ES PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OS V O B OD I L N S . FRONTE ^2 A SLOVENSKO PRIMORJE IfitO 2 Žtpv A(1 A - Ponn A - llrft Pottmna plačana v gotovini . MBV. 4UQ - l>Bna **«- lire Spedlzione ln abbon. postale TRST, sreda, 25. septembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI sit. 1 - L _Tel.št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. RokogUi ae ne vračajo vračajo Popolnoma jasno je, da ne bo nihče zagovarjal nekaj, kar je v nasprotju s pravicami in koristmi Trsta. Z drugimi besedami: nihče ne more terjati od Jugoslavije, da bi prevzela obveznosti in bremena za tak Trst, ki bi pomenil zanjo nevarnost, ali pa bi škodoval njenim koristim. KARDELJ Protestna stavka tržaškega delavstva II vednost anglo-amerišKim Kolonialnim „demoKratom“ * * ^ ... \ 45.000 tržaških delavcev^ in antifašisti ^raj dopoldne so delavci trža-industrijskih obratov s pet-^tciinutno belo stavko protestl-proti kolonialnemu statutu, ki hočeta Velika Britanija to ameriške države vsiliti J1**®. Stavkalo je delavstvo v latinici Sv. Marka, FMSA, Uva, ‘fkSki arzenal to v drugih manj- ^ »bratih. Nešteto protestov so napisali tr-' ^ delavci raznih obratov ter naslovili na mirovno konferen-■ 2 združenim nastopom so zo-Pokazali svojo odločnost, da si p^ijo spoštovanj« svojih demo-®J*čnih pravic. Tržaški delavci . avajo suverenost svoje ljudske . —rine, katera bi morala izraža-čemok~atično voljo tržaškega Rivalstva. ♦M^ko delavstvo se dobro za-*• kaj bi zanj pomenilo kolo-^ no suženjstvo tujemu kapitalu, , skuša tu zavzeti pozicije za svo imperialistične težnje. Vse tep-, w demokratičnih pravic, ki ga , Slovstvo doživelo že do sedaj, ri®0 kaže, da skuša imperializem i PPctna izpodkopati tla demo-Jčnito pravicam tržaškega de-^ 5§a ljudstva, da bi ga ponižali , stopnjo cenene kolonialne de- u‘«sko delovno ljudstvo se zada gradijo svoje imperiali-načrte v prvi vrsti na ižpod-ltonju moči in enotnosti delav-gibanja, kar že zdaj jasno nzujejo vsi dosedanji manevri mitajgnjih ladjedelnicah. Ome- “Hm, V 10 samo množične odpuste ob nnndnem uvažanju delavcev iz L*l omenjamo podkupovanje s in podporami s strani Jullj-sindikatov; omenjamo polici- jo v ladjedelnicah, omejevanje svobode zborovanja in govora v ladjedelnicah, odstranjevanje delavskih emblemov itd itd. Vsemu temu odgovarja delavstvo z novim valom protestnih akcij, z vse mogočnejšim in enotnejšim blokom svojih sil, s svojo čvrsto sindikalno in politično organizacijo, ki onemogoča ljudskim sovražnikom vse poizkuse ,sejati razdor — bodisi plemenske mržnje med Slovenci in Italijani, bodisi nasprot-stev med socialisti in komunisti, nacionalisti ;n katoličani. Blok poštenega demokratičnega delovnega ljudstva je ob vseh nakanah tujih zasužnjevalnih imperialistov le vsak dan enotnejši in bo stal nepopustljivo na braniku osnovnih človečanskih pravic. Enotni sindikati mesta Trst so na svojem predsinočnjim zborovanju, kjer so sklenili protestno stavko, sestavili naslednjo resolucijo, ki izraža stališče tržaškega delavstva: Resolucija Enotnih sindikatov Direktivni sveti vseh strok: vsi tovarniški odbori, pododbori in poverjeniki, sindikalni predstavniki več kot 45.000 italijanskih in slovenskih delavcev — članov Enotnih sindikatov v Trstu — so se zbrali na izrednem sindikalnem zborovanju dne ts. t. m., obravnavali in prediskutirali pariSke odloka o Trstu, ki naj bi se z obmejnim področjem pretvoril v svobodno ozemlje in ugotovili, da je to v popolnem nasprotju z voljo tržaških delavcev, ki hočejo, da sta Trst in okolica združena s svojim prirodnim zaledjem. Po teh ugotovitvah izjavljajo, da so zaradi omalovaževanja volje tržaSkega delovnega ljudstva s to rešitvijo tako glede ekonomskih interesov, kakor tudi glede demokratičnih pravio globoko ogorčeni; protestirajo najodločneje proti tej reSitvi, ki je v nasprotju z vsakim najosnovnejšim smislom za pravico ter pretvarja Trst z njegovim področjem v kolonijo anglo-amerišlcega imperializma. Zavedajo se, da vsak načrt statuta za Trst, ki delovnemu ljudstvu ne daje popolnih demokratičnih svoboščin za lastno vlado, ki bi bila izraz volje tržaškega delavstva, ne more biti drugo kot reSitev, ki izraža le interese tujega imperializma; odbijajo enoglasno vse reSitve, ki bi ne bile osnovane na samoodločbi narodov, na pravici, za uresničenje katere so tržaški delavci že bili boj in se bodo Se nadalje borili proti fašiz-mu in imperializmu; izjavljajo, da tržaSki delavci ne bodo nikoli pripoznali spletk in naklepov mednarodne plutokracije v Škodo tržaškega delovnega ljudstva; proglašajo pred delavstvom vsega sveta, da bo tržaSko prebivalstvo nadaljevalo z borbo z vsemi razpoložljivimi silami, proti vsaki vrsti imperialističnih spletk, ki bi nas hotele pretvoriti v kolonijo; zatrjujejo, da so tržaSki delavci zavedni in svobodni ljudje, ki so sposobni vladati sami sebe; poudarjajo, da hočejo tržaSki delavci statut, ki bi tržaškemu ljudstvu zagotovil potrebno neodvisnost, in zaključujejo z izjavo, da delovne sile naSe cone ne nameravajo pod nobenim pogojem poslati kolonialni podložniki kakršne-ga koli imperializma. Okrožni plenum soriškega S-AU proti krivicam pariške konference Množična zborovanja so se včeraj vršila tudi na Goriškem. Pri tem je okrožni plenum sestavil sledečo resolucijo mirovni konferenci, kjer Izraža stališče vseh goriških antifašistov. TAJNIŠTVU MIROVNE KONFERENCE v PARIZU Okrožni plenum slovansko - italijanske antifašistične unije, množične organizacije, 'v kateri je včlanjena ogromna večina slovenskega iit italijanskega prebivalstva gori-Skega okrožja, zbrana na svojem zborovanju, ogorčeno in odločno protestira proti odločitvam v Parizu, Ugotavljamo, da politično-teritorialna komisija za Italijo s prezirom in mimo volje primorskega ljudstva vsi- Svet zunaniih ministrov velesil sprejel ukrepe za pospešitev dela mirovne konfereuce Pariz, 24. Svet zunanjih ministrov štirih velesil, se je sestal danes popoldne in sklenil, da bo treba vse delo konference od 5. oktobra dalje smatrati za delo konferenčnega plenuma. Bevin je predlagal, da bi svet tedaj ob zaključku pariške konference presedlal jz Pariza v New York in tam nadaljeval svoje delo. a sporazuma o tem ni bilo. Tudi Byrnes je bil za to, da bi se delo nadaljevalo v Parizu, čeprav bi morali glavno skupščino ZN odgoditi še za nekaj dni. Sovjetski zunanji m'nister Molotov pa je poudaril, da mora biti 22. oktobra v New Torku, pred tem pa še v Moskvi. Bi-dault je dejal, da pred volitvami, ki bodo 6. novembra, Francije ne more zapustiti. Glede na vse tc so sklenili, naj njihovi namestniki gO V OR PREDSEDNIKA VLADE LRS MARINKA Slovenski narod si bo odslej sam krojil si/ojo usodo i^Jdsednik vlade Ljudske repu-ijč8 Slovenije in sekretar izvrinega j °r® Osvobodilne fronte je imel 1*-^ glavnega odbora OF govor, ^ terem je med drugim dejal: ^ plitve v ustavodajno skupščino tu^'e^no velikega pomena. Pred-ijri' Pomenijo dokončno zgraditev ^jenske državnosti v okviru Ju-^ ter Osvobodilne fronte izbije za doslej dosežene uspe-Pridobitve osvobodilne borbe. Irtp> tCh v°l'tcv ie nov dokaz, da i C k j dosledno po poti, katero tinarodi Jugoslavije začrtali fanaško narodno osvobodilno ® Pod vodstvom svojega vodni-Tita. S tem, da bo slo-foL* narod izvolil svojo prvo su-^ustavodajno skupščino, hoče O* fronta Jugoslavije dati po V resnične enakopravnosti na-Ljudski republiki tudi naj-^ °bliko suverenosti slovenske-Jtoda. Federativna ljudska re-. Jugoslavija je gradila svo-erenost v času narodno osvo-*9 vojne in v času povojne z odločno borbo proti im-lhjj*sWn4m klikam, fci jim je su-yč?*t malih narodov trn v peti, 'ijč^ljo v tem oviro za njihove ^^^j0 ekspanzionistične načrte 1,1 £l1'nost’ ki bi mogla epohujfa-?>llt * kolonialne narode. Ta suverenosti Titove Jugo- omogočila, da »i lahko ^11%’,ci »arod danes prvič v svoji mi sam kroji svojo usodo. ^odarska neodvisnost « k 'l* b« .. programom sippamo y°titvef Proti programu na- "V^v, ki nam nudijo le izkori-V* hao onalno suženjstvo, po- 0 stale pridobitve in gospo-lta topehe volivni platformi niso 7 bi ,c °bl]ube za bodočnost, ki ^ ^'heljiie že na realnih dej-Str^ei6vih pridobitev in go-uspehov. V naSem go-hi ’m0 90 9radlli v ,eta' odseva ta njegova ' Dinar je valuta, ki nima U? •tet',Vl0bl’8 gradnje, ki tvorijo °doči razmah naše in- V^Sa 1°' To P* i* P°Q°j na-in gospodarske °d inozemstva. hi ^ SlcTreniJi r®*po*»elnos« v Ploveniji nimoh.o ; Dolnja Lendava": Partlzan-Nafta 2:0 (1:0); Beograd: Rdeča zvezda - Lokomotiva (Zagreb) 4:0 (3:0); Subotica: Rpartak-Pobeda 2:1; Niš: Zeleznlčar-Metalec (Beograd) 0:0, Balkansko prvenstvo v košarki in odbojki V soboto dopoldne so se v Bukarešti pričele balkanske igre v odbojki in košarki. Pri sedanjih sre- čanjih je jugoslovansko moštvo v cdbojkl premagalo Albanijo s 3:0. Rumunlja pa Bolgarijo s 3:1. Moški so v košarki premagali Albanijo, Bolgarija pa Rrinunijo. Zensko moštvo Jugoslavije je v košarki premagalo Rumunijo in zgubilo proti Bolgariji ter zasedlo drugo mesto. Prva je ženska ekipa Bolgarije. Delavsko moštvo iz Puija v Celju in Mariboru Po Jugoslaviji gostuje nogometno moštvo delavskega društva USO »Pola* 'z Pulja. Igralo je v Zagrebu in Varaždinu, sedaj pa le tud' v Sloveniji odigralo dve tekmi In sicer v Cslju z Olimpom in v Mariboru z 7,ekzničarjem. Prvo takmo so dobili s 3:0, drugo tekmo pa so igrali neodločeno 2:2. Drobne zanimivosti Nov stropski rekord v plavantv Štafete jxt00 m. Franclja Je v postavi Nakache, Janny, Gcorges ‘n Vallercy postavila nov evropski re. kord v plavanju štafete 4x200 m prosto v času 9.5.4. Stari rekord je imela Madžarska v času 9.10.8. Svetovni rekord pa ima Japonska, ki ga Je dosegla na olimpijskih igrah 1936 leta v Berlinu v času 8.51.5. Liki jugoslovanskih športnikov Tone Cerar — jugoslovanski Meškov V naši fizkulturni rubriki smo že govorili o sovjetskima plaval- cema Meškovu in BoJCenku, ki sta točki Je prvič plaval v metuljčkovem slogu, prišel daleč pred ostalimi na cilj in postal jugoslovanski prvak. Od tega dne naprej se jo pričela zavidanja vredna plavalna z novim prsnim slogcm dosegla naravnost čudovito rezultate In s tem seveda tudi daleč izboljšala vse svetovno rekorde v prsnem plavanju. Tudi Jugoslavija ima takega kariera Tončka Cercrja. V enem le- tu je postavil vse nove rekorde Jugoslavije v prsnem plavanju. Leta 1940. Je zasedel na evropskem prvenstvu v Londonu na 200 m prosto tretje mesto s časom 2.45.3. Ne plavalnega šampijona V Kamniku 3(K) m to Je takm dospRel s- je pred 29. leti rodil Tone Cerar, Tonček, kot mu p. a v'jo. Je velike in močne postave, skeraj prava gora, ter med športniki zaradi svoje sirromnoati in tovarištva zelo priljubljen. Veselje do plavalnega spe rta je dobil 2e v mladih letih, ko je z drugimi sovrstniki tekmoval na tekmah, ki so jih priredili sami v mrzli Nevljici. Na teh otro Sklh tekmovanjih, na katerih Je seveda vedno zmagal, je vzljubil plavalni šport, kateremu je ostal še vedno zvest. Pozneje Je odšel Mudit o(, v Ljubljano, kjer se je seveda takoj vpisal v plavalno društvo Ilirijo. Tu so plavalni strokov-njoki v mladem Tončku odkrili nov plavalni talent. Vendar p« takrat še ni plaval prsnega slogi, temveč »e Jj pes-* til prostemu stilu (crnw-1») v katerem je žel tolikšne uspehe, da je že poznek, ko je že v pranem slogu postal jugoslovanski prvak in dosegal lase evropske vrednosti, tvoril tudi olimpijsko štafeto Jugoslavije v Berlinu na rro Ki 4 x 200 m. prosto. Nekako pred desotinV leti, ko je tudi v Jugoslavijo že prodrl sloves novega me-UjljČk^vegs sloga, ki 'ga je' prv' zaplaval ^ojčehko, ja ra neki plavalni tekmi v Kamniku za Salo plaval na 100 m prano tudi Tonček. V tej čas 1.12.2. Boljša od njega sta bila samo dva plavalca v Evropi in sicer Nemec Balke in Francoz Nakache. Seveda Je Tonček zmagoval na vseh medna-odnih plavalnih srečanjih, na katerih je tekmovala Jugoslavija. Z izbruhom vojne je leta 1941. Tonček prekinil a plavanjrm. Čeprav ima sedaj že 29 let, Je zopet pričel z rednim treningom. Po štirih latih odmora je letos Tonček zopet dos-gel odlične rezultate. Tako je na 200 m prsno plaval 2.46, kar Je samo za 7 desetink sekunde slabše od njegovega najboljšega rezultata v Londonu. Na 100 m prano pa je celo plaval •za 1 sekundo bolje In je dceegel odličen čas 1.11.3. Ta d.-a rozjltsta sta tudi med naib. ljširni rezultati v Evropi tn na svetu. Tonček pa ima namen svoje rezultate š* tz-holjSati In doseči 'e mnogo zmag. preden se misli končno umakniti iz aktivntga uveljavljanja v plavanju. Tonček pa ni same dober plavalec, ttrnveč tudi dober delavec. Trenutno dela v neki tovarni v Kamniku, Za svoja najnevarnejša nasprotnika v plavanju je imenoval Srba BI-Jeliča in Hrvata Kovačfa. ki pa Se nimata tako dovršenega stila tn tako dobrih rezultatov. Hrastje (S. Peter na Krasu) V Hrastjah so žane sk!eni’e, da priskečijo neki onemogli in zapuščeni tovarišici na pomoč. Ne da bi izgubljale besed, so se podale r.a delo in pripravile za tovarišico velik voz drv ter ga ji pripeljale na dom. li rska Bstrica PRVI DOVRŠENI JAŠEK Kmalu po osvoboditvi so pridni bistriški rudarji vzeli v roke pik in začeli neutru-dDO vrtati nov jašek v Kosezah. Potrebe so bil; tak;, da n: bilo kaj odlašati (n naša domovina, posebno pa c:nn B, potrebuje črni diamant, da z njim pospeši obnovo in dvign; količino produktov .ter obenem zmanjša njihovo tržno ceno. Neutrudno so delali, da bi čimprej priš’1 d: črn; plast'. Ni bilo malo težkoč in tudi globina no-jašlca ni ravno majhna. A k., -i vsem tsžkočam, kljub zimskemu slabemu vremenu, kljub snegu in burji in pomanjkanju materiala so naiii rudarji doživel' uspeh svojega dela, ko so 19. avgusta t. 1. prisostvovali krstu prvega novega jaška, ki je zgrajen v naši domovini po osvoboditvi. Enoglasno so naši rudarji dali ime novemu jašku, cnodušno je priklpelo . iz njihovih src: «TITOV Jašek* naj bo. Rudarji so vedeli, zakaj so izbrali tako ime. Največji zažč tnik in simpatizer rudarjev n; srn-; biti pozabljen ob taki priliki. Pa še simbol naj bo za vnaprej. Kakor so udarniško delal' pri graditvi t:ga jaška, tako so slovesno obljubili, da bodo tudi pri odkopavanju črns rude še bolj tekmovali, da čim več izkjpljejo, da Cmprej ebnove porušeno domovino in da ne delajo sramoto onemu, čgar line nosi jašek. Saj rudarji dobro vtdo, da s tem. ko delajo za skupnost, gradijo sebi boljšo bodočnost. REZULTATI POLITIK^ ZVU: Jug. emigranti - trgovci z mamili Policija Uh 5e odkrila colo skuo'np Civilna policija, ki je pred tedni odkrila nezakonito trgovino z mamljivimi sredstvi, s kat;ro so se ba-vili jugoslovanski vojni zločinci, ki so našli v Trstu zavetišča,, je bila te dni mrzlično na delu. Posrečilo se ji je, da je na podlagi zasledovanj odkrila zopet tako skupine »trgovcev*, jugoslovanskih vojnih zlo linčev, ki so uull roki pravice. Tako ja 17. t. m. napravila prelska-vo v stanovanju Josipa Šibenika, ki ss Je bavil s trgovino z valuto, stan. v ul. Alfieri 12. Med posteljnim parilom je našla 159.000 italijanskih lir, 33.000 jugo-llr, 500 švicarskih frankov, 380 dolarjev, 15 zlatnikov napoleendorov, 30 dragocen h kož jn nemški tele-meter. Pri zasliševanju je izpovedal, da je kože kupil od Pihlerja, Mmetiskl nasveti Snetivost pšenice Preteklo poletja Ja blo opaziti na mnogih s pšenico obdel.an‘h zemlj.ščiih precej snetivesti. Zato moramo domnevati, da bo imela vsa letošnja pšenica v sebi kal bolezni, ker so po mlatvi v mlatilnici zaostali trosi (semena) snetivostl okužili tudi zdravo pšenico. Ce preiščemo z drobnogledom popolnoma zdravo pšenico, ki Je bila omlatena na mlatilnici, na kateri je bilo prej omlateno bolno žito, bomo na njun prav gotovo našli kak tros, ki bo zadoščal, da se oku-ženje Siri. Iz trosov skaljenih v zemlji, se razvijejo niti mlcelija, na katerih ss prikaž:jo majhni trosi, ki prodrejo po njihovi izkalltvi v mlado nežno rastlinico. Mlcelij sledi razvoju rastline tn se za časa cvetenja nastani v plodnlci, kjer polagoma nadomesti staničje semena, pri čemer ostane zunsnji ovoj zrna nepoškodovan in navidezno zdrav in popoln. Iz zgoraj navedenega je umevno, da bo treba vso pšenico, ki jo bomo v kratkem sejali, poprej razkužili s prahom »Caffaro*, ki ga imajo dcvolj v zalogah Kmetijske zadruge in trgov'ne. . Za razkuženje semenske pšenice zadošča, da Ji primešamo za časa setve, bodisi v grotu sejalnega stroja ali pa na posebnem platnu, 200 gramov praha «Gaffaro» na 100 kilogramov semena. Pri tem pa moramo pariti, »la se prah »Caffaro* in seme dobro zmešata, tako da bo vsako posamezno zrno pokrito ■ tanko plastjo praha. Zato ne bomo smeli letos posejati niti enega kilograma pšenice, ne da bi jo prej razkužili s prahi m »Caffaro*. Nove cene nezlnftčenemu ječmenu Zaveznlika voinška uprava Je s splošr.o odredbo It, 61E določila novo osnovno ceno nezluščtnemu ječmenu. Cena za 100 kg 2755 lir-Pridelovalci, ki so letoe izničili ljudski Sitnici Ječmen po stari cs-nl, bodo pri uradu ljudske žtaldo dob'11 izplačano razliko mod s’ara in novo ceno. Stara cena je bila 1755 lir za 100 kg. lastnika bara »Al McAumento*, v ulici Marconi 30, 33.000 jugolir, da je kupil za 30.000 italijanskih lir od nekega Gostis« Zdenka iz Pirana, tslemcter pa je dobil na prodaj od nekega Antona Zidarja. Civilna policija je napravila v Isti hiši tudi preiskavo pri Hriberniku Francu, tudi iz Jugoslavija, pri ka-teram Ja našla paket. V paketu je bil kokain, morfij, opij in druga mamlj‘va sredstva. Hribernik jc izF°vedal, da je zavitek dobil od Halika Mirka, tudi emigranta Iz Jugoslavije, ki ima čečkoslovačko državljanstvo in stanuje v Trstu v ul. San Francesco st. 34. Povedal js tudi, da je Hnllk prinesel k njemu 2 zavitka, da pa je enega že odnesel in prodal. Ko so aretirali Halika, je izjavil, da Je oba zavitka dobil od nekega partizana z naročilom, da ga odnese neki Doroteji Kraljevi v Milan Vendar je policija ugotovila ne. resn.čncst Halikove izjave, kajti Hribernik je večkrat potoval v Trbiž, Halik pa v Valdoltre, kjer ata sklepala umazane kupčije. Antifašistične organizacije v Julijski krajini so ZVU stalno opozarjale na temne elemente jugoslovanskih vojnih zločincev, ki so v Trstu našit ne samo zavetišče pred roko pravice, temveč so se takoj pričali bavlti z najbolj umazanimi posli. Tudi mi smo v dnev. nem časopisju ZVU stalno svaril pred temi zločinci. Nasa opozorila pa niso našla pri ZVU odmeva, in ljudje, ki imajo krvave roke od nedolžnih žrtev, so se tukaj zopet vrgli na najodvratnejši način zaslužka. Upamo, da bodo ti vedne se ponavljajoči primeri kriminalitete teh ljudi prepričali ZVU o nevarnosti, ki jo predstavljajo za Julijsko krajino, ter da bo končno za njih naSla prostor, kamor spadajo. ste pravice in svoboščine, ki so plod osvobodilne vojne ZVU, ki b! morala biti nepristranski upravitelj tega ozemlja, p-a je poteptala vse dogovore in demokratična načela ter ustvarila takšno upravo, Ivi nasprotuje ljudskim množicam. S svojim protiljudskim režimom hc-če zabrisati vsako s ed narodno o-svoboddlne borbe, kar predstavlja za slehernega Slovenca in italijanskega antifašista njegovo čast, njegovo neodvisnost m njegovo svobodo. Preveč bi morali obravnavati, če bi naštevali vse krivice, ki smo jih morali pretrpeti pod firmo »damo-kracije*; -r.a vseh področjih smo se merali boriti, da smo ohranili tiste postojanke, ki so vsem nam anli-faš stom svete in ki so združene z našo svobodo. Naša SIAU je v tem preteklem letu vodila ostro borbo proti vsem odpadnikom in oportunistom proti vsem onim, ki so nam očitali »praktično* napake in ki so zagovarjali dvojno politiko. Te vrste politika je nasprotna sadovom o-svobodilnp fronte, nasprotna vsem državnim smernicam in bi vodila na pot podreditve resničnih ljud položaja, nasprotno: nasprotja bi se vnesla v naše lastne vrste, ustvarjale bi s; stranke in strančice. ZVU bi izrabila to našo razcepljenost, dovedla bi nas pod oblast veleka-pltalističnih in imperialističnih prizadevanj. Končno bi se morali odpovedati ljudski demokraciji in svoji neodvisnosti. Naša borba je razkrinkavala klerofašistlčna prizadevanja, pojasnjevala je ljudstvu poskuse zavajanja, za sprejem internacionalizacije, preprečevala je brezbarvno uvajanje v šole nam nasprotne vzgoje šolske mladine, kjer naj bi naši otroci pozab’li na slavno zgodovino lastnega naroda Pred SIAU stojijo težke in odgovorne naloge. Da bo unija izvršila svoie delo, s; mora SIAU krepiti in se bolj razširiti organizacijo. Dosledni našim nalogam in cilju, se bo SIAU tudi vnaprej borila proti vsem imperialističnim silam za priključitev neokrnjene Julijske krajine k FLRJ. Potsm s; Je rnzv.ila daljša d'sku-sija, v katero je posegel tov. Ban. fi in drugi delegati. Sledil je referat, ki ga je podal tov. Dujc ter refrrat o tskmovanju «S Titom do zmage*, ki ga je podala tov. Zlva Fornazarič. Razvila se je živahna diskusija, v katero je poseglo več delegatov in ki je trajala do pozne popoldanske ure. Obširneje bomo poročali jutri. Iskovna konferenca člana lO SIAU Tajništvo SIAU za Julijsko krajino in Trst sporoča, da bo imel eden izmed članov njenega izvršnega odbora tiskovno konferenco dne 26. t. m. ob 17. uri in sicer v pro- ckili interesov tujim imperlal stič-j štorih PNOO-ia za Slovensko P.l-n'm siltun. Takšno sodelovanje in j morje in Trst, v ulici Ruggero popuščanje bi ne izboljšalo našega! Manna St. 29. S Pomagajmo naši mladini da se nauči materinščine Bel kruh od 28. septembra dalje Scpral javlja, da se je 28. t. m. Prt| čel prodajati tel kruh. Vsi carez > kruha, ki ne bodo do tega dne * rabljeni, bodo zapadli. _ Potrosil- > ki bodo namesto kruha vzeli »c ■ morajo to javiti svojemu dobavi telju vsaj 48 ur p>rej. Delitev raclcn'ranega blag* OBVESTILO BOLNIKOM- B01' nilti, ki imajo dodatne bolniške ne-kaznice, lahko za mesec sbPt€m vzamejo namesto riža enako lic' no testenin pri trgovcih, V' obiaščenlh za prodajo. Predložitev odrezkov in zelog. Vsi trgovci morajo “*T predložiti mestnemu živilskemu^ radu cdrezke za posebno mast rezki št. V, VI). S predložitvijo « rezkov js treba prijaviti tu-di go masti, posebne masti in 0 , ga olja. Urad bo v ta namen oap nencetrgoma od 8. do 19. ure. OBVESTILO BOLNIKOM. ‘‘ bolniki, ki imajo dodatne na kaze1' me- če za olje in surovo maslo za sec september, a teh živil se ■ nabavili, morajo pri mestnem u du na trgu Vecchia št. 1 do • m. predložiti dodatne odrezke žigosanje. 'I ENOTNI SINDIKAT TISKt'Bot. dogovoru med Sepralom nimi sindikati se bo v nekaj pričela delitev sladkorja. , PREMOG ZA ZDRAVNIK* Z AMBULANTAMI IN FARMACEVTE Trgovsko industrijska zbornlc. javlja: vsi zdravniki Trsta ib krajine ki imajo lastne am-u in ki pptrebujejo premog, jB. napraviti prošnjo na trgovsko dustrijsko zbornico na P°se ^ vzcrcu, ki ga dobijo pri .LjCi hkem sindikatu v glavni Farmacevti dobijo vzorec pri farmacevtov v ul. Oriani "• (r_ Snje morajo biti predložene n . govsko industrijsko zborni«0 aj. na sedež Zdravniškega sindika j Zveze farmacislcv. Zaradi zatiranja, preganjanja slovenščine in raznarodovalne politike fašističnega režima ni naše._ mladina imela prilike, da bi se seznanila z našim književnim jezi-k:ivi, čeprav je bila to vedno njena nkrlta in goreča želja. Ob osvoboditvi je pač vsakdo pričakoval, da bo zaupna oblast storila vse, da zabriše sledove preteklosti ;.n omogoči, da se v naj-lc ajčem času nauči vsega, kar je zamudila- Ce bi ta oblast pokazala le malo dobre volje, bi spričo navdušenja naše mladine za materinščino kmalu beležili lepe U3pehe. Teda ZVU ni bilo do tega. Namesto da bi podprla poučevanje slovenskega jezika, je vsiljevala italvjan-ščino, zapostavljala uporabo našega Jezika v uradih, po sodnijah in ohranila marsikje stari s stem. Da o pouku v šolah niti ne gevorimo, saj so razmere v njih že vsetn jasne po vsem tem, kar se je o tem problemu pisalo. Se posebno se čuti potreba po posebnih strokovnih tečajih v mestih, kjer je mladina prepuščena sama sebi. V t-h strokovnih tečajih pa bi si pridobila znanja in obenem razširila sveje obzorje ter poplemenitila duha.. Mladina s širokim kulturnim obzorjem in politično zgra-jenostjo in razgledanostjo pa bo mi:ogo manj podvržena raznim kvarnim vplivom ulice ter ne bo rakova rana našega naroda. V interesu nas vseh je, da sl vzgojimo mlad no zdravih idej ter da jo obenem vzgojimo strokovno, saj bo- nilo življenjsko raven našega ljudstva. Dolžnost mladine pa je, da se uči, da se kulturno in strokovno •Ivlga, ker le tako bo kes novim nalogam in borbam, ki nas čakajo Miadin.: naj vedno lebdi pred očtni dejstvo, da si mora sama kovati svoja usodo, to pa bo le mogeča. če se bo izobraževala in spopclnjevala. Pouk izvenšolslte mladine, študij slovenščine in večerni tečaji za vajence so nujni problemi, katerim je treba najti rešitve. Iz izkušenj, katere imamo, vemo, da moramo pri tem računati na lastne moč'. Vemo pa tudi, da se bo naše ljudstvo odzvalo tej pobudi In podprlo vse napore. Milijonski vlom v zlatarno Buda Včeraj popoldne med 12. in 15. uro so neznani vlomilci prišli iz kleti, ko so prevrtol; pod v prostore zlatarne Buda. Samomor zaradi bolezni Predvčerajšnjem je v svojem stanovanju pri Sv. Mariji Magd. Spodnji št 892 izvršil samomor 72 letni Hobeč Anton. Gotovo je bil neprijetno presenefien Giuseppe Cultrera je šel na policijo prijavit tatvino 20.000 lir in sl pri tem gotovo ni mislil, da ga bodo zašili. Ko ga js namreč neki funkcionar zaslišal, se mu jo zdelo imo nekam čudno znano. Ko je pogledal v arhive, je ugotovil, da je ir.o s tem ustvarili kader tehnično sodnija iz Auguste (Sicilija) izdala spojebnih delavcev na vseh poljih, za Cultrero tiralico zaradi obsodbe kar bo ustvarilo blaginjo in dvig-1 na devet mesecev zapora. V Trstu so ustaški zločinci popolnoma svobodni UGOTOVITVE NA RAZPRAVI PROTI’ VALUTNIM TIHOTAPCEM NA SUŠAKU Na SuŠaku sc Je pred kratkim pričela razprava proti Borivoju Franki in 2Y njegovimi pajdaši zaradi tihotapstva valut iz Trsln Proctje razkriva da je center tihotapcev v Trstu in da vodijo od tam dosledno akcijo za Izpodkopavanje jugoalovanskih naporov gospodarske obnove. Borlvoj' Franki je na začetku razprave ie priznoi, d« jo prejel od nekega hrvaškega emigranta v Trstu 120.000 pono rejenih dinarjev, da jih v Zagrebu zamenja za dolarje. Izjavil Je tudi, da ustniki zločinci v Trstu delujejo čisto svobodno ln da Jih tam celo ščitijo. Ta razprava razkrinkuje vso svo bodno delovanje vojnih zločincev in profljudakih elementov, ki so našli v TrVu zavetišče in možnosti, da še iz tujine svobodno nada-IJujelo svoje razdiralno dslo v škodo obnovitvenih naporov domovine. Proces tudi kaže, kako ti' ljudje v T.otu razkošno rivljo brez vsake bolezni da bi j h kdo zasledoval zaradi nfihovlh zločinov. O poteku razprave bomo Se poročali. Prireditve, preda /anja la nesi«D. urejuje obratovanje restavracij. -^ trkovalnic, gostiln itd. V Fr'1 .j, predpisuje, da bo imela !c°_,jti za določevanje cen oblast ^ šlevilo jedi in Če bo imelaff. trebno, določati in nadzoro'’8" javili ne obedov ter preiskati in Fr' morebitne kršitve. c Na zunanji strani gosttoslu#^ brala bedo morali 'zveaiti jedilni list, k. bo vseboval cen g0/t sameanih jedi in vse pribitke-bo imel pravico zahtevati P^1 (e čilu računa redno potrdilo- ° - ^ bo mogel dobiti skupno ye' ^ troje jed’„ ki si jih bo iz‘>.jedj°, svoji volji med juho ali Pre z tt mesom, ribami ali Peru‘niI*!ujj»ift len lavno prikulo, sirom ali s Ukaz predpisuje, da bodo ® ^ gostinski obrati pripraviti ob? \ določeni ceni in sicer ®cSl3V', l iz juhe, mesa. rib ali p« rut-011* flU L i zelenjavno prikuho, sifonu * ^ djem. Jedi obeda po doloi'e* Čem dn« 1 bodo morale biti oznočene v ~ nosebej na dneVnem jedilnein,llIl9ii V rkupni ceni oboda je V9' kruh in postrežba, toda n« vin«- Obedi po določeni ceni bod° Pr' stavljali glavno delovanje vseh 1 lih o'.a vrači j ‘.n j'h bodo morali**s viti iz živil do najnižji dr.ev" ^ ceni. V primeru, če bi i' jed po določeni ceni, ali mogli pripravit', se lahko b’ stt z drugo jedjo ro želji 80? ,JC t« Kdor koli bi kršil te P' ,-edP glede na ta ukrep mu bcd° ' ,].«t avlli obret al; odvzeli oW' ,a f* V. ^ A m Im« Am U \r 0)91 S3 ter bodo Imenovali kom!sl vodstvo kaznovanih obratof' Dobra srca . A Tov. Vincenc Malalan j° b t? svadb! nabral 725 lir za zsP tlfaš'»te. Posnefnalte! Miljski delavci za siroti 0^A Delavci, ki delajo pr! skih delih kraj Milj s° nat>r Ur za vojne sirote. K1N0PREDSTAVE NAZIONALE. 16: »Ml *nl0.. ki, korenjaki* - Stanio. p-SUPERCINEMA. 16: «R0°Vur Tr.i:r ** Kalifornije* ■ R. Cortel. legija* - Štanlo Jn OU°- -,aj PL FILODRAMMATICO. r R- Bl,s5 Jll9 (P*< * ra biti ljubezen* Douglas. ITALIA. 16: «Macao» igračnlca) - S. Hayaka Strohelm. pr«''*' ALABARDA. 15: »Ujctn‘f‘/n. sli* - G. Garson, R. C°* 9iK®* IMPERO. 15.45: «Navdih°’ B. Stanwyck. mi VIALE. 16: »Ljubezen 1° uk«' M. de Tasnady. ri' MASSIMO. 16: *Sirafna»"r£dlth(Jt mu. m: -■ r«01'- nar* - A. Sothern, B- M . 0-GARIBALDI. 16: »Raffl«8' Havilland, G. Niven. . t NOVO CINE. 16: «NaSan a«' Loy, M. Douglas. med ARMONIA. 15.30: »Vrag_ e. -nami* - L. Silvi, L c .vo» ODEON. 15.45: «Materin* iF prostem: «Zar strast)* f. M. Loockwawrwd. «erif» ADUA. 15.30: »Jekleni Scott. , _l1a B°r* VENEZIA. 15: »Lukr«°‘J in »Tajinstvenl vU* : Ki sil. CARDUCCI. 16: «CloVI 'kar!°>1 ni mog.o obesiti* ' r.iednji BELVEBERE. 16: »^ Zcrroli* - K. MMJ1 ARGENTINA. 16: ardv filvCflh*’! 1 llvrt, 1' * ni GRAD SV. JUSTA, j1 ljubi* - K. Tiru. POLETNO GLEnAL^^jfalJ^in. USTA. go)’« «V- .fSSffl&.l k. V. Sirova, B. Blin°v' o„ - . CENTRALE. Od 9-w ■' j„pa Ivonn«, najdebelej-8 (284 kg). ____________________ ujtK Odg. urednik DUSAN^^*^* ^ VI- M A U »i.prci^ KLAVIR, kratki m°a'jeyo. deU ulica. Crlspi 56-i