Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
J column x 1" $2.10
sLouenslcA

FOR A FREE SLOVE NI A
"... Prišel bo čas, ko slovenski narod ne bo imel svojega voditelja. Takrat bo Marija edina vodnica Slovencev! . . ."
Dr. Anton Korošec voditelj slovenskega naroda
LETNIK XV. — VOLUME XV.
Toronto 1. MAJ 1964
STVARI NA SVOJE MESTO
Razni pisci so v SD z več članki skušali prinesti malo več objektivnosti v "i?hakženo sliko, kakršne je deležen v delu slovenskega zamejskega tiska pok. general Rupnik. Decembra 1963 pa je napisal dolgo razpravo njegov sodelavec dr. Staniko Kociper v VEST-NIKu borcev (Leto 1. št. 3). Dolge razprave, ki je priobčena od str. 57 do 81, seveda ni mogoče ponatisniti niti v izvlečku, toda večini, ki se za stvar zanimajo podrobneje, bo Vestnik že kje na razpolago, četudi bi ga sami ne imeli naročenega.
V razpravi jc tudi odlomek, ki se nanaša na objavo knjige dr. Kocipra, ki bi bila morala iziti za 15 letnico Vetrinjske tragedije:
"Za petnajstletnico vetrinjske tragedije se je oglasil pri meni Jože Jenko z zamislijo, da dam konzorciju "Vestndka" na razpolago za tisk v posebni knjigi svoje spomine osebnega tajnika in ad-jutanta pdkojncga prezidenta generala Rupnika, ki so bili že več kot deset let javna tajnost, da so pripravljeni za tisk. Na širšem sestanku so bili potem izbrani Jože Jenko, Janez Kralj in Bogo Pregelj, da tipkani izvod preberejo in poročajo na seji konzorcija.
"Ne upam si trditi, da bi bila moja knjiga na ravni Bajlečevega uradnega tolmačenja Narodnega Odbora o medvojnih dogodkih. Toda na 428 tipkanih straneh, ki bi s~kiišeji izvirnih dokumentov in dokumentiranih slik razširile obseg knjige na neprimerno več tiisikanih strani, vsaj ne uporabljam dokazov "nekdo", "neki prijatelj", "nekega dne", "neki bici-klist" itd, kot Franc Bajlec v beli knjigi uradnega tolmačenja stališča Narodnega Odbora do do godkov. Povsod s polnim čutom odgovornosti navajam imena, kraje in čas dogodkov in citiram dokumente, v kolikor niso naravnost del teksta. (Objava vseh dokumentov bo žahtevala mnogo večji obseg kot sem ga namenil tej knjigi svojih spominov.)
"V knjigi so na osnovi dokumentov, pričevanj in navedb točno individualiziranih oseb, krajev in časa, obdelana med dru-giim tudi vprašanja, ki ne zanimajo samo Franca Bajleca, ki pa jih Franc Bajlec brez vsakršne dokumentarne in še manj doka-zilne vrednosti skuša izkoristiti, da bi razvodenil neizbežno odgovornost Narodnega Odbora za dogodke po 5. maju 1945, ko je leta prevzel dolžnosti vlade. To so med drugim vprašanja kot n. pr. kolaboracija (Rupnikova, pa seveda tudi drugih); domobranska prisega; domobranski štab; poveljstvo; oborožitev; policija; Rupnikova okolica; dcnunciacije; zapori; intrige; medsebojna izigravanja; kaljenje vzdušja; živčno tekmovanje križajočih se malenkostnih interesov na rovaš trpečega naroda in predvsem na račun varanih fantov in mož, ki so istočasno prelivali kri bodisi kot domobranci na mrtvi straži domovine ali v gozdovih; Rupni-kov načrti za konec vojne; kako je prišlo do zbora Narodnega Odbora pri škofu; kaj je bilo tam govorjenega in dogovorjenega; kaj se je pozneje odigravalo; kakšno je bilo 'veliko revolucionarno dejanje' Narodnega Odbora .. . in mnogo, premnogo drugih vprašanj, ki predstavljajo kompleks slovenske narodne tragedije od 27. marca 1941. leta pa vse do izročitve 12.000 slovenskih domobrancev iz Vetrinja v krvavih zadnjih dneh meseca majnika leta 1945.
"Ni moja dolžnost, da tukaj raziskujem, zakaj knjiga takrat ni izšla. To je naloga konzorcija in
MARIJA-V ZGODOVINI SLOVENCEV
Majnik je. Prelepi mesec, posvečen Mariji. Kako lepo je bilo doma pred komunistično diktaturo! Povsod Marijina pesem in pa — šmarnice. Okrog majni-škega—Marijinega oltarja — je bil domalega zbran ves narod!
Marija in Slovenci; Težko je kak narod v Evropi tako ozko povezan z Marijo, kot je ravno slovenski. Marije je postala že v prvih početkih krščanstva med Slovenci naša Kraljica.
Slovanska brata Ciril in Metod sta ljubezen do Marije prinesla med naše prednike in Marija si je izvolila ta majhen narodič v srcu Evrope, kjer bo češčena kot Kraljica. Koliko lepih cerkva je zgradil Njej v čast slovenski narod: Gospa Sveta, Višarje, Ptujska gora, Žalostna Mati v Stični, Svete gore ob Sotli, Brezje, Sladka gora blizu Rogaške Slatine, cerkev Matere Milosti v Mariboru itd. itd.
Ce bi ne bila ljubezen do Marije med Slovenci tako globoko zakorinjena, ne vem, če bi ka-tolištvo med Slovenci še sploh obstojalo? In če bi katoliška vera izginila, ali ne bi morda za vedno izginil tudi slovenski narod? Utopil bi se v morju prote-stantizma in postal ponemčeni vindišarski izrodek!
Vsi cerkveni knezi: škof To maž Hren, kardinal Misia, naškol Sedej, svetniški A.M. Slomšek, nadškof Jeglič, Gregorij Rož-man, Mihael Napotnik in Ivan Jožef Iomažič, so bili izredni častilci Kraljice Slovencev. "Po Mariji k Jezusu", • bilo geslo nadškofa Jegliča! Tudi pod. dr. Korošec je bil velik častilec Marije. Napovedal je preroško:
"Prišel bo čas, ko slovenski na-. brezjanska Marija postala be rod ne bo imel svojega voditelja, gunka in je kraljevala v ljubljan-
Takrat bo Marija edina vodnica Slovencev". Ali ni danes tako? Nimamo vodnika v tej usodni dobi, vodnik je Marija in ona je postala simbol Slovencev. Nimamo kraljev, niti jih nismo imeli. Imamo pa Kraljico, 'ki prosi za slovenski narod pri svojem ljubljenem Sinu.
Bežen pogled v zgodovino nam nazorno pove, kaj jc bila Slovencem Marija. Zaščitnica v najtežjih časih. Turška nevarnost je pretila. Vse se je zaklelo proti Slovencem. Graščaki so se poskrili v utrjene gradove, kralji in cesarji so se tepli med seboj in slovenski narod ni imel nikogar za seboj razen nebeške Matere. Njej je zaupal, Njej je potožil svoje skrbi in bojazen, da bo iztrebljen. V okrilje cerkva se je zatekel, v utrjene tabore in se tu obupno bral. Trpel je, krvavel, toda klonil ni. Marija ga je rešila. — Protestantizem— druga velika nevarnost. Velikaši so se ga oklenili in s silo vtepah novo "lutriš" vero med podanike. Niso uspeli. Ker slovenci v protestantizmu niso našli nebeške Matere, se ga niso oklenili. Slovenec je po večini odklonil "nemško vero". Trubar ima zasluge za razvoj slovenskega jezika, toda ni mu uspelo preokre-niti Slovencev. Ce bi takrat Slovenci nasedli protestanstvu, bi skoraj gotovo izginili kot narod.
Med dvema vojnama se je ljubezen do Marije še bolj izkristalizirala. Med drugo vojno je
ski stolnici. Pred drugo vojno so jo Slovenci slovesno sprejemali, ko je prišla zmagoslavno na Ev-haristični kongres v Ljubljani. Še bolj ljubleče pa so se je oklenili kot Begunke. Gorele so vasi. požgane po okupatorju, po lastnih bratih — izrodkih rdeče manije. Slovenci, zvesti Njej, so umirali v Gonarsu, na Rabu, v Dachau in drugod, doma pa so bili klani kot živinčeta od brezbožne rdeče komunistične roke. Ves svet je pozabil na ta mali narodič, ni ga pa pozabila Ona. Tiha tolažba je lila po Njej iz božjega Vrelca. Obupali bi in klonili, pa je vstal odpor in Marija je našla ob sebi mlade viteze, ki so sicer umirali, toda sedaj žive večno v Bogu.
Brezboštvo v Sloveniji še divja. Ne več tako očitno, toda tiho, podtalno in načrtno. Bo li uspelo? Ne bol Imamo svojo Voditeljico. Ona nas je vodila skozi tisočletno zgodovino v majhnih in velikih odločitvah. Ona stoji Slovencem tudi danes ob strani in prosi za vsakogar. Za one, ki so doma, da bi ostali trdni in borbeni, pa tudi za vse one, ki so v tujini, da bi ohranili ljubezen do vere, Cerkve slovenske besede in domovine.
Marija na Brezjah nasa Mati i nKraljica, čaka na tisti zgodovinski trenutek, ko jo bo svobodno izbrano slovensko narodna predstavništvo slovesno in uradno proglasio za svojo Kraljico, za Kraljico Slovencev!
takratnega urednika 'Vestndka', kalkor je tudi njuna stvar, da je takoj nato v 'Vestniku' (XI, 5, 1960) Franc Bajlec že lahko priobčil svoje prvo pisanje 'Resnica uči' (kakšen naslov?!), v katerem je v odgovor na namene, ki so šli za tem, da bi izšla moja knjiga, prvič natresel bralcem in plačevalcem lista vrsto nedokazanih obdolžitev in sumničenj, ne da bi se pri tem kajpak pozabil obregniti ob mrtvega Rupnika, ki se ne more braniti in tudi ne pritožiti kot dr. Joža Basaj in ga zato — po Bajlečevi morali — najbrž tudi ne boli . . .
"Treba je torej postaviti na pra vo mesto dejstvo, da 'Vestnik' ni založil knjige, katere avtor je do mobrance, ki je imel priložnost obdelati razvoj dogodkov in.njihove usmerjevalce od zelo blizu, istočasno pa odprl strani najpre; 1960 leta, potem pa ves letnik 1962 za obžalovanja vredni pam-Plet človeku, ki je šole po novem letu 1945 — potem ko je po lastni izpovedi paktiral z madžarskim okupatorjem — prišel v Ljubljano in z domobranstvom ne samo nikdar ni imel nikakšne zveze, ampak ga tudi nikoli ni doživel
v njegovem nastanku in razvoju!
"Za knjigo mojih spominov že mnogo let ve tudi knjižni urednik Slovenske Kulturne Akcije dr. Tine Deboljak. Z njim sva o stvari večkrat govorila in je nekaj poglavij tudi prebral ali slišal. Predsedniku Slovenske Kulturne Akcije Rudi Jurčecu sem jo tudi pismeno ponudil v založbo. Nisem dobil odgovora."
Dr. Kociper zaključi:
"Za nas in zgodovino ostane važno samo eno:
"Ce bo pred zgodovino opravičeno slovensko domobranstvo. bo opravičen tudi prezident general Rupnik; navzlic zanikanjem in še celo navzlic blatenju! Slovensko domobranstvo bo pa opravičeno, ker je vsemu svetu kazalo smer, ko se je v najtežjih okolnostih o pravem času borilo za BOGA, NAROD IN DOMOVINO".
Nemški lisi o položaju Cerkve v Sloveniji
V mestu Brixen (Bressanone) na Južnem Tirolskem izhaja tedensko verski list "Katholisches Sonntagsblatt" (Katoliški nedeljski list). Ta list je pred kratkim seznanil svoje bravce s Slovenijo in s položajem katoliške Cerkve na slovenskem ozemlju:
"Slovenija je ena izmed šestih republik, ki tvorijo sedanjo Jugoslavijo. Od 1,6 milijona jih je vsaj po krstnem listu 98% katoličanov. Glavno mesto' je Ljubljana. Je sedež nadškofa in ima 160.000 prebivavcev".
"Režim je postal zadnje čase bolj strpen. Ni več odprtega preganjanja in verske svečanosti se lahko nemoteno razvijajo. Napadi na Cerkev in duhovnike so po radiu in v časopisju prenehali. Ljudski misijoni so že nekaj časa dovoljeni in zelo dobro obiskani. Prejem zakramentov je v primeri s predvojnimi leti na-rastel. Med izobraženci se množi število prepričanih katoličanov. Preteklo jesen je vstopilo v centralno semenišče v Ljubljani 31 bogoslovcev, 18 pa jih je bilo lani posvečenih. V frančiškanskem samostanu v Novem 1 drugi polovici januarja".
mestu je preteklega leta končalo novicijat pet klerikov, istočasno pa ga je začelo šest študentov in en samostanski tretjerednik.
"Ostale pa so še vedno mnoge temne strani. Cerkev je še vedno oropana osnovnih svoboščini. Ni ene same katoliške organizacije, ene same katoliške šole, ne katoliškega tiska, če izvzamemo en versiki listič, ki izhaja na meji republike dvakrat ne mesec v omejeni nakladi. Prepovedano je v državo prinesti verske časopise ali verske predmete. Verouka po šolah ni, pač pa se nudi mladini v šolah, organizacijah in pri služenju vojaške službe protiversika propaganda. Vse javno, kulturno in prosvetno življenje je izrazito brezversko pobarvano. Cerkveni prazniki so bili vsi odpravljeni. Najbolj se to čuti za božič, ki je navaden deloven dan. Sv. Miklavža, božička in božično drevo skušajo nadomestiti z novoletno jelko in dedkom Mrazom. Namesto božičnih počitnic nudi režim študentom zimske počitnice v
Vidi Ontario r— veliko kanadsko počitniško deželo
Ontario ima vso veličino, vse različnosti za najživahnejše počitnice vašega življenja.
Prvenstveno, Ontarijo pokriva 415.000 kvadratnih milj, ki so natrpane s stvarmi, ki jih je vredno videti. Četrt milijona jezer je raztresenih na vse strani za počitnice polne plavanja, čolnarjenja in ribarjenja.
Ontario je pol proste narave. In Ontarijo poseduje še mnogo več. Ontario je dežela starih gradov, katedral, umetniških galerij in muzejev, škrlatno oblečenih "Mounties"
in močnih topov. Ontarijo je veličastnost Niagarskiih slapov in prikupnost kavarn na pločnikih.
Vaš Ontarijo je poln življenja, kraj za izvandredne počitnice. Odločite se za njegovo raziskovanje to poletje.
Za nadalnje informacije, pišite	na:
Ontario Department of Travel, Room	271,
Parliament Bldgs, Toronto, Ontario.	Vse tiskanice so v angeščini.
HONOURABLE JAMES AULD, Minister
JUGOSLAVIA BRIDGE 0R TIGHTROPE
Pod gornjim naslovom je v | Ameriko, ampak dolarje, da se
lik del podpore gre neznanokam.
Tajnik HSS dr. Krnjevič o tem obširno poroča in pravi, da je potresna katastrofa v Skoplju Komunistična Partija dala pro lanskega leta. Svet se je velikodu 1 glas javnosti: Večina ljudi naj šno odzval in podpore so priha-1 si sama pomaga, kakor ve in jale v razniih oblikah iz vsega j zna".... Kljub velikim podporam
Kako je v Skoplju?
Vse, brez razlike je pretresla
nedeljo 5. aprila televizija v Chicagu na kanalu 2 pod sponzorstvom Prudential Life Ins. Co. predvajala polurni film, katerem so sodelovali poleg na-ratorja W. Kronkita bivši jugoslovanski ambasador Keenan, državnik tajnik Rusk in senator Frank Lovše. — Govornik je v uvodu povedal, da je "Jugoslavija" konglomerat razlik v vzgoji, zgodovini, ekonomiji in pojmu demokracije. Omenjal je Vojvodino, Banat, .ki sta bila nekoč zakladnici krušnega bogastva bivše Jugoslavije. Ni pa omenil, da je Jugoslavija pred drugo svetovno vojno izvažala živila in krušne pridelke v različne dele sveta. Danes, kljub toliko hvaljenemu povečanju strojev, mora uvužati žito, da lahko zadovolji lačne množice. Ko bi poročevalec vsaj prišel do zaključka, zakaj tako, pa ni. Pač nepoznanje preteklosti in nepoznanje bistva komunizma, kjer je vse država. Delavec, prejšnji ponosni kmet, nima več smisla, da bi garal za državo, ki krade od ust kar vsem od kraja- bivšemu kmetu kot sedanjemu poizvajalcu kolhozov — delavcu, ki pač vidi le osemurni delavnik in nič več.... Amerikanci se bodo morali šele učiti, kaj je demokracija in kaj je takozvani "socializem" v "Jugoslaviji", ki je po njihovem mnenju "neodvisna od Moskve" in hodi "lastno pot v socializem". V čem je rezlika? Pomanjkanje
je obdržal na oblasti. Pri vsej tej podpori, ki je tako velikodušno tekla iz Amerika na račun davkoplačevalcev, je Tito vedno zagovarjal vse -podvige svetovnega komunizma in če je bilo potreba, tudi krepko udaril po ameriških kapitalistih in izže-malcih ter ameriškem koloniali-zmu. Zanimivo je tudi to, da je bilo videti le Beograd. Zagreb in Ljubljana sta bila omenjena le mimogrede.... Za Amerikance je "Jugoslavija" le Srbija in Beograd, ostale pokrajine, ki hrepene 'kot "ženji jelen po vodi", po pravi svobodi in lastni državnosti, v Ameriškem javnem življenju, ni zanimanja. Črncem, da—To jim iz srca privoščimo! Toda zakaj ne tudi narodom, ki so daleč pred azijskimi in
afriškimi narodi?
•	Kdo največ dela? Po nedavno objavljenih podatkih Mednarodnega urada dela odpade na osebo naslednje število delovnih ur na leto: Švica 2393, Luxemburg 2352, Nizozemska 2336, Avstrija 2296, Italija 2288, Dansika 2280, Norveška 2272, Za-padna Nemčija 2218, Belgija 2214, Švedska 2212, Irska 2184, Anglija 2172 in Francija 1920.
•	Odvetnik VVilhelm Schoett-Ier iz Recklinghausena, Zapadna Nemčija, je vložil kazensko prijavo zopet Titovega namestnika in podpredsednika Jugoslavije Aleksandra Rankoviča pri Glavnem državnem tožilcu v Karl-sruhe. Prijava navaja, da je dal Rankovič pobiti kot šef jugoslovanske komunistične tajne policije nad 100.000 nemških vojnih ujetnikov. Rankoviča obtožuje tudi, da je odgovoren za uničenje nad 250.000 Nemcev v Ju-
tč. goslaviji.
LOVENSKEGA
JUGOSLAVIJA — ZA VSAKO CENO?
"Klic Triglava" objavlja v uvodniku, v katerem razpravlja o stansteadski deklaraciji, tudi naslednje misli:
. . . "Če se namreč Hrvatje odločijo zapustiti Jugoslavijo — in navadna večina enostavnega plebiscita lahko to odloči! — potem bi se znašli Slovenci v mednarodno hujšem položaju, kakor če ne bi nikdar vstopili v skupno jugoslovansko zvezo. V normalnih mednarodnih razmerah, (in te bodo potrebne, da bi bilo stan-steadsko delaracijo sploh mogoče uresničiti!), se ne zdi tako nemogoče, doseči preko Združenih narodov priznanje neodvisnosti in
sveta. Kot je bilo pričakovati, te podpore niso bili deležni prizadeti, ampak je podpora v rokah komunistične oblasti, ki jo deli po svoje. Angleški list "Sunday Telegraph" prinaša poseben dopis svojega poročevalca pod naslovom: "Policija v Skoplju špi-jonira o podpori, ki prihaja iz inozemstva". Angleži, ki so tam in iki skušajo pomagati pone
iz vseh delov sveta, se žrtve pot resa tiskajo v zasilnih luknjan in se komunistični mogotci sedaj medseboj prepirajo, kako naj se mesto obnovi. Storjeno doslej še ni bilo prav ničesar Združeni Narodi so obljubili poslati svoje strokovnjake, pa je bila ponudba odbira. Očividno komunisti nočejo kontrole nad podporo. Prav so imeli oni, ki so Sloven-
srečencem, so pod nadzorstvom j cem svetovali, naj se podpora, UDBE. UDBA je sedaj glavna | ki bi jo dali pošlje le preko ško-oblast v Skoplju. Ona odloča,1 fijskega ordinarijata v Skoplju. kako se uporablja podpora. Ve-|	_ —Zč.
nevtralnosti slovenske države, če Jugoslavija ne bi bila možna, v Rusiji in pomanjkanje v "Ju- Zdaj ne gre več tako lahko, da bi nas trije sosedje kar razdelili
goslaviji?" Diktatura v Rusiji, prav enako tudi v Jugoslaviji'.
Na programu sta v pozitivnem smislu za sedanjo Jugoslavijo sodelovala bivši veleposlanik v Beogradu Keenan in državni tajnik Dean Rusk. Hodila sta po starih kolovzih, podobna konju z naličnicami. Videla sta le to, kar uradna Amerika hoče videti. Odločnost je pokazal naš slovenski Frank Lovše, državni senator Ohia. Odločno je povedal, da je "Jugoslavija" dobila nad 2 in pol bilijona podpore od j stojimo" Amerika. Tito je potreboval ne
med seboj, čeprav smo potem mnenja, da samostojna Slovenija za nas ni najboljša rešitev, zlasti še, ker je izguba Trsta gotova stvar, bi bil položaj take samostojno-nevtralne Slovenije v mednarodnem oziru daleč bolj stabilen kot pa v na smrt obsojeni jugoslovanski konfederaciji. Če bi se namreč ta nenadoma znašla v krizi, tedaj mi ne bi mogli postavljati pogojev in iskati najbolj ugodno razmerje do ostalega sveta. Alternativa bi bila: izbira med večjim ali manjšim zlom naslonitve na Hrvatsko, Italijo ali Avstrijo. Tega se bojimo in zato odklanjamo nekvalificirano odločitev. Bodočo usodo Slovenije je treba drugače zavarovati, ne pa jo vezati na morebitne politične kaprice redkokdaj zadovoljnih hrvatskih politikov. Zato potem izjavljamo, da nam je ljubši načrt za samostojno in nevtralno Slovenijo, ker bi od vsega začetka vedeli, -kje
Klic Triglava, št. 297, str. 16
Katoliški glas (19. marca 1964 -Trst-Gorica)
IZ SLOVENSKEGA TISKA NEKAJ SE GIBLJE
V odnosih med beograjsko vlado in katoliško Cerkvijo se nekaj novega dogaja, nekaj novega zori. Ali bo dozorelo in kdaj in kako bo dozorelo, to je drugo vprašanje. Znaki, ki kažejo na nekaj novega, bi bili naslednji: 1. Iz Jugoslavje so vsi škofje, ki so zaprosili vizurri za udeležbo na vatikanskem koncilu II., tega tudi dobili. Jugoslavija je med vsemi državami s komunističnim režimom, v tem oziru edini primer.
2.	Časopisi so poročali, da je papež Pavel 'VI. odlikoval jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vejvodo s križem reda sv. Silvestra.
3.	Pavel VI. je poslal predseni-ku Titu spominsko kolajno svojega kronanja in je nakazal deset tisoč dolarjev pomoči za po potresu prizadeto Skoplje.
4.	Ob raznih priložnotih so bila srečanja med zastopniki Vatikana in jugoslovanske vlade. Eno takih se je zgodilo ob Titovem potovanju v Južno Ameriko v Boliviji, kjer sta se srečala apostolski nuncij in pa Tito. Pokojni papež Janez XXIII. je imel razgovor z jugoslovanskim veleposlanikom Vejvodo, ko so papežu podelili Balzanovo nagrado za mir.
5.	Ko so jugoslovanski škofje bivali v Rimu za časa zasedanja koncila, so se udeležili neke skupne večerje na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu.
6.	Pretekli mesec je predsednik verske komisije v Ljubljani Kocijančič imel v gosteh vse slovenske ordinarije in pa večje število duhovnikov, članov CMD.
7.	Z ozirom na te stike, ki so prodrli v javnost, je brez dvoma tudi z ozirom na druge, ki javnosti niso znani, so se že ponovno razširile novice, da se pripravlja konkordat ali vsaj kak modus vivendi med beograjsko vlado in Vatikanom. O tem je poročal tudi tržaški
Kakor koli naj bo, v vrhovih se nekaj snuje. Med najvišjimi predstavniki jugoslovanskega episko-pata in Vatikanom na eni strani ter med Zastopniki jugoslovanske vlade na drugi so brez dvoma številni stiki in razgovori. Ali so to uradni ali poluradni ali samo prijateljski, ni mogoče s trditvijo reči. Da so taki stiki navezani, je danes dejstvo, ki ga kot kronisti zaznamujemo.
Drugo vprašanje je, kako daleč so pri teh razgororih prišli. O tem nimamo do danes nobene uradne izjave, vse sloni na poročilih časopisnih agencij. Zato je pisanje nekaterih, da je na vidiku konkordat med Beogradom in Vatikanom, gotovo samo ugibanje in smo verjetno še daleč od njega.
KAKŠEN PA JE DEJANSKI VERSKI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI?
Nekateri jugoslovanski in drugi časopisi so v zadnjem času večkrat pisali o verskem položaju v Jugoslaviji. Njihovo poročanje je bilo precej optimistično posebno glede stanja katoliške Cerkve. Ni dvoma, da jim ne gre vsega verjeti, saj so se zmotili celo v tem, da pišejo o pok zagrebškem nadškofu Šeperju, o katerem vemo, da še vedno živi in da je bil zadnje čase celo v Rimu kot član koncilske komisije. Vsekakor pa pisanje teh časopisov ni več sovražno usmerjeno in niti ne napadalno do katoliške Cerkve. Zdi se, da odraža mnenje jugoslovanske Zveze komunistov, da je vera v Jugoslaviji še vedno živo dejstvo in da so verske skupnosti med njimi zlasti še katoliška Cerkev — trdne organizacije, ki jih preganjanje prvih let po vojni ni strlo in še manj odpravilo ter je zato z njimi treba računati kot z danim dejstvom, posebno še ker je Jugoslavija "odprta" dežela, kamor zahaja na stotisoče tujcev in je poleg tega še močno politično povezana s tretjim blokom tako zvanih nevezanih držav. Tudi notranji politični položaj danes ne dovoljuje več partiji, da bi mogla administrativno postopati proti verskim skupnostim kot se je dogajalo
prvih deset let po revoluciji. Položaj Cerkve se torej, hočeš nočeš, izboljšuje, kar se tiče zunanjega odnosa med državnimi oblastmi in_ Cerkvijo.
KAJ PA Z VERSKO SVOBORO?
Drugo vprašanje pa je, ali uživajo v Jugoslaviji katoličani versko svobodo, kakor jo pojmujemo na demokratičnem Zapadu. Glede tega moremo mirno trditi, da smo še zelo, zelo daleč od take verske svobode. Vse kaže, da je verske svobode več v Srbiji, manj na Hrvatskem in najmanj v Sloveniji. Verska svoboda ni namreč v tem, da sme človek samo častiti svojega Boga v svetiščih in v svojem srcu, to je le svoboda kulta, svoboda bogočastja. Verska svobododa je nekaj odločno širšega. Verska svoboda je v tem, da sme državljan, pa naj bo v kateri koli službi, neovirano tudi v javnosti izpovedovati svojo vero in po njej živeti; da ga zaradi tega nihče ne sme smatrati za državljana nižje vrste ali mu kratiti kakih pravic. Tako je n. pr. v ZDA, kjer je prepričan in praktičen katoličan John F. Kennedy postal celo predsednik države.
Verska svoboda mora biti združena tudi s cerkveno svobodo, ki je v tem, da sme vsaka verska skupnost neovirano širiti svojo vero tudi v javnosti s pomočjo časopisov, knjig, revij, radia, televizije, javnih predavanj. Potem da sme ustanavljati šole, vzgojne zavode, zidati svetišča in sploh skrbeti za versko vzgojo svojih članov, zlasti mladine, z vsemi potrebnimi sredstvi. Cerkvena svodoba predpostavlja tudi, da sme Cerkev nemoteno vladati svojim vernikom po cerkvenih predstojnikih, vzgajati duhovniški naraščaj, ustanavljati redovne hiše, imeti bolnišnice in druge zavode. In še toliko drugih stvari, ki smo jih deležni verniki v svodobnih demokratičnih državah.
Ali je kaj take svobode v sedanji Jugoslaviji? Tisti, ki hodijo v Jugoslavijo, lahko sami pričajo, koliko je je. Vsekakor moramo ponoviti, da je tudi te svobode vendarle več v Srbiji in na Hrvat skem kot pa v Sloveniji. Tako poročajo časopisi, da izhaja v Beogradu mesečnik Blagovest v 45 tisoč izvodih. Mesenik je zelo lep in lepo urejen ter bogat po vsebini. In vendar je v Srbiji le majhen odstotek katoličanov. V Sloveniji pa, kjer je vsaj do leta 1945 bivalo nad poldrugi milijon katoličanov, imamo samo skromno Družino, ki je v resnici revna po vsebini in nezanimiva. V. Srbiji so ostale redovnice po bolnišnicah, v Sloveniji so jih povsod izgnali. V Srbiji in na Hrvatskem hodijo redovniki in redovnice v redovnih oblekah, v Sloveniji pa boš težko našel katerega v redovni obleki itd.
Prave verske svobode, kot jo mi pojmujemo, v Jugoslaviji ni. Sedaj uživajo več svobode bogočastja. Cerkev uživa nekaj več pravic, toda smo še vedno daleč od resnične verske in prave cerkvene svobode. Če pa skuša Vatikan navezati diplomatske stike z beograjsko vlado, dela to prav zaradi tega, da bi tudi na ta način pomagal jugoslovanskim narodom do večje svobode ne samo bogočastja, nego tudi do verske in cerkvene svobode: In v tem oziru se zdi, da se nekaj giblje.
(r + r)
•	Delavci rudnika v Limburgu,
Nizozemska, so dosegli s svojim protestom, da ne bodo smeli biti delavci iz Jugsolaviji zaposleni v rudnik. V svojem protestu so izjavili, da ne marajo delati skupaj s komunisti.
•	Po uradnih podatkih iz Slovenije živi 1,609.434 Slovencev 458,953 družinah. Od svojih dohodkov porabi povprečen Slovenec 44% za hrano, 17% za obleko in obutev 8% za odplačevanje obrokov na pohištvo, 7% za najemnino, 6% za zabavo in kulturo in 5% za vino in cigarete. Kolo ima vsak četrti Slovenec, avto pa vsak petdeseti. Slovenci popijejo na leto pol kg kave na osebo.
•	Nove elektrarne
Po ugotovitvah Elektrogospodarstva Slovenije potrebuje Slovenija povprečno 10.6 milijonov 'klovatnih električnega toka na dan. Sedanje elektrarne pa so v zadnjem času dajale le 8.3 milijone. Potreba po dodatnih elektrarnah je velika, zato bodo začeli letos graditi novo termoelektrarno v Trbovljah z zmogljivostjo 100.0000 kilovatov, Iki se bo imenovala Trbovlje II in novo hidroelektrarno na Dravi, ki se bo imenovala Srednja Drava I.
•	Elektrifikacija gorenjske proge.
Po poročilih iz Ljubljane naj bi letos do k,onca leta elektrifici-rali železniško progo Ljubljana-Jesenice.
•	škoda na cestah
Škodo, ki jo je napravila zima, na cestah v Sloveniji cenijo na pet miljard dinarjev. Približno 16 odstotkov cest je poškodovanih tako hudo, da so morali na njih prepovedati promet s težkimi vozili. Za popravila pa imajo na razpolago Je borno čerttino potrebnih denarnih sredstev. ® Zemlja v družbeni lasti.
Uradni podatki trdijo, da je sedaj približno 11 odsotkov vse obdelovalne zemlje v družbeni lasti. V prihodnjih sedmih letih nameravajo družbeno lastnini obdelovalne zemlje dvigniti na 32 odstotkov.
•	Visoka šola za telesno vzgojo.
Leta 1960 so s posebnim zakonom povzdignili obstoječo šolo za telesno vzgojo na stopnjo univerze. Šola je imala svoje prostore na Taboru v Ljubljani. Jeseni pa se bo preselila v novo pripravljene prostore na Kodel-jevem, kjer je bil salezjanski mladinski dom.
•	Novo poslopje glasbene akademije.
V kratkem bodo začeli graditi novo poslopje za Slovensko ada-demijo za glasbo med Gradiščem,. Gregorčičevo in Vegovo ulico. V novem poslopju bo. tudi dvorana s približno 600 sedeži ža nastope in koncerte v nji bodo nameščene tudi orgije.
•	Odkritje v Postojnski jami.
Pri gradnji nove krožne proge
za posebno železnico v Postojnski jami so odkrili kamenito orodje. Profesor Srečko Brodar je mnenja, da je orodje dokaz, da je jamo poznal in uporabljal že človek kamenite dobe.
j rahljali matematični in zemljepisni učbeniki Slovencev Franca Močnika in Blaža Kocena. L. 1864 sta izšli knjigi Rastlinstvo in Živalstvo, ki jih je v nemščini napisal moravski Čeh dr. Alois Pokorny, prevedla pa sta jih Ivan Tušek in Fran Erjavec. Oba prevajalca sta bila sicer sama strokovnjaka, toda za šolske učbenike je bilo potrebno potrdilo ministrstva. Tako potrdilo sta prevedeni knjigi že imeli, veliko vrpašanje pa je bilo, če bi ga dobili učbeniki, napisani v slovenskem jeziku.
Slovenske likovne umetnice
V umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu so 7. marca odprli že drugo razstavo del slovenskih likovnih umetnic. 21 umetnic iz vse Slovenije, in sicer Alekan Eržen, Vida Fakin, Alenka Gerlovič, Ančka Gošnik-Goj dec. Vera Horvat, Stanka šraj-Komac, Marjanca Kraigher, Lidija Osterc, Darinka Pavletič-Lo-renčak, Elda Piščanec, Roža Piščanec, Cita Potokar, Mira Pregelj, Avgusta Šantelj, Rada šuštar, Vlasta Tihec, Marija Vogelnik, Sonja Vončina-šegula, Melita Vovk-štih, Vladimira Zupan in Jelica žuža.
Vatinski list "L'Osservatore Romano" z dne 4. marca prinaša daljše poročilo o liturgičnem tečaju v Zagrebu. Tečaj je bil od 18. do 20. februarja v zagrebškem bogoslovju. Udeležilo se ga je 900 duhovnikov in devet škofov. škofje so razlagali konsti-tucijo o liturgiji, kakor je bila odobrena na koncilu.
Vzporedno s tečajem je bila prirejena razstava predmetov in dokumentov blaženega Antona Kazotiča, di je bil prvi zagrebški škof. Umrl je leta 1323.
V Zagrebu izdajajo tudi list Glas koncila, ki izhaja vsakih 14 dni in se tiska v 50.000 izvodih. — Vatikanski dnevnik prinaša tudi sliko duhovnikov zbranih pri konferenci in sliko zagrebške stolnice.
Premiera Cankarjevih, "Hlapcev"
Po "Kralju na Betajnovi" so zdaj "Hlapci" drugo Cankarjevo delo, izvedeno v Sarajevu pO 1. 1945. Premiera je bila v dramskem gledališču. Kot gost je "Hlapce" zrežiral Slavko Jan.
Pomemben koncert v Novi Gorici
Pred tedni je ikoncentiral v novogoriški kino dvorani argentinski klavirski virtuoz Anton Soler-Biljanski. Rojen je bil v Biljah pri Gorici, kjer je tudi preživel svoja mladostna leta. V spomin na rojstni ikraj je imenu dodal pridevek Biljanski.
Naša poezija v romunščini
Bukareštanska "Tribuna" je objavila prevode iz slovenske poezije. Predstavljena sta med drugimi Mile Klopčič in Oton Zupančič. Prevajalec ni podpisan.
Narodni jezik pri sv maši
V Jugoslaviji so dobili dovoljenje, da smejo rabiti narodni jezik pri branju beril in evangelijev med sv. mašo. V Sloveniji to že izvajajo in med mašo duhovnik bere berilo in evangelij v slovenskem namesto v latinskem jeziku. To ne samo med peto mašo, nego tudi pri navadnih mašah za ljudstvo.
Tudi med obredi velikega tedna so berila in prerokbe brali v slovenščini.
To je prvi sad novih liturgičnih reform, ki jih je izdal II. vatikanski koncil.
"L'Osservatore Romano" o Slomšku
Vatikansko glasilo L'Osserva-tore Romano je dne 6. februarja objavilo članek o A.M. Slomšku. V članku avtor najprej poudari Slomškove besede pred smrtjo: "Ni potrebno, da jaz živim: toda potrebno je, da napravim svojo dolžnost do konca". Nato omenja, da je bila predložena sv. kongregaciji zadeva za Slomškovo beatifikacijo. V drugem delu članka omenja Slomškove besede: "Sv. vera bodi vam luč, materina beseda bodi vam ključ do krščanske zveličavne omike" in pove, kako so se katoliški Slovenci vedno držali teh besed. Sledi kratko poročilo o slovesnostih v Mariboru z stoletnico Slomškove smrti in končno poudari član-kar Slomškovo delo za zedinjen-je kristjanov z ustanovitvijo bratovščine sv. Cirila in Metoda. Članek se zaključi a prevodom Slomškove molitve za zedinjenje vseh kristjanov.
Skupni umetniški atelje v New Yorku
so si ustvarili: kipar France Gorše in slikarja Jože Vodlan in Miro Zupančič in sicer na 665 VVoodvvard Avenue, Brooklyn 27, N.Y.
•	Slovenski oder je Igral v
tržanškem avditoriju dramo Ivana Mraka' "Proces". Zgodovinski proces proti Kristusu je pisan tako, da blizu . sodobnemu človeku.
•	Slovenska opera ja žela velike uspehe z gostovanjem v celovškem gledališču 7. marca t jI. predvajali so Verdijevo opero Maobeth in Ponchinellijevo La Gioconda.
Ljubljanska Opera v Sovjetsko zvezo
V Moskvi so podpisali sporazum, v smislu katerega naj bi v kulturni izmenjavi letos julija gostovala v Sovjetski zvezi tudi Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane.
Stoletnica slovenskih šolskih knjig
Februarka številka Proteusa, ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo, objavlja zelo zanimiv članek Zmaga Bu-fona Ob stoletnici prvih slovenskih naravoslovnih učbenikov. Slovenci pod Avstrijo slovenske srednje šole sploh niso imeli, toda po vsej Avstriji so se upo-
Likovna razstava
V	galeriji Valentine Cezarcttl, v rimski slikarski četrti Margut-tač je bila odprta razstava Franceta Slane, ki nastopa pred rimskim občinstvom 30 akvareli in olji.
Stritarjeva razstava
V	narodni in univerzitetni knjižnici so za letšnji Prešernov dan pripravili pregled obdobja 1870—1880, v katerem je bil najpomembnejši literarni ustvarjalec Josip Stritar. Zato so mimo splošnega gradiva iz te dobe prikazali predvsem celotno literarno delo ter dokumente iz osebnega življenja tega pred 40 leti umrlega slovenskega pesnika in pisatelja. Nekatere razstavljene predmete sta prispevala tudi narodni muzej in Narodna galerija v Ljubljani. Razstavo sta pripravila Branko Berčič in Janez Logar: le ta je tudi dokaj obširno orisal pred gosti ob otvoritvi razstave podobe dobe 70 let preteklega stoletja, ki se je med drugim odlikovala tudi po nekaterih pomembnih uveljavitvah slovenske znanosti. Samo razstavo je ob udeležbi številnega občinstva odprl univ. prof. Valter Bohinec, ki je po smrti upravnika knjižnice dr. Mirka Rupla vodil ustanovo.
Nastop slovenske grafike
Na Dunaju so tretjega marca v Domu umetnikov odprli ra-stavo slovenske grafike. Ta razstava pomeni prvo večjo manifestacijo slovenske likovne umetnosti na Dunaju v tem letu. Razstava Roberta Faganela
V	Gregorčičevi dvorani v ulici Geppa 9-1. v Trstu uspešno razstavlja mladi goriški slikar Robert Faganel 23 olj s kraškimi motivi.
101 leto stara Slovenka
ob Muri
Rojena je v Dokležovju in živi
danes v domu počitka v Rakiča-
nu. Nikoli ni bila poročena. Več kot 80 let je bila gospodinjska pomočnina pri neštetih gospodarjih. Bolna ni bila še nikoli, zadnje čase pa čuti starost. Pravi, da ji peša vid, tek pa ima takšen kot v mladosti. Zadnje leto jo je delno zapustil tudi spo-min. Veliko imen in dogodkov iz svojega življenja, ki ni bilo lahko, je pozabila.
V New Delhiju nagrajen
slovenski šolar
V New Delhiju so slovesno podelili nagrade udeležencem mednarodnega otroškega tekmovanja v risarkih in pismenih izdelkih. Nagrajenih je bilo tudi pet jugoslovanskih šolarjev, med njimi Slovenec Matko Kos iz Ljubljane — za sliko.
Uspehi Roka Klopčiča
Beograjska "Politika" tako ocenjuje nastop slovenskega violinista Roka Klopčiča na koncertu z Beograjsko filharmonijo, ki je bil pred dnevi: "'Želimo poudariti, da je Rok Klopčič z estradno koncentracijo in suverenim odnosom, muzikalno in tehnično zelo poustravil solistični part koncerta Szymanowskega, ki je plemenit in tonsko bogat, •hkrati pa obtežen z najtežjimi problemi violinske tehnike. Interpretacija na visokem nivoju uvršča Roka Klopčiča v prvo vrsto jugoslovanskih violinistov". — Marca bo nastopil Rak Klopčič na solističnih koncertih z Marijanom Lipovškom v Celju, Mariboru, Ptuju, Ljubljani, Kopru, Novem Sadu, Zrenja ninu in Nišu. Povabljen je tudi v Romunijo.
svoj čas tajnik tržaškega škofa Ivana šterka.
Dne 9. februarja je umrl 55-letni Janko Preželj, župnijski upravitelj pri Sv. Katarini, doma iz Bohinja. Med vojno je deloval med izgnanimi Slovenci v Nemčiji. Jetika je uničila njegovo zdravje. — Dne 11. februarja je odšel v večnost 73-letni Štefan Traven, župnijski upravitelj v Javorjah nad Škofjo Loko. Doma je bil onstran Karavank, v Vodicah. — Že 1. februarja pa je zapel mrtvaški zvon 77-letnemu župniku v pokoju Karlu Rupniku, doma v Črnem vrhu nad Idrjio. Dokler je mogel, je župnikoval v Hotiču, potem pa odšel k očetom cisterci-janom v Stično, kjer je tudi pokopan.
t DR. CVETKO GREGORIC
V Milvvaukee (ZDA) je umrl dr. Cvetko Gregorič, ki je bil v domovini pred vojno glavni tajnik Zveze industrijcev v Beogradu. Bil je zaveden Slovenec ter se je v Beogradu. Rad udeleževal slovenskih prireditev.
Daljni prednik dr. Cvetka Gre-goriča je bil Ilija Gregorič, ki je bil kot vodja sloVenskih kmečkih upornikov v 16. veku na Dunaju usmrčen.
Smrt dr. BHimovlča v ZDA
V mestu Montrey v Kaliforni-
ji je dne 21. decembra 1963 umrl Aleksander Bilimovič, bivši profesor na ljubljanski univerzi. Rajni dr. Bilimovič je bil po rodu Rus. Rodil se je 8. junija 1876 ter je diplomiral na univerzi v Kijevu. Na njej je bil tudi vse do odhoda v emigracijo v Jugoslavijo redni profesor. Po prihodu v Ljubljano je tudi na ljubljansiki univerzi predaval svoj predmet narodno gospodarstvo. Po vojni se je naselil v ZDA ter postal profesor na univerzi v Kaliforniji. Na njej je deloval vse do svoje smrti. Rajni Bilimovič je bil velik prijatelj Slovencev ter je vedno s ponosom zrl na svoje delo na ljubljanski univerzi in vedno z ljubeznijo govoril o Sloveniji in Slovencih.
Slovenski PEN klub na kongresu v Oslu
Pred dnevi so ne sestanku slovenskega centra PEN kluba raz-pravlji o udeležbi na bližnjem kongresu te mednarodne pisateljske organizacije v Oslu. Sklenjeno je bilo, da se bo slovenski PEN klub udeležil junijskega srečanja na Norveškem v čim večjem številu. Na ta način naj bi izkoristili priložnost za mednarodne povezave in hkrati tudi izrazili svoje simpatije do Norveške.
STAVKE V SLOVENIJI
Umetniška slika Savinškove
Slovenska umetnica ga. Mari-janca Savinškove je napravila v Parizu novo umetniško delo, sliko ivojvodskega prestola na Gosposvetskem polju.
• Papež je Imenoval za sveto-vavca v papeškem uradu (kongregaciji) za semenišča in univerze hrvaškega frančiškana p. Karla Baliča.
Duhovniki umirajo
V januarju sta preminila dva duhovnika koprske škofije. V Domu obnemoglih v Podbrdu je umrl Milan Kuret, doma iz Šmarja pri Kopru, star 74 let, avtor pesniške zbirke "Jeklena maska". — V Tomaju na Krasu je pa v 94 letu svojega življenja zatisnic svoje oči Henrik Šonc,
V Sloveniji je bilo po novem letu več stavk, ki so bile sicer kratke, a vendar stavkg. Oblasti in partija so bili prisiljeni javno obravnavat j pojav stavk, niso pa objavili nikakršnih podrobnosti. Izjave Vide Tomšičeve in Miha Marinka kažejo, da je partija zaskrbljena in išče opravičil, da se delno tolaži in delno grozi.
Stavke so zgovoren dokaz pro-tjslovij v Titovem komunističnem sistemu in razgaljajo de-magoško geslo 't'ovarne delavcem". Tomšičeva, in Marinko priznavata, da kažejo stavike na slabšanje odnosov med delavstvom in vodstvom podjetij, kar dokazuje, da delavstvo v tako-zvanih "vjšjih oblikah socializma" v titovini ni na boljšem ■kot V kapitalističnem redu in da razlogi in pogoji za "razredni boj" še vedno obstajajo. Po drugi strani pa kažejo stavke, da ima ljudstvo že močnejši položaj nasprot ioblastem in partiji, ki so prisiljeni upoštevati ljudske težnje.
David Binder poročevavec lista The New York Times je poslal 30. marca svojemu listu naslednje posebno poročilo, ki je bilo Objavljeno 31. marca in se v prevodu glasi:
"Po poučgiiih virih so se od začetka leta vršle nenapovedane stavke v približno pol ducata tovarn v Sloveniji in Srbiji, predvsem v znamenje protesta delavcev zaradi nizkih plač spričo naraščajoče draginje.
Gospodarstveniki menijo, da so od 1. januarja cene potro-šnim dobrinam, posebno živj-lom, narastle za 10 odstotkov.
Po enem pooblaščenih virov so stavke, v tej neodvisni socialistični deželi jih imenujejo prekinitve dela, trajale 30 minut do ene ure.
Natančnih krajev in datumov stavk ni bilo mogoče zvedeti od oblasti in časopisje, ki ga nadzira vlada, ni objavilo podrobnosti.
Vendar so si vsi edini v tem. da je do ene teh "prekinjtev dela" prišlo v starem trbove-ljeskem premogovnem podjetju, kjer je bila večja stavka leta 1957.
Od drugih krajev so omenjali Slovensko Bistrico, tudi v Sloveniji in industrijsko mesto Niš v srednji Srbiji.
Pooblaščen obveščevavec jc nakazal, da so bjli prizadeti še drugi kraji in da je bilo v zadnjem času več stavk kot pa v katerikoli drugi dobi.
Zdi se, da jugoslovanski komunistični voditelji v značilnem odklonu od manksistjčno-lgnini-stičnega nauka z nejevoljo ocenjujejo prekinitve dela kot neko obliiko kolektivnih pogajanj v socialistični družbi.
Pretekli mesec je Vida Tomšič, vodilna članica Zveze komu-1 njstov Slovenije, priznala, da so j se vršilg stavke. Dejala je: "Za^ vest delavcev je tako močna, da
ne dovolijo, da bi kdo kršil njih pravice, niti prekrižal njih interese.
Prekinitve dela niso izraz nasprotovanja ali odpora protj socializmu ali sistemu, ampalk pomenijo rajši obratno, reakcijo delovnega kolektiva na tghnok-ratični odnos uprave do dela".
Dodala je: "Mogli bi reči, da so prekinitve dela neka obljka, dasi nezaželjena, s katero se dopolnjuje samoupravljanje".
Pretekli tgden je vrhovni slovenski komunist Miha Marinko, ki spada obenem med voditelje jugoslovanske partije, komentiral stavke.
G. Marinko je opazil, da so nekatera podjetij, v katerjh""j"e prišlo do stavk, zaznamovala "visoko proizvodnjo in da so bile prekinitvg dela "resno svarilo, ker ne kažejo le na upadanje osebnega zasluška, ampak tudi na krhanje v razvoju notranjih odnošajev v podjetjih".
"Dobro vemo, seveda, da tu ni vprašanje kakšne namerne akcije kakega političnega nasprotnika, še manj pa kakih reakcionarnih elementov", je dejal.
G. Marinko je imenoval preki-nilce dela "zelo šikooljive" an je dejal, da bi mogle "podpreti tgžnje po administrativnih ukrepih".
"Adminjstrativni ukrepi" pomenijo v trenotni komunistični rabi stroge metode stalinistične policijske države. Zeli se, da je g. Marinko namignil, da so v jugoslovanskj partiji elementi, ki bi radi uporabili takšne metode.
Neki komunistični veljak, iki pa ne sme biti imenovan, je dejal, da gleda partijsko vodstvo na stavike kot "normalne" in da je mnenja, da so imele "pozjti-ven učinek za interese vsega delovnega kolektiva".
Nemški komentar k občinskim volitvam na Koroškem — KLEINE ZEITUNG
Pod naslovom "Slovenci jeziček na tehtnici" je objavil koroški neodvisni dnevnik analizo volilnih izidov na dvojezičnem ozemlju. Ko komentira list uspešen potek volitev tudi za Slovence, dostavlja, da pomenijo slovenski glasovi za izvolitev županov v Rožeku, Svetni vesi, Šmar-jeti v Rožu, Hodišah, Globasnici in Pliberku "jeziček na tehtnici".
V okvirju članka "Preokret deželne politike" pa je rečeno, da je usepešen naston Slovencev z lastnimi listami poleg nazadovanja socialistov "nadaljnja značilnost nedeljskih volitev" ter bi socialisti, v slučaju, da bi bile sedaj deželnozborske volitve, zgubili svoj 18. mandat, ki so ga pri zadnjih volitvah le s težavo pridobili. Torej je socialistična večina v deželi močno ogrožena!
PRILAGODITEV KRŠČANSTVA SODOBNOSTI
Ko je eden člankov s SD omenil dela jezuita Teilharda de Chardina, je dobilo uredništvo več odzivov, 'ki nakazujejo zanimanje za tega edinstvenega misleca. Danes ponatiskujeno del razprave Antona Strleta, Dogmatična teologija v službi človeka, ki je bila objavljena v Zborniku razprav teološke fakultete v Ljubljani, 1962 na straneh 74—162. Navedeno besedilo je povzeto iz strani 86—90.
Uredništvo
Zelo jasen primer težnje po prilagoditvi krščanstva današnjim izvenkrščanskim miselnim tokovom je delo znamenitega jezuita Teilharda de Chardina (1881—1955), vodilnega paleontologa, ki je pa preko svoje stroke globoko razmišljal o velikih filozofskih in teoloških vprašanjih. Čeprav Teilhard, prav tako jezuit kot Danielu, bil teolog, vendar bi njegovo delo mogli označiti kot interpretacijo paleonto-loških, oziroma sploh naravoslovnih dejstev iz krščanske dogme. Kot tako je vzbudilo veliko pozornost in navdušenje, a tudi odklanjanje; zato tudi dog-matične teologija ne bo mogla iti brezbrižno mimo njega.
... Dve veliki misli'sta oblikovali tega silovito nadarjenega, obenem pa globoko vernega človeka, ki je že od mladosti imel izredno zanimanje za naravoslovje: Najprej universum—vesolj s-tvo! In sicer v zvezi v Rimlj 8,22 "da doslej vse stvarstvo skupno zdi-huje in trpi v porodnih bolečinah"; človek pa je v kontinuiteti z vesolj stvom. Druga velika misel pa je, zopet vzpostaviti mesto krščanskemu mišljenju v naročju sveta znanosti. Torej dve kontinuiteti: človeka z vesolj stvom, nadnaravnega sveta vere s svetom naravnega spoznanja.
Proti koncu 19. stol. je krščansko mišljenje kljub Leonu XIII., ki je povratek k sv. Tomažu povezoval z zdravim pozitivnim odnosom do naravnih znanosti, v nasprotju z zdravo teologijo bilo po večni še vedno zajeto v mnenje, da krščanska dogma kategorično zahteva odklonitev razvoja živih bitij in biološke vezanosti človeštva s svetom živalstva. Teilhard de Chardin pa živo čuti, da je med znanostjo in vero mogoče soglasje, in čuti tudi nujnist, poiskati "Jakobovo lestvico, katera naj z veže zemljo in nebo, človeka in Boga. "In Teilhard jo hoče poiskati oziroma pokazati nanjo. "Homo Viator", tako je naslov knjige Gabriela Marcela o filozofiji upanja, upanja za posameznika. Teilhard pa gre dalje in govori o "Mundus viator", čeprav ni nobene njegove knjige s tem nazivom; toda "svet na poti", to je tema Teil-hardovega življenjskega dela. O stvarjenju ne govori, ker mu gre le za pot, za smer. Nikakor ga pa ne zanika. Usmerjen je po Teilhardu svet na "višek", "na celoto in bodočnost", na človeka in končno na Kristusa, v katerem ima človeški duh svoj višek, v katerem in po katerem se zedin-jajo materija, življenje, refleksija in zgodovina ter se dovršu-jejo v Bogu. Tako ■ se integralni katoliški veri pridružuje skorajda univerzalna znanost. Bog v Kristusu je "center centrov", k njemu teži vsa mnogoterost, tudi naš pogled mora biti ves zagledan vanj. Svet nam more odpreti oči za osebnega Boga; tako sta si znanje in vera mnogo bližja, kakor so včasih mislili. Cim globlje prodiramo v zgodovino razvoja sveta, čim več vemo o njegovem razvoju, s tem več "barve in sija" se napolnjuje podoba o Bogu, ko motrimo vesolje, ki se razvija v smeri k "centru univerzalne unifiikacije", k Bogu v Kristusu. Evolucije ne moremo izigravati zoper stvar-jenje; evolucija ne škoduje krščanskemu pojmovanju človeške duše in tudi ne izpodriva Boga. "Bog naredi, da se reči jame narejajo", pravi Teilhard v knjigi "Le paradoxe transfor-miste" (str. 143). Stvarnik vse ustvarja in njegovo sodelovanje je povsod nujno potrebno, a tudi daje stvarem, življenju in predvsem človeku dejavnost in napredovanje k enoti. Ves razvoj teži Jk točki omega in v njej najde" svojo razlago ter poseduje samega sebe. Ta točka, to tran-scententno središče točno ustreza Kristusu krščanske religije— naglaša Teilhard- v njem ima vse svoj obstoj, on je konec poti kozmosa in zgodovine. On
je pantokrator na osnovi stvar-jenja in odrešenja, zmagovavec nad smrtjo s svojim vstajenjem, pričujoč v Cerkvi in v evharisti-ji. Kristus je torej točka omega razodetja in tudi vsega razvoja prirode. Med njim in razvojem je bistven in organski odnost. Kristus je oživljavec in duhovna energija sveta, v njem se povezujejo vse stvari, on je najvišji cilj, po katerem je mogoče teži-ti, in nujno privlačna točka za vse človeško teženje, pa tudi za teženje vsega ostalega stvarstva. Teilhardu gre za paralezizem oziroma za konvergenco izsledkov znanosti in krščanske dogme: 1. teženje stvari k zavesti in svobodi ter napredovanje v luči Rimlj 8;2. enota cilja, kateremu gre svet naproti, in tista enota, ki je dosežena v Kristusu in udih njegovega skrivnostnega telesa (Ef ter Kol); 3. enota, ki jo potrebuje svet, da opraviči in poduhovi svoje težnje in svoj razvoj, in pa Kristus krščanske dogme, ki je hkrati večen in časoven. Teilhard piše: "V tem je posebnost moje vernosti: korenine ima v dveh življenjskih področjih, ki zbujajo videz nasprotja. Vzgoja in duhovna izobrazba ste me pridružili otrokom nebes. Po svojih prirojenih lastnostih in po poklicnih študijah pa pripadam otrokom zemlje. Tako me je življenje postavilo v sredo dveh svetov, katerih metode, jezik in mišljenje poznam iz intimnega izkustva. Notranje ločilne stene med obema nisem postavil. V polni svobodi sem pustil, da se uveljavljata v temelju mene samega oba navidezno nasprotujoča si vpliva. 30 let sem se boril za notranjo enoto in sedaj se mi zdi, da sLujipi ob koncu tega procesa. Cisto sama od sebe sta se oba tokova v meni znašla skupaj v eni sintezi. Noben od obeh ni drugega spravil ob življenje. Danes verujem v Boga bolj tudi v svet. Ali nito — vsaj v velikih obrisih in kot zasebni poskus posameznika — predstop-nja za rešitev velikega problema, ki stiska napredujoče današnje človeštvo?" (Teilhard de Chardin v še neobjavljenem spisu "Com-ment je crois", nav. E. Rideau, v: Orientierung 22—1958—240)
Brez dvoma je bil Teilhard de Chardin globoko veren in hkrati poln apostolske gorečnosti. Pogosto je vodil duhovne vaje. Nekateri laiki na visokih položajih so se šele pri njem naučili gledati svoje poklicno delo v Kristusovi perspektivi in so postali izraziti kristjani. V svojem delu, pravijo, je bil Teilhard absoltuno prost vsake častiželjnosti in v njem ni bilo nikoli mogoče zaslediti konkurenta. V pismu 30. 10. 1929 piše: "Čim starejši postajam, tem bolj jasno se zavedam, da pravi mir obstoji v odpovedi samemu sebi.... Zvesto se truditi za svet v Bogu, to je edino, kar velja...." (Nav. E. Rideau, n.m., 196). Tehnično filozofske in teološke formacije pa Teilhard ni imel, da bi mogel svoje, v velikih obrisih prlavilne in nadvse plodovite ter naravnost grandiozne misli izraziti tako, da ga ne bi bilo mogoče -napačno razumeti. Tako se je zgodilo, da je izraziti ateist Sir Julian Huxley napisal uvod k angleški izdaji Teilhardova knjige "Phenomene humain" (Pojav človeka) in prištel Teilharda med somišljenike. Znani strokovnjak za vprašanja evolucio-nizma Adolf Portmann pravi: Teilhardova volja, da bi naravoslovje in vero povezal v enoto; ki bi bila prosta nasprotij, ga je privedla do tega, da je postal Huxleyev sopotnik in v tem primeru -ni pomagala Teilhardova zmaga nad darvinističnim evolu-cionizmom, zmaga, ki se ji moderni biologi danes pridružujejo, čeprav sta svetova Teilharda in Huxleys dejansko med seboj ločena; za Huxleya je vprašanje o nastanku življenja odločeno v sami prirodi, za Teilharda pa leži
ONTARIO
PROVINCE OF 0PP0RTUNITY
ZAKON 0 MINIMALNIH PLAČAH RAZŠIRJEN PREKO VSEGA ONTARIA
Lani je bil vpeljan zakon o minimalnih plačah v industrijskem okrožju Toronto-Hamilton-Oshavva. Pokazal se je zelo uspešnega in vsled tega, me veseli, da lahko razglasim predčasno razširitev istega preko, vse pokrajine z začetkom 29. junija. Zato vam pravim, da prečitajte najvaž-
nejše točke pazlvijo, da se tako prepričate, kako bo ta življensko važna zakonodaja koristila vam.
Zgoščena do najpreprostejše oblike, bo nova odredba o minimalnih plačah vpostavljena in izvajana po ontarijskem oddelku za delo, po svoji /.gradnji zaščitila vsakega delovnega možkega in .žensko v pokrajini pred izrabljanjem in vpostavlja minimalno plačo $1.00 na uro ($1.25 v gradbeni industriji).
Odredba, ki se sedaj že izvaja v "podkvi" Toron to-H am i 1 ton-Oshawa, bo raztegnjena preko vse pokrajine dne 29. junija. Seveda
moramo dati zadosti časa delodajalcu, da se bo lahko prilagodil in vživcil v višje plače, zato mora odredba biti vpeljana v časovnih enotah.
Tu je na kratko, kako misli ontarijski vladni oddelek za delo to odredbo izvesti. Pokrajina bo razdeljena v dve coni ("Zones"). Cona I bo obsegala bolj gosto naseljene in industrijske predele ter središča. V tej coni bo minimalna plača $1.00 dosežena ne kasneje
HON. H. L. ROWNTR.EE, Q.C.
Minister of Labour
kot marca meseca prihodnjega leta. V coni 2, ki bo obsegala preostali del pokrajine, bo minimalna plača dosežena decembra drugo leto.	■ _ , ■
V gradbeni industriji bo minimalna plača $1.25 na uro dosežena v obeh conah na isti način.
Načrt in kvadrati s plačami na tej strani kažejo ti dve coni ter način plačnih poviškov v obeh.	".
ONTARIO
COUmVBOUNDARlES
ZONE BOUNDARIES
PRESENT MINIMUM
WAGE ZONE BOUNDARIES
CONA 1
Odredba za splošna hotelska in restavracijska dela
moški ženska 29. junij 1964 $1.00 $0.85
28.	sept. 1964	0.9(5
29.	dec. 1964	0.95 29. marec 1965 1.00
Odredba za gradbeno industrijo
29. junij 1964	$125
CONA 2
Odredba za* splošna, hotelska in restavracijska dela
moški ženska 29. junij 1964 $0.85 $0.80 29. dec. 1964 0.90 0.90 27. dec. 1965 1.00" 1.00
Odredba za gradbeno industrijo
29. junij 1964	$1.15
27. dec. 1965	1.25
Glavna odredba o minimalnih plačah ne
velja za: prijavljene vajence, kampovske Svetovalce ali dijake, ki so zaposleni v gotovih razvedrilnih projektih; hišnike apartmenov, ki živijo v njih, zastopnike za ■prodajo hiš in zavarovanj, ter zastopnike, ki sami sebi določajo čas dela; člane svobodnih poklicev in učitelje; hišno služinčad; delavce na kmetijah.
Posebej določene plače (80c v coni I in 75c v coni 2) veljajo v naslednjih slučajih: Dijak, ki ne dela več kot 28 ur na teden; sezonski delavec pri predelavi hitro pokvarljivega sadja in zelenjave, ki ne dela
POSEBNI PRIMER
več ko 16 tednov na leto.* Posebej določene plače (60c v coni 1 in 50c v coni 2) veljajo v naslednjih primerih: Dečki za dostavljanje, nosilci sporočil, prodajalci časopisov, postavljaci figur na kegliščih in pomagači igralcev golfa, ki še niso stari 18 let. *
* V obeh grupah posebej določenih plač, bo plača cone 1. stopila v veljavo v coni 2, 27 decembra 1965.
DELODAJALCI POZOR
Kjer so uslužbenci plačan ina bazi komadov, če vsaj 4/5 od t£h zasluži vsaj minimalno plao, boste smatrani, da se ravnate po odredbi.
Plače za učeče se uslužbence so kot sledi: Kjer so uslužbenci zaposleni na principu komadov, so učeči se uslužbenci lahko plačani 20c manj -kot predpisana minimalna plača za prve tri mesece zaposlitve in lOc manj za naslednje tri mesece. V vseh drugih primerih, so lahko učeči se uslužbenci plačani lOc manj, kot predpisana minimalna plača in to za prve štiri mesece zaposlitve. Odredba za hotele in restavracije ima posebne določene plače za učeče se uslužbence, ki je lOc nižja, kot predpisana minimalna plača za prvi mesec zaposli t va.
Vaš ontarijski oddelek za delo povdarja dej stvo, da so to le najvažnejše točke nove odredbee o minimalnih plačah. Če hočete točno izvedeti, kaj nova odredba pomeni za vas, prosim pišite na: THE LABOUR STANDARDS RRANCH, THE ONTARIO DEPARTMENT OF LABOUR, 74 VICTORIA STREET TORON fO 1, ONTARIO, ali telefonirajte na 365-5251.
ONTARIO DEPARTMENT OF LABOUR
kjer so načrti napravljeni za ljudi.
odgovor v silni daljavi — jasno je, da v Bogu. Človeka, ki ne obvlada Teilhadrovega -terminologije, moreja njegovi spisi zmesti, čeprav je vse Teilhardo-vo delo hotelo biti le interpretacija znanstvenih dejstev v luči krščanske dogme (A. Portmann, Das Bild der Natur und der christlichc Glaube. Zum Werk Teilhard de Chardin, v: Universi-tas 16—1961—639—645—nav. H. —K. 15—1-961—526. Glej tudi M. de Tolienacre, VVeltschoepfung als Entvvicklung, v; Wort und VVahrnheit 16—1961—273—282). Teilhardova vizija sveta ja nedvomno kršanska in skladna s Pavlovo idejo o Kristusovem mističnem telesu. Vendar pa zaradi 1 pomanjkanja ifilozofsko-teološke formacije Teilhard vse to zastre z izražanjem, ki ga je mogoče zlorabljati in razlagati v smislu panteizma in modernizma ter se-kularizma, ako človek noče ali ne more upoštevati celote. Nekateri so šele pri Teilhardu odkrili
živ pojem o Bogu, a pač zato, ker so si v otroških letih mogli pridobiti le nepopoln pojem o njem in so pozabili na to, kako živ je dejansko krščanski pojem o Bogu kot Očetu, ki se čisto kontkretno zavzema celo za vrabca na strehi in za poljsko cvetico; če je pa Bog ljubezen, potem jc tudi edino pravo razmerje do ljudi ljubezen. Dejansko je bil Teilhardov pojem o Bogu krščanski in s svojim delom je hotel Teilhard čim bolj uresničiti geslo: Ar majorem Dei gloriam, razodevati vedno večjo božjo veličino, in sicer veličino Boga sv. Pavla in katoliške Cerkve. P.—B. Grenet, profesor filozofije na Katoliškem institutu v Parizu, pač eden najboljših po-znavavcev Teilharda de Chardina, je v knjigi "P. Teilhard ou le philosophe malgre lui" (Pariš 1960) ob zaključku kritične analize njegovih del zapisal: "Očistiti bo -treba Teilhardove ideje in to more pomeniti tudi neko
zvestobo Teilhardu, boljšo kot pa bi bila popolna poslušnost. Ta zvestoba bo rekla: Tako si nas poučil, da smo se povzpeli na tvoje rame in sedaj bolje vidimo tisto, kar bi tvoja odkritja morala povedati tebi" (str. 209). Adolf Portmann sodi podobno in pravi, da moramo biti pozorni na Teilhardovo veličino in meje; ne sme biti slepega navdušenja zanj, kar bi lahko maličiilo njegove resnične misli, pa tudi ne ozkosrčnega odklanjanja (Prim. A. Guggenbcrg, Entvvicklund und VVeltende. Zur Diskussion um P. T. de Chardin; v: Theologie der Gegemvart 3—1960—144—155).
Gallev 4 ....................
E. Rideau pravi: Rekli bi z Bossuetovimi besedami, da Teil-i hard "drži oba konca verige" in skuša človekovo pripadnost svetu in Bogu spraviti v medsebojno soglasje. Njegovo mišljenje je bilo izraz njegovega življenja: j iskal je Boga, in sicer prav v I srcu sveta, v srcu dejavnosti
službe. Šel je na strani sveta tako daleč, kakor je bilo sploh mogoče, in sicer z nevarnostjo, da bi mu pripisoval previlk pomen. A ni šel dalje kot učloveče-na božje beseda (E. Rideau, Beurteilung der Gedanken P. Teilhard de Chardin, v: Orientierung 23—1959—6b). A. Guggen-berg pa trdi, da je Teilhard vse svoje ustvarjanje postavil pod predznak: "Vera v Kristusa se bo v bodočnosti obdržala le preko vere v svet" (Guggenbcrg, v: Theologie der Gegemvart 3—1960 —145). Nekateri so ta preznak razumeli napak in zašli v tisti skrajni inkarnacianizem, na katerega misli zgoraj omenjena o-pomba J. Danielouja, -ter pozabljajo, da nam milost prihaja s križa in nam ne zagotavlja popolne zemeljske sreče, marveč nam daje moč, da vse zemeljsko trpljenje preoblikujemo v "bea-ta passio" in tako dosežemo cilj, ki je nadnaraven. Vendar pa je ta Teilhardov "predznak" tudi
teologijo opozoril na to, da vse, kar resnično služI človeku in njegovim vrednotam, prispeva k božjemu kraljestvu, da Sveti Duh že sedaj deluje in teži za tem, da notranje posveti ne le ljudi, marveč hoče imeti odmev tudi na ravni njegovih Zemeljskih realizacij, ko naj bi njihovo zgodovino preoblikoval v zgodovino božjih otrok; in da nas s križem pridobljena milost na-giblje k čim bolj popolnemu izpolnjevanju dolžnosti svojega stanu in torej tudi k skrbi za zemeljski napredek, čeprav nimamo zagotovila, da bomo v svojih zemeljskih podjetjih uspeli, "zakaj podoba tega sveta preide" (Glej M. Flick|Z. Alseghy, Teolo-gia della storia. Conšpectus. V: Gregorianum 35—1954—298). Ce je učiteljstvo Cerkve z obirom na teilhardizem rezervirano, noče s tem obsojati Teilharda samega, marveč obvarovati vernike poguonih zmot.
VERA V ČLOVEKA
Ker je 15. maja dan objave več socialnih okrožnic, prinašamo v prevodu članek msgr. Pietra Pavana, sodelavca Janexa XXIII pri pisanju okrožnic. Mati in učiteljica ter Mir na zemlji, članek, ki je bil prvotno objavljen v: Act, Vol. 17, No. 5, marec 1964, je bil ponatisnjen v razmnoženim Social Thought, (Canadian Catholic Conference — Social Action Oept.) Ottavva, 1. aprila 1964) pod naslovom : The Špirit of Pope John: Have Confidence In Man.
Uredništvo Ali naj se torej približamo ljudem in jim povemo, da se motijo? S takim postopkom verjetno samo izgubljamo čas. Kadar govorimo o zmoti glede ikorakret-nit socialnih in političnih sestavov in gibanj, srečamo pa res prave težave.
Na primer, kaj je danes "liberalizem"? Pri enem narodu pomeni liberalizem nekaj drugega kot pri drugem. Kaj je danes marksizem? Prav gotovo ne, ikar je bil marksizem Marksu (Lahko si predstavljate, da ni lahko za papeža govoriti celemu svetu na svetovni pozornici o idejah, ki jih morejo tolmačiti v enem kraju tako in v drugem kraju drugače). ,	, , ( ,
Duh papeža Janeza XXIII, iz ražen v okrožnici Mir na zemlji je isti kot ga najdemo v Mati in učiteljica....
Glavna ideja (ali motiv, če želite) teh dveh okrožnic je zaupanje v človeka. To boste našli izrecno izraženo v členu 158 okrožnice Mir na zemlji, kjer na-glaša sv. Oče razliko med človekom, ki se moti, in med zmotami samimi.
"....Vedno je popolnoma upravičeno razlikovati med zmoto kot tako in med osebo, ki se moti —celo v primeru oseb, ki se motijo glede resnice ali so zavedene zaradi pomanjkanja znanja v verskih zadevah ali glede dosege najboljih dejanj v življenju...."
Razlogi v ozadju te trditve so:
Prvič, oseba, ki se moti, je vedno in predvsem človek, in ohrani v vsakem primeru dostojanstvo človeške osebe; vedno ga moramo smatrati in z njim ravnati primerno temu vzvišenemu dostojanstvu.
Drugič, vsak človek potrebuje resnice. To odgovarja njegovi naravi. Toda nihče ga ne more prisiliti, da bi razdrl mrežo zmote in odprl svojega duha spoznanju resnice.
Tretjič, oseba, ki v določenem trenutku nima ljubezni, more dobiti razsvetlenje kedaj pozneje, verjeti resnici in izkazovati ljubezen.
Zato moramo zaupati človeku, človek, ki je nravno bolan more postati nravno zdrav. V istem členu (158) razvije papež Janez to idejo, ko povdarja, da morajo katoličani sodelovati za pospeševanje časne blaginje z vsemi, celo z ljudmi, ki ne verujejo v Kristusa, in s tistimi, ki imajo zmotno vero, ker so zapleteni v zmoto.
Kako naj človek predre mrežo zmot in odpre svojega duha odkritju resnice? Kako naj izpolni potrebo, ki je v skladu z njegovo naravo?
Tukaj je druga ideja, iki sledi prvi in tudi ta je motiv, ki ga najdete v vsem početju in delovanju papeža Janeza. Ta ideja je nadaljevanje ekumenskega duha, zaskrbljenost za to, kar je skupno vsem in jih zato združuje; in ne zanimanje za to, kar loči ljudi drugega od drugega.
Ekumenski duh se ne nanaša samo na razmerje med kristjani, ampak na eni strani na vse razmerje med katoličani in kristjani, in na drugi strani med katoličani in vsemi drugimi.
Že samo, iker je človek oseba, je njegova vrednost brezmejna. Zelo važno je dejstvo, da deli dostojanstvo osebe z vsemi ljudmi. Kristus je odrešil vse ljudi, vse osebe.
Oseba pa je nositelj pravic, osebnih pravic, pravic in dolžnosti. Sv. Oče našteva mnogo teh pravic v okrožnici Mir na zemlji v členih 11 do 27.
"....pravico do preskrbljenosti v primeru bolezni, delanezmo-žnosti, vdovstva, brezposelnosti... pravico do soudežebe na kulturnih dobrinah.... pravico do če-ščenja Boga po uikazih nepokvarjene vesti...." in tako dalje.
Kako pa predočimo resnico drugim osebam? To vprašanje izziva tretjo idejo ali značilni motiv duha papeža Janeza.
Vsekakor lahko predstavite resnico, če pobijete in zavrnete zmoto. Vendar pa s pobijanjem in zavračanjem zmote ne prikažemo resnice neposredno, marveč samo posredno. Resnico lahko prikažete tudi neposredno, pozitivno in papež Janez je izbral ta način iz večih razlogov.
Kaj se primeri psihološko, kadar povemo ikomu resnico, ker je v zmoti. Reagiral ibo, kajti ljudje ne bodo označili iz lastne volje sebe, da se motijo. In reakcija osebe, ki se mu drugi približa z namenom, da ga popravi, je morda pravilna reakcija, ker noben človek nima monopola na resnico. Nasprotno, po navadi imajo osebe, ki se motijo v kaki važni točki, prav v drugih točkah.	j
Naseljevanje Slovanov v srednji Evropi
Avstrijski dnevnik "Die Pres-se", ki izhaja na Dunaju je prinesel nedavno nekaj člankov o Slovanih. Gre namreč za najnovejša arheološka odkritja, ki še bolj osvetljujejo slovansko preteklost.
Ne moremo reči, da bi nam bila doba in obseg slovanskega naseljevanja v Srednji Evropi povsem znana. Sicer so že fran-kovski pisci analov glasno poročali o bojih, ki jih je imel med leti 560—570 frankovski kralj Sigisbert s prodirajočimi Avari, katere so spremljala slovanska plemena, ki so dospela do vzhodne Nemčije. O njihovem izvoru se dolgo ni znalo nič gotovega. Več smo o tem izvedeli na pod-
Postopek papeža Janeza je bil, da je raje prikazal in nudil drugim resnico kakor pa da bi pobijal in zavračal njih zmote. Bil je mnenja, da je boljše porabiti to kratko dobo življenja za odpiranja resnice drugim kot pa za pobijanje njih zmot.
Kadar posredujemo resnico, se moramo zavedati, da moramo resnico študirati, jo bolj podrobno in globlje preiskovati, razmišljati o njej. Potem nas bo luč resnice sama navajala, da jo bomo spoznali. Potem bomo postali bolj duhovni in resnica bo prišla v našo dušo, ljubezen ras bo nagibala, nas bo spremenila — celo v opravljanju posvetnih opravil bomo odražali resnico, bomo izžarevali resnico.
Kako pa naj pripravljamo druge za resnico, kako naj predstavljamo resnico pozitivno? Slediti moramo luči razuma kakor daleč le je to možno. Pomislite, kako važno je, da v našem razmerju do nekatoličanov v svetnih zadevah oni vidijo vprašanje v luči razuma.
Primer takega postopka imamo v okrožnici Mir na zermlji— dokument, ki je naslovljen vsem ljudem blage volje. Kaj je bil razlog za ta dokument? Prispevati k gradnji miru na svetu— miru, ki ga ne morejo graditi katoličani sami. Mir ni vprašanje, ki zanima samo katoličane. In, zopet, vsi ljudje morajo sodelovati pri gradnji miru.
Kako predočiti vprašanje miru vsem? Papež Janez je začel z lučjo razuma, čeprav je mogoče videti vprašanja posvetnega reda jasneje in globlje v Kristusovi luči. Toda dvogovor z drugimi v vprašanju miru je možen, ker nam je skupna luč razuma
V prvem delu enciklike Mir na zemlji pravi papež Janez:
"Vsaka dobro urejena in produktivna človeška družba mora postaviti kot temelj to-le načelo: da je vsako človeško bitje oseba;' 'to pomeni seveda, da ima razum in svobodno voljo. "Res, prav zato, ker je oseba, ima svojske pravice in dolžnosti, ,ki izvirajo neposredno in istočasno iz njegove narave same...."
Papež nadaljuje v luči razuma in govori o pravicah oseb, ki pa imajo seveda odgovarjajoče dolžnosti. Toda pravice in dolžnosti, o katerih piše, niso fizične stvari, marveč so nekaj duhovnega. Kadar pa se človek zave, ta je subjekt pravic in dolžnosti, odkrije istočasno, da pripada svetu duhovnih vrednot, resnice, pravičnosti, ljubezni in svobode. Te duhovne vrednote zahtevajo solidno podlago, in ta podlaga je Bog.
Od pravic do dolžnosti do sveta vrednot do duhovnih vrednot resnice, pravice, ljubezni in svobode, do Boga. Toda skozi vse to luč razuma, da morejo vsi videti.
Okrožnica Mir na zemlji razpravlja v členih 109—120 o razorožitvi. Tukaj je govoril sv. Oče vsem ljudem in prav gotovo je mislil, tudi nekaterim osebam, ki zavzemajo odgovorne položaje. V nagovoru je povdaril, da morajo vsi sodelovati, ker je to univerzalno vprašanje skupno vsem, ki verujejo in ki ne verujejo, ljudem, iki verujejo v svojih srcih, pa ne verujejo, kadar govore.
Mnogi od teh oseb poveličujejo razum. Njim je rekel sv. Oče: O, da, razum. Slediti morate razumu. Toda dokler ne bo vsakdo iskreno sodeloval, da se odpravi strah, ki tlači ljudi, kaj neki more roditi ves napor za razorožitev? Temeljno načelo, na katerem gradi naše prizadevanje za mir, je treba zamenjati z drugim: ne enakost v orožju, marveč medsebojno zaupanje.
Ali je to mogoče? Sv. Oče nam zatrjuje, da je mogoče. Prvič, ker to zahteva razum. Ljudje, ki tega ne sprejmejo, izjavljajo dejansko, da razum nima prostora v človeških zadevah.
Ne bi smelo biti nikaikega dvoma, da mora urejati razmerje tako med državami kot med poedinci luč razuma in ne sila orožja.
Drugič, nam pravi sv. Oče, je to možno, ker ni nikogar, ki si ne bi goreče želel, da bi bila odpravljena maščevalnost vojne, da bi bil zopet vzpostavljen in bolj trdno zagotovljen mir
In končno, nas opominja, je mir predmet, iki bi postal rodoviten vir dobrin za poedince, družine, narode in za celo človeško družino,. V naših ušesih še vedno doni opomin papeža Pija XII: "Z mirom ni nič izgubljenega; vse pa moremo zgubiti z vojno".
Ko govori sv. Oče z lučjo razuma, postane ne samo glava kato-lišike Cerkve, marveč oseba, ki predvsem zatrjuje, da ima pravico tolmačiti nravno postavo in glas človeške družine. (Zgleda, da to prezro tisti, ki so mnenja, da se postavlja papež v slabši položaj; pozablja, da je papež in glava Cerkve, če govori nevernim in govori v luči razuma).
Ko govori papež kot tolmač globokega hrepenenja celotne človeške družine, govori itudi v imenu početnika miru, odreše-nika sveta, ki si prizadeva za dobro vseh, iki prosi vse, zlasti tiste, ki imajo odgovorne javne položaje, naj ne štedijo z napori, dokler ne bodo dogodki sledili smeri, ki je skladna z naravo in dostojanstvom človeka.
V tej okrožnici kot v Mati in učiteljica nam nudi papež Janez metodo, ki jo moramo uporabljati, da bomo prenesli krščanski socialni nauk v družbeno stvarnost: Opazuj, sodi, stori. Papež navaja to metodo za pet območij človeških odnosov. V členu 163 nam pravi:
"Na ramenih vseh ljudi blage volje leži velikanska naloga, naloga namreč obnoviti odnose človeške družine v resnici, pravici, ljubezni in svobodi—odnose med poedinimi ljudmi; med državljani in njihovimi odgovarjajočimi političnimi občestvi; med političnimi občestvi samimi; med poedinci, družinami, vmesnimi družbami in političnimi občestvi na eni strani ter med svetovnim občestvom na drugi. To je najbolj vzvišena naloga, ker je to naloga ostvariti resnični mir v redu, iki ga je po-tavil Bog".
Prehod od družbenih načel do družbene stvarnosti je vedno te-žaik. "Priznati je treba", pravi papež, "da ni mnogo takih, ki bi si prizadevali obnoviti družbene razmere po zgoraj navedenih načelih ;njim izrekamo svojo očetovsko pohvalo in jih resno pozivamo, naj vztrajajo pri svojem delu s še večjo gorečnostjo. Tolaži nas upanje, da se bo povečalo njih število zlasti med krščanskimi verniki. To je namreč ukaz dožnosti in zahtevek ljubezni".
lagi arheoloških izkopanin v zadnjih dveh desetletjih.
Takoj po drugi svetovni vojni so našli v okolici Prage več grobišč iz 5., 6. in 7. stol. Vsi grobovi so okrašeni z značilnim tipom keramike, ki ga znanost imenuje praški tip. Kot izoblikovala prihajajo v poštev samo Slovani. Tako je bilo mogoče dobiti arheološki dokaz za slovansko naselitev Češke. Kasneje so odkrili še več takih zgodnje-slovanskih grobišč na Češkem, Moravskem in Slovaškem, na ozemlju torej, ki je bilo nekdaj središče Velikomoravskega kraljestva.
Da so bila slovanska plemena v 6. in 7. stol. prisotna na ozemlju današnje Češkoslovaške, ni divoma. Tega pa ni bilo moč z gotovostjo reči o ozemlju severno od Velikega gorovja. Toda kmalu po odkritju praških grobišč so odkrili v Vzhodni Nemčiji druga grobišča istega tipa, ki spadajo vsa v prva desetletja 7. stol. in pred enim letom so našli dokaze za slovansko naselitev tudi v Havellandu, spodnjem toku reke Spree in južno od Mecklenburga.
Če povežemo zadnja arheološka in zgodovinska odkritja, dobimo popolnoma novo sliko o po-
teku zgodnjeslovanske naselitve. Po mnenju večine raziskovalcev je bilo izhodišče ozemlje okoli Kijeva. Od ondod so Slovani sledili Avarom proti Zapadu. Del Slovanov se je na Balkanu odcepil in se naselil prav do vrat Bizanca, drugi del pa se je ustavil na Češkem, Moravskem in v Spodnji Avstriji. Od tu so se nekatera plemena spustila od Elbe do Havellanda in ozemlja okoli Berlina, celo do Mecklenburga.
Povsod tam, kjer so se nase lili, so se Slovani srečali z manj šimi skupinami Germanov, ki niso zapustile svojih prebivališč, kljub temu da se je veliik del njihovih prednikov preselil že v 4. stoletju. Ne da bi prišlo do medsebojnih spopadov in do dandanes itako priljubljenega trebljenja manjšin, so se ustavili in živeli v istih krajih, ikjer so prebivali že Germani. Svoje koče so postavili, kot je dokazano, od robu germanskih nasel-kin. Živeli so v miru drug poleg drugega. Če so Germani izginili ,se je to zgodilo na miren, naraven način. Ob nenehnem slovanskem priseljevanju so že sicer slabe vezi germanskih kmetov s svojimi izseljenimi sorodniki — zaključuje "Die Presse"— še bolj popustile, tako da se je manjšina polagoma spojila s Slovani.
Naš tednik — Kronika, 27. februarja 1964.
Beograd in narodnostna vprašanja
Zaprosite sedaj za vašo
številko Socijalnega Zavarovanja
("Social Insurance Number")
Vaša vlada izdaja ikarte s številkami socialnega zavarovanja ("Social Insurance Number"), ki bodo nadomestile številke brezposelnega zavarovanja, ikatere je imela večina zaposlenih ljudi do sedaj, nove številke bodo pomagale vladi, da bodo lahko uporabljali moderne pisarniške metode za večjo uspešnost pri upravljanju brezposelnega zavaro-ranja, kakor tudi drugih socialnih dajatev, kot n.pr. predlagan plan za pokojnine.
Iz tega razloga vas vabino da zaprosite za "Social Insurance Number", tudi če ne vplačujete v brez-poselniški zavarovalni fond.
Če ste vi delojemalec, vam bo vaš delodajalec dal viprašalno polo za prošnjo. Izpolnite in vrnite jo čimprej vašemu delodajalcu.
čE STE VI BREZPOSELNI ter prejemate podporo iz brezposelniškega zavarovalnega fonda, izpolnite vprašalno polo, ko se prihodnjič oglasite na uradu U.I.C. osebno, ali jo vrnite po pošti.
ČE STE VI DELODAJALEC se prijavite pri uradu ("Commission") in dobili boste vprašalne pole {za prošnjo) avtomatično, če niste prijavljeni pri "Commission", vas prosimo, stopite v stik z lokalnim U.I.C. uradom (Unemp. Ins. Comm.), taiko da vam zamoremo poslati omenjene formularje. Razdelite te med vaše delojemalce, ti maj iste izpolnijo in vrnite jih vse skupaj, ne pa posamično, na urad "Commissiona"-a.
VI POMAGATE DOSTI Z IZPOLNITVIJO VAŠE PROŠNJE HITRO IN TOČNO
V preteki jh mesecih so se nekateri beograjski listi zapletli v prerekanje z bolgarskimi listi o makedonskem vprašanju. Po poročilu The New York Times-a so sprožili vprašanje v Sofiji, beograjski listi pa so odgovarjalj in pozivali h hladnokrvnosti.
To še ni vse. Ze v prejšnji številki našega lista smo objavili poročilo iz Beograda, ki pravi, da je vprašanje odnosov med posameznjmi narodnostmi v Jugoslaviji postalo v Beogradu, predmet vsakdanjih razgovorov. Zadevo so sprožili Hrvati, med drugimi celo sam Baikarič in pa daljša razprava v zagrebškem "Vjesniku".
Sedaj pa so dodali novo ostrino sporu nekateri hrvašiki komunistični zgodovjnarji s svojo kritiko uradnega Pregleda zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije. Hrvaški zgodovinarji so zavrnili razlago "Pregleda", iki ga je izdal Beograd, o sporazumu med Mačkom in Cvetkovi-čem iz leta 1939.
Iz poročila , v listu The New
York Times moremo razbrati, da "Pregled" sporazumu ni prisodil pravega mesta v zvezi v narodnostnim vprašenjem, ampak ga je ocenjeval zgolj v duhu komunistične razredne miselnosti. Prizadeti hrvaški komunistični zgodovjnarji, pa so mu prisojali mesto v zgodovini tudi s čisto narodnostnega vidika. Po The New York Times-u so trdili, da je sporazum" precej rešil narodnostno vprašanje enega tlačenih narodov, in to največjega od njih, hrvaškega".
To pa je bilo Beogradu že preveč. Celo Bakarič sam se jfe ustrašil in posvaril svoje tovarj-še zgodovinarje. Obtožil jih je "iburžujskih nacionalističnih zablod in nacionalističnega prijema pri ocenjevanju narodnostnih vprašanj'^
V veljko veselje beograjskega "Komunista", tedenskega glasila Zveze komunistov Jugoslavijg, naj bi tudi centralni ikomite v Zagrebu posvaril zgodovinarje o idealoški in političnih pomanjkljivostih njjh znanja.
t Dr. Jože Jeraj
"Naš Tednik-Kronika" poroča, da je 19. januarja 1964 umrl bogoslovni prosefor dr. Jože Jeraj. Kar trije sveži grobovi velikih kulturnih delavcev in slovenskih oblikovalcev: Dr. Jossip Hohn-jec, bivši tajnik ljubljanske Prosvetne Zveze Vinko Zor in prof. dr. Jože Jeraj.
Dr. Jože Jeraj je bil doma iz Savinjske doline. Bil je profesor moralnega bogoslavja v Mariboru. "Naš Tednik- Kronika" piše, da za msgr. dr. Jeraje žalujeta mariborska in ljubljanska škofija. Kdaj je dr. Jeraj dobil čast monsignorja, ni znano. Vsekakor po drugi svetovni vojni. Pokojnik je bil eden izmed onih, ki se je "požvižgal" na vse časti. Skromno je živel in mu ni bila mar zemeljska čast. Njegov idealizem je bil tako velik, da mu skoro ni para v duhovniših vrstah in v vrstah bivših kulturnih delovcev na Sp. Štajerskem.
Bil je učenjak. študiral je vzgojna, etična in socialna vprašanja. Na teh področjih je napisal lepo število knjig. Dasi učeni duhovnik, je znal najti v teh gnjigah ton, da so bile do stopne tudi manj izobraženim slojem. Preprostost združena z učenostjo.
Nepozabno bo njegovo delo na področju katoliškega mladinskega gibanja. Vse, kar je nosil v blagem srcu: znanost, vernost, zvestobobo do slovenskih izročil, je posredoval slovenski mladini po člankih v "Našem Domu", po predavanih na številnih sestankih, tečajih in zborovanjih, v odborih kakor: Prosvetna Zveza, Orlovska Podzveza v Ma-niboru, Fant. Kat. Akcija in nazadnje v Podzvezi Fant. odsekov v Mariboru. Dasi na zunaj neiz-rečno skromen, je bogatil z svojo
veliko osebnostjo vse, ki so imeli priliko sodelovati z njim. Ravno njegova velika skromnost in naravnost očetovska ljubezen do mladine je pustila povsod vidne sledove. Poleg dr. Franca Va-tovca, takratnega urednika "Slo venca" v Mariboru je bil dr. Jeraj edini, ki je razumel tok časa in se popolnoma predal mladinskemu gibanju. Stroške za potovanja na razne sestanke in tečaje je večinoma nosil sam. Od leta 1930 dalje sem imel priliko sodelovati z njim v raznih odborih in vem, koliko je pomenil za nas takrat dr. Jeraj. Ko smo prirejali v času diktature razne mladinske proslave in zborovanja (n. pr. Ptujska gora, Gorca pri Mariboru itd), je bil dr. Jeraj z nami. Oblast je zborovanja zunaj cerlkve prepovedala. Dr. Jeraj je zbral pisane govore fantov in jih prebral v cerkvi na prižnici. Nič ni šlo v izgubo. Manifestacije v senci žan-darskih bajonetov so uspele morda bolje kot če bi bile dovoljene. Slovenska pesem je zado nela v veliko jezo nadutih oblastnikov, iki so se bali slovenstva, katerih steber je bil takrat tudi bogoslovni profesor dr. Jeraj.
Ko sem prišel v Maribor leta 1929 in pričel organizirati delavsko, obrtno ter kmečko mladino v Mariboru, v mariborski okolici in vse sirom Slovenskih Goric, Dravskega in Ptujskega polja, po delu slovenske Koroške, je bil čestokrat dr. Jeraj poleg dr. Vatovca edini, ki me je razumel. Mnogi drugi so bili mnenja: "Kaj se le žene".....
Dragi g. dr. Jeraj! Hvala, ti-sočkratna hvala za takratno ra-
UNEMPL0YMENT INSURANCE COMMISSION
OTTAWA
UIC-164A
•	Sovjeti ponujajo 10.000?
bivšemu jugoslovanskemu partizanu Zlatku Kogenu, ki živi blizu Haife za edini znani izvod knjige "Drug je neprijatelj". Knjiga obsega 170 strani in opisuje zločine, ki so jih izvrševali člani sovjetske rdeče armade v Jugoslaviji med zadnjo vojno. To je prvi iztisek knjige, iki je bila tiskana februarja 1953 leta. Celotno naklado 18.000 izvodov so uničili. Knjiga je bila odgovor na knjigo, ki so jo po sporu med Stalinom in Titom tiskali v Sovjetiji pod naslovom "Jugoslovanska tragedija". V njej so Sovjeti objavili vse, kar so vedeli, da bo kompromitiralo Tita in njegove sodelavce. Ker pa je med pripravljanjem tiska začel Hruščev kazati znake sprave, je Tito odločil, da se uniči celotna naklada, ki je bila tiskana na Nemcem zaplenjenem tiskalnem stroju. Kogen, ki je bil upravnik skladišča zaplenjenih predmetov in je nadziral tiskanje, je zbolel in je imel pri sebi v bolnišnici izvod, ki ga je Tito sam dopolnil. Toda predno so ugotovili, da obstoja še en izvod, ki ni bil uničen, se je Kogen že izselil v Israel. S sabo je odnesel ta izvod, ki je sedaj v varstvu nekega odvetnika. Odvetniku je naročeno, naj knjigo izda tri leta po Kogenovi smrti—ali pa takoj, če bi si Sovjeti drznili škoditi njemu ali kakemu članu njegove družine
•	Vseučiliški profesor ekono-nomije na vseučilišču Virginia, ZDA, iki je bil večkrat v Sovjetiji in se podrobno peča s študijem sovjetskega gospodarstva, je izjavil med drugim v intervjuju z urednikom tedenske revije U.S. Nevvs & World Report (objavljen 13. aprila, str. 50—57; tudi naslednje:
"V industrijskem pogledu je Rusija izredno hitro rasla od dobe temeljnih reform suženjstva 1. 1861. Industrializacija se je razvijala hitreje nego v ZDA ob istem času in hitreje kot v Rusiji v celotni sovjetski dobi...."
zumevanje! Prosite Boga v večnosti, da bodo Slomškove tradicije ostale v trajni posesti Slovencev v domovini tudi sedaj, ko so na oblasti rdeči "bogovi", proti katerim ste se borili, pisali in mladino navduševali za odpor proti zlu, iki je prihajal in v resnici tudi prišel!
Mirko Geratič
•	Avtor nedavno izdanega komentarja k Janezovi okrožnici Mir na zemlji preč, Peter Riga (Olean. N.Y.) je rotil na letnem zborovanju katoliških vzgojiteljev rektorje malih in velikih semenišč ZDA in Kanade, naj spremene učne načrte bogoslovij, da bodo v večji meri povdar-jali povezanost med naukom in praktičnim življenjem zlasti v pogledu socialne pravičnosti. Če se to ne bo zgodilo, potem je bolje, da pozabimo na "aggrior-namento" Cerkve v modernem svetu.
•	V ZDA ima katoliška Cerkev
178.000 redovnic. Od teh jih deluje 17.000 v bolnišnicah in 102.000 jih poučuje.
•	Bostonski kardinal Richard Cushing je dobil visoko odlikovanje nacionalistične Kitajske za podporo, ki jo je organiziral (1 milijon?) za novo Fu-Jen vseučišišče v Taivvanu. Rektor vseučilišča je nadškof Paul Yu-Pin (nadškof Nankinga- v izgnanstvu).
•	Pavel VI je sprejel v av-
dienci nad 500 ekumenskih romarjev iz Avstralije, Nizozemske, Anglije, Belgije in Francije. Med njimi je bilo več pro-testantovskih škofov. Sv. Oče je med drugim izrazil molitev in upanje, da bi to trenutno in materialno srečanje postalo trajno in duhovno.
•	Škofije z ZDA bodo verjetno uvedle angleščino delno v bogoslužje s prvo adventno nedeljo 1964. V Kanadi se uporablja ljudski jezik v bogoslužju že od prve predpostne nedelje.
•	Minister za državljanstvo
in za vseljevanje Rene Tremblay je v govoru 8. aprila v Torontu omenil, da je znašal povprečnt letni dohodek kanadske družine z otroci $4,133, za glave družin povojnih priseljencev pa $3.958 ali 96% državnega povprečja. Razmerje pa je znatno drugače v Atlantskih provincah, kjer so se očitno naselili predvsem pro-fessionalci. Odgovarjajoče vsote znašajo: New Foundland $3.143 za domačine in $6.101 za prisa-ljence: Prince Edvvard Island $2.845 za domačine in $3.907 za priseljence; Nova Scotia $3.431 za domačine in $4.560 za prise-jence; New Brunsvvick $3.189 za domačine in $4.325 za priseljence. Kar je čudno pri tem je dejstvo, da se veliko ljudi izseli iz teh provinc, češ da ni prilike za boljše zaslužke, med tem pa uvažajo priseljence prav na me 'sta, ki so boljše plačana.
Mi
(>J 3'/i;
mi
•sl'.! -It,
ol
'"Jti I
ni v
"K
mo
V5J
-9fr
i»t
O Ji 3 A; !fii ns( ir>; .ji1! Si
V£ -Ol
-m; •rtr. -o I r»i
-ii/i on,
ot1 -an
ov
ve ulf
3(3' an nii
.ot a5i
Or
-o*: alt
bn
TS
il -s?
-H'
•ji jj"
ES C<i
TORONTO
•	Kovačev študent. — Po več
letih so Slovenci v Torontu imeli priliko prisostvovati zopet slovenski spevoigri; to pot Vodo-pivčevemu Kovačevemu študentu. Spevoigra je bila vprizorje-na tretjo nedeljo v aprilu na odru dvorane Marije Pomagaj. Pripravili so jo pevci in igralci Mladinskega kluba župnije Marije Pomagaj. Glasbeni del je bil v oskrbi gdče Elze šanteje-ve, režija pa v rokah g. Staneta Brunška. Mladinskemu klubu in sodelavcem čestitamo!
•	Katoliški dan. — Letošnji Katolišiki dan, ki ga pripravljata obe slovenski župniji v Torontu, bo posvečen slovenski mladini. Prireditve in slavnosti bodo na Slovenskem letovišču pri Bolto-nu v nedeljo 5. julija.
•	Na zobozdravniški fakulteti Torontske univerze je diplomiral g. Zlatko Verbič in bo v juniju odprl svojo ordinacijo v mestu (Toronto). Čestitamo!
•	Tretji "Freedom Festival", ki ga pripravlja "Canadian Folk Dancing Association" bo letos 7, 8, 9 in 10. maja v "0'Keefe Centru", vsalkikrat ob osmi uri zvečer. Nastopijo najrazličnejše narodne skupine s plesi in zbornim petjem. Nastopili bodo tudi Slovenci pod vodstvom g. C. Sor-šaika. Na prireditev opozarjamo vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč, da si ogledajo ta res edinstveni nastop. Za vse informacije kličite na WA. 7— 5953.
Pri g. Soršaku lahko tudi nabavite vstopnice. Slovenci nastopijo v petek. Glavna sponzorja festivala sta: 0'Keefe Co. in S. Roman Corp. "Romeo in Julija" na slovenskem odru
Slovensko gledališče v Torontu je 25 in 26. aprila doprineslo svoj delež ob štiristoletnici rojstva velikega dramatika Willia-ma Shakespeareja z vprizorit-vijo njegove drame "Romeo in Julija" na odru slovenske cerkvene dvorane na 609. Manning Ave. v Torontou v režiji g. V. Čekute. V posameznih vlogah so nastopili nasledji Slovenci in Slovenke, ki se niso zbali žrtvovati dolge večerne ure za vaje, ko so se mnogi drugi izmed nas prosto posvetili svojemu privat nemu življenju:
Escalus ,veronski iknez. Stane Brunšek, Pariš, mlad plemič, knezov sorodnik: Rudi Kus, ml.. Monteg in Capulet, starešini dveh razjprtih rodovin: Andrej Kukovica in Franc Garnze, Romeo, Montegov sin: Peter Čekuta, Mercutdo, knezov sorodnik: Peter Drnovšček, Benvolio, Montegov nečak: Darko Medved, Ty-balt, bratič grofice Capuletove: Vinko Jankovič, Brant Lorenzo frančiškan: Aleksander Koželj, Sluga: Franc Žumer, Grofica Capuletova: Milka Jankovičeva. Dojka: Ančka Resnikova, Julija. Capuletova hči: Mirjam Cekuta in Grofica Montegova: Ančka žumrova. šepetalka je bila ga. Milena Cekutova.
Z "Romea in Julijo" so člani slovenskega gledališča na dosto jen način zaključili svoje deveto igralsko sezono. Pridružili so se skupinam, ki so se po vsem širnem svetu spomnile s tem ali onim shakesperovim delom (saj je zapustil pomembno dediščino: 11 tragedij, 16 komedij, 11 zgodovinskih dram, 2 epa in 154 sonetov) moža, ki je živel na prelomu bogatega srednjega in naprednega novega veka. Ustvaril je dela, ki nikoli ne bodo zastarela, pač pa bodo nudila poklicnim in diletantskim od rom, ki jim je cilj več, kot samo igranje, — vzpodbude, opomine, 'ljubezen za oderski jezik in nagnjenje k iskanju besednih lepot, vzgajanju in izobraževanju občinstva.
In vse to slednje, moramo pribiti, je bil vzvišeni in končni cilj slovenskega gledališča, vse od njegovih početkov do danes. Kdor pozna idealizem članov tega odra, idealizem njegovih režiserjev, kdor ve, koliko ur, večer za večerom, so žrtvovali, da so nam pokazali sadove svojega iskanja, dela in truda, pač ve ceniti uspehe, ki so jih dosegli. Ti niso bili majhni. Hvaležni smo jim za "kruh", ki so nam ga nudili vse od početkov do
trenutka, ko je padla zavesa po zadnjem prizoru težke vprizorit-ve "Romeo in Julija",
Res da doba devetih let enega naroda ni dolga, a devet let gledališkega udejstvovanja v iz-seljenstvu, v zmaterjaliziranem okolju, ki nas vse obdaja, je več kot uspeh. Dejal bi, da je to žrtev na oltar slovenskega naroda, ki je mnogi izmed nas vseh večkrat, žal gotovi morda celo neopravičeno, niso razumeli. Vsem nastopajočim, posebno pa še požrtvovalnemu režiserju g. V. Cekuti, (ki je večinoma vedno omislil tudi scenerije) naša zahvala z željo in vzpodbudo za uspeh v desetem letu delovanja.
Vemo, da materialna plat, večkrat po krivdi nerazumevajočih, ni bila razveseljiva. Vemo pa tudi, da članov slov. gledadišča v Torontu to nikoli ni motilo, ker so se držali vodila pisca mnogih slovenskih ljudskih iger koroškega kmeta Drabostnjaka, ki med drugim tudi pravi "....mi igramo, da bi Bogu slavo in čast dali...."!
"Romeo in Julija" sta za nami. Bila sta nam prijetno presenečenje, užitek, ko smo poslušali lepoto slovenske besede ne smrtnika in prevajalca Otona Zupančiča. Bilo pa nam je tudi prijetno presenečenja, saj je beseda telkla gladko in mehko; marsikdo od nastopajočih nam je dal samega sebe vsega, vse svoje igralske zmožnosti in hvaležni smo jim. Žal mora biti vsem onim, ki drame niso videli, pa jim je kultura, sprava in podobno, vedno na jeziku. Morda bi ob koncu drame začutili, da mora vse to biti v srcu. Žal pa mora biti tudi vsem onim, iki jih je prijetni sončni popoldan izvabil v naravo in niso začutili že dolgo vrsto let žeje in lakote po duševni hrani in lepoti.
Bilo bi prav, da kadar nam kdo pripravi, kulturni dogodek in užitek, da bi napolnili središče kulturnega slovenskega občestva, ter se napajali ob lepotah slovenska govorjene ali pete besede. Slovenska narodna zavest in kulturna dolžnpst to od nas zahtevata. Plehkosti je okrog nas itak na pretek. Zato nasvi-denje vsem v deseti, upajmo, bogati sezoni slovenskega gledališča v Torontu!	—M.
nove meduniversitetne ustanove za Atlantske province, v kateri je zastopanih večina tukajšnih univerz in ki bo služila povečanju medsebojnega sodelovanja med ustanovami višje izobrazbe in zvišanja nivoja.
•	Univerza bo podelila častni doktorat med drugimi tudi (kanadskemu delovnemu ministru MacEachenu, ki je ne samo študiral na tej univerzi, marveč tudi nekaj časa poučeval ekonomijo.
•	Dr. R. Čuješ je bil izvoljen za 2. podpredsednika Lige kreditnih zvez za Novo Škotsko. Čestitamo!
Cleveland
HAMILTON
• Plesna skupina KRES iz Clevelanda v Hamiltonu. — V nedeljo 14. aprila ob 3 popoldne je na povabilo hamiltonske slo venske skupnosti gostovala v tem mestu plesna skupina Kres iz Clevelanda. Predstavila se je na odru srbske dvorane na Barton St. Kres je prišel z močno skupino svojih umetnikov, 18 fantov in deklet, ki so nastopali v slovenskih narodnih nošah. Za obisk pri Slovencih na kanadskih tleh so Kresovci pripravili obširen program, izvajali so ga nad dve uri in zelo dobro. Glasba je bila v pretežni večini slovenska, igrana na zvočnik z gramofonskih plošč; le nekaj točk je spremljal harmonikar ob strani odra.
Slovensko plesno skupino, ki je imela že vrsto nastopov v Clevelandu in drugih mestih Združenih držav, šolata in vodita Breda Osenar in Marija Mertik. Obema naše čestitke in pohvalo, kajti vodita folklorno skupino po poti resnične umetnosti. Skoraj 500 slovenskih rojakov iz raznih mest in krajev Ontarija, ki so napolnili dvoraon, so Kre-sovce nagradili z dolgim in navdušenim ploskanjem; bili so z umetniki in z izvajanjem iskreno zadovoljni.
Slovenska skuponst v Hamiltonu, ki jo vodi Rev. Alojzij Tome, vztrajno dela, da pride čim prej do svoje župnije in lastnih prostorov: cerkve in dvorane. Želimo jim skorajšnje uresničenje svojih želja.
•	"Veseli Slovenci"
Novi orkester "Veseli Slovenci", ki ga vodi g. Dušan Maršič je prvič nastopil in se nam predstavil v soboto zvečer 4. aprila v "Erste's Slovene Village". Orkester sestavljajo gospodje Dušan Maršič (klarinet), Marjan Tonk-li (harmonika), Dušan Žitnik (trobenta) in Srečko Gaser (bariton).
•	Slovenka v "front page news"
Clevelandski jutranji dnevnik "Plain Dealer" je 15. aprila objavil na prvi strani sliko in članek o gdčni Aniti Petelinek, ki študira na Notre Dame Col-lege-u v Cleveland-u matematiko, astronomijo, termodinamiko in analitično mehaniko. Gdčna Petelinek je bila uvrščena med 30 najboljših študentov fizike v Združenih državah in je edina, ki je bila izbrana iz države Ohio. Skupina bo za nagrado letošnje poletje študirala 6 tednov vesoljsko fiziko na univerzi Colum-bia ter napravila ekskurzijo po ustanovah za vesoljsko raziska-vanje.
•	Koncerti
V	nedeljo popoldan 12. aprila je priredil svoj spomladanski koncert pevski zbor "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road pod vodstvom g. Reginalda Resnika.
V	nedeljo popoldan 26. aprila pa je bil koncert pevskega društva "Planina" v Slovenskem domu na Maple Heights, južnem predmestju Clevelanda.
Zbor in solisti Glasbene Matice pa so nastopili v nedeljo popoldan 19. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju z lepim koncertom pod vodstvom g. Antona Šubla.
•	Petinsedemdestletnica g. Ivana Avsenika.
28. aprila je v Clevelandu skromno slavil petinsedemdest-letnico svojega življenja g. Ivan Avsenik znani slovenski gospo darstvenik, ter političen in javen delavec.
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika in notarja.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0713
POZOR ROJAKI I POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana .....	itd.'vse te skrbi bodo odveč, če se
RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte!
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
OBRNITE BE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
Chicago
•	Velikonočna prireditev slovenske šole je bila na cvetno nedeljo popoldbe v dvorani pod cerkvijo. Starši in prijatelji mladine so napolnili dvorano. Mladina je prikazala velikonočne običaje, je pela in deklamirala. Prireditev je bila v rokah učiteljic slov. sobotne šo le: Mrs. Ane Gaber in Mrs. Milene Šou-kal. — Tudi slovenske butarice so bile letos na razpolago za Cvetno nedeljo. Izdelala jih Mrs. Metoda Fišinger. Čisti dobiček je šel za namene Lige.
•	Slovenski Pasijon na cvetno
nedeljo v naši farni cerkvi je bil prijetna novost. Mesto branja običajnega Pasijona je cerkveni pevski zbor pri obeh slovenskih mašah pel Trpljenje našega Gospoda v slovenskem jeziku. Novost in užitek!
• Stanje Franka Martinčiča ml. se je nepričakovano obrnilo na bolje. Po skoro več kot treh mesecih nezavesti že govori in se •uči hoditi. Zdravniki pravijo,— to je čudež.... Bog daj, to iskrena želimo, da bi napredovanje vodilo k popolnemu ozdravljenju.
GLASBENA PRIREDITEV V CHICAGU
Devetnajst mladih ljubiteljev petja in materinega jezika nam je 11. aprila pripravilo koncert, s katerim so proslavili tudi pet let delovanja Slovenskega mla-djnskega zbora v Chicagu.
Na videz nič posebno nenavadnega, šgle globlje razmišljanje in obračun dela v tej dobi, nam odkrije nenavadno požrtvovalnost mladih pevcev, njihovega vodje p. Vendelina špendova ter vseh, ki so jim kakorkoli pomagali uresničevati plemenito poslantsvo med svojjmi rojaki.
Prvi del slavnostne prireditve so sestavljale pesmi za mešani zbor: Premrla, Foersterja, Sohvvaba, E. Adamiča ter Petra Jereba. Pevci imajo nedvomno živ odnos do petja, kar so dokazali v celotnem programu; prav posebno pa pri koncertnem kolu dr. A. Schwaba, ki je informacijsko in ritmjčno sorazmerno težje izvedljivo od ostalih pesmi ter je v vseh ozirih imenitno zvenelo. Pomagala je sicer tudi klavirska spremljava, katera se pa mora kljub vsemu podrediti zboru ter mu sledjti. Malo večje razgibanosti smo pogrešali ravno pri pesmih, ki so bile ze večrat na sporedu. Občutek, da se pri teh pesmih pevci bolj brezskrbno "vsedejo" na tone si po nepotrebnem zadžujgjo dinamično in ritmično zgradbo skladbe, za šemer se pehajo dirigen-tove roke, me ni hotela zapustiti. Pevci so nas prepričali na drugih mestih, da to ni njihova stalna hiba, da znajo tudi eno oko držati usmerjeno na dirigenta, a druge v note pred seboj, kar je najvažnejše, če se ne prepeva koncert na pamet. Prelepa Ave Marija jz Gorenjskega slav-čaka, ki tako boža in je bila pod danimi pogoji lepo zapeta, je zaključila prvi del koncerta.
ANTIGONISH
• 20. aprila je bila birmana v Louisdaleu Maja Erjavec, hčerka zdravnika dr. Bogdana Erjavca. Botra je bila ga. Mira Čuješ.
• Msgr. dr. Somers, predsednik univerze, čigar rok poteče s tekočim šolskim letom, je bil imenovan za eksekulivnega direktorja
DARILNE POŠILJKE,
OPROŠČENE VSAKRŠNE CARINE,
katere lahko, po najnovejši carinski odredbi, odpošijete v neomejeni količini.
Odpošijamo vse tehnične predmete kot televizijske in radio sprejemnike najnovejših modelov, hladilnike, dvokolesa, šivalne stroje "Singer", harmonike in ostalo. Zahtevajte cenik za ostale predmete, ki niso v oglasu, a so potrebni vašim v domovini.
•	NOTARSKI URAD, ki vam izdela ter overovi vse dokumente. —■ Prevodi in prepisi
•	POROKE preko zastopnika v Jugoslaviji
•	PRIPELJANJE VAŠE DRUŽINE iz Jugoslavije za stalno naselitev, kot tudi na počitnice.
•	KANADSKI POTNI LISTI za državljane in nedržavljane.
•	VOZNE KARTE za vse letalske in paroplovne družbe. Velik popust za emigrante.
•	STROKOVNO VODSTVO POSLOVNIH KNJIG — Davčne prijave — "Income Tax".
•	PRODAJA DINARSKIH BANKOVCEV — Denarne nakaznice,preko Narodne banke izplačane v najkrajšem času.
CENTRAL HOMELAND AGENCV
(MILAN MIKE LENDIC)
471 College St., Toronto 4, Ont., Canada Tel. WA. 1-6016
Po odmoru smo slišali odlomke Kovačevega študenta. Delo samo ni neka umetnina, a je kar lepo zaživelo, ker je zabavno in povprečne poslušalce je navdušilo. Za glasbeno spremljavo je skrbel g. Alfred Fjschinger pri klavirju, dirigiral seve p. Vende-li nkar na dveh krajih hkrati: zboru za odrom, pa spet z dvo rane na oder. To zmo're le veliko vesel j o in volja do dela! Vsi na odru so svoje vlogo dobro rešili. Z lahkoto in lepo je odpela vlogo ikovačice Mete ga. Marija Kranjc Mischjngerjeva, Andrej Fisehinger ji je bil dober partner le bolj razločna izgovorjava bi ga postavila za stopnico višje k Meti.
Marjan Erman lepo prepeva in je igralsko prepričal v vlogi študenta, malo manj pa pozneje kot kovač na domu. Sploh so se vsi trudjli na vse kriplje, biti na odru kmetje, kakor se spo minjam včasih na domačem odru, ko so bila kmečka dekleta obsojena obračati oči na vse ■mile viže in igrati damo. Uspeh je bil približno isti. Vsi skupaj, ki so kakorkolj sodelovali v zboru, ali posamič, so vredni iskrene pohvalg za veliki trud. ki so ga vložili!
Nimam navade uporabljat:-preveč superlativov, ali bolje lepo po slovensko: presežnikov. ker sem načelno proti pretiravanju in potakanju vljudnost-njh besed, ki so tukaj v tej deželi tolikanj v rabi in v bistvu ne pomenijo popolnoma nič. Takisto se ne strinjami z drugo skrajnostjo in črnogledim B.L., ki je 18 febr. napisal v Ameriški domovini: "Očividno naša kulturna sredjna želi ostati na tistem provincionalnem, zakotnem nivoju, na katerem je večina ostalega takozvanega (pomislite!, op. a.) kulturnega dela v slov. naselbinah". Ali poznate koga, ki deluje na kulturnem področju, ali bilo kje, da sam ne želi najboljšega uspeha? Meni se ni do danes posrečilo srečati niko gar s sljčndmi željami, čeprav sem dobršen del življenja prebila med različnimi sanjači, bo hemi in umetniki. Prepričana sem, da je to nepremišljena in krivična trditev napram tistim, ki se trudijo, da vzdržujejo s svojim (ne pozabite BjL.! ) prostovoljnim, neplačanim delom, da bi obdržali "provincianalni, zakotni nivo", kakor ga imenujete! Prav tako vem, da je vsak, kj čuti sposobnosti, da bi znal kako stvar bolje narediti, iskreno dobrošel, da s svojim znanjem sodeluje, ali pomaga z nasveti dvigniti to nizko raven kulturnega dela v slovenskih naselbinah. S tem, da smo se udeležili prjreditve in plačali dolar vstopnine, še zdaleka nismo opravili truda, ki so ga vložili prireditelji in nastopajoči. Pa še kako so nam hvaležni, ker smo prišli! Po vseh takjh in drugačnih premislekih, me bode vzvišeno obsojanje tistih, ki nekaj store za naš narodnosten" obstanek, kjer je čisto malo bolje kakor nič in zato so vredni vzpodbude in še enkrat pohvale ter zahvale za trud!	F.Il.
SLOVENSKI FANTJE V KANADI I
—	Ako želite spoznati slovensko dekle, tedaj pišite po ponudbe s slikami, tajnost je zajamčena.
—	Poroka preko zastopnika v Jugoslaviji, možna tudi ureditev za prihod Vaših sorodnikov v Kanado.
—	pošiljamo vse tehnične predmete v domovino po najhitrejši poti iz Zap. Nemčije, prav tako denar in zdravila. Izplačilo denarja v 10—15 dneh.
Prav tako Vam bomo ustregli z vsemi ostalimi tovrstnimi uslugami.
TONI GARBAJS Finkenstr. 10 — 5602-Langenberg|Rhld. — West Germany
SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit.
Pošiljke denarja, zamenjava bankovcev. Potni listi, vizumi, prošnje za imigracijo. Slov. knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb.
258 College St.
WA. 3-4868
Toronto
Umrl je beograjski nadškof dr. Josip Ujčič
V nadškofijskem dvorcu v Beogradu je dne 24. marca opoldne umrl nadškof dr. Josip Ujčič. Že dalj časa je bolehal in zaradi vis.oke starosti bolezni ni mogel več premagati.
KNJIGE IN REVIJE
Za izid 100.000 izvoda Knjižic, ki so nadaljevanje enako imenovanih izdaj salezijancev v domovini predno so komunisti prevzeli oblast, je napisal dr. Jakob Ukmar za Katolišiki glas (12. marca 1964) naslednji pregled, ki ga ponatiskujemo.	Uredništvo
POGLED	je zaveda,ij da je za krščansko
vzgojo ljudstva potreben tudi dober tisk. On je prvi, ki je v Italiji ustanovil to vrsto literarnih proizvodov, ki jim zdaj pravimo "Knjižice". Pohvalno je, da njegovi duhovni sinovi, salezijan-ci, med nami nadaljujejo to veliko zamisel svojega svetega ustanovitelja ter nam od časa do časa izdajajo te knjižice, ki zrastejo ob koncu leta v knjigo lepih duhovnik zakladov.
Veliko se je že govorilo in pisalo o potrebi in velikem pomenu dobrega tiska. Po pravici lahko rečemo: povej mi, kaj bereš in jaz ti povem, kaj si. Moderni človek je toliko napredoval, da ne misli več s svojo glavo, temveč sprejema za resnico to, kar mu narekuje časopisje in vsa ta poplava sedanjega tiska. Ni več kristjan, a bi zopet postal kristjan, če bi kaj res krščanskega večkrat bral. No, tega pa ne mara, ker se drži pravila: to je krščarisiko, zato se ne bere. Takemu človeku so "Knjižice" laše dostopne, ker ne trobentajo svojega krščanstva, pač pa pod nedolžnimi naslovi svojih razprav nudijo veliko krščanskega.
Zato smo "Knjižicam" hvaležni za dobro duhovno hrano in jim želimo, da bi se še bolj razširile med naše ljudstvo. Vsem, ki so dobre volje, kličemo: berite "Knjižice" pazljivo in širite jih prav marljivo.
Dr. Jakob Ukmar
V Torontu je izšla knjiga "iPovijest Hrvata"-drugj zvezek, ki jo je spisal Dr. Fra Oton Kne-žovič. Ocena sledi.
NA DOSEDANJE DELO "KNJIŽIC"
Pričelo se je sedmo leto, odkar dobivamo "Knjižice". Večkrat v letu nas obiščejo in včasih kar presenetijo s svoje zanimivo in času primerno vsebino. Zato je prav, da pregledamo snov, ki so jo "Knjižice" do zdaj obdelale, ker bomo tako znali bolje ceniti to vrsto literarnih proizvodov.
Doslej je izšlo štirideset "Knjižic". Največ teh zvezkov Se je pečalo z vzgojeslovjem. Tu so se obdelovala težavna vprašanja, ki mučijo odraščajočo mladino in njih starše. Delikatne reči so to, pa so se tudi res previdno in na splošno dobro obdelale. Mnogo je tu sodeloval naš priznani vzgojeslovec prof. Teuerschuh, nekaj je pa bilo prevodov iz drugih vzgojeslovnih strokovnjakov.
Na drugem mestu naj omenim "Knjižice" bogoslovne vsebine. Nekaj zvezkov je obdelovalo zgolj verske resnice, veliko bolj so pa prišla v poštev razna moralna vprašanje in rast duhovnega življenja. Tu je bil glavni sotrudnik prof. dr. Knific, sale-zijanec.
Precej "Knjižic" se je pečalo s cerkveno zgodovino in s cerkvenim pravom. Tu sem spadajo razprave o cerkvenem zboru, o tržaški sinodi, o delovanju Janeza XXIII. in o naših vzhodnih ločenih bratih. Tudi naši svetniški vzori, sveta brata Ciril in Metod, sveti Janez Bosko, sveti Domnik Savio in božji služabnik Slomšek, so prišli do svoje veljave.
Končno ne smemo prezreti, da so "Knjižice" obravnavale tudi socialni nauk naše Cerkve. To je -v naših časih zelo važna reč. Okrožnica "Mati in Učiteljica" ter tevstamentarna poslanica Janeza XXIII. "Mir na zemlji", to sta dva dokumenta, ki ju bo moral svet upoštevati, sicer ne pride nikdar do socialne pravice, nikdar do pravega miru. Obe poslanici sta nam dobro raztol-mačila prof. Horvat in dr. Poštovan.
Če pregledamo vse to raznoliko literarno delo, moramo priznati, da so nam "Knjižice" v teh šestih letih posredovale obilico versko-moralnega in splošno kulturnega znanja. Vsak zvezek je vedno obdelal le eno snov, to pa dobro, nekako zaokroženo, brez priškarij, jasno in dostopno širokim ljudskim slojem. To je nedvomno naka prednost "Knjižic" pred dnevnim in tedenskim časopisjem. Dnevniki in tedniki morajo iziti na določeni dan in določeno uro ter morajo pravočasno napolniti število stolpcev in strani. Zato ne smemo urednikom takih listov preveč zameriti, če ne nudijo vselej nekaj dovršenega. Vse drugače je pri "Knjižicah", ki izhajajo v nedoločenih presledkih. Tu se snov preudarno izbere, rokopis se mirno pregleda, po potrebi ga pregledajo še drugi strokovnjaki, potem šele pojde v tiskarno. Zato nudi tako pripravljena razprava, četudi v skrajšani obliki, navadno nekaj zrelega.
Sv. Janez Bosko je bil velik vzgojitelj, ne samo vzgojitelj mladine, ampak mož božji, ki se
STUDIES IN SOVIET THOUGHT, četrtletna revija Instituta	vzhodno-evropskih
študij vseučilišča v Fribourgu, Švica, objavlja v 4. številki III. letnika (december 1963, založba D. Reidel Publishing Co., Dord-recht-Holland) pregled dela Instituta, ki ga je napisal njegov predstojnik J.M. Bochenski. Med sodelavci imenja mladega slovenskega znanstvenika dr. Ludvika Vrtačiča, ki je obenem knjižničar instituta ves čas njegovega obstoja. Dr. Vrtačič je bil ena izmed devetih oseb, ki so dobile znanstveno podporo od Rockefellerjeve ustanove. V bibliografiji se nanašajo številke 162—165 na dr. Vratačiča:
162	— Marxist-Leninist Literatu-
re in J-ugoslavia (1945— 1959) v Studies in Soviet Thought I (1961), str. 111-119.
163	— Der jugoslavvische philo-
sophische Revisionismus im Lichte der sowjeti-schen Kritik, SST II (1962) str. 104418.
164	— Einfuehrung in den jugo-
slavvischen Marxismus-Le-ninismus. Organisation, Bibliographie. Dordrecht. 1963. X in 208 str.
165	— Einige Versuche der Enti-
deologisierung des Marxis-mus-Lemnismus in Ju-gosla\vien. Knjiga v pripravi.
Ista številka revije objavlja tudi dr. Vrtačičevo oceno knjige Branika Bošnjaka: Povijest filozofije kao nauka. Problem metodologije in predmeta. Zagreb: Naprijed, 1958; 211 str.
DR LAMBERT EHRLICH
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
KOROŠKO VPRAŠANJE
(Nadaljevanje)
Informirali pa so tudi vojaške kroge.| Generalu Pešiču je izročil Žolger 13. junija isti spis (La situation en Carinthie) in en prevod pogodbe, da bi ta interveniral pri maršalu Fochu v istem smislu. Posebno pismo je Žolger naslovil prav tako na generala Alby-a, šefa generalnega štaba armade. Majorju Temperley-u (angleški attache militaire au Grand Ouartier Serbe) je poslal Žolger tozadevno informacijo s priloženo pogodbo 14. junija. Naslednji dan je prišel Temperley na osebni razgovor k Žolgerju. Omenil mu je, da Italijani protestirajo proti naši okujaciji Celovca in sicer zato, ker je Celovec važno prometno središče. Žolger mu je ustmeno in pismeno razložil, da črta Dunaj-Beljak-Ponteba, ki pride v prvi vrsti v postev za Italijane sploh ni tangirana od naše okupacije, drugi dve črti Gradec-Maribor-Beljak - St. Vid-Jesemce pa norata itak prestopiti prej ali slej na jugoslovanska tla in je popolnoma irelevantno, če prva črta prestopi pri Pričici ali na Krki to mejo in druga pri Gospe sveti ali pri Vetrinju.
V	istem smislu je informiral Žolger amerikanskega generala Bliss-a ter ga prosil, da naj se premirje ohrani, ker se je s tem končno uresničila na Koroškem ona ideja, za katero se je trudila tudi aimerikanska komisija pod Milcs-om, da se je namreč ustavilo prelivanje krvi. Položaj v domovini, italijanske mahinacije.
V	smislu ljublanskega premirja z dne 6. junija so imele jugoslovanske čete zasedeno črto: Mit-tagskogel, Vrbsko jezero, Pričica, Lendorf, Ulrichsberg, Magdalens-berg, Speickkogel itd. Dne 10. junija je prišla v Celovec misija štirih ententnih generalov, ki se jc imenovala Commission interal-liee de Carinthie. Kot se je videlo iz njenega postopanja, je imela v bistvu nalogo izvršiti zahtevo Entente, da morajo naše čete evakuirati Koroško do Karavank. Takoj je bilo jasno, da se je to zgodilo na inicijativo Italijanov. Dne 15. junija je naznanila komisi ja poveljništvu jugoslovanskih čet, da je dobila Italija 12. junija brzojavno mandat od Conseil supreme, da zasede železnico Trbiž-Beljak- St. Vid. Komisija je odredila 'pour eviter tout inci- ,	, .. dent resultant ducontact des 1 AvstnjS, toda Nemci so v celov-
troupes italiennes et de celles du sklh P°gaJan'lh <od 10" do 16;
Royaume SHS' ustvaritev 4 km maja) odklomh Predlo^da na-' ,. ',	, ,	.se vzpostavi status pred 29. apri
širokega nevtralnega pasu med , .. ,	. .. . .
, ........ ... lom. Aide-memoire tudi dokazu
jugoslovanskimi in italijanskimi	VT .	,.
- , . . ,	v . i le, da so Nemci pripravljal
četami m zato naj se nase čete J .
„ ,	- r> ••• ,,,••!( i svojo ofenzivo že meseca marca,
umaknejo na črto Pncice-Wolf-	.	. .
Ta aide-memoire je bil poslan
municijo pred njihovo ofenzivo. Da so Nemci računali na italijansko sodelovanje, je razvidno iz debat koroškega deželnega zbora, ki je v tem času zboroval v Beljaku. Tam je namreč bil stavljen predlog, naj Nemci in Italijani začno skupno ofenzivo proti Jugoslovanom, da se jih potisne na Karavanke. Nadalje se je resno debatiralo tudi o tem, da bi se nedeljiva Koroška postavila kot avtonomna provinca pod su-vereniteto italijanskega kralja. Odmevi v Parizu
Vzporedno z akcijami Nemcev in Italijanov ne Koroškem, je potekalo delovanje avstrijske delegacije v Parizu. Dne 14. jun. je predsednik avstrijske delegacije Renner naslovil noto na Conseil supreme, v kateri zahteva, naj v smislu odloka Entente z 31. maja jugoslovanske čete izpraznijo Koroško do Karavank. Nota posebno povdarja, da ogrožajo jugoslovanske čete Beljak in Št. Vid, torej zvezo Dunaja z Italijo.
Pri konferenci je Renner našel za svoje predloge ugodna tla, posebno Wilson se je postavil na isto stališče. Dne 14. jul. je Ves-niču poslal osebno pismo, v katerem pravi, da so vojaške akcije v celovškem bazenu njega in njegove tovariše zelo znemirile in da s tem Jugoslovani prejudicirajo svoje stališče. Vcsniča poziva, naj vpliva, da se evakuacija izvrši, ker bodo sicer morale velesile podvzeti posebne korake.
Vesnič je Wilsonu osebno odgovoril, da je njegovo pismo napravilo nanj glokob vtis, da si pa pridrži odgovor, dokler ne dobi verodostojnih informacij iz Bel-grada. Obenem prosi WiIsona, da naj s pridržkom sprejema vesti od interesirane ali sovražne strani.
Z ozirom na VVilsonovo pismo in na Rennerjevo noto Sta min. Žolger in Ehrlich sestavila aide-memorire (Apercu du devclop-pement des incidents carinthiens) ki podaja pregled vseh koroških dogodkov od decembre 1918 naprej. Pojasnuje, da so bili Jugoslovani nujno prisiljeni podvzeti ofenzivno akcijo, ker je majska nemška ofenziva z vsemi sledečimi grozodejstvi dala temu povod. Naša država je hotela najprej mirnim potom vzpjostaviti redne razmere s pogajanji z
2 PREPOSTA NAČINA NAJEMANJA DENARJA PRI
SEABOARD
Frazerju in Kerru in se pozneje izročil tudi Tardieuju.
(Dalje)
nitz - Lendorf - Tessendorf - Maria Saalerbcrg - kota 692 - Tirne-nice - kota 640 - Steinbruchkogel (1075) Sv. Gregor.
Na ta predlog je naša vrhovna komanda pristala 19. junija, ker ni pomenil drugega kot izpraznitev Ulrichove in Magdalenske gore. Komisija je nadalje v ponov- * Založba Paulis Press je iz-Koroške do Karavank, sklicevaje dala brošuro Council Spcaches
nih dopisih zahtevala evakuacijo.ot Vatican H- ki obscSa na 288 supreme z dne 12. junija. Na to straneh 51 govorov na zboru.
se pri tem na urgenco du Conseil	80 uredili Hans KunS'
Yves Congar in Laniel 0'Han-
NOVICE
zahtevo je vrhovna komanda dala 22. junija precej resoluten odgovor: v slučaju, da bi prišle nem-Ske ali italijanske čete v evakuirano ozemlje, odklanja evakuacijo; le, če enakomočni angleški, francoski ali ameriški oddelki zasedejo to ozemlje, bi se naše čete umaknile. Ako pa bi se te akcije udeležile tudi italijanske čete, zahtevamo kot zavezniki udeležbo v enaki meri tudi od naše strani. Za ta odgovor je imela komanda dovolj podlage, ker se je ravno
Ion. V uvodu izjavljajo uredniki, da so zbrali v zbirko samo govore, ki so enako usmerjeni kot papežev uvodni govor.
•	Društvo ameriških katoliških filozogov je na letošnjem zborovanju podelilo spelhnan— aquinas svetinjo dr. Charles de Konicnku, kanadskemu filozofu, ki trenutno predavo filozofijo kot obiskujoči profesor na vseučilišču Notre Dame.
•	Predsednik ZDA Johnson je pozval več sto udeležencev pred-
Najemite si do S10.000.oo na vašo hišo
Nizko Seaboard hipotečno posojilo je na menjeno ljudem, ki posedujejo , ali nameravajo kupiti svoj dom. Denar, ki ste ga naložili v vašem imetju je odlična zastava za Seaboard 'hipotečno posojilo. To pomeni, da lahko dobite eno najnižjih obrestnih mer, ki obstojajo. Seaboard hipotečno posojilo ima še to prednost, da vam omogoči izpo-soditev do 80% vrednosti vašega imetja v primero z drugimi najobičajnejšimi hipo-tečnimi posojili, ki gredo le do višine 66% vrednosti. Lahko si izberete čas odplačevanja do dobe 10 let. Poleg tega so še tudi druge prednosti, če imate posla s Seaboard Na primer, yi se lahko na novo pogodite kadar koli hočete, in za'fako stvar ne računamo posebne cene, prav tako tudi ne dohodka preprodajalca. Vse naše poslovanje je kot odprta knjiga, - "nad mizo", kot pravimo. Pridite, ali pa kličite vašega Seaboard poslovodjo. On vam bo povedal, če imate lahko dobiček z vašim hipotečnim posojilom.
Najemite si $50.oo do $5.000.oo za dobo do 5. let
Lahko si je najeti denar pri Seaboard in pomislite, cena je nizka. Najemite si na primer, $900.00, in odplačevali boste le$38.— na mesec za dobo 30 mesecev. Napravite vsa ta prepotrebna hišna popravila. Združite vsa vaša plačila v eno samo nizko mesečno plačilo. Karkoli potrebujete, Seaboard vam lahko oskrbi denar—hitra. Cisto preprosto. Povejte koliko rabite in mi bomo organizirali hitro postrežbo.
Ni govorimo slovenski
Mr. Herb Kolaric, poslovodja
1890 Eglinton Avenue West Telefon RU-1-3545
SEABORD SECURITIES CANADIAN LIMITED SEABOARD FINANCE COOF CANADA LIMITED
obstoja zelo močna, dobro organizirana in financirana skupina, ki si neumorno prizadeva uničiti moralo mladine in odra-ilih na svetu".
•	Po več kot sto letih pripravljanja načrtov je angleška vlada ;zjavila v parlamentu v začetku februarja, da sta angleška in
rancoska vlada prepričani, da je možno zgraditi tunel pod dover-sko ožino za ceno, ki je gospo-larsko opravičljiva. V načrtu sta dva vzporedna tunela za železniški promet, ki bo prevažal >otnikc, blago in avte.
•	Španija je postalala lansko leto 300 duhovnikov v Južno Ameriko.
•	8. januraja je umrl bivši
avstrijski kancler dr. Julius Raab.
•	Preč Francisco Xavier Roser,
profesor za jedrno fiziko na katoliški univerzi v Dio de Janeiro. se poteguje, da bi dobila Brazilija atomski reaktor za proizvajanje 300.000 kwh električne energije v osrednje — južnem predelu Brazilija, ki bi dopolnjeval naraščajoče potrebe v Rio dc Janeiro in Sao Paulo. V obeh mestih morajo omejiti potrošnjo elektrike, ker zaradi dolgih suš vodne centrale ne morejo proizvajati elektrike 24 ur na dan.
v teh dneh spet jasno pokazalo | sedniškega "zajtrka molitve" 5. sodelovanje Italijanov z Nemci, j februarja, naj zbere sredstva za Kol ue omenjeno, je naša ko- ( »hišo molitve" v VVashingtonu, ki manda 7. jun. našla v Celovcu do- bo odprta vsem ljudem kot kument, ki priča o špijonaži Ita- "spomenik Bogu, ki je stvarnik lijanov koroškim Nemcem v prid. nas vseh". Povdaril je, naj bo Nadalje so 17., 19. in 20. junija kapela plod zasebne pobude in Italijani izzvali spopade z našimi ne delo vlade, četami ne višinah pri Podkloštru. | • Članica poslanske zbornice Zasedli so dve naši postojanki, ZDA Frances P. Bolton (iz Ohia) Petelinek in Kamen, ter šiloma je v svojem govoru organiza-pregnali naše odtam. Ugotovilo ciji "Women's Forum on Natio-se je tudi, da so Italijani dobavi-, nal Security" med drugim izja-li koroškim nemškim četam vila tudi naslednje: "Zdi se, da
Wife Preservers
, To polish charred barbecue skew-t rt, drow them through a wet dish-cloth, folded and iprinkled wi(h •couring poH*». Wa»h in hot tudi.
• Bolgarski komunisti so
uvedli posebne obrede za "imenovanje otroka" kot poroča radio Svobodna Eyropa, kjer so ujeli program iz Sofije, ki je opisoval obrede kot "očiščene verskega varanja".
•	Švicarska vlada je odobrila
podporo v znesku 33.400$ pariški družbi za misijone, da bo zgradila popravljalnico avtomobilov v Basutolandu. Podpora bo krila približno 40% stroškov.
•	Tirolski deželni zbor je
vključil med 14 odlikovancev tudi solnograškega nadškofa Roh-racherja in znanega jezuita Karla Rahnerja.
•	V zadnjih pelih letih je zapustilo Kanado nad 27.000 profesionalno in tehnično izobraženih oseb. Večina jih zapušča Kanado zaradi višjih plač v ZDA in večjih možnosti za Specializacijo. Po koncu druge svetovne vojne se je izselilo 640.000 oseb iz Kanade v ZDA, dočim se jih je naselilo v Kanadi iz ZDA samo 180.000. Pričakovati je, da bodo znižani osebni davki v ZDA in nespremenjena višina davkov v Kanada to preseljevanje še pospešili. Tako odseljevanje seveda neugodno vpliva na razvoj kanadskega življenja — sadovi izobrazbe, ki jo plačujejo Kanadčani, gredo v prid Združenim državam, ki so že itak na 'boljšem.
• Pavel VI je imenoval za
škofa Gdanska Edmunda Novic-kega, ki je bil koadjutor škofije od 1. 1956. To imenovanje je prvo imenovanje Poljaka na škofijsko mesto v ozemlju, ki je pripadlo Pojski po 2. svetovni vojni.
•	Avstrijski kardinal Franz Koenig bo dobil častni doktorat Canisius Collegea v Buffalu, N.Y. 3. aprila t.l.
•	Prva Američanka, ki je dobila doktorat teologije na vseučilišču v Fribourgu, Švici, je Mary F. Daly iz Schenectadyja, N.Y.
•	Usmiljene sestre v Milanu
bodo dobile bolj moderno pokrivalo in prenehale nositi "aero-plane" kot so mnogi imenovali bela plapolajoča pokrivala. Dejansko so bila taka pokrivala vsakdanja noša v 17. st. v pokrajini Alsace-iLorraine.
•	Kardinal Jaime de Barros
Camara, nadškof v Rio de Janei> ro, je naročil vsem duhovnikom svoje nadškofije, da morajo poučiti vernike, da ne smejo sodelovati s komunisti. Njegov odlok je izzvala objava, da bo brazilska vlada priznala komunistično stranko, ki je bila doslej prepovedana.
•	Wilsonovo štipendijo za
prvo leto univerzitetnega študija (graduate studies za Master deg-ree) je dobilo letos 1413 oseb, ki zaključujejo letos študije v kolegijih. 46 katoliških ustanov je dobilo 101 štipendijo. Boston ima največje število štipendistov tako na svetni univerzi (Har-vard—69) kot tudi na katoliški univerzi (Boston College—9). Med štipendisti je tudi 94 Kanadčanov iz 19 ustanov.
•	Voditelji kreditnih zvez se
se ukvarjajao s problemom, kako reorganizirati sedanjo centralo, znano pod imenom CUNA (Credit Union National Associa-tion), ki je bila organizirana prvotno kot zveza lig v poedinih državah ZDA, pa je pozneje sprejela kot članice tudi lige iz drugih držav. Dejansko je CUNA
danes mednarodna organizacija.
•	Kreditne zveze v Mehiki so
ustanovila v začetku ferbruarja t.l. svojo državno konfederacijo (Cajas populares). Koncem 1963 je bilo v Mehiki 508 kreditnih zvez.
•	Provinca Nova Škotska je
uvedla novo zakonodajo za zaščito potrošnikov, če bi kdo zahteval pretirano visoke obresti za posojilo.
•	Ropanje bank v ZDA je naraslo v 1. 1963 za 20%. Vsak mesec je bilo povprečno 125 ropov.
•	Preobjedenost je tudi ma-nija. Dr. R. Gordon Bell, zdravniški direktor Bell Clinic v Torontu, je izjavil na konferenci zž manije, da je preobjedenost tudi manija s to razliko, da so posledice samo zdravniške in ljudje nimajo zaradi nje posla s policijo kot jo imajo tisti, ki se predajajo alkoholu ali drugim mamilom. Ce prebiramo statistike bolezni, ki so v zvezi s pož-rešnostjo, se je treba včasih čuditi, če je človek res razumno bitje. Ne samo, da si povečuje izdatke s kupovanjem odvečne hrane, marveč si s tem povečuje tudi izdatke za zdravila in mnogokrat povzroča prezgodnjo smrt. Ce bi to odvečno hrano dal tistim, ki so lačni bodisi doma bodisi v drugih deželah, bi pomagal sočloveku in sebi in bi si podaljšal dni svojega življenja.
•	Ottavvska univerza bo ustanovila poseben institut za pastoralno medicino.
•	Dr. Alexander Laidlavv, tajnik Cooperative Union of Canada, je dobil znesek $3,000 od Canada Council, da bo zbral spise pok. msgr. Mosesa M. Coadyja, prvega ravnatelja Extension Department univerze v Antigonishu in enega najbolj znanih voditeljev t. zv. antigoniškega gibanja. Dr. Coady ja umrl poleti
1959. Njegova življenjska pot je skoraj v celem podobna delovanju Janeza E. Kreka med Slovenci.
• Komunisti v Sovjetiji kot
tudi drugod doživljajo razočaranje, da spremenjene gospodarske razmere ne spreminjajo duhovne "nadstavbe" kot to predvideva marksova dialetika. Kljub temu, da je komunizem na obl-sti v Sovjetiji nad 40 let, vera ne samo da ni izginila, marveč se je vtihotapila celov vrste pro-centualno maloštevilnih članov komunistične stranke. Ce je vera res samo odraz kapitalističnega gospodarstva, potem bi po sovjetski logiki že davna ne smelo biti več nobenih znamenj vere v Sovjetiji.
Moskovska Pravda je pred kratkim objavila nove načrte Ideološke komisije Komunistične strarike, kako bodo pospešili in povečali ateistično vzgojo mladine in ikaiko bodo odtujili veri tiste člane partije, ki še verujejo v Boga ali vero celo v tej ali oni obliki prakticirajo. Kampanjo . bo koordiniral na novo ustanovljeni Institut za znanstveni ateizem. Začenši s šolskim letom 1964-65 bodo uvedli posebna predavanja o ateizmu kot redna predavanja na univerzah in učiteljiščih. Po šolah bodo organizirali tečaje, ki bodo namenjeni predvsem vzgoji odraslih, članov partije in državnih uradnikov. Za mladino bodo organizirali "Klube mladih atei-tosv". V propagando bodo seveda pritegnjeni časopisi in tudi umetnost ter muzeje. Ruska republika je tudi sklenila sesta-| viti posebno (komisijo, ki bo predlagala uredbo raznih civilnih ceremonij (verjetno po egledu nacistov), ki naj bi tudi odpravile potrebo po cerkvenih obredih.