P' St s !i% fto H( S v1 nek0\< dotijtt) daj:U' svojega žepa imelo bridko p° "Danes bom ^ boš ti plesala in čem, kdo je £oS^uje V istem trenu* ^ ' ono orodje po lljC ^ je odmevalo: šv^' švrk — švrk, j| „i< "Na pomoč! v f "Ubil te ne bo^ t vo ti hočem v ^ ščanskega nauka-žena možu podlo2' ^ vati in ljubiti, kots zmu." ><3 s \ t Ji Medtem je !>' d i p a, S V k i S no igrala na njel1 vaš — viš, vas. Jivj 'D R; žena je tulila in > l. 'i hotela skozi zastavil pot. :ci, j "Počakaj, zen /' končala! SedaJ vprašanja in 0 da morajo izka«0.^)' svojim predstoj11' f nikom spoštoval ' pokorščino." i Ko se je obotavljala, Je A lfnii tu orodje: šlek, \ Tedaj je((ze>!. šjem tonu: Atj^M "Ali mi bošP^>i bila in cenila, ^ krščansko ženo-"Da, da!" "Ali boš in rogatost i» trpljenje in . jie dokler naju sn11 "jte lM "i g« > ] ' b Siv X L > iS, > Sin ■Ni, C*-" C XXXXXXTXTXrTXTTXXXXYXIITTXXTXITTXTTTTXTTTg SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya xxxixiixxixxxxxxixriiiixxxxxxxxxxx^xxxxxzii ^ ^koliko sem še bil v skrbeh, u bo Pes zalajal in zbudil od-' n°dono Elviro. Pa moj strah 11 nepotreben, kajti mrcina « ^Je tudi spal. Pomežikal je si-i, j^e pogledal, pa ko j je spet niar JmaI in nič ni rekel, ko sem Slami poleg njega postlal ležišče in legel. Svoji '«"" liti i * "— niedvedarico in re-W t,.. °> ki ju moji bravci že po-,. ~~~ sem vzel v naročje, ka-v navadi med lovci div-tf, ^Pada, zadremal in zaspal utrujen in zdelan, la-d ^ žejen, spal tako trdno, da LSe šele prebudil, ko me je 0 0 tresel za roko. sJrl sem oči. nce je že zahajalo in pred kj ie «enor ne«' je to« # m vstanite!" je pravil. Je> da se pomenimo!" pe' Sem in začuden vprašal: ,.. penimo — ? O čem?" aH $ La določimo, ali smete osta-" , nas." ki- Je treba za to posebnega ' "tenja?' i" i se 1 to d C ep' d«1 / foJ S, I < epa ill« je Stal gostilničar. % % sem vprašal, če-čisto dobro razumel, ls» dobri možek šestčevelj- S6 Elvire. , 1,1 sem. °n ^eronimo je bil res zelo ^ajhen človek in strašno ^ ^ase kratko os- |. > skoro. obrit, se je zdelo, L 1)0 Slavi. Poteze njegova ^ - •- L so bile ostre, pa kljub (t M jaz eVed; ne, dobrodušne. je treba!" je pravil 'Dona Elvira dovoli le Pte6> ■— poštenim ljudem ;ll0čevati v našem hotelu." in jaz _?" fllr K°r opoldne escribano me ®Hja'Zllati morate, da vaša zu-^u?bnost ni Podobna ca" h' % i »on Geronimo sumljivo ' °d klobuka brez kraj-VPa do raztrganih črevljev. ilj„ lte ■—?" sem se smeh-Pogledal po njegovi maj- tul iUVici- "Mar menite, da \ JUero le tisti, ki tiči v v^eki?" V PriPeti se lahko tudi iitenitneišemu caballeru, da &ne skrbeti za lepoto in svoje zunanjosti. ^ (j°na Elvira ima zelo iz-I1, to razvit čut za lepoto. Vr.Ji všeč." 'USir,.. . 4 / it' M« fr ji všeč —? Ali me je Saj je vendar spala, t\vSpala. ko sem prišel." I't^*1 je spala. Vobče ja-\ UpSpi' če nima drugega "So, a ko se je prebudila, Povedal, da ste prosili Cl8če, in šla je na dvo- si vas ogleda. Videla rt uk, pa dejala — no, se-t0-;;j ^enda ni treba, da bi h ^o Hj °bleko, vaše škornje, 'V Je izrazil?' i Pr. / ji i ' treba! Razumem vas, %V,a ^ enostavna- če ml" 1 nisem všeč, pač poj-Poiščem drugo gostil- ma. Paglavci so odšli, zunaj na ulici so se pretepali s sodobniki in se obmetavali z gnilimi pomarančami. Don Geronimo je prinesel domino in me povabil naj prise-dem. Kamenčki so zaropotali. "Začniva!" je poveljeval. Dona Elvira se je zgenila. Pokorno sem segel po kamenčkih. "Vzemite jih šest! Najvišja številka začne!" je kar sam odločil. Dona Elvira je dvignila glavo in senorita. Felisa je vzela kozarec ter prisedla k nama. Razumel sem, med kake ljudi sem zašel. Spali so, če niso igrali domino, in igrali domino, če niso spali. In don Geronimo je bil slab igralec. Dobil sem prvo igro, dobil drugo in dobil tretjo. Pri prvi je bil vesel, pri drugi se je čudil, pri tretji pa je ves navdušen vzkliknil: "Mojster ste, senor! In pri nas morate ostati. Učili me bo-dete! Treh iger še živ človek ni dobil z menoj!" Vse preveč me je hvalil. Resnica je bila taka, da se vobče nisem potrudil. Slabo je igral, niti računal nisem pik in vendar sem ga premagal. Po tretji igri je vstal, šel k ženi in nekaj šepetal z njo. In potem je stopi za točilno mizo, poiskal debelo knjigo in ogromen črnilnik, postavil oboje na mizo pred mene in svečano povedal : "Dona Elvira je ljubeznivo dovolila, da smete ostati pri nas. Vpišite se torej, prosim, v knjigo za tujce!" Odprl sem knjigo. Številke sem bral in imena. Pisava pa je bila taka, kot da so se črke skregale in šle vsaka svojo pot. Vzel sem v roke "pero." Predpotopno gosje pero je bilo, zevalo ni nič manj, ko konice mojih raztrganih škornjev. In debela, trda skorja se ga je držala. "S tem peresom naj pišem?" sem dvomil. "Vsekakor, senor! Drugega nimam. Sami pa ga najbrž tudi nimate." "Ampak s temle peresom se vendar ne da pisati —!" "Zakaj ne —? Povem vam, odkar sem lastnik hotela, in to je že dobrih deset let, so se vsi gostje vpisali v knjigo za tujce s tem peresom in s temle črnilom!" Pogledal sem v črnilnik. Hm —! O črnilu ni bilo sledu, posušeno črno blato je pokrivalo dno steklenice. "Kako pa se s temle črnilom sem radovedno vprašal. Mojim prijateljem V dolžnost si štejem, da se zahvalim mojim številnim prijateljem in prijateljicam, ki so me obiskali v moji bolezni in vsem tistim, ki so mi poslali lepe dopisnice in me razveselili žnjimi. Ne bom pozabila vaše prijaznosti. Ne smem pozabiti Združenih mladinskih pevskih zborov za lepo darilo, katerega so mi poslali, nikoli nisem tega mislila, da bi se kdo kaj takega izmislil. Darilo sta .mi prinesla Mr. in Mrs. Terlep, za kar se jima tudi zahvalim, zborom pa želim, da bi le še dolgo peli nam v veselje. Naše članice od Gospodinjskega kluba na Jutrovem SDD na Prince Ave. so mi poslale lepo darilo, ne vem kaj so se zmotile, kar gledala sem jih ko sta mi prinesli Mrs. Josephine Hočevar in Mrs. Miklavcic. Lepa hvala ženske, bom že gledala, da bom povrnila in delala za klub še naprej. Starši mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" so se tudi preveč oškodovali, ko so mi toliko poslali, da sta Mrs. Mirtel in Mrs. Hočevar komaj prinesli. Prav lepa hvala za tako lepa darila, imena staršev so: družina Bubnič, družina Hočevar iz Elizabeth, družina Hočevar iz E. 81, Mrs. Kodek, družina Mirtel, družina Novak, družina Planinšek, družina Samsa, družina Silbitzer in družina Za-bukovec. Zdaj pa še lepa hvala vsem za cvetlice in druge darove, katere so mi prinesli moji prijatelji in prijateljice in sicer sledeči: družina Verhovnik iz Pros-ser, družina Klemencic iz Pros-ser, Mrs. Mezgec, Helen Hočevar, Mary Hočevar, Pearl Cul-trona, Miss Mary Kobal, družina černe, Elsie Artel, Mrs. Artel, Mrs. Klun iz Pittsburgh^, Pa., Mr. Gornik, Jennie Bartol, Cecilia Vatovec, Pauline Bub nic. Zdaj pa najlepša hvala vsem skupaj, če sem kakšno ime izpustila, naj mi oprosti ne morem se zadostno zahvaliti, ne vem kdaj bom to povrnila, še enkrat hvala, tega ne bom nikdar pozabila kako je bilo in kako pridno so me obiskali to moram reči, da je bilo kar čudno. Dne 20. avgusta sem se ponesrečila in sedaj je že 22. oktobra minil® in še nisem popolnoma zdrava. 26. avgusta je šel pa moj sin Max na operacijo v St. Lukes bolnišnico, tako da drug drugega nisva mogla videti in tako so prijatelji hodili od mene k Max-u in od Maxa k meni. Tako mi je prišlo naprej kot v starem kraju, ko smo hodili na Kalvarjo na Božjo pot. Mr. Gornik mi je pripeljal enkrat "cel ofic>- obiskovalcev od Slovenske dobrodelne zveze. Lepa hvala vsem skupaj in posebno Mr. Gorniku. Lepa hvala-gre tudi Mr. Anton Grdi-ni, ki je šel po Maksa v St. Lukes bolnišnico in ga je peljal mimo nas ter se ustavil, da sva se lahko zopet enkrat videla. Hvala lepa Mr. Grdina, Letos se bolezen kar vrti okrog nas in naših bližnjih. Brat mojega moža, John Traven je že kakih deset mesecev bolan, ker je bil operiran na nogi in še sedaj težko hodi, tako da še drug drugega obiskati nismo mogli. Pred dobrim tednom se je pa ponesrečil pri delu moj brat, Frank Žagar, ki ima nogo zlomljeno v štirih krajih in se nahaja na svojim domu na Meech Avenue. Kamor se ta bolezen naseli, se počasi pomika proč. Ne smem pozabiti prijateljice, Mrs. Frances Culkar h 8709 Rosewood Avenue, ki že tudi dolgo leži bolna in se sedaj nahaja v St. Lukes bolnišnici v sobi št. 240. Vsem našim bolnikom želim, da bi se kmalu pozdravili, da bi se kaj kmalu zopet videli zdravi in veseli kakor je bilo včasih Vsem mojim številnim prijateljem in prijateljicam se pa še enkrat iz srca lepo zahvalim za vse prijaznosti, nikoli vas ne bom pozabila. Mrs. Anna Traven. Okrajni blagajnik John J. Boyle za ponovno izvolitev Naš okrajni blagajnik, John Boyle, demokratski kandidat za ponovno izvolitev v ta urad, je dosegel prvovrsten rekord. On je v času, kar se nahaja v tem uradu, pokazal svojo poštenost, delavnost in izredno delavnost v uradu okrajnega blagajnika, kjer je vsak dan na poslu-go davkoplačevalcem. John J. Boyle je v tem uradu prvič od leta 1917 do 1921 in potem pa je bil leta 1933 ponovno izvoljen in je še danes v tem uradu. V tem času je sprejel davko-plačevalskega denarja več kot 600 milijonov dolarjev v davkih in vsak dolar je pravilno vknjir žen. John J. Boyle se je tudi na vso moč poglobil in raziskaval kaj je bil vzrok zaostajanju plačevanja davkov. Na podlagi teh dognanj je tudi vpeljal precej reform v svojem uradovanju, posebno pa razvrščanje davkov in možnost odplačila zaostalih dav- >1 .81 ,fni! sem se in mislil odi- Pfi C^utao. j e za menoj in me piše?" Pijani zmage so prebivalci in posetniki "baseball" igre v Cincinnati, ki se je končala z zmago za svetovno čempinjsivo za Cincinnati Reds, nastlali mestne ulice kakor nam kaže zgornja slika. Vse ulice so bile na debelo nastlane z raznim papirjem. ^čakal Počakajte vendar!" k S l j !«| of °Wasr sem. Hj —ono je," je pravil, ] pri hiši. In meni i.. !)e zdite nikak razboj-t]}j| j' se ga bilo treba bati. i^iri. Sil k u°m besedo za vas pri a ' nam lahko koristite. At];* domino?" ^. sem se, kaka zveza bi i/ koristijo, ki bi jo naj •flP SoK^ničar od mene, in ig-ter dejal: Ampak dokazati Sl„ Vstopite! Poskusi- ACa V "prostore hotela." fl % Elvira je ležala v mrež-Mo^rita Felisa je sedela 110 mizo pri kozarcu ru- "Z vodo! Da ste v pisanju vsaj nekoliko izurjeni, bi si lahko sami odgovorili na tako vprašanje!" me je poučeval važno. "Če namočite pero v toplo vodo, se omehča, mehko je ko novo, da, še mehkejše ko nove! In če nalijete vroče vode v črnilnik, dobite sveže in izvrstno črnilo! Promet v našem hotelu je izredno velik in ker se mora vsak gost vpisati v knjigo za tujce, imamo silno mnogo pisari j. Zato ne smemo tratiti s črnilom in | peresi, štediti moramo. Kakor vidim, se ne razumete na pisanje —. Vas bom pa sam i vpisal." "Storite to, senor! Prosim j vas, storite to! Težko in na-porno delo mi odvzamete!" Stopil jc k točilni mizi. Opa-: zoval sem ga. (Dalje prihodnjič) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE kov. Njegovo prizadevanje v raziskavanju in študiran ju raznih davkov ga na nam ne predstavlja samo kot navadnega ko-lektorja davkov, ampak je tudi širom države Ohio dobro poznan, posebno pa pri Ohio State Association of County Treasurers (organizacija okrajnih blagajnikov v Ohio) kot izredno sposoben javni uradnik. John J. Boyle je mož izkušen, mož neoporečne poštenosti, mož, ki se zaveda, da vse obljube, ki jih je kot javni uradnik dal, morajo biti tudi izpolnjene. Urad okrajnega blagajnika zahteva na mestu moža odločnega značaja in to je John J. Boyle, ki ima vse zmožnosti in tudi voljo vršiti težavni posel, ki ga nalaga ta urad in ki je tudi zmožen dati navodil in priporočil v raznih spremembah postav, ki se tičejo davkov in ki naj bi bile v korist davkoplačevalcev in splošne javnosti. --o- Zdravniška veda v vojni Sleherna vojska nas kaj novega nauči. Ne le načini uničevanja, marveč tudi načini zdravljenja ljudi so v oblasti spremembe časa. poslednje in najnovejše preskušnje je prinesla španska državljanska vojna. Tu se je potreba izkazala kot velika učiteljica, saj je res, da "sila kola lomi," Morali bi, na primer, ranjence prepeljati daleč in po slabih potih v bolnišnico. Tudi zaradi naglice, s katero so se bojišča spreminjala, je bilo treba iznajti nove načine, da bi bilo moči čim hitreje spraviti ranjence na varno. Zatorej se imenuje "ekspresni" način, ki ga uporabljajo pri operacijah sestreljenih kosti v telesu "španski način." Ta "španski način" obstoji poglavitno v tem, da ranjeno mesto z vazelinsko vato obvežejo in z mavčevo obvezo izolirajo. Va-zelinska vata ' vzame ranjencu najhujše bolečine, mavčna obveza pa zabrani, da se deli kosti ne premaknejo. Na ta način je bilo v Španiji, pri ondotnih preprostih prometnih razmerah mogoče, da so ranjence po več dni prevažali od lazareta do lazare-ta, ne da bi pri tem trpeli bolečine ali da bi se rane poslabšale. , Sicer pa v tem primeru ni bilo novega nič drugega kot takojšnja uporaba mavca in pa da niso uporabili sredstev proti za^ strupi j en ju. Uporaba j odo ve tinkture, ki je pa že v vojni 1914—18 niso radi imeli, je sploh odpadla. Tu so se pač okoristili z nujno potrebo. Izkazalo se je, da je protizastrupljevalno (antiseptično) ravnanje s svežo rano večkrat bolj nevarno, kot pa zdravilno. Izkušnja je zdravnike naučila, da se klice vnetja, ki so* se že zarile v kri, niso dale odpraviti z jodovimi obvezami. Mimo tega pa povzročajo jodo-ve obveze krajevna vnetja in taka vnetja ovirajo celite v rane. Dandanašnji pa so prišli celo do novega oddelka "španskega načina." Rano najprej skrbno izptrejo in robove namaže j o z vrečo, izotonsko tekočino. Robo-v e rane "olupijo," kakor se glasi strokovni izraz za to. Tako se :atran.i, da ne pridejo nobene 'vužne ldice graven. Nato pa rana tako obvežejo, da dele, ki zijajo vsak sebi, zbližajo drugega ■z drugim. Večidel pa tega ne sixrijo, ampak pustijo, da se ra-nr. cama zaraste, le da jo pokrijejo s plastjo fine vate, ki dopušča zračenje rane. Poškodovano IZ DOMOVINE —Hučtiic';r. zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Martin Svew-^yt. HI.. Mr. i.i Mrs. Anton Copp, Chicago, 111.; Mr in Mrs. lock, Chicago, 111.; Dr. in Mrs. F. N. Braidech, družina 1T», družini Svete in Godinich. Mrs. Rose Svete, družina f»*L nikar, Mi-, in Mrs. Frank Piks, E. 72nd St.; Mr. in ^t*. I E. 72nd St Piks-Jr.. Mrs. Mary Bolte, Mr. Joseph Bolte. Mr. Frank ( žina Carl Ostanek, družina Mike Marolt, družina 172nd St. Mar? M družina Smole, Glass Ave.; Mr. Matevž Bran1 grove Ave.; Mr. in Mrs. Jerina, Lucknow Ave.; Mrs. Mar> Shawnee Ave.; Mrs. Zadnik in družina, družina Anton » jS« Mullec, Mi-, in Mrs. Gornick, E. 168th St.; Mrs. Marv T" Shawnee Ave. # ,„. la.' p Mrs. F. Hočevar, Mr. in Mrs. Lavrič, Arbor Ave.; nJf- j(i Frank Skodlar .družina Dragolich, Mrs. Frances KovaC' jp. . Mrs. Anton Zakrajšek, E. 64th St.; Mrs. Polona Zali«• . Mrs. Zakrajšek. E. 99th St.; Mrs. Johana Jarc, Arcade ^jo'S Anna Skolar, Mrs. Anna Suhadolnik, E. 169th St.; jjer; Križmanc, E. 74th St.; družina Anton Sustaršič, Mrs. » . Mrs. Antonia Alich, Mr. in Mrs. Sivec, Mrs. V. Ba.ic, E- * At$(„■ Mrs. Tcmažin, Mr. in Mrs. Vodnik, Mr. Srpan, Mrs. Kozlevčar, Mrs. Ella Starin, Mr in Mrs. Matt Kolar. John^Branisfl; d- ^ Anton Or' rdi*9- Iskrena hvala častiti duhovščini 1'are Marije Vneo®' ^v tolažilne obiske med boleznijo, podelitev svetih zakran ^e umirajoče, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne 0 ^ • afl Najlepšo zahvalo na i prejmejo nosilci krste in sicer . ft* ton Srpan, Joseph Petrich, Rafael Skolar, John Zupane • Zakrajšek in Anton Somrak. ^ gii' Itkrena hvala kadetkam Slovenske ženske zveze ^'fJ-fp0^' sel s.a častno stražo cb krsti ter izkazano poslednjo čast P bu. jtf5 Sinovi ** Hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina. in urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. Najlepša hvala vsem onim, ki s0 dali svoje avtom°"""prj S plačno na razpolago, onim, ki so prišli pokojno kropit. s ))0ii' čuli, nas tolažili ali jo spremili na pokopališče k večnem" Hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili. Draga soproga in ljubljena mati. V hladni S100.mpe-. s? položili vso izmučeno in izgarano v ljubezni do Tvoje dr^gpofl' svežem grobu klečimo in Ti globoko žalostni kličemo: v Bogu do svidenja nad zvezdami!" Žalujoči ostali: JOHN SVETE, soprog. ANTON, sin in JENNIE, hči. JOHN LENARČIČ, zet in ROSE SVETE, sna'18' vnuki in vnukinje. Cleveland, O., 30. oktobra. 1940. Pred kratkem sta dospela vt Neiv York danska princesa Margaretha de Bourbon in njen 18 letni sin Jacques, ki sta še pravočasno pobegnila iz Danske pred nemškimi zavojevalci. "Ne verjamem, da bi storil," je odvrnil Gunnulf, in glas se mu je tresel, "če bi si bil mogel o tebi misliti, da boš imel tako malo srce in da boš tako ravnal s čisto in nežno mladenko — ki je bila otrok po letih v primeri s teboj." "V tistem času v Oslu—mar nisi nikdar razmišljal o tem, kaj bi bilo s Kristino če bi dobila otroka — medtem ko je živela v nunskem samostanu in je bila zaročena z nekim drugim? Njen oče je bil ponosen in časti lakomen mož — vsi njeni sorodniki so pripadali odlični rodbini, ki ni navajena trpeti sramote." "Lahko mi verjameš, razmišljal sem o tem" — Erlend je bil okrenil glavo v stran. "Mu-nan mi je bil obljubil, da se bo zavzel zanjo — to sem ji tudi povedal." "Munan,!, Kako si le mogel o Kristini časti govoriti s človekom, kakršen je Munan." "Ni takšen, kot si ti misliš," je kratko rekel Erlend. "Poleg tega je tu naša sorod-nica gospa Katrin. Saj menda vendar ni imel namena, da bi Kristino spravil na enega izmed svojih dvorov, kjer žive njegove priležnice." Erlend je udaril z roko ob tla, da so mu zakrvaveli členki. "če se zakonska žena izpoveduje pri možovem bratu, tedaj menda sam hudič kašo kuha!" "Ni se pri meni spovedala," je rekel duhovnik, "in tudi njen župnik nisem. Potožila mi je v bridki tesnobi in stiski — in poskusil sem ji pomagati z nasvetom in tolažbo, kakor se mi je najbolje zdelo." "Dobro," Erlend je vrgel glavo nazaj in pogledal bratu v obraz. "Sam vem — ne smel bi bil tega delati, ne smel bi je bil vabiti k sebi na Brynhildin dvor—" Duhovnik je trenotek sedel, ne da bi kaj črhnil. "Dvor Brynhilde Fluge." "Kaj, mar tega ni povedala, ko je o vsem drugem pripovedovala—" "Kristini bo dovolj težko pri spovedi kaj takega praviti o svojem lastnem možu," je čez čas odvrnil svečenik. "Lahko si mislim, da bi rajši umrla, kakor da bi kaj takega povedala kje drugje—" Gunnulf je trenotek tiho posedel, nato pa je rekel trdo in ostro: "Če si mislil, Erlend, da si bil pred Bogom njen mož, ki jo mora varovati in braniti — tedaj je tvoje ravnanje v mojih očeh še slabše. Zvabljal si jo _e, vodil si jo čez hišni prag vlačuge. In navsezadnje gori k Bjornu Gun-narssonu in gospe Aashildi." "Tako pa ne boš govoril o teti Aashildi," mu je tiho opo-rekel Erlend. "Poprej si sam dejal, da je bila po tvojem najbrž teta Aas-hild kriva smrti najinega strica — ona in tisti možakar Bjorn—" "To mi nič ni mar," je razburjeno odvrnil Erlend. "Teto Aashildo imam od srca rad—" "Da, to sem opazil," je omenil duhovnik. Usta so se mu zategnila v kriv, porogljiv smehljal. "Ker si pričakoval, da se bo sestala z Lavransom Bjor-gulfssonom, potem ko bi jo bil ti popihal z njegovo hčerjo. Zdi se mi, Erlend, kakor bi po tvojem mnenju bilo tvoje prijateljstvo vredno, da ga človek hudo drago odkupi—" "Jezus!" Erlend je zakril obraz z rokami. Toda svečenik je nadaljeval: "O, če bi bil ti videl dušne muke svoje žene, ko je radi svojih grehov drgetala od groze, brez spovedi in pomoči — in je sama samcata pričakovala rojstva tvojega otroka in je smrt stala pred njenimi vrati — sama še otrok in že tako nesrečna." "Vem, vem!" Erlend je trepetal. "Vem ,da je ležala in v svojih mukah mislila na to. Jezus vendar, zdaj pa molči, Gunnulf — saj sfem vendar tvoj brat!" Ta pa je neusmiljeno nadaljeval : "Če bi bil jaz mož kot ti in ne duhovnik — in če bi bil zapeljal tako mlado in dobro dekle — tedaj bi se bil one druge rešil — Bog pomagaj, rajši bi bil storil z njo, kar je teta Aas-hild s svojim možem, in bi zato večno gorel v peklu, kakor pa dopustil, da moja nedolžna ljuba trpi take bridkosti, kakršne si bil ti nakopal temu otroku." Erlend je trepetaje sedel nekaj časa. "Praviš, da si duhovnik—" je dejal tiho. "Ali si tako dober duhovnik, da se nisi nikdar pregrešil — z žensko?" Gunnulf ni pogledal brata. Val krvi mu je rdeče zaplal po obrazu. "Nobene pravice nimaš, tako spraševati — vendar pa. ti bom odgovoril. On, ki je za nas umrl na lesu križa, ve, kako zelo sem potreben njegovega usmiljenja. Rečem pa ti, Erlend—če bi Bog tudi ne imel na vsej okrogli zemeljski plo-