Poštnina plačana v gotovini.
POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani-
Izhaja 1. in 15. v mescai. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za poi leta.	Rokopise in vprašanja za pojasnila je pošiljati uredništvu „Poštnega
Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogovoru. Čekovni inčun štev 11H44.	glasnika11 v Ljubi ani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo
1	pa na upravmštvo Usta Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik VII.	V Ljubljani, dne 15. novembra 1927.	22. številka.
Joško Čampa:
Organizacija in njeno vzgojno delo.
i.
Živl'jenska sila vsake organizacije leži v članstvu. Mišljenje, ki je zlasti pri nas vkore-ninjeno, da zavisi namreč sila.in sposobnost organizacije od vodstva, je le deloma pravilno. Posamezniki res dajejo lahko kakemu gibanju pečat svoje individualnosti, mu lahko dajejo pravce in iniciativo, ali prvotna, organska sila mora ležati v masi, ki sc je zaradi kake ideje združila v organizirano skupino. Organizacija je komponenta teženj vseh njenih članov, ki ji v obrambo skupne interesne sfere izoblikujejo program, taktiko in obliko. Organizacija znači življenje. Vse, kar živi, ima neki namen in smoter, vsako gibanje ima svoj pomen in cilj. Ničesar ni na svetu in v vesoljstvu, kar bi ne imelo nekega določenega življenjskega in eksistečnega smotra. In vse, kar gre in se giblje k svojemu smotru, ima na svoji poti začrtan neki način, neki sistem, neke norme, da se uspešnejše približuje svojemu cilju. Te norme predstavljajo organizacijo, od najprimitivnejše oblike brezdušnega kristala pa do najdovršenejše oblike, ki jo je dal človeški razum napopolnejši organizaciji — državi. Organiziral se je človek od svojega postanka pa do danes' od barbarskih plemen, ki so po določenem načrtu napadala druga plemena ali pa zverjad, pa do modernih finančnih in gospodarskih trustov ter delavskih sindikatov, ki so jih privzele v zadnjem času že tudi posamezne države kot obliko državno-politične organizacije najnaprednejšega tipa, Organizirajo se živali in še celo mrtve stvari se razvijajo po nekih načelih, ki ne predstavljajo nič drugega ko najprirod-nejšo organizacijo.
Nihče in nič ne more eksistirati izven organizacije. Neorganizirano bitje bi se moralo izključiti iz svojega reda, neorganiziran človek bi se moral izključiti iz človeške družbe, iz vesoljstva sploh. Tako vidimo torej, da je organizacija ne samo prirodni zakon, marveč da je sodelovanje v organizaciji vsakemu bitju neizogibni življenjski princip in kategorični velevnik.
Kako je moderni družabni razvoj izpopolnil človeške organizacije, kakšne so njihove naloge do človeške družbe, kakšen je njihov namen in kakšne so naloge sodobnega človeka do organizacije, to nam je pokazal jako dobro tov. Pavalec v svojem članku »Pomen organizacije« v 17. številki našega lista.
V naši organizaciji je združevanje prostovoljno, gnano zgolj iz spoznanja, da si v skupni borbi omogočimo kot stan boljši gospodarski in moralni položaj. Nikaka avtoriteta zakona nas ne sili, da smo člani svoje stanovske organizacije in da se pokoravamo njenemu redu neprostovoljno, kakor se moramo pokoravati redu državne organizacije. Kolikor nam ne narekuje potrebe po organi-
zaciji materializem in egoizem, izvira naša prostovoljna pripadnost k'njej iz etičnih načel. In v tem ravno leži njena posebna veličina, njena moralna moč in sila. Baš zato pa je v prostovoljni organizaciji, kakršna je naša, odvisno vse njeno delovanje v prvi vrsti od tega, kakšno je njeno članstvo. Prostovoljna organizacija ima sicer lahko mnogo članov, ali če se ti ne čutijo navezane nanjo z duševnimi vezmi, če ji ti ne dajejo svojih srčnih sokov, svojih umskih sil, in če ji niso pripravljeni doprinašati nobenih žrtev, potem je taka organizacija navzlic številčni moči nezmožna življenja. Taka organizacija ima tehnično ogrodje, ima zunanjo obliko, ali znotraj je trhla ter se lahko sesuje ob najrahlejšem sunku, kajti manjka ji to, kar je za življenje bistveno — duše. Take so paradne organizacije. Imajo morda lep program in koristne ideje, ali te so napisane samo na orumenelem papirju, ki leži zaprašen v društvenem arhivu. Delujejo toliko, da zadoste formalni zahtevi svojih pravil in društvenemu zakonu, drugače pa ni v njih nobene impulzivnosti. Take so premnoge organizacije državnih nameščencev v naši državi, kar edino je krivo, da nikakor ne moremo priti na zeleno vejo in da smo popolnoma brez moči in upliva.
In če organizacija ne dela, če samo kla-‘ verno životari, je temu krivo članstvo. Kla-verna organizacija je le izpričevalo in podoba ravno tako klavernega, lenega in ne-iniciativnega članstva, ki nima nobene življenjske sposobnosti v sebi, ki je docela neaktivno in ki nima potrebnega duševnega obzorja, da bi bilo zmožno v človeški družbi javno udiejstvovati se za katerokoli idejo. Ta ko članstvo je nekritično napram pojavom človeške družbe in 'brezbrižno napram perečim socialnim problemom življenja in časa. In če je tak en cel razred človeške družbe, je to znak njegove duševne dekadence, ki dozoreva poginu — poginu v suženjstvu drugih stanov in razredov.
Samo v organizacijah, ki jih tvorijo taki člani, je v resnici mogoče, da je kdaj odvisna njena ustvarjajoča sila od njenega vodstva. Toda le za neko določeno dobo. Ako pa tudi iniciativno vodstvo ne more preroditi miselnosti članstva in ga vzdramiti k aktivnosti, če mu ne more vcepiti idej, ki so smoter tiste organizacije, potem se mora nad tako organizacijo slej ko prej neizbežno izvršiti usoda in zakon življenja: usahniti mora z idejo, programom, vodstvom in članstvom vred. V teoriji pa, ki jo potrjuje tudi življenjska praksa, dobro članstvo dvigne vsako organizacijo, da doseže svoj smoter. Kajti iz dobrega članstva mora iziti na čelo organizacije tudi dobro vodstvo. Ako bi pa prišlo kedaj slučajno im po nezgodi na krmilo slabo vodstvo, bi se ne moglo dolgo vzdržati, ker . bi ga ču-
ječnost dobrega članstva, ki vidi v svoji organizaciji svoj ideal, na katerega pazi ko na punčico v svojem očesu, hitro odnesla ne samo z njenega krmila, marveč hi ga pahnila celo raz njen krov.
11.
Nam, ki iz krvavo resne eksistenčne borbe za obstoj osobja naše stroke nočemo napraviti klaverne farse in ki smatramo za škodljivo, prikriti resnico z lažnjivo kuliso, je sveta dolžnost, da govorimo zmerom resnico in da povemo tudi pred durmi usodnih dogodkov odkrito: naša organizacija živi še vedno v preizkusni dobi. Še niha med dvema svetovoma: ali — ali. Ali dozorevamo za življenje ali za smrt. Kdo ima odločitev in usodo v rokah, je jasno vsakomur, kdor je prečita! Drvi del teh mojih izvajanj. Cisto gotovo in jasno je: usoda naše organizacije je v rokah njenega članstva in s teni tudi njegova lastna usoda. Tega se je njeno vodstvo v zadnjih letih jako dobro zavedalo. Zato je vložilo mnogo svojega dela in truda, mnogo svojih prizadevanj v vzgojo članstva.
Članstvo se vzgaja s pisano in z živo besedo. Obojega se je posluževala naša organizacija v polni meri. Vodstvo naše organizacije v zadnjih petih letih je lahko imelo te ali one napake, je delalo morda kedaj pogreške, ali glede vzgojnega dela mn bodočnost ne bo mogla ničesar očitati. Dokaz njegovega prizadevanja v tej smeri so vse šte-vike našega lista v teh letih, to je naša pisana beseda, in naši sestanki, to je naša živa beseda. Ali so pa našle naše besede v dušah članstva potrebni odmev, ali so padle na rodovitno zemljo ali na skale, to bo pokazala bodočnost morda preje ko si mislimo. Zelo mogoče je, da je tisti čas že jako blizu. Gotovo pa je, da preizkušnja pride. To čutimo instinktivno vsi, dasiiravno ne vemo, kedaj in ob kateri priliki. Iz vsega našega dela pa je lahko čutiti, da se nanjo pripravljamo hitro in sistematično...
Izhajajoč iz spoznanja, da je organizacija sposobna življenja in dejanj takrat, kadar pulzirajo skozi vse njene žile do njenega osrčja šoki vsakega poedinega in še tako oddaljenega njenega člana, kadar se vse sile, moči, umstvene in materialne žrtve v šale e ga posameznega člana koncentrirajo v vrhu organizacije, kjer tvorijo maksimum njene moralne potence, je vodstvo organizacije šlo med članstvo. In 'danes ga ni okrožja v območju organizacije, ki bi ne imel ponekod že ponovno sestanke. Vsak naš član je imel najmanj vsaj enkrat priliko prisostvovati našim sestankom. Ti sestanki so bili poleg informativnega v prvi vrsti vzgojnega značaja. Naši sestanki imajo namen buditi in utrjevati stanovsko zavest, čut tovarištva in stanovske solidarnosti, čut odgovornosti napram svojemu stanu, napram sodržavljanom in človeški družbi, napram stroki im službi, napram državi in celokupnosti. Tako je naša organizacija poleg bo-
ja za gmotne koristi vršila lepo vzgojno nalogo na etični podlagi. Vzgajala je v smislu orgamrzaone ideje in v smislu službenih in strokovnih dolžnosti. Samo žal, da službena oblast tolikokrat podira, kar mi zidamo!
Naši podeželski sestanki so obenem tudi velikega pomena v pogledu medsebojnega spoznavanja in tovariških odnošajev. Tovariši in tovarišice se spoznavajo med seboj, kar je važno in koristno za organizacijo in za iz-glatjeno službeno razmerje med uradi. Članstvo se spoznava in naveže stike z vodstvom organizacije, voditelji pa dobe dober vpogled v dušo, potrebe, težnje, v čednosti in napake članstva, kar je za obe strani velike važnosti in koristi. Pri tem ima vodstvo organizacije priliko primerjati, kakšen prepad je med članstvom na deželi in onim iz mesta v vseli pogledih. Na deželi je še mnogo zdravega in dobrega, mnogo idealizma, mnogo vneme za organizacijo in stroko, pa tudi več uvidevnosti lin hvaležnosti. iPa tudi več kolegijalnosti. V mestih se često intrigira v organizačnih in službenih odnošajih. tovarištvo se rado ceni po vrednosti storjenih uslug, podcenjuje se organizacija, katere predsednik bi moral biti sam finančni minister, pa še ne bi zadovoljil vseh. So pa tudi še bolj nelepe navade. Seveda je tudi v mestih precejšen odstotek dobrih članov in tovarišev, ali večina je na oni strani. Nikjer pa mi toliko pretirane domišljavosti in vsevednosti, nego med uslužbenci v mestih.
Človeku dle v resnici dobro, klo pride med priproste, a toliko bolj iskrene tovariše in to-
varišice na deželi, ki so mapram organizaciji požrtvovalni in ki se udeležujejo sestankov iz najoddaljenejših krajev. Ne zadrže jih še ; tako slabe prometne zveze. Človek se povra- j ča s takega sestanka iz mladostnimi silami in j z novo vnemo za delo. Seveda so pa tudi po i deželi tovariši in tovarišice, ki jim je orga- j iiizacija in tovarištvo deseta briga in ki nimajo nobenega smisla za skupnost ali sploh za kaka vzvišenejša stremljenja v življenju. Toda od- ! stotak teh je zelo nizek. 'Na splošno pa se lahko reče, da je podeželsko članstvo tisti steber, s katerim naša organizacija stoji in pade.
Z vzgojnim delom in s tehnično »popolnitvijo organizacije upamo, da dosežemo v kratkem tisto višino, ki bo napravila našo organizacijo zrelo, da bo vsako preizkušnjo dobro in častno prestala. Soke in sile vseh njenih gradečih članov, ki so koncentrirane v nje- i nem vrhu, bo usmerila kot maksimum naših j teženj in naše moralne sile tja, kamor ukazu- I jejo interesi članstva. Uspehi pa, ki jih bo | deležna, bodo krožili skozi vse člene v njeni | verigi po isti poti, po kateri je izčrpala svojo moč, tako da dobi povrnjeno vsak član od organizacije to, kar je dal on njej.
Organizacija je kakor drevo, ki srka življenje po koreninah iz tal, ga oddaja v vse svoje celice do poslednjega lista, a po listih dobiva iz zraka sestavine, ki so potrebne njegovemu življenju. Slabi člani organizacije so kakor odlomljena veja, kakor odpadli listi na tleli. Med njimi in srcem drevesa ni nobene zveze. Zato ti svoji organizaciji ne morejo ničesar dati, pa ji tudi ničesar vzeti.


Iz Beograda.
Kakor smo javili že v zadnji številki, se je mudila v zadnjih dneh oktobra delegacija poštnih organizacij v (Beogradu. Obiskali smo g. ministra za pošto in brzojav, g. generalnega direktorja, šefa in referente personalnega oddelka ter druge merodajne višje uradnike ministrstva. Oglasili pa smo se tudi v poslanskih klubih in v nekaterih drugih ministrstvih, kjer smo imeli manjše intervencije. Končno smo bili tudi pri Glavnem savezu drž. uslužbencev, kjer nas je sprejel na daljši razgovor glavni tajnik g. dr. Djordje-vič. Samo ob sebi umevno smo bili večkrat v poštnem domu pri našem Savezu.
Glavna naloga našega potovanja je bila revizija uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi ptt. osobja. Poleg tega smo imeli še več intervencij, zlasti glede pomanjkanja osobja v jMKiročju ljubljanskega poštnega ravnateljstva in pa glede napredovanja. Na kratko bi bilo treba obvestiti članstvo o sledečem :
Revizija zakona in uredbe izgleda, da se sigurno izvrlši tekom tega proračunskega leta. Uredba bi se morala že radi proračuna uzakoniti že v decembru t. I. Vsa stvar se je malo zavlekla, ker je osnutek uredbe o iz-premembah in dopolnilih uradniškega zakona, ki ga je sestavila znana komisija freh članov in ki je 'bil objavljen v »Poštnem glasniku« štev. 19. od 1. oktobra 1927 naletel na velik odpor tako med organizacijami drž. uslužbencev, kakor v samih vladnih krogih. Zato je tisti osnutek 'toliko ko propadel, tekom prihodnjih dni pa se določi nova komisija. Skoro gotovo je, da pride v to komisijo zastopnik 'Glavnega saveza kot zastopnik drž. uslužbencev.
V beograjskem 'poštnem domu se ie vr-šfla anketa predstavnikov Saveza ter zastopnikov zagrebške, novosadske in ljubljanske oblastne organizacije. Z malimi iz-premembami se je sprejel osnutek, ki ga je
sestavil predsednik naše organizacije in ki ga je odobril odbor na zadnji seji.
V	pogledu samega zakona izastopamo stališče, kakršno je v glavnih obrisih začrtano v naši resoluciji, ki smo jo objavili v »'P. glasniku« štev. 20 od 1,5. oktobra 1927. Pri razvrstiveni uredbi pa smo zasledovali naslednje smernice:
V	I. kategoriji: 2. skupino naj ima pri pošti samo generalni direktor pošte in telegrafa. 3. skupino naj imajo samo najvišji vodilni položaji. Zvanja, ki so v II. ktg., naj ne bodo odprta tudi za I. ktg.
V	II. kategoriji: Varovati se morajo po eni strani resnični položaji, po drugi strani pa ne onemogočiti pridnemu in dobro | kvalificiranemu uradniku po določenem največjem roku najvišjih skupin. Poište naj se razdele v štiri rede, izvzetih pošt naj ne bo. Vsak predstojnik državne pošte je upravnik. Upravnik pošte I. reda bi prišel v 1. skupino, upravnik pošte tl. in Iti. reda v 2. skupino, upravnik pošte IV. reda pa v 3. skupino. Vsak bi dobil odgovarjajočo skupino že po najmanjšem roku (čl. 57 uradn. zakona), čim dbbi upravniško mesto. Ostalim t. j. pridelje-nini uradnikom pa bi se določili največji roki za napredovanje v višjo Skupim), n. pr. po 25 letih 1. skupino, po 16 letih 2. in po 10 letih 3. skupino.
V	III. kategoriji: Nesprejemljiv je osnutek strokovnega sveta pb. ministrstva (P. glasnik štev. 20 od 15. oktobra 1927), da bi prišel v 1 skupino samo šef-arhivar poštnega ravnateljstva. To mesto je pri našem ravnateljstvu zasedeno z II. kategorijo, tako da bi ne bilo pri nas za nobenega uradnika IM. ktg. mesta v 1. Skupini. Zahtevamo, da se postavijo — andlogno kakor pri M. ktg. — določeni najvišji položaji (šef arhivar, šef samostojnega Ekspedicijskega oddelka, telefonska nadzornica pri pošti I. reda) že po najmanjšem roku v 1. skupino, dočim bi bilo
po določenem najvišjem roku tudi ostalim pisarniškim uradnikom in telefonistkam omogočeno napredovanje v 2. ozir. 1. Skupino.
Z v a n i č n i k i se morajo pred vsem razvrstiti na 4 Skupine, ker je v sedanjih 3 skupinah premalo okretnosti. V splošnem naj se določijo tudi zanje poleg najmanjših rokov, ob katerih morejo napredovati, tudi največji roki, ob katerih morajo napredovati. Drugo pa je to, da se omogoči zvaničnikom, ki opravljajo samostojno ali pa uradniško službo (brzojavni mojstri, kondukter ji na ambulancah nižjega reda, kartisti, skladiščniki), 'po določenih službenih letih oziroma ix>d določenimi pogoji prestop v MI. uradniško kategorijo.
Sl užit el ji naj bi se razvrstili na 3 skupine. Za razvrstitev po posameznih skupinah bi bila merodajna samo službena doba. V. 2. skupino naj bi prišli po 8, v 1. pa po 16 letih. Dalje je treba omogočiti služiteljem po določenih rokih ozir. pod izvestnimi pogoji prestop v kategorijo zvaničnikov.
Pomanjkanje osobja je v področju našega ravnateljstva tako občutno, da preti zastoj v prometu. Vse velike pošte delaj« z močnim primanjkljajem. Na škodo osobja se tak primanjkljaj nekaj mesecev prenese, stalno pa to ue more •ostati, ker morajo ljudje opešati in zboleti. Še večji reveži so predstojniki pošt z 2000 .1000 delovnimi enotami na mesec, ki nimajo druge uradniške moči. Tak upravnik ■mora opravljati poleg vodstva urada in administrativnih poslov sam vse panoge poštne, brzojavne in telefonske službe, to se pravi ■ redno vsak dan po 10 do 12 ur, ne da bi imel za to kako posebno doklado ali pa sploh kako ugodnost od poštne uprave. Vse to se lx> moralo na ta ali oni način rešiti.
Na žalost ministrstvo ne vzame resno prošenj za pomnožitev osobja, ki jih dobiva tako od direkcije kakor od organizacije. Gospod minister in g. generalni direktor sta to odkrito povedala, češ da nima nobena direkcija toliko osobja kakor ljubljanska. Če res tu ali tam primanjkuje osobja. da je temu sigurno kriva napačna Službena razdelitev, ki da se kaže že v tem, da je na ljubljanski direkciji v 50 sobah 50 šefov... Še težje je govoriti o pomnožitvi osobja v času, ko je redukcija neizbežno pred durmi. V resoru ministrstva pošte in telegrafa bo po izjavi gosp. ministra reduciranih 600 uslužbencev.
Napredovanje v višje skupine izgleda, da se vendar izvrši. Za enkrat vsaj najstarejši in najzaslužnejši. Ker bi bila izvršitev takega napredovanja ob enem dovolitev virmana, bi potem direkcija unapredila tudi večje število nižjih uslužbencev, katere je hotela pOmekniti v višjo skupino še spomladi, pa je zmanjkalo kredita.
Obleka za nižje uslužbence pride v najkrajšem času. Zimška obleka za leto 1926-27 in za 1. 1927-28 bi morala biti že dostavljena, pa ni bila pravočasno dobavljena. Za zimsko obleko 1927-28 se je vršila v Zagrebu že dražba, pa brez uspeha, ker sta bila samo dva ponudnika, po famoznem zaikonu o državnem računovodstvu pa morajo biti najmanj trije ponudniki. Za skrajšanje dobe, ki je po novi naredbi ministrstva določena za nošnjo nekaterih Oblačilnih predmetov, se ni moglo nič doseči. Cule so se celo govorice, da namerava ministrstvo ukiniti službeno Obleko nižjim uslužbencem. To neosnovano govorico pa je sam g. iminister odločno zavrnil, češ da je absolutna 'potreba, da so poštni uslužbenci z ozirom na svojo službo uniformirani. Pač pa je poudaril, da bo večja kontrola nad nošnjo te obleke, ker nekateri
uslužbenci zlorabljajo to ugodnost na ta na- ' čin, da dobljeno Obleko prodajo, sami pa hodijo v ogoljenih in raztrganih oblekah iz prejšnjih let ali pa se na pol civilno oblačijo.
Za diievničarje prevedeni bivši zvanični-ki in slnžitelji dobe s 1. aprilom 1928 svoje prejšnje zvanje in čin ter prejemke, ki jim gredo po uradniškem zakonu. Ministrstvo je vsaj napravilo tak predlog za finančni zakon. Odločiti mora seveda še ministrski svet, v prvi vrsti finančni minister, vendar je polno upanja, da se nižjim uslužbencem dne 1. aprila 1927 storjena krivica s prihodnjim 1. aprilom popravi, ker stoji sedanji g. minister VI. Kočič odločno na stališču, da v ptt. stroki ne sme biti dnevničarjev.
Uredba o kontraktualnih uradnikih, ki jo
je izdalo ministrstvo pravde in ki smo jo objavili v »flPdštnem glasniku« štev. 18 od 15. septembra 1927, se v področju poštnega ministrstva ne bo izvajala. Ministrstvo stoji na stališču, da sc v ptt. službi ne morejo najemati uradniki s pogodbo, v kateri bi bili taksativno našteti posli in dolžnosti, ki jih ima pogodbeni uradnik. Po našem mnenju je to stališče napačno. Prvič — zaikaj se ne bi mogli 'posli in pogoji našteti? Kako so pa navedeni v uradniškem zakonu za državne uslužbence in kako v pravilniku o pogodbenih poštah (ta pogodbene poštarje? Drugič pa — po našem mnenju je imenovana uredba ministrstva pravde obvezna za vsa ministrstva. Posamezni resori lahko izdajo posebne pravilnike, da prilagode razmerje svojih pogodbenih uradnikov do te uredbe, osnova pa more in sme biti samo citirana uredba ministrstva pravde. Vprašanje pogodbenih poštarjev bomo skušali slej ko prej rešiti z novim pravilnikom, kojega načrt izdelujejo organizacije.
V	pokojninski sklad bomo odslej državni uslužbenci sami plačevali. O vzrokih in potrebi tega plačevanja je naš list že pisal. Plačevati bomo morali po 6 odstotkov od osnovne in položajne plače neglede na službena leta. V veljavo stopi najbrž s 1. januarjem 1928. Na ta način prihrani država okrog 30 miljonov Din na leto.
Glede provizionistov smo živo zaintere-sirali poslance Jugoslovanskega kluba, tako z ustno razložitvijo tega zamotanega vprašanja kakor s posebno spomenico. Zadeva leži v finančnem ministrstvu. Naše ministrstvo je kljub dobri volji in mnogim urgencam ne more spraviti v tir. Zato je potrebna intervencija parlamentanih krogov in organizacija je usmerila sedaj svoje delovanje v lem pravcu.
V	splošnem si državno uslužbenstvo ne sme dosti Obetati. Najprej je treba ozdraviti državno upravo kot tako, šele potem bo mogoča sanacija izvrševalcev državne uprave t. j. državnih uslužbencev. Kolikor je pri sedanjih prilikah sploh mogoče storiti v prid članstva, je organizacija storila vse potrebne korake tako pri najvišjih faktorjih ministrstva pošte in telegrafa, kakor pri Savezu ptt. uslužbencev, kakor pri Glavnem savezu drž. uslužbencev in kakor pri slovenskih narodnih poslancih.
Najsrčnejša želja in cilj vsakega ooštnega nameščenca mora biti „Poštni dom“
aeeeeeeeeeeeeeee
Strokovni del.
ZA POVZD1GO PAKETNEGA PROMETA.
Pisemski, denarni, telegrafski in zlasti telefonski promet raste od leta do leta, paketni promet se pa ne razvija tako kakor bi bilo želeti, zakaj z enotno tarifo iza vso državo brez razlike razdalje med oddajno in naslovno pošto se ubija docela bližnji paketni promet. Koliko pošiljk, ki so se pred vojno pošiljale po pošti, preneso dandanes poti in druge osebe, kar je vsekako na škodo državnim dohodkom. Ko bi bila pri železnici ena pristojbina za vse razdalje in bi moral človek plačati isti znesek za voznino iz Ljubljane v Vižmarje kakor iz Ljubljane v Djevdjelijo, bi se iz Ljubljane v Vižmarje ne peljal živ krst, ker bi ta kratka potka stala ogromno denarja.
Da se torej paketni promet oživi, je treba tarife prilagoditi razdaljam kakor je bilo v prejšnji Avstriji. To bo tem laglje, ker se je ipri številnih poštah v novejšem času uvedla zopet poštna vožnja namesto poštnih slov. Nemška republika je imela po vojni tri cone, danes jih pa razlikuje pet, in sicer: L cono do 75 km, 2. cono čez 75 do 150 km, 3. cono čez 150 do 375 km, 4. cono čez 375 do 760 Din, 5. cono čez 750 km. V L coni ostane paket do 5 kg 50 rpf (Reichspfennig), za vsak nadaljnji kg 10 rpf; v 5. coni stane paket do 5 kg 80 rpf, za vsak nadaljnji kg se doplača 50 rpf. Zato je v Nemški republiki bližnji in daljni paketni poštni promet jako živahen, kar je državi samo v prid ter v znaten prospeh trgovini in industriji. Pri nas se odločilni činitelji sicer opozarjajo na ta nedo-statek, žal doslej zaman.
PETDESETLETNICA BERLINSKE CEVNE POŠTE.
Nedavno so praznovali prebivalci nemške prestolnice stoletnico plinove razsvetljave in 75-letiuico gasilnega društva'. Dne 1. decembra 1926 je pa preteklo 50 let, odkar ima Berlin cevno pošto.
Novo, po napredku hrepeneče glavno mesto, ni moglo za 'Parizom, Londonom in Dunajem zaostati, pa je dobiloi dne L decembra mestno cevno pošto, s katero je bilo zaposlenih 15 cevnih poštnih uradov. Dolžina cevi je znašala 26 km. V Parizu, Londonu in na Dunaju se je vršil po ceveh večinoma le brzojavni promet, v Berlinu so pa cevni promet raztegnili tudi na ekspresne pisemske pošiljkie. Z leti pa je Berlin in njegov promet rasteh Zato so morali omrežje cevnih pošt znatno irazširiti. L. 1900 je bila 60 cevnili pošt, dolžina cevi pa je znašala 137 km. Danes posluje v Berlinu že 82 cevnih pošt, katerih cevi merijo 230 km. 'Povsem umevno je, dla je s povečanjem omrežja rasel v isti meri tudi promet cevnih pošt. Prvo leto je znašal približno milijon brzojavk, 250.000 pisem in dopisnic; 1. 1900 p,a je dosegel promet cevnih pošt že 6 milijonov brzojavk in poldrugi milijon pisem in kart. Lansko leto je šlo skoz cevno pošto skoraj polpeti milijon brzojavk, pa več ko tri in pol milijona pisem in kart. Število brzojavk' je — kakor vidimo — preteklo leto padlo, ker se nešteto
telegramov oddaja po telefonu. Poleg 108» se v Beriinu vrši promet brzojavk med glavnim poštnim uradom in bolj oddaljenimi poštami z brzojavnimi aparati. Dela se pa na to, da se ceneje poslujoča cevna pošta tako preuredi, da bo tudi večje razdalje zmagala v istem času kakor telegraf. Tako so minulo leto pospešili cevni promet med glavno pošto in Moabitom. Po tej polpeti km dolgi cevi se vrši promet s hitrostjo 70 km na uro. Vse-kako lep napredek', ki obeta, da se bo cevna pošta vsaj po velikih mestih kar najlepše razvila.
O AMERIŠKI POŠTI.
Pošta je v ameriškili Zedinjenih državah državni monopol za ves pisemski promet in mu načeluje generalni poštar mister Harry S. New, član v prvosednikovem kabinetu. Generalni poštar ima štiri asistente, med! katere je vsa poštna upirava razdeljena. V delokrog prvega asistenta spadajo pošte L, IL in HI. razreda in vsi pri teli poštah zaposleni uradniki in pa pismonoše. V področje drugega asistenta spada ambulančni in zračni poštni promet. Tretji asistent ima istorbeti za razne nabave. Četrti asistent pa vodi posle selskih pismonoš.
Prvi asistent ima pod seboj približno 120 tisoč uradnikov in pismonoš, ki iso pri poštnih uradih prvega in drugega razreda nastavljeni ter opravljajo nekako razvrščeno službo. Uradhiki pri poštah 'tretjega razreda niso »razvrščeni« (»'klasificirani«). 'Pod drugega asistenta spada okoli 21.000 nastavljan-cev pri ambulančni službi ter blizu 750 uslužbencev pri zračnem poštnem prometu. Tretji asistent pa ne nadzoruje nobene osebne skupine. Četrti asistent ima pod seboj okoli 45 tisoč selskih listonoš in dotične selske dostavne kraje. Ti pismonoše dostavljajo približno 7 milijonom družin ter skoraj 30 miljonom ljudi. Pot, ki jo pri dostavi prehodijo, znaša skupaj 1,227.654 milj.
Poštni promet je bržkone najbolj razširjen v Zedinjenih državah ameriških, pa še neprestano raste. Od leta do leta znaša prirastek nekako 5 odstotkov. V poštni službi je danes zaposlenih nad 350.000 oseb, ki imajo opraviti s pisemsko in paketno pošto, z nakaznicami, is poštno hranilnico itd. Vseh pošt 1. razreda je približno 1000, II. razreda .1000, Til. razreda 11.000, pa veliko število četrtega razreda, skupaj nekako 50.000 pošt.
Ob sklepu proračuna dne 30. junija 1925 so znašali izdatki 649,044.577.99 dolarja, dohodki pa 599,591.477.59 dolarja, primanjkljaj je znašal torej 49,453.090.40 dolarja. Naraščanje poštnega prometa je najbolje razvidno iz dohodkov, ki so se v letih 1915 do 1925 več ko podvojili. L. 1915 so znašali dohodki j 287,248.165.27 dolarja, medtem ko so izdatki dosegli 298,546.026.42 dolarja, kar znači 11 milijonov 333.308.97 dolarja primanjkljaja. Iz povedanega se da sklepati, da se bo v doglednem času povzpela pošta v Zedinjenih državah v nplijardni dolarski obrait. Deficit povzroča dejstvo, da se vsa pisemska pošta vseh drugih uradov in oblasti odpravlja poštnine prosto.
g*3-
Organizacijsko gibanje.
IZ ZAPISNIKA
6. odborove seje OPO od 17. oktobra 1927.
Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje.
2.	Dopisi. 3. Revizija uradniškega zakona in raz-vrstitvene uredbe. 4. Predlogi in vprašanja.
1. Tajnik prešita zapisnik 5. odborove seje, h kateri se predsednik dotakne občnega zbora Zve-
ze drž. nameščencev in predaje »Poštnega glasnika« novemu upravniku. Zapisnik se odobri.
2. Predstavko proti podaljšanju rokov za nošnjo službene obleke, ki jo je predložilo Osrednje društvo nižjih pb. uslužbencev, je poslala OPO Savezu in vsem oblastnim organizacijam. — Zagrebška obl. organizacija je poslala prepis vloge
na Savez ptt. uslužb. v Beogradu za povišanje stanarine radi ukinitve stanovanj, zakona. Otvori se dolga debata o stanovanjskem vprašanju. Resno so se pretresle dolžnosti in pravice ne samo stanovanjskih najemnikov, ampak tudi hišnih posestui-Uov. Ker ni upanja, da bi v doglednem času država zidala stanovanjske hiše, se odbor strinja s lem, da zahtevamo zvišanje stanarine v toliki meri, da bomo lahko plačevali sedanje najemnine.
Tajnik prečita dopis, ki smo ga poslali Društvu prometnih pošt. uradnikov. Pogoje, ki jih je stavilo to društvo, smo sprejeli vse, ker niso proti intencijam in interesom naše organizacije. Ponudba zobozdravnika g. dr. Kambiča za popust pri zobozdravniških delih in za odplačevanje v obro-kih se odstopi Gospodarski zadrugi. — Na pritožbo neke pošte, zakaj ne dobe dnevničarji službene obleke, se je obrnila Obl. org. na ministrstvo s prošnjo za pojasnilo, ker sodimo, da naša direkcija ne tolmači pravilno ministrske naredbe.
Dopis pevskega zbora poštnih uslužbencev o sestavi odbora se vzame v vednost. — Savez nas je obvestil, da se dela na reviziji uradniškega zakona). Ker so biii dobljeni podatki pomanjkljivi in ker nas je Savez šele tedaj obvestil, ko je bila revizija v polnem teku, je predsedstvo to |>osto-panje Saveza grajalo in zahtevalo, da skliče Savez anketo vseh predsednikov obl. organizacij, ki b sestavili končne zaključke glede revizije, kakor tudi glede drugih aktualnih vprašanj. Zadovoljni tudi nismo z odgovorom Saveza na naš dopis o napredovanjih.
3.	Predsednik poroča, da je poslal Savez ptt. uslužb. osnutek uredbe o razvrstitvi in zahteval, da se požurimo s svojimi predlogi. Zato je sestavil nov osnutek, v katerem je upošteval tudi Židje uradniške krajevne skupine v Mariboru.
Predlog osnutka razvrstitvene uredbe, ki ga je izdelal strokovni svet poštnega, ministrstva, je bil objavljen v »Poštnem glasniku«. Predsednik prečita predlog Obl. org., ki je izdelan v prid vsega članstva in ki ga odbor z malimi izpfemembami s pohvalo odobri. Vprašanje je sedaj, kako naj podpremo svoje zahteve in ali je potrebno, da potuj)' delegacija v Beograd. Kor so sestane Narodna skupščina šele 20. oktobra, bi bilo dobro počakati do tega časa. Ako uvidi odbor potrebo potovanja v Beograd, bi obvestili zagrebško organizacijo, da bi skupno potovali. — Odbor pooblasti predsednika, da potuje v Beograd, kadar se mu zdi potrebno. — Nadalje poroča predsednik o sestanku Obl. org., ki se je vršil 5. oktobra t. 1. pri Lloydu. Sestanek je dobro potekel, bil bi pa lahko boljše obiskan že z ozirom na dnevni red.
4.	Odbor sklene, da se brezplačno pokloni po en izvod brošure »Ljubljanska pošta Savezu lei zagrebški in splitski organizaciji, ki imajo svojo knjižnico. Za g. generalnega direktorja se bo dal vezati en izvod v lične platnice. - Predsednik je pozval v »Poštnem glasniku naročnike, da naj stavijo predloge, kako naj bi se list z novim letom razširil. Tudi navzoče poživlja, da naj o tem razmišljajo. —-
,Fo predlogu tov. Čampe se sklene, da naroči Obl. organizacija Vesnik, ki bi ga organizacija večkrat potrebovala. — Mnogo je bilo na seji govora o pomanjkanju osobja v področju našega
ravnateljstva. Danes imamo že 90 ljudi pod stanjem. Delegati, ki gredo v Beograd, naj bi skušali vplivali na merodajne faktorje, da se to pomanjkanje osobja odpravi. —- Tov. Klančar vpraša, zakaj ne dobe dnevničarji — bivši zvaničniki in služitelji — pri poštni hranilnici svojih prejšnjih prejemkov, kakor jih dobe pri poštni direkciji. Tov. Bizovičar priporoča, da bi izdala Obl. org. poštne koledarčke, ter prosi, da se pospeši izplačevanje posmrtne četrti.
Predsednik zaključi sejo ob 23. uri 15 min.
Na us no vi čl. 10 društvenih pravil sklicujemo
USTANOVNI OBČNI ZBOR
Krajevne skupine Društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov
-------------v Kranju--------------------
ki lx>
v nedeljo, dne 4. decembra t. I. v Kranju.
Uro in lokal ustanovitve nove krajevne skupine za Gorenjsko objavimo v prihodnji štev.
DNEVNI RED: 1. Otvoritev in nagovor zastopnika centrale. — 2. Čitanje pravil. 3. Volitev predsednika. — 4. Volitev odbora. — 5. Predlogi in vprašanja.
Društvo ptt. uradnikov v Ljubljani.
'	nllrtiiiyM>nfc»MMim^lYwTTiiirilinii JrltriiinTnu5
ORGANIZACIJSKO GIBANJU BOLGARSKIH POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Svetla stran stanovske organizacije bolgarskih kolegov je njih podporna blagajnica. Založena je biia 1. 1924. Nje naloga je:
a)	dajati v obliki posojila članom denar,
b)	dajati enkrat za vselej podporo bolnim in neimovitim članom,
c)	dajati podporo članom, ki so slopili iz poštne službe pa nimajo še pravice do pokojnine,
5) ustanoviti in financirati lastno zdravilišče in društveni dom.
Vpisnina je 50 levov (100 levov 41 Din), članarina pa 20 levov. Plačevanje članarine preneha po 20 letih.
Pravica članov na posojilo je urejena takole: do zneska enomesečne place, če služi pri pošti vsaj eno leto, do zneska 10.000 levov pa, če je vsaj eno leto član Vzajemne podporne blagajnice ter v ptt. službi vsaj 10 lot.
Enkratne, nevračljive denarne podpore se da jejo bolnim članom, ki imajo najmanje eno leto službe za seboj, 'la podpora se naslednje leto ponovi in je emu.a mesečni plači.
Periodično denarno podporo dobivajo:
a)	revni člani, ki so bili zaradi daljše bolezni upokojeni, a nimajo pravico do pokojnine;
b)	družinski člani (oče, mati, žena, mladoletni sorodniki, ki so bili v oskrbi umrlega člana).
V poslednji dobi se je kapital tako povečal, da, dobivajo člani ludi večja denarna posojila, zlasti za zidanje hiš po 20.000 levov. Vzajemna podporna blagajnica poštnih uslužbencev na Bolgarskem je velikega jjomcua. Tu se ponavlja stara resnica: Pomagaj si'am in pomagal li bo Bog.
To in
Zabavni večer OPO, ki je bil združen s prvim javnim nastopom pevskega zbora poštnih uslužbencev, je prav ugodno izpadel. Udeležba je bila nad pričakovanje velika. Poleg številnih tovarišev in tovarišic z družinami je prišel na našo zabavo tudi gospo«! direktor Gregorič in. predsednik za grebške organizacije tovariš Lalič ter mnogo drugega odličnega občinstva, tako da prostori hotela Lloyd niso zadostovali. Prihodnjič napravimo — opogumljeni po prvem uspehu — pevsko-zabavno prireditev v večjem obsegu iu v primernejšem lokalu. Pevski zbor je svoj krst odlično prestal. Še malo pile in vaje, pa lahko nastopi kjerkoli. Neprijetno je vplivalo dejstvo, da se razen par častnih izjem uradniki odtegujejo sodelovanju v skupnem pevskem zboru poštnih uslužbencev. Pozivamo uradnike-pevce, ki se udejstvujejo v vseh mogočih pevskih društvih, da sodelujejo v prvi vrsti v lastnem stanovskem pevskem zboru.
Med. univ. dr. Mirko Kambič, specialist za ustne in zobne bolezni v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2, se priporoča ptt. uslužbencem. Članom
ono.
organizacije daje 20% popusta pri vseh zobozdravniških delih. Pri večjih, dražjih delili dovoljuje proti nakaznici organzacije tudi odplačevanje v me sečnih obrokih.
Jugoslovanski savez treznosti je po sklepu 2. abstinentskega kongresa (2.—5. julija t. 1. v Ljubljani) premestil svoj sedež iz Sarajeva v Zagreb. Tajništvo je v prostorih zagrebškega higienskega zavoda v Mirogojski ulici 4 ter je v tesnem sodelovanju s tem zavodom. Vsi oni vzdržniki, ki žele sodelovati v abstinentskem pokretu, naj se javijo gornjemu naslovu za nadaljnja navodila.
Zahvala. V blagajno »Društva ptt. uradnikov v Ljubljani« so prispevali: Jamnik Ivo, Plaš Maks, Šetinc Tinko, Štefanec Davorin, Urbič Franjo, Vene Davorin, vsi pri pošti Maribor 2, in Novak Ivan, pri pošti Ljubljana 1, vsak po 50 Din. Zavednim tovarišem iskrena hvala za priznanje.
Junakinje dela. Vsem so še v živem spominu velikanske poplave v Severni Ameriki. Veletok Misisipi je vsled silnih nalivov udaril čez bregove in poplavil travnike in polja, vasi in mesta. Tedaj so telefonske uradnice v ogroženih krajih pokazale
junaštvo, o katerem so pisali vsi ameriški listi. Ko je vse bežalo in hitelo pred uničujočim ele nieutom, so telefonistke kakor junaški borci osta Je na svojem iriestu. vezale govore na vse strani, da si je na tisoče in tisoče ljudi rešilo življenje. Mnogo jili je ostalo na svojem mestu tudi tedaj, ko je že voda vdrla v uradne lokale in izvrševale so službo do skrajne možnosti. O telefonistkah je splošno znano, da so ob vremenskih katastrofah, na bojnih poljanah in pri drugih prilikah prave junakinje. Ponašamo se ž njimi.
Novi poštni zakon v Češkoslovaški republiki. Češkoslovaški poštni minister izdeluje nov poštni zakon za CSH. Novi poštni zakon bo nadomeščal stari avstrijski poštni zakon iz I. 1H37, ki je koli kor toliko v vseh nasledstvenih državah v veljavi. Novi pošlni zakon bo postavil poštni regal na modernejši temelj, zlasti pa natančno določil pravice in dolžnosti poštne uprave, kar v sedanjem zakonu pogrešamo. Zn dopolnilo iz) d e nov poštni red kol priloga k zakonu ali pa kakor samostojna vladna naredba. Kakor poročajo listi, slopi novi poštni zakon z novim lelom 1928 v veljavo.
60letnica poštnega uradnika Petra Beznica. Dne 15. septembra t. 1. je proslavljal češki narod GUletnioo velikega pesnikjj Petra B e z ruča. Peter Bezruč, s pravim imenom Vladimir Vašek, jc po svojem' poklicu skromen poštni uradnik, ki živi danes v pokoju v tihi vasici ob moravsko-šleski meji. Povsem umevno je, da so se poštni uslužbenci bratskoga nam naroda pri tej priliki s ponosom v svojih glasilih spomnili slavnega stanovskega tovariša. »Poslovni Obzor« sklepa svoi članek o njem takole:	»...Naš stan poštnega
uradništva je ponosen na velikega svojega tovariša in kliče iz srca avtorju neumrljivih »Slcških 'pesmi« na nnnoga 'leta!«
Mariborske poštne uslužbence opozarjamo, da dobe pri trgovcih, ki inserirajo v »Poštnem glas niku , znaten popust in plačilne olajšave na osebno jamstvo, torej brez nakazila od strani za im/, nega blagajnika.
Generalni poštni ravnatelj, ki se dobro razume na zaslužek. Ob priliki GOletnice rumunskega kralja Ferdinanda je izdala vlada jubilejne znam ke. Natisnjenih je bilo 200.000 popolnih serij, a poštam so jih razposlali samo 50.000 iu sicer tako, da filatelist ni mogel nikjer dobiti ene popolne serije. Posledica je bila, da so znamke romale na zaj na ministrstvo, kjer jih je generalni poštni ravnatelj po privatni poli prodal v inozemstvo velikim (tvrdkam. Cona serije, ki ima nominalno vrednost 37 lejev, je na ta način silno poskočila v prid podjetnega ravnatelja. Komunska je po svojih korupcijali razvpita po vsem svetu.
Kolo ga je rešilo. V bližini Mattersburga v Burglandiji je ležal za grmom ropar in čakal na poštnega sta, ki je imel tisli čas priti po "esli. Breskrbno se je peljal poštni sel Štefanik mimo tolovaja. Ko bi trenil, je planil ropar izza grma na sla, da bi mu iztrgal torbo, v kateri je bila večja svota denarja. Štefanik je pa urno skočil s kolesa ter ž njim roparja oplazil po glavi. Ropar je telebnil na tla, se skobacal pokonci ter jadrno pokazal pete. Pogumni uslužbenec ga je na kolesu zasledoval, prijel in izročil orožnikom.
Osebne vesti.
Napredovali: Za pb. urad. II/3 Anton Ivnik, pb. ur. II/4 na Mariboru 2.
Premeščeni: Pb. ur. II/4 Mara Kocjančič iz Vojnika v Šeni lij v Slov. gor. in Antonija črnjač iz Krškega v Videm pri Krškem; pb. ur. Tl/5 Marija Štrukelj iz Laškega v Sv. Lenart v Slov. gor., tiabrijiela Ruipret iz Dev. Mar. v Polju na Ljubljano 1 in Amalija Negovelič iz Velikih Lašč v Brežice; telet. I1I/3 Milena Perše iz Gornje Radgone v Apače; pb. ur. III/4 Ana Kokol iz Sv. Lov-irenca ma Pohorju v (Mursko Soboto in Josip ima Ferjančič iz Marenberga na Maribor 1; zvan. I. skup. Franc Kavčič iz Celja v Grobelno; zvan. 3. skup. Miroslav Mehora z Ljubljane 2 na Ljubljano 7 in služ 2. skup. Alojzij Štine z Maribora 1 v Marenberg.
Upokojeni: Pb. ur. II/3 Marija Berdajs v Litiji-
Ostavka: Pb. ur. II1/4 Jakob Pavalec v Sv. Lenartu v Slov. gor. se je odpovedal poštni službi.
Poroke':'Pb. ur. II/4 Matilda Strašek v Celju z Miroslavom Kogojem in Pavla Zajc na Mariboru l s Karlom Jarhom; pb. ur. II/5 Alojzij J u r j a v i č na Ljubljzani 1 z Venceslavo C e b o k 1 i.
Poštni uslužbenci! Kupujte pri trgovcih, ki inserirajo v „Poštnem glasniku".
Jaz, Ti, On, Ona, Mi, Vi, Oni, Mi Vsi
kupujemo samo in edino v manufakturni trgovini
Srečko Pihlar
Maribor, Gosposka ulica štev. 5,
ker tam kupimo res dobro in poceni.
Manufakturna in modna trgovina
Felix Škrabi
Maribor
Gosposka ulica štev. 11.
Elektro - tvrdka
A. VBKBAJ«
Telefon 2867.	Ček. račun 11.3)5.
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 13.
Zaloga vsega v elektrotehnično stroko spadajočega materijala kakor tudi: likal, svetilnih teles, žarnic itd. Radio sestavni deli.	Elektrozon aparati.
Priznano najnižje cene, prvovrstno blago.
J/Al\l I. UtKIMt j W Ljubljana ,§>j/
Priporočamo Vam
“PFAFF** šiv. stroje
ker so najboljši.
Solidne cene in tudi na obroke.
Ign. VOK, Liubliana
Tavčarjeva ulica 7.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojav: Hedžet Ljubljana Telefon štev. 75
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Franc Prevoršek
preje
M Ban, Ljubljana
se priporoča za nakup manufakturne ga blaga na obroke. Izdelujem obleke po meri za dame in gospode.
'1'ON E TVfALGAJ
pleskar, H6ar, sobo In črkoslikar
v LJUBLJANI
Gosposka cesta štev. 16.
©©ee©©aw>0©©e©0©
Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, airika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
Ljubljana, Mariiin trg 2.
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
II DOLCEK I MARINI ll
II MARIBOR, GOSPOSKA UL. 27 H
I!	***	ii
II ZALOGA TVORNICE FRANCOSKEGA IN AM- 'j ;; iiiiiiiiiimmimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiimiimiii ;,
:: GLEŠKEGA SUKNA ZA DAME IN GOSPODE ; |
;;      	.,
n..........................................
ČEVLJE, NOGAVICE, MOŠKE KLOBUKE, KRAVATE, ROKAVICE, DOMAČE ČEVLJE
KUPITE NAjBOLjE PRI
AN I 61 TRftUN
MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 1.
PAPIROGRAFIJA
drutba z o. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska 10.
En groš prodaja papirja!
Stalna zaloga vseh vrst papirja!
Konkurenčne tovarniške cene.
3lm. Vršali, s v. Tetra c.7
Otvorila sem modni salon za damske klobuke ter izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. — Z Gospodarsko zadrugo v poslovni zvezi.
Poštnim uslužbencem na obroke!
Se najtopleje pr,poroča
Am. TRŠAN
Za nakup vsakovrstne obleke
se priporoča tvrdka
J. Maček, Ljubljana
Aleksandrova c. 12
ki ima največjo izbero in najbolj solidno postrežbo.
Tvrdka Ima pogodbo z Gospodarsko zadrugo p. n. in daje tudi drugim stalnim nameščencencem blago aa naeoečna odplačila
iMiotilne predmete
nudi
L ORNIK
Maribor, Koroška cesta 9.
;	Velika izbira jesenskega
sukna zaplašče in obleke'
Na obroke! Na obroke!
FIRNEZ, BARVE, LAK, EMAJL
in vse v strokro spadajoče blago,
DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO
pri
d-* tovarna olja, laka in barv
riCUlC 4ailKI o.z. Ljubljana-Medvode Lastnik: Franjo Medit
Konces. zobotehnik
Josip Kovač
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
se priporoča poštnim na stavit encem!
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBUNC, L]UBL]9N9
Sv. Petra cesta štev. t
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	24
Trgovina i Kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6
se ptiporoča poštnim nastavljeno m, katerim daje tudi na obroke.
manufakturna trgovina
MARIBOR, Glavni trg štev. 1
(pođ Veliko kavarno),
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manu-faki urnega blaga, posteljnih odej lastnega izdelka, perje za blazine, graala za žimnice itd. Povodom letošnjega 60 letnega jubileja tvrdke vse po naj-nižjih cenah.
Najb' Ijši šivalni stioji in kolesa
GRITZNER, ADLER
ter švicarski pletilni stroj DOBRED, e hnuie pri
JOSIP PETELINC, Liubliona
Najnižie cene. Tudi na mesečna odplačila. 10 letna g rancija
THE REX CO.
Ljubljana, Gradišće 10 — Zagreb, Sajmište 56
Telefon štev. 268 intemrban. — Ustanovljeno 1906.
Speclialna trgovina prvovrstnih pisalnih in kop:rnih strojev, razmnoževalnih aparatov In raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroji na obroke.
Ljubljansko pdbenaMbin oz.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telefon 527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe ____________in pohifetvo._
S/T Iz.. (V. naraščajočim cenam bombažu, volni i. t. d. dobite vse manufakturno blago pri tvrdki
Franio Maier
Maribor.	trg št 9
še vedno po stari solidni ceni.
©
Tvrdka
drago imm
Ljubljana
Dvorni trg štev. 3.
znano domače narodno velepodjetje se priporoča vsem velecenjenim poštnim uslužbencem za nakup
vsakovrstnega blaga in oblačil. — Vedno na zalogi vsakovrstne obleke za gospode, dečke, damski plašči, kostumi, dežni plašči (originalni
vau uiorvj punoći, ivs/oiuiiij
angleški izdelek) šport pravega nepremočljive
ortne obleke in kostumi iz vega tirolskega lodna,
dalje perilo* ter manufakturno blago za gospode in dame. — Vsa oblačila so lastnega izdelka ter se Izdeluje na željo tudi po meri. — Zahtevajte vzorce! — Opozarjamo na usnjene suknjiče, ki jih tvrdka izdeluje iz pravega francoskega Jiavana* usnja.
0©00©0©©0®©000©@
PLETEHIHE
kakor: Jopice telovniki pnllovrerji plašči kostimi
večerne rute otroške garniture etc.
iz čiste volne in po nizkih cenah priporoča pletarna
M. Vezjak, Maribor
Vetrinjska ulica št. 17
Na drobno! Na debelo«
Vsa naročila, tudi s prispevanjem lastnega materijala, izvršujem hitro in poceni!
SVe zamen/a/te naše stare trgovine z manufakturo
(flersche in Prene
MARIBOR, samo Gosposka ul. 8.
se priporoča po nainižjih bi ezkonkurenčnih cenah sukno za obleke, kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago ter tkanine za perilo.
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri
J. N. Šoštarič, Maribor
Vas zadovolji v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robce, nogavice, odeje, posteljno perje itd.
63©
Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi
na obroke in se cene ne zvišajo.
Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani" izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno" Fran Jezeršek v Ljubljani.