• •••<* ! •••••••••• •••••••••• ••••••••••< , ••••••••••> ••••••••••• ••••••« ••••••• «•••••• •••••< / Te dni, ko nam toplejši vetrovi pobirajo sneg in prinašajo pomladansko vzdušje, je gotovo že marsikatera pomislila na pomladno garderobo. Z malo domišljije in dobre volje si lahko tiste, ki ste malo bolj vešče šivanja, sešijete poceni in originalen kos garderobe. Mlade si namesto klasične spomladanske jakne ali plašča lahko omislijo letos zelo moderen pončo. Če imate doma zanimivo staro odejo ali pregrinjalo, ga enostavno prepognete, v sredini izrežete odprtino za glavo ter jo obrobite s trakom. Ako ste vešče pletenja, si boste pončo napletle ali nakvačkale. Idej je nešteto: od harmonično uskljenih enobarvnih ploskev pa do pisanih geometrijskih vzorcev ali pa letos zelo modernih črt. Če pa hočete biti ekstra modne, si sešijete pančo iz semiša ali mehkega usnja ter ga popestrite z velikimi okrasnimi šivi in resami iz istega materiala. MOJCA IZ MALIH RASTEJO VELIKI Oh ta pust, krivih ust! Kakšno veselje je to za otroke. Polni so energije za praznovanje. Že 14 dni pred pustnim torkom se zagovaijajo kakšne maske bodo. In končno pride težko pričakovani dan. Na pustni torek so se otroci spremenili v dimnikarje, Indijance, pikapolocine, kavboje, medved, zajce... Vse maškare so odšle v menzo, kjer so zarajale in zapele. Sprevod se je nato odpravil po oddelkih v tovarno. Razigrani so se vrnili v vrtec, kjer seje rajanje nadaljevalo. Dan, poln norčij, je prehitro minil. Tudi leto se bo hitro obrnilo in na vrata bo spet potrkal pust, za leto dni starejši, ki bo prinesel nova doživetja in radosti. VRTEC f------------- S Lanski utrinki z morja \__________________________ J Prejeli smo zelo obširen prispevek za glasilo od upokojenega delavca naše delovne organizacije, tovariša Staneta Židanika, kije v lanskem letu letoval v našem počitniškem domu v Selcah. V prvem delu piše tovariš Stane o tem, daje letni oddih v zdravem okolju še kako potreben delavcem, ki dan za dnem hodijo na delo, kar sicer na prvi pogled ni težko, vendar pa imajo ti delavci zaradi ropota, tresljajev, stoječega dela, dela pri umetni razsvetljavi, zaradi dvigovanja bremen, prahu in podobnega razne okvare in trajne posledice, ki se iz leta v leto stopnjujejo. Sprememba okolja in oddih ob morju ali v planinah, čeravno le za dober teden ali kakšen dan več, ima izreden rekreativni učinek. To pomeni veliko razbremenitev vsakodnevnih naporov izredno sprostitev napetosti ter akumuliranje moči za doseganje večjih in kvalitetnejših učinkov delovnih obveznosti. Enako koristen, če ne še bolj, pa je tak oddih potreben tudi upokojenim delavcem, ki so vse svoje aktivno življenje prebili v delovni organizaciji. V nadaljevanju govori o nevšečnostih, kijih delavci doživljajo na dopustu, če se jim dogodi kakšna okvara in potrebujejo pomoč servisne delavnice za popravilo avtomobila, raznih obrtnih storitev, ker je za to slabo poskrbljeno, podobno pa je tudi z oskrbo živil in podobno. No. ta problem, na katerega nas opozarja tovariš Stane, je prisoten že vsa leta; za odpravo teh pomanjkljivosti pa, žal nimamo nikakršnega vpliva. Zato je prav, da vsi, ki bodo letovali v Selcah ali kje drugje, predno se odpeljejo na oddih, že v naprej razmišljajo o morebitnih nevšečnostih in ravnajo samozaščitno. To pa tako, da temeljito pregledajo vso opremo in odpravijo vse pomanjkljivosti na njej, da avtomobil temeljito pregledajo ter popravijo okvare in zamenjajo vse, kar bi bilo potrebno mogoče zamenjati kakšen mesec pozneje, vendar pa, ker vrag ne spi, zamenjajmo raje zdaj. da ne bo prav na dopustu potrebna zamenjava. Če bodo dopustniki upoštevali to priporočilo, se bo v veliki meri tudi zmanjšala veijetnost okvar in prihranili si bodo marsikatero skrb in strošek, ker je delavnic za popravilo avtomobilov ali obrtniških uslug v bližini bore malo. Na koncu svojega prispevka pa je nanizal nekaj svojih vtisov in zapažanj o našem domu in dopustnikih. Med ostalim je tovariš Stane napisal: „Pod mano, v počitniškem domu na štirici, sta bili dve družini; ko sem se zanimal, kdo da so, ni nihče od njih član naše delovne organizacije. Mladi ljudje imajo drugačne potrebe kot mi starejši, kdo bi jim zameril, saj smo tudi mi bili nekoč mladi. Močno pa jim zamerim neobzirnost do drugih koristnikov našega doma. Naj navedem le nekaj primerov. Ti ljudje so zvečer šli na ples, otroke brez varstva so zaklenili v sobo. Otroci so se zbudili in ker ni bilo nikogar, so jokali, dokler se okoli polnoči, ali še pozneje, niso vrnili „skrbni“ starši. Naslednji dan se je otrok pred domom obrezal na odvrženi črepinji. Otroka boli in joče, starši vpijejo na prestrašenega otroka, pri tem pa pozabljajo, da se je otrok porezal prav na razbiti steklenici, ki so jo dan poprej neodgovorno odvrgli sami namesto v posodo za odpadke kar pred vrata doma. Naslednji dan so zopet šli na ples — vrnitev „skrbnih“ staršev, dobro razpoloženih, okoli polnoči in potem, namesto da bi šli tiho spat in ne motili drugih, so se glasno pogovarjali in hihitali pod balkonom tja do svita. Ko direndaja le ni hotelo biti konec, sem jih okoli dveh treh zjutraj opozoril in jih prosil, naj utihnejo, ker bi mi radi še spali. Eden od kalilcev miru v „adamovem“ oblačilu me je vprašal, ali sem sploh normalen, ker oni da so prišli na dopust, da se zabavajo, ne pa spijo, saj vendar to počno vse leto doma. Potrebno bi bilo koristnike naših počitniških domov opozoriti na hišni red in spoštljiv odnos do vseh, ki so prišli na oddih. “ Naslednje o čemer govori v tem sestavku, pa se nanaša na inventar. Tovariš Židanik pravi, da je knjiga, v katero naj bi koristniki doma vpisovali svoje opazke in dajali predloge za odpravljanje nekaterih pomanjkljivosti, sicer pri roki; vendar, ko je pregledoval knjigo, ni nikjer zasledil, da bi kdo napisal, da je kaj poškodoval ali razbil. Ko pa pregledamo popis inventarja in to, kar naj bi bilo, pa vidimo, da več kot polovice vpisanih stvari ni. Rad bi vedel, kaj meni o tem inventurna komisija in kako ukrepa? Pa še nekaj! Pred petimi leti mi je zmanjkalo gorilnega plina v enoti pet. Odvijem bombo in začuden gledam, ker take še nisem videl svoj živ dan -verjetno je bila še iz časov Marije Terezije. Odpeljem se v Crikvenico, da bi jo na plinski postaji zamenjal. Delavci plinarne so se zbrali okoli bombe, jo opazovali in me vprašali: ,,Pa gdje ste dobili to čudo? “ Če vodja plinarne ne bi bil uvideven in bi ne imel razumevanja za nas letoviščnike, mi bombe ne bi zamenjali. Zamenjali so mi jo le na njegovo intervencijo. Kako in od kod v našem počitniškem domu ta plinska bomba, mi še danes ni jasno - saj take sploh niso v uporabi Tudi s ključem za zamenjavo bombe je križ. Velika uganka je, kje boš ključ našel, če ga sploh boš, ker tisti, ki bi moral po zamenjavi bombe ključ spraviti med orodje v kleti, ga odloži kamorkoli, samo tja ne, kjer mu je mesto. Napisal sem nekaj mojih doživetij in dobronamernih pripomb. STANE ŽIDANIK O požarih na podstrešju, v nadstropju in v kleti Vžig ognja je bil za človeštvo epohalno dejanje. Po zaslugi ognja je prišlo do mnogih izumov - od primitivnega orodja pa vse do sodobne vojne tehnike. Ta mnogokratno koristni pojav pa v neki svoji razsežnosti postaja stihija, strahota. Požari kot neizprosni spremljevalci živjjenja vselej znova presenečajo v neštetih podobnih in ponovljenih okoliščinah. Od dobre organizacije preprečevanja požarov in strokovne usposobljenosti stanovalcev, predvsem pa od članov hišne, ulične in blokovske zaščite bo odvisno, ali bo požar že v začetku lokaliziran in pogašen, ali pa se bo razvil vse do velepožara. Zato moramo ukreniti naslednje: o skrbeti za učinkovito zaščito človeka in imetja, kar bomo dosegli z doslednim izpolnjevanjem zaščitnih požarnovarnostnih ukrepov v stanovanjskih in drugih zgradbah, kjer bivajo in delajo ljudje; o skrbeti za usposobitev občanov, delovnih ljudi in članov splošnih ter specializiranih gasilskih enot, ki so v sestavi CZ, za samozaščito ukrepanje ob nastali situaciji; o poskrbeti, da bo poleg strokovne usposobljenosti pripravljeno tudi potrebno gasilno orodje — priročno in drugo gasilno orodje ter reševalna oprema. Največja nevarnost za požar preti stanovanjskim visokim zgradbam v mestih, kjer stanuje na stotine ljudi v stolpnicah, in na podeželju. Požar se lahko pojavi v vseh prostorih zgradbe: na podstrešju, v stanovanju, v kleti, na delovnem mestu, v naravi, v gozdu itd. Velikim požarnim nevarnostim so izpostavljeni tudi industrijski objekti, ki vsak po svojem tehnološkem procesu predstavljajo veliko tveganje za požarno varnost. OPOZORILA ZA VARNOST STANOVANJSKIH ZGRADB Na podstrešju: Podstrešni prostor mora biti prazen. Požar v podstrešju je nevaren še zlasti za tiste stanovalce, ki imajo tam stanovanja. Ob požaru bi bil hiter umik zelo težaven. Zato moramo hiter umik zagotoviti vsaj na tisti del strehe, ki je ogenj še ni zajel. Strešne trame in letve moramo premazati s premazom, ki varuje pred ognjem in vsaj z gostim apnenim mlekom, da bodo vzdržali dovolj časa v ognju. Vrata, ki vodijo v podstrešje, morajo obiti z obeh strani s pločevino, da bodo ognju kljubovala dalj časa. Dimniška vratca morajo biti iz železne pločevine in se dobro zapirati, dimnik pa mora biti z zunanje strani ometan. Če je podstrešje urejeno tudi za sušenje perila, mora biti perilo odmaknjeno od dimnika najmanj 1 meter. Hoja po podstrešju s prižgano svečo, petrolejko ali prižiganje vžigalic sta prepovedana. Plamen lahko nenadoma vžge pajčevino, prah, kije na lesenih tramih, ogenj pa bo mahoma zajel ves strešni prostor. V poštev pride samo baterijska svetilka. Zaščititi moramo tudi lesena tla pred vdorom požara v spodnje nadstropje, posebno tam, kjer so stropi leseni. Zadostuje že, če tla zavarujemo s plastjo peska. Električni vodniki, ki so speljani po leseni strešni konstrukciji, morajo biti varovani v kovinskih ceveh, žarnice pa varovane s steklenimi zvonci. Na dostopnem mestu ob vhodu na podstrešje moramo pripraviti priročna gasilna sredstva, najmanj, kar je, pa sod z vodo, vedra, ročno črpalko — berglovko, vrečke, napolnjene s peskom, ali zaboj peska, gasilne metle in lopate. V nadstropju: Na hodnikih in stopniščih ne sme biti postavljeno niti za kratek čas ničesar. Vsak kosovni predmet lahko ovira hiter umik ogroženih oseb ob požaru in ovira napredovanje gasilcev. Zaradi dima bo stopnišče nepregledno, oteženo bo gašenje in reševanje, stanovalcev pa se bo polotila panika. Pristopi do zasilnih izhodov in stopnišč morajo biti vedno prosti, smer izhoda pa označena s primernim znakom oziroma opozorilom. Na hodnikih morajo biti na dostopnih mestih pripravljena gasilna sredstva npr. ročni gasilni aparati in priročna gasilna sredstva, poleg teh pa izobešeno tudi navodilo o njihovi uporabi. Zidni hidranti morajo biti vedno označeni s črno „H“, v njih pa spravljeno gasilno orodje, najmanj po 1 kolobar C cevi
I s k- — HVALA ZA ŽIVLJENJE i TEBI, KI Sl DAL KRI IZ ŽIL DEL SEBE SAMEGA. S Kaplje življenja Tiho polzijo kaplje življenja, topli dragulji človeške krvi. Tiho polzijo . . . Z močjo neustavljivo plamen krepijo, ki komaj še tli. Spet se povrni! nekdo bo v življenje, človek, ki sta! je na pragu teme. Brat ah tujec? Vsi smo si bratje, ki si v nesreči podamo roko. Tiho polzijo kaplje življenja. . . Kdo žrtvoval jih je, nihče ne ve. Vračajo mater, očeta, otroka. Daje ji toplo človeško srce. ^JSk >9sm ■msm iHp dl j i W s Mm * -mr * jmr s * J—r * * jmr * wr * jmr s jmr * jm*1 * jmr s jmr * A Zamenjava osebnih izkaznic V skladu z določbami veljavnega zakona o osebni izkaznici so dolžni vsi občani, katerim je bila osebna izkaznica izdana pred 1. 7. 1981, najkasneje do oktobra 1984 sedanjo osebno izkaznico zamenjati za novo. Izpolnite to zakonsko dolžnost še v tem letu, ko bo organizirana zamenjava in se s tem izognite kršitvi zakona in nevšečnostim, ki jih boste imeli z neveljavno osebno izkaznico po poteku roka za zamenjavo (npr. v banki, pošti idr.). Zahtevi za zamenjavo osebne izkaznice, ki jo lahko vložite samo osebno v uradnih urah na sedežu sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto ali na krajevnem uradu, ‘na območju katerega stalno prebivate, ste dolžni priložiti dve enaki fotografiji, namensko izdelani za osebno izkaznico, velikost 3 x 3,5 cm v črnobeli ali barvni tehniki in staro osebno izkaznico. Pričakujemo vaše sodelovanje in razumevanje. __________________________Sekretariat za notranje zadeve Sprememba zakona o sanaciji in prenehanju OZD Rado Bohinc V skupščinski razpravi je predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sanaciji in prenehanju OZD, z osnutkom zakona. Zvezni zbor Skupščine SFRJ bo o njem predvidoma razpravljal že na februarski seji. Pojav izgub v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu je vse bolj pereč. Izgube v zadnjih letih skokovito naraščajo, tako po številu OZD in po številu delavcev, ki delajo z izgubo, kot tudi nasploh po obsegu. Vse bolj številne so OZD z velikimi izgubami in take, ki že leta izkazujejo izgube in ne uspejo odpraviti vzrokov zanje. Pokrivanje nekritih izgub ter razreševanje problemov, ki nastajajo kot posledica nujnih ekonomskih ukrepov v sanacijskih postopkih, so vprašanja, ki se jih lotevajo predvidene zakonske spremembe. Obrazložitev predloga za izdajo zakona izhaja iz tega, da je nujno ostrejše družbeno reagiranje na pojav izgub. Vse preveč uveljavljanja socializacije izgub je namreč izpodrinila ekonomske zakonitosti, ki naj bi se odražale v tem, da odgovornost za nastalo izgubo in za njene materialne in druge posledice ter pokrivanje nosijo tisti, ki so s svojimi odločitvami povzročili nastali ekonomski položaj v OZD. To pa so delavci v OZD ki zaide v izgubo, nadalje banke, ki so s kreditnimf sredstvi podprle ekonomsko neutemeljene investicijske programe ter tudi OZD, ki na osnovah skupnega ustvarjanja dohodka prevzamejo tudi svoj del rizika iz skupnega poslovanja. Bistvo predvidenih zakonskih sprememb je na kratko naslednje: OZD, ki posluje z izgubo ne bo potrebno izločati sredstev za obvezna združevanja, na primer za nerazvite ali za druge predpisane namene, za katere se sredstva združujejo na podlagi zakona. - ekonomske sanacije izgub bodo bremenile tudi banke, v obliki odpisa obveznosti plačila obresti in odložitvi plačila investicijskih kreditov; — prevzemniki sanacije morajo skupaj z OZD, ki izkaže izgubo, določiti proizvodni program, proizvodne načrte in razvojni program te OZD ter poskrbeti za zaposlitev morebitnih sanacijskih presežkov delavcev; — OZD, ki ima izgubo, mora začeti postopek za ugotavljanje odgovornosti in za odstranitev posameznih delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa ter o tem obvestiti pristojni organ skupščine DBS. Če tega ne stori, predlaga začetek postopka organ upravljanja v delovni organizaciji, ki je v primeru da se temeljna organizacija ne ravna po njegovem predlogu, dolžan predlagati ukrepe družbenega varstva; — če temeljna organizacija ne pokrije izgube v sanacijskem postopku, oziroma če ne sklene sporazumne sanacije (sporazum o zmanjšanju terjatev), mora pristojna SDK vložiti prijavo za uvedbo stečajnega postopka; — zakonske spremembe naj bi veljale že za OZD, ki bodo izkazale nekrito izgubo po zaključnem računu za leto 1982. Oblejmo si predlagane zakonske spremembe nekoliko podrobneje. Sedanji 19. člen zakona zavezuje pristojne organe DBS in SIS, da obravnavajo možnost za znižanje stopenj, oprostitev obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz dohodka ali za odložitev izpolnitve obveznosti, dokler jih temeljna organizacija ne bo mogla izpolnjevati. Bred-lagana zakonska dopolnitev razširja to obvezo še na obveznosti na podlagi združevanja v dobro skladov za nerazvita območja ter za prednostne investicije, za katere je na podlagi zakona obvezno združevanje." Bredlagana je tudi dopolnitev 32. člena, ki določa, koga vse mora OZD obvestiti o uvedbi stečajnega postopka. Boleg subjektov, navedenih v sedanjem 32. členu, se po predlagani dopolnitvi obvestilo pošlje tudi pristojnemu organu republike skupaj z zahtevo za zmanjšanje, odložitev ali oprostitev obveznosti, ki so kot dodatna možnost uvrščene v predlagane spremembe 19. člena. Sedanjemu 37. členu naj bi dodali nove odstavke, ki urejajo sanacijsko obveznost banke. „Čc temeljna organizacija zaradi nekrite izgube po zaključnem računu ne more plačati obresti za kredit in odplačevati investicijski kredit, lahko predloži zahtevo banki-kredito-dajalcu, da ji odpiše obresti za kredit in odloži odplačilo investicijskega kredita." Takšno zahtevo je banka dolžna obravnavati. Bo besedilu zakonskih sprememb se navede- na možnost uredi s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v bančno organizacijo. 50. člen zakona, ki ureja razmerje med OZD z izgubo in prevzemniki sanacije, se po predlaganih spremembah dopolni z novim drugim, tretjim in četrtim odstavkom. Dodatno je predvidena obveznost, da prevzemniki sanacije skupaj z delavci v temeljni organizaciji, ki se sanira, določijo s samoupravnim sporazumom, ki je sicer predviden po tem določilu, tudi proizvodni program, proizvodni načrt in razvojni program temeljne organizacije. Za primer presežka delavcev v temeljni organizaciji, ki se sanira, morajo le-ta in prevzem- niki sanacije te delavce zaposliti z uvedbo delovnih izmen, boljšim izkoriščanjem zmogljivosti in razširitvijo proizvodnega programa, ali pa jih zaposliti v drugih temeljnih organizacijah v sestavi delovne organizacije. Predvidena je tudi obveznost ustanovitve upniškega odbora, ki mora skrbeti za izvršitev navedenih zadev. 53. člen, ki ureja obveznost obveščanja organa DPS in pristojne SDK, se bistveno razširja — dodaja se mu tudi nov 53 čl. Za razliko od sedanjega besedila, ki zavezuje zgolj k obveščanju zunanjih organov o vzrokih in ukrepih v zvezi z izgubo, so predlagane dopolnitve natančnejše in stroge v zahtevah do temeljne organizacije, ki posluje z izgubo. „Temeljna organizaci- ja mora ugotoviti vzroke za nastalo izgubo in odgovornost posameznih delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa oz. za odstavitev organa upravljanja ali za ustrezne ukre-pe.“ Ce temeljna organizacija ne uvede postopka za ugotavljanje odgovornosti, mora uvedbo takega postopka .predlagati organ mpravljanja v delovni organizaciji v katere sestavi je temeljna organizacija. Če tudi poslej temeljna organizacija ne uvede postopka za ugotavljanje odgovornosti, organ upravljanja delovne organizacije ali pristojni organ DPS brez odlašanja predlagata skupščini DPS, naj zoper temeljno organizacijo nastopi z začasnimi ukrepi družbenega varstva iz 662. čl. ZZD. Pomembna novost je predlagano novo besedilo 64. člena, ki določa predpostavke za uvedbo stečajnega postopka. Nova določba naj bi pooblastila SDK, da vloži pri pristojnem sodišču prijavo za začetek stečajnega postopka v primeru, če TOZD ne pokrije izgube oziroma če do 31. decembra tekočega leta ne sklene samoupravnega sporazuma o zmanjšanju terjatev. Takšno določilo pa ne bi veljalo za TOZD iz naslednjih dejavnosti: železniški, ptt promet, elektrogospodarstvo in pridobivanje premoga. Glede le-teh bi SDK pošiljala zgolj obvestila pristojnemu organu DPS, da nastopi s potrebnimi ukrepi. Po pravni praksi štev 2/83, 27. januar IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA PROGRAM DELA IN SMERI DELOVANJA OBEFTOO ZS TOZD TKANINA ZA LETO 1983 Predlog programa dela osnovnih organizacij ZS v TO Tkanina temelji na stališčih in sklepih 10. kongresa ZSS in osnovah akcijskega programa za uresničevanje sklepov in stališč 10. kongresa ZSS. V njem so poudarjene naloge, ki izhajajo iz aktualne družbene problematike, vsebuje pa tudi smeri delovanja obeh 00 ZS TO Tkanina za razreševanje problematike znotraj TO kakor tudi na nivoju DO. Večja pozornost je namenjena tudi nalogam, ki po programu za leto 1982 niso bile uresničene ali pa so bile izvedene le delno. 1. Uveljavljanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov ter delegatski odnosi Svojo aktivnost bomo usmerili v dograjevanje samoupravne organiziranosti združenega dela in urejanje medsebojnih družbenoekonomskih odnosov po načelih skupnega prihodka in svobodne menjave dela. Svoje delovanje bomo usmerili v nadaljnjo krepitev samoupravnega položaja delavca, ki izhaja iz ustave, spoštovanja ZZD in krepitvi samoupravnih odnosov znotraj naše TO kakor tudi DO. 2. Sistem družbenega planiranja in njegovo uveljavljanje Zagotavljanje stabilnega in usklajenega razvojaje možno le, če delavci v TO resnično obvladujejo pogoje pridobivanja in delitve dohodka. Prizadevali si bomo za čim hitrejšo uveljavitev sistema družbenega planiranja tudi v sadanjih težjih pogojih gospo- dagenja. Obravnavali bomo vse oblike pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitev sredstev za OD. Spremljali bomo načrtovanje povečanega izvoza na konvertibilno področje. Zavzemali se bomo, da v TO ne bo prihajalo do izgube, in spremljali uveljavljanje ciljev politike ekonomske stabilizacije- Spremljali bomo tudi pripravo resolucije za leto 1983/84 ter spremembo in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov. 3. Uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela Ob vključitvi v povečano aktivnost za uveljavljanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD in pa skupno porabo bomo posvetili več pozornosti naslednjim vprašanjem: kako poteka uresničevanje gospodarske politike v letu 1983; kaj in kako delamo na spreminjanju strokovnih podlag v samoupravnih splošnih aktih, po katerih bo možna boljša stimulacija proizvodnega in kreativnega dela; spremljali bomo področje pridobivanja in razporejanja dohodka in rezultate poslovanja oziroma gospodarjenja v TO po kvartalih. 4. Uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije Pri uresničevanju nalog za doseganje ciljev gospodarske stabilizacije in ciljev v smislu ugodnih poslovnih rezultatov tako naše TO, kot tudi DO, bomo posvetili večjo pozornost odgovornemu obnašanju posameznikov pri uresničevanju nalog, hkrati pa vztrajali na bolj odgovornem izvajanju nalog nekaterih organov in organizacij v TO in DO. Več pozornosti bomo posvetili tudi možnostim povečanja izvoza in zmanjševanju uvoza. Poleg nalog iz prejšnjih štirih točk programa bomo več pozornosti posvetili tudi nekaterim stalnim in strateškim nalogam. Slednje predstavljajo tako imenovani „železni program". Naša stalna naloga bo sprotno ocenjevanje razmer med članstvom, aktiviranje članstva za uresničevanje nalog, ki so zajete v programu, in za reševanje problematike, ki bi se lahko pojavila med letom. Pri uresničevanju nalog bomo sodelovali tako z aktivi ZK kot tudi z ZSMS. Posebna pozornost bo namenjena uresničevanju tako imenovanega „železnega programa", ki vsebuje zlasti naslednja tri področja: - stvarno odločanje delavcev v TOZD o dohodku in njegovem razporejanju in hkrati razumevanju in sprejemanju tako negativnih kot tudi pozitivnih posledic odločanja o dohodku; - uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela; stabilnost medsebojnih odnosov, zakonitost, uveljavljanje avtoritete samoupravljanja, samoupravnega nadzora in samoupravne kontrole. Ker nekaterih nalog iz lanskega programa nismo uspeli uresničiti, bomo letos usmerili svoje delovanje predvsem na področja zaposlovanja, izobraževanja ter vzgoje in usposabljanja delavcev, informiranja ter kadrovske politike. Medtem ko na uresničevanju nalog, ki so bile navedene do zdaj, nismo naredili skoraj ničesar, so bili opazni premiki na področju prehrane delavcev, stanovanjske politike in SLO. Na področju stanovanjske problematike bomo dali pobudo za reševanje problema solidarnostnih stanovanj. Z dograditvijo otroškega vrtca in adaptacijo prostorov menze bomo uspeli rešiti problematiko s področja otroškega varstva in prehrane delavcev. Za primerno rešitev nalog s kulturnega področja ter področja oddiha, športa in rekreacije pa bomo spremljali in spodbujali delo komisije s posameznih področij. Za boljše gospodarjenje je velikega pomena tudi razvijanje inventivne dejavnosti, zato bomo podpirali in spodbujali delovanje komisije, ki zbira in ocenjuje koristne predloge in izboljšave. Komisija in člani podkomisij v delovnih enotah naj bi proučili možnost razpisa natečajev za konkretne naloge na področjih, kjer bi lahko prišlo do ugodnejših rešitev. ALOJZ ŠTRBENC % DOPISUJ TE V GLASILO NOVOTEKS Prostovoljno vojaško usposabljanje žensk v JLA Obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov L j Na osnovi sklepa koordinacijskega odbora za SLO in DS pri OK SZDL pričenjamo z akcijo evidentiranja mladink — prostovoljk za vojaško usposabljanje v JLA. V prilogi vam pošiljamo PRIJAVO z obrazložitvijo pogojev in trajanja vojaškega pouka žensk. Prosimo, da v vseh 00 ZSMS k akciji pristopite vestno in zavzeto, ker bomo le tako lahko pridobili ustrezno število mladink - prostovoljk za usposabljanje v JLA za vojake oziroma rezervne oficirje- Za pomoč in sodelovanje se obrnite na komite za SLO v TOZD in KS ter šolah, katerih člani ste (po funkciji), tudi predsednike 00 ZSMS, oziroma na ostale družbenopolitične organizacije, predvsem pa na Zvezo sindikatov in SZDL. Prve prijave pričakujemo že do 10. marca oziroma najkasneje do 30. marca 1983. V zvezi s statusom prostovoljk povzemamo iz dopisa Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo naslednje: Prostovoljke, ki so v delovnem razmeiju, se na podlagi 46. člena zakona o vojaški obveznosti v času vojaškega usposabljanja izenačujejo z moškimi vojaškimi obvezniki. To pa pomeni, da ji vse pravice iz dela in ob delu v času vojaškega usposabljanja mirujejo (delovno razmeije, nima nadomestila osebnega dohodka, ne všteva se ji v pokojninsko dobo ipd.). Takšno tolmačenje, žal, še vedno ne rešuje vprašanja, kako s študentkami, ki bi se odločile za šole rezervnih oficiijev (6 mesecev). Po analogiji bi tudi zanje moralo veljati mirovanje pravic, ki izvirajo iz statusa študenta. Nadalje navajamo pogoje za prijavo ter v kratkem pravice in dolžnosti prostovoljk, in sicer: - za vojaški pouk se prostovoljno priglasi ženska, ki ni mlajša od 19 in ne starejša od 27 let; na vojaški pouk se ne kličeta nosečnica in ženska, ki ima otroka mlajšega od 7 let; — Vojaški pouk žensk traja: a) za vojake in nižje oficirje 3 mesece b) za rezervne oficirje 6 mesecev (3 mesece v šoli in 3 mesece na praktičnem delu -stažiranje v enotah JLA). — Pred napotitvijo na vojaški pouk se na zdravniških pregledih ugotovi sposobnost žensk za vojaško službo in se jim odredi rod — služba, v kateri bodo opravljale vojaški rok. — Ženske bodo napotene na vojaški pouk v JLA v letu 1983 (julij in oktober), v letu 1984 G4ASII0 TKKSTIIMC TOVAMM MOVO NUCSTO NOVOTEKS Ne pozabimo: brez dobrega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja! Sodelujte v glasilu domačevdelovne organizacije! GtASaO TDtSTKNi TOVMMi NOVO MUTO m. F NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! (januar, april, julij in oktober) ter v letu 1985 (januar in april). Ženska, kije stopila v JLA zaradi vojaškega pouka, ima vse pravice in obveznosti, predpisane za vojake oziroma gojence šol za rezervne oficirje; — Ženske, ki z uspehom končajo šolo rezervnega oficirja, bodo napredovalle v čin rezervnega podporočnika; — Ženske, ki so končale vojaški pouk, se razporedijo v vojne enote JLA in teritorialne obrambe na dolžnosti, za katere so usposobljene. Prijave kandidatk za usposabljanje v letu 1983 in prvi polovici 1984 sprejemajte vse do 30. marca 1983 injih sproti pošiljajte na OK ZSMS Novo mesto ali neposredno Sekretariatu za ljudsko obrambo pri Skupščini občine Novo mesto. Če ste v februarski številki pravilno rešili vreteno, ste dobili: 1. K, 2. LK, 3. LAK, 4. TLAK, 5. LAKET, 6. KLETAR, 7. KRETA, 8. RETA, 9. REA, 10. RA, 11.! Pri reševanju vretena vam uredniški odbor želi obilo zadovoljstva po dobro opravljenem delu. v * mr * *mr * a T r MT r mm r Obrazložitev: Za vojaški pouk se prostovoljno priglasi ženska, ki ni mlajša od 19 in ne starejša od 27 let. Na vojaški pouk se ne kličeta nosečnica in ženska, ki ima otroka mlajšega od 7 let. Vojaški pouk za ženske se organizira in izvaja, da si pridobijo vojaško znanje in veščine ter da se usposobijo za vojaške in oficirske dolžnosti v oboroženih silah. Vojaški pouk žensk traja: za vojake in nižje oficiije 3 mesece, za rezervne oficiije 6 mesecev (3 mesece v šoli za rezervne oficiije in 3 mesece na praktičnem delu stažiranju v komandah in enotah JLA). Pred napotitvijo na vojaški pouk se na zdravniških pregledih ugotovi sposobnost žensk za vojaško službo in se jim odredi rod služba, v kateri bodo opravljale vojaški rok. Ženske bodo na vojaški pouk v JLA napotene: leta 1983 julija in oktobra, leta 1984 januaija, aprila, julija in oktobra, leta 1985 - januaija in aprila. Ženska, ki je stopila v JLA zaradi vojaškega pouka, ima | vse pravice in obveznosti, predpisane za vojake oziroma s gojence šol za rezervne oficiije. Ženske, ki so pokazale ustrezen uspeh pri pouku za . vojake, bodo napredovale v čin razvodnika, desetaija in J nižjega vodnika; ženske, ki so na pouku za rezervne oficiije, | v čin podporočnika. s Ženske, ki sokončale vojaški pouk, se razporejajo v vojne | enote JLA in teritorialne obrambe na dolžnosti, za katere so v . usposobljene. J ^ CESAR DARJA ' ^ s m* * s r Mm * r jmr * Mmr * s * jot * 1 S I S I s I s I s < s * s > I s I v I s I s Vreteno 1. v matematiki znak za osnovo naravnih logaritmov (2,718281 ...), 2. začetnici imena in priimka slovenskega politika in državnika ter publicista — teoretika (1910 - 1979) - najbližji sodelavec maršala Tita, 3. voditelj kmečkega upora na Angleškem (julij, avgust 1549), 4. cvet po če&o, 5. z osnovnimi nitmi tvori tkanino, 6. ime delovne organizacije za organizacijo transporta s sedežem v Ljubljani, 7. dan v tednu, 8. zgornje okončine, 9. pevski zbor, 10. umetni jezik, ki ga je okoli leta 1906 izumil E. R. Poster iz Ohia, 11. osemnajsta črka v abecedi. MAMO TIKST«NiT9MUMi NOVO MOTol JUT NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Hinko Sintler (predsednikj, Danilo Kovačič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Štr-benc, Bojan Luzar, Matjan Žalac in Rudi Vlašič. Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10 Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.